AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNINtfS DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1944 ROOSEVELT OBETA KAZEN JAPONCEM Vsi oni Japonci, ki so odgovorni za brutalnosti, bodo kaznovani W a s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt je izjavil pri konferenci časnikarjev, da bo roka pravice dosegla vse one Japonce, ki so odgovorni za brutalnosti napram ameriškim vojakom na Filipinih in da ne bodo ušli zasluženi kazni. Enako ne bodo odšli zasluženi kazni tudi vsi oni Japonci, ki so pomorili ameriške letalce ob času napada na Tokio. Take grozovitosti, ki jih uganjajo Japonci nad vojnimi ujetniki, kažejo vso podlo dušo japonskega naroda, je rekel predsednik. Mr. Roosevelt je tudi omenil točasni napad ameriške bojne sile na Marshallsko otočje ter naglašal, da je to začetek poti proti Tokiu. Omenil je tudi, da narodi v Indiji ali kje drugje na Daljnem vzhodu razumejo vzrok, zakaj so tam ameriške čete, ki imajo samo en in edini namen, da pomagajo svojim zaveznikom pognati Japonca iz Burma, Malaje, Jave in drugih te- fitoit?%v; • , ■ •' ■.....' ' -—--o—- Lepe predstave Sloviti rodeo, ki ima predstave vsak večer ob 8:30 v Mestnem avditoriju, je zelo privlačen in dobro obiskan. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo predstave tudi popoldne ob 2:30. Nastopajo najboljši jezdeci iz zapada, dresirani konji, psi in akrobati s svojimi vratolomnimi vajami. že osmič je dal kri Joseph Okorn, glavni odbornik SDZ, je dal že osmič kri Rdečemu križu za plazmo, ki je tako silno potrebna pri zdravljenju vojakov. Vsa čast, Mr. Okorn! , 1 earF Ha rbor, 1. februarja. — Ameriške čete, katere je najsilnejša skupina bojnega brodovja v zgodovini, askočile Marshallsko otočje blizu otokov Roi in Kw2-n.J-er zasedle obrežje. Umiral NJmitz poroča, da kažejo Japonci velik odpor, Jal «0''.meriške izgube dozdaj so bile jako majhne._ j .Prvič, da je ameriška So' ;Hl!a načela kak teritorij, - i (| !ia irrieli Japonci v posesti | fc, 1!apad°m na Pearl Harbor. if I4 zcla'i napadajo japon-I mr ;ojanke. katere so Japon- A$ 'tem k1 baza za podmornice, to i f° ima najboljše vo-k, etališče v Marshallskem h je " }|G čet na teh dveh tačic HSbv j nla zračna armada z nolo]; ' ki je dala Japoncem .it6tn°PraVAka- aA jj. So Amerikanci udarili v «iianShallskega otočja' kar usti L ' drzno vojaško ope- te< clla Pacifiku. Ameriška stan je štiri tedne ne- !toJanv bardirala Japonske . t 5ravi na Marshallih in jih ^ ^ Za okupacijo. ^ ^ern tri dni so bombniki ka^jZ bojnimi ladjami, kri- 'n mšilci brez prestan- f lt- kro^le Japoncem za ^'ka - Se -ie sumilo> da ji) Nj0 nci Pripravljajo tukaj 4 Hai a ai^g ?Vejša vojaška opera-:V>tak ■ bojne sile najbrže |«egie 0 Poceni, toda s tem bolj d]jenaše bojne sile en tisoč f%at Pr0ti zapadu in dobile fkih ^aljnih 1,000,000 štir-ltulJ oceana. * cete naskakujejo 0 komaj 16 milj Alžir od Rima :eli n • febr. — Zavezniki so '•ko 0J fr°nti pod Rimom z 6SstenZiV0 ter so segli že v i»ii]j .3ev Campoleone, ki leži od Rima. Cis+e Č6te So tudi že t[]i važno prometne 5 leži °b Apijslci cesti SMajo ameriške armade, k 9&ssin nemško linijo severne 'S Zaini' S° do8eSle nove uspe He v 250 Nemcev od 44 (ja1VlZije- Poročila zatr ^Uši Se neinška linija tuka, 0 čete, ki so se pri 6Nki - 1 milje mestu Ci J *tnHri-t Važno železniško ii ii velikn ^ P°d Rimom in k * >čan etališče, so naletel 1 Vezniv P°r Nemcev-, ^ Pod Prodirajo od obrc P v Prvi v dveh kolona ftfpn^ivi nrltn so se "tukaj izkrcali. Dočim napadajo Angleži Campoleone, napadajo Amerikanci Cisterno. Medtem pa ameriške zračne trdnjave neprestano napadajo nemške tarče po Italiji in izven nje. Včeraj so ameriški letalci zopet obiskali Celovec v Avstriji in Udine v severni Italiji. Nemci v Celovcu niso pričakovali obiska Amerikancev, ki so bombardirali delavnice, letališče in hangarje. Amerikanci niso videli nobenega sovražnega letala pri Celovcu. Ruske čete so včeraj zavzele Kingisepp blizu Estonije •^rmm} t. t^fr^Ku^ rt so danes okupirale kolodvor pri Kingiseppu (Jamburg), ki leži sedem milj od Estonije in 14 milj od Narve, prvega važnega mesta v Estoniji. Armada generala Govorova se bliža 30 milj široki ožini med jezerom Peipus in Baltiškim morjem, podeč pred seboj bežače Nemce. To je zadnji kos ozemlja, kjer so še Nemci in kjer je bila pred vojno ruska meja. Rusi so okupirali Estonijo v juniju 1940 in jo proglasili kot 16. sovjetsko republiko. V avgustu in septembru 1941 so jo pa okupirali Nemci. Skoro istočasno so si Rusi privzeli Latvijo in Litvo. Župnik je prepovedal poročno koračnico Pittsburgh, Pa. — Rev. Thomas Coakley, župnik cerkve Srca Jezusovega, je prepovedal igrati v tej cerkvi pri porokah takozvano koračnico "Here Comes the Bride." Ta koračnica je delo komponista Wagnerja in jo igrajo v operi Lohengrin. župnik pravi, da je ta koračnica sicer lepo glasbeno delo, toda ne spada v cerkev k svečanim obredom, kot so poročni obredi. -o- župan Lausche je zopet odpotoval v Washington Clevelandski župan Frank J-Lausche je sinoči zopet odpotoval v Washington, da bo nadaljeval posvetovanje v komiteju glede zaposlitve črncev na južnih železnicah. Mr..Lausche ni hotel povedati, o čem je go-. voril s predsednikom Roosevel-tom 45 minut. Obljubil pa je, da bo ob doglednem času podal . izjavo, če bo postal kandidat . za guvernerja ali ne. i Na bolniški postelji i Rojak, Frank Godlar, 2167C ; Fuller Ave. se nahaja doma n& bolniški postelji pod zdravni - ško oskrbo. Ostati bo mora i dlje časa v postelji. Želimo mi I i ... _ 1 . . T__r.Jun.T'in Naši fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Laddie Volčanšek, sin Mr. in Mrs. Ladislav Volčanšek iz 8912 Union Ave., pošilja pozdrave iz južnega Pacifika. Izrecno naroča pozdrave članom Dramatic Guilda fare sv. Lovrenca in obljublja, da se bo ob vrnitvi zopet udejstvoval. Želi, da se ga prijatelji spomnijo s kako kartico. Njegov naslov je: Laddie R. Volčanšek, S l/C MTB, RAN 6, c/o Fleet Post-office, San Francisco, Calif. Za dva tedna je prišel na dopust Frank Fidel, A, S. Company, 1927, Great Lakes, lili-nois. Ako ga želi kdo obiskati, ga dobi pri Antonu Fidelu: Unionville, O., Box 63. . —----------------------—w ~---------- ------------------------------ imenske čete so se izkrcale na Marshallih m ---------- -------------------------■■..................- Nska bojna sila je udarila v srce ja-I Potiske moči sia Pacifiku. Boji so zdaj ž® U milj od Rima. Rusi so 7 milj ©d Estonije. ^klške zračne trdnjave so zopet bombardirale celovec Lauscheta ne puste iz mesta Ameriški dnevnik, Cleveland News, je včeraj v dolgem uvodniku urgiral župana Lauscheta, naj ne posluša vabljivih glasov, in naj ne kandidira za guvernerja države Ohio, ampak naj dokonča svoj termin kot clevelandski župan. Članek daje sijajno priznanje županu Lauschetu za njegovo vestno delo, tako kot sodnik in zdaj kot župan in trdi, da je meščanstvo ponosno na takega moža, katerega starši so bili rojeni v Sloveniji. Ne bilo bi častno, pravi uvodnik, če bi se Mr. Lausche umaknil velikim odgovornostim kot župan 6. največjega mesta v Ameriki, katere 'odgovornosti in delo je vse kaj večjega, kot pa je guverner ski urad ,ki koncem konca ne nosi skoro nobene odgovornosti. -o- Iz raznih naselbin La Salle, 111. — Dne 21. jan. je tukaj umrla Mary Dežman, stara 70 let in doma iz Groblja pri št. Jerneju na Dolenjskem. V Chicagu zapušča brata Antona Jordana. \ Claridge, Pa. — Pred kratkim je unirJ .FranK Jazbec, star"W let. Bil je star naseljenec. — Dne 5. januarja je "pa preminul Martin Rižner, star 88 let in rojen v Trbovljah. V Ameriko je prišel leta 1906. Superior, Wyo. — Dne 12. januarja je v bonišnici umrl Jakob Zaje, star 64 let in rojen v Učaku pri Kamniku (pošta Tro-. jane). V Ameriki je bil 40 let in tukaj zapušča brata Lovrenca; v Rock Springsu bratranca Jakoba Podbevška, v starem kraju pa dve sestri in druge sorodnike, ako so še živi. Pittsburg, Kans. — Na Fiiler-ju je 3. jan. umrl Martin Juž-nik, star 75 let in rojen v Ron-kah na Primorskem, samski. V Ameriki je bival okrog 40 let in tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov. Zopet doma Marjanca Kuharjeva se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jO lahko zdaj obiščejo na domu. Tem potom se želi zahvaliti za številne prijazne obiske, za cvetlice in simpatije. Mm® komisije idaj kličejo v armado vse od 18 do 22 let Cleveland, O.Vseh 51 nabornih komisij v okraju Cuyahoga je začelo z Vso naglico na- i birati vojaške novince iz 'letni-"kov od 18 do 22 let. Od včeraj naprej ne veljaj h več oprostitve radi važnega dela za moške v teh letih. f V.-ak bo poklican pred zdrav- 1 niško komisijo in. ako bo potrjen, bo dobil dopust za 21 dni, nakar bo poslan^ naravnost v taborišče. i Teh 51 nabornih komisij je poslalo v j a n u y r j u armaeft 2,336 novincev, kar je največje število od septembra. Iz Washingtona se poroča, da zahteva urad za obvezno službo v prvih dveh mesecih le-1 tošnjega leta 600j000 novincev.! --—o—-- Prve ledenice po vojni ne bodo dosti drugačne New York, —i Paul Jones, predsednik Philco Corp. je izjavil, da prve ledenice, ki bodo pri- i šle do odjemacla po vojni, ne bodo dosti drugačne od onih, ki so jih izdelovali pred vojno. To se lahko računa, iz tega, ker be vsak, l^aiW kot ■ pfo- * dajalec, skušal priti kakor hitro , mogoče nazaj v civilno trgovino < povojni. Prva produkcija in problem transportacije bo delala velike preglavice po vojni, ne da bi se podjetja še bavila s tem, da bi delala načrte za nove modele z velikimi izpremembami. Poleg tega je pa tudi publika zelo previdna, predno začne kupovati kake nove iznajdbe ali izboljšave, dokler ne ve, kako se bodo obnesle. Nove uradnice Društvo Kraljica Miru, št. 24 SDZ ima za letos sledeči odbor: Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Theresa Yanchar, tajnica Jennie Milavec, 7809 Aetna Rd., zapisnikarica Mary Filipovich, blagajničarka Ste-phania Mozič, nadzornice: Vero-, nica Skufca, Mary Skufca, Fran-j ces Zimmerman; društvena zdravnika dr. Perko in dr. Skur; seje so vsak 3. torek v mesecu ob osmih zvečer v navadnem prostoru. Mr. in Mrs. Ignac Zupančič, 6708 Bonna Ave., sta prejela pismo od sina Stanleya, da je na sveti večer srečno dospel v Anglijo. Pošilja pozdrave sorodnikom in prijateljem ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Stanley Zupančič, 35066296 Co. H 175 Inf. Reg., APO 29, c/o Postmaster New York, N. Y. M »» V bojih za otok Tarawa je bil ranjen korporal Frank V. V. Snyder, sin Mr. in Mrs. Frank Snyder iz 3529 E. 81. St. Toda Frank je že zopet nazaj v službi pri marinih. Preko mor-ja je že od septembra 1942. Bil je že na Novi Zelandiji in ne Salomonih. Ali naj bo Slovenija sovjelizirana! Zveza slovenskih župnij je izdala v angleškem jeziku lično brošuro, ki ima namen dokazati Amerikancem zmote pisatelja Louis Adamiča v svoji knjigi "My Native Land," kjer Adamič odkazuje, ali skuša dokaza^, da je Slovenija pripravljena za sovjetizacijo. S to svojo knjigo in drugimi svojimi spisi je pisatelj Adamič predstavil Slovenijo Amerikancem v popolnoma napačni luči. Ta brošura, ki jo je izdala Zveza slovenskih župnij pa ima namen pokazati te Adamičeve zmote ter prikazati fakta, kakršna v resnici so. Brošura, ki nosi ime "Shall Slovenia be Sovjetized" jft bila tiskana v 5,000 izvodih in bo razposlana v vse vbdilnc ameriške kroge, da bodo dobili pravo in jasno sliko o naši stari domovini. Starši, priporočajte svoji odrasli mladini, naj čita to knjigo. V brošuri ni nobenih namigavanj ali dvomljivih izvajanj, ampak so sama neizpodbitna, gola fakta. Knjigo lahko dobite tudi pri Ameriški Domovini, G117 St. Clair Ave., v Clevelandu in stane samo 25 centov. Pošljemo jo na zahtevo tudi po pošti. Prav toplo jo priporočamo. Armada bo prodala nekaj | letal nazaj civilistom , Washington. —■ Mnogo iz- ] j med 1,000 letal bo na razpolago civilistom, ker jih armada ne bo ^ več potrebovala za treniranje pilotov. Ta letala bodo dali na trg med 5. in 15. februarjem. V prvi skupini teh letal so tudi ona, ki jih je armada kupila I od civilistov za treniranje pilo- 1 ' tov. Njih-prvotni lastniki bodo imeli prednost, ako bodo hoteli letala kupiti nazaj, seveda, če bo- ' do dali zanje, kot zahteva arma- -—■—o;--— Zed. države bodo imele vso kitajsko trgovino New York. — Kitajska časopisna agencija trdi, da bodo prevzele po vojni Zed. države večinoma vso kitajsko trgovino. Pred vojno so obvladovale trg l največ Anglija, Nemčija in Ja- j ponska. Nemčija in Japonska bosta popolnoma potisnjeni v stran in ^ Kitajska bo uvažala dve tretjvni 1 vseh potrebščin iz Zed. držav in ] eno tretjino morda iz Anglije. * Da bo pa Kitajska dobila de- ' nar za uvoz, bo izvažala svoje ] pridelke, kot čaj, svilo, lesno i olje, kositer in razne druge rude. ^ Švedi so vznemirjeni radi! | napredovanja ruskih ; armad Stockholm. — Napredovanje ruskih armad proti meji Esto- ; ni je je povzročilo nemir med < švedskimi mornariškimi krogi. : Švedi se boje, da bo rusko bro- ] jdovje kmalu vdrlo v Baltiške vode ter ustavilo švedsko trgo- , vino s Finsko in Nemčijo. Od leta 1942 je bila ruska mornarica zaprta v kotu Fin-'skega zaliva in se je mogla le malo kretati iz pomorske baze ' Kronstadt. Ako bi prišla pa " ruska mornarica do Estonije, ! bi pretrgala pomorske zveze ' med Nemčijo in Baltiškimi provincami. 3 -o- Za dohodninske davke John J. Prince in John Ro-C žanc bosta v bivših prostorih 3 North American banke, 15601 ' Waterloo Rd. vsak dan na raz-e polago ljudem za izpolnjeva-■ nje listin za dohodninske dav-;> ke. V uradu bosta čez dan in zvečer. v Peta obletniea V četrtek ob 8:15 bo darova-5. na v cerkvi sv. Vida maša za n pokojno Amalijo Mišič v spo-•min pete obletnice njene smrti. IZ BOJNE FRONTE (Torek, 2. februarja) RUSIJA—Nemci priznajo, da so se umaknili na celi črti z ruske severne fronte. V ZRAKU—V zadnjih treh zračnih napadih na Berlin je bilo ubitih od 10,000 do 15,-000 oseb. Tako poročajo ljudje, ki prihajajo od tam. PACIFIK—Ameriške čete so razširile svoje oprijeme na Bougainville. SOVJETIJA— Vrhovni koncil sovjetske vlade je dal svojim 16 republikam več j o ay- ........ svoje lastne armade in pravice samostojno občevati z inozemskimi vladami. (S tem bo imela pa Rusija tudi 16 glasov več na mirovni konferenci) . -o- Nemški naseljenci beže iz Baltiških provinc Moskva. — Ruske armade se vedno bolj približujejo Baltiškim provincam, Estoniji in Latviji. To je povzročilo velik strah med nemškimi kolonisti, ki v velikih množinah beže iz Estonije in Latvije. Tako se glasi poročilo z ruske fronte. Armada .ruskega generala Govorova je samo še osem milj od meje Estonije. Cete generala Popova so pa nekaj več kot 50 milj od meje Latvije. Te čete prodirajo ob železniški progi Moskva-Riga. Nemci poročajo, da so napravili Rusi ogromen izpad v ovinku Dnjepra pod Dnepropetrovsk™ in da so v enem kraju presekali nemško črto. -o- Kanada producira mnogo manj zlata Ottawa. — V provinci Ontario so producirali lansko leto za ! 23% manj zlata kot pa v letu ! 1942. Leta 1940 so ga produci-L rali za $122,600,000, lansko lete ' pa samo za $79,400,000. Devel J zlatih rudnikov je lansko lete * prenehalo z obratom. -o—-- Pogreb Prijatelja Pogreb umrlega Edward Pri-" jatelja, katerega smrt smo po 1 ročali včeraj, bo v petek ol 1 8:30 zjutraj iz Ferfoliatovegž " pogrebnega zavoda v cerkev sv " Lovrenca in na Kal vari j o. Nov grob 1 Nagloma je umrl, zadet oc srčne kapi, splošno poznani Martin Vinšek st., stanujoč m .- 776 London Rd. Pogreb ima 1 a oskrbi Želetov pogrebni zavod >- Cas pogreba in drugo poroča i. mo jutri. Dajmo... posodimo STRICU SAMU v L VOJNEM POSOJILU da bomo hitreje /"' dosegli zmago! V KAMPANJI Do sinoči je kupilo v Greater Clevelandu 611,063 oseb vojnih • bondov za vsoto $19,760,310. Vsi ti bondi so serije "E." Denar, ki ga damo s tem po-1 sojilom Stricu Samu, je varno j spravljen in nam nosi lepe ob-Lresti. Zdaj je čas, ko imamo ' denar, da ga spravimo na var-. no za deževne dni. Kdor le mo-- re, naj kupi bond v tej kampanji za četrto vojno posojilo. DOMOVINA AMERICAN HOME Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE ). 27 "AMERIŠKA DOMOVIHA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays_______ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall. $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 27 Wed., Feb. 2, 1944 Lokalni odbor 35 JPO-SS okrožje Waterloo Rd. Poljaki si ne puste diktirati 'Kot znano, je ameriška vlada ponudila Moskvi- svoj vpliv, katerega bi porabila za poravnavo spora med Rusijo in Poljsko, to se pravi med Stalinom in poljsko vlado v Londonu. Sovjetska vlada je ponudbo prijazno, toda odločno odklonila, češ, da čas za posredovanje še ni prišel. To ni bil prav nič lep kompliment ameriški vlaui, ki je že opetovano dokazala, da žeM pomagati Rusiji v boju proti Nemčiji. Po našem mnenju je storil predsednik Roosevelt več kot svojo dolžnost, ko je šel v daljni Teheran na posvetovanje s Stalinom, ali kakor bi rekli: da je prišla gora k Mohamedu in je Mohamed govoril, gora je pa poslušala. Najbrže je glavni vzrok, da je Stalin odklonil pomoč ameriške vlade za posredovanje, ker Stalin ne mara Poljakov, ki tvorijo sedanjo poljsko vlado v pregnanstvu. Ti se mu namreč ne zdijo dovolj pohlevni in ne dovolj ubogljivi. Stalin bi rad ustvaril na Poljski vlado po svojem okusu, ki bi plesala po piščalki iz Kremlja. Taka vlada bi bila pa čisto navadna vlada lutk, brez mo-či*in brez vsake samostojnosti in voljna storiti vse, kar bi se ji narekovalo iz Moskve. Toda Stalin morda še ne pozna dovolj duše poljskega naroda, ki še ni pozabil svoje slavne zgodovine. Morda Stalin še ni pozabil, da je bil ustvaril prav tako vlado v Finski, kateri je postavil na čelo Kuusinena, ki ie bil tisti čas v Moskvi in odiočen komunist. Toda Finci so se toliko zm'enili za to novo vlado, kot se zmenijo za piš, ki jim zaveje okrog vajenih ušes od severa. In vlada diktatorja Kuusinena je nekega dne umrla nagle in- neprevidene smrti, ne da bi kdo potočil kako solzo za njo. Tako bi bilo z vlado, ki jo namerava organizirati, ali bi jo rad organiziral Stalin iz poljskih patriotov, ki se nahajajo točasno v Moskvi. Taka vlada bi ne našla nobene opore doma pri narodu in posledica bi bila kvečjem krvava državljanska vojna. Sporazum med Poljsko in Rusijo bo trd oreh za zaveznike, ako hočejo, da bo tam kdaj mir. To ni samo zadeva Rusije in Poljske, kot trdi Stalin, to je faktično zadeva vseh Združenih narodov, ako gredo res za tem, da ustvarijo po tej vojni trajen mir na podlagi pravice in suverenosti posameznih držav. Zavezniki morajo računati na 30 milijonov Poljakov, ki ne bodo hoteli biti žoga Stalinovega režima. Ako se Rusija sklicuje na meje, ki jih je postavila leta 1939, se Poljaki lahko sklicujejo na meje pred letom 1772, ki so jim bile določene pri prvi delitvi med Rusijo in Prusijo. Dvanajst let je od tega, kar je Rusija podpisala nenapa-dalno pogodbo s Poljsko, 25. julija 1932. Na 5. maja 1934 sta obe vladi podaljšali ta pakt do 31. decembra 1945. Torej je bila Rusija takrat popolnoma zadovoljna z mejami s Poljsko in še na 31. dne istega meseca je ruski zunanji minister Molotov zatrjeval pred sovjetskim vrhovnim koncilom, da so odnošaji med Rusijo in Poljsko kar najbolj zadovoljivi. Toda na 23. avgusta 1939 sta podpisala tudi Rusija in Njemčija nenapadalno pogodbo ter s paktom zatrdili, da ne bosta napadali druga druge in da ne bosta pomagali kaki tretji stranki, ki bi napadla eno izmed njiju. Na 1. septembra je Nemčija vdrla na Poljsko in na 17. septembra je že Rusija pfbzabila na svojo pogodbo s Poljsko in prišla z izjavo, da Poljska ne obstoja več, da torej ne obstoji med Rusijo in Poljsko nobena pogodba več. To je bilo v času, ko se je poljska armada še vedno srdito ustavljala nemški premoči. Toda ko je nato Rusija izjavila, da ne more pustiti narodov v Beli Rusiji in Ukarjini brez "protekcije," je ukazal Stalin svoji armadi vdreti čez mejo na Poljsko. Tako sta Nemčija in Rusija stisnili Poljskp od dveh strani in jo štrli. Slovan (matka Rufeija) je pomagal Nemcu uničiti slovansko državo! Na 28. septembra sta sklenili Nemčija in Rusija pogodbo, glasom katere sta si razdelili Poljsko in si obljubili, da hosta te nove meje branili proti vsakomur, ki bi hotel temu ugovarjati. Tako je bila Poljska razdeljena že četrtič: prvič leta 1772, drugič 1793, tretjič 1795-6 in četrtič 28. septembra 1939. Ko je bila potem 22. junija 1941 Rusija napadena od Nemčije, je Anglija takoj obljubila svojo pomoč Rusiji proti skupnemu sovražniku. Churchill je izjavil: "Nevarnost za Rusijo je tudi naša nevarnost in nevarnost za Zed. države." Tako je postala Rusija zaveznica Velike Britanije, Zed. držav in drugih Združenih narodov, katerih članica je tudi — • Poljska. Na 30. julija je sklenil ruski ambasador za Anglijo, Majski, s poljskim premierjem Sikorskijem, v sporazumu z angleškim zunanjim ministrstvom, pogodbo, v kateri se je Rusija odpovedala vzhodni Poljski in izjavila, da so vse pogodbe, ki jih je sklenila z Nemčijo glede Poljske leta 1939, postale neveljavne ter je vzpostavila zopet diplomatske zveze s poljsko vlado. Na isti clan je izjavila tudi angleška vlada, da ne prizna nobenih sprememb poljskih meja,,ki so bile završene po avgustu 1939 in na 31. julija je izjavil podobno v imenu ameriške vlade tudi pomožni državni tajnik Šumner Welles. Torej tu imamo besedo mogočnih držav, da ostane Polj- Z veseljem moram poročati, da Je bil mesec januar glede prostovoljnih prispevkov menda najbolj uspešen, odkar vršimo to humanitarno delo. Seveda pridejo/tu na prvem mestu naša zavedna lokalna društva, ki so na svojih december-skih sejah odobrila svoje prispevke in njih tajniki so do-tične vsote poslali v mesecu januarju. Vsa ona društva, ki so bolj zgodaj v decembru poslala svoje prispevke, so bila omenjena že v mojem december-skem poročilu. Izmed vseh društev pa se je za enkrat najbolj postavilo društvo Mir št. 142 SNPJ. Vsa čast zavednemu članstvu omenjenega društva za tako velikodušen dar. Torej v nadaljnem sledijo imena in prispevki, ki so bili izročeni podpisanemu: Mr. Paul Česnik mi je izročil $10, kar je rekel, da je prispevek družine krog božičnega drevesca. Po $5.00 so prispevali sledeči: dr. Washington št. 32 SZZ; dr. Marije Vnebovzete št. 103 ABZ, dr. Cerkniško jezero št. 59 SDZ, dr. Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, East End Social Club, dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ dvomesečni prispevek, dr. V boj št. 53 SNPJ januarski prispevek. Mrs. Sodnikar (ni dovolj čitljivo na kopiji potrdila) izročila dva dolarja za Jos. Koba-]a. Geo. Panchur izročil en dolar, katerega je prispeval Jos. Champa. Joseph Kobal prispeval $2. Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW prispevalo $23. Ta vsota bi morala biti, na podlagi društvene seje izročena že v preteklem letu. Dr. Mir št. 142 SNPJ je prispevalo $200. Dr. Združeni bratje št. 26 SNPJ prispevalo $25. Mrs. Ivancič je pred' časom izročila svojo vojno znamko za en dolar, katero smo sedaj vnovičili, torej en dolar v gotovini. Skupno je bilo v mesecu januarju zbranega $308.50, kar je že lep prispevek. Vsem društvom oziroma njih članstvu najlepša hvala za to pomdč. Želimo pa, da bi dobila še veliko posnemalcev tudi pri ostalih društvih, ki se do sedaj še niso odzvala, a imajo še vedno priliko, da kaj store v ta namen. Ravno tako prav lepa hvala tudi vsem posameznim darovalcem. Dalje naj tu omenim, da se odbor zahvaljuje Mrs. Wau-ter, ki je pomagala ob zadnji prireditvi nabirat oglase krog naši h trgovcev. Kakor že v prejšnem poročilu sta nabirali oglase skupno z Mrs. Gert. Bokal' in sta bili na podlagi sklepa naše seje tudi upravičeni do gotove provizije in tedaj nam je Mrs. Bokal nakazan ček vrnila v blagajno lokalnega odbora št. 35 JPO-SS. Polovico dotične vsote je pripadalo seveda Mr$. Wauter in tako je tudi ona poklonila dotično vsoto v korist organizacije. (Njen delež je bil $4.37). Torej vsa čast zavednim Slovenkam, ki so se potrudile z nabiranjem oglasov in so potem tudi vse razven ene pripadajočo jim provizijo darovale v našo blagajno. Njih trud je t&Jaj precej pripomogel k našemu skupnemu uspehu. Za lokalni odbor št. 35 JPO-SS. J. I'1. Durn, taji.ik "Ku bounik' . . Ko neki gospod vpraša suho-robarja, kako gre kaj s prodajo lesene robe, mu le ta odvrne: "Ku bounik'." — "Kako to?", ga Vpraša gospod. 'E, koku — usa-ko uro ano žlico • • •" (Iz naše i doline"). Iz urada za vojne informacije, Washington, D. C. Na tisoče oseb aretiranih v Zagrebu v zasebnih stanovanjih Washington—Na tisoče oseb je bilo aretiranih v Zagrebu v noči od 15. jaifuarja v teku policijske preiskave zasebnih stanovanj, ki je bila izvedena s podporo ustaških čet. Radio Brazzaville, ki je postaja borbenih Francozov, je trdil v svoji oddaji, katero je zabeležil OWI, da se nahaja med aretiranimi tudi hrvaški minister za trgovino in 30 oseb, ki so z njim v tesni zvezi. Radio Budimpešta poroča, da se je začelo preiskavanje stanovanj v soboto ponoči ob enajstih, ter trajalo' 12 ur. Predno se je stvar začela, je zagrebški radio objavil policijski dekret, ki je prepovedal vsemu prebivalstvu hrvaške prestolnice, neglede na njih narodnost, iti na ulico, do preklica. Okna so morala biti zaprta. Istočasno so ustaške sile zasedle vse ulice in javna poslopja — imele so povelje takoj streljati, ako bi se kdo predrznih da prestopi določbe tega policijskega dekreta. Telefonske zveze Zagreba z zunanjim stetom so bile pretrgane, tako j da ni mogel nikdo vspostaviti 1 zveze bodisi s sosednjimi hiša-1 m i a li z zunanjim-svetom. Vso noč in še v nedeljo zju-i traj so preiskovale skupine ; treh oseb — po en policaj, en i ustaš in en član poglavnikove ; tajne policije — zasebna sta-' novanja prestolnice in iskale | ljudi, živeče v mestu brez do-jvoljenja. Baje je policija uje-: la v svoje mreže na tisoče lju-\ di, o katerih sumijo, da so na-| sprotne Pavilečevemu režimu. I V teku preiskave je prišlo do zračnega alarma, toda letal ni bilo nad Zagrfeb. Poročila' iz* Žfeneve pravijo, da se je nizozemska SS-divizi-ja, ki je sodelovala s policijo in j ustaši, pokazali! "prav posebno j kruto z domačim prebivalst- vom. Mnenje prevladuje, da je to velikansko policijsko akcijo vprizoril pod omenjenimi pogoji prekega soda, izredno nervozni kvizlinški režim, ki se je nadal, da se bo tako znebil neštetih Zagrebčanov, ki podpirajo borbene patriote, katerih sile se nahajajo baje komaj dan hoda od hrvaške prestolnice. Mnogi člani te jugoslovanske osvobodilne armade so se na skrivaj pritihotapili v prestolnico. Policijsko akcijo je vodil pol-Ikovnik Adolf Sabljak, ki je bil imenovan sredi decembra za komandanta Zagreba. Sabljak pripada najbolj vnetim pristašem Paveliča, ki ga 'je imenoval za svojega pobočnika, takoj po prevzemu oblasti v tej nacistični marionetni državi. Pozneje se je podal Sabljak v Nemčijo, kjer je proučeval vse brezobzirne metode, katerih se poslužuje Gestapo. Ko je postal dejanski diktator Zagreba, mu je bilo mogoče praktično izkoristiti vse, česar se je bil naučil pri Gestapi. Obenem pa je s 4to policijsko akcijo velikega obsega vsaj deloma ublažil strah poglavnika. Nekateri opazovalci so mnenja, da je povzočila to neverjetno policijsko gonjo velika nervoznost hrvaških marionetnih vladarjev, katere so prestrašile govorice, da je bilo dan poprej spuščenih na hrvaško ozemlje 2,000 padalcev. Te govorice, ki so bile nastale v Zagrebu je dunajska agentura Transcontinent Press takoj demontirala, toda Sabljak je bil takrat svoj aparat že pognal naprej, da vprizori svojo noč strahu in groze v prestolnici. ska kot je bila pred to vojno. In če beseda velesil ni vredna nič, potem je tudi vojna za demokracijo en navaden bunk. V osvobodilni armadi se bore prostovoljci iz mnogih dežel , Washington. — Angleški radio je javil pred kratkim iz Londona, da se nahajajo zdaj v jugoslovanski osvobodilni armadi zdaj nekatere edinice, ki so se prej borile na strani nacistov. Italijanska Garibaldi divizija se bori v Črni gori pod poveljstvom svojih lastnih častnikov. Drugi kontingenti italijanskih čet se bore ob strani slovenskih patriotov. V Ma-cedoniji se bori proti Nemcem oddelek Bolgarov. Tudi Bolgari imajo svoje lastne častnike. V Sloveniji se bori batalijon Madžarov.in brigada Čehoslo-vakov. Londonski radio je poročal, da se bori v Sloveniji tudi batalijon Nemcev, katerega moštvo je sestavljeno iz jugoslovanskih državljanov nemškega porekla in iz nekaterih dezerterjev iz Hitlerjeve Wehr-macht. Radio oddaja iz Caira je pred kratkim uradno objavila, 'da dobivajo po vsem ozemlju Jugoslavije razpršeni oddelki jugoslovanske osvobodilne armade zdravila in zdravniške potrebščine ameriškega Rdeče-g akriža s pomočjo padobra-nov. Že prej je bil javil londonski radio, da sa nahaja med Jugoslovani mlad Novo-Zelandec, in da je komandant bataljona. Ta vojak je bil ujet na Grškem leta 1941, ter je uspel pobegniti in našel svojo pot preko Balkana v vrste jugoslovanskih patriotov. Izvedel je že precej sijajnih vojaških činov na čelu svojega izvidniškega oddelka— smatrajo, da je eden najbolj zmožnih voditeljev v Titovi vojski. Strategija rdeče armade Nova prodiranja ruskih armad pod poveljstvom Begra-mian-a in Rokosovskega na baltskem in ^eloruskem sektorju razodevajo načela ruske strategije, /ki zdaj potiska Nemce v sfrneri proti zahodu. Ta poročila izpopolnjujejo vesti o prodiranju armade generala Govorova na leningradski fronti, severno od teh dveh sektorjev, kar nam daje zdaj celotno sliko strategičnega položaja. Očividno je, da Rusi zdaj uporabljajo na severu Pripetskih močvirij pa do Baltskega morja, od božiča sem, isto taktiko, katero so bili uporabljali na odsekih fronte od Pripetskih močvirij pa do Črnega morja. Trenotno je prav zares vsa fronta od Baltskega morja pa do Črnega morja ena sama plaL meneča fronta, borba proti Wehrmacht — nikjer ni nobene vrzeli, niti v cilju, niti na bojnem polju. Udarec Rokosovskega ob severnem robu in skozi severni del Pripetskih močvirij je tesno in bistveno povezan z Vatu-tinovim prodiranjem ob južnem robu in skozi južni del teh močvirij. Prodiranje Vatutina je tako bliskovito, da Pripetska močvirja niso bila več dovolj varna zaslomba desnega krila te južne ofenzive. Prodiranje Rokosovskega krije desno krilo Vatutina in tako spaja vso fronto, ki je nepretrgana od Baltiškega do Črnega morja. Armade na severu bodo storile isto, kar so delale armade na jugu, prebijale se bodo naprej, poskušale obkoljiti in uničiti, na vsak način pa pregnati in končno tudi razbiti nemško armado . Rezultati so očividjii. Rusi so izračunali nemške izgube za prve tri tedne Vatutinovega prodiranja in. pokazalo se je, da so Nefrici samo na tej fronti izgubili od božiča pa do 16. januarja približno 100,000 mrtvih, dočim je bilo 2,400 tankov razdejanih ali zajetih. To so ogromne izgube. Glasom nekaterih brzojavk izgubljajo Nemci zdaj več od 3,000 mrtvih na dan v bitki, ki divja v izbočini fronte Vinica-Uman. Nemci se bijejo tam, da bi držali odprto življenjsko važno, dvotirno železnico Ode-sa-Lwow. Srdita obramba generala von Mannstein-a nam kaže, da je vsa nemška strategija podrejena enemu edinemu cilju — prav kot ruska. Rusi hoče j o za j eti Wehrmacht, Nemci pa jo rešujejo. Dogajanje, katero opazujemo, je spopad in celo višek tekme dveh strategičnih konceptov, ki se je začela pri Stalin-gradu in se nadaljevala ves čas od takrat brez oddiha, in se ne more končati predno ni Wehrmacht popolnoma uničena. Neizprosna logika te vojaške situacije se nam bo odkrivala v vseh bitkah, ki si bodo sledile, neglede na to, kje se bodo borile te armade in v kateri deželi bodo naletele druga na> drugo. Nobene druge solucije ne more biti za to strahovito borbo dveh največjih kopnih armad, kar se jih je srečalo do-zdaj v zgodovini. .Radi tega so sedanji dogodki na severu Rusije tako velikega pomena. Ako se rusko prodiranje južno od Leningrada in na zahod proti Baltiku razvije s tako naglico kot so se razvijale druge ofenzive, potem je jasno, da upajo Rusi, da bodo mogli raztrgati Wehrmacht na 4 dele. Izolirati nameravajo Nemce severno od Rige od onih severno od Pripetskih močvirij, prav tako kot poskušajo odde-liti Nemce južno od Pripetskih močvirij od onih, ki se nahajajo v zavoju Dnjepra. Obenem pa potiskajo Nemce proti zahodu in jih porivajo v Baltiško morje na severu, a v Črno mor je na jugu. To so glavne linije razvoja na vzhodni fronti. Prehrana v vojnem času Ko se pogrezamo v tretje leto vojne, so naši vojaki že na delu v mogočnih ofenzivah povsod na svetu. Domača fronta mora Ostati močna in zdrava, da jih bo mogla podpirati — moč in zdravje pa sta odvisna od primerne prehrane. To pomeni, da moramo zavžiti primerne količine primernih vrst hrane. Uradni krogi poudarjajo, da ni dovolj ako le nasitimo svoj glad. Poznamo namreč tudi prikrito lakoto — ono, ki se pojavi takrat, kadar naše telo ne dobi prave vrste hrane, ki bi mu dajala dovolj energije in materij ala, ki je potreben za popravljanje telesa. Ljudje, ki trpe od te vrste hrane, se hitreje utrdijo in so stalno ogroženi od nezgod, katere povzroča utrujenost. Tudi manjše bolezni se jih lažje primesjo in njih zanos rad opeša. Vse to pa pomeni manj ur dela, ki so bistveno važne za naš vojni napor. Akoravno imamo dovolj hrane, se je vendar pojavilo sem in tja delno pomanjkanje zaradi vojne ali zime. Ako si hočemo preskrbeti pod temi pogoji primerno prehrano, se moramo hraniti na zdrav način. Vlada je izdala "National Wartime Nutrition Guide" (Navodila za prehrano v vojni), da bi olajšala načrt za primerno redilne obede v vojnem času. To so uradni podatki za živež, ki dele hrano v glavnem v 7 skupin, katere je treba za-! uživati vsak dan, ako si hočemo ohraniti zdravje. Kdor poje vsak dan nekaj iz vsaktere teh skupin, povžije vse, kar mu je potrebno za dzdravje. Kadar zmanjka nekaterih vrst hrane, ali če ni dovolj denarja, oziroma živežnih znamk, si morete j izbrati drugih jedil iz iste skupine, ali pa iz drugih skupin, ki imajo slično vrednost, da pravilno izberete sestavo svojih obedov. Novi National Wartime Nu-i trition Guide bo pomagal vsem, ! ki kuhajo doma, ter jim bo omogočil pravilno razumevanje prehrane v vojni. Obenem pa daje vsakomur, ki kuha <>i možnost, da sestavi svoje t? na osnovi zdrave prehrane; izvrsten pripomoček za Prj no nadomeščanje onih vrveža, ki postanejo redki a to sploh izginejo. Vsakdo 5 ilo more preskrbeti, ako pis&a naslednji naslov: "Basic 7, ed Washington 25 J ar Taiy od spoštovanega k' kuhinji zaslišiva s Jimom'' i Francestov solo, ki se J' t prikupljivo skladal z cvr^ £ pohanih pišk: il % j i "Tebi eno lahko no&jk men pa od kevdra k'11 i pil ga bom celo noč." ! "Jack," je poprijel Ji"1 no bolj mi pravi svareč n® glas, da razen petja in odp1 n steklenic ne bova dobila >, nič pravdanskega iz kuhi11' ^ bi vsaj tista odvetniška ^ ic Ivushlana že prišla in 1)1 koncem konca tudi nisem zato v Ameriko, da bi po'sa od gladu umiral." j. ".česar se Pa jaz naF j jim, je to," pritegnem jaz n tu, "da bi se France na sf t in bi pozabivši zamenjal r, nico za kuhavnico, s ka^' e štra med piškami v tis" ( Sicer jaz še nisem jedel f (j cev, na pivu ocvrtih, -Pa vendar zdi, da bi ne bili P* okusni." ...L "Nekako takega okus* ( kot takrat, ko ste jih f j cvrli na kolomazu," me ' \ Jim- . "Nikar me ne spominr .-sto in mi ne jemlji apeti" bi morala zdaj midva st°! bilo to, da bi vpeljala s prohibicijo po kuhinjah'' najprej tamle v naši. S»c( narod upiral in kuharji P n&povedali sedečo stavk® saj sva dva in dva bi Pa ( tila enega." "Pa naj nama vrže W ■ in predpasnik v'glavo, . potem? Počakajva, motn le kaj spackal naš Fra^ / se koncem konca pi^c cvrejo, paziti je treba ^ ^ ne bodo preveč ali pa Pr , "Mislim, da bo oboje^ DajVa začet malo s ** njem. Iz izkušenj doma* .je večerja veliko hitreje zi, ako čaka nanjo hiŠj| ^ dar z godrnanjem in zi\ njem ter podobnimi mi- t A "To je pa odvisno od f J ženja kuharice. Ako ie ? lje, je najbolje, da se čak ' čerjo lepo vdano in s f " njem. Prav lahko pi'ide ' do pomote in pride vc^v " mesto na mizo naravnW ? ovinkov v glavo in sicers' ^ lami in piskri vred. An1'', . da ne bo odveč, če dviIfj ' koliko protestov tje P1-lj . nji. Morda pa France c( J bodo začele piške saitfe i iz posode. Nekaj podob., f je nekoč zgodilo gos^,' Albinu Filipiču, ko je cv. s krake ali nege. že v j&}C{ ! in kruh povaljen žabji « je namreč skočil iz ponv'ei 'c si ga je vrgel za večeri0',li "Toliko čudnih stva^J doživeli na tej naši ek*. da se mi tudi to ne zdi 'j * no. Pa je Albin vjel P° 1 jo nogo?" "Dolgo sta se metala r » nji, predno jo je dob'1 oblast." "Rad bi videl,France1": <-1 počel, če bi mu začeli n skakati iz ponve." ! * "še bolj bi pa gledal, ^ >e napol ocvrt piščanoc s^;. [ na omaro in zapel. Pa 'j ne čudil, da bi France , stopil zraven in mu reKe.V P* kaj, bom jaz vzel nap^'/L 1(1 "Pa poskusiva neko'^ J bavljati. Bova videla, ( i' vzel naš odlični kuhar t0 * nje." Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK n je, da je zbit, kot bi bil bolan, ali bolečin ni čutil, samo v duši ga je grizlo, peklo in pred očmi so mu begale motne sence. Grozo je občutil, pa ji ni znal dati oblike, čim bliže je prihajala velika nedelja, tem težja je bila groza. Na veliko soboto se je ulegel in ni mogel spati. Premetaval se je po postelji, stiskal oči, toda spanca ni bilo. "Milka, zdaj pa le pokonci! Napravti se bo treba, če hočemo k vstajenju!" Lovrač je začul Marijaničin klic in čutil je v njem negotovost, ženi se je glas skoro tresel. "Kaj je tudi ona bolna?" ga je zaskrbelo. "Vstati boš moral, da ne zamudimo!" je poklicala tudi moža. Zunaj je bila še tema, ali ozračje je bilo kolikor toliko že orošeno z medlo svetlobo. Vsaj njemu se je zdelo. "Ne vem, če bi šel, sem nekam bolehen," se je izgovarjal. "Potem naj ima pa človek kaj od velike noči! Kako to, da si druge dneve zdrav, na velikonočno nedeljo pa zboliš? Čeden kristjan si," ga je v raztrganih sunkih zmerjala. Lovrač je mislil, da se je tako raztogo-tila, in ni občutil njene zadrege. "Ce je pa tako, pa grem! Ali je obleka že pripravljena?" "Že!" Zlezel je iz postelje in se pri brleči luči umil in oblekel. Tudi otroci so bili že napravljeni. Sedeli so v hiši za mizo. Marij anica jim je kuhala čaj. Starejši, ki so prišli za praznike domov, so popili in šli svojo pot. Milka, Katarina in Mari- Danska, Norveška, Švedska j anica so pa čakali očeta. "Cvrkni mi še malo žganja, mraziti me hoče!" je velel mož. Nalila mu ga je in tudi sebi ter hlastno pila. "No, pa pojdimo v božjem imenu!" je šepnil Lovrač in težko prestopil prag. Zdelo se mu je, kot bi nekaj pozabil, domišljal se je, pa se ni domislil. "Konja še okomatam! Počakajte malo." Konj je zarezgetal in pod kopiti so se ukresale iskre. Zavili so proti dolini. Lovrač je šel spredaj in na konopcu vlekel konja, k? je previdno stopical po strmi poti in se ogibal kamenja. Milka je drobila z Marijanico, za roko jo je držala in Marijaničina se je vsa tresla. "Ali te zebe?" jo je vprašala. "Ne! Pod noge pazi, da ne padeš." Na križpotu se je Lovrač ustavil, kot bi se premišljal. "Na levo zavij m o, bo krajša pot!" je namignil Marijanici. "Kdo se bo drsal po tisti strmini! Po tejle poti človek vsaj ve, kam stopi!" mu je svetovala Marij anica. "Meni se pa zdi, da bi bilo po levi strani bolje." "Prava reč, če stopimo še tistih pet korakov. Le po tejle poti pojdimo," je Odločala. Lovrač je še vedno stal in ni mogel naprej in tudi konj ni bil voljan. "Kaj pa še čakaš? Bomo res zamudili." Lovrač se je premaknil z mesta in potegnil konja. Vse je bilo tiho, le udarci kopit in okovanih čevljev so dramili tišino. Lovrača je oblivala vročina in z rdečim robcem si je brisal pot, v grlu ga je pa nekaj dušilo, strah ga je skoro bilo in ni se ga mogel otresti. "Hudnika, kaj pa je z menoj? Tak pa še nikoli nisem bil!" se je izpraševal in strašno tesno mu'je bilo v duši. Očeta se je spomnil inv matere, Jere in svojega življenja in vse mu je zagorelo v čudni luči. (Dalje prihodnjič) Kupujmo obrambo« obveznic« in ziikiuke I (Po podatkih iz leta 1940) Danska je po površini najmanjša od treh nordijskih kraljevin, ki so že preko sto let politično in gospodarsko najtesneje povezane. Po zgodovinskem in kulturnem razvoju ter po narodni in jezikovni sorodnosti pripada Danska bolj Skandivaniji, kakor evropski celini. Od vseh treh nordijskih držav je Danska najbolj gosto naseljen^. Na površini 42,931 kvadratnih kilometrov (približno toliko kakor Švica), ima po stanju v začetku letošnjega leta 3,818,000 prebivalcev, to je okrog 87 prebivalcev na kvadratni kilometer. Poleg glavnega mesta Kodanja, ki šteje 860,-000 prebivalcev, na Danskem ni večjih mest, le mesto Arhus na vzhodni juetlandski obali je doseglo 100,000 prebivalcev. Kralj Kristijan X. iz dinastije Schleswig - Holstein - Sonder-burg-Gluecksburg se je rodil leta 1870. in je zasedel prestol leta 1912. Norveška obsega brez polarnega ozemlja 322,680 lev. km. in je po površini za 75,000 kv. km. večja od Jugoslavije, pa tudi za malenkost večja od Ru-munije. Ker pa je le zelo redko naseljena (9 prebfvalcev na kv. km), ima le 2,950,000 prebivalcev. Glavno mesto Oslo steze 330,000, drugo največje mesto Bergen 110,000, Trondheim 60,000, Stavanger pa 50,000 prebivalcev. Kralj Haakon VII iz dinastije Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glueksburg je zasedel presol leta 1905. Švedska je po površini in po številu prebivalcev največja nordijska država, saj ima 6,-330,000 prebivalcev in obsega 449,000 kv. km. Po površini je Švedska le malo manjša od Nemčije pred zagedbo Avstrije (470,000 kv. km), vtendar je redko naseljena in iftna le 14 previbalcev na kv. km. Glavno mesto Stockholm ima 550,000, Goetsborg 270,000, Malmoe pa 145,000 prebivalcev. Vladajoči kralj Gustav V iz dinastije Bernadotte je dopolnil že 82 let, vlada pa šele 33 let. Jedro kraljevine Danske tvori polotok Juetland, ki je zvezan s celo vrsto velikih otokov na vzhodu v Kategatu. Med temi otoki je strategično posebno važen Bornholm kot prehodna točka med Nemčijo in Švedsko. Danska ima samo eno suhozem-sko mejo in sicer proti Nemčiji, na katero meji v razdalji 60 km. K Danski pripadata tudi visoko na severu ležeča Grenlandija ter otočje Faroerov. Danska je zvezana po personalni uniji tudi z Islandijo. Polotok Juetland je razmeroma ravna pokrajina z bogato razčlenjeno obalo. Danska ima splošno vojaško dolžnost. Obvezna vojaška služba traja 5 mesecev ter je nihalo število aktivne vojske od 4,000 do 26,000 mož, organiziranih v dveh divizijah. Prva divizija je imela svoj sedež na Juetlandu in ob utrjenih postojankah na nemški meji, katere pa so Danci brez boja zapustili, čim so pričele prodirati nemške čete. Druga divizija je imela svoje garnizije na treh največjih otokih s sedežem v Kodanju. V slučaju splošne mobilizacije bi lahko postavila Danska pod orožje kakih J50,-000 mož. Juetlandska divizija s sedežem v Viborgu je sestavljena iz treh polkov pehote. 1 polka kolesarjev, 1 polka konjenice in 2 polkov poljske artilerije. Ta-kozvana otoška divizija pa je sestavljena iz 1 polka kraljevske garde, 3 polkov pehote, 1 polka konjenice in 2 polkov poljske artilerije. Poleg tega je v sestavu danske aktivne vojske še polk protiletalskega topništva in polk pionirjev. Vsega skupaj ima dansk^ vojska 8 polkov pehote s 25 bataljoni in 8 bataljonov milice. Dalje 2 polka konjenice s 14 eskadro-ni in 4 polke artilerije z 42 baterijami. Pehotni polk šteje okoli 3000 mož oboroženih z 265 strojnimi puškami, 56 težkimi strojnicami, 24 metalci r.Mn in 6 protitankovskimi topiči. Orožje danske vojske je povsem moderno in so posebno dobre strojne puške in strojnice Macl-sen. Odlični so tudi protitankovski topiči kalibra 37 mm tipa Bofors, ki streljajo do 6 km daleč. Artilerija je oborožena s Kruppovimi topovi kalibra 75 mm, in pa Schneider j evimi havbicami 105 mm in 155 mm. (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Zobozdravniki v (ameriški armadi Najmanj en zobozdravnik je potreben v armadi za vsakih..5Q0 vojakov, da lahko nudi zadostno postrežbo vojakom. Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. MALI OGLAS! Dober kup Proda se hiša za 2 družini po 5 sob vsaka, 2 garaži, cementni tlak, velik lot, vse v najboljšem stanju. Cena je $6,950. Pokličite Michigan 3088. (30) Poceni pohištvo Poceni se proda nekaj dobro ohranjenega pohištva in sicer: nizko omaro s zrcalom, visoko omaro za suknje, Singer šivalni stroj, ena velika postelja, visok radio v dobrem stanju, jedilna miza in stoli. Zglasite se pri Antonu škoda, 13208 Onefleet Ave. West Park. (28) Stanovanje iščejo Družina 3 odraslih oseb išče snažno stanovanje 4 ali 5 sob v okolici od E. 60. St. do 105. St. med St. Clair in Superior. Dobri plačniki. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. . (29) OSKRBNICE Poln čas 5:10 noqpldne do 1:40 zjutraj Šest noti v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 Dopoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave.. Soba 901 (30) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2c na uro Ženske 621/2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. N Zglasite se na Employment Office 1256 W- 74. St. National Carbon Co., Inc. _ (31) VZAMEMO DELAVCE za Vojno delo The Paterson-Leitch Co. 900 E. 69. St. Slika vam predstavlja naše marine, ki si v življenski nevarnosti prizadevajo rešiti kar največ mogoče sodov fjazolina, ki so ga imeli v skladiščit na Paruata otoku in katerega so zažgale japonske bombe. V tem silnem požaru sta podlegla samo dva marina in sicer rudi silne vročine. ČIŠČENJE Nočno delo 3 popoldne do 11 zvečer Plača od ure in čas in pol za overtime Mora.io biti državljanke. American Stove Co. AIRCRAFT DIVISION 1825 E. 40. St. (32) Delo dobi Išče se ženska za splošna hišna dela in v restavraciji. Dobra plača, delo*od 9 do 6. Katero veseli, naj se zglasi na 5238 St. Clair Ave. (28) MALI OGLASI BUY MORE BONDS DURING THE FOURTH LOAN DRIVE Terrific - titanic - colossal XHJB WORLD'S greatest SHOW! CLEVELAND AUDITORIUM E. 6th and LAKESIDE JVotof AND DAILY THRU SUN. FEB. 6th SEE THE SENSATIONAL WILD WEST RODEO With Champion Cowboys In Competition! I AND HOLLYWOOD DAREDEVIL'S BIO THRILL SHOW Performing Sensational Stunts 162—TOP PERFORMERS—162 • See! Cowboys Compete for flOOOO Bronc Riding — Bull Dogglnc — Brahma Steers • AMERICA'S BEST CIRCUS ACTS Elephants-Dogs-Ponies - Aerial Acta • SEE! THE DIVE BOMBER CRASH IN MIDAIR Steeplechase Races—Circus Clown* • SUPER MAN LEAPS HIS CAR OVER A BUS! ' THE LONE RANCER IMPERSONATED, DEFENDS THE STAGE COACH ORDER TICKETS NOW PUBLIC AUDITORUM ufi fionn WALGREEN DRUGSTORES mH" MW JJc—$1.10—S1.G5—Bo* Seats KM Children SSe Mail Orders Accepted—Pablte Auditorium Mfttinee Saturday_&_Sunday_ DELO DOBIJO MOŠKI Splošno tovarniško in kovaško delo Plača od ure poleg overtime Zglasite se pri Steel Improvement & Forge (o. 970 E. 64. St. (28) Mašinki pomaga« Del® pri materialu Težaki in pometati Delo za . podnevi ali ponoči 58 ur, 6 dni na teden Plača od ure in overtime Morajo biti državljani THE BUNELL MACHINE & TOOL CO. Lepo posestvo naprodaj Proda se lepo posestvo, 14 akrov zemlje, hiša 20 sob, garaža za 4 avte, zgorej stanovanje za šoferja, 4 sesalke za plin in olje, 18x36 greenhouse in hlev, 3 kokošnjaki, pump house, klet za sadje. Krasen prostor za piknike. Nahaja se na Char-don Rd., 1,000 čevljev vzhodno od Bishop, na desni struni. Za podrobnosti vprašajte .Frank Malnar 25422 Chartlon Rd., Euclid, O. IVanhoe 0090. (28) 1601 E. 23rd St. (32) Hotel Statler ima odprto za moške in ženske pomivalce posode Plača. Hrana in uniforme Zglasite se v Time Office zadej hotela Statler E. 12. St. in Euclid Ave. od 9 do 5 1 f° mi je vroče," je sedla °.r Pred hišo. Pot jo je PTa Vlival. Toda ni je d strma pot; gnalo jo je, pela, ali beži pred straS-^ar sta sklenila, ali teče i,iii» rasti in slepoti zasanjanem naproti. 'p XXIII. j/* so Matevžu v brlogu , bi iz večnosti kapali. Prelivalo se je v I 0]e 8il: dušil je vest in Oal ob misli na Marija-,ref ,®'lar in grunt. Zalival se ' nJem, notranjost mu je sovraštvo in mu pri-- p« upanju, kltij t ln skrito moram j 10 reč, nihče se ne bo L ame- Ves teden me že mi!! »Pogled, ljudje' so izpričani, da sem odpo-dpi L cel° oddahnili so se, la )0darr,smo se ga znebili,", iWnjggj 111 zalil z žganjem st'idai '. . bi v 81 Je karabinko, pre->rn Pet nabojev, prvi . 3fia„aPiljen. "Takle dobro : ' Je Premišljal in v gla-jj,o Je vrtinčilo, ko si je r,' precl seboj Lovrače- ; sf ^jeno truplo. »1: r ' denar in ga zo-itei e 'Jal v skriti predal de- , stilolikšne vsote še ni •lfijaepu in vse udobnosti . jaf So se mu motale pred » !ote, f® d°p°§ije; kakor Pe s. ' oom živel!" je da-; f ^omami. . |jžo lca Je begala iz hle- : j"11* ' 'z listnjaka v svisli. %■;} mogla pogledati. >ilHd a mi> je prijazno, če i. 1 *l(I ,pa Pogledala v oči, se 1,1 jj da bi se ji bil za- j "j* 0 Prišli trenutki, ko ji ^ožal naklepa, in če 1 i atev« PU imela pred se" !1 °P(i]Za' ^ vse Preklicala. jo je že toliko 1 j jn ^ Je prešla take tre- i \ iih Vlgla v °P°j misli> jeni sreči. lf.:°PtaV-1e prijivala svo-u VlCevanju. "Jaz sem )ki Pela v teh mesecih." fla le kramljala, kolikor ,,11 So ela se jim je pa ču- cniWr je skoro °£ibali-iiiF-ano \njenih oči in nje_ kč 8. danosti. J e p0 dm se ji je čudil. Br-W, !!0jih Papirjih, iskal r«i)i'Via. najti ni mogel. J 'e'> zakaj brska in V Jkati je moral. Ho- f h dol °Vati račune> hotel e 11 Prt,'g0Ve in število dolž- y( i Me so mu račune ;t' liiitj nje in ni se mogel s; >mni «veta domnev. P' 0 &laX° SC mu zme(leno va-,lf'°tMVl 0tl Prvih let;"vso oti l sedanjosti je pre-c> je žej0r je bila pot strma, , • 2ravfel nazaj, vsaj toliko, bi' trii v nal »jene klance in i'J se^.^i moža, kot bi ga Zdel se je samemu v Dret f' če je pomislil, da "' Vs ' iz ohole zave-% r- in6' kar je bil° svetega, ).. iuval st°krat dokazanega, i'" >U j p.a samo "novo," ki Ukazalo tako trhlo 1 lloH , '^aš -pa je človek?" ^ki °Val in "jegovi prej-v r H jeS° mu Zvocleneli. Ne-1 Ji; ^'^ostjo in starost-Ali v Vnvalo vpraŽa-' Nnil razmišljanju se je ; Nei 0H nedoglednost in ni d«°voriti. f inVfjkega tedna še ni 111 do- besnih, zaprtih Cakal. Zdelo se mu ženske za takega ukazati razen^ očeta in tvoje mate«' "David .je dejal, da odnesti sestrieni Mi^ kamrico za perilo in dobila groš, ko se vrn* (Dalje prihodnji' "Kaj imaš tu v žepu?" je nestrpno ponovil bolnik. Že se je prebudil v njem sum. Naatje je nekaj potisnila po grlu navzdol. "Tega ne smem nikomur pokazati." "Ne smeš? Kdo ti more kaj ločenem kraju naj čaka voz z iskrimi konji in preden bo kdo kaj zapazil, bosta vidva že 'mi- ( 1 je daleč ..." "In potem?" je Saartje, ki ; je brez diha poslušala, vpraša- ; la tako trezno, da je bila Mie-betje mahoma, ob svoje razpoloženje. ; "In potem, ti gos, ti " — njen jlas je občutno izgubil na trd- ; nosti — "no, potem sporočita pač iz Haaga ali iz Amsterdama, da se vrneta, če vama do- : ma vse odpuste in pozabijo. Potem se mora tvoj oče enostavno sprijazniti s to poroko, ker bi bila sicer tvoja čast in tvoj dober glas izgubljena ..." ; "Toda ljudje ..." je Coorn-veltova hči z negotovim glasom : ugovarjala, "vsi ljudje bodo izvedeli to stvar, vsak človek tu v Leidenu ..." "Prekrasno," je vzrojila druga; "ljudje, ti so seveda na Ho-landskem zmeraj poglavitna' stvar! Najprej, kaj bodo ljudje govorili o vama, potem šele trohica vajine življenjske sreče . . . Ce ne zmoreš te žrtve, potem ne zaslužiš velike ljubezni h "Verjemi mi, vse sem pripravljena žrtvovati!" se je strastno razgrevalo plavolaso dekle. "Saj vem, brez Keesa ne morem živeti in on ne brez mene. Niti en dan ne moreva biti d/ug brez drugega; dobila bi sušico in bi umrla. Toda če mu pišem . . . Povej, Miebetje . . . kako pa naj vem, da bo moje pismo tudi res prejel in kako naj dobim njegov odgovor? Zdaj pazijo seveda na vseh koncih in krajih name!" "Za to bom jaz poskrbela." Miebetjejina obljuba je bila tako svečano resna, da je Saartje mahoma zopet vztrepetala v veseli napetosti. "Tvoje pismo bo prišlo tvojemu ljubimcu v roke, da bo lahko vse uredil za vajin beg. Le zaupaj mi in veruj v moč vajine ljubezni . . . Tvojega očeta pa je najbolje, da pustiš v domnevi, da si se v ponižnosti in skesanosti hvalevredno vdala." Mala Naatje je sedela s svojimi igračami na najspodnejši stopnici širokih hrastovih stopnic in je bila vsa tiho zatopljena v svojo igro s kockami iz slo-nove kosti ia s steklenim nabi-jačem na modrih in belih vež-nih škrlah. V dnu srčeca jo je zbadal tesnoben občutek krivde, ker se niti danes niti včeraj niti pred včerajšnjim ni naučila nobenega reka iz svetega pisma, kaj šele, da bi ga povedala. Čudno, da ni, kakor je bilo videti, nihče v hiši tega opazil, niti v svetopisemskih izrekih zelo skušena in neizprosno stroga teta Pietje. Tudi k bolniški postelji svojega očeta se Naatje ' že dva dni in prikazala, ker se ' je očetov kašelj poslabšal, ka-c kor ji je povedala Keejetje zvečer, preden je legla, in je dok-< tor Wijsman sam dejal, da ni treba brez potrebe voditi otro-ka v tej nežni starosti v nepo-a sredno bližino izparivanj bolnega telesa. Iz sobe na vrt je prišel Davic n v domaČi halji s svilenimi ro-žami, oborožen s čudovito dolgo pipo. Pravkar je kanil sko-I koma planiti po stopnicah navzgor in je skoraj izpodrsni nad otrokovo kocko; ta slučaj mu je iztisnil iz ust grdo kletvico, katere bi se v očetovi ali materini prisotnosti gotovo ne d drznil izustiti. "Kje je sestrična Miebetje?" je vprašal otroka, ki se je radi dogodka oplašen ves majč-) ken stisnil k ograji. Saartje j ine oči so nemirne romale po sobi. "Njegov oče je prav tako strog kakor naš," se je branila s slabotnim pomislekom. S porogljivim smehljajem je Miebetje silovito pritisnila li-kalnik na rožnati koprivnik "Če je res kaj na vajini ljubezni, vama nobena očetova prepoved nič ne more," je dajala z z živo trdnim glasom. "Še včeraj sem ti povedala: prava ljubezen je močnejša kakor smrt , . . "> "Kaj misliš ..." je zajeclja-la Saartje in njene oči so izstopile od groze, "da bi . . . zoper zapoved ..." "Druga zapoved pravi: 'Ne imenuj po nemarnem božjega imena' in tvoj oče zahteva, da se pri Bogu od poveš svoji ljubezni," jo je prekinila Miebetje. "Saartje Coornvelt bi ne bila prvo dekle, ki bi se poročilo zoper očetovo voljo." Saartje je v muki z zobmi raztrgala svoj robec, ki je bil moker od solz. "Saj vendar ne misliš, da bi jaz . . . da bi Kees . . . da bi midva ..." "Da naj te odvede," jMiebetje brez oklevanja pristavila strahovito besedo. "Saj praviš, tla ne more živeti brez tebe, prav tako ti ne brez njega . . . Kaj moreta storiti drugega, kakor da ubežita tiraniji staršev? Napiši mu pismo, kjer mu boš vse razložila, in povej mu, da je to edini izhod, ki vama preostaja. iSestati se morata v temni noči, ko ne bo meseca. Na do- CLEVELAND ORCHESTRA DR. FRANK BLACK, dirigent-ftost SEVERANCE DVORANA Četrtek, 3. februarja—«:30 Sobota, 5. februarja—8:30 JOSEPH HOFMANN. klavir v Severance dvorani. CE 7300. Med tem, ko se je mudil slavni pevec Frank $ ;g< v Hollyiooodu, kjer je zaposlen pri izdelavi neke r ,' slike, je njegova soproga porodila krepkega sinek0; l'J nišnici v .Jersey City, N. J. Mali prestolonaslednik f 6 bil ime Frank Wayne Jr. in ga vidimo na sliki z >'!' t materjo. 2 NO KIDD1NG-AIH: YOU 1 REALLY DOING THE BEST mVOU CAN.TOO l.lZjfc Kaj mislite, da so se naša dekleta kaj ustrašile \ kač? — Na sliki vidimo dekleta WACS, ki so nastal 1 Delhi, Indija, ko opazujejo dva Indijanca — krotil f kih strupenih kač, ki jim razkazujeta svojo umeti1"1 . moč nad temi nevarnimi plazilkami, katere zab^' rt igranjem na svoje flaute. " OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. BE 2730. "Miebetje?" Naatje je premišljujoče dvignila svoj koničasti nosek proti nebu. "Danes je, postoj malo, sreda . . . Potem lika zgoraj v kamrici za perilo." "No, pa stf.ci," je dejal David in se sklonil k njej, "zdir-jaj v kamriyo za perilo in ji ne-si tole pismo. Tu v predpasnikov žepič ga vtakni. Kajti nikomur, nikomur, čuješ, ga ne smeš poprej pokazati." Naatjeje ni nič kaj veselilo, da bi odnesla umetelno na tri ogle zganjeni rožnati papir, ki je bil z veliko svetlo lepenico zalepljen, po stopnicah navzgor. Čez četrt ure bo morala v popoldansko šolo in zdaj se je pravkar tako lepo igrala. "Ko prideš nazaj, dobiš srebrn groš," jo je vabil veliki brat; "cel srebrn groš in tega ti ni treba dati v hranilnik, pač pa si lahko kupiš bonbonov in sladkih koreninic ..." Naatje je podlegla izkušnjavi. Varno je shranila pismo v žep svojega predpasnika, položila ročico nanj kakor v obrambo in se odpravila preko velikega visokega stopnišča proti kamrici za perilo, ki se je nahajala najviše na severni strani. V veselem upanju na obljubljeni denar se je skokoma pognala čez predvežje in zraven zapela s svojim ostrim, krhkim otroškim glasom pesnico,ki se je je bila pravkar naučila v šoli. Ko je prišla mimo priprtih vrat bolniške sobe, jo je nenadoma prestrašil hripavi in tako čudno izpremenjeni glas njenega očeta: "Ali je to moja hči Naatje, ki poje po veži in ki svojemu bolnemu očetu niti dobro jutro še ni rekla?" Z utripajočim srcem je otrok obstal. Čula je pridušen ugovor svoje matere, toda stari Coornvelt je ponovil še glasneje z ukazujočim glasom: "Oče želi videti Naatje pri svoji postelji!" "Pridem takoj, ljubi oče!" Naatje je mislila na gfroš, katerega je bilo treba še zaslužiti, in vtaknila svoj splašeni obraz skozi špranjo. "Za prav kratek hipec moram še gori." "Od kdaj," je mahoma zagr-inel očetov glas s staro oblast-nostjo, "od kdaj puste otroci čakati svoje starše in počno, kar je njim samim všeč?" Poslušna in brez moči je Naatje že stala v sobi; krčevito trde prste svoje tresoče se ročice je pritiskala na predpas- nikov žep, se stegnila na prste in poljubila veliki obraz pod | spalno, s perjem okrašeno čepi-i co. Stari Coornvelt je z neštevil-nimi blazinami podprt sedel v postelji. Pred njim je stala na pisani odeji njegova zvesta, tolikokrat že .rabljena pisalna polica. Žejiekaj dni se je po več ura na dan ukvarjal s pes-nikovanjem. Ko mu je njegova žena pravkar prinesla pisalno pripravo na posteljo, je prestrašena in presunjena zagledala napis njegovega duševnega proizvoda: Moja poslednja pesem na mojo zakonsko družico in na moje otroke Prva kitica, še neprepisana in z mnogim črtanjem in popravki se je glasila: poletni žar pregnal je sapice igrive, le slavcek trudni, pozni glas vam še drobi, . popotnikom v neznane dalje sive, v slovo poslednji venec žalnih melodij. Iz jaz? Predolgo je že moja lira pela, jesen se bliža, pobledeli so mi že lasje. Kot skozi pajčolan oko vas, strune, gleda — predragi raj, le enkrat vabijo te že "želje: poslednjo pesem, preden od sveta se poslovi on, ki tako vas ljubil je vse dni. Oče je porinil svoje papirje v stran, dočim se je otrok ste-lovadil na veliki naslanjač, ki je stal pri postelji, in z ubitim glasom odgovarjal na stavljena mu vprašanja o napredku v šoli in o svojem nravnem vedenju. Misel na Davida, ki je čakal spodaj pod stopnicami, se je zmeraj bolj umikal.a grozeče se bližajočemu strašilu, da bi oče utegnil vprašati po svetopisemskem reka. Če bi morala besedilo povedati, bi oče opazil . . . Koosje ji je vendar vte-pla v glavo, da vsevidno božje oko hudobneža povsod na svetu zatne ... In pravkar je še mislila na to, da je Bog gotovo hud nanjo in da je bo kaznoval .. . j "Kaj imaš tu v žepu, otrok?" je nenadoma vprašal Loode-wijk Coornvelt; "ali ždi miška ali žaba notri in se bojiš, da ne skoči ven?" Mati se je za-smejala tej šali, vesela, da je oče vendar že prenehal s strogo zadirčnim tonom. Toda Naatje se nikakor ni zmenila za očetov dovtip; njene oči so bile še bolj plašne kakor poprej in molče je še močneje pritisnila ročico na predpasnik. PJ0¥lCE"zwe9asve,a ~ N O VIC E - -ki Jih Potrebujete NOVICE--kijihdobi,eiesve!e NOVICE-popolnoma nepristranske — NOVICE—'(0'"(0r moflofe °ri9'na,ne NOVICE—ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hišo 0 , *V' ' T . ' y AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki ie ni narofen nanjo AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" - kateremu je znižana cena d* rt«] in stane samo: Zp fa.aU*' Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0> ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednostl v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolniSnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:80 pop., razen v sredo 428 Citizens Bid?. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Jo Van Ammers-Kuller: UPORNICE ROMAN iWiiilu"!