Prvi slovenski 'inevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

NO. 72. — ŠTEV. 72.
List slovenskih delavcev v cAmeriki
Entered m Second-Glass Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Oongron of March 3, 1879.
-—---
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 27, 1906. — V TOREK, 27. SU&CA, 1906.

The fxrst Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.

VOL. XIV. — LETNIK XIV.
Pred štrajkom
premogarjev,
TEKOM TEGA TEDNA BODO V INDIAN APOLISU ODLOČILI O MIRU ALI ŠTRAJKU.
Zadnje skupne seje lastnikov rovov in premogarjev.
PROTI POVEČANJU PLAČE. -o-
Indiana jtolis, Intl., 27. marca. Koncem tega tedna postane sedanja po-godiba med lastniki rovov in premo-^arji neveljavna in že tekom teli dni se 1>h1« izvedelo, pride-li do splošnega šLrajka, kteri bode šk< doval vsej deželi.
V.se iktiže na to, da predsednik pre-mogaixke orga-n'wcije John Mitchell izgublja kontrolo na*i premogarji, tako da mirne jMiavnave med ol>ema stran »kaina ni pričakovati V {»rajanje, naj-li premoga rji trdega in mehkega premoga skupaj štrajiiajo v splošnem «)iL>'ti, ali pa le v jjosaraeznih okrajih. še ni rešeno in tozadevna namenja so zelo različna. Zastopniki premogarjev mehkega premoga zahtevajo, naj vsi premogarji teh okrajev štrajkajo, d očim želi Mitchell, da se sklene s Pitt^bub-g Coal Company po-p*Lba, CiJer ta družba hoče ugoditi v »akteve premogarjev. l*i>>ti temu pa nas topajo delegatje iz Ohio. Indiane in IllitK>isa. V ostalem je pa večina premog:! rje\ s sedanjim jtoložajem zadovoljna.
požar
v New Yorku.
ODLIČEN GOST.
Rojak Josip Gregor j evič Ružič iz Petro grada.
Iz Petrograda dospel je v New York Mr. Josip Gregorjevič Ružič, rodom Hrvat sin znanega veletržca in podjetnika i z Reke.
V IVt rnirradu oziroma v Rusiji je dobavljal živila in druge potrebščine za vojsko in mornarico povodom ru-ske-ja| >onske vojne. A' Ameriko je do-s|m'I. «la obračuna s chicaško mesarsko tvrdko I.ibby Mac Neil & Libby, za ktero je prodal vojni mornarici v Kronštadu (za brodovje admirala Roše-tvenskega) za 6,000.000 rabljev koti serv.
Od imenovane chicaške tvrdke dobi 150.000 (7."»0.000 kron), toda slednja bi raje na cenejši način končala to orron.no kupčijo. Ker jej pa nikakor ne Ixxl v-pelo radi pogodb, ktere je sklenila z Mr. Ružičem in ktera je po vsem temeljita.
Mr. Ružič ostane tu še nekaj časa, na kar se vrne v Petrograd in na Kitajsko, da prične razna železniška podjetja s kterimi je že sedaj v poslov nej zvezi.
Veselilo nas je upoznati ožjega rojaka. kteri je, d as i ravno še mlad dosegel na trgovskem polju tako dostojanstvo in pri tem ohranil demokratičen značaj svojega naroda nepokvarjen, to tembolj, ker je že dvajset let neprestano v tujini.
Omenimo naj še, da je za Časa bur-ske vojne oskrboval tudi angleško vojsko v Južni Afriki in da je v svojem poklicu prebil tudi sedem let na otoku Madagaskarju.
Mr. Ružič stori takoj na prvi pogled na vsakogar kar najboljši utis Človeka, kteremu je svet v vsakemu pogledu poznan, kar je najbrže vzrok vsestranskim uspehom njegovih podjetij. — Od naše strani mu želimo kar najboljši uspeh tako tukaj, kakor tudi onstran oceana na Daljnem Iztoku, kamor je namenjen, ter smo uverjeni, de. se bodo i tamkaj spominjal svojih newyorskili rojakov.
TOVARNIŠKO POSLOPJE NA BEDFORD IN DOWNING ST. JE RAZDEJANO.
Štirje gasilci so bili usmrteni, 2 Italijana se pogrešata, mnogo ranjenih.
$400,000 ŠKODE.
Na dolenje j zapadn-ej strani našega mesta napravil je včeraj zvečer velik j*>žar za $400,000 škode. Pri gašenju so bili uismrteni štirje gasilci, kt-ere je ubila podirajoča se streha. Dva Italijana pogrešajo in sta najbrže zgorela. Sedem osob je bilo nevarno ranjenih.
Knialo jxtpolud'ne se je pripetila v tovarniškem poslopju na Bedford in Dowing St. izredna razstrelim, tako da so se vse hiše v dkkdiei stresle. Tej razstrelbi so sledile druge in takoj na to je. je švigati ogenj Lz vseh 200 oken omenjenega poslopja.
Na lice mesta so prihitile štiri sot-nije gasilcev, kteri o obvarovali bližnja poslopja razdejanja.
Trije otroci zgoreli.
Oxford, Fla., 26. marca. Trije otroci Imun*5 Bacherisa so včeraj zgoreli, ko starišev ni bilo docna. Otroci so bili premajhni, da bi zamogli misliti na rešitev, kajti najstarejši je bil star 5 let. Hiša je do tal zgorela.
RODBINSKA ŽALOIGRA.
Umoril je ženo in sebe ter ranil služkinjo.
Hot Springs, Arez. 2G. marca. Farmer H. Iv. Garraway je včeraj rano zjutraj ustrelil svojo soprogo in sebe ter ranil smrtno svojo služkinjo. Prva žrtva je bila njegova soproga. Ko je ranil tudi svojo služkinjo je končno samega sebe ustrelil. O žaloigri so zvedeli Še le potem, ko je prišla ranjena služkinja Elizabeth Schmala k sosedu kteri je oddaljen skoro dve milji. Radi izgube krvi je bila tako slaba, da je jedva zamogla sporočiti o smrti svojih gospodarjev.
Mrs. Garraway je bila s službenico v parlorju, kjer jej je dajala navodila za dnevno delo. ko je pridivjal farmer v sobo in pričel streljati na obe. Svojo ženo je pogodil v srce, dočim je služkinjo zadel v roko, tako, da je padla. Farmer misleč, da sta obe mrtvi. je končno še sebe ustrelil. Služkinja bode okrevala.
-o-
Dečki — roparji.
Cleveland, O., 23. marca. Tukaj so aretovali tri dečke ker so tekom par ur izvršili tri vlome stoprav predno so jih zaprli in ker so nekega moža lako pretepli, da sedaj umira v bolnici. Dečki so vlomili v dve prodajalnici in neko mesnico na Woodland Ave.
Ko so prišli iz mesnice, so ugledali Benjamina Levensberga, kteri je bil na potu proti domu. Jeden izmed dečkov je, ne da bi izpregovoril besedico zb odalom ranil moža v trebuh in mu prizadel smrtno rano. Kasneje so dečki izpovedali, da so sklenili umoriti vsakogar, kteri bi jih pri njihovem poslovanju motil. Oni so mislili, da jih je Levensberg videl, ko so kradli v mesnici, in ker so se bali, da bi ne povedal j>olieiji so ga sklenili umoriti. Policaji .so jih zasačili, ko so ropali v nekej prodajalnici. Dečki so tudi na policaje streljali, ne da bi kaj pogodili.
Umor v zaporu.
Jefferson City, Mo., 27. marca. Ko so šli kaznjenci tukajšnjih državnih zaporov včeraj k zajuterku, je nek kaznjenec napadel paznika J. W. Woodsa iz Macoma, Mo, in ga z nožem zaklal. Nek drugi paznik je morilca na mestu ustrelil.
Novi japonski poslanik.
Washington, 26. marca. V aprilu pride semkaj novi japonski poslanik in kakor hitro pride, odpotuje tajnik poslaništva Mr. Hioki na daljši dopust v domovino.
CENE ZVIŠALL Francoska parobrodna družba Generale Transatlantic je povišala cene za poitne parnike od $41.90 na $43.00; za ekspresne parnike od f43.90 na $45.000; to velja do Ljubljene. I* Ljubljane v New \ork pa od $45.40 na $48.60 s wni parnikL
ženo, otroke
lo si namenjeD
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti. piSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSE& 109 Greenwich S L, New York, N. Y, ker tu bodeš -•--«---1---
postreien. Fr, uik vseh imenitnih paro
Železniška katastrofa v državi Wyoming.
VLAK CHICAGO & NORTHWESTERN ŽELEZNICE JE PADEL RAZ TIR IN NASIP.
Devet o sob je bilo usmrtenih in trinajst je ranjenih.
ŽRTVE SO IZ AVSTRIJE IN ITALIJE.
-Casper, Wyo., 27. marca. Delavdkii vlak Chicago & Northwestern železnice je v sled poškodovanega tira 26 milj •zapadno od tukaj padel raz tir in se zva.il ]>o nasipu navizdol. Pri tem je bilo J csob usmrtenih in 13 ranjenih. —
Istodobno se je vsleu povodnji podrl tudi železniški most, ki vodi preko reke Platte, talko da je nemogoče l>oslari druge vlake na pomoč.
Razvaline vlaka so se vnele. Med irsmrt enimi sta le dva Američana, vsi ostali so Avstrijci in Italijani.
Konec optimizmu. Negotovost v Algeciras.
NADE ZA KONČNI SPORAZUM MED FEANCUO IN NEMČIJO SO ZOPET MANJŠE.
Radi ruskega predloga se je položaj izdatno poslabšal.
PROTI NEMČIJI.
Berolin, 27. marca. Marolkjausko vprašanje je zopet zavzelo kritičen položaj. Uradoma se naznanja, da z avstrijskimi predlogi ne bode nič, ker nagajajo v tem oziru> vedno večje poteakoče.
Vse časopisje izjavlja, da se dose-daj prevladujoči optimizem umika, tako da v Algecirasu najbrže ne pride do sporazuma med Francijo in Nemčijo. Nemška vlada je naročila svojemu poslaniku v Petrogradu, naj zahteva od tamošnje vlade pojasnila radi že znane note ruake-ga ministerstva in ost ranili de!
Nemški listi "so prioeli vsestranski boj s francoskim uradnim časopisjem.
Iz Pariza se poroča, da je novo mi-nisterstvo Nemčiji bolj sovražno, nego je bilo ministerstvo liouvier.
Vsled tega je Izid konference v Algecirasu popolnoma negotov.
Algeciras, 27. marca. Včeraj se je vršila nadaljna seja marokanske ikon-ference. Nemški delegatje so izjavili, da bodo konferenco takoj ostavili, ako delegatje ne sprejmejo mednarodno kontrolo nad marolkansko policijo. — Vprašanje so odkazali posebnemu odseku.
Konferenca bode trajala še kakih 10 dni.
London, 27. marca. Položaj glede Maroka je mnogo resne j i, nego se v Evropi misli.
NAMERAVANO LINCANJE V CHATTANOOGL
Policija je množico razgnala in areto-vala vsakogar, kteri je nosil puško.
Chattanooga, Tenn., 27. marca. V South Chaffctamoogi se je včeraj zbrala velika množica, kitera je nameravala naskočiti zapore in oprostiti zamorca Will Wilson a, kteri je obdolžen, da je umoril belega Will Eidgemaaia v prepiru . adi linčanja zamorca Jolin-sona. Množico je končno policija razgnala in aretovala vsakogar, kteri je •nosil puško.
Stenski koledar.
Cenjene naročnike, kteri morda še niso dobili našega stenskega koledarja poživljamo, naj nam to maznanijo, da jim ga odpošljemo.
Kdor rojakov nena~ečnikov želi dobiti koledar, naj nam pošlje 5. centov v znamkah
Upravništvo "Oboa Varoda".
Povodnji na zapadu,
V	Galiforniji in lowi.
NEPRESTANO DEŽEVJE JE NAPRAVILO PRI ZAPADNIH ŽELEZNICAH OBILO ŠKODE.
Mnogo ranehev je vsled povodnji v ve-likej nevarnosti — Promet nemogoč.
V	DRUGIH DRŽAVAH.
Ran Francisco, Cal., 27. marca. V Califoraiji neprestano dežuje. Reke v dolini Joaquin Ixxlo v kratkem izstopile. Pri Sonori je voda napravila za $100,000 škode. Okolica Corcorana in Gueraseya k>b jezercu Tulajre je preplavljena in pri Stock tonu je 23 tisoč oral zemljišča pod vodo. Položaj ob Rio San Jacinto j t nevaren in ■mnogo ranehev bode voda odnesla. Mnogo mostov je razdejanih. Želez-nične proge San Pedro, Los Angeles & Salt Lake železnice so na množili krajih ipoškodovaine ,talk(u da promet počiva.
Mason City, Iowa, 27. marca. Radi dolgotrajnega deževja je proga Great Western železnice izdatno poškodovala. Največji železniški most v Floyd county je razdejan.
Tudi iz Wisconsina se poroča o ve7 liikej škodi, ktero so napravile povodnji. —	,
Strela ga je ubila na lecL
Carson, Ja_, 26. marca. Ko je duhoven Rev. J. B. Lentz od tukajšnje mormonske cerkve prepovedoval svo-jej občini, zadela ga je strela tako, da je uro kasneje umri. Strela ga je pogodila med nevihto. Najpreje )e udarila v svetilnik, kteri je visel baš nad njim. Mnogo vernikov se je onesvestilo, dočim so ostali bežali. Cerkev je pričela goreti, toda ogenj so hitro pogasili.
Parnik Titian v nevarnosti.
St. Johns, N. F., 26. marca. Angleški tovorni parnik Titian pričel je pri Sable Islandu goreti, toda kljum temu in kljub orkanu ter snežnemu viharju se je parniku posrečilo priti v zunanjo luko tukajšnjega mesta, tako, da so preprečili potop parnika. V osrednjem skladišču pafrnika še q:ori in skozi odprtine, prišlo je mnogo vode v notranje prostore.
Učitelji bodo štrajkali.
Wilkesbarre, Pa., 26. marca. Učitelji bližnega mesteca Minooka, so zvedeli, da bode občina radi pomanjkanja sredstev prihodnje leto znižala število učiteljev in radi tega so sedaj zapretili z štrajkom. Tekom zadnjih treh let je mestece šolsko dobo skrajšalo na osem mesecev in vrhu-tega so morali čakati 6 mesecev na plačo.
Naše vojne ladije ▼ Shanghaj.
Washington, 26. marca. Momarični oddelek naznanja, da je oklopnica Ohio odplula iz Manile v Shanghaj. Je li na njej admiral Chas. J. Train ni znano. Oklopnica Wisconsin, ktera je tudi v Manili odplula je že preje v Shanghaj.
ČUDNO KOSILO.
Zakon proti ponarejenim živilam je senat potrdil. Profesor T. B. Stiil-man, zna.ni kemist, je istega dne priredil obed v hotelu Astor. Obed je obstal iz samih umetnih jestvin. Goste je i>od<voril z raznimi jedili, s kterimi je pokazal kemikalije, iz kterih obstoje. To je obudilo veliko začudenje med nekterimi povabljenci, dočim so drugi, to s strahom opazovali. Ponarejanja jestvin in zdravil je treba čuvati z vso pozornostjo. Znano je, da mnogo ljudi ponareja Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero je najboljše zdravilo za želodec, ktero potem skušajo razpečati med nedolžno ljudstvo. Vsem nam je znano, da je to trtimo zdravilo naravni kri čistilec in tonika za živce, j edino zdraivilo, katero zamore rabiti vsaki član rodbine ob vsakem časa. Rabite, kakor hitro opazite, da tek ni pope len, ali da so se vaše moči ponumjaale. V lekarnah. Joseph Timer, 78» 6»uih Ashland Avaaue, CSueago, EL
Vstaja na Filipinih.
Gurry še živi.
GOVERNER OTOKA SAMAR, KATEREGA SO POGREŠALI, JE ZOPET PRIŠEL.
Vjeli so ga domačini iz rodu Pulajanes, toda on je srečno uše\
KRVAVI BOJI.
-o-
Manila, 26. marca. Governor Curry od otoka Saniar, 'kteri je po boju ktm-štablerjev iz upornimi domačini iz rodu. Pulajanes neznano kam zgiuol, je na varnem in se mu dosedaj ni nič zalega zgodilo. Podrobnosti o njegovem begu še aiiso znane. General Buchanan, poveljnik vojaškega okraja na otočju Viscayas, odpotoval je v Cat halogam, glavno mesto na otorm Saniar.
Manjše čete vojakov in konštabler-jev sedaj zasledujejo Pulajanese.
Governer Currv je zajedno z drugimi uradniki odšel v notranje pokrajine otoka Samar, da prisostvuje pre-fxxlaji velikega dela Pulajanesov, kteri so mu sporočili, da so se naveličali vednih bojev. Na ta način so ga izvabili v svojo sredo. Nato se je med njimi in Ikfcmštablerji vnel boj, v kte-rem so bili Pulajanesi poraženi. Kon-štablerji so izgubili 16, domačini pa 30 mož. •
MAKSIM GORKI! PRIDE.
Slavni ruski pisatelj se je napotil v Ameriko.
Berolin, 27. marca. Iz Clioma v Švici se poroča, da je dospel ruski pisatelj Maksim Gorki j tjekaj in da v kratkim odpotuje v Ameriko.
Samomor vsled dozdevne tatvine.
Chicago, 111., 2G. marca. Dvajsetletna gospodična P. Fordova, se je včeraj v Michiganskem jezeru utopila. eŽnska. pri kterej je stanovala, jo je namreč obdolžila tatvine raznih predmetov v skupnem znesku $40. To je Fordovo tako užalostilo, da je šla v smrt. Kasneje je njena gospodinja našla vse one predmete, o kterih je mislila, da so ukradeni.
Zaprte delavnice.
Wilkesbarre, 26. marca. Ker je dne 1. aprila pričakovati štrajka premogarjev, so delavnice Erie železnice za nedoločen čas zaprli. Zajedno so pripravili tudi potrebne prostore za prebivanje štrajkolomeev, ako bi jih v slučaju štrajka potrebovali. Tudi so pripravili posebne vozove za prevoz premogarjev, kteri bi med štrajkom delali. Družba pripravlja velike zaloge premoga kar tudi znači, da pride do štrajka.
Štrajk prodajalcev časnikov.
Middletown, N. Y., 26. marca. Skoraj vsi dečki ki prodajajo nedeljske časopise, sopriČeli včeraj štrajkati. Število štrajkujočih dečkov znaša 150. Oni zahtevajo, da glavni prodajalec listov zniža ceno. On daje dečkom nedeljske liste po 5Y2 ct., kteri prodajajo potem časopise po 7 et. Dečki tudi zahtevajo, da jim dobavi liste bolj zgodaj. Dečki so sedaj ustanovili u-nijo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa | 20.55 ............ 100 kron,
za $ 41.00 ............ 200 kron,
za f 204.40 ............1000 kron,
za $1021.76 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazano vsoto popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaše denarno pošiljatvs izplačuje cJcr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati jo najprilič-ne jo do fSB.00 v gotovini v priporoča-am ali registrovanem pismu, večjo mask« po Domsofek Postal Money Oid« aH P« I« York Bank IX IAIHI
109 Greenwich
mt at oh* m
Pred nadaljnimi
kmetskimi nemiri.
DEPUTACIJA KAZANJSKIH KMETOV PRI CARJU. — MOSKOVSKI DELAVCI PROTI ŠTRAJKU.
Vladine odredbe za udušenje na-daljnih nemirov.
FINSKA V STRAHU.
Gg. naročnikom, kteri za letošnje leto še niso doposlali nikake naročnine in smo jim doposlali račune, naznanjamo, da ako do konca tega meseca iste ne ponove, jim bodemo pošiljanje lista s 1. aprilom ustavi1!.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Petrograd, 27. marca. Moskovski delavci so se pri delavskem zborovanju izjavili proti splošnemu štrajku, kterega so njihovi vodje nameravali proglasiti za Vzkrsenje.
Izkutsk, 27. marca. Tukaj v Kiti, Tomsku, Krasnojarsku in Celjdbin-sku so pripravili oborožene vlake za eventuelne nemire ob sibirskej železnici.
Helsingfors, 27. marca. Na Finsko prihaja vedno več ruskega vojaštva, radi česar so Finci v velikih skrbeh.
Petrograd, 16. marca. V razgovoru z raznimi dostojanstveniki ruske vlade, dobil je poročevalec "Ass. Pr" razne zanimive podatke o položaju v Rusiji. Iz teh podatkov je posneti, da bode vsled sezvanja gosudarstvene dume nastala velika kriza, nikakor pa taka, kakoršno pričakujejo v inozemstvu. Vlada je prepričana, da splošna ustaja ni več mogoča, toda nevarnost je v tem, da bode morda vlada prisiljena nameravane reforme opustiti.
Sedanji napori revolucionarjev ne morejo voditi do uspeha in radi tega je pričakovati nadaljnih zločinov od strani teroristov. Revolueijonarji za-morejo ministerskega predsednika Witteja in ministra notranjih zadev Durnovo umoriti, razstreliti razne banke itd., toda do splošne ustaje v mestih in obnovitve železniškega štrajka ne more priti. Vlada je gospodar položaju.
V minolej jeseni vlada ni zamogla zatreti ustaje, ker je imela premajhno vojsko na razpolago. Sedaj je odslovila rezerviste in novi vojaki so popolnoma zanesljivi. O lojalnosti vojakov ne more sedaj nihče več dvomiti. Kmetski nemiri ne zamorejo zadobiti revolucionarnega značaja, kajti kmetje so vedno zvesti carju.
Da obstoji reakcijonarna stranka, nihče ne dvomi in ta ima vso vojsko na razpolago. Ako parlament izjavi proti carju potem bode ljudska masa carja lahko prisilila, da uvede stare razmere, kajti kmetom je car po bogu poslani vladar.
Grof Witte ostane še v nadalje mi-nisterski predsednik, in sicer dokler ne bode kriza končana.
Petrograd, 26. marca. Car Nikolaj je danes sprejel v avdijenco kmetsko deputacijo iz kazanjskega okraja. Car jim ni ničesar obljubil glede delitve zemljišč, pač je pa povdarjal svetost lastnine in je dejal, da bodo povzročitelji. novih kmetskih nemirov strogo zaznovani.
Časopisje se še vedno bavi z even-tuelnim odstopom ministerskega predsednika Witteja.
Tiflis, 26. marca. Generalni guber-nator je poslal pet uslužbencev neke pekarne, kteri so štrajkali v Sibir.
Petrograd, 26. marca Top Capon, znani vodja ruskega delavskega gibanja odgovoril je dane=. z odprtim pismom na razne obdolžitve. da je zapravil denar, kterega je dobii od \ lade za organizacijo delavcev. On izjavlja, da je imenovani denar zapravil Matušenskij, kteri je bil pravi vodja Gaponovega delavskega gibanja Njegovo pismo je napravilo dob0r utis.
NEPRILIKE M^T) PERZUO IN ANGLIJO.
Angleško vojno brodovje na potu v Bender Abas.
London, 26. marca. Iz Bush ire, Perzija, se poroča, da je prišlo v perzijski .Inki Bender Abas do neprilik med Perzijo in Anglijo in da se je napotilo tjekaj angležko vojno brodovje.
Stvar je le lokalnega pomena, kajti pci vsem tem se gre le za lego naprave novega- podmorskega brszejava, katerega kontrolira indijska vlada.
Iz Avstro-Ogrske,
Ogrski ministri.
FRAN JOSIP JE POZVAL VSE OGRSKE MINISTRE NA DUNAJ, DA SE DOGOVORI O POLOŽAJU.
Sprejel je vsakega posebej. — Glavno posvetovanje se je vršilo o novih volitvah.
JUTRI DOBE MINISTRI ODGOVOR.
Budimpešta, '27. marca. • >■_' ~ mi nisterski predsednik Fejervaiv i:: .-i člani njegovega kabineta	i .-
vali na Dunaj, da se s Fran Josipom posvetujejo <> položaju. C«-ar namreč iieče stopiti na ogrska tla, .1 kii-r sedanje In »matije niso odstranjene in tako so morali ministri na Dunaj.
Pri posvetovanju se je pred vsem govorilo o novih državnozborskih volitvah in novačenju.
Dunaj. 27. marca. Včeraj popolu-dne je Fran Josip sprejel v avdijenco vsalkega ogrskega ministra posebej, da dožene, naj se li nove volitve pre-lože preko ustavno določene dobe. V ogrskem kabinetu vlada o tem vprašanju dvojno mnenje. Fejervary in večina ministrov zahteva, da se volitve prelože, dokler ne zavlada na Ogrskem mir, dočim zahtevata ministra notranjih zadev in pravosodja, da se vrse volitve pred 10. majem.
Vladar bode jutri naznanil svoj odlok. —

v yai m
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli io:
K y ml am 26. marca iz Rotterdama z
216-3 potniki. Slav. iiia 26. marca iz Reke z 2126 potniiki.
Westernland 26. marca iz Antwerpena
s 10S4 pot.liki. Furnessia 26. marca iz Glasgowaz 905 potniki.
Finland 26. marca iz Antwerpena s 3674 potniki.	^
Dospeti imajo: Lugano iz Hamburga. Barcelona iz Hamburga. Princess Irene iz Genove. Finland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. St. Andrew iz Antwerpena. Bulgaria iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Rhein iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Ville de lioi*en iz Havre. Celtic iz Genove. Aibano iz Hamburga. Georgia iz Trsta. Barbarossa iz Genove. Amerika iz Hamburga. Pisa iz Hamburga. La T »urine iz Havre. Etruria iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Taderla:id iz Antwerpena. Pannonia iz lieke. Caledonia iz Olasgowa. Cevic u. Liverpoola. Kronprinz WiJhelm iz Bremena. Wuerzburg Li Bremena. Carinania iz Liverpoola. Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm H. 27. marca v Bremen.
Bovic 27. marca v Liverpool.
Odpluli bodo: Cedric 28. marca v Liverpool. Statendam 2S. marca v Rotterdam. La Savoie 29. marca v Havre. Grosser Kurfuerst 29. marca v Bremen.
Westernland 30. marca v Antwerpen. Campania 31. marca v Liverpool. Finland 31. marca v Antwerpen. Barbarossa 31. marca v Genovo. Furnessia 31. marca v Glasgow. Pretoria 31. marca v Hamburg. New York 3L marca v Southampton,
"GLAS NARODA"
•	mt slovenskih dAavcev \ Ameriki.
•	"Hlnik:	Editor
ZMAGOSIAV VALJAVEG i k:	r-jblisheti
FRANK S.iKSER, »09 Greenwich Street, New York Ciry.
»a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol >ta............. i.50
la Evropo, za vse .......4 50
" pol leta......2.5G
- « " četrt leta...... 1 75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
KjI-AS N A U 3D A ^rhi-ja	dan iz-
v /cuisi nedrli i i Drsnikov.
«OLAs naroda-'
t" Voice of the People")
issueu evfci-) day, except Sundays ana
Holiday-.
Subscription year./ Advert.sein-mt cn agreement.
:t t rstic se plača 3(1
Za o^last* do centov.
IJyp! i bie." pudpLa i . o?obncsti se ic natisnejo.
Der.ar naj se blagovoli pošiljati po \lor.ry Uraer.
Tri spremembi kraja naročnikov »rostmo, da se r. a tudi prejšnje bivali-Iče na:; . ni, cJ-» hitreje najdemo naslov-'uka. Dopise.::: in poŠiljatvam naredite izzir'-.
"Gfe s Naroda" 09 Ciieenwic t'i.eet, Nev York City,
"■•let. "/.'95 Co: i una.
Delavska stranka.
i.j
ion itu
pn* novi k ten si
■a
Za
del«
ljUI
smatrati zna.« m m iranje moči, kajti skrajno «1\ ml ;iv.> zamore-.i de-lav. v,. j.,i m .v, »je i: neodvisne po-litike priti d-, zoželj.nih ciljev.
'-novame velike ame-< > i-gan i zaeij e, k t ere ) .:a spora.zivm med m ,>e najbrže varajo glede svoje moči in vpliva, (kajti da-mravno je število članov organizacije veliko, je v primeri z drugimi velikimi strankami majhno, a v primeri z lju<I k i ina-o uprav neznatno. Ako pomislimo še v nadalje, da mnogo članov dilav-kih organizacij svojih dosedanjih -1 raik ( rej 1i nh 1 i k araske, demokratične in tudi socijalistiČne) ne bo ostavilo, potem se število nove stranke še bolj skrči.
Us; anovitev tako stranke pom en j a 7 ijt- liio tudi omejitev svobode posameznih člatnov unij, kajti potem bi vsak delavec, kakor hitro postane član unije, moral hipom* spremeniti s v. »je juditično prepričanje in storiti <■;;■>. kar mu unije ukaže jo.
Že radi tega. dejstva se mora potem število članov delavskih organizacij .-krčili, kajti tudi ameriški delavci ljubijo svobodo v političnih vprašanjih ter vedno glasujejo talko, kakor >e jim dozdeva, da je najboljše. S tem si toraj organizacije same store veliko škodo.
To je 11«I i vzrok, da eventuelno ustanovljena delavska «tranka ne bo uspevala in radi tega ni niti umestne, da se o njej nadalje razpravlja. V ostalem je pa do ustanovitve take stranke še velikanski korak.
Japonska in Monroe
doktrina.
Xe b de n :: lo mnogo let in Mom-
■i: !. knina l»o ic mesto od stare Ev-
>t •> r r-) t i k. rej je naperjena, pre-
i.i i:ei:ir . iz Daljne«*, izlt.ka.' To
■ na.-ii dozdeva za sedaj se čudtno,
xla -en te za tako nevarnost je že
• -1 Ji . i.» i:i se I'.iar najlepše razvija.
,. i->: • .a : iiika, ktero razširja Ja-
. l:a p. r;!.-•!•:o-jaj»mskej vojni, ni
j vi č ;iaperj«-i a pil; t i Rusiji, do k t ere
[ mej J..m i kljub dolgotrajnej vojni
| .i z."li i rodreti. Jspouei išče-■ , . . .. jo nova i i »-a in -euaj so se zaeeli
' pr.-d -cm z::, lima t i za luUe Južne
J A me; i -e. N" novejšem < asu se tudi za-
I .	, ...
nimajo za japonsko kolonizacijo v Brazil;), Arm nt ni in Cirile.
Že j rt I j;.;r tetini dospelo je par
-to j:	vih r.-.d' i.i v jugoorazilsfao
iii :i.i> S.i I'aul i. tla se naselijo na
tarii.išajih iazendali, ali kavinik nasadili. V maju j ride v Sao Paulo mdal.i dih tri tise-'- Jaj .. neev, Neka ja-I n -I; a parobn dna družba ustanovila je din ktno palmiško zvezo med Japonsko in .iikami zapadnega jugoameri-'.:	' ;»re. ja. Na.laljna v Tokio
- . vi jena družba se ravno sedaj n 7. :;! •_ :!.-:■:o via do ulede na-i n pa velike ; »krajine v s vrbo kas-■je jap n-ke koltKiizacije. Ako se bi to J a p" ne i v resnici udo-načili v rr ndi jtigoameriškili republikah. kak r t i sedaj nameravajo, po-menja to, da b de prej ali slej izdatno -Ia■ dovali atiiCiiŠkej trgovini, tako da Zj edin jene države .ne bodo morale mirno arle ali razširjanja Mongolcev pre-
1 i: i1 i i tega je umestno, da delegatje Zii d i jenih držav pri paname nškem z. -i, kteri se vrši let«.s v Kio de Janeiro, Hrazi . predlagajo, da jugo-;:h • iške republike za bran i jo naseljevanje J;;po'ieev v njihovih teritorijih. Tn se zam re pa doseči le potem, auo s'ore kaj taee^ra tudi Zjedinjene dr-... .cujti i.ia«'-e nastane za nas. prej ne^vt bi kodo mislil, prava 1'ja.ponska nevarnost".
Izvirna poročila iz
Ljubijan
Zopet Slovaki obsojeni.
Pri priliki zadnje dopolnilne volitve v Liptov^kem Svetem Miklavžu je iržavni pravnik zatožil celo vrsto vo-lilcev slovaško narodne stranke zbok raznih *4 prestopkov ". Te dni je bila sodni jsKa obravnava v Ružombeifcu; Slovak Selig je bil obsojen na 7 mese-*ev ječ'i, Jasensicv, Koza in Benjo na fi, Hlušan, Šmihovskv na 3 mesece. 15:	bili oproščeni.
Slovaks je zadela velika izguba.
Umrl jim je Ži^a Paulinv - Toth, rama tel j banke "Tatre" v Turčan-skt-ra Svetem Martinu. Rajnik je bil najstarejši sin bivšega slovaškega pisatelja, Viliama Paulinv-Totha, vnet /, -iloljub in pisatelj. Pisal je v "Na-rtvlnie No\duy*' po d lit: tike pod pseudo-«imam Yilinsky, v list "Čeraoknaž-nik" pa humoristične članke. Bil je še le 41 let star.H
Nemški kapital v Srbiji.
"Wiener Allgememe Zeitung" je priobčila vest iz Belgrada, da je srb-sica vlada i*Klelila koncesijo nekemil Goldsebmidu »za tovarno sladkorja, poten še dve drugi koncesiji za tovarni siadkerja v Požarevcu in Sabcu. V,\ t« mi tovarnarji stoje velike finani-cijalne skupine.
Zaprti vojaški novinci.
V SI a viko v u je došlo na novačenje vee mladeničev v izi>revodu, pred kte-riin so nosili črno zastavo z belim na-pisiom: "Ljubimo domovino in svobodo". Orožništvo j o zaiplenilo zastavo in prijelo 13 mladeničev zaradi razžaljenja armade-
V Ljubljani, 12. sušen.
Na Jesenicah, so se vršile občinske volitve. V boju so bile tri stranke: narodnonapredna, katoliška in nemška. Volitve so zdaj kaneane; narod no napredna. stranka ima 11 zastopnikov, katoliška 0 in nem^lka stranka 5. Narodnonapredna stranka ima torej največ odbornikov.
Naši listi slavijo to kot posebno zmairo. Iz Jesenic na Gorenjskem se nam poroča brzojavno, da so vse Jesenice v narodnih zastavah. Xa-prednjafei slavijo to zm3go. Ne smen % reči, da bi ta zmaga ne bila tega vredna; toda ako si našo gorenjsko stran nekodko natančneje ogledamo, moramo priznati, da ni vse storjeno, da bi ta zjD.T.m bila stalna.
Povdarjpli smo že v "Glasu Naroda", da se nahaja naše Gorenjsko v veliki nevarnosti, kar se slovensike narodnosti tiče. Nova. železnica, ki veže Celovec s Trstom in teče po naj-romantičnejŠem delu našega Gorenjskega, mimo Blejskega in Bohinjskega jezera, bode odprla pot mnogim nemškim naselbinam. Železnica sama bo taljorišče nemških uradnikov. Na Gorenjskem imamo industrijo, ki je popolnoma v nemških rokah. Ti industrijski uradniki in delavci, združeni z nemškimi železniškimi uradniki, bodo tvorili nemško naselbino, bodo orgainizovana nemška stranka. A da .ie ta nemška straiJka že sedaj precej močna, vidimo ma tem, da bode imela v občinskem svetu na Jesenicah 5 odbornikov. Tc je prvi nastop nemške stranke na Gorenjskem in to je prvi nas.kt.lk na slovenski značaj naših gorenjskih vasi.
Industrija :n, Gorenjskem ni no-!nm:» zlo za našo deželo. Naši delavci ♦ i zaslužijo vsakdanji kruh in imajo dobre plače. Ali odvisni so vsi od nemških podjetnikov, od cemšikih delodajalcev. kteri na nje vplivajo. Ti slovenski de!a\ci žal ne bodo naša za-J'omba, <ne bodo branitelji slovenske larodnoeti, ampak slepo orodje nem--ice gospode. Voliti bodo morali tako, kakor jim ukazujejo njih nemški gozdarji, in zato mislijo rodoljubi, kte-rim so znane razmere na Gorenjskem, da so naše vasi na Gorenjskem za slovensko stvar izgubljene. Gorenjske občine dotbe Nemci v svojo oblast. Ko bodo imeli .naše občine, odločevali bodo tudi o šolstvu, snovali bodo nemške šole. Naše Gorenjsko bode se po-nemčevalo, kakor se ponemčuje slovenski del Koroškega, in kadar padejo slovenske Jesenice, takrat še le bodo spoznali Slovenci, da so Nemci prodrli do vrat 'bele Ljubljane.
Že danes se bije I jut boj; že danes hočejo Nemci osvojiti Jesenice. Nemška vlada jim je zvesta pomočnica V najnovejšem časa nam je sama vlada jasno povedala, da je nemška in da hoče širiti nemško propagando tudi na Kranjskem. Občinske odbore kar zapušča in občinskim upravam vsi-
Ijnje vladne komisarje. Tako je naša vlada razpustila na Jesenicah občinski svet ; isto je storila v Knežaku, v So-stanju in drugod, a takim občinam pošilja svoje vladne komisarje, .a so seveda Nemei ali pa nemčiirji, in ti k misarji pa seveda podpirajo le Nemce. Je.-eniee so imele takega vladnega komisarja, ki je nemški si tanki ob zadnjih volitvah mnogo '.ioristil, a Slovencem nmogo škodoval. —
Ali v-i nemški komisarji ne bi nam mogli na Kranjskem nič Škodovati, ko bi mi bii složni. Videli pa smo, da so si napre-dnjaki in klerikalci na-spr t ova 1Lravpo bi pač bilo, da bi se narodnjaki in klerikalci združili in da /i Šli združeni v boj proti sovražnemu Nemcu. To se Jii zgodilo m to ni }?rav. Ne vprašujemo, kdo je temu kriv; mi to Ie Uons tatu jemo, -m k 'r tudi to, da je jeseniški župnik Zabukovee bil v zvezi z Nemei. Imamo .o"- čudno politiko. A deželnem zboru Ikranjskem so naprednjaki zdru-oni z nemškimi veleposestniki, a na kmetih se slovenski duhovniki bratijo z nemškimi kapitalisti proti s.oven-d ■: i m na p re dn j ako m.
Kakor na Jesenicah, tako je tudi v S -tanj i na Štajerskem postopala > lada. Trj- Šoštanj dobili so Slovenci v svojo oblast pred 13. leti. Nemčurji, kajti pravih Nemcev v Šoštanju ni. začeli so spletkarki in so dosegli, da je tudi občina Šoštanj dobila vladnega komisarja. Zdaj je bilo za nemško stranko bolje. Vladni komisar je dobro izvršil svoj posel. Te dni -o kile lolitve in Sloven-i so propadli.
V	i. r.: z redu je volilo 27 volileev; od teli je 11) volillo nemške odbornike.
V	II. razredu je bilo 24 volileev; 13 *d je voli "v* Nemce, 11 ]>a Slovence.
Nctiiei s-1 torej zmagali z neznatno v dno. Le v III. razredu so zmagali Slo venei jKipohioma, vendar so nem--nrji - »s: odarji lepega trga Šoštajpja. - veda nemčurji so zmagali zato, ker z njimi potegnil tamoŠnji župnik (lovedič. Ta duhovnik je agitoval za u' !i,-ko stranko in je sam volil nemške kandidate. Tu vidimo nekaj, kar /a-lo označuje naše soeijalne razmere. Vidimo namreč, da slovenski duhovnik razši podpira nemško politiko in Nemce, kakor pa slovensko napredno Nemčurji so največji sovražniki, hočejo nas uničiti, hočejo na*n v-zeti jezik in narodnost. Vsekakor torej ne bi smel nobeden Slovenec voliti Nemc-e v občinski zastop.
Isti dan, ko so bile volitve v Šoštanju. zbrali so se zvečer v gostilnici nemški volilei in so imeli banket. Na tem banketu so slavili nemško zmago in so si obljubili, da hočejo dobiti v svojo oblast vse slovenske občine na Spodnjem Štajerskem. Tega banketa in te nemške slave se je osobno udeležil tudi župnik Govedič in tueli on je govoril, tudi on je slavil nemško zmago in je izrazil svoje veselje, da je pravična - var zmagala- Vsaj to sra-mo+^ 1 nam lahko prihranil župnik Govedič.
Vsak Slovenec ve, da ima Ljubljana jako lep grad. Ali naš grad je prazen. Ima sicer lepe dvorane, ali vse je zapuščeno in nobena živa duša ne stanuje tu, le čuvaj je jedini prebivalec i j uibl jamskega gradu. Ta ču-
vn i Dro-hivin v «ifv»l	tJa7-i na ogretlj.
Iz gradu bi se že dalo kaj napravili, ko bi bilo več evenka.
Župan ljubljanski Ivan Hribar zasnoval je različne načrte, po kterih naj bi se preuredil ljubljanski grad. Najprvo meni on, da je treba napraviti električno žično železnico, po kateri bi se ljudje za majhen denar vozili na grad. Potem je treba na gradu napraviti dobro restavracijo. Železnica bi stala 200,000 kron. Restavracija bode se otvorila še letošnjo jesen, a glede želejniee bode se moral odločiti občinski svet še ta mesec.
Ali to ni glavno. Ljubljanski grad naj bi se porabil za osrednji slovenski narodni muzej. Ta muzej naj bi imel več oddelkov, in sicer:
1.	slovenski etnografski muzej,
2.	vseslovensko knjižnico,
3.	galerijo slovenskih mož,
4.	slikarsko in kiparsko galerijo. Poleg tega naj bi se še napravil
umetniški ate.ije .kjer bi imeli slovenski umetniki svoj dom, dalje mestni muzej, meteorološko opazovališče in zvezdama.
Etnografski muzej naj bi bil tak, kakoršnega imajo Cehi in Rusi ter pri nas na jugu Srbi.
V	vseslovenski knjižnici naj bi se zbiralo vse, kar se tiska na slovenskem jeziku. Tu bi se torej nahajale vse slovenske knjige, časopisi, sploh vse slovenske tiskovine. V tej knjižnici naj bi se tudi hranili rokopisi slovenskih pisateljev.
Galerija slovenskih mož biia bi nekaka slovenska "Valhala". Tu naj bi se zbirali portreti vseh tistih slovenskih mož, ki so na kteremkoli (kulturnem polju pospeševali razvoj slov. naroda.
To so lepi načrti, kteri se bodo dali oživotvoriti, samo pričeti je treba, dela se je treba poprijti, ne pa čakati "boljših časiov".
V	Ljubljani imamo vsak dan novih zanimivosti. Veselice, plese, samomore, to imamo vsak daai. Vse rado pleše in se veseli, potem pa, že kaj ne gre prav, kakor si kdo želi, pa se ustreli. V tem ozirm sta si "go-
ŽIVIJO
gospod doktor LEONARD jLANDKS!
Bračo Hrvati i Hrvatice!
Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa.
Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah sto sam za-dobio kod vojnietva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-
bac, od m ene mu najsrdaenija hvala.
Veleueeni gonpodine! Kako sam ja sretan, žro sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i oida sam i s tom osječao, da ne čutim ništa. S toga Vara molim, da več šale te samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu.
Bog Vam platio, od mene Yam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam po-zd rav.
ANDRO IVANCIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio.
Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivaneič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu
na vpogled.
Doktor LEONARD LAHDES je na znamenitejši sedaj v New Yorkn 140
East 22nd, Street živeči zdravnik.
Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni
ROJAKI SI0TENCI!
Ako ste bolni, ali iko vas dragi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONA K DA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avemies, New York.
uradne ure so ob delavnikih od b zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop.
Slovens K o katoliško
a
podp, društvo
0=
s
svate

j *a ZJedlnJe-ie države Severne
Sedež: Forest City', Pa.
Bftorpor»rnno dna n>. jurtuarla 1903 -v- Ui živvi
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Eox 547, Forest City r* Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P i.
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Pa ' Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, V * '
sp. d'-" in "hlapee" jedeaka. Včeraj je bil v '1 Union-a'' poseben shod, kte-rega se je udeležilo 3000 osob. Pravijo, da so te osobe bile same ženske; ali žene ali defileta, tega ne vem. In kaj hotele te ženske? Protestovale so proti zakonski preosnovi. Pravijo, da se je shod vrsii mirno in da so se zborovalke tudi mirno razšle. Xo to je naravno., saj ni bilo na ssindu možkih. Tu sta bila le dr. Šuštersie in dr. Schweitzer, ki sta tolažila s.lirbne že-■niee in device, da mora vse tako ostati kakor je bilo doslej. Kakor se vidi, so naše ženske odločno za to, da se zakt u ne sme razdražiti, to je mislijo, da lioeejo liberalei zakon tako pre<'snova.t?, da sme mož zapustiti ženo, kadar hoče. Duhovniki a gi tu je j o celio po šolah zoper zakonsko preosno-vo. Naravno je, da so vse zborovalke v "Unionu" bile zoper eiviini zakon, kar to utemeljevale na jako zanimive načine, liiie so namreč mnenja, da ni prav, če sme mož zapustiti ženo in otroke, češ, že zdaj ne daje mož vsega zaslužka ženi, potem pa, ko bo civilno ločen, ne bode dajal nie. — Kratko, vse so zahtevale, da mora mož skrbeti za ženo in v tem smislu so se izražale vse govornice. A posneli smo iz govorov, da že na sme zato zahtevati vso materijalno podporo od moža, iker mu je š tem, da ga je vzela za moža, vse žrtvovala.
Odkar obstoji naš hotel 11 Union", pravijo, da je v Ljubljani mnogo več pohujšanja, nego ga je bilo poprej. V hotelu ''Union" je dobra restavracija in kavarna, tu so vedno koncerti in veselice, tu se človek, posebno mlad človek, dobro zabava, tu je fina ženska postrežba v vinski tleti, kjer mlada dekleta točijo rujno vino. Ali je čudo, ako taka družba ugaja vsem mladim ljudem, a tudi starim? Pravijo, da bodo ljudje v "Unionu" vse zapravili in da pride polom. No stvar ni ravno tako huda, saj vemo, da je pri mladih ljudeh vedno polom, dokler so mladi in dotkler se ne spametui-jejo. Vse drugo bi bilo, ako bi rekli, da ljubljanski meščami, hišni posestniki, trgovci, obrtniki in sploh taki ljudje, ki kaj imajo, zahajajo v Union in tam zapravljajo vse premoženje. Ali to, hvala Bogu, ni! Pravijo, da je ljubljanska zastavljalnica polna in da razni ljudlje zastavljajo razno obleko. No, tn se vidi, da zapravljajo največ res tisti ljudje, ki najmanj imajo. Pri t?h ljudeh pa je polom vsaik dan tudi poprej bil, ko še ni bilo "Uniona". Zdaj je pač tako, da so se ti polom-Ijenci osredo točili v '1 Unionu'da so tu vsi skupaj in da tu vse vidimo, do-č-im so bili poprej razkropljeni po vsej Ljubljani.
Največja zanimivost v Ljubljani je to, da ljubljanski župan Ivan Hribar toži Josipa Presenca radi razžaljen j a časti. Josip Prosenc je zastopnik zavarovalnice "Feniksa" in mestni odbornik. Torej župan Hribar ima opraviti s svojim tovarišem v občinskem svetit ljubljanskem.
In kaj se je zgodilo? Pri Radečah ob štajerski meji kupila sta omenjena gospoda v kompaniji graščino, potem jo parcelovala in prodala. Naš pregovor pravi, da v kompaniji pes črka, toda tu ni bilo tako. Slišimo, da je Josip Pro senc pri tej kupčiji zaslužil čistih 70,000 kron. To je mogoče in mož bi smel biti s tem dobičkom zadovoljen.
Ko se je vršila prodaja parcel, hotel je nelki kmet, po imenu Grebene, kupiti parcelo, a <ni imel dosti denarja. Rekel je Prosencu, da kupi parcelo, ako nm Prosenc preskrbi toliko posojila, da z njim poplača ostalo kupnino. Prosenc je bil s tem zadovoljen in je na ta način sklenil s kmetom kupčijo. Pri tam sta bila navzoč na župan Hri-
j
bar in njegov sin dr. M. Hribar, ki sia vse to videla in s.išala.
Ko je prišel čas in bi kmet Grebene moral Šteti denar, prišla sta si kmet in Prosenc navzkriž. Kmet ni imel toliko denarja, kolikor je Prose ne zahteval. in se je izgovarjal, da mu je j i'roseae obljubil izposlovati potrebno posojilo. Prosenc je trdil, da jo on lega xmetu ni obljubil. Tako se je zgi li .., da sta se oba sprla in da je eeia stvar prišla pred sodišče. Tu na sodišču je bil zaslišan župan Ivam Hribar, ki je kot priča izpovedal, da je Prosenc obljubil Grebencu preskrbeti !* .s fjilo. Sodišče je oprostilo kmeta Grebenca in je -priznalo, da bi moral Prosenc izposlovati sam posojilo za Grebenca.
Ali to ni vse. Naši listi so poročali, da je župan Hribar krivo prisegel in niso te stvari pojasnili, kako je nastala, tal^o da je župan Hribar bil prisiljen iskati pri sodišču zadoščenja. Neki Kralj (to je le izmišljeno ime) je pri državnem pravdništvu ovadil župana, da je krivo pričal. Vse to so, zlasti klerikalni listi, tako poročali, da bi svet dobil vtis, da je župan Hribar res krivo prisegel. Pravdništvo je dognalo, da je ovadba tistega izmišljenega Kralja neresnična, ali ljubljanski župan mora javno dokazati, da stoji pred nami neomadeževan, in zato je moral tožiti Prosenca radi raz-žaljenja časti. Razprava se bode vršila dne 15. t. m. na tukajšnjem okrajnem sodišču in vam bodem o njej poročal. Danes mi je le omeniti, da vse to kaže, da so naše soeijalne razmere jako nezdrave. Milo rečeno, ta gonja zoper župana Hribarja je bila zelo neumestna.	A. T.
NADZORNIKI: JOHN PRASLER, Bos 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Bos 81. Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, V. 7a. FRANK SUNK, P. 0., Luzera«, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City Pa JOHN SKODLAR. P. O.. Forest City Pa .ANTON BORŠTNIK, ?. 0, Forest City, Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivau Telbzn, P. O B« City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA

. vJ 1
DAROVI.
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Ivan Težaiki iz Ely, Minn., 20 centov. Živel!
OR. J. E- THOMPSON.
334 W. 2Qth. St.	NEW VORK.
TJ slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ah pa pridite na to zdravitse in dobili I .odete hitro in popolno pomoč m najboljša zdravila. Edino u tem zdi ;ivišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravi je in samo tukaj tovori se Slovensko. Mi trošimo denarje samo ža ,.obra zdravilu. ' "

Nova številka telefona
Rector
namesto 3795 CORTLANDT
je od sedaj naprej za
Mr. FRANK SAKSERJA,
I09 Greenwich St., New York.
Vsak potujoči roj«k naj si to dobro zapomni in zapiše.
Kje je ALOJZIJA TURK, soproga podpisanega? Doma je iz Gorenjih Impolj, fara Studene, na Dolenjskem. Nje prejšno ime bilo je Alojzija Blatnik. Odpeljal jo je MATEVŽ HREN, doma iz Šmartna pri Gornjem gradcu, po domače mu pravijo Gnadevčev. Cenjene rojake prosim, aikio kdo ve za nje naslov, da mi ga blagovolijo naznaniti. Josip Turk, Box 115, Frontier, Wyo.
(27-29—3)
Kje je FRAN BENCINA? Doma je iz Travnika. Prišel je v Ameriko 25. grudna lanskega leta ter se nastanil nekje v Olevelandu, Ohio. — Prosim cenjene rojake, lloteri vedo za njegov naslov, da mi ga blagovolijo naznaniti. Ivan Benčina, Eveletb, Minn.	(27-29—3)
NAZNANILO.
Članom družtva sv. Jožefa št. 12 J. S. K. Jednote v Allegheny, Pa., se naznanja tem potom, da se bode velikonočna spoved opravila dne 8. aprila v slovenski cerkvi Matere božje na 57. cesti in Butler St., Pittsburg, Pa. Člane veže dolžnost po pravilih dru-žtvenih in Jednotinih se tega zagotovo udeležiti.	ODBOR.
(26-29—3, 2-5-4)
JOHN VENZEL, 101? E. 62nd St., N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec (kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravJjenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $S0.
Kje sta IVAN KRANJC in JERA KRANJC? Pred 6 meseci bila sta nekje v Allegheny, Pa. Poročati njima imam nekaj važnega. Kdor izmed rojakov mi naznani njih naslov, dobi $1. Za naslov bi rad zvedel brat od Jere Kranjc: Anton Zgonc, Bos 11S, Smithon, Pa.
(26-29—3)
Kje je ROZALIJA KOČAR? Pred kratkem došla je iz Essen na Nemškem v Zjedinjene države. Za nje naslov bi rada zvedela: Maria Kun-čič, Box 43, Bridgeville, Pa.
(2G-27—3) j
OPOMIN.
Vse one tide, spadajoče h Kranj-sko-slovenskemu, podpornemu družtvu sv. Barbare postaja št. 9 v "Weir Citv, Kansas, kteri so dolžni udnino in odpotovali od tu, opomin j am; da naznanijo naslov ter poravnajo svoj dolg vsaj do 1. aprila, ker drugače se bode postopalo z njimi po pravilih.
Pavel Obergar, L tajnik. R. R. No. 1, Weir City, Kansas.
(27-29—3)
CENJENIM ROJAKOM PO AMERIKI!
Pregledal sem svoje knjige ter iznašel, da mi dolguje mnogo od Vas, kterih sedaj ni več na Calumetu, Mich., lepo svotico okrt>glih $3800. Ne glede na to svoto, ktera je za navadnega trgovca izredno velika, pač pa na poštenost Slovencev in Hrvatov, poživljam vse one rojake, ki so bivali tu na Calumetu ter odšli, ne da bi plačali meni svoj dolg, da to storijo čim hitreje jim je možno, ter da mi, če ne vsega na enkrat, vsaj v mesečnih obrokih plačajo, za kar jim bodem hvaležen. Jaz sem in ostanem vedno mnenja, da so Slovenci in Hrvati PO-ŠTENJANKJ, kteri so si svesti svojih dolžnosti in hočejo plačati ono, kar so drugemu ostali dolžni. To je prvi poziv v teku mojega 14Ietnega trgovskega poslovanja in se nadejam, da bode imel uspeh.
Spoštovanjem
MIKE SUNICH, 421 7th St.,	Calumet, Mich.
(24-3—24-4 pon sred pet'i
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
Starčevič cigarete
za $3.00.
Mi prodajamo 5 funtov starokra-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete.
Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja.
Za $3.00 pošljemo 500 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro-krajskega tebaka.
Vsak naročnik dobi 4 odrezke (ku pune), ktere naj razdeli med svoje pri jate, je in naj jim [M.kaže naš tobak. Zato prejme d.tičnik od nas zlato uro In verižico, ali škatljo »a cigarete ali tobak z napisom: "Živili Slovenci v Ameriki!"
Pišite r.a:
SLAVIC TOBACCO CO., 237 East /8th St.. New York. N. Y
Izpadanje las.
Najbolje in edino po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je
"CRESCENT".
Pospešuje rast las, brk, brade m obrvi ter daje ženskim lasem lep ble-sek in prijeten duh.
Velika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00,
Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje za 10c. poštnih znamk.
P. PRANK, 229 East 33rd SU New York City.
Jugoslovanska S^jt.
Inkorporirana dne 24. janv.arja 1301 v drla vi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKADNESL.:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ. 421 7th St.. Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. G\avni tajnik: JURIJ L BEOŽIČ. Box 421, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDO&, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, lil. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK. III. nadzornik, Eox 133, Burdine. Pa.
POROTNI ODBOR:
legajo, ker so zasedli vse izhode. Dobro so oboroženi, ter se pripravljajo na rapad na mesto. Pognati hočejo turške uradnike ter oprostiti vse zaprte Albance.
j Sarajevo, 12. marca. Avstro-Ogrska je v sandžaku Novi pazar dobro pripravljena na vse eventuelnosti. Na dan Sv. Jurija (24. aprila) se pričakuje splošna vstaja Albancev, ki >e raztegne tudi na Novi pazar. V PJevje prideta te dni dva bataljona, in sicer Čehi in Poljaki. Deveta gorska brigada je že kompletna. Vsa posadka je slovanska; pijonirji so Slovenci in llrvatje.
HRVATSKE NOVICE.
Filoksera v Dalmaciji. Vsi politični okraji Zadar, Sibenik, Benkovae, Dr-nis in Pomina ter katastralni občini Bližna in Ljubotica v trogirski občini -o proglašene okuženim od t rt ne uši, ostale katastralne olx'ine v trogirski obeini so pa proglašene sumljivimi.
JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,.
. .48J4 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7tb St., Calumes, Mich. JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St^ Omaha, Neb.
VrLovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
K i .'vna timštvu naj blagovolijo pošiljati Tse dopise premembe udov 11 na Vlit".:i tajnika: UEOKUE L. BiiOZICH Box 424, Ely, j 'O svojem tajniku in obenem drugem.
.	naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika:
1 ' • \ ll' . I.ly Minn., jo svojem zastopniku in nobenem dru-p' ikiki kr: 'Mili društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve
brat nadvojvoda Ludvik Saivator živi že dalje časa pri njem na omenjenih otokih.
235 potomcev je zapustila blizo Vidma neka kmetica, ki je umrla 100 ; let stara. Morda ima še več potomcev ; ker dva njena unuka sta šla v .\meii-ko in se ne ve, kje sta iu če imata i kaj otrok.
1000 oseb aratovanih v Parizu. Med j pustnim vrvenjem je bilo na velikem j buievardu Quarticr La aretovanih o-kolu 1000 oseb. Pri mnogih so našli prepovedano orožje in škatlje, napolnjene s poprom.
V Karlsruhe na Nf-mskfmi je pri predpustnih burkah bil zaboden Italijan liorreti. Prišel je ravno iz Italije. Xa kolodvor so ga prišli čakat sorodniki. V bližini doma je več mask nadlegovalo njegovo hčer in nečakinjo liazvil se je pretep. Pri pretepu je bil zadet Borreii z nožem in je iakoj umrl.
ivnegs tnjnika Je«lnote.
pritožb« od strani krai iljajo tia predsednika p.
*H'J4 P *«ake i
'.be
t-1.
Dmsti
P
nih društev .Jednote ali posameznikov rot nega »dliora: JAKOB ZA BUKOVEC, .. Pridejani rr.orajo biti natančni podatki
* >:lo j": "GLAS NARODA"
3R0S&GSTI
KRANJSKE NOVICE.
Samomor. ■ i Fr. Mule je bil
_____ j diabljen in v oskrbi
"•n • ljO . i>:..- !>. n.area se je Mule .n al . iv • i i se obesil za o-1 režje okna v svoji sobici. Električno razsvetljavo dobe v Iia-'
- ari prisiljenec Kari Parzer iz Stau-daeha na Gor. Avstrijskem doma, rail ira je zelo opasno na vratu. Pa tudi druiri na pomoe prihiteli, paznik bi
■ il kmalu izkupil, da ga ni pravo- doktorjev poslancev bode skrbelo, da o nji 1 ter mu nož izpulil. Obsojen se pomaga poslancem, ako kteremu
RAZNOTEROSTI.
Nezgcda na morju. Pri Islandu se je potopil parnik '•"Wiirtemberg" s posadko 35 mož.
Pasive nadvoj?odinje Klotilde ne
znašajo samo 10, ternuč 20 milijonov kron. Njena zeta. knez Thnrn-Tasis in vojvo !a Orleanski sta poslala svojega pooblaščenca v Budimpešto proučevat dogodek.
Dolgovi ped kuratelo stavljenega vojvoda in vojvodinje Meklenburga znašajo a milijono mark.
Poljsko učitelišče za Šlezijo se ustanovi v Ustronu.
Radi slabega spričevala se je vrgla pod vlak pri Badenu 141etna hčerka tovarniškega vratarja Lujiza Dietrich Vlak jo :e strašno razmesaril.
Umrl jc na Dunaju bivši poslanec Rudolf Auspitz star G9 let.
Lekarna v parlamenta. Dunajski parlament dobi svojo lekarno. Osem
In
P
P
prestopki noma ne mi pribij v Sori. T ga mlade vici zabo«
Dernič je kupil ivi, kjer zgradi upravo za svoje •de lahko dajal
Ra
Zaradi afere v Domžalah obdolženi
kostavec Sede j je oproščen vsakega Sodišče je izstopalo popol-ri s iransko in pravično. To no za čas slienih dogodkov • i i tam so orožniki dotični-iča Ivana LuŠtreka po kri-i. Svoj čas smo navedli nad ki so dogodek v Sori videle.
je bil na 15 mesecev težke ječe.
Tatvina. Andrej Meditz steklar pri Avgustu Agnola v Ljubljani je iz kladišea izmaknil razne vrste kozar-eev v vrednosti 27 kron 28. vin. Obojen je bil na dva meseca težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Umrl je v Trstu veleposestnik, bivši mestni odbornik in vrli rodoljub Ivan Vatovac.
Zastrupil se je v Trstu Ivan Ma-lalan, ko je hotel piti kavo a je v resnici izpil steklenico solne kisline. Težko, da bi okreval.
V morje je hotel skočiti v Trstu 17 letni Vladimir Moriano, da bi se utopil. Neki finančni stražnik je pa o-
. .	^ pazoval fanteta in ga je še o pravem
\ ol>i i aferah je okrajni glavar Cron „	. .. ,	i i i i v* •
času zgrabil ter ga odvedel v bližnjo
, i pi-.o do žalostnih do- . ,	, -	, --„. •__i-	•
...	»	lekarno, kjer so konstatirali, da je
hUO .-."V. Mi za danes oglašamo, da bo- ...	- n, .„,■ „„ ____ »
'	Moriano zmešan. Oddali so ga v blaz-
demo sor.-ko afero zasledovali do zad-
mco.
nje točke.	,
Velika nesreča v tvornici. V Prešer-	ŠTAJERSKE NOVICE,
ju i občina Homa) je dne 12. marca' Ustrelil se je častniški sluga Av-zj m raj jennan odtrgal vso levo roko j&ust glansky, služeč pri 87 pešpolku
Matevža Zupan. V tej tvornici (last F. Stareta) se je zgodilo že veliko nesreč; "nažagani" so skoraj že vsi delavci po rokah. — V delo jemljo tudi pod 14 let stare. Kmet pa težko dobi dobrega delavca.
Gozd pogorel. Dva kilometra od 0-beliska na Opčinah proti Kotorelu je zgorelo 20.000 štirjaških metrov gozda in sicer 2000 borovcev.
Vsled bolezni je oslepila vdova Ben-čur v Hotiču.
Potres. Iz Domžal se nam piše: Domžale, 12. marca 1906. Danes zjutraj ob 5 uri 10 minut smo čutili precej močan potresni sunek z podzemeljskim bobnenjem. Smer je bila od jugozahoda proti severovzhodu.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Nevaren tat. Že 5krat zaradi raznih tatvin kaznovani Valentin Vičič, delavec iz Hotiča, je komaj iz zaporov izpuščen se zopet vdal svoji stari navadi Nekega večera je prišel v gostilno Jožefa Anzelca v Šeutja/., tomišelske občine, ter dajal tam za pijačo. Omenil je. da ima ti-sočake pri sebi in bi rad tu prenočil,
v Celju. Težko ranjenega so prinesli v civilno bolnišnico v Celju, kjer je zdravniku v rokah ob preiskovanju rane umrl. Uzrok samoumora je strah pred kaznijo. ,
Celjani so cigani! Neki kmet iz Gornje Savinske doline je koncem lanskega leta neki dan precej denarja izdal po celjskih gostilnah, tako, da je prišel precej "dobre volje" na kolodvor, kjer je stopil v restavracijo in zahteval vrček piva. Dobil je prav slabo pivo. To ga je razjezilo, da je zavpil nad gostilničarjem Kustrom: 1' Celjani so cigani!" Kuster se je čutil vsled teh besedi razžaljenega in je kmeta tožil radi razžaljenja Časti. V teku kazenskega postopanja so pa zve deli celjski župan Julče Rakuš vino-tržec Pallos in slaščičar Mortl, kako grozno je razžalil slovenski kmet vse mogočne Celjane, pa so se tudi oni čutili prizadete in kot reprezentantje vseh Celjanov so tožili še oni lcmeta radi razžaljenja časti. Kmetic je bil pri prvem sodniku obsojen na 7 dni zapora, češ, da je razžalil vse Celjane torej tudi Rakuša, Pallosa in MOrtla. Vzklieno sodišče mu je znižalo ka-
ker je poštena costilna. Krčmarica mu . je iv* v ostilniearski sobi napravila »a 3 dni. S tem je rešena čast leži če. Ponoči jo je zbudil ropot ko-'^lja, napad slovenskega kmeta pa zarcev. urno vstane in posveti z uži- Urečno odbit. Kadar pa Slovence pita-galico. iu tu vidi Vičiča stoječega pri ja nemški pritepenci s psi, faloti itd. omari, imel je že na pol odprt predal, takrat ne pripravite nobenega sodni-v katerem se je nahajalo 500 kron.jka. da bi našel kak paragraf, po ka-Ko je videl, da je zasaeen jo je po- terem bi moral kaznovati krivca!
pihal, seboj pa je vzel neki nož, ki se '	KOROŠKE NOVICE.
je kasneje pri njem našel. Neko noč
je potem Ignaciju Lukančiču iz zaprte kleti vzel steklenico fcruševega žganja in hleb kruha. Dva dni kasneje je pa Janežu Škoda pobral iz treh panjev strd. Obsojen je bil na 2 in pol leta težke ječe, po prestani kazni se bode pa oddal -v prisilno delavnico.
S kamnom je šipo ubil Janez Tril-ler, hlapec iz Škofje Loke pri gostililfc Mariji Kalan. Kamen je priletel med ljudi v gostilniško sobo, a k sreči ni bil nobeden poškodovan. Triller je to iz jeze storil, ker ga je gostilničarka iz sobe iztirala. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe.
Paznika je napadel v ljubljanski prisilni delavnici z nožem, katerega
Goreč vlak. Dne 9. marca po noči so zažgale iskre lokomotive brzovlaka Dunaj Pontabelj v Selzthalu neki voz III. razreda. Potniki so se grozno prestrašili. Pri Admontu so ustavili vlak in posrečilo se je kmalu zadušiti ogenj Vlak je imel le četrturno zamudo.
BALKANSKE NOVICE.
Položaj na Balkanu. Belk rad, 12. marca. V vila je tu Bitolj narašča a -narhija z vsakim dnevom, nihče ne pri čakuje uspeha od reform, ker so le na papirju. Za spomlad se pripravljajo usodni dogodki, in sicer se pripravljajo Bolgari in Grki. Turki preganjajo le kristjanske čete, dočim nočejo videti nevarnega gibanja med Albani.
je v to s vrbo skril in nabrusil 16 let Mcsto Vučiten Albani takorekoč ob-

postane slabo.
Rak ozdravljiv. Dr. Adler v Genevi naznanja, da je iznašel sredstvo, ki ozdravi raka. Sredstvo je poizkušal zdaj na živalih, izmed katerih jih je ozdravilo 80 odstotkov.
Samomor nune. Pri Budapešti so potegnili iz Donave truplo neke nune. Xa peči je bila vpletena številka 21. obleka pa je bila zaznamovana s črkama S. M. V žepu je imela molitve-nik, znamenje Marije kongregacije, okoli vrata križ in škapulir. Do sedaj se še ni moglo dognati kedo da je. Xa truplu ni nobenih znakov nasils-tvp, temuč kaže vso na to, da je nuna sama skočila v vodo.
Požrešni ljudje. V vsakem času in v vsaki deželi so bili ljudje, ki so imeli nenavaden apetit in — želodec. Angleški pesnim Taylor opeva nekega Iventa zato, ker je snedel pol te-teleta naenkrat. Francoz Tarrare je spravil "pod streho" le četrtino vola, zato pa je požrl starega mačka s kožo in dlako vred. V Vitembergu je živel okoli leta 1750 vrtnar Kahle, ki je pojedel cel mernik češpelj s košeicami vred; požiral jG kamenje, krožnike, lončene pečnice, tintnik iz kositra s peresi in nožičem vred.' Razen tega je jedel žive ptiče, miši, mladega pra-sca, koštruna s kožo in volno vred, celo "dudelzaku" ni prizanesel. Leta 1765 so imeli v telesni straži v Draž-danih vojaka, ki je pojedel za kosilo 20 funtov govejega mesa ali polovico pečenega teleta z raznimi prikuhami. Za boljšo prebavo je požrl več drobnega kamenja. Enkrat mu je vladajoči knez priredil pojedino ter ga je prišel ves dvor gledat.
Nesramna kukavica. O kukavici je znano, kako se iznebi dolžne skrbi za svoj zarod, a tudi kukavični mladiči so enako nesramno predrzni. Neki naravoznanec je opazoval takega ku-kavičnega mladiča, ki je bil šel gol in slep, a je s svojimi golimi perutica-mi vrgel zakonitega mladiča z gnezda. Opazovalec je izvrženega mladiča pobral ter ga položil nataj v gnezdo, a mlada kukavica ga je šestkrat zaporedoma vrgla iz gnezda, dokler ni onemogla.
Japonci hočejo rasti. Japonci se jeze, da jih Evropejci imenujejo male ljudi. Zdaj je izdelal baron Takahira načrt, kaj je treba storiti, da bodo njegovi rojaki dosegli v rasti kav-kaško pleme. Njegove načrte je odobril tudi mikado. Da se doseže tak uspeh, treba je spremeniti prehrani-tev. Poskusi so se že delali z mornarji ki so dobivali toliko jesti kakor a-meriški mornarji, in že čez leto dni so ljudje zrastli (?). Ako bodo vsi Japonci od mladosti več in tečnih jedil uživali (seveda ako jih bodo imeli!) upa baron doseči sijajne uspehe.
Johhan Orth — živi Kakor znano, je avstrijski nadvojvoda Johhan prišel svoječasno na carskem dvoru v nemilost, vsled česar je svoje ime izpremenil v J. Orth ter odplul na neki trgovski ladiji po svetu. Cez nekaj časa se je raznesla vest, da jo z ladjo vred utonil. Sedaj pa se v Cu-rihu govori, da je bivši nadvojvoda Leopold, sedaj Wolfling, dobil nedavno od svojega strica J. Ortha pismo z Balearskih otokov, kjer Orth že več let živi popolnoma neznan. Njegov
Kje je FRAN MLAKAR? Pred d vein i .e:i je odšel iz E velet ha, Minn., v Co'l<,lrado; prosim, kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Josip Mlakar. Rox 4J, Chisholm. Minn.	(27-28—D)
OPOMIN.
Podpisana prosim vse ciie. kteri mi kaj dolgujejo na stanu in hrani, da v kratkem poravnajo svoj dog: če ne. jili bodem s polnim naslovom naznanila.
Josipina Žagar,
153 Honstvn St.. Barber t on, Ohio. (27-29—3)
Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina
Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani.
Ta izrek j3 d ,br \ da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komu r.a svetu potreba i ™uka 0 čuvanju -.vj 1. jo v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat j isce zdravniške pomoči, ko l;i L; o bolje poklicati duhovna.
^ Blajjo;' onemel, r.ritiM'i je zclra^-, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi m drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed m pijača mu dui i 1 delo mu je o veselje. Kič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen i t zadovoljen.
i	rojaki! ZAKAJ TRPITE IX BOLUJETE? Ako ste bolni In
slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se sa:vio na:
Dr. K C Collins Medical Institute
Ksijlt znano Vam j? j 1 en vuU n, kateri Vam ga run lira in vas v resnic! <lo kraja 111 po-poluoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kroniene ali akutne kakor: bolezni na pljučah prsih, želodcu, crevah, ledvicah, i trah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v fTrlu, nosu, glavi, nervozr.ost, živčne 1 olezni. 1 .»rt.hudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenie, naduho, bronhialni, pljučni ia prsni l-i^elj, bluvar,j» l.rvi, mrzlico, vro.ino, t. ..ko	.. preživljanje, reomatizem, g.ht,^trganje In bolečine v križu, hrbtu, lediih in l okli, loide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, \
ce ali prhute po glavi
iz ules, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, Ju
\ ture, hraste in rane, nuvrastenični glavobolj, kak.>r tudi v?e
Cinaiije,
zlato / szjast. srbeti ie.
nepravilno ilo (htme--umenje in li - aie, ma-
zoie, ture, hraste m rane, nevrastenicni glavobol;,	r tudi v«e ostale notrar in r;inan;e bolezni
moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spolne bolezni iu napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.
Ozdravljen: tajne bolezni in izpa-
NAZNANTLO.
Xa prodaj SALOON v dobrem ?rami ; pi-o&tora za 1G fnntov. Pi-oila se j■ o nizki coni radi odhoda v staro domovino. Več se izve pri Trank Prijatelj, ITai St. Clair St.. Cleveland. Ohio.
Rojakom Slovencem in Hrvatom potujočim na British" Columbijo, priporočam dobro urejeni
ST. CHARLES HOTEL,
Columbia Avenue, nasproti Miner j Union Hali, ROSSLAND, B. C.
Občuje se v vseh slavjanskih jezikih. Postrežba solidna.
Charles Ehlers, lastnik.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom širom Amerike, osobito pa v MILWAUKEE, WIS., in okolici naznanjava, da sva pred kratkem otvorila na 236 LAKE ST. lepo urejeni
SALOON,
kjer točiva raznovrstno pijačo najboljše kakovosti, na razpolago imava dobre smotke in fin prigrizek.
Pri naju bode vsaik gost vljudno in dobro postrežen.
Za obilen poset se priporočata: BRATA
ANTON in JOSIP JERMANČNIK, 236 Lake St., Milwaukee, Wis.
(tor, pet — 24-3)
C i ta j te nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje.
Ozdravljen: trganja po nogah in
bolezni v prsih in želudcu.	, . .
danja las.
J:iviifi zalivala.
Springfield, Ills.
DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS h" I.
NEW YORK.
Vam naznanim, da sem ; n ti V«-*.sa pori j ana zdravila za srbi či lišaj in \'am se imam zahvaliti, ker so Vasa zdravila zares urpe-sn i, kajti jaz sem sedaj p j£}Ii?.o-ma zdrav.
\'as pozdravljam s spoštovanjem
Joiuin Intihar, 1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.


John duiiik, 17 Reed St., North Adams, Mass.
Da bodete bolezen 1 priložite nekoliko znaml
Alex Lombard!,
G: ems Falls, N. Y.
lož je spoznali pišite po knjigo ^ ,,Zdravje", katero dobite zastonj, ttko pismu c za poštnino. Ako sle bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko rasa že trpi in koliko sle stari in w glavne uzroke radi katerih jo bolezen nastopila In pisma naslavlja jte na sledeči nasloi*.
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34th Street,	New York, N. Y.
Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popoludan.
OZNANILO.
^ Posebno nizke cene! ^
Podpisani izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE IZ NAJBOLJŠEGA BLAGA.
Za dolo, ki seizgotavlja iz najboljšega blaga po novem krojn, jamčim.
Priporočam se tudi za popravo stare obleke.
Ravno sedaj sem prejel veliko zalogo lepega trpežnega in modnega blaga za s pomladne obleke.
Za cbilera obisk in naročila se toplo priporoča:
CHAS. CUNNINGHAM, 12 N. James St., Kansas City, Kans.
2x t — tor pet)
Kje je FRAN STRAŽIŠAR? Doma je iz Podpeči pri Ljubljani. Pred ne-Ikoiiko leti je biyal v Forest City, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj Frank Leben, Bqx 84, Vandling, Pa.	(26-28—3)
KJE JE
MIKE ZAGORC? Pred Himi meseci bila sva skupaj t Ber-wind, Las Animas Co, Colo. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na:
MATIJA LIPOVŠEK. 8x Box 6, Cast lega te, Utah.
Skušnja učil
Podpisani naznanjeni ttitkom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6«HK0 VIDO
po najboljšem navodilu, Iz ujbol* ilk rož ia korenin, ki jih je dobiti v Evropi Li Ameriki. *er is flnef«.
naravnega Yiaa.
Kdor* boleha na želodca ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Poiilja se v zabojih po X tacat fl2 steklenic) na vse kraje sapad*
nih driav Severne ^menke.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUS», 412 Soatfc Santa Pi Ave^ PneUc.

PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem deneirju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSHR
IOQ Greenwich Street, New York, IN. V.
PODRUŽNICA s 6104 St.. Glair Ave., - Cleveland, Ohio,
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj
- pošiljam ■	=
100 kron avst. velj. za $20.55
s poštnino vred.
Kje je JOHN KRALL, doma u vasi Zagred št. 32, fara Škocjan na Dolenjskem? Visok je približno šest čevljev, ravte postave, temnega obraza, pod nosom ima črne brke in govori bolj koncem jezika. Tu je biva 4 leta ter poročil mojo hčerjo.
Dne 15. novembra 1905 ob 11. uri ponoči je samovoljno zapustil svoj ženo in 3 mesece staro dete. Pisal je ženi že iz Denverja, Colto., a brez naslova.
V New Mexicu je bil pri rojaku Alojziju P... iz Bučke, kjer je pra vil, da je samec. Opeharil je tufca' več rojakov in jim odnesel shranjen; denar seboj.
Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti "Glasu Naroda" ali:
SIMON KATZMAN, (28-3)	Frontenac, Kansas.
VSI ČASOPISI SLAVE TOVARNO iir New York Watch Co., ker so uvideli, da naši rojaki ne morejo nikjer kupiti tako po ceni URE, kakor so naše. New York Watch Co. prodaja ure po tovarniškej ceni. Dodto pozlačeno uro s tremi pokrivali, 15 kamni in jamčenoza 1T> let, dobro po-z ačeno verižico in lep pritan z lepim kamnom. Vse to velja le $4.00.
Radi zahvalnih pisem, ktere dobivamo od naših rojakov, bili smo prisiljeni, da naročimo 5e lOOO ur posebej in sicer še boljših, tako, da nam
bode vsakdo hvaležen.
Zato rojaki, kteri Še nimate ure naročite jih' takoj, ker samo New York Watch Co. jemlje ure nazaj, ako ne ugajajo in vrne denar.
Nadalje imamo tudi garantirane prave srebrne s tiemi pokrovi, 15 kamni, jamčene za 2<> let. Veljajo samo $8.00. Na vsakej uri je vrezano "Spomin 12 Amerike".
Pri naročilu pošljite $1 v naprej, a ostanek plačate na ekspresu.
Naš naslov ie:
NEW YORK WATCH COMPANV,;;
4-47 E.	street, [Now York. JH J": ,
Mrtva srca.
(Povest, spisal dr. Ivan Tavčar.)
(Nadaljevanje.)
*'Ali ™te Vi gospodar tu?" vpraša Bogomir.
"V varstvo mi je dano vse", od-
i*t»vori trudno. "Že dolgo časa tu služim, prav dolgo časa, in sedaj varujem vise!"
"Jaz. bodem danes tu prenočil in morda še kdaj!"
"Tu prenočili, moj Bog!"
In starec zmaje z glavo.
"Pa čemu ne greste tja na Niža-vo, tam imajo več prostora, gosposke jn»stelje. In gosposko družbo tudi dobite!"
"(.'emu da ne. Takoj Vam povem! Ker sem tu na svojem in mi ni treba iskal i i>ostel je!''
"Na ovojem!" in staremu možu se odpro u*ta. "Na svojem! Saj sem vedel! Vidov sin! Vidov sin!"
Z i valuto pristopi k Bogomiru.
"Oči imate slabe! Vidov sin, praviti , ves kakor Vid! Te svetle oči! Ves kakor Vid!"
"Hvaljen bodi IV»g!" pravi še. Naj ne pride hudo z Vami jkhI to stre bo! Hvaljen bodi Bog!"
Prekoračita vežni prag.
"Vidov siu!" govori starec sam s seboj, "Vidov bin! Saj sem vedel, da bo prišel, da bo prišel enkrat!"
Pelje ga \ prvo in edino nadstropje ter odpre vrata v sobano.
Tu notri je temačno, ker zunaj je padal zrak na zemljo. Starec pripravi lin* ter jo - tresočo se roko postavi na mizo. Bogomir sede na stol.
Starec pa stoji sklonjen pred njim. Zagleda se v črte njegovega obraza. Pri sebi pa inemra: "Vidov sin! Gregorjev vnuk! Saj sem vedel, da pride. Tisti -i rok o razrast I i zimezelni je padel s strehe pri hlevu in nisem vedel, kaj je pomenilo. In pomenilo je, da Gregorjev vnuk pride in prišel je!"
"Danes sem truden in spal bi rad.'
"Posteljo takoj pripravim."
In starec odide. Tisto noč je Bogomir Lesovej po dolgem času zopet spal pod streho oče t ne hiše. Kake podobe so mu v sanjah vstajale pred dušo, ne vemo. Ali gotovo ne prevesele.
7
IV.
šJ
J*"

P
< i
tu ki
i'
lat i
po,
Glej, on ie krivico učinil. Zlo rodil, je žalost samo, Kopal je in skopal jamo, Ali sam bo v njej poginil.
M. Valjavec.
ij se prebudi Bogomir Leso-go jutro. Vstane. A čuti se i na duši in telesu. Ii«di ga gla :or da bi bil vso noč prečni. >kno. Debela megla pokriva o-in od dreves kaplja kakor v Takoj, še danes hoče odriniti! nI i naj l»i bival v krajih, kjer nanjajo samo tožni spomini, vi-ti? Pregledati vendar hoče, Iva ta Višava v sebi. Preiskuje »ravo po sobah, podobe po ste-Ipira zaboje, predale, a nikjer ! Vse je prazno in vse priča, lolgo časa ni prebivalo v teh tli čloteško bitje. Nikjer reči, , zanimalo. Pri oknu opazi paj-ristopi da bi ju odstranil. Ali Meni visi podobiea v okvirju, zda v no odpadlo od ujeti jo od prahu in prikaže se v kana podoba drobne, mlade Bleda, koketno nagnjena gla-razodevula nekaj bolestnega, ■_ra. Tu vtisk so se poviševale o«"-i, ki so Bogomiru zrle nasproti. Obide ga zavest, tla je moral te oči že videti nekje. Ali kje? Odstopi od okna ter premišljuje in premišljuje. Pa brc7. uspeha. Tedaj dvigne pogled. Nasproti mu visi zrcalo, in ostro se črta njegovo podobo v njem. Mraz mu pretrese ude. Sedaj je spoznal te oči! Saj so mu z mrtvega stekla gledale na sproti. Njegove oči! V rokah je imel podobo svoje — matere!
.Tečaje >ede na stol, ali podoba »nu odpadi'. <ia se ji okvir v kosee razleti. '/. r«»k<> si uokrije obraz. Dolgo časa je sede tako in i/nova je bojeval 1h»-je. v katerih je že včeraj omageval. Prešine ga misel, da mora na Nižavo.
'' Videti moram tega človeka! Opra-\ nit i se mi mora!" Ta misel mu da novega življenja. Tedaj se odpro vrata in starec, ki ga že poznamo, pomoli svojo sivo glavo v sobo ter vpraša Bogomira. Če lioče kaj jesti. Odgovor, da mladi irosjiodar ničesar noče jesti, mu nikakor ni jx> volji. Govori nekaj o stari mesenini. ki je spravljena po shrambah na Višavi. Ali mlademu gospodu se srce ne omeči.
'Kako Vam je ime?" vpraša skoraj osorno.
"Jernej, če se Vam ne zamerim, Jernej sem."
"Dobro".
Odpravi se s sobe. Medtem se je bi lo napravilo krasno jutro. Ko stopi na dvorišče, sije sonce in samo tu in tam se kažejo še meglene proge. Pri mizi pred vežo sedi družina. Bogomir jo pozdravi ter gre mimo, ko vidij da nerodno snemajo hlapci klobuke z glav. Danes Še ni imel veselja sezna
"Naj kdo vpreže in pripelje moje reči t Grčave," ukaže Jerneju.
"Sove, seve," se oveseli starec, in potem ostaneta nekaj časa pri nas! Hvaljen bodi Bog!"
"In opoludne?" vpraša videč, da se hoče gospodar brez besede odpraviti.
"Opoldne pridem domov!" 4' 1 lomov! ej ! lie j ! domov ! in kaj naj se skuha? Ali kaj težkega, ali kaj lahkega? kaj bi Vi rekli, če se skuhajo ajdovi žganci? In mastno mleko na nje!'"
"Meni je dobro vse!" "Ajdove žganee, Lenka ali čujeŠ, ajdove žganee! Luka vprezi!"
Bogomir odide starec pa še vpije za njim: "Če greste kaj po gozdu malo glejte! Kostanj kradejo, da je groza. I'rimi te tatu in zaprli ga bodemo da bo groza!'
Ko se je odhajajoči skril za grmovjem, še pristavi: "Družina na Višavi bomo nekaj doživeli! Zadnja ploha j? odtrgala zimzeleni od strehe. To ima pomen, boste videli!"
Medtem je hodil Bogomir po široki s [»eskoni posuti cesti, ki je peljala 7 Višave v kostanjevi gozd. O tej )>oti je že bral v očetovi pismi. Obdajajo ga stari kostanji ki so že poznali njegovega očeta in čuli ječanje tipe-čega njegovega srca! Hiti dalje. Pred njim je jezerce z bičevjem obrasteno. I*ri bregu se giblje čoln na verigi: po višini pa plavajo race in velike črnikaste ribe. Tu zapusti Bogomir pot ki je peljala še globokeje v gozd, ter stopa po stezi, ki je moral po njej oči vidno dospeti v Niža vol Prekorači mostiček. ki je bil napravljen čez potok. izvirajoč iz omenjenega tolmuna. Hipoma poneha drevje in pred njim leži — Nižava. Poslopje z zelenimi na 'tknicami, ki se je zelenje in cvetje usuvalo po zidu izpod njih.
Stopivši na plan opazi, da se je ravno voz odpeljal z dvorišča. Kdo je sedel v njem, ni bilo mogoče videti. Ondi pri visokem port al u sloni moška useba in gleda za odhajajočim vozom. Mož hoče ravno oditi v vežo. Opaziv-Ši tujca, postoji še na pragu. Bil je to človek visoke postave, ki pa so jo bila leta že močno upognila. Ta so mu morda tudi lasje spravili z glave, ki je kazala mogočno plešo. Izpod čela pa zro oči, življenja trudno.
Bogomir pozdravi. Oni se prikloni in kakor blisk mu šine pogled po mladem človeku. Ali le za trenutek, potem pa gleda zopet življenja trudno kot poprej,
"Ako ste Ernest Malec, bi rad govoril z Vami."
Vprašani potrdi. Vstopita in po stopnicah gresta molče navzgor. Stopita v sobo. Ondi sede Ernest Malec v mehak stol, drugega pa ponudi tujcu. Ali Bogomir neče sesti. Opre se z roko na naslonjalo ter reče, izgo\or-' a je počasi besede: Jaz sem Bogomir Lesovej!"
"Lesovej, Bogomir Lesovej!" In Ernestu Malcu zgine z obraza ie ti-sto malo krvi, ki jo je imel v belem licu. Roka na mizi se mu skrči v pest Poizkuša vstati, ali tedaj ni imel moči.
"Lesovej, Lesovej!" mrmra med zobmi ter se zagleda skozi okno v svetli dan. Na mizi stoji vaza in cvetje v njej. Z roko jo pograbi in prevrne. da pade cvetje in da se vlije voda iz nje. Ničesar, ne opazi. Bogomir pa sloni pred njim in s slastjo Čuti vpljiv svojih besed.
"In Vi mi ničesar ne rečete? Prav ničesar?" vpraša ironično. Oni se zdrami in mu Imječe ponudi svojo roko. Ta pa * skoraj glasno zasmeje: "Vaše roke si ne želim! Vaše roke! Če se ne motim na njej sta kri in smrt!"	^
Ernest Malec vstane ter prekorači soIkj gori in doli.
"Kaj mi hočete? Kaj mi morete?" se ustavi preti Bogomirom.
"Kaj hočem, ničesar! Morda spomine nekdanje nekoliko oživiti. Vašo mladost Vam malo pred dušo poklt-•uti. Starost ima hudo vest!"
Krnest zopet sede in si briše potno čelo.
Nekdaj." se oglasi zopet Bogo-je bilo prijetneje na svetu. Ali čutite, stric Ernest, ali ne čutite, da se časi izpreminjajo? Nekdaj je ležal Vid Lesovej na smrtni postelji in tedaj se mu je postavilo izgubljeno življenje pred kalno dušo. In okrog postelje mu niso stali otroci, ljubezni polni in tudi žene ni bilo. Vid Lesovej je umrl daleč od svojega doma in Vas je preklinjal. In mati mi je tudi umrla.
Staremu grešniku se je povesila •zlava na prsi, globoko na prsi, ječal je in s prsti mel cvetje, ki ga je bil poprej stresel po mizi.
"Ali vendar mi ničesar ne morete!'
Druzega ne ve odgovoriti.
"To se pokaže pozneje gospod stric Za sedaj imam trdno voljo ostati tu v Vašem sosedstvu. Po kostanjevih logih se hočem izprehajati ter se spominjati prigodeb, starih in pozabljenih. In, ali Vam stric Ernest, ti stari gozdovi ničesar ne pripovedujejo? Ali Vam tedaj, kadar sapa vleče in listje šumi, ne doni iz tega jsumen-
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain ExpgHer.
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, n®u-ralgije.prehlajenja, bolezni v prsih * in hrbtu. Ono ima 3f>letni rekord svojega vspeha.
Brez varnostne znamke 'sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
ralgije,
Tako je življenje] Enemu komedija, drugemu tragedija! Vam je bila vesela igra!"
"Vesela igra", nadaljuje Bogomir, ko oni le molči, "vesela igra! Vsaj do sedaj! Ali Vam morda usoda na stare dni požene trnje. Bomo videli. Dozdeva se mi, da Vam postajam nadležen. Za danes jemljem tedaj slovo. Pozneje seve, da še pridem! In ako imate kaj srca v prsih, izkušal ga bom zamoriti!' *
Hoče oditi. Takrat se odpro vrata in v sobo stopi gospodinja. Bila je lepa polna ženska, in leta se ji še niso poznala.
"Ernest", vpraša nejevoljno, "kje sta dekleti? Vse jutro ji že iščem."
(Dalje prihodnjič.)
JOHN KRACKER.
*I1»9 S% €latr St., <KwUiuk, C?
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC S2.50 galona DROŽNIK S2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje ^Vz galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obiia naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair . St., Cleveland, Ohio
NARAVNA.
C A LI F0RN1JSKA ViNA
na prodaj.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. 32 Staro belo ali črno vino 50 centov
t galona. Reesling 55 centov galona. ^ Kdor kupi manj kakor 28 xiS Pa*on v'naj mora sam poso-
do plačati. d* Orožnik: od S2.25 do jf $2.75 golona.
Sllvovlcapo S3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakče, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa C«., Cal.
1 LP^OUNARD LINE
PARN1K! Pl^JUJBJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
Prakoaorska parobrodna družba „Rudeča zvezda
posreduje redno vožnjo s poštnimi pazniki med
New Yorkom in Antwerpecosn * * * 4 * * ♦ * Philadelphijo in Antwerpeaom

frcrcte pctB&e O Sledečimi Poštnimi d urnik*,
VADERUND in 'Haw 12017 ten. | KHlIOfiUMD .. >2760 ter. ZEELAND.............,:305 ton, [ FENNLANC..............i27so t*
Pri cenah za medkrovje so vpoštete ^ e« potrebščine, dobr; hrana, najboljša poatrctb«.
Pot čez Antwerpen je j cd na najkrajših In na "'prijetnejših za potnike u ■v Avstrijo s na Kranjsko. Štajersko, Koroško, Primorje, hrvatsko, Dalm aclio u druge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:50 ur dono-ludne od pomola Stev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PMIL,AO^Ci PHUE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vpraSanj ali kupovanja voinjih listkov se je obrniti na:
flRNlKl IMAJO JAKO OBSFŽEN PO KBIT PROSTOR mSLOTV ZA SETANJB POTBTKOVP iRETiEUA BjLZRJKD«.
SLAYE1H1A
CiEPATHIAHj?
odpluje iz New York a due 3. a-
prila.
odpluje iz New Y or kil dne 10. aprila.
iz New Ine 2-4.
illBtlrinCaiiimlMllrnntai ailk i
4
Domače oodietie.
in ii5»ij	......
t ja večna tragedija našega življenja, nasproti* Tragedija ali pa komedija t
Vsak Slovenec ali Hrvat pij a naj v korist svojega sdravja J "Triglav" zdravilno "grenko | vino in "Ban Jelačič gren-iico". ktero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina^2
Dobi se pri:
"Triglav Chemical Wins",
868 W. IBtH Stn
iOHICAGO, ILL
f t	m www
I
Rojakom	p"
naznanjam, da j. za tamošnji okiaj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse pcsls
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Alley"	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do iS. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Rojakom ga toplo priporočam.
^	Frank
'■^JlT'1-^!! i'^H u A" II ^
VAŽNO !
"D
Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost l*'", in je
jamčena za 201st.
Kolesovje je najboljšega arac-rikunskega izdelka
Elgin «11 Spi-?r»gTit;lci na IS kamnov.
Blago se pošilja na zahtevo 'n stane sedaj samo
$13.00.
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespobtovanjem
Jacob Stomich,
E. Madison St.	Chicago, II!.
O
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grill,
Prodaja belo vino po 70c ga-lon ,y črno „ ,, 5()c ,,
Drožnik 4 £pll<me za.......811.00
Brnjevee 12 steklen?« za S 12.00 ali 4 gall, (sodček) za........810.00
(ILT9TOA, 8LAVGN1A in PAKN0NIA so parmlc na ara n-»aka Ti parnio ao napravljeni po najnovejšem kroju in zeio priklada ia tretja razred JEDILA sr» dobra i 2 potnikom trikrat ne. d« pc vil postr«žena.
Vožnja iistke prodajajo pooblašče n ^ntji In
The Gunard Steamship Co., Ltd.,
Sroadwtf, New Tsrfe	126 State St,. Boston
67 Dearborn 2S£,0 Ghicag^
THE FOREST CITY BBEWii SB.
- Jedina Ceško-SIavjanska--
proti t r u s t n a pivovarna družba
======= V Clevelandu, O.	-
Vari iz najboljšega atnerika is^e-a sladu in i/, importi-rane^a češkega ltmela iz Žatra
pravo plzensko pivo 'Prazdrcj'.
Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo z;ilite>al druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one ki vas osvobojujejo od IrnsloTe^a jarma.
Naša pivovarna nahaja se na Unioil Street nasproti Wheatland in Honiewood St. ■	Matej Bečko, kolektor. ===== ,
Comoagnie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, SV1CE, fNOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTM PARMKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka.................. * .'■'>• to , - 1 kon: ■ moC.,
"La Savoie" T, „ „ ...................!.. >	-	„
"La Touraine ' ,, ,, ........................1 K-i'	..
"L'Aquitaine" ,, „ „ .................. ■	..	1-.	,.	„
"La Iiretagne"................................. s,o o	tt '.>,>■>'<	„
•'La Champagne" ............................. o	,, ',............,,
"La Gascogne"................................ V 1	,,	. ' 1	.,	,,
Glavne agencija: 32 BROADWAY, HEW YORK.
Parniki od plujejo od sedaj naprej Tednt ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanisia št. Kortli lliver, ob Horton St., N.I, •LA SAVUIE •LA T O UK A IKE •LA LORRAINE La Chimpa^rne •LA SAVO IK
29. marea 1906,'LA PHOVKNCE 5. aprila 1906."LA LOISRAIXE 12. apr. 1906.* LA TOUR A INE 19. apr. 1906.'LA SAVOIE 2G. apriia 1906. "LA PROVENCE
aja
li
3. 10.
17. ir.aja 1906. 24. niaja 1906. 31. niaia 1906.
2a oblino naročilo mo priporoča
Maiija Grille
1548 St. Clair St	CLEVELAND
Pazniki a xvvzdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA:
La Gaseo^ne	14. aprila 1906. La Ga>eosme	12. maja 190G.
La Bretaarie	21. aprila 1906. La Bretajrne	19. maja 1906.
S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a.
M. W# Kozminski, generalni agent za zapad,
TI Dearborn St., Chicago, 111.

Niije podpii&na pripoiro 5aui potujočim Slovencem in Hrvatom avoj........
SALOON
iviMuy urecawku - -----,
NEW YORK c o
▼ katarem točim vedno pivor doma ^rešana in impor+irana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne senodke. .o.....
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hr vat je dobč.-. ........
stanovanje in hrano
proti nizki cent Postre iba solidna..............
Za obilen poset ae priporoča
FRIDAVON KROGE
197* Itt Qntivkfe Street, New Yeri
I P^1
ABSTRB-AMERICAM

lil
Rt£{£Lilarnl potni parniki
"FRANCESCA" odpluje 24. aprila. "SOFIA HOriEPMBBRG^odplujeS. maja.
"GlULIA" otlpluje 22. maja.
voarljo med New Yorkom, Tmtom In Reki.
jjajpripravnejSa* In myceuejta parooroona črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Zelezniea velja do Ljub' ljane le CO centov« Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo^
železniške cene |z New Orleansa so zelo nizke na vse strani.