clasilo slovenske narodne podporne jednoti __j j j»rrt f rr---- CHICAGO, ILL., TOREK. 24. MAJA (MAY 24), 1938. to pnmOu*, ui Holidajo. PROSVETA DnilMM 1» «prmmiai proota MiT South UwBdal« An, . - OfflOS Of PubliMtiM! 1657 South Lawadalo Avo. Tolophoao, ftoofcwoll 4904 Nastop velesil odvrnil napad Sna češko republiko _Acc«ptanc« for a^lHng at »peciol roU of posUgo prgTtded for b^**0« Aot of Od. », 1917, authorlisd on Juno 14, 1»18, ranči ja in aovjetaka Rusija obljubili podporo Češkoslovaški. Anglija skuša poravnati konflikt, začno pa je izjavila, da bo na strani Francije v slučaju izbruha vojne. Koncentracija ruskih bojnih letal v Kievu. Sudetski Nemci in češki socialisti zmagali pri občinskih volitvah m •»rit 23. maJ*- — Uradni _ se je nekoliko oddahnil, občinske volitve v Ceškoslo-Jti niso izzvale resnih inci-lov in ker se je napetost za-i koncentracije nemškega in koslovaSkega vojaštva ob me-olegla. Poslanika Francije ih jlije v Berlinu sta dobila za-ovilo od zunanjega ministra rtoma von fti inje nemških čet ob meji toelovaške ne pomeni, da na-iva Nemčija napasti to dr-a itler se je, kakor vse kaže, rasil grožnje, da bodo Fran-sovjetska Rusija in Angli-priskočile na pomoč Ceško-1 aški v slučaju nacijskega »da. Kakšno stališče bi za-a Italija, v tem momentu ni do, domneva pa je, da bi bila tralna. ngleška diplomacija se truda poravna spor med Nemči-In Češkoslovaško na miren n. On je uverjen, da bo Hit-dosegel vse, kar zahteva od toslovaške, brez vojne, ališče Sovjetske unije, ki je doslej dvomljivo, je zdaj io. Francija je dobila torroal-zagotovilo, da bo Rusija v ilu sklenjene vojaške pogod-»dprla Češkoslovaško. Vest ieva p/avi, da je v tem me-koncentriranih tisoč ruekih lih letal, ki bodo pomagala republiki, ako jo bodo i napadli. Hin, 23.i maja. _ Diktator je pozval svoje glavne ovalce na izredno konferen-tatere izid še ni znan. To je da so diplomatje zuna-držav v Berlinu še vedno mirani, čeprav je bilo svari-ugleSkega poslanika Hender-* da bosta Anglija in Fran-branili neodvisnost češko-»*ke republike, učinkovito, nrice se širijo, da je imel razgovor s Henleinom, *lj*m sudetskih Nemcev. l**ko svarilo je prestrašilo [maršala Goeringa, ki je orooai odločno akcijo v prilog takim Nemcem, nanj i opazovalci pravi jo, nahaja nemška armada M mož ob meji Ceškoslova- Ofenziva španskih čet v Kataloniji Domače vesti Angleški mornarji njeni v napadu iz zraka ye, Francija, 23. maja. —■ Sem dospelo poročilo se glasi, da so lojalisti presenetili upornike z ofenzivo v Kataloniji in na fronti v severovzhodni Španiji. Uprizorili so j več naskokov na Tremp, kjer so velike električne centrale, ki zalagajo Barcelono, glavno mesto Katalonije, z elektriko, in mesto Balaguer, kjer so fašisti zasedli utrjene pozicije. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Dne 20. maja je naglo umrl v bolnišnici Jakob Zadnik, star 42 let in rojen v Koajanah pri Vatali na Primorskem. Tu je živel 18 let in zapušča ženo, dve hčeri in sestro. Bil je član društva 477 SNPJ.— Dalje je v bolnišnici umrla rojakinja Mary Mahnič. — Te dttf je avto povozil devetletnega Rajrmonda Hočevarja. Deček se nahaja v bolnišnici v težkem položaju. — Iz stare domovine je prišla Marija Cebron k svojemu možu Avgustu Cebron u; prišla je ia OpČine nad Trstom. — A- ... meriška-Domovina se jezi, ker je)vaajtt Prosveta v svoji "uradni" številki z dne 18. maja poročala, da se gl. odbornik SNPJ Frank Barbič nepovabljen udeleži parad* na "kulturni vrt". Da bo še več jeze, popravljamo: Naš cleve-» lanski poročevalec žalibože ni bil točen. Kako je mogel v naprej vedeti, da bo A. D. onega usod« nega dne — ko je dež lil iz oblakov neba — regulirala promet na clevelandskih ulicah in pre Napad na vilo mehi skega predsednika 25 ubitih v spopadu med federalnimi četami in rebeli San Luis Potoal. Mehika, 23. maja. — Včeraj je bil uprisor-jen drugi napad iz sraka pa vilo Hermoso, tukajšnjo rezidenco mehiškega predsednika Lazar a Cardenasa. V sobotnem napadu je letalo vrglo Itlri bombe, ki pa so padle okrog sto jardov stran od residence. Naredile so globoko luknjo v zemlji, toda druge škode ni bilo. Uradna vest španske vlade pravi, da so bili naskoki uspešni, stavila gi." od born i kom |a*a ster 23. maja. — Zunanji Kamil Krofta je na J* v naeijskem tisku, ki ao ko je fc>Ska obmejna Mrelila dva sudetaka **< Podaril, da bo Ceško-^ branila svoje meje do l^ra moia. Koncentracija K« vojaštva je manjša ob mej, NVmčije kakor pa F'*'Bratislave ob meji Av- k' je sedaj del Velike Fij*. ' ?la\n<, mesto Ceiko-ne *** razburjenja po P*pttih dogodkih, ko so J™' Shajali v armado in Jan,: «H*ali prva porodu Enakih volitev. Izkazali svo-*teh volitvah, ki so ae J ^ v 48 občinah, v ka-ve: ino. fttiri izmed alaaificirana kot mesta. nih V *t'Vl,° n*iJ«kih ^ odbornikov povečalo od ^ Komunisti, ki ao I-L L ,,dl,orn'kovt imajo £1 ^nikov. ft te vilo od- h, ( " " -'Kialiatične 1 » >« tV(l L 'H .dru*ih n^tlh, * it m hl 0,rmmno v*- ** A ***** u ksndi-•'utane stranke pora- kar pa fašisti zanikajo. Srdite bitke so bile včeraj v teku tudi v. bližini Teruela. Lojalisti skušajo na tej fronti u-staviti prodiranje sovražnika proti Castellon de la Plani, stra-tegičnemu mestu. Ako ga bodo fašisti okupirali, tedaj se jim bo odpela pat proti Vatenciji, važnemu pristaniškemu mestu, ki dovaja živila in druge potrebščine obleganemu Madridu. 1 Valencija, Španija, 23. maja. — Trije angleški mornarji, člani posadke trgovske ladje Pent-hames, so bili ranjeni, ko je padla bomba na krov in zanetila o. genj. Bombo je vrgel fašistični letalec, ki je letel s skupino šestih letal, katera so pozneje bombardirala Sagunto, mesto v bližini Valencije. ■ Senator Pittman proti »klenitvi pakta z Japontko Washington, D. C., 2«. maja. — Senator Key Pittman, demokrat iz Nevade in načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve, je izjavil, da Amerika ne bo sklenila nenapadalnetga pakta z Japonsko, dokler ne bo poprsvilai krivice, ki jo je storila Kitajski z invazijo njenega ozemlja. Sklenitev takega pakta je nedavno urgiral Koki Hirata, japonski zunanji minister. Pittman je tudi obdolžil Japonsko kršenja kove-nanta Lige narodov in pogodbe devetih držav, zato ne bi smela nobena država sklepati političnih paktov z njo. Preiškava aktivn- §ti Mrebrnošrajčnikov Chicago, 23. maja. — Federalne avtoritete so odredile prei-sksvo aktivnosti Ameriške legije srebrnosrajčnikov, ki je imela več shodov v Chicagu v zadnjih tednih. Vodja te organizacije, ki je bila uatanovljena pred petimi leti v Severni Karolinl, je Roy Zachary. Neki govornik je na člkaškem shodu te orgsnjza-cije rekel, da je treba ubiti predsednika Roosevelta. Governerja Homer js je na aktivnosti srebr nosrajčnikov opozorila Liga za mir in demokracijo, alo. Stranka je doMla v Pragi 142,000 glasov v primeri a 107,-000 glaaovl L 1931 In je sdaj najmočnejša politična grupa. Na drugem meatu so komunisti, ki so dobili 80,000 glasov. Občinske volitve se bodo nadaljevale prihodnjo nedeljo in zaključene bodo 12. junija, ko bodo prebivalci nadaljnjih SMO občin volili. SNPJ na drugi konec mesta? Ni pa A. D. mogla zapreti zatvor-nic neba in ustaviti rogajočega se dežja! Gl. odbornik SNPJ, namreč strašni Barbič, je pa bil vesel, ker je bil med "vrtarsko" parado pod streho! . . . (Ali je Ameriška Domovina zadovoljna s tenv popravkpm ?) Diktatura odpravljena v Bolgariji Otvoritev zasedanja državne zbornice Sofija, Bolgarija, 23. maja,— Bolgarija je včeraj dobila ljudsko vlado po štirih letih diktature kralja Boriaa. Formalna izpre-memba je prišla z otvoritvijo zasedanja državne zbornice, katere člani so bili izvoljeni pri sploš^ nih volitvah v zadnjem marcu. Vila Hermoaa je oddaljena tri milje od San Luis Potoaija, kjer je glavni stan Cardenaaove kazenske kampanje, ki jo je odredil, da zatre revolto, katere teral Saturrtlno Ce-dillo. Do 16. avgusta preteklega leta je bil Cedillo poljedelski minister v mehiškem kabinetu. Vlada se je odločila, da zatre revolto "cedillostov" v drŽavi San Potoal predno zavzame večji obseg. Letalo, ki je včeraj napadlo Cardenasbvo rezidenco, so pregnali federalni letalci. V včerajšnji bitki med rebeli in federalnimi tetami v Rio Verdu, 60 milj jutnovzhodno od San Luis Potoaija, je bilo 25 o-seb ubitih — 22 rabelev, dva federalna vojaka in edea stotnik. Petnajst rebelav je bilo ranjenih in 80 ujetih. Medtem pa je Mateo Hernan-dez Netro, goverriaa drŽave ftan Luis Potosi, izginil iz glavnega mesta. Pustil je noto, v kateri je imenoval člana . državnega vrhovnega sodišča za svojega namestnika. Netro je izginil potem, ko so governer j i drugih mehiških držav, ki podpirajo predsednika Cardenasa, zahtevali od njega, naj pojasni, na kateri strani plota se nahaja. Volitve je riipisaJ kralj kot prvi korak v vzpostavitev bolgarske ustave, ki je bila suspendirana 1. 1934, ko se je Boris ras-glasil za diktatorja. V svojem govoru je kralj apeliral na poslance, naj kooperirajo z njim v dobrobit državi. * tiiB ŽUPAN HOAN N0-MINIRAN ZA ZVEZNEGA SENATORJA Konvencija progreaivne atranke ignorirala governerja La Folletta DAMMANN KANDIDAT ZA GOVER. NERJA Madiaon, Wla„ 23. maja. — Farmarsko-delavska progresivna federacija, ki jo tvori devetf delavskih ln progresivnih grup in je doslej podpirala governerja •Philipa U Folletta, je včeraj na svoji konvenciji nominl-rala Daniela W. Hoana, socialističnega župana v Milmaukee- dorja Dammanna, državnega tajnika, pa sa governerja. Delegatje so prezrli nominacijo I* Folletta sa governerja. Max Raskin, predsednik konvencije, je dejal, da nominacije ne more upoštevati, ker U Foilette ni član federacije. Akcija konvencije pomeni, da je zdaj Hoan, ne La Foilette, vodja progresivnih političnih grup v NViaconsinu. To so pokazali delegatje a ploskanjem vselej, kadar je bilo omenjeno njegovo ime, dočim so 1* Folletta ignorirali. I* Foilette ss nI udeležil konvencije, niti njegov tajnik Thomas Duncan, ki je zdruftll vse radikalne grupe v Wiaconalnu v farmarsko-delavskl progresivni federaciji. Konvencija ja ima novala popolno listo kandlda tov, toda možnost je, da se bo Dummann odrekel kandidaturi za governerja v prilog I* Fol-letu. Druge nominacije so bile: Za podgovernerja George Nelson, kandidat za podpredsednika Združenih držav socialistične stranke pri zadnjih predsedniških volitvah, za državnega tajnika VValter Hunt, za državnega blagajnika Solo-mon Lsvltan In za državnega ju-stičnega tajnika O. S. Loomis. Nominacija župana Hoana za zveznega senatorja je Izzvala edine demonstracije na konvenciji, toda Hoan Je takoj nazna-(Daljo na S. straal.) Odpor kitajske 1 armade zlomi jen Nove japonake zmage na centralni fronti Sanghaj, 23. maja. — Japonci poročajo, da se odpor kitajske armade na fronti ob strategični lunghajaki železnici krha, odkar so okupirali Sučov, stratsgično mesto in važno želesniško križišče v centralni Kitajski. General Sun roku Hata, poveljnik japonske Oboroftene sile v centralni Kitajski, js v razgovoru s repor-tsrji omalovaževal kitajski odpor in naznanil prodiranje proti Han-kovu, kjer je sedež kitajske vlade. Japonske čete so včeraj okupirale tri nadaljnja mesta sapad-no< od Sučova, ko sta sa dve kiUjski diviziji umaknili po bitki, juraa zveznega senatorja, Theo- f v kateri je padlo 800 Kitajcev, /T& ALL 70 MOA//T/OA/S f7Q NA770N6) TO MOR DE R 6£f£M6eL£6$ A1&/V, \A/OM£H ANO CH/LD&EN O F D£A/\OCT/ C /A/,. ,../r'S AU WRONG> TO *CLL MUNlTtON* TO eROTECT TH* 0£P£A/3£L£6S MEH, WOM£N A NO CH/LOR£N OF DEMOCRATIC 4PAIN... Japonski častniki, ki so vodili naskoke na Sučov, so isjavill, da so ostanki kitajska armade na centralni fronti v pasti. Ako ae ne bodo podali, bodo uničeni. Več tisoč kitajskih vojakov Je zajetih v lunghajskem koridorju. General Tan Taojuan, poveljnik dvaindvajsete kitajske armade, js bil ujet. Japonski letalci so napadli s bombami progo Peklng-Hauka* železnice in Oumatien, križišče te železnice v bližini Hankova. Vrgli so 34 bomb, ki so porušile postajo v Cumatlanu in rasdsja-le progo v več krajih. Kompanija se bo pogajala z unijo Unionisti obsojeni zaradi žaljenja sodišča Kockford. III., 23. maja. — U-prava J, I, Čase Co. je naznanila, da se bo pogajala s voditelji krajevne avtne unije v svrho skls-nitv« pogodite, ako bodo stavkarji dovolili obnovitev obrata v njeni tovarni. Ta je zaprla vrata 26. aprila, ko so uradniki unije začeli pobirati unijske prispevke in dovolili vatop v tovarno samo onim, ki so plačali Članarino. Izjavo, da ae bo kompanija pričela pogajati z unijo, je podal A. W. Uland, upravitelj to-* varne, po konferenci z mestnimi in okrajnimi uradniki, ki so posegli v konflikt. Okrožni sodnik Arthur J. Fl-sher je zadnjo soboto obsodil pet uradnikov avtne unij« v zapor in plačitev denarne kazni zaradi kršenja Injunkcije, ki prepoveduje piketiranje tovarne J, I. Csae Co, Ohsrles Fsne, predsednik unije, in I*onard Key, zapisnikar, sta dobila trideset dni zapora vsak. John Gronau, podpredsednik; Byron Heaton, blagajnik, in Frank 0'Donnell, tajnik, pa so bili obsojeni ns deset dni zspo-rs vaak. Konfi (NarbaJ Jerger.) Delavški odbor proti lidovškcmu pltbi&citu New York, 23. maja. — Židovski delavski odbor, ki pravi, da predstavlja židovske delavska organizacij«, ki imajo 400/MK) članov, se Ja Izrekel proti plebiscitu, katerega Je odredil AmerU škl židovski kongres z namenom, da združi vse Žide.za obrambo svojih pravic. Plebiscit se vrši v prihodnjem meaecu v 304 a-rnoriških mestih. Izjavo, ki obsoja rszpis plebiarits, so Itodpl-Kali H. C. Vladar k, načelnik od-bora in član n*wyorškega mestnega sveta; David Dublnaky, predsednik oblačilne unije International l«adias Garment Work-ers. In J. Haakln, tajnik židovske delavska podporne organizacije, V Izjavi pravijo, da kongre« aktualno ne predstavlja amarišklh I Židov. MODERNIZACIJA INDUSTRIJ NE POZNAKRIZE Rasne industrije se pripravljajo na popolno mehaniziranje produkcije OBETA SE SE VEČJE BREZDELJE Waah!ngton. — (FP) — Današnji sistem se ugonablja v lastnih kontradlkcijah. Med tem ko deželo sopet objema vsllka go-spodarska kriza, ki ae v številu brespoaslnlh naglo bliža točki najhujše depresije Ista 1932-33, pa prihajajo vesti Is krogov mogočnih korporaclj o velikih pripravah sa čim popolnejšo mehanizacijo Industrij. U. S. rtteel korporacija Je sad-nje dni nasnantla, da bo nemoteno nadaljevala s svojim mo-dernisacijsklm programom, sa katerega bo potrošila težke milijona. Gospodarji Velikega jskla streme sa tem, da uvedejo čim popolnejšo mehanizacijo produk-oije. V ta namen že grade nova, najmodernejše jeklarne, v katerih bodo vse delo opravili tsžki In komplicirani stroji. V nsčrtu imajo tudi gradnjo še vsč novih tovarn osiroma modsrnislranjs in kdncsntrlranjs produkciji Jskla v malem številu mest — v petih aH šestih msstlh. Ko bo ta načrt dodelan, bo v jeklarnah Velikega jskla, kate-rsmu gotovo sledi tudi Malo jeklo, uposlenih Is mslo delavcev. Strokovnjaki računajo, da si bo moralo 85'X jeklarskih delavcev poiskuti drugo delo oiiroma bodo vrženi na cesto. Tudi Iz drugih industrij prihajajo sllčne vesti. Po uradih korporaclj pridno delajo načrte sa modernizacijo tovarn, sa znižanja produkcijskih atroškov z novimi stroji, pri katerih naj dela čim manj delavcev. Vae to naj privede ameriško kapltallatlčno gospodar«!vo do točk«, katero Wail street Imenuje "prosperlle- Vsakdo, ki se le trenutno po-avsli. temu vprašanju, pa lahko v«, tla ta mehanizacija Industrij vodi la v š« večjo brezposelnost. Ta je neizogibna. Clm več najmodernejših strojev v tovarnah pomeni čim več delavcav na cesti. Ob nastopu depresija leta 102U je bilo v deželi okrog dvs milijona brez|K>s«lnih, kar J« bilo zadnja desetletja ameriškega Industrijskega razvoja navadno št«-vilo ob najboljših časih. Ob pri-č«tku sedsnj« depresij« prošlo jesen Ja bilo v d«ž«li nad oa«m milijonov br«z|H>M«ln!h; to št«vl-lo j« zdaj ž« preseglo 13 milijonov. In koliko bo znašalo to število ob nastopu prlhodnj« depresije, sko a« kapitalisam izvleče is sedanj«, s« človek kar ne upa misliti v pričo stalne racionalizacija produkcije. Tsko j« |»ostal stroj pod sedanjim sistemom privatnega profita n«sr«ča nam«sto srečfi za delovno ljudstvo ln za daželo kot tako. Cim več Je družba zmož* na produciratl dobrin in boga-atva, tem bolj negotovo J« življenj« posameznega delavca lit njegove družina. Takih paradoks ni poznala š« nobene civilizacija. In to |iov»em radi Uga, ker Ja ■troj privatna last, v službi privatnega dobička. Poatal bo bla-goslov človaštva, ko ga bo družba aocialislrala — va« Industrij« — in g« znala rabiti v prid posamezniku in relokupitoati. Toda do takrat bo člov«štvo šlo š« skozi težko kriz«, ker s« bo prlvll«-glrsni razred krč«vlto upiral vaem spremembam v korist ■plošnostl, kskor m je vodno. PROSVETA THE BNLIGHTKNMBfT IM LASTNIMA »UnrBMSB M. ruuroBNK JAOHOTS IknMM w ItnAama Mara (*•«•» C*l—) I« MM m m* lito u^Mfc UA« m totot Utat •» Ckim— 1» OUaaa r.M m Mto teto. Mil m tal Irtss a* !■«•«■■»»• ntai f«r Um U.lus Samtaa iaamt u4 Ornfa MM r« CAUsas M4 CINN HA« HA« nt r-» (Mte«, »fr tU.) m "N* »o«UJ*tolj« Is v »MM*, M »ftIMU »UtalM _ A*«tMM —im m •^•—••t.-M......lili mt ••■■»!- -HI-U- ir-T"-"-' Srticl« vUl Mt ba NtarMi OUms -1----'r"- auak aa aU*im. »I*M. M*—. »U.. vtfl k* to «if wk« mumiM * PROSVETA •MT-M S*. Uw«W* Av*. HIMBI1 or TBS KEOBSATSO oauini ¥ ofcUpaju h prlmtr (April M, IM*(. P«!** Imm M »ulvtu pum* nI, d« »um >• • d»l«jmo» p«UfcU ro*niM Po«oWu >o ^irfM*: ds f W H* — usto»l.^ Morala imperialutov Mehiška republika je zadnje dni morala pretrgati diplomatične stike z Veliko Britanijo— in prav je storil^. S tem je majhna in fizično slabotna Mehika pogumno pokazala, da odklanja licemersko dvojno moralo debelopestnega Johna Bulla. Storija spora med Mehiko in Anglijo osvetljuje v žarki luči taktiko največje nedoslednosti in strahopetstva angleških kapitalistov in imperialistov, ki so danes stoodstotno repre-zentirani v Chamberlainovi vladi v Londoni* Cim je mehiška vlada pred nekaj meseci po-državila petrolejske vrelce in rafinerije—v večjem delu lastnino ameriških in angleških kapitalistov—je Anglija takoj začela deliti Mehiki moralne lekcije o svetosti privatne lastnine in drugih takih rečeh; zahtevala je, da mehiška vlada takoj povrne vrelce angleškim oljnim magnatom, končno pa je očitala Mehiki, da zanemarja svoje finančne obligacije, ki jih dolguje Angliji. Sploh je stara Anglija s svojo ie od davnega imperialistično zunanjo politiko nastopila . napram Mehiki kot stara tercijaiska teta, ki malega nebogljenčeta z ulice uči poštenja, sama pa med tem skriva pod predpasnikom — ukradeno štruco. Clement K. Attlee, vodja delavske opozicije v angleškem imrlamentu, je storil vsemu demokratičnemu svetu veliko uslugo, ko je pred nekaj dnevi v zbornici vprašal predstavnika angleškega zunanjega ministrstva, če je vlada s svojimi terjatvami enako točna napram Italiji kot je napram Mehiki. Italija dolguje An. gliji ogromne vsote še iz vojnih časov in Mussolini se že leta ne zmeni, da bi kaj odplačal na ta dolg—ampak Angliji se nikamor ne mudi s terjatvijo . . . Anglija ima korajžo, da osorno terja le malo Mehlho, nima pa nobene korajže, da bi potipala Mussoiinija. Attlee je opozoril angleško vlado na to protislovje—vprašal je, zakaj ni vlada tako ko-rajžna napram velikim fašističnim banditom kot je napram malemu mehiškemu "banditu" — tako namreč naziva Mehiko angleško torij-sko časopisje—a ni dobil nolienega odgovora. In Anglija sama dolguje Združenim državam čez dve milijardi dolarjev in že od leta 1932 nič ne odplačuje—ampak to je vse v redu in angleška vlada bi bila zelo užaljena, če bi ji zdaj Združene države očitale, da zanemarja svoje obligacije napram njim . . . r Mussolini je uropal Abesinijo pri belem dnevu in Anglija ji* zdaj priznala, da je bilo to morulno in Mussolini je imel pravi Hitler je uropal Avstrijo in zdaj se pripravlja, da razkosa Cohoslovakijo, ampak iz l^ondo-na še ni bilo nobene indignantne note na znani naslov v Berlinu. Hitlerjevo početje j« vsekakor moralno In Hitler ima prav! Muaaolini in Hitler skupno že dve leti razbijata po Španiji, ubijata nedolžne ljudi na de-lielo in uničujeta privntno lastnino, toda veliki moralisti v l/ondonu ven ta čas mežikajo z levim očesom v znamenje, da se jim dobro zdi to razbojnlštvo. Mussolini In Hitler veskakor vršita moralno delo v Španiji! Japonski razbojniki že deset mesecev razbijajo po Kitajski in osvajajo zemljo Kifajcev In kitajska mesta, toda mister Chamberlain še ni napravil moralne pridige ja|>on*kim razbojnikom. Japonski razbojniki vsekakor izvršujejo moralno delo na Kitajskem! Mussolini upravičuje svoj rop v Abesiniji s tem, da je storil le to, kar delata Anglija in Francija že stoletja. Ce ima Anglija pravico do Indije, llongkonga. Južne Afrike. Egipta, Palestine in ostalih velikih kosov sveta—ima tudi on pravico do Aliesinije. Mussolini ne da nič na moralno postavo. Ako so ropi Anglije moralni, Je tudi njegov rop mtoalen—mora biti; če niso—on se ne briga. Mehika ni do danes še ničesar uropala. Vrel-ce je postavno (»održavila z obljubo, da lastni-ke odškodi po aktualni vrednosti vrelcev. Am* pak za oficielno Anglijo, največjo tatico zemlje in naturnih zakladov na svetu, čin Mehike ni moralen Združene države ao nisi prvič na poštenem stališču glede akcije v Mehiki. Ameriška vlada pravi. da ima Mehika pravico podržavlti na-turne zaClade v svojih rmjah, če plača odškodnino — in Mehika je toliko vredna, da lahko plača. I.icemerska, dvolična morala ni zdaj razstavljena v NVashingtonu kolikor ae Mehike tiče. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Spomini na 11. kaaveacije in drugo Sharon, Pa. — Prav kar obhajamo 1. obletnico 11. konvencije SNPJ. Spominjal se je bom do konca svojega življenja. Spominjam se kako so mi deiegatje in delegatinje prijazno in veselo segali v desnico in mi čestitali k moji visoki htarosti in želeli, da bi živel še dolgo let in delal za našo mater SNPJ. To delo vestno opravljam, kolikor mi pač moje stare moči dopuščajo. Spominjam se daril, katere ste mi dali in mi pripomogli, da sem plačal asesment zase in za ženo za par mesecev in si nakupil še nekaj življenskih potrebščin, za kar vam stokratna hvala. Prav tako je po očetovsko skrbel zame bivši gl. odbornik Frank Somrak, ki je naročil kuharicam, naj mi dajo vse brezplačno in da ne smem trpeti lakote ne žeje za časa konverv-cije v Clevelandu. In kuharice in natakarji so mi stregli kolikor sem mogel zaužiti okusnih jedil in pijače, oskrbnik SND Ludvik |n njegova soproga Rozi pa sta mi preskrbela stanovanje za časa mojega bivanja v prijaznem Clevelandu. Delegaciji 11. konvencije lahko poročam, da so člani SNPJ povsod zadovoljni s sklepi. Izjema je par prask, kar pa ne pride v pošte v pri treznih ljudeh. Nekateri so pač taki, da niso z ničemer zadovoljni. Eden teh je Tone Zornik, ki se je takoj po convenciji oglasil proti sklepu, ki zabranjuje tajnikom društev SNPJ, da bi bili obenem tudi tajniki društev drugih organizacij. Tone je nasprotoval temu sklepu, ker je bil sam prizadet. Toda znano je, da en hlapec ne more služiti dvema gospodarjema. Zdaj pa mu ni všeč resolucija, ki daje politično smernice Prosveti. On je v veliki zmoti. Želim, da bi šla s Tonetom vneto na delo za SNPJ in dnevnik ProsVeto. S tem bova posta-a največja prijatelja in penn-sylvanske mamice nama bodo šle na roko v vseh ozirih. To bo več vredno kot vsa pcnnsylvan-ska politika. Slišal sem od rojakov, da jim Tone pripoveduje po naselbinah, ako bi rojaki njega poslušali, da bi lahko imel vsak delavec po dva avtomobila. Temu sem jaz velik nasprotnik, kajti že danes jih je toliko v prometu, da Človek skoraj ne more čez cesto. Kaj bi bilo, če bi imel vsak delavec po dva avta? Gotovo bi se gasolin podražil, midva s Tonetom pa bi stala vsak na eni strani ceste in so gledala, ker bi je ne mogla prekoračiti. Znano pa mi Je, da nimajo delavci novca še za en avto, gasolin pa jemljejo na kredit. Namesto, da bi ob podi plačali za hrano svoje dru žine, pa plačajo gasolin. Nimam nič proti avtomobilom, toda mnogim je že samo eden veliko breme. V sedanji krizi so jih tudi tisoči izgubili. Ljudje veliko bolj l>otrebujejo vsakdanjih življenskih potrebščin kakor pa dveh avtomobilov. In kar se tiče (»olitike in političnih služb, je že tako, da marsikoga omamijo obljube. Toda teh obljub smo že do glave tli ti. Politiki jih dajejo, da z njimi varajo delavce. Noben predsednik ne governer nč bo delil dolarčkov delaveem. Za te se bomo morali prokleto krvavo boriti. Zato so nam potrebne industrijske organizacije, katerih pa se bojimo kot hudič križa in raje poslušamo ljudi, ki ao podkupljeni od kapitalistov, da huj-skajo in varajo nezavedne mase in delajo razdor med narodom. Taki ljudje se dobe povsod. Toda delavstvo mora biti pred njimi previdno, da ne naseda na nastavljene limanice. Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete. Za waukeganske zadruga rje North Chicago, IIL — Ženski zadružni odsek je imel sejo dne 12. maja. Sklenjeno je bilo, da bomo imele" še eno sejo ta mesec, in sicer 26. maja. Na tej seji bomo slišale poročilo naše delegatinje o konvenciji zadružne lige, ki se je vršila v Supe-riorju, VVis. Po seji pa smo od izobraževalnega odseka povabljene, da si ogledamo shrambe v naši trgovini na Deseti cesti. Vabljene ste vse delničarke in odjemalke zadružne trgovine. Skupaj se snidemo ob 8. zvečer. Sklenjeno je tudi bilo," da prihodnje tri mesece — v juniju, juliju in^avgustu — ne bomo imele seje. Z njimi zopet pričnemo v jeseni, ko se zopet snidemo skupaj drugi četrtek v septembru. Naznanjam tudi, da bo zadružni piknik dne 31. julija na istem prostoru kot lani. Frances Artach. Prvomajska demonstracija In slavje Detroit, Mich. — Od Prvega maja, mednarodnega delavskega praznika, je minilo že par tednov. Vsak dan sem, pričakoval kakšno poročilo ali dopis o naši proslavi v Detroitu, toda nikdo se ne oglasi V Prosveti. Priobčen je biNle majhen dopis iz Dearbona, a dotično ime mi je nepoznano. Priznati je treba, da čitajo Prosveto in se zanimajo za ta naš delavski list. V Detroitu sem že nad 19 let in ves čas aktiven, kolikor mi moči dopuščajo, za napredek delavstva. Na 1. maja je bil krasen dan. Solnce je slpalo svoje gorke žarke na naš krivični svet in ogrevalo prirodo, da se zbudi živa snov v zemlji in pride na dan iz zimskega spanja. Ni se ogrela samo narava, marveč ogrela in zbudila se je delavska masa tudi v Detroitu. Po kosilu sva se z ženo napotila proti središču mesta, to je Cadilac Squaru. Pred mestno hišo sva prišla že ob pol ene in dobila primeren prhstor na stopnjicah, od kjer je bil najlepši razgled na impozantne prvomajske demonstracije. Bilo je ravno pol dveh, ko smo zaslišali godbo, ki io igrala koračnico "Hail, Hail the Gang's Joe Ozanič, predaednik progresivne rudarske unije, in njegova hči v novem uradu, ki ga je unija odprla v Chicagu. S i M M' ^^r k U tlita* K. Knudsen (levo), predsednik korporacije (ieneral Motom, in George H. Da*K predsednik Ameriške trgovske zbornice. Ali Here." Povorka je prikorakala po glavni cesti Woodward na trg Cadillac. Pred okrajnim poslopjem je bil postavljen govorniški oder in instalirani so. bili zvočni aparati, da so se slišali govori deset blokov na o-krog. Demonstrantje so nosili tisoče različnih napisov za o-prostitev Toma Mooneyja. V povorki so bile tudi razne flote. Imeli so jako staro fordko prvega modela, ki je bila brez gumijevih obročev. Pobarvana je bila z zlatom in na njej so vozili Forda —. "Fliver Kinga". Imel je krono na glavi in je izgledal kakor kakšen kralj. Imeli so tudi floto Mooneyja. Na majhnem troku je bila o-gromna oseba, ki je predstavljala Mooneyja. Obraz mu je bil podoben; oblečen je bil kot jetnik, na rokah, katere je držal stegnjene pred sabo, pa verige. Napis se je glasil: Prosim vas oprostite me, jaz sem nedolžen. Bilo je še več različnih flot, ali omenjeni sta bili najbolj pomenljivi in jima je ljudstvo najbolj aplavdiralo. Ogromni Cadillac Square, dva bloka širok in osem dolg, je bil natrpan človeške mase. Sploh ni mogoče tega opisati in posebno za Detroit, ki je bil še do nekaj let največja antiUnijska trdnjava, skoraj neverjetno. Vse je bilo v najlepšem redu. Delavstvo je pokazalo svojo solidarnost, svojo skupnost, svojo masno moč. Detroitsko kapitalistično časopisje je poročalo, da jih je bilo 20,000, toda po lastni sodbi jih je bilo od 30 do 40 tisoč. Take mase nisem niti najmanj pričakoval. V povorki so bile zastopane vse delavske organizacije — unije CIO, ADF, železničarji, komunisti, socialisti, veterani in cerkvene skupine. Kdo bi pričakoval, da je v Detroitu mogoče organizirati skupaj vse delavske unije, cerkvenjake in druge skupine, in to na tako svečan delavski praznik. Kdo bi imel pogum in se pred par leti drznil zapeti Internacionalo na Cadillac Squaru! Vse to se je vršilo v Detroitu brez vsake provokacije. Mestna uprava je mobilizirala 5000 u-ni^ormiranih in tajnih policajev, ki so bili oboroženi do zob z bombami, podstrojnicami, revolverji, količki in kaj vem še vse. Toda ta oborožena sila ni dobila nobene prilike za akcijo, ker so delavci pokazali, da se znajo dobro kontrolirati in pametno zadržati. Ko sva z ženo opazovala te manifestacije, me je vprašala, kje bi dobila pitne vode? Svetujem ji, naj stopi v mestno hišo. Toda komaj je prijela za kljuko, se ji prikaže črna masa policije, kar jo je skoraj do smrti prestrašilo. Ko mi je povedala, mi je bilo koj jasno, da je bila mestna hiša natrpana s policijo, ki je čakala na — izgrede. Toda oditi je morala razočarana, ker ni bilo nobenega bizni-j aa. Torej Detroit gre naprej po zavrtani poti. Upam, da bo taUo nadaljevalo do zmage. Kot vsako leto na Prvi maj, tako tudi letos nismo detroitski Slovenci zaostali za drugimi narodi. Med maso sem opazil lepo število naših zavednih delavcev v (tovor k i. Ponosen sem bil nanje in žal mi je bilo, ker nisem sposoben za dolgo korakanje. V spomin mi je prišla proslava Prvega maja iz leta 1903 v Gradcu na Štajerskem, kako smo delavci korakali in demonstrirali po Zelenem placu. Vesel sem bil, da naše borbe in žrtve niso bile zaman, da duh napred- ka vstaja med delavatvpm. Da, čas prihaja, ko se bo delavstvo zavedlo svoje moči in ko bo moralo prijeti vajeti v svoje roke. Prišel bo čas, ko se bodo odprli okovi in pretrgale verige in zasijala svetloba med nezavedno delavsko maso. Prišel bo čas, ko bodo današnji tirani in izko^ riščevalci primorani dati odgovora. In tedaj bo delavec sodnik, lastnik in vladar tega sveta! Poleg te skupne delavske demonstracije smo se Slovenci u-deležili tudi lastne prvomajske proslave, katero sta aranžirala kluba 114 in 115 JSZ v Delavskem domu. Vršila se je z obširnim programom, sestoječim iz petja, žive slike, deklamacije, kupleta in govora Joška Ovna. Z zborskimi pesmami je nastopila Svoboda, kakor tudi v živi sliki, z deklamacijo J. Urban, v duetih pa deklice Kuhovski in Hubner ter Retcel in Polk. Kuplet je izvajal August Plat. Program je bil izvršen povoljno. Aranžirala sta ga Frank Česen in John Ber-lisg, za kar jima gre iskreno priznanje, kakor tudi vsem ostalim, ki so v njem sodelovali in se udeležili te protilave. Zadnji na programu je bil Još-ko Oven, ki je jedrnato orisal današnji svetovni položaj in obsodil fašizem, ki pobija matere, o-troke, starčke in može v Španiji in na Kitajskem, da zasužni de-kfvne mase kakor jih je zasužnil v Nemčiji in Italiji in skuša razširiti.svojo strahovlado tudi na ostali svet. Apeliral je na delavstvo, naj se združi brez razlike na politiko, narodnost ali vero, da bo mogoče poraziti tega največjega sovražnika delavstva in civilizacije. Svojo glavo dviga že tudi v Ameriki, kjer je še nekaj svobode. Treba je, da delavstvo stoji na straži*, da ne izgubi svojih pravic in še to demokracijo^ ki jo imamo. Rusija, ki ima sicer težke notranje probleme, je edino upanje delavstva. Po končanem govoru je zbor Svobdda zapel Internacionalo, ob kateri je občinstvo vstalo in se tudi pridružilo zboru v petjtite revolucionarne pesmi v počast Prvemu majniku. Pred zaključkom je Oven prečital sledečo resolucijo, ki je bila soglasno spre jeta in poslana predsedniku Roo-seveltu za odpravo embarga proti lojalistični Španiji. Resolucija se glasi: "The 400 Jugoslav American citizens, assembled in Detroit, Mich., in observance of May 1, demand in the name of justfce and democracy that you rescind the unjust embargo on the dem-ocratically elected government of loyalist Spain vvhich is fight-ing a death-struggle against for-eign fascist in vas ion." Ta telegram je bil poslan Roo-seveltu. . Tako smo torej napredni delavci našega naroda v tej naselbini proslavili Prvi maj z željo za izboljšanje delavskega položaja. Vsakdo ve, da so v zvezi i takimi predrami žrtve. Veliko požrtvovalnosti je treba pri u» čenju petja, iger in podobno. U-stanovili smo si tudi svoje na« rodne ali delavske domove, v katerih prirejamo naše programe in g<|jimo kulturno ter družabno življenje. V Detroitu imamo dva taka domova. $ND in SDD. Zadnje ime. Slovenski delavski dom* se v resnici zelo lepo glasi. Človek bi mislil, da se kakšni otrebn. komu človeku, le da ga imajo nekateri! večina—preveč, drugi pa premalo Mislil sem nadaljevati » serijo ilankor kateri poti?", to je o taktičnih i„ teZl vprašanjih s kratkim zgodovinskim ameriškega delavskega gibanja, dokW. "izkašljam". Toda je toliko sodobnih v« in pojavov, o katerih bi človek rad itraj mnenje, da bo treba ta načrt nekoliko u-niti. Sicer pa vsi ti pojavi, važni za spadajo več ali manj pod ta naslov. Eden teh pojavov je nova "tretja" gtn katero je uatanovil wisconsinaki guverner La Follette. Uatanovil jo je na uličen tod bolj teatralni način kakor je "father" Cm pred nekaj leti ustanovil svojo "Unijo a alno pravičnost". Sam ji je bil ofc, bo« krstnik, sam ji je postavil program in jj čil simbol poševnega križa (Hitler im* kastega) na belem krogu z rdečim roboo, jo je inkorporiral v vseh drižavah in sam postavil za njenega "firerja". Phil La Follette ni še v svojem ihlj*nj pravil tako velike—lahko usodne—napafc kor s proceduro v zvezi z "ustanavl svoje narodne progresivne stranke, h se je sličnih metod' kakor kakšen f "firer". V predpripravah se je res po na sestankih v Madisonu z raznimi liben radikalci, toda končno besedo si je m držal in obenem govoril o—demokraciji. Ljudem, s katerimi je konferiral, ni al vedal, kaj misli, marveč jim je le dal i da ima nekaj velikega v rokavu. Orgi delavce ln farmarje je skrbno ignoriral, tudi ameriško (newyorško) delavsko minnesotsko farmarsko-delavsko strai consinsko farmarsko-delavsko fede; druga slična gibanja. S socialisti je < ta način, da jih je med vrsticami krstil daste sanjače, socializem pa falsificiral prikazal v smešni karikaturi. iPrav tako je z njegovim programom, jo sicer težko govoriti, ker je bil Phil v "ustanovitvenem" govoru zelo nejaaea. dveh točk je Phil previdno skril svoj« lepih in "r-r-radikalno" donečih fra terrh je bilo nekaj resnice in še več je. Na njegove fraze v tem govoru prav tako sklicujejo burbonci kot naj dikalci. So kot japonski dvorezni meč. Wall Street Journal, glasilo ameri narodnih bankirjev, je vsled tega pri ključka, da ima Hoover radikalnejši kakor wisconsinski governer, neki list pa je "Velikega inženirja" noi predsednika, (Phillipa La Folletta pa predsednika nove stranke, češ, da j« ši progresivec ko drugi. Phil je bil jasen le v dveh točkah treh: 1) pri pobijanju newdeal»ke ref tike, 2) pri proglasitvi vsega amerišl tinenta, "od Arktika do rta Hom", ameriškega imperializma in 3) v "starega kapitalizma". V zvezi s prvo točko je Phil U Fi vzel slično stališče kot republikanski kratski burbonci in obsodil tratenje relif, oziroma "mehkuženje tega ali vladne stroške. Rabil je »lične, tods "radikalne" fraze. Glede druge točke Ji nu svoje stranke proglasil ameriško jo nad vsem kontinentom, kar ne mo« drugega kot v interesu dolarske dipl'" glede, kakšna je krinka. Jedro njegovega govora pa jc bil« w ka — žigosanje "starega kapiUlizms, rem vsak razumen človek priznava, d* hiral in da ga je mogoče obdržati n« nogah le z raznimi newdealskimi ^ Toda glede slednjih je Phil Rovort ovinkih in v eni sapi kritiziral administracijo, v drugi pa je pred: poklone. Zavrnil je vsak konkre£® program za reševanje problemov, M nova stranka ukvarjala s tem t*"* prišla na vladno krmilo. Z drugo besedo: Phil ponuj« mačko v žaklju. Izrekel se je r<* večje produkcije kot pogoj mora imeti vsakdo, ki želi delati. IIIUT« HltCU VHBRU1/, ni **v —■ la in poštenega zaslužka. Ker PJJ , mignil, kako naj delavci pride* je to le prazna fraza. Slične oblJ"« v svojih platformah leta 1» tudJ ska in demokratska stranka iDalj« aa S. J Pred dTsj*etimi M" (Iz Prosvete z dne 24 n*>* Domače veetl. V BentN ^ 39-1 etni Fr. Rusan, člsn y je umrl Fr. Bregar. član S*" lu. Kans., je umrl RokGod.ne,^ Delavske vesti. K1*1^* Indiani je naslovila ns vTh*JV smejo njeni člani piti P*™ ^ Svetovna vojna. Silne t ku na zapadni fronti, druga* n Sovjetska Rasija. kmetska vstaja proti TORKKJ^M^A Vesti s Primorskega Stoletnica dr. Hinka Mene« Dne t maja je poteklo sto let J™ ^ je rodil na Razdrtem Postojni dr. Hinko Dolenc, kPLk krajepisne in lovske pro-Njegova rodbina poteka iz Sv Križa pri Trstu, odkoder se je preselila na Notranjsko Študiral je na Reki, kjer je bil uče-n« pisatelja Janeza Trdine ma-turiral je v Senju, visoko tole>je it udiral na Dunaju in v Gradcu ter 1 1864 promoviral za doktorja prava. Stopil je v sodno službo in se poročil s hčerko Miroma Vilharja s Kaka ter služboval dalj časa v Ljubljani. Njegovo ime ni dokaj poznano v na-ii literaturi, dasi bi mu bilo t;re-b» pripisati več zaslug, ki ne bi unele biti pozabljene. Uveljavil je v slovenski prozi notranjsko pokrajino in njen življenski stil in bil poleg tega klasik lovske proze. Bil je eden najboljših u-dencev Frana Erjavca. Spisal je precej originalno zasnovanih krajepisnih črtic. Toda večjih literarnih ambicij ni imel in je njegovo življenje potekalo v prijetnem toku, proti koncu tudi izven političnega življenja, v katerem se je le malo udejstvoval. I mel je prijateljske stike z vsemi tedanjimi našimi literati: Jurčičem, Levstikom, Levcem in dr. Tavčarjem. Njegovo delo na tem področju ni obsežno. L. 1882 je objavil v "Ljublj. Zvonu" spis "Izza mladih let". Najboljše, kar nam je zapustil, je 1. 1921 zhral dr. Janko Slebinger in izdal nje-fove črtice pod naslovom "Izbrani spisi". (Izdala ZKD, založila Tiskovna zadruga.) — Umrl je na svojem posestvu 9. decembra 1908.—Po smrti svoje prve žene (aroline, roj. Vilharjeve, se je drugič poročil 1. aprila 1900 z Marijo Kisovičevo, vdovo Goli-iič, ki je po materini strani v najožjem sorodstvu s slavno sli-larsko rodbino Subičevih. Priči ita bili Josip Čuček, župan s (nežaka, in Evgen Vilhar, gra-ičak s Kalca, brat prve žene dr. )olenca. Po poroki sta se zakonca preselila na Razdrto, kjer sta mela v srečnem zakonu več o-rok, od katerih so razen hčerke * vsi mrtvi. Vdova in hčerka dr. )olenca živita zdaj stalno v jubljani. Dr. Hinko Dolenc je svojo drugo ženo do svoje smr-i živel na Razdrtem in z njeno »mpajo oskrboval svoje poee-tvo. Stroga »baodba zaradi spora miličniki. "Gazettino" porpča procesu, ki je bil na tolmin-torn sodišču proti Francetu (lecu iz Grahovega, ki so ga ka-abinerji ovadili, da se je spri z obmejnimi miličniki, ko so ga »ekje ustavili, ter se jim je s si-o uprl. Klec je pred sodnikom ajavil, da .spora ni zakrivil, ka-'»binjerski podčastnik iz Grahovega, vsi prizadeti miličnjki er Ae nekateri drugi, pa so ga «t priče precej obremenili. Dr-*vni tožilec Biondi je menil, da 11 Mo treba Kleca zaradi pomanjkanja dokazov oprostiti po »»tožbi o naHilju in ga obsoditi "a 2 meseca zapora zaradi o-talih prestopkov. Njegov bralci J odv. Vogrič ae je zavzel za Ma bi bil Klec vobče oproščen. Wnik Schober je Kleca progla-11 z« krivega po celotni obtož-m ga je obsodil pogojno na mesecev zapora. Knjižni darovi. Fašistična n«din«ka organizacija (GIL) v 'Tknem j,- prejela te dni od ne-2» tuk;,jš„ „.Ra častnika v dar I, ln"<|,,v knjige, ki vsebuje, Izroča "Gazzettino", vae m najnovejše himne ter J not,ene in fašiatične. poveli-J' M fasizom ter neki Musso-' f Te knjige name- • orjranizacijtt v obliki na-JM razdeliti med domačo cerk-lM*(> mladino. W-U HtaNl>nw gradiva. J*'1" urMd v Gorici je o-r'/r;;y- gradbenike in druge ^kasneje do 10. tr;: Pri tam uradu tavhn^a gradiva, ka- kor je to v zadnjem času predpi-sano, in plačajo predvideno naročnino. Pozneje bodo morali do plačati 6% zamudenih obresti. Smrtna nesreča v Kobaridu. Velik tovorni avto nekega idrijskega podjetja je pred dnevi Kobaridu do smrti povozil 41 let starega čevljarja Franeesa Stresa, ki je stopil izza neke hiše čez cesto, baš ko je avto pri vozil tam mimo. Šofer Bozzolini se je pred karabinjerji izgovarjal, da na par korakov, kolikor jih je bilo med avtomobilom in nesrečnim čevljarjem, ko ga je opazil, nesreče ni mogel več preprečiti. Avtobusna nesreča. Dne 2. maja okrog poldneva se je v La-binščini na nekem ostrem ovinku prevrnil velik avtobus, poln rudarjev, ki so se iz Kanfanara pripeljali na delo v labinskih premogovnikih. Šofer je avto prenaglo okrenil in tako se je nesreča zgodila. Od rudarjev je bilo 6 hudo, 20 pa lažje poškodovanih. V popoldanskih urah so prvih šest rudarjev prepeljali v pulsko bolnišnico. Oblasti so u-vedle preiskavo, da se dožene morebitna voznikova krivda. Požar v Sempadu. Dne 3. maja je nastal na posestvu Terezije Peliconove viSempasu požar, ki ji je prizadejal prav veliko škodo. Ogenj se je iz doslej še nepojasnjenih vzrokov pojavil v kleti pod stanovanjskim delom lliše in se je od tam naglo razširil v prostore drugega trakta poslopja, ki so služili za shrambo poljskega orodja in raznih pridelkov. Ta del hiše je pogorel do tal. Poleg tega je bilo uničeno vse orodje in okrog 10 sto-tov sena. Na pomoč so prihiteli tudi goriški gasilci, ki jim je skupno z vaščani po nekaj urah napornega dela uspelo požar mejiti. Škodo, ki jo je imela Pe-liconova, cenijo na 10,000 lir. Posestnica je bila zavarovana. IVfuasolini pride tudi v Istro. V Trstu je bil dne 7. maja kongres pokrajinskih stavbenih u-stanov, ki se ga je udeležil tudi minister za javna dela, koprski Italijan Cobogli^Gigli (Kobal). V torek se je minister mudil v Kopru. Tedaj je izjavil, da bo Mussolini v okviru svojega obiska v Trstu, ki ga je napovedal pred dobrim mesecem, kmalu po priključku Avstrije k Nemčiji/ pri čemer je poudaril, da bo vlada znala tudi v novem položaju skrbeti za tržaške interese, najbrže prišel tudi v Istro. Minister je menil, da bo tedaj izpolnjena stara želja istrskih patriotov, da bi v svoji sredi pozdravili Mus-solinija. V Puli se je sestal pokrajinski odbor, ki mu je poverjeno podeljevanje ženitvenih posojil. Od predloženih' prošenj je bilo sprejetih 8 in so tem prosilcem podelili v skupnem znesku 15,000 lir. Nagrajeni kmečki tečajniki. Pri Sv. Franu blizu Lovrane in v Berseču pri Moščenicah sta se dne 8. maja zaključila strokov- na kmetijska tečaja, ki jih je priredila pokrajinaka sveža poljskih delavcev. V okviru teh tečajev je bilo prirejenih več tečajev o strokovnih kmetijskih vprašanjih, o sindikalnih in ao-cialnih problemih ter o fašizmu in italijanski imperialni politiki. Tečajniki, ki so napravili zaključni izpit z najboljšim uspehom, so bili nagrajeni. Prejeli so razno poljsko orodje in druge potrebščine. Rekvizija volne. Tudi letos so pričeli listi opozarjati na obveznosti vseh ovčjerejeev in kmetov vobče, da v smislu določb zakonskega dekreta iz marca preteklega leta oddajo ves svoj pridelek volne v za to določena skupna skladišča, ki so se ustanovila v vsaki pokrajini, kjer je ovčjereja količkaj razvita. Uprave teh skladišč prodajajo volno po enotnih cenah neposredno tekstilnim industrijcem. Vsaka kmečka družina si sme od svoje volne pridržati za domačo pora-ho le po 2 kg volne na družinskega Člana. Ovčjerejci so dolžni oddati volno v dveh mesecih po striženju, torej naj*kasneje v juliju in novembru. V reški pokrajini bo treba volno oddajati v Ilirski Bistrici, Lovrani, Matuljah, Podgradu in Materiji, kjer ima italijanska pokrajinska kmetijska zadrugu svoja skladišča. Tedenski odmevi (Nadaljevanje i 2. atranl.) Phil izhaja iz progresivne in sloveče družine. Njegov oče je bil znan boritelj za ljudske interese; fin rekord v senatu si je napravil tudi Bob La Follette, posebno še v zvezi z obrambo civilnih svobodščin in pobijanjem .Rooseveltove#a vojnega programa. Tudi Phil ima progresiven rekord kot governer Wisconsina, toda je političen lisjak prvega reda. Ima pa dvoje velikih slabosti: Prvič se ga je polastila mani-ja do predsedniškega stola in smatra sebe, da ga je usoda poklicala za Mojzesa, ki bo popeljal bolno Ameriko iz puščave kapitalističnih kriz, brezposelno* tfti in gospodarskega propadanja na goro Sinaj, s katere bo Američanom in vsemu svetu pokazal nov raj. Za to ni nihče drugi poklican kakor Phil La Follette. Slične manije imajo vsi faktični in potencialni diktatorji. Le oni so izvoljeni za Mojzesa. Vsled tega je tudi Phil na lastno ,pest ustanovil svojo stranko in se proklamiral za njenega voditelja, ki je sicer pripravljen tolerirati nasvete, toda odločal bo sam ze vse . i.. Druga njegova slabost je, ker v teoriji in praksi zanika obstoj razredne družbe in ne mara nič slišati o kakšni farmarsko-de-lavski stranki. V tem je tipičen liberalec. Nekateri njegovi kritiki pravijo, da si je kot zvit politik izbral ta čas newdealskega zatonevanja in ustanovil svojo stranko na karakteristični način diktatorjev vsled tega, da z njo prepreči formiranje prave, to je razredne farmarsko-delavske H08VET A Iz dobe razcveta Po novejših raziskavah se deli razvoj cvetnih poganjkov sadnih dreves v dve strogo ločeni dobi, med katerima leii čas zimskega mirovanja. Toda ta čas mirovanja ne traja tako dolgo kakor brezliatni Čas, ki ga mi smatramo za mrtvi čas rastlin. V naših krajih traja "doba brez razvoja" nekako od konca oktobra do začetka decembra. Prva doba cvetne rasti se začenja dosti prej, nego bi jo povzročili ljudje, če bi bila prepuščena njihovi volji. Se preden so se razvili cveti 1. 1938, je sadno drevo pripravilo vse potrebno za cvete 1. 1939, V najskriv-nejšem kotičku popkov dozoreva cvet kot nežna oteklinica, množi svoje stan ice, jih prelaga in ureja tako, da jih nekako v juliju opazi tudi neoboroženo o-ko kot skledico, ki ni večja od bucike. Na dnu te skledice poganjajo spet majhne nabuhline. Dvignejo se neine glavice, pre-tenki lističi se razširijo kot zaščita preko njih in v skritem o-sredju se vzboči popek, ki ima v sebi že za oploditev pripravljeni semenski popek.i To nepozor-nemu očesu nevidno razvijanje traja vse poletje in Še pozno v jesen. Se dolgo potem, ko so jesenski viharji odnesli zadnje liste z dreves In se nam to vidi mrtvo in izsušeno, pripravljajo tisoči in tisoči popkov cvetni praznik bodoče pomladi. Narava jeseni niti od daleč ne misli na smrt, kakor menimo kratkovidni ljudje. Nikjer se to bolje ne oči-tuje nego pred navideznim zimskim mirovanjem rastlin. Ob koncu oktobra nekako popki otrpnejo in se zbudijo šele pod motnim februarskim soln-cem. Tako vidijo naše oči. Toda nova kal navzlic snegu in mrazu v resnici ni spala. V njej so se zgodile silne spremembe, ki jih mi dobro niti ne umemo. Spoznamo jih šele po posledicah. Prvi botanik, ki je to spoznal, je izrazil dvoje spoznanje z besedami: "Iz mojih poskusov je razvidno, da se v črešnjevih cvetnih popkih med oktobrom in koncem decembra dogodi sprememba, ki se ne kaže v porasti teže in velikosti poedinih delov, temveč samo v različni občutljivosti nasproti višji temperaturi." stranke. Kot bistroumen politik on ve, da je dežela v političnem prelivanju in tako rekoč na pragu nove politične regrupaclje, na pragu ustanovitve splošne farmarsko-delavske stranke, v kateri naj bi Imele glavno besedo organizirane delavske In far-marske mase. Z ustanovitvijo svoje "progresivne stranke" La Follette upa, da je ubil to gibanje. Možno pa je, da se moti in da njegova stranka ni vredna več kakor krpa papirja. Dežela res ne potrebuje nove stranke za leČe-nje kapitalizma ln varanje mas, marveč masno stranko, katere cilj bo odprava profitnega Sistema. BrezpoHthti reveži v Clevelandu. O- dobivajo živila prad relifne punta jr Olanl ekaekutivc unije čevljarskih delavcev In John L. Lewia (na sredi), načelnik Odbora za Mustrijako organizacijo. ^ . *■.]_—- - Ta različna občutljivost se nam pokaže z zanimivim poskusom. Pred decembrom bi "mirujoče" veje ČreAnje zaman nosili v tople rastlinjake, da b| se "zbudile". Ce pa napravimo iati poskus okrog božiča, nam bo to brez nadaljnjega uspelo. Zimski solnčni obrat uvaja v resnici novo pomlad. Od tega časa dalje so rastline za pomlad pripravljene in potrebujejo samo ugodne temperature, da poženejo svoje cvete in liste s čarobno naglico. Pred božičem pa bi bilo vreme lahko še tako toplo, nič bi ne pomagalo, kajti rastline bi čakale negibne na notranjo spremembo, ki jih napravi sposobne za nov razcvet in ki jim je ne prinaša toplota, temveč edino čas. V prvih toplejših vlgrednih dneh se pričenja za vsa sadna drevesa doba najsllnejšega razvoja. Cveti rasejo glede velikosti in teže spočetka sicer le počasi, pozneje pa hitreje in na zadnje s čudovito hitrico. V zadnjih šestih do desetih dneh pred razcvetom podvojijo črešnjevl cveti svojo težo. V zadnjih treh postaja peresno lahki Črešnjev cvet vsak dan za tridesetinko grama težji, In to pri 200,000 cvetih, kolikor jih šteje srednje veliko drevo, Že nekaj pomenil V ljubeznivem čaru spomladanskega cvetnega morja se razodeva tako znanstveno opazujočemu očesu tehtna uganka življenja. Trenutno se nam vidi, da imajo rastline neke notranje sposobnosti, ki jih delajo od razvoja zunanjega sveta neodvisne. Vidimo razločno, da poletna temperatura ne vpliva na razvoj aadnih cvetov, a tudi v pomladnem čaau spremembe v temperaturi nimajo posebnega vpliva na tempo rasti. Cveti se v marcu razvijajo vedno hitreje nego v februarju In pri tem Je vse eno, da 11 Je februar toplejši nego marec, kar se včasih dogaja. Samo na celotni potek cvetenja ima temperatura vpliv in vlažna ter pri tem topla |>omlad okrasi deželo prej s cveti nego hladna in suha. Prav posebno pa se kaže neodvisnost življenjskih pojavov od temperatur« v tem, da popki od oktobra dalje mirujejo, pa naj bo potna jesen še tako krasna in topla, v aprilu i»a ae aadna drevesa razcvetejo, pa naj bo pomlad lepa ali grda. Podjetniki se zatekli k novi tehniki Glasovi is naselbin (Nadaljevanja • atranl.) dobe ljudje, kl bi bili radi pravi diktatorji. Tako se Je tudi nam pripetilo na tej proslavi, da j«* neki član dlrektorlja oblastno prepovedal točenje pIVa |m> pre* gramu. Češ, da si nismo nabavili postavnega dovoljenja. Pripravljalni odbor tega ni storil, ker ni vedel, da Je potrebno, sicer pa ae j« že večkrat pripetilo, da s** je ta pogrešek spregledalo in da se j« točilo pivo tudi brez dovoljenja. Oblastnost tega človeka je bila veliko presenečenje za naa vse, t!> za talino dovoljenj«, To namreč stane $7, To bo torej iskrilo In rešilo naše demokratično življenje. Delavstvo, naprej po začrtani poti! Živel dclavakl praznik Prvi Maj i Anion Jurra, 121, rekonatrukcijska finančna korporacija. Po debati je bil predlog vrnjen odseku. "Sem proti vsaki akciji o tem osnutku", je rekel senator La Follette, "ako so so železnice odločile, da pričnejo s kampanjo za mezdno redukcijo, kateri« bi občutili tudi delavci v vseh drugih industrijah." On je kritiziral železniške magnate posebno radi tega. ker so naznanili mezdno redukcijo za 16% takoj, ko sta bančna odaeka obeh zbornic pri)K>ročala sprejetje osnutka za nova vladna poaojlla železnicam. Magnatje zahtevajo, da stopi znižanje v veljavo s 1. junijem in so se v ta namen poslužill procedure železniškega delavskega zakona. U-nije pravijo, da ne bodo pristale na nobeno redukcijo. l*ri krtačenju železniških ma-gnatov so se La Folletu pridružili tudi senatorji Truman (Mo.)/ Shipstead (Minn.). Match (N. Mex.), Maloney (Conn.), Mc-Carran (Nev.) in VVagner (N. Y.), Truman Je rekel, ako bi bil senatni bančni odsek slutil, da bodo magnatje pričeli s to kampanjo, bi odsek ne bil nikdar o-dobril osnutka za nova poaojila. Po vrnitvi predloga odaeku pa je aeiuttor VVagner rekel, da bo odaek pri ponovnem uvaževanjuf gotovo u|m>števal to kamimnjo železnic za mezdno redukcijo. Meddržavnu trgovska komisija, k I izvaja vladno kontrolo nad železnicami, jim je v enem letu dovolila okrog tričetrt miiijari de zvišanje prevoznih cen na o-sebni in blagovni promet. Zupan Hoan nominiran za zveznega senatorja (Nadaljevanje a I. atranl.) nil, du ne sprejme nominacije. Konvencija Je potem soglasno sprejela resolucijo, da Je Hoan kandidat federacije kljub odklonitvi nominacije. Ena četrtina prebivalstva odvisna od strica Sama VVashlngton. — Okrog 7,500,-000 ameriških družin ali ena če-t rt f (ia prebivalstva Je odvisnih za svoj vsakdanji kruh, IskIIsI kot uslužbenci, delavci VVPA in l»WA, civilni armadnlki (CAV.) ali |m prejemniki rellfne In socialne | »< m I pore, od strica Sama. Toda to še ne značl, da smo na pragu socializma, marveč v — krizi. Trgovec Petrček kaj rad zaboli svoje govorjenje s kakšen krepko. Mamici kajpak to ni všeč, rad« bi ga |MjbolJšala in mu obljubi: "Ce ne ls>A med večerjo niti enkrat dajal prekleto', bo« dobil od mene daj m." "Lepo, mama," odvrne nadobudni otrok. "Samo, vel, poznam besedo, ki je vredna najmanj deset dajmov." e Kdo je močnejši? "Povem vam, da smo ženske močnejše od moških!" "Smešno. Ženska ae še ulsige miške Ml." "No, in moški se boji ravno te tenske." Ir. TRIGLAV it 82 »PJ 30. LETNICO svojega obstanka dne 28. maja 1.1. v 8. D. D. v Loraln Boro. Tem potom vabimo v»a »otedna druitva b GRAM SE PRIČNE TOČNO OB 8. URI ZVEČER O O rojake iz John»town, Pa. in okolice, da naa posetijo na ta večer OO O VSTOPNINA 2Sc O O O O ODBOR 4 F. M. D08T0JEV8EJJ: Bratje Karamazovi 1 Vpričo mene vaaj nI nikoli ničesar govoril, nikoli mu grozil. Ce bi bil takrat prišel k meni, bi bila takoj potolažila njegovo vznemirjenost zastran teh nearečnih tri tisoč, ki mi jih je bil dolžan, toda on ni več prihajal k meni . . . jaz pa . . . bila sem spravljena v Uk položaj . . . da ga nisem mogla povabiti k aebi . . . In aaj tudi nisem imela nikake pravice, da bl mu delala neprilike zastran tega dolga," je zdajci dodala in nekaj odločnega je zazvenelo v njenem glasu; "aama sem nekoč sprejela od njega že večjo denarno uslugo nego tri tisoč rubljev, in sem jih vzela, čeprav Ukrat ie niti nisem mogla slutiti, da mi bo kedaj mogoče poplačati svoj dolg ..." Bilo je, kakor da odmeva v zvoku njenega glasu nekakšen izziv. Prav tiati mah je prešlo vpraševanje na Fetjukoviča. "To najbrže ni bilo tukaj, ampak v začetku vajinega znanja?" je oprezno prestregel Fet-jukovič, ki je bil takoj zaslutil nekaj prijetnega. (V oklepajih pripomnim, da on, čeprav ga je bila deloma Kateri na Ivanovna sama povabila iz Petrograda, vzlic temu nI ničesar vedel o dogodku a petimi tisoči, ki jih je bila dobila od Mitje Še v onem mestu, In o njenepi "do-zemeljskem poklonu." Ona mu tega ni l>ila povedala, uUjila mu je! In to je bUo čudno. Zanesljivo lahko domnevamo, da!dO poslednjega trenutka aama ni vedela, ali bo pred sodiščem povedala U prin^r ali ne, in je čakala kakega navdahnjenja.) Ne, nikoli ne bom mogel pozabiti teh minut! Jela je pripovedovati, vse je povedala, vso tisto epizodo, ki jo je bil Mitja zaupal Aljoši: o "dozemeljskem poklonu", o vzrokih, o svojem očetu, o tem, kako je bila prišla k Mitji — in niti z besedico, niti z najmanjšim namigom ni omenila tega, da jim je bil Mitja po njeni ae-atri aam ponudil, "naj pošljejo Katerino Iva-novno k njemu po denar." To je velikodušno zamolčala; ni se pomišljala opiaati atvari tako, kakor da je takrat aama, iz svojega nagiba, na-dejaje se kdo ve čeaa . . . pritekla k mlademu oficirju, da bi izprosila od njega denarja. To je bilo pretrealjivo. Mraz me je oblival in trepetal aem, dvorana je obnemela in lovila aleherno njeno besedico. Godilo se je nekaj brezprimernega; niti od Uko samolastnega in prezirljivo ponosnega dekieU, kakor je bila ona, akoro ni bilo moči pričakovati toli vzvišeno odkrite izpovedbe, take Žrtve, takega zaklanja same sebe. In čemu, za koga ? Da reši svojega iz-nevernika in žalitelja, da s čimerkoli vsaj malce pripomore k njegovi rešitvi ter napravi dober vtia v njegovo koristi In res, slika oficirja, ki žrtvuje svojih poslednjih pet tisoč rubljev—vse, kar mu je oaUlo v življenju—in se nato spoštljivo pokloni nedolžnemu dekletu, je stopila poslušalcem kaj aimpatično in mikavno pred oči . . . toda . . . moje srce se je skrčilo od bolečine! Zaslutil aem, da utegne iz tega pozneje nastati obrekovanje (in res je nastalo, nastalo je!). Z zlobnim muzanjem ao govorili potlej po vsem mestu, da njena pripovest morda ni bila čisto točna, zlasti ne tam, kjer je oficir odslovil dekle "baje samo z dozemeljskim poklonom". Namigavali ao, da je bilo tu nekaj "izpuščenega". "In če bi tudi ne bilo izpuščeno, če bi bilo tudi vae reanlca," ao govorile celo naše najbolj apoštovane gospe, "tudi v tem primeru se še ne ve, ali je bilo za mlado dekle zelo apodobno, da je tako ravnala, čeprav je s tem rešila očeta?" Ali je mogoče, da Katerina Ivanovna a avojim umom in avojo bolestno tenkočutnoatjo ni že naprej slutila, da bodo tako govorili? Vsekako je morala slutiti in vendar se je bila odločila, da vse pove! Vsi ti umazani dvomi o resničnosti njene povesti so se pričeli seveda šele potem, zakaj v prvem trenutku ao bili vai pretreaeni. Kar se tiče članov sodišča, ao poslušali Katerino Ivanovno s pobožnim, tako rekoč kar sramežljivim molčanjem. Državni pravdnik si ni dovolil niti enega na-daljnega vprašanja o tem predmetu. Fetjuko-vlč se ji je globoko priklonil. O, on je malone Že slavil zmago. Mnogo je bilo pridobljenega: da bi bil človek v plemenitem nagibu srca žrtvoval poslednjih pet tisoč in da bl bil potlej iati Človek ponoči ubil avojega očeU, z namenom, da ga orojia za tri tisoč—to je bilo nekaj, kar ae skoro ni dalo združiti. Ce drugega ne, je mogel Fetjukovič zdaj odstraniti vsaj misel na rop. "Zadeva" se je bila mahoma pokazala v nekakšni novi luči. Nekaj aimpatičnega se je oglašalo in govorilo za Mitjo. On sam pa . . . pripovedovali so, da je enkrat ali dvakrat med zasliševanjem Katerine Ivanovne že poskočil z meaU, a se je nato zgrudil nazaj na klop in ai z obema rokama zakril obraz. Toda ko je končala, je nenadoma razprostrl roke proti njej in vzkliknil z ihtečim glasom: "Katja, zakaj si me pogubila!" In zajokal je na glaa, da se Je razlegalo po vsej dvorani. A v tem se je že obrzdal in spet vzkriknil: "Zdaj sem obsojen!" Nato pa je kar otrpnil na svojem mestu ter stisnil zobe in krčevito prekrižal roke na prsih. Katerina Ivanovna je ostala v dvorani in sedla na stol, ki so ji ga pokazali. Bila je bleda in a pobešenimi očmi. Tisti, kj so bili blizu nje, so pripovedovali, da je dolgo časa vsa drhtela kakor v vročici. Na zasliševanje je prišla zdaj Grušenjka. Bližam se katastrofi, ki je s svojim nepričakovanim izbruhom morda v resnici pogubila Mitjo. Prepričan sem in tudi vsi, celo vsi pravniki so potlej tako govorili, da bi bili zločinca, če drugega ne, vsaj po milosti obsodili, samo da ni bilo te epizode. O tem bomo Ukoj govorili. Poprej naj izpregovorim samo še dve besedi o Grušenjki. Tudi ona je stopila v dvorano vsa v črnini, s svojim krasnim črnim šalom okoli ramen. S avojo plahno, neslišno hojo, nalahno se pozlba-vaje v bokih, kakor časih hodijo bujne ženske, se je približala ograji, nepremično zroč v predsednika, ne da bi se le enkrat ozrla na desno ali na levo. Po mojem mnenju je bila v tistem trenutku zelo zala videti in nikakor ne bleda, kakor so dame potlej zatrjevale. Zatrjevale so tudi, da je imela nekam zagrizen in zloben obraz. Jaz menim, da je bila samo razdražena in da je težko občutila na aebi zaničljivo-radovedne poglede našega po škandalu hlepečega občinstva. Bila je ponosen značaj, ki ni prenesel prezira-nja, eden tistih, ki—če le količkaj zasumijo, da jih kdo zaničuje—takoj vzplamene od gneva in želje po odporu. • Temu se je seveda pridruževala tudi boječ-nost in notranji sram zaradi te boječnosti, Uko da ni Čudo, če je bilo njeno govorjenje neenako, zdaj jezno, zdaj prezirljivo in nalašč osorno, Časih pa je v njem zazvenela iskrena in odkritosrčna struna obsojanja in obtoževanja same sebe. Časih je govorila, kakor da leti nekam v prepad, češ: . "Vse eno je, naj se obrne kakor se hoče, jaz povem, kar vem . . ." Zastran svojega znanja s Fjodorom Pavlovi-čem je rezko pripomnila: "Vse to so neumnosti, ali sem mar jaz kriva, da se je bil obesil name?" Nato pa je Čez trenutek dodala: "Jaz sem vsega kriva, norčevala sem se iz obeh, iz starca in iz tegale, in sem oba pripravila do tega. Zaradi mene se je vse zgodilo." Za trenutek se je stvar dotaknila Samso- nova. "Kaj je komu mar," se je z nekakšno predrzno izzivalnostjo takoj odrezala Grušenjka. "Moj dobrotnik je bil, boso me je vzel pod streha ko so me svojci vrgli iz hiše." Predsednik jo je sicer zelo vljudno opomnil, da mora odgovarjati na vprašanja naravnost, ne da bi se spuščala v nepotrebne podrobnosti. Grušenjka je zardela in oči so seji zabliskale. Ovoja z denarjem ni bila videla, le od "zločinca" je bila slišala, da ima Fjodor Pavlovič nekakšen zavoj a tremi tisoči rubljev. "A vse to so neumnosti, norčevala sem se in za nič na svetu ne bi bila šla tja . . ." "Koga ste pravkar omenili kot 'zločinca'?" je vprašal državni pravdnik. "I, lakeja, Smerdjakova, ki J* ubil svojega gospoda in se js včeraj obesil." Seveda so jo Ukoj vprašali, kakšne razloge ima za toli odločno obdolžitev; toda izkuzalo se je, da tudi ona ni imela nikakih razlogov. (Dal)« prihodnjič.) zi okno v naliv, potem je pa hitro povzela: Ko je odšel v pisarno, sem pospravila svoje stvari, da ae bom z večernim vlakom odpeljsla domov| Tako rada bi bila 'z nekom govorila, skoraj vseeno mi je s kom. Potem nisem mogla dalje vzdržati v hiši. Odšla sem na sprehod. In potlej je začelo deževati . . ." Grizla si je spodnjo ustnico, da bi zadržala solze, in napeto gledala v babičine mirne oči. "Moj ljubi otrok, ailno ate razburjeni. Odpočijte se malo." Babičin nasmeh je deloval kakor nežno božanje. Sally An-dersonova se je koj pogreznila v sUri fotelj; v mislih se je vrnila nazaj na dekliška leU in se je spomnila lastne matere, ki jo je s svojo močno in razumeva-jočo roko tolikokrat nežno pobožala po čelu, ko je bila še dekle. Kolikokrat je ta roka odpodila misli, ki so se njej zdele nerazrešljivo težke. V kuhinji je staromodna ura bila s hitrimi, ostrimi udarci. Sally je zaprla oči. V obmorski hišici, kjer je z Danom preživela prve tedne svojega zakona, je imela uro, ki je prav tako bila. Počasi se je sklonila naprej. "Tako dobro mi de, če se pogovarjam z vami." Trenutek je bilo vse tiho. Braunova babica je vprašujoče opazovala mlado ženo« potem je pa rekla: Da, da. Naredite se, kakor da ste doma, pripravila vam bom čaj. Malce bova pokramljali. Staro žensko kakor sem jaz, ne obišče zlepa Ukšnale mlada gospa. Cez eno minuto se vrnem." Sally Andersonova je gledala za njo, ko je šla skozi vrata, potem ja pa vstala in opazovala malce porumenelo fotografijo na steni, ki je predsUvljala veselo ženitovanje. V sredi je bila, ponosna in smehljajoča se, Braunova babica. Zraven je bila še ena fotografija: Braunova babica s svojim možem, pri zlati poroki. Petdeset let zakona! Kakor ukopana je gledala obraze, ki je z njih odsevalo: prava sreča, dokler ji niso spet privrele solze na oči. Ko se je Braunova babica vrnila, se je sklonila in pobožala mačko. "Ah," je rekla Sally Andersonova, ko je nesla prozorno steklenico k ustom, "čaj je odličen. Sploh je pri vas Uko lepo." Potem se je obrnila proč, pogledala skozi okno v naliv in vzdih-nila: "Spočetka je bil Dan Uko lju bezniv. A zdaj je postalo drugače, vse se je spremenilo. Res, da ima strašansko mnogo dela, a jaz vendar ne morem v vsem popustiti! In tako je zdaj vsega konec." Braunova babica se je nekako obotavljala, preden je rekla: "Da, da. Ze razumem." Po tem je vzela v roke velik album ki je ležal na mizici poleg njenega stola. "Ravno preden ste prišli, sem pregledovala tele fotografije." Pokazala je na sliko mlade žene v obleki s širokim rokavi. "Ali bi verjel, da sem to jaz? Takrat sem bila učiteljica Ljudje so govorili, da sem zala.' Zasmejala se je. "V šoli sem imela zelo veliko uspeha. Pre rokovali so mi celo, da bom na redila kariero. Dolgo sem pre mišljevala, dokler se nisčm od ločila, da se bom Abnerju na| ljubo vsemu odrekla — Abner je bil moj mož." Sally Andersonova jo je po gledala. Babici ao bleščale oči Rekla je: Uradniki Nemško-ameriške lige, ki vzdržuje nacijsko Uborišče na Long Islandu, pred « Ščem, kjer se zagovarjajo zaradi obtožbe kršenja državnega registracijskega zakona. "Za takratne pojme sva bila zelo moderen par. Spočetka se nisva dobro razumela. Ljudje so govorili, da sva svojeglava. Zdi se mi, da sva bila oba pošteno trmasU. A vendar sva zdržala več ko petdeset let. Prav nič žal mi ni zato. Ob dosti lepega bi bila prišla, če ne bi bila ostala skupaj!" Obračala je stran za stranjo in Saliy Andersonova je gledala spomine na dolgo potovanje, na vesele plese, na poletne počitnice ob morju z otroki in na vedre dogodke poznejših let. Debela solza ji je kanila na odprto stran. Upala je, da je babica ni zapazila. Dolgo sta obe sedeli pred odprto knjigo, obe zatop-jeni v svoje lastne misli. Ku-tiinska ura je udarila v tretje. 'Oditi moram," je rekla Sal-y Andersonova. Z obraza ji je zasijal radosten nasmeh, Jako mladosten, da je še Braunovo babico potegnil za seboj." 'To sobo bom imenovala južno luko," je nadaljevala Sally. "Kajti prav Uko sem priplava-a vanjo, kakor je jadrnica ob slabem vremenu priplula v za-iv, ko sem bila še otrok." VsU-u je. "Hiteti moram in pripraviti večerjo." Babica se je smehljala. "Kmalu me spet kaj obiščite," ;ie zaprosila. Mladi ljudje mi manjkajo. Veste, v resnici sploh nisem stara!" Njen smeh je bil prisrčen in veder. "Prav zares, muca; za nobeno rabo nisem več," je rekla svoji mački, ko je Sally odšla. "Uboga mlada žena! Nekaj jo je moralo silno razburiti. Tako rada bi ji bila pomagala — ko bi vedela, kaj ji je. A kaj hočeš, muca, ko sem pa gluha. Tako gluha, da nisem razumela niti besedice, kar mi je govorila. Niti besedice!" Beseda, dve o Češkoslovaški Ko sem se pred dobrim mese- prec (VhI darske samostojnosti stva. * HI bo« HUMOR Opravičilo "Povej mi vendar, fant, zakaj se hočeš s tem dekletom poročiti, saj ni ne lepa in ne bogata!" sili oče v svojega zaljubljenega sina. "Zato, ker jo imam rad, in to je menda dovolj tehten vzrok." "Ne," ugovarja izkušeni oče, "to ni vzrek, kvečjemu opravičilo." • Ni bil prvi "Kako dolgo si poznal svojo ženo pred poroko?" "Sploh je nisem poznal." «< 7»» "Samo mislil sem, da jo poznam." Ne gre "Priporočil bi vam pri delu cigareto ali dve, to vam bo pomirilo živce." . "Zal, gospod zdravnik, to ni mogoče; sem namreč poUpljač." cem vozil po Češkoslovaški, sem se nehote spomnil oglasov: "Češkoslovaška je vrt Evrope!" Imel sem priložnost videti, da je res vrt Evrope, in sicer lep, čist in urejen vrt. Njive ob progi so bile napol zelene, napol šele izorane, toda vae je bilo čisto in negovana In Uko kakor so se mi Ukrat zdele negovane tiste njive, tako negovana se mi je potem zdela vsa Češkoslovaška. Povsod sem videl pridne roke, povsod je vladal red. Češkoslovaška je država, ki je samostojna šele dobrih dvajset let, a vendar se človeku zdi, kakor bi obstajala ie mnogo, mnogo dalje. Cehoslovaki so namreč v samostojno državo stopili ne kot nov, ampak kot star narod. Stopili so kot državljani, ki se zavedajo, da država ni samo za to, da varuje in brani svoje državljane, ampak da so tudi državljani dolžni marsikaj storit! za svojo državo. No, in v teli dvajsetih letih medsebojne harmonije med posameznikom in državo (država se je brigala za koristi posameznika, posameznik je pa izpolnjeval svoje dolžnosti do države) je Češkoslovaška postala in ostala ena tistih redkih držav, v kateri še vedno veje zastava prave demokracije, država, ki je politično in gospodarsko pokazala v dvajsetih letih Uk najpredek, kaikrSnega zlepa ne vidimo tudi pri mnoge sUrejših in večjih narodih. Vzlic krizam, vzlic precejšnjemu številu narodnih manjšin, vzide ogromnim težavam je CSR vse to dosegla, dosegla zato, ker je češkoslovaški narod zrel narod, ki stoje za njegovim državnim krmilom visoko civilizirani in visoko kulturni ljudje. * Včasih so mislili, da je samo tista država bogata, ki ima ve liko zemeljskih dobrin, surovin. Danes mislimo drugače. Danes pravijo, da je tista država bo-gaU, ki ima pridne, varčne in pametne ljudi. To bolj drži. Na Češkem na primer vidiš silno delavnost, skromnost, varčnost in podjetnost (Vidiš ogromen izvoz industrijskih izdelkov na vse strani sveU. Izvažajo Čevlje, gumi, les, železo, sladkor, svilo, steklo itd. Izdelke tovaren in strojev, a nič manj izdelke pridnih rok. Toda stroji in roke ne zadoščajo. Potrebna je tudi strokovna izobrazba, in zanjo na Češkoslovaškem zelo skrbe. C&R silno pazi na izobrazbo mladih ljudi, in le-ti iščejo in iščejo in ustvarjajo za to mlado in novo državo kakor pionirji nova tržišča in ji pomagajo do gospo- nnlipiift rak n vpr m,M,ro kl i« borila z IlUUeilO I dUU VCt /.»< enjajočo ae nevihto in je mal- Charlrn //. dale Braunova babica je sedela pri oknu in se je zibala v gugalnem stolu. "Zmerom sem se bala, da bi se tako |>osthrala, da ne bi bila za nol>eno rabo več. In zdaj, vidiš, muca, sem tam: prestara sem že in vaem aem v nadlego." Velika mačka je dvignila gla vo, potem se je pa na blazini po-h*g Vogalnega stola zvila v ko l<»l»ar. ftabica »e je zdrznila. Na po poldanikcm nebu ae je zsblisks hi. Votlega grmenja. ki Js sle dik* blisku, ni vsč ališsls. V no Vič je globoko vzdihnils in je is penada opazila vitko, svetlo ce zmedeno ohatala, ko so zsčele padati prve kaplje. Postava se je obrnila nekoliko stran in je l«»mahiila z roko. Braunova babica »e je nasmehnila. "Hvala Itogu, vaaj oči imum še dobre," Je rekla predse. "To je najbrže mlada Hally Ander-drrsonova. Rada bi vedela, kako ji naša toseščina ugaja." Pontava v avetlomodrl obleki je izginila. Braunova babica se je še zmerom zilmla sem In tja. »em in tja. Iznenada je začudeno pogledala. Nekdo je ato-pil v »oboj bila je Hally Andersonova. Det. ji je bil pordečil lica. Pramen vranječrnih la«. ki Jih je veter raamrkil. je skoraj skrival globoke gube na njenem viso- kem čelu. Usta je imela napol odprta, kakor bi hotela nekaj reči. Oči so jo izdajale: jokala1 je bila. bridko jokala. "Pozvonila, sem, a nihče mi' ni odprl, potem sem pa kar vstopila . . ." Vaaovalkin zali obraz Je bil ves mračen, ko je govorila. Hitro je stopila k stolu in sedla. Braunova babica jo Je začudeno pogledala in nič več se ni zibala "Skratka, z nekom moram govoriti!" je planilo iz Sally. "Jaz,, to ae pravi, midva, menda veste, prsdkratkim ava ae preselila. In zdsj nimam tukaj še nobenega prijatelja. Proč moram od Dana — tako Je mojemu možu im«» — dalje ne moreva živeti skupaj" v Za treuutek je zastrmela sko- Ko je pred kratkim tehnja visoka šola v Brnu Jana Bat'o za častnega doktor tehničnih ved, je Bat'a J drugim izrekel željo, da bi m tej visoki šoli vzgajali razen d brflh tehnikov tudi ljudje, ki i bi bili samo dobri uslužbe« ampak tudi podjetniki, ki bij jali dirugim dela in zaslužka, ljudje, ki bi stremili za tm stoj nos t jo in podjetnostjo. Dr ga misel, ki jo je pri promocj za častnega doktorja sprožil Ji Bat'a, je bila ta, da mora Ceft slovaška stremiti za tem, di bodoče ne bo izvažala surovi ampak gotove izdelke. N«i les, ampak umetno svilo (Ui namreč izdeluje iz lesa), ne i železo, ampak stroje. Zakaj?Z to, ker se surov les izvit] dvajset halefov kila (32 par), metna svila pa do 20 Kd (j din). Tako bi se Ceškoslovdl iznebila svojih brezposeln obenem pa bi lahko dala di nadaljnjim sedmim milijon ljudi. Splošni državni in gospodi ski interesi države se na Ceifc slovaškem vjemajo z interesi f sameznilkov; Uko bi prav za pi moralo biti v vsaki državi. 1 Češkoslovaškem je to ie i nes in zato se nam ne sme d ti čudno, če vidimo, da se pa meznik zanima Zj& skupne ia rese države in da svoje najbd Še misli in načrte daje za ska nost. Zato tudi ni Čudno, de he mo, da je Jan Bat'a napisal hj ?o "Budujeme stat pro 40 mili nfl lidi" (Gradimo državo ui milojonov ljudi) in da pri pil nju te knjige ni imel pred iS politične kariere . .. Se nečesa sem se spomnil, H bi bilo vredno omeniti. Cehi ia jo silno razvito časopisje it likimi nakladami; tako se | primer dnevnik "Cesk* tiska v nakladi 360,000. Podil ti je treba, da je čeikoslo« tisk svoboden, zraven pi i discipliniran. Na Ceškori* škem izhajajo krasne ilustrin revije, ki ne samo ne zaostajj za dunajskimi, berlinskimi! skimi in monakovskimi, ia« jih večjidel celo znatno preta jo. Število domačih in pre« nih Tcnjig je ogromno. Poj romani dosežejo neredko * tisoč naklade, prevajajo P» samo leposlovne, temved > strokovne knjige, skratka! boljša dela, ki izidejo nai tovnem trgu, tako da m* tudi če ne zna tujih tro vso dobro svetovno oP nost na razpolago. V medsebojnem tekmo" za napredek, kuHuro zacijo stopajo Ohoslov«*^ z velikimi izrodi- Se sebno na gospodarskem ju. Pridni so, delavni » ~ ter konkurenčni v kakovo«J ga in v cenah, in zato ai-3 do leta pridobivajo nov»»j Airom po svetu in tako pflJJ jejo bogastvo svoje don*"] si ustvarjajo svojo go»P neodvisnost. ^ Zrel in velik narod. svojo bodočnost. ■ , nam moral biti *» slovanski narod. Slika krnit jez, ki ga je federalna tlada /gradila ob reki MissisNippi'v bližini Altona, lit Za besedo gs P^ "Žal se va>e dobroddij reditve ne morem duhom bom P* veV ks "Ah. veseli a*. 'J v da bo vaš duh deie od $1 do I& * # h otmAk'* + "Mama. ^ četov robec " , "Zakaj P*- IJ"^ ■ "Ve*, mama. re«' vozel in minii"1-^ tem vozlom n**