TRST, sobota 12. januarja 1957 Leto XIII. - Št. 11 (3546) PRIHOHSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini CREDNISTVO: UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-SM IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 29 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod st. 37-338 — PodruJ. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna za o /oz _ TrJ višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - 2 - 375 - izdala Založništvo trzasKeg ■ Mac Millan bo sestavil vlado do ponedeljka Dvomi in bojazen laburistov in liberalcev pred vlado nazadnjaških konservativcev Odločilni vpliv družine Cecyl9 Churchilla in Salisburyja - «Reakcionarni toriev-ci so odstranili Edena, ker ni hotel do kraja v svoji politiki o Suezu», poudarja laburistični tisk - Zadovoljstvo v Washingtonu in v Parizu; v Kairu pa ne ■^AShinGTON, 11. — Novi angleški ministrski predsednik Mac Millan je danes ves dan ®Prejemal predstavnike konservativne stranke, s kateri-se je posvetoval o sestavi n°ve vlade. Dokončni seznam ministrov ,.° °bjavijen verjetno v nede-?° ali najkasneje v ponede-'3ek. To sklepajo po dejstvu, se bo kraljica Elizabeta Vrnila v London v nedeljo. Prvi se je danes oglasil pri Mac Millanu dosedanji mini-ster za tigovino Peter Thor-neycroft. V političnih krogih ®e govori, da bi utegnil posta-h novi finančni minister. Poseje sta se pri Mac Millanu nglasila minister za kmetijstvo erick Heathcoat-Amory in ato zunanji minister Selwyn Li°yd. Zatem je Mac Millan Prejel Butlerja, za njim pa Ministra za prosveto Ecclesa. «-o so novinarji spraševali ®lwyna Lloyda, ali bo zuna-“B minister tudi v novi vla-je odgovoril: «čas vam bo prinesel odgovor.* Butler je S razgovoru z Mac Millanom al razumeti, da bo verjetno ian nove vlade. «Rekel sem e vsem, je dejal, da sem pri-sprejeti mesto v novi , ai in mislim, da se bo ta-. zgodilo. Napraviti hočem, toh 1?orem’ da služim državi v len težkih trenutkih.* Dr?u^.er je izjavil, da se bo z ■wle]e Ponovno razgovarjal Mac Millanom. Ta je popol-namreč nadaljeval posve- dne . ---ui.cu naui anja. Sprejel je ministra kolonije Lennoxa Boyda, tnv Prekmil svoje uradno po-anje p0 Rodeziji. Zvedelo 'n te tudi, da bo Mac Millan 1 večerjal s Churchillom. K- se sestave nove aae, se slišijo različne do-eve. Mnogi opazovalci so v *?ja, da bo Butler ostal ,}. j-elj spodnje zbornice in “ .0° morda prevzel mesto ministrskega podpredsednika. - pa so mnenja, da bo terT Vnanji minister. Med-v,m potrjujejo, da bo Mac le,,- •?. S°v°ril po radiu in te-Ce!Z1]! v četrtek 17. januarja vr°V0nti V,; v,;i toda °riti bi bil moral Eden, „ } zaradi njegove ostavke, “° nadomestil Mac Millan. angleških krogih so ved-ba a prepričani, da je tre-ji„ odločitev o imenovanju ja r, ■ '**ana namesto Butler-da o.riPlKatl prepričevanju lor-10 . alisburyja pri kraljici. Ta kato .priPada družini Čecil, o let a' Se govori. da ze tri sto no ;• (pir.ira angleško politične. ‘tenje ;n predstavlja da-nal V o trdnjavo tradicio-ni • konservat-irizma. ki forrn kdo ve kaj cenil re-tivce ma modernih konserva-katerih predstavnik je s0rr,Sr: Mac Millan pa je v od ** Vu z družino Cecil. Ena iP Pera Mac Millana pa se nom°A0"ila 5 kapitanom Julia-kj v-pery, ki je poslanec in Pine tl, za vodilno osebo sku-dPornik itnenovan’k sueških pr^^^nji angleški tisk ne nva svojega presenečenja nad imenovanjem Mac Millana za ministrskega predsednika. Tudi tisk pripisuje to imenovanje predvsem vplivu Churchilla in lorda Salisbu-ryja. «Times» pri tem poudarja, da bo nova vlada imela uspeh, samo če bo prakticirala «butlerizem». List kritizira pogoje, v katerih mora kraljica imenovati novega ministrskega predsednika, m pravi: «Odgovornost pripade konec koncev kraljici. Izpolnila je težko dolžnost. Samo čas bo dokazal, ali je njena izbira bila modra. Konservativni list «Daily Telegraph* izreka zadovoljstvo, da je izbira padla na priporočilo Churchilla in lorda Salisburyja. Liberalni {{Manchester Guardian* pravi, da s stališča konservativne “Iranke predstavlja Mac Milian najboljšo mogočo izbiro. Manj gotovo pa je, ali predstavlja najboljšo izbiro za dolgoročne perspektive države in naroda. List dodaja, da je Mac Millanova slaba stran v tem, da predstavlja desno im nazadnjaško stran svoje ‘itranke. Laburistični «Daily Herald* pa piše: «Mac Millan je skoraj najslabši ministrski predsednik s stališča državnega intereva. On je miljenec reakcionarnih toryjevcev, ki so hoteli eliminirati Edena, ker ni hotel iti do kraja v svoji politiki o Suezu.* Tudi liberalni «News Chro-nicle* ugotavlja, da prihaja glavna podpora Mac Millanu oc desničarskih konservativnih elementov, in pravi, da morata stranka in narod zaradi tega gojiti dvome im bojazen. iiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiuii Eden odpovedal tudi poslanski mandat LONDON, 11. — Anthony Eden je danes odpovedal tudi svoj poslanski mandat. To je sporočil s pismom združenju konservativne stranke za okrožje Warwick in Leaming-ton, kjer je bil izvoljen. V svojem pismu pravi Eden, da je bil poslanec tega okrožja nad 33 let in da je sedaj prisiljen odstopiti zaradi bo- lezni. Po albansko... TIRANA, 11. — Albansko .. zunanje ministrstvo je obve- 1 natvijo hipoteke, s stilo 8. t. m. jugoslovanskega | ^7 Mol l et V1 poslanika v Albaniji Arso Mi-i nase politično življenje.* E- latovidc, da je za albansko I "a*40 »tališče izraza »Humani- Komumističmi «Daily Wor-ker* označuje Mac Millana kot {{poosebljenje tega, kar je najslabšega v tradiciji konservativcev*, in dodaja, da ni nihče tako kakor on branil vlačno politiko v Egiptu. Laburistična vlada v semci je danes na svoji seji razpravljala o načinu, kako je bil Mac Millan izbrah. Glavni laburistični predstavniki so obžalovali dejstvo, da je bila kraljica zapletena v čiskueije političnega značaja. Ugotavljajo namreč, da je konservativna stranka s svojim obnašanjem spravila kraljico v neugoden položaj, ker ji ni jasno nakazala svoje izbire. Ko je bil Eden imenovan, je bil že zdavnaj Churchillov namestnik, in prav tako je vlada v senci vedno imela tvojega ministrskega predsednika in ministrskega podpredsednika. Spričo tega je laburistična stranka mnenja, da bi moral novi predsednik vlače takoj razpisati volitve, da prepusti volivcem in ne kraljici odgovornost izbire, ker konservativna stranka mi hotela prevzeti te odgovornosti. Ameriški tisk pa v glavnem izraža zadovoljstvo nad imenovanjem Mac Millana in pravi, da bo ta lahko rešil številna vprašanja, med katerimi so ohranitev enotnosti konservativne stranke, ublažitev notranje gospodarske krize kot posledice sueške krize in ((vzpostavitev angleško-ame-riške harmonije*. Tudi pariški desničarski tisk je zadovoljen z izbiro. Desničarski radikalni list «Au-rore* ugotavlja, da bo Mac Millan «ohranil enotnost ak-oije s Erancijo ter rešil spor z ZDA*. Desničarski »Figaro* pravi, da je Mac Millan dober poznavalec francoske politike in »velik prijatelj Francije*. Neodvisni «Combat» jja pri tem poudarja: »Eden je popustil pred pritiskom Com-monwealtha in ZDA bolj kakor pred pritiskom svojega javnega mnenja. Njegov umik posvečuje popolno zmago Naserja in podreditev Velike Britanije ameriškemu vodstvu sveta, ki ga imenujejo svobodnega. Konec koncev sklepa London ločen sporazum in pušča Francijo samo pred ZDA in preč svetovno zaroto proti njenim stoletnim pozicijam.* Progresivni »Liberation* vidi v Edenovem umiku »zelo velik uspeh laburistov* in dodaja: »Tudi Francija ne more dolgo zavlačevati z odstra-katero je pominja, da so Angleži zaman iskali pomoč ZDA, ki imajo svoj lastni načrt za Srednji vzhod. »Ce je bilo sedaj mogoče trditi, nadaljuje list, da so bile ZDA obveščene o ciljih angleško-franco-skega napada na Egipt, je mogoče tudi trditi, da so ZDA privedle obe državi čo tega, da sta začeli to avanturo. Zadnji udarec bivši angleški vladi pa je Eisenhowerjev načrt. Ker ni Edenu spričo napadov njegovih prekooceanskih zaveznikov uspelo ublažiti notranjih nasprotij v konservativni stranki, se je moral umakniti.* Egiptovski tisk pa poudarja v zvezi z imenovanjem Mac Millana, da pomeni to imenovanje nadaljevanje Ede-nove politike. «Edenova politika proti Egiptu, piše »Al Ahram*, je še vedno v veljavi po Ečenovi ostavki. To si je treba zapomniti in biti na straži proti načrtom imperialistov.* »Al Gumburja* pa izjavlja; «Mac Millan je nadomestil Edena zaradi sue škega vprašanja. Toda ali se bo kaj naučil iz Edenove u-sode, to je, da se v 20. stoletju vprašanja ne morejo reševati z metodami 19. stoletja?* Slabe novice s Srednjega vzhoda Velikopotezni napad na Jemen V akciji so angleški bombniki, topništvo in tanki - Jemenski poslanik v Kairu je zaprosil za ameriško intervencijo KAIRO, 11. — Kairski radio javlja, da je jemenski poslanik v Egiptu Taleb zaprosil ameriškega jooslanika v Kairu za »ameriško intervencijo, da se ustavi britanski napad proti Jemenu*. Taleb je nocoj tudi sporočil, da se je proti južnemu delu Jemena začel velikopotezen napad, ter je dodal, da so to «slabe vesti za ves Srednji vzhod*. Jemenski poslanik je zaprosil ameriškega poslanika, «naj uradno obvesti ameriško vlado o resnosti položaja na Srednjem vzhodu zaradi britanskega napada na njegova južna ozemlja. Jemen bo prisiljen sprejeti pomoč, ki so mu jo ponudili njegovi prijatelji raznih držav, in v tem primeru bi položaj na Srednjem vzhodu postal še boli zapleten*. Taleb je zatem zaprosil vencijo ZDA, »ki so zainteresirane za ohranitev miru na Srednjem vzhodu, da prisili Veliko Britanijo, da preneha s svojim napadom proti mirnemu jemenskemu ljudstvu*. Po zadnjih vesteh, ki jih je Taleb dobil zvečer iz Jemena, so Angleži začeli nov napad na področje Sennah, ki je bilo spremenjeno v oporišče za bombardiranje mesta Kataba Angleško topništvo je obstreljevalo to mesto poldrugo u-ro. Pri tem je bilo mnogo človeških žrtev in tudi velika škoda na vojašnicah. Britanska letala so bombardirala mesto Asoma na področju E' Beda v jjodporo napaču, k‘ so ga proti mestu izvršila o-klepna vozila. Ogenj je traja' 12 ur. Ni še znano število žrtev. Ameriški poslanik Hare. ki je tudi bivši ameriški odprav ameriškega poslanika za inter- nik poslov v Jemenu, name- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiititiiitniimiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii . Pred razpravo o agrarnih pogodbah PSD! in PRI sta za odložitev v Pacciardi kandidira La Malfo za ministra za državne udeležbe - Se nič točnega o obisku britanskega zunanjega ministra v Rimu vlado prvi tajnik jugoslovanskega poslaništva Sveto Vučič nezaželena oseba in zahteva, naj ta čimprej zapusti Albanijo. Albansko zunanje ministrstvo ni hotelo dati pojasnila za svoj sklep. Jugoslovanski zastopnik bo protestiral proti sklepu albanske vlade. te», ki pravi, da bi končno bil čas «odsloviti vladno formacijo, ki kompromitira rešitev za državo življenjskih vprašanj*. Londonski dopisnik moskovske »Prave e* tudi piše, da je glavni vzrok Edenovega umika ((katastrofa britanske zunanje politike*. Dopisnik pri- """"". iimiiiiiiimiiiiiiiiiuiiniiii.. Vprašanje umika izraelskih čet zahteva sklicanje skupščine ZN Hammarskjoeld pa predlaga konferenco šestih držav - Čiščenje prekopa dobro napreduje ieNSteY°,RK' U' “ Egipt glav« a' nujno sklicanje Proučh uP»čine OZN, da bi faelsirii? Yprašanie umika iz-“zemiie n,cet z egiptovskega ska J : '° zahtevo je egiptov-tem j: Racija postavila, po- ni* a° Je ameriški predstav-misli spor°čil. da Izrael ne kler umakniti svojih čet, do- za začnejo pogajanja skega ureditev palestin- s|(a8 , vPfašanja. Afriško-azij-Ihciin p'na pripravlja reso-takois’ a katero bo zahtevala za J1 "mik izraelskih čet v^Vp^rkacijsko črto. Ham^l1",.. Javljajo, ' nam-, j«yijkju, da je catij marskjoeld predlagal skli-tnizi t nference pri okrogli žil- ’ katere naj bi se udele-Angiijl de.če države: Egipt, Ceii„,X \ rrancija, Norveška, PrenJ" Ital'ia-gaciie -avn'k britanske dele-javii ,e Y zvezi s tem iz-Hamlv. . 'e zaradi naporov Pot , arskj°elda sedaj odprta govn-n naS'o obnovitev raz-Ameriš*- 0 SueSkem prekopu, 'zjavil Predstavnik pa je šlta a’ i Predvideva ameri- tev r gacija naglo obnovi-ne v,azR,ovorov o tem ZDA 0 sueškemj° Za.sedai. naj bi Pred „i vprašanju govorili 'agi aV*° skupščino na pod-Predvin ®a Predloga, ki 'a i. Va ustanovitev odboja Luez. Pa Se tiče čiščenja preko-'zjavif ,am.eriški predstavnik preri-,' , je zadovoljen z na-Sr» -. an)em in je dodal, da je ui!S?en'e hitreje, kakor se Palo. Mogoče je, da bo prekop očiščen, še preden bo dosežen mednarodni sporazum o njegovi uporabi. Glede Palestine je ameriška delegacija za takojšnji umik izraelskih čet iz Egipta. Hammarskijoeld je objavil svoje drugo poročilo o čiščenju prekopa, v katererp je med drugim rečeno, da mora prva faza dela omogočiti plovbo ladij do osem metrov vgre-za. Druga faza bo omogočila plovbo ostalih ladij in bo zaključena do prvih dni maja. Pri tem je treba uporabljati: 32 lačij vštevši vlačilce s posadkami, ki so jih najeli v Belgiji, Danski, Nemčiji, Jugoslaviji, Švedski in Italiji. Drugič 11 angleških in francoskih ladij z njihovimi posadkami. Vodstvo operacij je poverjeno zadrugi, v kateri so holandska in danska podjetja. Libanonski zunanji minister Malik je danee v Parizu zanikal govorice, da prinaša predloge predsednika Naserja za francosko in britansko vlado. Dejal je da je prišel v Pariz in London na razgovore o splošnem položaju. Sirska vlada je objavila izjavo v zvezi z Eisenhovverje-vim načrtom, v kateri zavrača načelo vmešavanja kake države ali skupine držav v zadeve držav Srednjega vzhoda. Sirska vlada pravi dalje, da je teza o «praznini» na Srednjem vzhodu umetna teza in samo izgovor za imperialista, kii skušajo opravičiti svojo željo po intervenciji in nadvladi. V Kairo je danes prišla jordanska delegacija, ki bo razpravljala o ponudbi Egipta, Sirije in Saudove Arabije za pomoč 12 milijonov sterlingov letno namesto angleške pomoči. Jordanski minister za prosveto, ki vodi omenjeno delegacijo, je zanikal, da je Jordanija zaprosila kakršno koli gospodarsko pomoč od ZDA. Poudaril je, da sta jordansko zunanjo politiko obrazložila kralj Husein in parlament in da temelji na dveh načelih: v prvi vrsti ni na Srednjem vzhodu nobene praznine ki je na»odi tega področja ne bi mogli izpolniti. V drugi vrsti pa Jordanija ni zahtevala ameriške pomoči in je ne potrebuje. Minister je dalje dejal, da bo Jordanija lahko enkrat za vselej odpovedala angleško-jordansko pogodbo, ko bo sklenjen sporazum z Egiptom, Sirijo in Sau-dovo Arabijo. Dodal je, da bo posledica tega sporazuma odprava angleškega vpliva ne samo v Jordaniji, pač pa tudi v vseh arabskih državah. Iz Karačija pa javljajo da se bodo ministrski predsedniki štirih muslimanskih držav bagdadskega pakta (Pa-.kistan, Turčija. Irak in Iran) sestali 19. januarja v Ankari Govorili bodo o položaju na Srednjem vzhodu zlasti pa o Eisenhowerjevi doktrini. (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Ker danes opolnoči izteče rok zakona o pooblastilu, je bila danes kratka vladna seja. na kateri so v okviru omenjenega zakona odobrili nekatere ukrepe. Pred vladno sejo pa je Segni sprejel zunanjega ministra, s katerim sta se razgovarjala o mednarodnem položaju, posebno v zvezi z zamenjavo v Downi,ng Streetu. V rimskih uradnih političnih krogih so videli v Edenovi ostavki u-speh ZDA in njihove politike v zvezi z egiptovsko avanturo. V demoKrisijanskih krogih je opaziti zadoščenje, ki ga izraža tuci uradni organ etranke, o čemer priča ton pisanja o kritikih filoameriške smeri, ki je Fanfaniju pri srcu. Demokristjansko glasilo «11 Popolo* je danes z zadovoljno škodoželjnostjo pokazalo na protislovje v ravnanju tistih, ki vo svoj čas povzdigovali sueško početje v imenu obrambe Evrope, danes pa govorijo o napaki tega početja. Demokristjanski dnevnik je vzel zlasti na tarčo dva rimska lista, od katerih je e-den blizu palače Chigi. Očita jima stališča, s katerih £c Burme«. B. Stanwvck Marconi. 16.00; «Kot prej. poU® kot prel« Technicolor. R. HO®' son. Nils Cornell. Massimo. i6.oo: «Preživeli». C; nemascope o vojnih doživljal'-'’. Novo cine. 16.00: »Bičana« d-frustata). Dramatična zgodi’® v technicolorju z Rioha-dfO"1 VVidmarkom in Dormo H,eed Odeon. 1600: «Oditirgana lilij*’ Dramatično z Mili v Vltwle ’’ Helene Remv. Itadio. 16.00: «Sedem zlatih me**’ (Le setip c it t i d’oro). Clneri9' scope Fox v barvah z R E**u A. Qulnn. M. ftenle In Rl10 Moreno. PRIMORSKI dnevnik AGRARNA POLITIKA V PRECEPU „Ikova doktrina44 Med deželami članicami OEEC je dosedanja agrarna politika industrijskih de^el poslala ovira za nadaljnjo ekspanzijo njihove industrijske proizvodnje lab Poljedelstvo je svoj čas de-‘9 precej sive lase gospo-arski politiki v Zapadni Evropi, in ogromne so bile tež-oče, ko je šlo za to, da se premosti kriza, ki je vladala na tem področju. A niti da-oes niso te težkoče nič manj-Se- Te težkoče pa izvirajo iz aSrarne politike, z njeno izrazito zaščitno in avtarhično tendenco, ki se kaže že desetletja v poljedelski proiz-vodnji industrijskih zapadno-«vropskih dežel. Te težkoče izvirajo zlasti iz ‘•ga, ker razlogi, ki so navajali kapitalistične industrijske “ežele na to, da podpirajo razvoj poljedelske proizvod-n5e in tu gre v glavnem ** soc'alno-politične in stra-,e razloge — še vedno obstajajo, toda njihove posledice so vedno bolj neugodne r* splošni gospodarski položaj in za gospodarsko politi-ko teh dežel. Hoteli bi, da bi SR Politika prilagodila današnjim spremenjenim pogojem, da bi bila skladna s težnjami sPlošne gospodarske politike, “'roma politike ekspanzije. . 4 pa to ne bi zadevalo proizvodnjo in podeželje, njihov ohodek in njihov položaj v a otnem gospodarstvu, kakr-eR je nastal v desetletjih zaradi različnih ukrepov držav-RR intervencionistične politi-*• A to je neostvarljivo, ker n* mogoče odpraviti protislovij med sedanjo agrarno Politiko zapadnoevropskih in-dstrijskih dežel in potrebami po ekspanziji njihove industrije, V končni analizi je torej agrarna politika v * 'h deže-a'n Postala ovira z > njihov lazvoj, za njihove gospodar- ske m trgovinske odnošaje v svetu, odnošaje, ki od njiho-vcgi obsega je odvisno tudi njihova ekspanzija. Motnje so različne narave, redvsem na področju politi* ® cen. Znano je, da je eden najbolj razširjenih ukre-pov državne mtervencionistič-Re politike na področju po-Jedelstva podpiranje cen. Ne g ede na to v kakšni obliki *e to podpiranje izvaja, le-to ima za posledico ločitev no- tranjega tržišča in cen od svetovnega tržišča in svetov* 'h cen. Haven cen poljedelskih ^ proizvodov se določa Pretežno pod vplivom nege-Podarskih činiteljev, in so ato tudi cene poljedelskih roizvodov, od dežele do de-® zelo različne. Da bi cgli obdržati tak sistem Pen je nujno, da mu zajamemo zaščito tudi v trgovinski Politiki, v režimu uvoza in zvoza. Na ta način se notra-•le tržišče izolira od zunanjega tržišča. To ima dvojno Posledico; prvit, vpliva na ‘fakturo in raven življenj-•b stroškov, in drugič, na seg in strukturo uvoza po-jedelskih proizvodov. V koli-.,°r.so višje cene poljedelskih 'Cizvodov, oziroma stroški Prehrano, v toliko morajo teki Ve^e tudi mezde. V pre-em letu so na primer za-‘ ve po povečanju mezd v “Padnoevropsklh deželah u-c avi^*vali tudi s porastom kar Po*iedelskih proizvodov, Je bila splošna tendenca to°r° V vsed deželah — in zaradi precejšnje škode, ki Ta/e Poljedelstvo utrpelo za-i hude zime in neugodnih Vrem- - Pa enskih razmer. Vse to strtih- odra^a v proizvodnih konč 'C8r zope* vpliva. ffjkih, cn°' na konkurenčno moč ne °2a • Vpliv zaščitne agrar-litil/'0^''te na trgovinsko po-u 0 se odraža v režimu v v raznih omejitvah, v' ° h carinskih postavkah, Vofak8i kontingenti ranja iz-li„/', Omejevanje uvoza podu f.^ih proizvodov v in-Poni r'!ske dežele pa zopet za en' zmanjšanje izgledov v c/s'*10v industrijski izvoz je ezelf“, katere kupna moč Posledica izvoza agrarnih Proizvodov. c \p'’v agrarne politike za-m/noevropskih dežel na o* D 'nvanje uvoza poljedelskih OVi“v°^ov je postal velika a za njihove trgovinske ka/ • 6 Z deže,am'. v izvozu pr eri1' igrajo poljedelski šn I,Z,Vod' znatno pomembnej-ciin' • °' zavira liberaliza-OpL ‘zmenjave znotraj dežel r predstavlja eno od niav °Vir’ da se 1zme' ji v" osvobodi omejitev, n&rati Pa vpliva neugodno žel- h°l0ia’ v nerazvitih de- izv"* ■*5er zmanjšuje njihov tra■ 'n končno podpira znn- I industrijskih dežel zami- i-.L ?., enotnem tržišču, ki bi .mmčiio podvržena raznim omejitvam, kontingentom, prepovedim. Poleg tega je stopnja liberalizacije različna med deželo in deželo. Ce izvzamemo Islandijo kot majhno in nepomembno tržišče, ki ima najnižjo stopnjo, komaj 56,5 odst., najdemo med deželami, ki uvažajo poljedelske proizvode, nizko stopnjo liberalizacije, tudi Švico (67,8 odst.), Francijo (72,9 odst.), dežele Beneluxa (69 odst.) Švedsko (79,6 odst.), Avstrijo (79,4 odst.), Zapadno Nemčijo (81,3 odst) itd. V Veliki Britaniji znaša stopnja liberalizacije uvoza poljedelskih proizvodov 90,3 odst, kar pomeni, da je na drugem mestu, ker se pred njo nahaja Italija s 97,5 odstotka. Številni poskusi, ki so jih do sedaj, od časa do časa, napravili, da bi povečali liberalizacijo uvoza poljedelskih pioizvodov v evropske industrijske dežele, niso uspeli. Ti poskusi so propadli pretežno zaradi odpora agrarcev. oziroma vladajočih političnih strank, ki imajo v poljedelstvu svojo socialno bazo in vokvce. V začetku preteklega leta je poljedelsko ministrstvo Zapadne Nemčije, v sklopu ukrepov predvidenih za to, da bi preprečili porast cen in omilili posledice visoke aktive trgovinske in plačilna bilance, predložilo zmanjšanje carin in povečanje liberalizacije uvoza poljedelskih proizvodov; toda naletelo je na tako močan odpor, da bodo mogli te ukrepe le delno uveljaviti. Do podobnih odporov je prišlo tudi v drugih deželah, ki so prav tako poskušale izvesti neko revizijo politike cen poljedelskih proizvodov, da fci preprečili splošno povišanje cen (Švedska, Finska itd.). Zaradi tega traja še dalje tendenca upadanja uvoza poljedelskih proizvodov v industrijske evropske dežele, predvsem iz nezadostno razvitih dežel. Položaj teh poslednjih kot kupca industrijskih proizvodov, je še bolj poslabšalo tudi oblikovanje neugodnega odnošaja cen na svetovnem tržišču. Medtem ko so industrijske dežele skozi vse preteklo leto plačale nižje cene za uvožene poljedelske proizvode, so hkrati povišale cene svojim izvoznim industrijskim proizvodom, in to piedvsem tistim proizvodom, ki »o najbolj interesi-rali nerazvite dežele (stroji, oprema, itd.). Upadanje uvo2a iz nerazvitih in surovinskih dežel je torej tudi posledica delovanja agrarne politike industrijskih dežel. Se več: ta politika, oziroma interesi, ki jo narekujejo, skuša sedaj rezervirati notranje tržišče industrijskih dežel za poljedelske proizvode predvsem za izmenjavo lastnih viškov. V tem je smisel zahteve po enotnem za-padnoevropskem tržišču za poljedelske proizvode. Toda zdi se, da so meje te in takšne agrarne politike danes zelo blizu, kajti kolikor bolj se mora gospodarska dejavnost industrijskih dežel o-pirati na izvoz, v toliko ne bo mogla trgovinska politika industrijskih dežel trpeti dosedanjih omejitev od strani agrarne politike. Interesi a-giarcev in industrije ne bodo mogli biti več dolgo skladni, ne glede na istovetnost razredne osnove. Sodeč po vsem tem, je danes že dozorel položaj, da bi v tem pogledu mogli pričakovati določene pomembnejše spremembe. Agrarna politika zapadnoevropskih dežel se nahaja tciej pred dilemo. Tako je glasilo italijanske so ciahstidne stranke prikazalo Eisenhoiverjevo skrb za apr o.zninoy> na Blilnjem, vzhodu Prvič v Trstu Legenda estu Kitežu Fevroniji o nevidne in devici (Ob današnji premieri v gledališču «Verdi») Utngent Franco Capuana, ki 'je v lanski sezoni pripravil Bnrodinovega ((Princa I-gorjas in letos že Wagnerje-ve uMojstre pevce nuernber-ške», nam je v tej sezoni naredil še eno veliko uslugo: danes zvečer nam bo predstavil prvič v Trstu Rimski-Korsakova opero uNevidno viesto Kitež«. V operi sta po libretu Bielskega združeni dve ruski ljudski legendi, poleg legenJ de o nevidnem mestu Kite-iu še legenda o devici Fevroniji. Njeno prvo uprizorite o v Petrogradu l. 1907 je Rimski Korsakov videl malo pred svojo smrtjo; leto nato je namreč umrl, ko še ni bil prav star: imel je 64 let. Opera, ki bo danes zvečer njena premiera, ima štiri dejanja v šestih slikah. Tatari, napadajo veliko mesto Kitež, medtem ko so že osvojili njegovo predmestje, mali Kitež. Toda pred divjimi napadalci reši krasno mesto prelepa devica Fevronija: z vročimi molitvami doseže čudež: mesto postane nevidno. Kjer je stal Kitež, je sedaj le še divja goličava. Toda mesto je globini prozornega jezera, preobrnjeno narobe. Tam se Fevronija v poroki združi s princem mesta Kiteža. Harmonija gozda, idilično petje in lovske fanjare se glasijo, ko prihaja v prvem dejanj« princ k Fevroniji in ji obljubi ljubezen. V drugem dejanju se Fevronija sredi množice v malem Kitežu pripravlja, da odide v kraljev* sko palačo, kjer jo pričakujejo za poroko. Dejanje je polno kontrastov na sceni iil v glasbi. Divji motiv v glasbi naznani, da se bližajo Ta-iari. V prvi sliki tretjega dejanja se princ napravi proti sovražnikom, toda namesto bojne pesmi se razlega Illlllllllll I MIMI MMMMMMMMMMMMMMMMM.IIMIMIMMIIMMIMMMMMMMMIUMMIMMMMIMMII.I.MMMMMtMMMIIMMIMMMMMMMMMIMMMMITMMMMMMMMMMMMMMMIMMMIMM.IMMMMIMMMIIMMMIMMMMMIIMII ZGOVORNI PODATKI O RAZVOJU LETALSKEGA PROMETA V SVETU Je bolj varno potovati z letalom ali z že «preizkušenimi» sredstvi? v Ce primerjamo žrtve letalskih nesreč z žrtvami avtomobilizma, lahko ugotovimo, da ima letalstvo močno prednost V zadnjih dneh smemo sicer z zadoščenjem beležiti, da ni prišlo do večjih letalskih' katastrof, toda zadnje dni decembra je prišlo do številnih letalskih nesreč. V Bavarski se je zrušilo jugoslovansko potniško letalo, pri čemer je na srečo bilo manj žrtev; blizu Pariza se je zrušilo italijansko letalo, na srečo tudi z manjšimi žrtvami, v istem času pa je pretresla javnost vest o nesreči italijanskega letala, ki Je v megli za. gorah Adamella. Posebno zadnji primer je vzbudil mnogo kritik glede organizacije italijanskega civilnega letalstva Te kritike še niso končane Letalski promet se iz leta v leto naglo razvija in čedalje več ljudi uporablja to prevoz, no sredstvo, ker je pač bolj naglo. Hkrati pa postaja pre. voz z letali čedalje manj nevaren, pa čeprav so letalske nesreče bolj pogoste kot pred desetletji, toda temu je vzrok, da je danes v prometu ved V":- & vrfvv bredlo v Alpe in treščilo v| no več letal. Mednarodna or- Posebno zanimiv je bil incident, ki se Je pred časom pripetil velikemu prekooceanskemu letalu, ki so mu vzdeli ime ukralj neba*. Zaradi okvare je prisilno pristalo na odprtem oceanu, kamor so mu takoj prihiteli na pomoč in rešili posadko in vse potnike ganizacija za letalski promet IATA nudi glede tega zelo zanimive podatke. Ce te po. datke analiziramo, pridemo do zelo optimističnih ugotovitev. Za komaj minulo leto še ni dokončnih podatkov ,na razpolago pa imamo podatke za leto 1955. V naši analizi bo-mo uporabili podatke od leta 1950 do konca leta 1955. Mreža letalskih prog v sve. tu se je v omenjenem razdobju šestih let skoraj podvojila. Leta 1950 je znašala dolžina vseh prog okoli milijon kilometrov. Ob koncu leta 1955 pa je ta dolžina znašala že milijon 761 km. Letalska prometna mreža se je znatno razvila zato, ker se vzporedno z razvojem letalske tehni. ke in čedalje večje varnosti potovanja z letali razvija tudi težnja ljudi, da bi čim-prej prišli na zaželeno mesto. Ljudem se vedno bolj mudi, hkrati pa jih zapušča tudi «strah pred višino«. Skratka, v letalu se čutijo vedno bolj varne. V vsakem trenutku in tudi sedaj, ko to beremo, je v zraku najmanj 2900 letal številnih letalskih družb, ki oskrbujejo redni promet na najrazličnejših le. talskih progah. Ce vzamemo v poštev le to številko in jo primerjamo s številom letal, ki se ponesrečijo, nam že to daje dovolj močan dokaz, da je odstotek letalskih nesreč sorazmerno neznaten. Toda to lahko potrdimo tudi z mnogo bolj točnimi po. datkd. Leta 1960 je na tedanjih progah v svetu potovalo 22 milijonov 568 tisoč oseb. Naslednjega leta jih je bilo že 28 milijonov 397 tisoč. To število se je leta 1952 povzpe. lo na nad 32 milijonov in pol in naslednje leto že na 39 milijonov in pol. Leta 1954 se je število potnikov v primerjavi s 1950. letom skoraj podvojilo in se leta 1955 povzpelo na 51 milijonov 666.000, Iz tega sledi, da se je v šestih letih število potnikov več kot podvojilo. Ako vzamemo v poštev ce. lotno število ljudi na svetu in ga primerjamo s številom potnikov, ki so v enem letu potovali z letalom, pridemo do zares zanimive ugotovitve: Na vsakih 60 oseb vsako leto ena leti z letalom. Na prvi pogled se nam to ne zdi niti verjetno, ker okoli sebe ne vidimo toliko letalskih potnikov, posebno ne med našimi znanci, v naših krajih. Toda so že v svetu dežele, MIIIMIIMIMMMIMMMIIMMIIIIllllllllMIIIIIIIIIMMtMIIIIIIIIIIIMtllllllllllltMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIMItllllMIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIMIMIIIIMIMMIIMmilMMMIMIMMIMMMMMMIMMIMIMMIIMIIIMIMIIIIIMMMIMMMMMlMIMlMMMIMIMIMMMMMIMIIIIMII ŠTEF LEKAČ IN ST Kako je vezla pri leščerbi na olje viškov prednost plasiranja Je deiel-pogodbenic, to vaj k’ u<*'bkoviteje vpli-na omejitev uvoza iz Cshilega sveta. trai trEovinski izmenjavi zno-Cr dežel članic Evropske «od»uZaci^e za Kospodarsko kon anie je ob Uli>U stopnja libe- 'ku aC'3e dose*la 88’8 odst Dnem« privatnega uvoza. V[>z upnega stopnja je najvišja za u- v!* ^n°8o nižja je za u-i industrijskih proizvodov, je 'n°ša 84,9 odst., a najnižja izv// uvoz Poljedelskih pro-thia °V' °dst. Skoro pe- de!sk?r'Vatne*a uvoza polje-Ojrpp Proizvodov v dežele ^ j« torej še vedno surovin, in znaša 97.6 2. Ko bi vedel, da je v bližini telefon in bi ga imel tudi Stef, takoj bi poklical Stefa in mu naznanil bridko vest, da lahko nalije polič. Zgodaj je še, pri sebi imam fotografski aparat in do Grete ni tako daleč. Takoj se odpravim in v dobri pol uri sem že na domu Francke Kre-čičeve, sedemindevetdeset let stare Barkovljanke. Pred vrtom sem srečal hčer Tončko in ko sem ji povedal za namen svojega obiska, me je pred vsem obvestila, kako bo potekel najin razgovor. «Ze. lo malo boste prišli vi do besede. Ko se moji materi raz- je našel vaš oče Japa. Ko se je vaša mati poročila, ni' znala niti slovenski, a ko je umrla se mi zdi, da ni znala italijanskega. Posloveniti se je morala, kajti takrat smo go. vorili v Barkovljah samo slovenski. imate še tiste velike paštne na Kozjaku, ali ste jih prodali? Tudi pri Cjakih ste imeli velik vinograd in pod «Bočko» veliko njivo. Največji grunt ste imeli za ((Rumeno hišo« in pravili ste mu BOčastvo«. Kar ste imeli pri vije jezik, govori in govori j hiši, ste imenovali «Mali brez prestanka in ker ima j grunt«. Vaš nono Luka je neverjetno dober spomin, pra-limel vole in je zvozil vse tisto vi na dolgo in široko o svo. | veliko kamenje, ki brani valo. jih mladih letih. Samo glas ve do Miramara. Zaradi kam' Poznala sem dobro vašo mater, i pravila in ko sem se hotel o-ki je bila Italijanka, ali dobra I pravičiti, je Francka že nada. ženska. Njen oče je bil doma ljevala; iz Chioggie in je prišel ribarit ((Pravite, da znam bolje va-v Barkovlje. Ona je služila šo zgodovino kakor vi sami, a pri «Rumeni hiši« in tam jo tako vam lahko povem o vseh boste morali malo povzdigni' ti, kajti ravno danes je bolj gluha kakor navadno. So dnevi, ko sliši prav dobro, druge dneve malo manj in danes sliši jako malo. a ne bo hudega, ker popolnoma gluha ni nikdar«. Stopil sem v sobo, kjer je strina Francka sedela na sto. lici. Predstavljal sem si jo na naslanjaču in vso prihuljeno Kaj še! Tam sedi, kakor sedijo starejši ljudje in kaže dosti, dosti manj let, kakor jih ima. Ko me je zagledala, nisem imel niti časa, da bi jo pozdravil, ker je takoj začela: »Sedite, sedite k meni, da se bova kaj pomenila. 2e dolgo let vas nisem videla in j rekla, «saj nisem gluha«. Hčer- prav nič se niste spremenili. | ka Tončka me je napačno pri- noloma pri Gašperjih se je sprl s svojim najboljšim prijateljem »Sardotom« in je prišlo celo do tožbe. Ne sporni, njam se dobro, kako se je ta zadeva končala, a vem, da sta ostala nadalje dobra prijatelja. spomnim se dobro, ko sta pred šestdesetimi leti padla dva vaša bela vola v potok in ... » «Strina Francka«, sem jo prekinil, «prišel sem k vam, da se pomeniva o vašem dolgem življenju in ne o zgodovini naše hiše, ki jo, kakor vi. dim, bolje poznate kakor vsa naša družina«. Pri tem sem malo povzdignil glas, a prav gotovo ne preveč. «Kaj tako kričite«, mi Je Barkovljanih, od hiše do hiše in vse natanko če želite, vam lahko še dosti povem o vaši hiši, sicer nič slabega, a ker vidim, da vas to ne zanima, vam bom povedala kaj več o sebi«. Težko je opisati strino Francko in jaz bi želel, da bi io videli na lastne oči. Ko ju gledam, se izpra-jem, ali je bilo leto 1856 posebno leto, ko imata konto-velski Martin in tarkovljan-ska Francka tako sveža obraza. Na vprašanje, kdaj si je začela natikati očala, mi je odgovorila, da jih ne pozn» in da je pred dobrimi dvajsetimi leti še vtikala iglo. Hotel sem jo spet nagovoriti, a bilo je prepozno, kajti Francka je že nadaljevala, kakor da bi uganila, kaj me zanima. ((Spominjam se dobro, ko sem hodila v barkovljansko šolo. Takratno šolsko poslopje pa ni bilo na sedanjem mestu, ampak tik cerkve, kjer je sedaj občinski urad. Spominjam se še dobro vseh učiteljev a še največ stare matere vaše pokojne žene, ki smo ji pravili Fišterca. Učila nas je šivanja in vezenja in ker je bila z nami nepopisno dobra, smo jo vse imele močno rade. Vezenje, ki nas je naučila, nam je služilo, ka smo dorasle in si počasi pripravljale narodno obleko. Delo je šlo počasi od rok, kajti podnevi smo morale garati od ranega jutra do poznega večera in preostalo nam. je zelo malo časa, posebno ker nismo imele v večernih urah na razpolago luči. Ko pa je bilo delo končano, smo bile na naše opleče ponosne in ga kazale, vse srečne, svojim prijateljicam«. »Moja mlada leta so bila trde leta. Rojena sem bila pri Cjakih in izhajam iz družine Miklavcev. Vžigalic tako FRANCKA KREC1CEVA rekoč nismo poznali, zato smo imeli na ognjišču glovnjo, ki je tlela noč in dan, če je ugasnila, smo morali klicati na pomoč kresilni kamen. V kuhinji je brlela majhno leščerba na olje, ki je razširjala svetlobo le dobrega pol metra od sebe. Pa vezite s tako lučjol Kaj bi delali v večernih urah v taki poltemi? Spravili smo se zgodaj v posteljo, če jo smem take imenovati. Posteljo je predstavljalo nekaj zvišanih desk, na teh so ležale naže «ž:mnice» toda ne iz volne, smpak iz sirkovega listja. Pokriti smo bili malo, a smo pri vsem tem spali «kaknr trči« in sanjali, kot bi bili pogreznjeni v mehkih blazinah. Ce je človek od dela izmučen, zaspi tudi na trdih tleh in naše postelje so bile vedno trde. Zgodaj, zgoda) smo vstajali, zvečer pa zgodaj legali spat. Tako bi morali delati vsi tisti, ki želijo doživeti visoko starost«. »Vsi v družini smo jedli iz ene sklede. Seveda je bila večerja večkrat borna, le včasih boljša, nikoli bogata. Niti za praznike ne. Malo radiča s suho polento namesto kruha, pa smo otroci kljub temu skakali in se igrali, kakor če bi jedli piščance. Za revščino, ki ni bila majhna, se nismo zmenili. Spomladi, poleti in jeseni smo hoditi bosi in le pozimi smo se malo obuli, a ne mislite, da je bilo obuvale takšno, kakor ga imajo današnji otroci. V mokrem vremenu je puščalo od vseh strani in smo seveda imeli od mraza »sirkove« obraze. Prav gotovo boste vedeli, da je južna železnica stekla le nekaj let pred mojim rojstvom, a delo na desni in levi strani tračnic je trajalo se dolga leta. H. P. (Nadaljevanje sledi) kjer je letalski promet izredno razvit in kjer ne leti le en prebivalec na 60 ljudi, am. pak morda celo že vsak deseti. Ponekod so ljudje, ki sploh ne potujejo drugače kot z letalom. Sedaj bomo navedli še nekaj statističnih podatkov o le. talskih nesrečah v preteklih šestih letih — od 1950 do 1956. Po podatkih ki smo jih že prej navedli, je bilo leta 1950 skupno 14 letalskih nesreč. Naslednjega leta jih je bilo 15, leta 1952 16, v nasled. njem letu 25, v letu 1954 in v zadnjem letu, ki smo ga pri naši analizi vzeli v poštev t. j. leta 1955 20 nesreč. Prej smo že rekli, da se je dolžina letalskih prog v tem času podvojila. Število potnikov pa več kot podvojilo. Zato nam že gornji podatki o letalskih nesrečah dokazujejo, da se letalske nesreče niso podvojile, to se pravi, da je letalskih nesreč čedalje manj. Seveda moramo pri tem vzeti v poštev tudi število ljudi, ki so se pri teh incidentih po. resrečili. Leta 1950 se je pri letalskih nesrečah ponesrečilo 438 oseb. Naslednjega leta se je število zmanjšalo na 398 o seb, da se je leta 1952 povzpelo na 478, leta 1953 pa celo na 501 oseb. Leta 1954 se je število ponesrečencev relativno zmanjšalo na 518 in leta 1955 padlo na 475 oseb. Iz tega vidimo, da se število žrtev pri letalskih ne. srečah ne veča sorazmerno z večanjem, s širjenjem letalske mreže in z večanjem števila potnikov. V šestih letih torej je bilo pri 111 letalskih nesrečah skupno 2789 mrtvih in ranjenih. Ranjenih je bilo 454, mrtvih pa 2335. Od teh je odpadlo 428 oseb na člane posadke. 1907 pa na potnike. Ranjenih pa je bilo 81 letalcev in 371 potnikov. Statistika nam torej dokazuje, da je leta 1950 prišlo do enega letalskega incidenta na vsakih 65 milijonov kilometrov—potnikov, medtem ko je leta 1955 prišlo do le talske nesreče komaj na 212,170.000 kilometrov—potnikov. Prvotno trditev, da potovanje z letalom ni nič bolj ne. varno, kot potovanje po »trdnih tleh« pa moramo okrepiti še s primerjalnimi podatki. Leta 1955 je prišlo pri milijonu 761.000 kilometrov zračnih prog do 439 smrtnih primerov. V istem letu pa je bilo samo v Italiji na 7592 km državnih *cest kar 7172 avtomobilskih nesreč s 1057 mrtvimi in 7875 ranjenimi potniki. To se pravi, da je prišla na vsakih 7 km ceste po ena smrtna žrtev, na vsak km ceste pa po en ranjen. To se pravi nadalje, da je bilo samo v Italiji pri avto. mobilskih nesrečah v enem samem letu skoraj trikrat več mrtvih kot pri vseh letalskih nesrečah v petih letih po vsem svetu. Seveda pride tu v poštev še razmeroma večje število potnikov na cestah, toda že gornji podatki nam dovolj jasno kažejo, da je potovanje z letali vendarle vsaj relativno bolj varno kot po. tovanje po «trdnih tleh«. i molitev ljudstva in mesto se počasi pogreza v zlato meglo. V drugi sliki zbežita Fevronija in Griška, ki sta bila ujetnika Tatarov; (Griiki so grozili s smrtjo, da bi jih vodil v veliki Kitež). Ko se zjutraj IfeM žsSSv RIMSKI - KORSAKOV FRANCO CAPUANA dirigent RENATA SCOTTO bo pela v vlogi Fevronije Tatari zbude, se zgroze ob čudežu izginulega mesta in v neredu pobegnejo. V zadnjem dejanju vlada rajska sladkost, ki sama narekuje pesem in harmonije. Zemeljske bolečine in bridkosti so se spremenile v večno blaženost. Vsi, ki so se žrtvovali za do-movino, so sedaj v veselju združeni poleg Fevronije in njenega ženina v nesmrtni ljubezni. DROBNE ZANIMIVOSTI OBLEKA za vse življenje Neki Joseph Hadu je pred kratkim razstavil v Parizu različne tkanine, ki jih je prej namočil v posebno raztopino silikoze; to jim je dalo izred. no trirežnost. Silikoza napravi ylakna se trdnejša in bolj prožna. Obleka iz tako preparirane tkanine traja po za. trjevanju iznajditelja vse življenje. Francoska armada je ze oblekla četo vojakov v sukno, ki je bilo preparirano v silikozi, da bi tako preizkusila nov; izum. KACE USMRTILE 200 LJUDI Nedavna katastrofalna poplava v avstralski državi No. vi Južni Wales je pregnala iz skrivališč mnogo strupenih kač, ki so napadle prebivalstvo mesteca Dubo. Nesreča je hotela, da v tem mestu niso imeli na zalogi dovolj zdravil proti piku strupenjač. Preden jim je uspelo prepeljati v mesto dovolj kačjega seruma, je plačalo to pomanjkljivost z življenjem nad 200 ljudi. ZARADI POLJUBA Univerza v Lizboni bo u-maknila svoj sklep, po katerem naj bi angleški kraljici Elizabeti II. podelila častni doktorat, ki bo februarja letos obiskala Portugalsko. Prvotni načrt so zavrgli zato, ker predpisujejo stoletna pravila ttga visokega znanstvenega zavoda, da morajo vse nove doktorje j oljubiti na obe lici vsi hkrati promovirani doktorji. i proti Slovencem Nič novega ne povemo, če rečemo, da imajo avstrijske oblasti precej gluha ušesa za upravičene zahteve slovenske manjšine na Koroškem. Znano je, na primer, da vsebuje avstrijska državna mirovna pogodba tudi člen 7, v katerem je govora o pravicah narodnih manjšin v Avstriji. Za uveljavljanje tega člena je vlada imenovala posebni mi. nistrski komite. Toda kljub Številnim vlogam, ki so jih razne organizacije koroških Slovencev naslovile na avstrijske pristojne oblasti v zvezi z uveljavljanjem tega člena mirovne pogodbe, moremo do danes omeniti le u-radno objavo, da je avstrijski ministrski svet zadolžil pra. vosodnega ministra, da pripravi izvršilni zakon za uveljavljenje tretjega paragrafa člena 7, to je paragrafa, ki obravnava vprašanje manjšinskega šolstva. Danes pa še ne moremo reči v kakšni meri bo pravosodni minister upo. števal v svojem osnutku zakona o slovenskem šolstvu na Koroškem vse tiste osnovne zahteve, ki so jih predstavniki koroških Slovencev predlo-ž.li na pristojnem mestu in ponovno poudarjali ob raznih priložnostih v zvezi s tem vprašanjem. Naj navedemo neki drug primer, kako gledajo avstrijske oblasti na vprašanja, ki zadevajo koroške Slovence. Gre za tiste koroške Slovence, ki so postali žrtev nacizma za časa Hitlerjeve oku. pacije Avstrije. Znano je, da so nacisti izselili mnoge koroške Slovence in jih poslali na prisilno delo v razne kraje nemškega Reicha. SS-ovska policija jih je odgnala v raz. na nadzorstvena taborišča, kjer so bili priprti pod najstrožjim nadzorstvom, v obliki, ki je lastna že najhujšim diktaturam, to je v obliki ((družinskega jamstva«; za svoje prisilno delo pa niso nikoli dobili ustrezne plače, povojna Avstrija pa jim ni nikoli prizrmla ustrezne odškodnine za storjeno krivico. S tem v zvezi so se predstav, niki koroških Slovencev večkrat obrnili na zveznega ministra za socialno upravo, da bi se tudi glede slovenskih žrtev mačističnega nasilja u-veljavil 4. člen zakona o žr. tvah fašizma in priporniških odškodninah. Vsi poskusi, da bi se ugodilo tem upravičenim zahtevam prizadetih koroških Slovencev, pa so ostali do sedaj brez uspeha in to s formalnim izgovorom ustav, nega in upravnega sodišča, da pri nadzorstvenih taboriščih, ne gre za pripor v smislu zakona o žrtvah fašizma, in to kljub temu, da so bili koroški Slovenci v nemških nadzorstvenih taboriščih priprti pod najstrožjim nadzorstvom in da je bilo le koroškim Slovencem in Zidom v mejah Avstrije, brez sleherne obtožbe in razsodbe, od strani nacističnih oblastnikov zaplenjeno vse premoženje, kot »ljudstvu in državi sovražno pre. moženje« zgolj zaradi slovenske narodne pripadnosti. Kljub ustreznim protestom pa je tako komisija, ki odloča od primera do primera, prva izvzela slovenske izseljenske žrtve od odločb za. kona o žrtvah fašizma, ne da bi se prej sploh zanimala za oblike pripora pri slovenskih izseljencih samih. Se bolj značilno pa je dejstvo, da se tudi zvezno ministrstvo za socialno upravo ni najprej zanimalo pri izseljenskih žrtvah za značaj nasilja, ki so mu bile izpostavljene od stra. ni nacističnega režima, temveč da je za to proizve-dovalo pri bavarskem državnem ministrstvu za notranje zadeve, Proti tej diskriminaciji koroških oblasti do upravičenih zahtev prizadetih koroških Slovencev, je zveza slo. venskih izseljencev na svojem izrednem občnem zboru sprejela ustrezno protestno resolucijo, hkrati pa je njen dosedanji predsednik, Vinko Groeblacher, odstopil iz protesta proti dosedanjemu odklonilnemu stališču oblasti. MMMIIIMMIIIMMMMMMMIMMIIIIMMMMIMMMMII Vsi moški so enaki... V.*A£.' PRIMORSKI DNEVNIK Gorlško-beneškt dnevnik Včeraj na goriiki sodniji Budalu iz Štandreža eno leto in 11 mesecev zapora Nadobudni mladenič si je privoščil dve tuji vozili in obiskal Avstrijo in Jugoslavijo brez potrebnih dokumentov - Obsojen tudi ezul, ki je grozil z nožem Včeraj se je moral na go-riftki sodniji vnovič zagovarjati 84-letni Edvard Budal iz Štandreža Ul. Sv. Mihaela 77, ki g* je goriška policija aretirala že 22. septembra lanskega leta zaradi več kaznivih dejanj, ki jih je obtoženi Budal storil od 17. do 20. septembra. Obtoženi je že znan goričkim sodnim oblastem, ki so ga že večkrat kaznovale zaradi manjših tatvin v mestu, tokrat pa ga je težilo kar 5 cbtožb. Kot je pisalo go-riško časopisje, je 17. septembra neznanec ukradel v Gorici mali tovornik s 150 litri vina, ki je bil last Alfreda Tonellija. Tovornik so čez 2 dni našli v bližini Gorice, toda tatu nikjer. Stvar je prišla na dan šele 22. septembra, ko so jugoslovanske obmejne oblasti vrnile italijanskim obmejnim organom pri Rdeči hiši Edvarda Budala, ki je prejšnjega dne pri goriškem pokopališču pobegnil v Jugoslavijo. Mladeniča so oblasti sosedne države vrnile skupno . z lambreto, kar se je zdelo goriški policiji takoj sumljivo, ker ji ni bilo znano, da bi imel Budal lastno vozilo. Pri zasliševanju je Budal priznal, da je ukradel majhni tovornik, na katerem so bile naložene steklenice vina. Z njim se je odpeljal v Milje pri Trstu in vino prodal gostilničarki Mirandi Bossi, ki je morala prav tako pred goriške sodnike. Nadobudni mladenič, ki je s svojimi dejanji povzročil že mnogo preglavic tako staršem kakor organom javne« varnosti se je s tovornikom odpeljal v Trbiž, kjer je pustil vozilo v mestu in meni nič, tebi nič odšel brez dokumentov na enodnevni izprehod v Av-stiijo. Ze iz tega je razvidno, da mladenič i^i ravno pri najboljšem zdravju, dokumenti pa kažejo tudi, da je bil že v goriški psihiatrični bolnišnici in v kazenskem zavodu v Aversi, iz čegar lahko zaključujemo, da je podvržen navadni kleptomaniji, ki pa ga napada le od časa do časa. Budal se je Avstrije že v enem dnevu naveličal; vrnil se je v Trbiž in se od tod odpravil proti Gorici. Ker pa gaje cestna policija ustavila v bližini Manzana, se je mladenič ustrašil in je pustil tovornik na cesti ter jo mahnil v San Giovanni ob Nadiži, kjer se je pred nekim javnim lokalom polastil lam-brete, katere lastnika policija do danes še ni mogla najti. Z lambreto je Budal odhitel proti domu, toda kdo ve iz kakšnih razlogov se je premislil, da bi ostal v Stan-drežu in zato je 20. septembra odhitel čez travnike v Vrtojbo, kakor da ne bi bilo državne meje. Tam so kmalu uvideli za koga gre, zato so ga po zasliševanju vrnili italijanskim obmejnim oblastem. Na sodniji je Budal vse te svoje pregrehe priznal, na kar so se sodniki odstranili na posvet. Obsodili so ga skupno na 1 leto, 11 mesecev in 15 dni zapora, na 48.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Kaznovali so ga toliko, ker so upoštevali njegova prejšnje obsodbe, vsekakor pa lahko predvidevamo, da bo Budal dobljeno kazen najbrž presedel v kakem zavodu ali sodni bolnišnici v Italiji. Gostilničarka iz Milj, ki je kupila ukradeno vino, pa je bila obsojena na plačilo tisoč lir globe. 10 Iz petih členov Je bila sestavljena tudi obtožnica proti beguncu Sebastianu Fari-ni, stanujočemu v Ronkah Ul. Artiglieri 31. Farino so moški orožniki aretirali že 16. novembra lanskega leta, ker je s svojim vedenjem o-grožal varnost meščanov. Orožniški podoficir Fiorello Salvatore je povedal, da so ga 16. novembra proti večeru' klicali na sedež občinske podporne ustanove v Ronkah, češ da v uradu neki vinjen človek moti uslužbence ter jim preti celo z nožem- Fiorello se je takoj napotil proti omenjenemu uradu, že na Trgu Oberdan pa se je skoraj zaletel v Farinija, ki je vinjen vozil po trgu. Padel bi bil na tla, da ga ni orožniški podoficir pridržal, toda namesto zahvale je hotel Farina z nožem napasti organa varnosti. Po dolgem prerekanju je Fiorellu le u-spele odvzeti ezulu nož, toda slednji se ni pomiril in je začel orožnika obdelovati v pestmi; na pomoč so morali drugi ljudje in še dva orožnika iz Doberdoba, da so Farino zavezali in odpeljali na orožniški sedež. Tu je Farina priznal, da se je popoldne, potem ko je nese! kuhinjski nož, ki ga mu je izročila žena nabrusit k nekemu brusaču, oglasil v raznih ronških gostilnah in se ga pošteno napil. Sele proti večeru se je spomnil, da mora na občinsko podporno ustanovo, kjer bi moral vložiti prošnjo za pomoč Tu je bilo toliko ljudi, da je uvidel da ne bo prišel kmalu na vrsto. Cela stva--naj bi ga bila tako razburila, da je začel zmerjati c-, l adnike in jim pretiti z nožem. Kmalu pa naj bi odšel s sedeža ECE in se odpravil domov po Trgu Obe~-aan, kjer se je srečal z o-rožniškim podoficirjem, ki mu je hotel odvzeti nož in ga i* tako spravil v bes. Sodniki seveda niso mogli sprejeti njegovih izgovorov in so ga obsodili na 10 mesecev in 15 dni zapora ter na plačilo 16.500 lir globe. seja občinskega odbora Pred c ne vi je imel stari občinski odbor prvo in zadnjo sejo v letošnjem letu. Odborniki so za sredo sklicali sejo mestnega sveta, na kateri bodo izvolili šest odbornikov ter dva namestnika in župana. Davčni urad je po telefonu obvestil nekatere svetovalce, naj uredijo svoj priziv, ki so ga napravili na davčno komisijo zaradi odmere davkov. Po zakonu namreč ne morejo biti občinski svetovalci, če imajo z županstvom sporne začeve. Govori se, da je med pokrajinskimi svetovalci, ki so napravili priziv proti odmeri davka tudi prejšnji pokrajinski predsednik odv. Cu-lot «»------- Še ena aretacija V zvezi z vohunsko afero naj bi tržaška kvestura včeraj aretirala Alojza Nanuta, gostilničarja iz Štandreža. A-retacija je bila izvršena v zgodnjih jutranjih urah- Govori se tudi, da aretirali neko žensko iz Ul. Cappucci-ni. Plačilo pristojbine za vozila V pokrajini kroži 3.300 avtomobilov Poleg tega so še tovorni avtomobili in motocikli 10. januarja je potekel rok za uporabo avtomobilov za osebni promet z lansko pristojbino. Kdor hoče uporabljati avto za prevoz oseb, ne da bj zapadel pod zakon, mora plačati pristojbino v Avtomobilskem klubu. Za tovorne avtomobile, poteče rok 15., za mikromotorje pa 25. januarja. Ob tej priliki je neke vrste štetje avtomobilov. Marsikdo meni, da je v goriški pokrajini toliko avtomobilov, kolikor znaša zaporedna evidenčna številka na avtomobilih. Toča ta številka niti približno ne ustreza dejanskemu številu avtomobilov. Medtem ko ima evidenčna tablica številko okoli 12.000, kroži v naši pokrajini približno 3300 avtomobilov. Seveda pa pri tem niso všteti tovorni avtomobili. «»------- Delo odbora prefekture Na zadnji seji odbora prefekture, kateri je predsedo- val prefekt dr. de Zerbi, so odborniki odobrili več skle- pov občinskih in pokrajinske uprave. Občina Turriaco; odobritev načrta za novo osnovno šolo. Občina Gorica; nakup zem-Ipišča za športno igrišče v Lečniku. Občina Ronke: poenotenje plač občinskim uslužbencem. Pokrajinska uprava; posojilo 60 milijonov lir za gradnjo novega sedeža višje teh- nične šole v Gorici, nekaj odlokov o plačnih seznamih uslužbencev pokrajine. Poleg tega je odbor prefekture odbil prizive za izdajo trgovinskih obrtnic Michelu Frattalone in Francescu Sta-tile, obenem pa je sprejel prizive Ermenegilda Scarela iz Gorice in Giovanna Ma-rocco iz Gradeža. GRADNJA LJUDSKIH HIS Šeststanovanjska v Sovodnjah Podobno hiso bodo zgradili •.udi v Zagraju Na inštitutu za ljudske hiše je bila v četrtek licitacija za oddajo gradbenih del v občinah Zagraj in Sovodnje. V obeh krajih bo IACP zgradil dve stanovanjski hiši s šestimi stanovanji. V razsodni komisiji so bili predsednik IACP inž. Cacce-se, skrbnik za ljudske gradnje v Benetkah dr. Vito Silvestri, predstavnik tehničnega urada geometer Micciche, župan iz Zagraja Dante Vit-teri in župan iz Sovodenj Jo-sij Ceščut. «»------- Volitve odbora šolskega sindikata Danes popoldne ob 16. uri bodo v restavraciji Zvezda na Trgu sv. Antona volitve odbornikov Sindikata slovenske šole v goriški pokrajini. Volitev se bodo udeležili učitelji m profesorji. Tretje osebe niso odkrili Zdravstveno stanje Cerani-ja in Visintinove se vedno bolj zboljšuje, kar daje upati, da bo policija lahko hitreje in odločneje prišla na pravo sled. Doslej je namreč o-ba zaročenca le za kratek čas podvrgla zaslišanju in soočenju z osebami, ki so bile o-sumljene, da so zarači svetlih las in visoke postave bile po Ceranijevem opisu domnevni napadalci. Govori se, da je policija zaslišala nad sto oseb ter od njih zahtevala podpis zapisnika, vendar bez uspeha. Tretje osebe nikakor ni mogoče odkriti. «»------- Župan iz Dolenj vnovič izvoljen Pred dnevi so se sestali novoizvoljeni občinski svetovalci v Dolenjah; za župana je bil vnovič izvoljen s 13 glasovi proti ’5 Luigi Can-ciani, ki je član demokrist-janske stranke. OBČINA DOBERDOB prva seja Seja doberdobskega občinskega sveta bo v nedeljo ob 9. uri na županstvu. Izvolili bodo dva odbornika in župana. Ker so seje občinskega sveta javne, se bo občinstvo lahko udeležilo tega važnega dogodka, da bo videlo, katerim odbornikom bo poverjena naloga, da ob pomoči svetovalcev vodijo občinsko delovanje v novi štiriletni u-pravni dobi. «»------- DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 25-76. — KINO — CORSO. 17.00: «Mont? Carlo», V De S.ca, Marlen Dietrich, v cinemascopu, technicolor VERDI. 16.00: «Zadnji lov» cinemarcop, technicolor, S. Granger, R. Taylor. VITTORLA. 17.00: «Mi dovolite, oče», A. Fabrizzi, A. Sordi. CENTRALE. 17.00: «Moje življenje je tvoje*. A Francioli. MODERNO. 17.00: «Brezdom-ci». M. Robinson. Športni dnevnik JUTRI 15. KOLO Brez Natterija Triestina v Ferraro V Jutrišnjem 15. kolu italijanskega nogometnega prvenstva se bodo v A-ligi sešla naslednja moštva: Genoa - Lazio Inter - Atalanta, Juventus Padova, Lanerossi - Fiorenti-na, Napoit Torino, Palermo -Sampdoria, Roma - Milan, Spal - Triestina, Udinese - Bo logna. Ključna tekma kola bo vsekakor v Rimu med Romo in Milanom, dokaj negotov pa je tudi izid dvoboja med Juven tusom in Padovo. Po včerajšnjem treningu na stadionu pri Sv. Soboti, se je trener Triestine Pasinati odločil za izključitev Natterija iz formacije pa tudi iz skupine 13 igralcev, ki bodo odpotovali v Ferraro. V moštvo se bosta gotovo povrnila Tulissi in Petris, nastopil pa bo tudi Brunazz: Nezasedeno je za sedaj le mesto levega krila, ki ga bo zasedel tisti igralec, ki bo najbolj odgovarjal taktiki za katero se bo odločil Pasinati. Ker je skoraj gotovo. da bo ta taktika previdna, defenzivna in istočasno če bodo okoliščine dopuščale tudi ofenzivna, je najbolj verjetno, da bo Pasinati na levo krilo postavil Clauta, izključil pa Mazzera. Naša prognoza Genoa-Lazio X Inter-Atalanta 1 J u ventus-Padova 1 X Lanerossi-Fiorentina X 2 Napoli-Torino 1 Palermo-Sampdoria 1 X Roma-Milan 1 X 2 Spal-Triestina 1 X Udinese-Bologna 1 Como-Venezia 1 X 2 Parma-Alessandria X Biellese-Reggina 1 Salernitana-Prato 1 Bari-Brescia 1 X Cremonese-Reggiana 1 /in iiiii iiiiiiiiiiiiaiiitiHHiiiiiii im miti im iitiiiiiuiiiiiiit umili mit um iiiii iiiiHitiitiiiiitaiiiiiiii Košarkarski turnir v Bologni Virtus premagal tudi Proleterja A SZ iz Varšave premagal Antiverpse iz Anversa BOLOGNA, 11. — Včeraj se je v Bologni nadaljeval mednarodni košarkarski turnir za «Pokal mesta Bologne*. Na programu sta bili srečanje med AZS iz Varšave in Antvverpse iz Anversa ter med Virtus - Minganti in Proleter-jem iz Zrenjanina. V prvi tekmi je AZS premagala Antvverpse s 59:51 (33:29). Igra je bila zelo razgibana. Belgijci so bili boljši v polju, Poljaki pa preciznej-ši v strelih v koš. V drugi tekmi je domača Virtus Minganti dosegla že drugi uspeh v okviru tega turnirja z zmago nad jugoslovanskim prvakom Proleterjem z rezultatom 74:60 (37:25). Do mačini so bili boljši vso tekmo predvsem v hitrosti in preciznosti. Jugoslovani so zaigrali za razred slabše kot včeraj. Na lestvici vodita po drugem dnevu z enakim številom točk Virtus in AZS, ki se bosta danes zvečer srečala za prvo mesto, za tretje mesto pa se bosta pomerila Zrenjanin in Antvverpse. Pred zaključkom redakcije po telefonu: PROLETER - ANTVVERPSE 79:6» VIRTUS MINGANTI - AZS VARŠAVA 81:53 Končna lestvica Virtus (It.) 3 3 0 207 160 6 AZS (Polj.) 3 2 1 180 195 3 Proleter (Jug.) 3 12 "hn 210 4 Antwerpse(Bel.)3 0 3 167 196 J — -—«*---- SGT-UGG 66:45 GORICA, 11. — V prijateljskem srečanju je danes košarkarsko moštvo Ginnastica iz Trsta ptemagalo Ginnastico iz Gorice s 66:45 (25:27). Goričani so v prvem delu vsilili svojo igro, Tržačani pa so v drugem delu uveljavili svojo kvaliteto. TENIS Pietrangeli in Maggi gresta v Avstralijo MILANO, 11. — Italijanska teniška zveza je sklenila poslati v Avstralijo igralca Pie-trangelija in Maggija, kjer se bosta izpopolnjevala pod strokovnim vodstvom avstral-sk h ekspertov ter istočasno nastopila na avstralskem te-riškem prvenstvu. Teniška i-gralca bosta odpotovala iz Kima v ponedeljek 14. tega meseca in prispela v Melbourne 17. t. m. Mednarodni ženski smuk v Grindewaldu Marchelli jeva po zmagi v spustu prva tudi v alpski kombinaciji Razmeroma slab plasma vseh ostalih italijanskih tekmovalk GRINDEWALD, 11. — Italijanska alpska smučarka Carla Marchelli je danes v okviru 19. ženskega mednarodnega smučarskega tekmovanja v Grindewaldu dosegla svojo tretjo zaporedno zmago. Po veleslalomu in slalomu je danes zmagala tudi v spustu s čimer je osvojila prvo mesto tudi v alpski kombinaciji, ki vključuje vse tri discipline. Proga za današnji spust je bila dolga 2.900 m, imela je 500 m višinske razlike in 18 vratc. Ponoči je zapadlo 30 cm svežega snega, katerega so morali navsezgodaj odstraniti. Proga je bila zaradi Use spod nje plasti zelo hitra, imela pa je tudi nekaj nepravilnih krivin zaradi česar Je bila tudi dokaj težka. Kot v slalomu je Marchelli vozila tudi v spustu zelo točno. kar ji je omogočilo v drugem delu nadomestiti neznatno prednost, katero si je v prvem delu proge pridobila Avstrijka Frandl. V zadnjih 800 metrih je Marchellijeva z neverjetno drznostjo prehitela svojo najnevarnejšo nasprotnico skoraj za 1 sekundo. Temu podvigu komaj 21-let-ne Carle je prisostvovala tudi njena starejša sestra Gra-zia. veteranka Grindevvalda, ki je 1. 1950 zmagala v spustu in alpski kombinaciji, 1. 1953 pa samo v spustu. Vrstni red tekmovalk na cilju je bil naslednji: 1. Carla Marchelli (It.) 2’09”; 2. Frandl (Avstr.) 2T1”8; 3. Thelinge (Fr.) 2T2"8; 4. Catny Horl (Avstr.) 2T3"4; 5. Daen-zer (Sv.) 2’13”5; 6. Hochleiter (Avstr.) 214”; 7. Gertsch (Sv.) 2’15”2; 8. Klecker (Avstr.) 2’15”6; 9. R. M. Reichenbach (Sv.) 2T6”; 10. Blattl (Avstr.) 2T6”1. Ostale Italijanke so se plasirale na naslednja mesta: 22. Berrera, 23. Schir, 25. Scheno-ne. 26. Micheluzzi. Klasifikacija za kombinacijo je naslednja: 1. Carla Marchelli (Italija) točk 0,00; 2. Puzzi Franvdl (Avstr.) 1,01; 3. Frieda Daen-zer (Sv.) 4.90: 4. Thea Hoch-leitner (Avstr.) 5.57; 5. Daniel-le Telinge (Fr.) 8,47: 6. Lise-lotte Michel (Sv.) 9,66; 7. Ka-thi Hoerl (Avstr.) 10,05; 8. Lui-se Jaretz (Avstr.) 10,90; 9. Margrit Looser (Sv.) 12.15; 10. Lisi Mittermayer (Avstr.) 13,15; 15. Vera Schenone (It.) 18.58; 19. Jerta Schir (It.) 27,91; 20. Micheluzzi (It.) 30.22 : 22. Alda Berrera (It.) 41,53. ključil pogajanja za nastop Torina na nogometnem turnirju v San Paolu, ki bo junija in julija letos. Piola pri Cagliari CAGLIARI, 11. — Po odstavitvi Carla Rigottija, je izvršni svet športnega društva Cagliari sklenil angažirati kot tehničnega vodjo moštva Silvia Piolo, ki se bo sestal s pr#d- sednikom Cagliari in z enaj-storico prihodnjo nedeljo v Busto Arsizio. KOLESARSTVO KOPENHAGEN, 11. — V triurni kolesarski vožnji dvojic na dirkališču v Kopen-hagnu je zmagala dvojica Roth - Nielsen (Sv. - Dan.), pred Gillenom in Teruzzijem (Luks.-It.) ter Arnoldom in Kramerjem (Avstr. - Dan ). NOGOMET Švicarski nogometaši proti Romi in Napoliju 2ENEVA, 11. — Tehnična komisija švicarske nogometne zveze je določila naslednje i-gralce, ki se bodo 22. t. m. pomerili z Romo v Rimu in 24. t. m. z Napolijem v Neaplju: Vratarji: Parlier in Schley. Branilci in krilci: Kernen, Koch, Morf, Thueler, Vonlan-ten, Mueller, Zurmuehle. (Veber. Napadalci: Antenen, Balla-man, Huegi II., Meier, Riva IV., Pastepa, Mauron, Schnei-ter. • * • SAN PAOLO, 11. — Antonio Liberti, vodja Torina, je za- JiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimiiimiiitfiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiitiiiiiitiiiiiHiifiviti Sklep predsedstva kluba v Budimpešti Enajstorici v tujini odvzeto ime «Honved» V Budimpešti smatrajo «Honved» v ino-zemstvu za slučajno skupino nogometašev AVTOMOBILIZEM Fangio z Mascrati včeraj BUDIMPEŠTA. 11. — Predsedstvo madžarskega nogometnega kluba Honved, ki se je danes sestalo v Budimpešti, je sklenilo moštvu, ki ga v inozemstvu vodi Emil Oester-reicher, cdzveti pravico do imena «Honved» ter smatra od 22. dec. 1956 dalje to skupino kot priložnostno. Predsedstvo tudi ne priznava Oesterreicherju funkcije direktorja Honveda ter poudarja, da po 22. dec. ni ne predsedstvo Honveda in niti madžarska nogometna zveza dala Honvedu dovoljenje za na-deljnjo turnejo po inozemstvu. Predsedstvo zaradi tega zavrača vso moralno in materialno odgovornost v zvezi z aktivnostjo formacije z imenom «Honved» na klube, ki bodo z njo sklepa’! dogovore Ta sklep predsedstva Honveda v Budimpešti je bil sporočen FIFA, južnoameriškim zvezam, klubu «Flamengo» in Česterreicherju, ki je trenutno v Italiji. Iz Zuericha poročajo, da je danes glavni tajnik FIFA Kurt Gassman stopil v telefonski stik z madžarsko nogometno zvezo v Budimpešti v zvezi z nameravano turnejo Honveda v J. Ameriki, toda zveza je ponovila rvoj »veto*. Istočasno je glavno tajništvo FIFA zanikalo vesti, po katerih naj bi Honvedu dala avtorizacijo za turnejo v J. Ameriko. Današnji tisk v R’0 De Ja-neiru zelo obširno poroča o sporu med FIFA in klubom «F)amengo» glede turneje Honveda. Voditelji južnoameriškega kluba so potrdili, da se ne misiijo odreči gostovanju madžarskih nogome*ašev, po drugi strani pa so brazilska nogometna zveza sledila odločitvam FIFA. Glede ostalih klubov, ki so nameravali sprejeti v goste Madžare, se zdi, da se je «Vasco de Gama* že odpovedal gostovanju Honveda, prav tako pa tudi mestna nogometna zveza R!o De Ja-neira, ki je namerava'a postaviti proti Honvedu izbrano reprezentanco mesta. BOKS Preložen dvoboj Mariin - Pozzali MADRID, 11- — Prokurator evropskega prvaka mu.š-je kategorije Martina, Jules Averhin, je izjavil, da bo treba preložiti za 20 - 25 dni dvoboj med Martinom in Italijanom Pozzalijem, veljaven za evropsko prvenstvo, ki je bil določen za 2. februarja. Martina je namreč pregledal zdravnik in ugotovil, da je Folreben posebnih injekcij zaradi posledic nedavne o-peracije na mandeljnih. * * * CLEVELAND, 11. — Po zdravniškem pregledu Carme-na Basila je boksarska zveza države Ohio razveljavila dvoboj za svetovno prvenstvo, ki bi moral biti med svetovnim prvakom srednjelahke kategorije Bariliom in Saxtonom 18. jan. v Clevelandu. Za novi dvoboj ni bil določen se noben datum. Organizator dvoboja Larry Atkins je izjavil, >da upa, da bo lahko prišlo do srečanja 22. febr. Zdravnik je predpisal Basiliu tritedenski strogi počitek. BUENOS AIRES, 11. — Organizatorji avtomobilske dirke v Buenos Airesu so določili da se bo dirka začela 19. 1» zaključila 22. t. m. Včeraj so se nadaljevale u-radne poskusne vožnje med katerimi je Argentinec Fangio z avtom Maserati dosege! največjo hitrost. 3.912 km dol' gi krog je prevozil v času 1’42”8. Naslednje najboljše čase so dosegli Jean Nehra * Maserati 1’45”1, Musso s Feb rari 1'46”1, Castellotti s Ferrari 1’47’’. Direktor ekipe Ferrari - Sen-lati, je včeraj izjavil, da moštvo za veliko argent-nsko nagrado ne bo imelo svojega kapetana, katerega bodo določili šele po tretji veliki dirki sezone. BOKS PARIZ, 11. — Evropska boksarska zveza je sporočila, da ni bilo sklenjeno še nič uradnega v zvezi s predlaganim dvobojem 17. marca za evropsko prvenstvo težke kategorije med Švedom Johanssonom i» Angležem Cooperjem. Zvezi bo zavzela svoje stališče jutra Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 12. t. m. ob 18. uri barvni film: ČRNI PRESTOL Igrajo: Burt Lancaster, Joan Ricc KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 12. t. m. ob 19.30 film Minerva v barvah: VELIKO UPANJE Igrajo: Louis Maxwell, Renato Baldini m Wk predvaja