S ter. 4fi. Polfafna plačana v enlorlnT. Ljubljana, dne 11. novembra 1936. Celo XVIII, KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, poUetno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača ln toži se t Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon tnter. št. 32-59. Račun prt poštni hranilnici št. 14.194. Iz našega žita raste bodočnost Vzlic razburkanim časom ne bomo posnemali naših nasprotnikov. Ti ljudje, ki nam idejno in načelno nimajo kaj prigovarjati, so se lotili načina, s katerim sami sebi dajejo kaj žalostno izpričevalo. Jeli so nas psovati, pa mislijo, da so nas s tem izbrisali s površja. Mi ne bomo vračali milega za drago. Listi, ki smatrajo podtikanje, zavijanje, psova-nje in laž za višek nalog, ki jih mora opravljati tisk, naj le nadaljujejo s svojo gonjo. V e d o p a n a j , da v s a k a lažprejali slej udari tistega, ki ji je bil za očeta. Mimo tega gremo torej mirno dalje. Poglejmo, kaj je z boljševizmom Ce stopiš mačku na rep, zamijavka in te že le more oprasne, pa naj ti je pred očmi ukradel klobaso. Ko smo mi opozarjali na premnoge napake in slabosti v javnem življenju, zlasti za agrarno reformo, so lopnili po nas, češ, da smo boljševikL Trditev sama na sebi je smešna, če ne bi bila v svojem jedru tako satansko hudobna. Vsakdo namreč ve — in mi smo to že neštetokrat naglasili, da kmetski človek nikakor ni in ne more biti komunist. Kajti ravno pri reševanju kmetskih vprašanj je komunizem na celi črti odpovedal, zato nam je to gibanje tuje. Mi hočemo dvigniti prosvetno in gospodarsko našo vas in jo usposobiti za vlogo, ki ji po njeni pomembnosti v javnem življenju pripada. Mi hočemo strniti slovensko vas v nezlomljivo skupnost, v stanovsko in narodno zavedno edinico, ki ne bo prav nobenemu hlapčevala, ki bo postavila vsakega na svoje mesto in ki bo zlasti dala zadoščenja užaljenemu verskemu čutu slovenskega naroda, ki so ga tako pogosto zagrešili v zadnjih letih našega političnega življenja. Mi hočemo, da postane cerkev skupna stvar celega naroda, skupna stvar vseh struj in naziranj, ne pa monopol kake politične stranke. Mi hočemo, da postane naša vas ravno tako zavedna in ponosna na svoje slovenstvo, kakor na svoje jugoslovanstvo, v katerem okviru se edino more narodno izživljati in napredovati ter ohraniti svojo svobodo. Pri tem idealnem stremljenju spada k največjim oviram vcepljeno mišljenje, da je kmetsko delo — hlapčevsko, manj vredno in torej poniževalno. Kdo je to naziranje vcepil slovenski vasi? Kdo smeši mladino, ki kljub vladajočim predsodkom z manifestacijami hoče priboriti veljavo in enakopravnost svojemu delu?. Človek je ustvarjen po božji podobi. Ali pa je zato boljševik in prekucuh, če trdi, da je v vsakem p o k 1 icu,s t a n u ins 1 o ju ves tno izvrševanje dolžnosti enako vredno? Po kakšnem naravnem ali božjem zakonu je n. pr. brcanje žoge, ki je tudi neko delo, poslovanje v pisarni, tovarni, v prometu ali kjerkoli več vredno kakor kmetsko delo? To misel mi propagiramo, ker vemo, da od te misli zavisi resnično notranje, duhovno osvobojenje naše vasi. Brez takega osvobo-jenja pa ni svobode in ne napredka, če smo zato boljševiki, potem le krepko udrihajte po nas. Snopje bomo, ki bo dalo bogato žitno letino. In iz tega žita klije bodočnost. V sporazumno skupnost Vseh osemnajst let, odkar obstoja naša država, je imelo naše gibanje en sam cilj pred seboj. Ta velja še danes: Predramiti, organizirati in dvigniti v vsakem oziru slovensko vas, najti načinov in potov za sporazumno sodelovanje s hrvatsko in srbsko vasjo ter na podlagi tega ustvariti temelje za resnično, svobodno in zdravo jugoslovansko kmetsko skupnost. V tem pogledu smo docela nositelji programa Stje-pana Radiča. Kdor tega našega stremljenja ne vidi ali ga noče videti, je političen otrok ali pa prevejanec, ki premišljeno in namenoma omalovažuje naše stremljenje in mu na hudoben način hoče vzeti njegov pomen, če smo mi skupaj s Hrvati hoteli doseči najboljši način sožitja s Srbi, ali smo zato »hrvaški privesek«? Kaj, ko bi mi poklicali v spomin druženje raznih strank za volitve v ljubljan- ski občinski svet, ko je bil za župana izvo-ljen pokojni dr. Perič? Povejta no, prijatelja »Domoljub« in »Slov. gospodar«, kdo je bil takrat »privesek«? Rabimo vajin izraz in če vaju ob njem kaj zaboli v ušesih, pripišita sama sebi. Mimo vsega — v Jugoslavijo Seveda — to vemo vsi, tudi naši nasprotv niki — so v svetu in pri nas razmere take, da so v marsičem potrebne kritike. To priznavajo tudi listi, ki najbolj srdito udrihajo po nas. Zdrav, močan človek vidi v kritiki zmeraj zdravilo, zlasti v pametni in dobrotni kritiki, ki z grajanjem napak hkratu podaja pozitivne predloge za izboljšanje. Če pa mi na katerokoli stran javnega življenja pogledamo kritično, smo zato že zavrženi in prekleti. Na vse to se niti nočemo ozirati. Kajti naše gibanje ni od danes do jutri, ampak je pokret, ki mu je zgodovina prisodila važno vlogo preporoda človeške družbe. Tega ne bomo izvedli s krvjo in požigi, kakor bi nam nasprotniki tako radi naprtili, ampak z močjo idej in s kulturnim, gospodarskim in so-cijalnim delom. S tem delom pojdemo mimo vseh zaprek v tisto Jugoslavijo, ki je bila vzor naših najidealnejših borcev. Zato bomo mi prvi odobrili in se najbolj veselili vsakega sporazuma med Hrvati in Srbi, ki bo celotno naše javno življenje količkaj usposobil za približanje k temu idealu. Smatramo namreč, da politično delo ni osebna sadeva posameznika, ampak služba narodu. In ta služba nam narekuje pot v Jugoslavijo, to se pravi v tako jugoslovansko kmetsko skupnost, kjer bomo lahko ostali pošteni in zavedni Slovenci, Hrvatje in Srbi, a se bomo vendar v vseh važnih vprašanjih čutili enotno in tudi kot enota nastopali. Kmetska zaščita Znižanje dolgov Najbolj v živo zadene upnika, ako izgubi svoj denar. Najbolje se zdi dolžniku, če mu ni treba plačati. Uredba od 26. IX. 1936 je skozinskoz ugodna za dolžnike, ker večino dolgov občutno zmanjšuje. Kje ni znižanja Zavarovalnice, ustanove delavskega in nameščenskega zavarovanja — kakor so okrožni uradi za zavarovanje delavcev, pokojninski zavod — ustanove, ki upravljajo denar nedoletnikov in drugih varovancev, dalje cerkveni skladi, primeroma skladi za popravo cerkev, župnišč, prosvetne in človekoljubne ustanove ne izgube ničesar. O značaju navedenih ustanov odločajo okrajna in okrožna sodišča, če kdo to zahteva. Prizadete so le v toliko, da morajo sprejeti plačilo dolgov, nastalih do 20. IV. 1932, v 121etnih obrokih. Ti obroki se obrestujejo po 3%. Prvi obrok dospe 15. novembra 1936. Izguba obročnega odplačevanja nastane, ako dolžnik dospelega obroka ne plača, Čeprav ga je upnik pismeno opomnil in mu dal 15 naknadnih dni za plačilo. Ti dnevi prično> teči prvi dan po prejemu opomina. O dolgovih pri trgovcih in obrtnikih smo 2e pisali. Prvi obrok njihovih terjatev je dospel 1. novembra 1936. Ravnotako smo že posedali, kako se izračuna stanje dolga. Znižanje za polovico Zasebniki so posamezne osebe, ki ne spadajo ne v vrsto denarnih zavodov in zadrug, ne drugih ustanov, navedenih v prejšnjem odstavku. Zasebnik je tudi trgovec, ki je bil s kmetom v odnošaju posojilodajalca, ni pa mu dajal blaga na kredit. Ce je dal trgovec blago na kredit, ni znižanja, če je dal posojilo, pa se dolg zniža za polovico. Denarne obveze, ki jih ima kmet napram zasebnikom, se ne glede na višino in ne gleda na temelj, ls katerega Izvirajo, znižajo za polovico. To znižanje pa zadene le glavnico in pri-računjene obresti po stanju z dne 20. aprila 1932, ne nanaša se pa na obresti in postranske obveznosti, ki so nastale" po tem času. Primer za obračun Posojilodajalec in dolžnik sta imela primeroma zadnji obračun dne 29. aprila 1929. Glavnica Je tedaj znašala Din 5.000—, obresti pa sta imela dogovorjene po 6%, ki so bile poravnane do 19. aprila 1929. Od tedaj naprej dolžnik ni ničesar plačal. Zato je bil 19. aprila 1932 dolžan še vedno: na glavnici Din 5.000— na 6% obrestih za 3 leta Din 900— skupaj Din 5.900— Ta dolg se zmanjša za polovico Din 2.950-— in znese torej še Din 2.950— Temu zmanjšanemu dolgu je sedaj še pribiti obresti od nezmanjšanega stanja na dan 20. aprila 1932. Ker je bila obrestna mera različna, gredo za različne dobe različne obresti. Tako je prišteti za čas od 20. aprila 1932 do 23. novembra 1933 največ 10%, sicer pa dogovorjene obresti, če so te manjše, tedaj: Din 1. od Din 5.900— 6% obresti od 20, IV. 1932 do 23. XI. 1933 552— c i 2. od Din 5.600— 1% obresti od 24. XI. 1933 do 26. IX 1936 167-50 ■ 3. od Din 5J00—- 3%. obresti od 27. ;IX< 1936.do 15. XI. 1936 • ^i- ■■ 24-^- Te obrestne postavke v skupnem znesku 743-50 je prišteti gorenji zmanjšani glavnici 2.950-— tako, da dobimo končni doig 3.693-50 Ta končni dolg se izplača upniku v teku 12 let s 3% obrestovan} em, tako da odpade na vsakih Din 100— vsako leto po Din 9-80; od gorenjega končnega dolga torej znaša vsak obrok Din 362-60 in Je plačljiv vselej najkasneje 15. novembra. Prvi pa 15. novembra 1936. Kako se ugotavlja kontni dolg Vsak upnik, ki ima napram kmetu terjatev, mora obračunati dolg po predpisanem obrazcu, ki ga bo dobiti na občinah. Ta obračun mora oddati občini, ki je pristojna za dolžnika, in sicer v dveh primerih. Občina mora dostaviti v roku 15 dni dolžniku obračun ter vzorec obveznice, ki naj jo nanovo podpiše v 15 dneh. Podpisano listino občina izroči upniku, potem ko je overovila podpise dolžnika in morebitnih porokov. Ce dolžnik obračuna ne prizna, poskuša občina posredovati med strankami in doseči poravnavo. V to svrho lahko določi razpravo. Ako pri tej razpravi nikakor ne pride do sporazuma, zavrne občina obe stranki na sodno pot. Za poroke, ki ne bi hoteli podpisati nove listine, obstoji velika nevarnost, ker sme upnik od njih v takem primeru takoj zahtevati plačilo celotne zmanjšane terjatve. Vse spore, ki se morejo javiti pri vprašanju o znižanju dolga ter zlasti o pravilnih obrestnih obračunih, rešujejo okrajna sodi- šča, čijih odločbe preiskušajo na pritožbo okrožna sodišča. Ce pa obstoji spor glede okolnosti, ali je kmet vobče dolžan ali ne, se odloča v redni pravdi. Kakor hitro je sporazumno ugotovljen novi dolg in obveznica s strani dolžnika podpisana, mora upnik stare listine, ki se na ta dolg nanašajo, vrniti dolžniku. Nove listine odnosno obveznice so takse proste. Upnik, ki je prejel od občine novo obveznico, mora le-tej zopet dostaviti prepis te obveznice, ki ga občina potrdi kot pristnega, nato pa pošlje pristojni davčni upravi. Davčna uprava bo seveda na podlagi te obveznice predpisala upniku davek na obresti, ki se imenuje rentni davek. Znižanje pri «Jenarncfi zavcdiSs Dočim se dolg pri zasebnikih zniža za polovico ne glede ali znaša £>in 5.000-—, 20.000-— ali več, je pri denarnih zavodih in zadrugah različen postopek s terjatvami, ki znesejo do Din 25.000— ln različen z onimi,, ki presegajo to vsoto. Skupni dolg, ki ga ima kmet napram bankam, hranilnicam ali kreditnim zadrugam, Po določbah Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1936 mora vsak kmečki dolžnik, ki se hoče poslužiti ugodnosti iz te uredbe, zahtevati od občinske uprave, da mu izstavi na predpisanem obrazcu potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo mora predložiti svojemu upniku — denarnemu zavodu (hranilnici, posojilnici, banki in pod.) najpozneje v 1 mesecu, da bodo mogli denarni zavodi njegov dolg obračunati po določbah uredbe in ga pravočasno prenesti na Previlegirano agrarno banko. Opozarjamo na to prizadete dolžnike, ker jim utegne ev. nastati škoda, ako se ne bodo pobrigali za potrdila.., , Pravilnik za izvršitev uredbe določa, da tnorajo kmetski dolžniki na poziv upniških denarnih zavodov, odposlan najpozneje do se zniža za 50%, če ta dolg na dan 20. aprila 1932 doseže vsoto Din 25.000—. To znižanje izvrši agrarna banka v Beogradu — PAB. Ce pa skupni dolg kmeta pri denarnih zavodih presega znesek Din 25.000-—, more dolžnik doseči načeloma največ 30% znižanje s tem, da vloži prošnjo pri svojem okrajnem sodišču. Prošnjo je vložiti do konca tega leta. Natančneje bomo to stvar pojasnili prihodnjič in bomo zlasti prinesli vzorec za obračun in vzorec za prošnjo. Pravice upnikov — Ovire znižani« Ce dolžnik zamudi en obrok, ima upnik možnost, takoj izterjati ves ostanek zmanjšanega dolga. Ima pa tudi pravico pri sodišču zahtevati, da se dolžniku, ki Je v boljšem položaju kakor on sam, ne dovoli 50% znižanje, temveč nobeno ali pa čisto majhno znižanje. Tako prošnjo mora upnik vložiti najkasneje do 26. septembra 1937, more jo pa vložiit šele potem, če se ie dolžnik poslužil 50% znižanja. Ali se nahaja dolžnik v boljšem gospodarskem položaju kakor upnik, odloča sodišče. Glavno pažnjo pa je posvečati rokom, ker ob zamudi roka izgubiš pravico za znižanje. Dr. Goljar Srečko. 20. novembra 1936, plačati takoj neposredno Agrarni banki prvi obrok (anuiteto). Poziv naj vsebuje tudi pripombo, da ima Agrarna banka pravico zahtevati v slučaju neplačila takoj plačilo celotnega dolga po redni sodni poti. Prvi obrok znaša Din 10-60 od vsakih Din 100-— dolga, kakor bo ugotovljen v smislu členov 28, 29 ln 30 uredbe. Opozarjamo tudi na to, da smo zahtevali od Agrarne banke potrebna pojasnila o raznih nejasnih določbah uredbe in pravilnik^ ter potrebna sredstva in tiskovine za razpo« šiljanje pozivov in obračunov. V Ljubljani, dne 7. novembra 1S26. Zveza slovenskih zadrug, Zadružna zveza, - Zveza jugoslovanskih hranilnic. Miloščina, grehotfa in močvirje V našem listu smo že poftovno pisali o propalosti naše dobe. Opozarjali smo tudi na dejstvo, da je vir tega zla v splošni razvrva-nosti, ki jo je povzročila in jo pospešuje so-Cijalna-beda, oziroma krivična in protinarav-na porazdelitev materij alnih vrednot, torej premoženja in denarja. Zdaj se je v nekem švicarskem listu oglasil P. Mugglin s porazno statistiko s tega področja. S številkami dokazuje, kako strašne razmere vladajo v tem oziru v Švici. Po vsem sklepa, da je vzrok zla — brez-božnost. Nam stanje pobožnosti ali brezbožnosti v Švici ni tako podrobno znano, da bi mogli o tem izreči nepristransko mnenje. Vemo pa, da je naša Slovenija prav pobožna dežela. Ali pa je že kdo sestavil za našo pokrajino statistiko detomorov, umorov, ubojev, izgubljenih deklet, umetnih splavov in drugih zablod. Kdo je imel pogum, pri nas pregledati in podati javnosti v razmišljanje te številke?! In vendar je naš narod pobožen. Kaj je torej pri nas krivo moralnega močvirja? Po naših mislih v prvi vrsti beda; kajti sila kola lomi! V drugi vrsti pa — dvojna morala, grozna rana našega družabnega življenja. Da ne bo razburjenja, naj takoj povemo, da misli o dvojni morali nismo odkrili mi. Vsi naši veliki duhovi so bičali v svojih delih to kužno rano našega družabnega življenja. Cankar, Župančič, Kette, Murn, Aškerc — ali naj jih še kaj naštejemo? Vzlic vsem krikom pa velja še danes, kar je veljalo nekoč: Ce si korenina prave barve m močne podlage, ostaneš lahko v 301etnem zakonu brez otrok, pa bo vse v redu. Ce pa si siromak, si izobčen, če nimaš sestradane, jokajoče črede za seboj. Ne rečemo nič več. Samo tole še: Ce doživi »roman« dekle iz imovitih »boljših« krogov, se je pač »zmotila« — in niti senca zato ne pade nanjo. Ce pa sledi klicu narave preprosto kmetsko, delavsko ali sploh revno dekle s premajhno previdnostjo, je radi svoje naravne nepokvarjenosti — vlačuga. Tu je rana, dragi moji, je pri nas, je v Švici, Belgiji in po vsem svetu. Ce bo pobož-nost odpravila to razliko, bo naredila čudež — in svet bo v marsičem ozdravljen. Kmetje, obrtniki ia podeželski deiavti! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dfi/ete zmM^ , Kmetski list" J Opozorilo Lmeiskim dolžnikom denarnih zavodov ZA ZIMSKE VEČERE bo imela vsaka slovenska kmetska hiša koristno in poučno čtivo, če bo naročena na knjige Kmetijske matice! Za 20 dinarjev prejme vsak član poleg velike kmetske pratike za leto 1937. še 3 lepe knjige, in sicer: strokovno delo o zadružništvu, ki bo služilo za praktično vodstvo naših zadrug prav vsem, ki delajo na zadružnem polju, zlasti pa našim podeželskim zadružnim delavcem; dalje izvirno povest: »Pot čez Res-je« izpod peresa našega pisatelja Winklerja ter končno izvirno slovensko kmetsko veseloigro, ki je osvojila vse naše Sodre. Naročite se na Kmetijsko Matico takoj! Mocoj se , mora vendar vas za to delo plačati, ne <>a da bi mu vi poleg dela dali za nameček še svoje trdo prislužene prihranke. Novo mesto Pretečeno nedeljo 8. novembra t. 1. se je vršila seja Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za novomeško okrožje, in sicer v prostorih hotela Koklič. Sejo je vodil predsednik pododbora tov. Zorko, prisostvoval pa je tudi predsednik Zveze tov. Kronovšek, ki je podal poročilo o delovanju celotne organizacije in smernice za prosvetno-kulturno delovanje v jesensko-zimski dobi. Udeležba je bila polnoštevilna, saj so bili navzočni vsi odborniki, razen enega, ki se je radi bolezni opravičil. Dnevni red je obsegal predvsem vprašanja organizacije in nje izpopolnitev, ustanovitev ženskih odsekov, kjer jih še ni, revizije društev, raznih tečajev pododbora in včlanjenih društev, predavanj in pošiljanja predavateljev, iger, knjižnic itd. V razpravo, ki je bila zelo živahna, so posegali vsi odborniki. Deloma so grajali razne nedostatke pri organizaciji, ki se morajo brezpogojno odpraviti, ker ovirajo pravilen razvoj, v večini so se pa dotikali vprašanj delovanja pododbora in društev, ki mora iti nujno preko vseh zaprek, zato je treba spraviti poslovanje društev v gotov sistem in razviti stike med pododborom in Članicami na eni in med posameznimi društvi na drugi strani. V večini so se določili tečaji za pododbore, katerih datume pa določi prihodnja seja glavnega odbora za vse pododbore. O izvedbi tečajev za posamezna društva bo razpravljala prihodnja seja, ker še za nekatere tečaje ni končnih navodil. Tudi za druge stvari bo imela druga seja dovolj dela, ko bo dobil pododbor potrebne podatke od društev. Sklenilo se je tudi otvoritev lastne pisarne v Novem mestu, od katere si mnogo obetamo in kar je bila že vedna zahteva društev. Seja je dokazala, da se zanimanje za organizacijo veča z dneva v dan in da hočejo vsi posvetiti svoje sile in zmožnosti kulturnemu dvigu naše vasi. Vojnik Volilna borba je končana. Kako je bil boj za občino hud in vroč, dokazujejo še danes lepaki, ki veselo naznanjajo uprizoritev »Vaške Venere«, katero uprizori Društvo kmetskih fantov in deklet v Vojniku v nedeljo 8. t. m. mladina vsi, 1(1 iščete dela I Le pomislite, koliko je treba garanja, žuljev, pritrgovanja in varčevanja,, preden je prihranjen — en sam tisočak! Ce ga kot kavcijo daste slepo iz rok, se navadno zgodi, da ga nikoli več ne vidite in ne boste zanj po-vžili niti skorje suhega kruha! V vsakem takem primeru vprašajte oblasti za svet. V mestu se obrnite na upravo policije, trgovsko obrtno zbornico, obrtni oddelek mestnega načelstva in podobno! In še potem — k odvetniku ali notarju! Ob taki previdnosti se boste največkrat prepričali, da »podjetje« ne potrebuje vašega dela, ampak se mu hoče vašega denarja. Vrnili se boste domov za eno skušnjo bogatejši, sicer brez zvenečega naslova, kakršne svojim »nameščencem« za kavcije dajejo rada razna »podjetja«. Imeli pa boste vsaj zavest, da ste rešili lastne prihranke! Kar velja za fante, velja še v večji meri za dekleta. Vam grozi poleg gmotne škode v takih krempljih še drugo gorje, ki ga ne boste mogle več popraviti. Zato še enkrat vsem: Varujte se sleparjev! Posvetujte se temeljito in premislite devetkrat, preden napravite en sam nespameten korak, ki vas pahne v nesrečo! ob 4. uri popoldan v Posojilniški dvorani v Vojniku. Zeleni lepaki so po gotovih mestih v Vojniku in okolici popolnoma odstranjeni ali pa raztrgani. Pa nič zato. Vojničani se zavedajo, da je treba pri nedeljski igri podpreti naš mladi pokret. Vabimo vsa sosednja tova-riška društva, da se uprizoritve korporativno udeleže, da tako skupno pri tej priliki manifestiramo ideji kmetsko-mladinskega pokreta. Z obilno udeležbo moramo dokazati vsem nasprotnikom, da smo številnejši od njih in da smo zmožni naše prireditve, vkljub njihovem bojkotiranju, voditi in z uspehom zaključiti sami! , t'' G. župniku se prav lepo zahvaljujemo za njegovo pozornost, ki jo je pokazal na dan volitev na prižnicl pri prvi sv. maši »Vaški Veneri«. Zasedba vlog je odlična. Režija je v skrbnih rokah tov. Kuharja. Tovariši in tovarišice! V nedeljo ob 4. uri na svidenje v Vojniku! Orla vas Pred kratkim časom se je poročila tov. Marica Plaskanova z gospodom Tonetom Mifclavžinom, obč. tajnikom v Vel. Pirešici pri 2alcu. Nevesta je iz ugledne Plaskanove rodbine iz Orle vasi. Poroka je bila na Brezjah in jo je izvršil župnik g. Jože Reher, ženinov stric. Novoporočencema želimo mnogo sreče! Sv. Bolfenk pri Središču Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet bo tudi tekočo zimo prirejalo redna mesečna predavanja. Prvo predavanje bo v nedeljo, dne 15. t. m., ko bo po rani maši v šoli predaval o »Kmetski zaščiti po novi uredbi« tov. Robert Košar. Vsi, ki se za to predavanje zanimajo, vljudno vabljeni! bakreni in železni, pocinkani od Din 400- dalje. Kotli za žgan|ekuho vseh sistemov. Filtri za vino in vsa v našo stroko spadajoča dela najceneje pri ,KOTLARKA'«lzo.z. Ljubljana Kolodvorska ul. 23 Tel. 3792 Cenik zastonj Opozorilo naročnikom! Vse naše cenjene naročnike, ki dolgujejo na naročnini in za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem potom ponovno, da vsakdo, ki j« prizadet, vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek poravna. Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo neljubo primorani ustaviti nadaljno pošiljanje Kmetskega lista. Upoštevajte, da brez denarja ni muzike. Mlatit Upadanje zanimanja za javna življenje Pretečeni teden sem mlatil po okolici okrog Konjic fižol. Po končanem delu sem se vračal po Savinjski dolini domov in si kupil mimogrede v Žalcu »Delavsko politiko«. Mleti sem jo začel od zadaj in jo končal z božjo pomočjo brez očal ravno za Logatcem. Ce bi me ne bil opozoril na cesti mož postave, da se nahajam na meji med Jugoslavijo in Italijo, bi se jaz danes ne veselil svetega Miklavža doma v Rovtah. V »Delavski politiki« sem žvečil pod zgornjim naslovom poleg drugega od zadaj na sprednji strani tudi tole: »Pri občinskih volitvah, ki so se vršile v zadnjem času po banovinah, opažamo ne le, da volivcem ne ugajajo javne volitve, ampak trdi, da je v mnogih občinah udeležba minimalna. To smo videli na Hrvaškem in v Srbiji, zadnjo nedeljo pa tudi > dravski banovini. Motivi za pasivnost so jako različni. Znak je neglede na vse motive, da med prebivalstvom pada interes za javno življenje in je ta pojav najbolj značilen in najbolj usoden za normalni razvoj. Kako naj živi državni organizem kot družba, če postanejo državljani mrtva masa, ki "jo deloma vsakdo izrablja kakor hoče, kako naj narod kot celota ustvarja kaj dobrega in zdravega, če interes spi ali umira, če državljan ne sme povedati svojega mnenja v listih in na shodih, če ne sme govoriti in predlagati incijativ v interesu celote, se pritoževati o krivicah in zahtevati pravico. Narava človeška zahteva napredek, zahteva, da svoje zdravo mnenje uveljavlja. Ta naravni nagon, kakor kažejo sedaj tudi občinske volitve, umira. Drugače si ne moremo razlagati izida občinskih volitev, katerih se je udeležilo v dravski banovini 63.27 odst. volilnih upravičencev, dočim je ostalo doma 56.475 volilcev. Za vso opozicijo je glasovalo 19.307 volilcev. V nekaterih občinah se je sklenil kompromis z JRZ. Ti kompromisi so dali 7149 glasov in bi tudi od teh kompromisnih glasov lahko prišteli mnogo več ko polovico opoziciji. Lahko torej trdimo, da nad polovico občinskih volilnih upravičencev ne soglaša z razmerami. Ta položaj se pa še poslabša, ker je mnogo volilcev volilo v odvisnosti. Mnogo je namreč takih volilcev, ki se domišljujejo, da je njih eksistenca ogrožena, če bi volili po svojem prepričanju.« , izživljanje in drage boletine Najprej: Kaj se pravi — izživljati se? Izživljati se pomeni razvijati in uporabljati na tak ali tak način svoje življenjske sile. To »Slovenec« dobro ve, celo natanko ve. Vzlic temu našemu vaškemu življu niti ne dovoli uporabe tega izraza, ampak mu skuša s smešenjem zabrisati njegov pomen. Ce misli »Slovenec«, da s tem služi narodu in skupnosti, je njegova stvar. Kmetskim ljudem seveda ni dana taka pravica, da bi se najprej »izživljali« ob prepovedanih sado- pri nakupu naših površnikov. Vsak površnik ima svojo 100°/• vrednost! Izvolite se prepričati tudi Vi, milostljiva, o kakovosti in dovršenosti našega kroja. vih, potem pa hodili »delat pokoro« v eno najlepših slovenskih zdravilišč — z bogato penzijo, seveda. če nas blatite, gospoda okrog »Slovenca«, bodite vsaj toliko ljubeznivi, da najprej spod-kidate lasten hlev. In bratje v Kristusu, — saj smo vsi krščeni! — dovolite no vprašanje: Od kdaj ste iz »Slovenčevega« uredništva vrgli nauk o dveh licih? Ali velja samo za slovesne prilike? Vemo, da ne bomo dobili odgovora, ampak kvečjemu psovko. Zato pa povemo: Slovenski narod je živel, ko »Slovenca« še ni bilo, in bo živel, ko bo že marsikaj hudega — daleč za gorami... Pri nas fe narodov ko* peska v moriu V »Gorenjcu« lomi gospod Matija šker-bec kopje za to, koliko narodov imamo v Jugoslaviji. Jugoslovanov ni, ampak so Slovenci, Hrvatje in Srbi. Mi smo vedeli pred gospodom škerbcem da smo Slovenci in vemo to še danes tudi brez njega, čudno se nam pa zdi, zakaj so nekateri, ki so »Gorenjcu« in gospodu škerbcu po srcu in po duhu blizu, imena svojih tiskarskih in knjigotrških podjetij po prevratu prekrstili v — »jugoslovansko«? Ali jih je bilo tedaj slovenskega imena sram? »Brez ljudi, brez narodne zavesti ni naroda«, pravi gospod škerbec. če bi poznali to izjavo naši sosedje na zapadu in severu, bi temu gospodu vsekakor podelili visoko odlikovanje. Nemara bi tedaj gospod vsaj v takem poniževalnem trenutku spoznal, kam ga je zapeljalo fanatično igračkanje z besedami, ki so res — brez duha in brez duše, slovenskega človeka pa, ki občuti res vsaj vso Slovenijo, če že Jugoslavijo ne more, vsekakor nevredne. Rakek V včerajšnjem »Slovencu« sem pod naslovom Rakek bral tole, čeprav mi ni popolnoma jasno, kako in kaj je s to reč jo: Poročilo pravi: »Včeraj se je na poziv okrajnega, načelnika, ker stara uprava ni hotela izročiti poslov, sestal k prvi seji novi občinski odbor. Po, soglasnem sklepu je bila poslana pozdravna brzojavka notranjemu ministru dr! Korošcu in banu dr. Marku Natlačenu,* Pozdrav je lepa slovenska navada in nas veseli, da kje začenjajo s pozdravi, ko drugod vlada sama zdraha. Novice X V Partinju v Slov. goricah je v soboto pogorela hiša posestnici Alojziji Diemantovi. Poslopje je bilo zgrajeno iz hrastovega lesa in staro okrog 400 let. Tako je bilo med najstarejšimi slovenskimi kmetskimi domovi. Škoda znaša vsaj 50 tisoč dinarjev. X Banska uprava sporoča, da so vsa službena mesta na njenem področju oddana. Vsako prosto službeno mesto bo uradno razpisano. X Pri Sv. Barbari so pred časom navalili na službujočega orožnika in mu raztrgali obleko. Zdaj je mali kazenski senat v Mariboru radi tega obsodil 241etnega posestnikovega sina Slavka Zurmana na mesec in 10 dni zapora, 2olet-nega viničarja Ivana Vajsbaherja na dva meseca in 15 dni zapora in 321etnega delavca Franca Klajderiča na dva meseca in sedem dni zapora. X Mesto Split je imelo letoe od tujskega prometa nad 10 milijonov dinarjev dohodkov. >X Na Teznu pri Mariboru je skočil pod vlak progovni delavec Mihael Kranjc. Bil je takoj mrtev. Za obupno dejanje se je odločil radi bede in potrtosti, ker je bil odpuščen iz službe. X Pred subotiškim sodiščem se je vršila zanimiva civilna pravda. Državni erar je tožil subotiškega veterinarja Vergla za povračilo štipendije v iznosu 51.700 din. Vergel je pred leti dobil od države to štipendijo pod pogojem, da bo stopil v vojaško službo po dovršitvi veterinarske fakultete v Zagrebu. Pri naborih pa je bil Vergel spoznan za nesposobnega za vojaško službo in na svoje stroške je študije dovršil na Dunaju. Ker ni stopil v vojaško službo, ga je zdaj država tožila. Sodišče pa je Vergla oprostilo, češ, da ni kriv svoije nesposobnosti za vojaško službo in da mu zaradi tega ni treba državi vrniti štipendije. X V Zg. Radvanjih si je s strihninom končal življenje 401etni Ivan Kartenschlager, ki je bil uslužben v magdalenski lekarni v Mariboru. Vzrok samomora ni znan. X V Peklu pri Poljčanah je 261etna Antonija Pirševa živega zakopala svojega nezakonskega otroka. Nesrečna mati is dete iiioškega spola rodila v stranišču. Bilo je živo, ko ga je takoj po rojstvu odnesla v vinograd in ga zakopala. Otrok se je seveda zadušil. Pirševo so odpeljali orožniki; pravi pa, da je otroka zakopala že mrtvega, ker se je pri padcu ubil. X V Moškanjcih je neka vlomilska tolpa izropala trgovino Ludvika Berdnika. Vlomilci so odnesli za 40 tisoč dinarjev manufakture, špe-cerije in tobačnih izdelkov. X Pri SuSaku so našli v gozdu 43-letnega delavca Rudolfa Godino ubitega. Na glavi je imel globoke rane. Ubijalca niso mogli izslediti. X V Ljubljani si je vzela življenje 471etna Lucija Bergantova, žena železniškega zvanid. nika. Po rodu je bila iz Petrove pri Celju. Bila je že več let živčno bolna in je že pogosto rekla, da si bo vzela življenje. To je končno v trenutku zmedenosti res storila. Z britvijo si je na več krajih prerezala vrat in izkrvavela. X Na Lokah je obupal nad življenjem Ludv vik Žagar, posestnikov sin iz Retja. Našli so ga obešenega na nekem drevesu blizu Vidmarjev© gostilne. Kaj je mladega človeka pognalo v tako smrt, ni znano. X V Bratislarcih so se v pijanosti stepli fantje in jo je v pretepu najbolj izkupil 251etni hlapec Franc Petek. Našli so ga šele drugi dan in ga nezavestnega prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe so smrtne. X Za naše vino vlada letos v Franciji radi tamkajšnje slabe letine veliko zanimanj®. Francozi se zJasti zanimajo za močna dalmatinska in sremska vina. X Pri Sv. Juriju ob Pesnici sta se pri lička-nju koruze radi dekleta spoprijela 23-letni Josip Babič in 17-letui Hinko Maček, oba posestniška sinova. Dekle, za katerim sta oba fanta hodila, je tudi pomagalo pri ličkanju. Ljubosumje se je stopnjevalo. Proti polnoči je Maček potegnil samokres in dvakrat ustrelil proti svojemu tekmecu. Prva krogla je zadela Babiča v levo stran trebuha, druga pa mu je prevrtala levo roko nad zapestjem. Ranjenec se v mariborski bolnici bori s smrtjo, vročekrvnega Mačka so pa odgnali orožniki. X V Malni pri Jurovtkem dolu se je na seniku obesil 56-letni želar Alojzij Rotman. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve. X Pri Sv. Juriju i/ Slov. goricah so neznani vlomilci vlomili v trgovino Minke Zorko in odnesli do kraja vse, kar se jim je zdelo kaj vredno. Škode je več tisoč dinarjev. V trgovino so vdrli na ta način, da so razbili vrata. Pri tem so uporabljali sekiro, ki so jo ukradli v tamkajšnji mrtvašnici. Bržkone so vlomilci — cigani. X Pri Sv. Križu nad Mariborom se je v samomorilnem namenu zastrupil 19-letni posestnikov sin z nekim praškom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer je njegovo življenje še vedno v veliki nevarnosti. Po lastni izjavi je fant storil obupni korak zato, ker je gojil z lastno sestro razmerje, ki ni ostalo brez posledic. X V Žaleu je umrl 63-letni posestnik in kolar g. N. Kočevar, načelnik obrtne zadruge, podpredsednik Elektrarne in odbornik Hmeljar-ne v Žalcu. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem naše toplo sožalje! X Po Ljubljani in okolici se množe vlomi in je najbrž na delu večja vlomilska tolpa. Vlomilci obiskujejo stanovanja in pisarne po bolj samotnih ulicah in odnašajo vse, kar jim pride kaj vrednega pod roke. X Vurberg pri Ptuju dobi menda v kratkem telefonsko zvezo. Ministrstvo je že odobrilo napeljavo telefonskega voda, toda le pod pogojem, da h gradbi prispevajo tudi interesenti in krajevni činitelji. Po svetu ■ Dvajset tisoč stavkujočih. V Londonu so zastavkali delavci v industriji konoplje. Zahtevali so 10% povišanje zaslužka. Ker industrijci niso izpolnili te zahteve, je zastavkalo okrog 20 tisoč delavcev. ■ Huda železniška nesreča se je pripetila blizu postaje Zorže-Slivice pri Varšavi (Poljska). Električni vlak je v megli z vso silo trčil ob brzo-vlak, ki je stal na postaji. Zaradi sunka so se zadnji vozovi brzovlaka iztirili in prevrnili, a nekaj vagonov je sploh popolnoma uničenih. Med potniki je bilo mnogo šolskih otrok. Po dosedanjih poročilih je 5 oseb mrtvih, okrog 50 pa nevarno ranjenih. ■ Proti nošenju političnih uniform. Anglež ljubi red in udobnost, zato je tudi v Angliji najprej prodrla misel, da politične uniforme delajo samo zdraho in zmedo. V kratkem predloži vlada londonskemu parlamentu zakon, po katerem bo angleškim državljanom prepovedano nošenje političnih imiform. ■ Samomor — za stavo. V Ameriki je bilo sklenjenih za volitve nešteto stav. Najbolj usodna je pač bila stava bojevnika in vojnega invalida Cooka v Cansas City. Stavil je, da se ubije, če pri predsedniških volitvah ne zmaga kandidat Landon. Ko je nato po radiu izvedel, da je Lan-don propadel, si je pognal kroglo v srce in obležal mrtev. Važnejša radio predavanja od 15. do 22. novembra 1936. Nedelja, dne 15. novembra. 9.45: Verski govor (ravnatelj g. Jože Jagodic) — 17.00: Kmetijska ura: Kmečka družina (g. A. Krošl). Ponedeljek, dne 16. novembra. 18.00: Zdrav-« niška ura: Voda — potreba in kakovost dobre pitne vode (g. dr. Anton Brecelj). Torek, dne 17. novembra. 11.00: Na Ohridsko jezero! (g. Josip Lapajne) — 18.40: Šola in avtoriteta (g. dr. Stanko Gogala). Sreda, dne 18. novembra. 18.00: Razvoj prometa v Egiptu (g. dr. Valter Bohinec). Petek, dne 20. novembra. Na Skadrsko jeze. ro in južni Jadran! (g. Josip Lapajne) — 18.00: Osnovno-šolska izobrazba žene (gdč. Iva Preglej). Sobota, dne 21. novembra. 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). Sejmi 15. novembra: Grahovo, Dolenja vas pri Rib- nici, Gornja Radgona, Ptuj, Poljčane, Vransko. 16. novembra: Šmartno pri Litiji, Radeče pri Zidanem mostu, Bogojina. 17. novembra: Metlika, Dol. Lendava. 19. novembra: Kandija, šmihel-Sfcopiče. Raka, Podsreda, Slovenj gradeč, Ljubno, Turnišče, Sv. Juriju ob. juž. žel. 21. novembra: Hotederšica, Podčetrtek, Sveta Barbara v Hal,. Sv. Jurij ob Taboru. JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI Gosposka ulica 12 TELEF. ŠT.: 21-76, 22-76 PODRUŽNICE: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD IN SPLIT TISKOVINE vseh vrsti trgovske, uradne, reklamne, Časopise. knjige, večbarvni tisk hitro In pocenil TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 25 TELEF«! STE* 25-32 » EKONOM osrednja gospodarska d zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda, in Jelov-šek, Vrhnika. ^neumrljiva knjiga DOBERDO SLOVENSKIH FANTOV GROBI Opis resničnih doživljajev iz svetovne voine I Vezana Din 38'—, nevez. Din 27'— j ssa DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: .Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižice in tekoli račun sprejema proti najugodnejšemu obresfovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog v denarnih zavodov. DLAGAJNISKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—4l/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/« ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1.500.000 -