/Primorski Št. 5 (15.107) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.________________________ TRST-UI.Montecchl6-Tel.Q40/77%600_________ GORICA-Drevored24maggiol-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1500 LIR CISALPINA GESTIONL investicijski skladi pri SprrTK BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DvIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PETEK, 6. JANUARJA 1995 »Cudem lepih« m Balkanu Darko Pavicić Vsi vemo, kako koi ma Raj razbije, prep pobereš koščke, jih o namažeš z univerzE kpilom in močno s1 zjepiti tudi različne riale, denimo kov - jo uspen prei vprašljiv, se več, p -—..igli. iNeKaj poo dogaja z Zagre taninom, oziroma i m Srbi, ki so v 5 nekaj dneh skušah verzale j m politični lom« popraviti vse razbili in raztrgali letih vojne. "oviu, oa je nrvaš. lepilo dobre kake se je danes moj peljati po avtoces Sjnba proti Lipov si Se pred nekaj i bilo mogoče niti Poleg tega se pi verjetno imenc indroelektrarn Polagala v nec ^ Pa imata c predvsei prhanja. Hrv, najhitreje sr n^dni gospod ni. tamkajšnji nan vse, da d ne pride. Mei s^Gunilca • ■111 ^ nadvse opti položena in t Zagrebško-l Bajanja o vprašanjih k oa h ta Pilo še ni da bi bilo optimizem. Nedvon vse: kot knim teče io. jE vem Ja aktual Kninom Ali je po no, ’ -- STRASBOURG / PODATKI MEDNARODNEGA SODIŠČA Italiji največ obsodb zaradi kršenja človekovih pravic STRASBOURG - Balija je država, ki jo sodniki evrtopskega sodišča za človekove pravice najpogosteje obsodijo. To izhaja iz letnega statističnega pregleda Evropske komisije in Evropskega sodiSCa za človekove pravice, ki so ga objavili včeraj v Strasbourgu- Od leta 1973, ko je Balija pristala na pravico posameznika, da se pritoži strasbourskim sodnikom na osnovi določil evropske konvencije o človekovih pravicah, so jo sodniki onso-dili 82krat. S tem številom obsodb je Babja na prvem mestu. Sledijo ji Velika Britanija (33 obsodb), Francija, Avstrija (po 27 obsodb) in Nizozem- ska. NajveCje število obsodb zadeva predolge postopke civilnih in kazenskih procesov ter predolgo zaporno dobo v pričakovanju na proces. Državi, Id sta bili najmanjkrat obsojeni, pa sta Nemčija (11 obsodb) in Španija (7 obsodb). Značilen je tzudi podatek vlog, ki jih je sodišče prejelo in jih je proglasilo za »sprejemljive« ter jih bo zato obravnavalo. V letu 1994 je sodišče vključilo v razpored obravnav 563 vlog, od teh pa jih je kar 298 iz Babje. Glede na to, da je sodišče pristojno za 27 držav, je podatek vsekakor zelo značilen in za Babjo niti malo laskav. ITALIJA / VLADNA KRIZA Scalfaro še bolan Koalicija DSL-LS? Cossiga se izmika, predsednik republike pa morda računa nanj - Kdaj odločitev? RIM - Predsednik republike Scalfaro, ki je še bolan, bo v ponedeljek popoldne nadaljeval posvetovanja za sestavo nove vlade. Uradni glasnik Kvirinala je včeraj jezno demantiral natolcevanja nekaterih časopisov, ki so mnenja, da gre za diplomatsko bolezen predsednika republike. Scalfara so neekateri v bistvu obtožili, da hoče zavlačevati z vladno krizo. Utira si medtem pot možnost volilne povezave med zmerno levico in Ljudsko stranko. Tajnik DSL Massimo D’Alema je prepričan, da bi v primeru takojšnjih volitev do tega zavezništva gotovo prišlo, bolj previden pa je Rocco Buttiglione, ki pa ugotavlja, da je ta koalicija na nedavnih upravnih volitvah povsod žela zelo dobre rezultate. Med resnimi kandidati za mandat za sestavo nove vlade je nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga. Včeraj je sicer to demantiral, kmalu potem pa je izrazil pripravljenost za vodenje tako imenovane predsedniške vlade, pri kateri naj bi imel glavno besedo Scalfaro. V tem primeru bi v Cossigovo vlado najbrž vstopil tudi bivši sodnik Antonio Di Pie-tro. Cossiga uživa podporo levice (z izjemo Komunistične prenove), Ljudske stranke in tudi Severne lige. Mandat bivšemu predsedniku republike pa bi nedvomno spravil v zadrego desnico, še posebno Nacionalno zavezništvo, ki je svojčas vneto podpiralo »Cossigov kramp«. Na2.strani H VATIKAN h Papež pride v Slovenijo LJUBLJANA -Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj prejel pismo papeža Janez Pavla D., v katerem je papež zapisal, da je z zadovoljstvom sprejel predsednikovo povabilo za obisk v Sloveniji. Papež naj bi Slovenijo obiskal maja ali junija prihodnje leto. "Ob božičnih praznikih in ob novem letu želim vam in vsem dragim Slovencem sporočiti, da se že zdaj pripravljam in veselim srečanja z vami vsemi, " je med drugim v svojem pismu zapisal papež Janez Pavel H. ČEČENIJA / KLJUB JELCINOVEMU UKAZU Rusi še napadajo Grozni GROZNI - Čeprav je ruski predsednik Boris Jelcin ukazal, da vladna vojska v sredo opolnoči preneha z bombardiranjem čečenske prestolnice, so letala včeraj še naprej napadala Grozni. Agencija Lnterfaks je poročala, da so bili spopadi najhujši na severnem delu mesta v bližini palače predsednika Dudajeva. Ruske oblasti so poročila o bombardiranju mesta zanikale, letalske napade pa pojasnile kot zračno podporo pehoti, ki napreduje izven Groznega. Nemški kancler Kohl je končno klonil pod pritiski opozicije in v pogovoru z ruskim voditeljem Jelcinom izrazil zaskrbeljnost zaradi dogodkov v Čečeniji. Na 17. strani Umrije Branko Babič LJUBLJANA - V Ljubljani je po daljši bolezni v 83. letu starosti umrl Branko Babič, znani primorski revolucionar, prvoborec in družbeno-politič-ni delavec, rojen v Dolini pri Trstu. V času vojne in takoj po vojni je opravljal pomembne vojaške in politične funkcije, med drugim tudi v Trstu. Slabo leto dni (1951-52) je bil tudi glavni urednik Primorskega dnevnika. Na 7. strani Skoraj vsa Italija zdrknila pod ničlo Milanske fontane je vkoval led, a tu ni bilo zapletov kot v srednji in južni Italiji, kjer se Ze bojijo novega poslabšanja. (AP) Na 3. strani KRAJINA Hrvati in Srbi se pogovarjajo ZAGREB, SPLIT - Hrvati in krajinski Srbi se v teh dneh intenzivno pogajajo. V sredo zvečer so bili končani pogovori, ki sta jih vodila Hrvoje Sarinič s hrvaške in Borislav Mikelič s srbske strani, vendar pa šefa delegacij nista želela komentirati sestanka, saj se bo ta nadaljeval Sele prihodnji teden. Ze včeraj dopoldne pa sta se v Splitu sestali ekspertni skupini iz Zagreba in Knina, ki sta v navzočnosti predstavnikov Unproforja in mednarodnih opazovalcev razpravljali o konkretnem uresničevanju gospodarskega sporazuma, podpisanega pred mesecem dni. Od danes naprej bo avtocesta Zagreb-Lipovac, ki vodi skozi Krajino in po kateri se je doslej smelo voziti le podnevi, neprekinjeno (24 ur) odprta za civilni promet. Hrvaško-srbski pogovori bodo najverjetneje omogočiti tudi odprtje železniške proge med Zagrebom in Mirkovci, krajem v bližini Vukovarja in Vinkovcev. Poleg tega bodo strokovnjaki Hrvaških železnic skupaj s predstavniki lokalnih Srbov in Unproforja preglededi progo Zagreb-Knin-Split, po kateri naj bi v kratkem zapeljal vlak. Naftovod, okrog katerega se nahajajo minska polja, bodo pregledati takoj, ko skopni sneg, Hrvati pa nameravajo kninskim Srbom že v teh dneh izročiti tudi generator za hidroelektrarno Obrovac. Danes v Primorskem dnevniku Mafija podpirala Fl? Ati je mafija podpirala Forza Itatia med spomladanskimi volitvami? K tej domnevi navajajo telefonski pogovori Riinovega komercialista Pina Mandalirija. Stran 2 Plinski terminal bo ali ne bo? Šestnajstega januarja bi moralo končno zvedeti, ali bo družbama MonteShell in Seastock uspelo uresničiti skladišče utekočinjenega plina v Zavijati. Stran 4 Trst za mir: danes 8. pohod Ob 15.45 bo z Garibaldijevega trga krenil 8. pohod za mir, ki se bo odvil skozi mesto in se zaključil v dvorani Tripcovich z nastopom pianista Aljoše Starca. Stran 5 Doberdob: minister odgovarja Omalovažujoč in žaljiv odgovor Ministrstva za obrambo glede priznanja za vlogo doberdobske občine v odporništvu. Stran 8 SSG-Contrada za najmlajše Dogodivščine bolhe, ki strastno ljubi opero, so zaenkrat zaživele v italijanščini. Slovensko inačico - tudi v Kobalov! režiji - bo SSG predstavilo konec meseca. Stran 13 VLADNA KRIZA ZAOSTRUJE ODNOSE MED STRANKAMI ZADRUGE / PREISKAVA Posvetovanja v ponedeljek Koalicija med DSL in LS? Desnica vse glasnejša - Cossiga: Nisem na razpolago, vendar... Predsednik Zveze Pascjuini zavrača Nordiove obtožbe Na ukaz beneškega tožilca preiskali vrsto zadružnih sedežev RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro, ki še boleha za gripo, bo najbrž šele v ponedeljek nadaljeval posvetovanja za sestavo nove vlade. Njegov uradni glasnik je potrdil, da je predsednik še bolan, medtem ko sploh ni hotel komentirati natolcevanj nekaterih Časopisov, da gre le za diplomatsko bolezen, s katero hoCe Scalfaro zavlačevati krizo. Namig, da predsednik sploh ni bolan, so vCeraj z bombastičnimi naslovi objavili nekateri Časopisi, ki vneto podpirajo Silvia Berlusconija in desničarsko zavezništvo. Za dogodek dneva - Ce ga lahko tako imenujemo - je včeraj poskrbel lider Ljudske stranke Rocco Buttiglione, ki se je o političnih perspektivah pogovarjal z novinarjem tednika Panorama. Nekatere agencije so objavile novico, da se je Buttiglione v intervjuju izrekel za volilno zavezništvo z Demokratično stranko levice, kar pa je tajnik LS kasneje demantiral. Poudaril pa je, da je stranka na nedavnih upravnih volitvah zmagala povsod tam, kjer je sklenila volilni dogovor z DSL. Bivši predsednik republike Francesco Cossiga je medtem povedal, da ni na razpolago za sestavo morebitne nove vlade. Sprejel bi le mandat za oblikovanje tako imenovane predsedniške vlade, pri kateri bi imel glavno besedo predsednik Scalfaro. Med kandidati za mandatarja je tudi Mario Monti, komaj imenovani italijanski predstavnik v izvršnem svetu Evropske unije, ki je priznani ekonomist in ki uživa v državi velik ugled. Montijevo ime se že nekaj dni pogostoma pojavlja v seznamu možnih mandatarjev za oblikovanje nove vlade. Berlusconi in njegov zvesti zaveznik Gianfran-co Fini, ki sta se vCeraj spet sestala, pilita skupno politično stretegijo v primeru, da Scalfaro ne bo razpustil parlamenta. Nekateri poslanci Berlusconijeve stranke so v tem primeru že napovedali izstop iz parlamenta, Fini pa je, kot kaže, proti temu in se raje ogreva za brezkompromisno opozicijsko bitko, toda v parlamentu. Gotovo je vsekakor, da se bosta Forza Ita-lia in Nacionalno zavezništvo - v primeru volitev - skupno predstavila v vseh večinskih volilnih okrožjih, na proporCnih volitvah pa bosta stranki nastopili z ločenima simboloma in listama. Vodja Severne lige Umberto Bossi pa še dalje vztraja pri svojem optimizmu, saj je prepričan, da ne bo takojšnjih parlamentarnih volitev in da bo Italija, kljub vsemu, dobila novo vlado. Novi vladni kabinet bo odraz volje predsednika republike in večine ljudi, ki nasprotujejo predčasnim CGIL, CISL in UIL so za »vlado vseh« volitvam, pravi Bossi, ki je za tarčo svojih političnih napadov spet izbral neofašiste. »Senatur« je tudi prepričan, da bo velika večina poslancev in senatorjev Severne lige podprla novo vlado. V zvezi z Buttglioneje-vim intervjujem se je sinoči oglasil tajnik DSL Massimo D’Alema, ki je potrdil, da bosta center in levica, v primeru takojšnjih volitev tam kjer bo mogoče predstavili skupne liste, podobno kot na nedavnih upravnih volitvah. »Izbrali bomo skupnega kandidata za predsednika vlade,« je še dejal D’Alema, ki vsekakor trdno upa, da bo Italiji uspelo Cimprej dobiti novo vlado, s čimbolj široko parlamentarno večino. RIM - »Smo za “vlado vseh”, za vlado enoletnega premirja, med katerim bi rešili najnujnejše gospodarske probleme začenši pri brezposelnosti,« so poudarili na tiskovni konferenci generalni tajniki CGIL Sergio Coffera-ti, CISL Sergio D'Antoni in UIL Pietro Larizza. To stališče so utemeljili z okoliščino, da so se Italijani za »vlado vseh« opredelili že takoj po vojni. Predsednika vlade naj bi izbral državni poglavar, in sicer bi morala biti to osebnost, ki bo sposobna predložiti stvaren program, na podlagi kate- rega bi izvršna oblast dobila zaupnico v parlamentu. »Kajti z verodostojnim programom je vlada lahko moCna,« so dodali sindikalisti in v isti sapi izrazili odločno nasprotovanje predčasnim volitvam. Cofferati, D’Antoni in Larizza, ki bodo s svojim glediščem pisno seznanili tudi parlamentarne skupine, so nazadnje poudarili, da poraznega gospodarskega stanja (naraščajoči dolgovi, oživitev inflacije in rastoča brezposelnost) ne bo mogoče rešiti vse dotlej, dokler ne bomo dosegli politične stabilnosti. BENETKE - Na ukaz beneškega državnega tožilca Carla Nordia so agenti finančne straže preiskali deželne sedeže zadružne zveze v malone vseh italijanskih deželah. Povsod so iskali kopijo pisma, s katerim je vsedržavni predsednik Giancarlo Pasquini 11. novembra lani zahteval, naj preverijo, ali imajo nepravilno zaposlene ljudi. Ponekod so finančni stražniki zaplenili tudi seznam poslanih pisem in dobljenih dopisov. Giancarlo Pasquini se je medtem premislil in ne bo odstopil. Na novinarski konferenci je vCeraj dejal, da so ga elani in vodstvo zveze prepričali, naj ne zapusti svojega mesta. Pasquini je tudi poudaril, da je povsem nedolžen in ni kršil zakonskih predpisov. Obenem pa je prešel tudi v protinapad in beneškemu tožilcu Nordiu očital, da ga noče zaslišati. »Rad bi bil dokazal tožilcu našo nedolžnost in nato seznaniti javno mnenje z našim utemeljevanjem. Zal, doslej ni bilo mogoče.« Predsednik zadružne zveze je pojasnil, da je pismo poslal, da bi imel resnično sliko stanja, potem ko so v začetku novembra številni poslanci vložili interpelacije o domnevni navidezni zaposlitvi svetovalcev DSL v zadrugah. Pasquini tudi ni izključil, da je preiskava o zadrugah poskus napada na DSL. Številnim Časopisom pa je očital nekorektno poročanje. SICILIJA / SENATOR LA LOGGIA ODLOČNO DEMANTIRAL Riinov komercialist pomagal Fl? PALERMO - Kaže, da je imel v svoji zadnji številni. pogovorov. Nekemu prijatelju, skupaj nazdravila zmagi. komercialist mafijskega bossa Totoja Riine Pino Mandalari dokaj dobre stike z nekaterimi kandidati Kartela dobrega vladanja (zavezništvo med Forza Italia in Nacionalnim zavezništvom). Tako izhaja iz poročila, ki ga je operativni odsek policije izročil v prejšnjih dneh palermskemu sodišču. Poročilo temelji na prepisih številnih Mandalarijevih telefonskih pogovorov. Nekatere od teh objavlja milanski tednik Panorama Mandalari, ki je po oceni policije vezni člen mafije s civilno družbo, predvsem pa dragoceni pomočnik za pranje umazanih zaslužkov, je bil aretiran 13. decembra in obtožen sodelovanja z organizacijo mafijskega kova. Mandalari je takoj po volitvah v pogovoru z znancem ocenil Berlusconijevo volilno zmago kot »Čudovito novico. Vsi moji prijatelji kandidati so bili izvoljeni«. Tednik navaja tudi prepise drugih telefonskih ki je dejal, da je na razpolago, je Mandalari rekel: »Samo besedo ti povem: Forza Italia.« Z drugimi znanci je senatorja Miche-la Fierottija označil za »Čudovitega Človeka«, za načelnika senatorske skupine FI Enrica La Loggio pa je trdil, da so odnosi z njim »zelo dobri«. Po volitvah je Mandalari poklical na mobitel senatorja NZ Filiberta Scaloneja, ki se mu je zahvalil za pomoC in se odzval Mandalarijevemu vabilu, da bi La Loggia je v pogovoru za Panoramo zanikal, da bi kdaj poznal Mandal arija. Rekel je le, da mu je ponudil kaseto s posnetkom govora palermskega Zupana Leoluce Orlanda, ki naj bi napadel La Loggio. Načelnik senatorske skupine je tudi odločno zanikal, da bi njegova stranka zmagala s pomočjo mafije. »Forza Italia je že po svoji naravi proti vsakršnemu mafi-jaštvu. In naša politična angažiranost to dokazuje«. OGLEDALO Akcija brez misli slabša od teoretične interpretacije V novo leto sem stopil brez posebnih odločitev, izrednih načrtov in želj. To ne pomeni resignacije, ampak previdnost. Cernu bi si obljubjal stvari, M jih ne bom izvedel? Utesnjujoče je, Ce se človek izneveri velikim odločitvam. Tu pa tam bom skušal kaj zakrpati, popraviti, izboljšati, za večje podvige bom počakal na morebitne priložnosti. Osebna nota je v nasprotju z mojim prvim člankom v letu 1995. Kot uvod sem izbral misel, ki jo je Dahrendorf zapisal v knjigi Lebensc-hancen (življenjske šanse). Kratek in pomenljiv stavek se glasi: »Akcija brez misli je veliko slabša od teoreticl-ne interpretacije, ki nima praktičnih posledic.« Akcija brez misli pomeni dejanje, ki ne sloni na širšem nacrtu, ampak se odvija v slepoti. Napačen teoretični načrt predpostavlja miselni napor. Ce ne privede do rezultatov, lahko vzpodbudi druge, da nacrt premislijo, popravijo in ga napravijo funkcionalnega. Dahrendorf se tu naslanja na Popperjevo epistemologijo, ki ne vidi v napakah greha, ampak možnost: na napakah se učimo. Mrak so dogme ali pa odpoved iskanju neke resnice. Malo verjetno, ah celo nemogoče je, da človek pripleza na vrh gore poslednje Resnice. Ne sme se odpovedati plezanju, saj vsak korak odpira nova obzorja in širše poglede na svet pod sabo in nad njim. Zakaj se mi zdi Dahrendorfov stavek pomemben? Nešteto je primerov, ko se ljudje spravljamo v akcijo brez misli in načrtov, ki bi imeti ambicijo doseči kakovostne spremembe in nove možnosti osebnega in skupinskega življenja. Sistem »slučajne« hoje je znamenje današnjih dni. Ob koncu tisočletja je očitno, da se moramo v politiki, kulturi, gospodarstvu, v družbenem življenju lotiti kričečih protislovij modernosti in modernizacije. Poskušati moramo razvozlati vozle in iskati poti v mreži, ki smo si jo sami spetli. Nepremišljena akcija je jamstvo za neuspeh. Kljub temu se pogostokrat odpravljamo na pot brez potrebne opreme in s tem povzročamo več škode kot koristi. Misel bom pojasnil s štirimi konkretnimi primeri. Italijanska desnica je na primer spretno izkoristila globoko politično krizo in prišla na oblast. Taktično je bila uspešna in je izkoristila ves tehnološki potencial, ki ga nudijo sodobna komunikacijska sredstva. Ko se je Berlusconijeva vlada znašla pred nekaterimi velikimi problemi in protislovji sodobne družbe je padla na izpitu. Slabo je poznala snov. Ministri so tako brez jasnovidnosti graditi finančni zakon na ogrodju majavega pokojninskega sistema. Nonšalantno so se lotiti velikega problema in hkrati protislovja. Evropske liberalne in demokratične družbe dojemajo finančno zajamčeno starost kot pomembno občanovo pravico. Najrazličnejši »varnostni« sistemi (na primer zdravstve- Ace Mermoua ni) višajo povprečno starost državljanov. Gospodarski in demografski trendi razvitega sveta, tehnologija in nenazadnje krizni trenutki manjšajo proizvodno bazo. Pokojninski sistem se je zato znašel v primežu »državljanske« pravice in stvarne možnosti izplačila pokojnin. Potrebna je reforma sistema, ki ne bo poglabljala državnega primanjkljaja in se hkrati ne bo izonila vprašanju pravice in pravičnosti. Reforma je lahko samo kompleksna. Brez pravih načrtov in misli je Berlusconijeva vlada izbrala najenostavnejšo pot računovodskega brisanja sredstev za pokojnine. Obnašala se je torej izrazito konservativno, saj je udarila po šibkejših slojih in skušala obvarovati previlegije močnih. Zgodilo se je neizbežno. Individualistična, razkosana, površna Italija se je v hipu združila v klasično razredno bitko proti takšnemu zakonu. Nastala je mogočna fronta, ki je združila ljudi najrazličnejših misli. Proti tolikšnemu socialnemu bloku, vlada ni mogla nic. Pristala je na kompromis in sprejela šibek finančni zakon. Nekaj dobrih knjig, poglobljenih misli in načrtov bi morda prepričalo ministre v večjo akcijsko previdnost. S problemom načrtovanja se srečuje tudi italijanska levica. Neizprosne kritike glede njenih povezav s komunističnim enoumjem so sprožile v italijanski levici nešteto misli in stališč. S tem dokazujemo, da nimamo vec dogmatske cerkve in da smo intimno svobodni. Svoboda se spreminja v ljubosumnost do lastnih pozicij, kar povzroča demokratično fragmentacijo. Vendar levica nima nobene politične šanše, Ce ne najde jasnih in široko sprejemljivih stališč in načrtov za reševanje akutnih problemov poznomo-demega sveta. Samo jasna vsebinska osnova lahko omogoči uspešen nastop in nova zavezništva. S trenutnimi in razpršenimi predlogi za gašenje požara ne bo levica izpodbila zakoreninjenih konservativnih stališč. Gola akcija je zanjo neplodna. Brez drznosti, domišljije in vsklajevanja načrtov bo ostala levica »slepa«. Šibkost načrtovanja je danes razvidna tudi v Sloveniji. Po velikem in uspešno izpeljanem cilju samostojnosti je slovenska politika v določenih težavah pri načrtovanju nacionalne prihodnosti. Težave ima s sosedi in torej z zunanjo politiko. Ni povsem jasno, kam bo privedla privatizacija in kako bo vplival prihod tujih kapita-lov. Problem predstavlja tudi nova socialna diferenciacija, ki že danes pogojuje določene politične izbire in siti v radikalizacijo. Kako bo naša mala državica urejevala in načrtovala svojo bodočnost znotraj neizbežnih protislovij? KriCeve zdrahe in afere so simptomi miselne krize. Ce zožimo krog opažanj na slovensko manjšino v Italiji, srečamo podobne položaje. Objektivni in subjektivni pogoji našega bivanja so se spremenili, kar je vsem oCitno. Doživljamo sprostitve in hkrati nemajhne pritiske. Vsi se zavedamo, da bo naše življenje neizbežno različno, vendar so tudi v naši skupnosti opazni vsi simptomi delovanja brez kompleksnega načrtovanja. Manjšina je majhen in izpostavljen organizem, ki je zelo občutljiv na premike in prepihe. Vidne in negativne reakcije nanje pa so drobljenje vodilnih elit, zbliževanja in razhajanja ter velika težava pri iskanju kolikor toliko stabilnih pravil igre. Mešajo se preteklost in sedanjost, stare zamere in novi strahovi. Očitna je stiska pri iskanju skupinskih načrtov za bodočnost. Slednja pa ni v goli akciji, ampak v miselnem jedru, ki zna ustvarjati konkretne predloge. V iskanju se marsikateri nacrt izkaže kot neuresničljiv, vendar to ne odjema legitimnosti iznajdljivemu mišljenju, kot tudi ne izpodbija nujnosti samozavestnega in samospraševalnega načrtovanja. Primere lahko povzemam v smilsu Dahrendorfovega uvodnega stavka. Bojmo se brezglave akcije in ne teoretičnih predlogov, ki se lahko izkažejo kot zmotni. Misel nam je danes potrebna kot kruh in ni ga večjega voščila za novo leto, kot je to, da bi imeti obilo kruha. ČEDAD / DANES DAN EMIGRANTA Vaje za uprizoritev Clodičeve komedije na Dnevu emigranta MANFREDONIA / NEVARNA PUSTOLOVŠČINA Prikaz dela in problemov Slovencev na Videmskem Ob prireditvi bodo predstavili letošnji Trinkov koledar 'pJ'DAD - Danes popoldne ob 15. uri se bo ^ Cedajskem gledališču 1stori dvignil zastor nad tradicionalnim Dnevom emigranta, ki ga Prirejajo kulturne organizacije iz videmske po-'O’njine. Gre za eno najpomembnejših manifestacij v Benečiji, ki želi di predvsem opozorilo \Ta P°^ožaj Slovencev v adiskih, Terski in Kanalski dolini ter v Reziji. Spored današnjega srečanja v Čedadu se bo PriCel z nastopom pevk m pevcev, ki so se najbolje odrezali na zadnjem Senjamu beneške Pesmi, ki ga v Klodicu e vec let prireja kulturno društvo Rečan. Na unevu emigranta, po Pozdravnih nagovorih senatorja Darka Bratine in domačinke Luigie egrove, pa bo prvič nastopila tudi ženska pevska skupina Rože majave iz Rezije. Tudi ob tej priložnosti vlada veliko pričakovanje za nastop beneškega gledališča, ki se o predstavilo z delom Alda Clodica »Berite ■ Matajur«.Komedi- jo bodo na odru obliko-ali Mario Bergnach, noredana Drecogna ter tnanni in Teresa Trus-gnach. Današnje Cedajsko recanje pa bo tudi pridnost, da bodo obcin-stvu predstavili letošnji jT^kov koledar, ki ga dolgo vrsto let izdaja oimensko kulturno dtnstvo iz Čedada, km L °ežno listanje po t °did^U Potriuie- da je vcak- etoSnja izdaja z bnn .lnskega vidika res ““gata. Ob uvodni misli Tr?dLednika KD Ivan Vertm,0 Prof- Marina na m - za skoraj 3% pa je erneljna državna listina 'Znalo pomembna«. ako izhaja iz raziskave lrecte, po kateri je 71 % anketiranih mnenja, da je treba Ustavo Ponekod popraviti. Kaj pa menijo o parlamentu? Za 84,23 % gre Za pomembno ustano-v?’za 10% pa bi lahko aobro opravili tudi brez njega. FalcoAccame o prevratniških ciljih Gladia in enote X Mas RIM - Iz arhivov ameriške vohunske službe CIA izhaja, da je bila zloglasna enota X Mas »črnega princa« Junia Valeria Borgheseja zametek protikomunistične polvojaške organizacije Gladio, ki jo je razkrinkal beneški sodnik Felice Casson. To je vCeraj potrdil bivši predsednik obrambne komisije v poslanski zbornici Falco Accame rekoC, da je zveza med pripadniki salojske enote in prevratniškimi skupinami omenjena že v parlamentarnem poročilu o dogajanju v letih 1963-1964, ko bi bil moral gen. De Lorenzo izpeljati vojaški udar; kot je priznal vodja urada Rei (Sifar) polk. Roc-ca, so v ta namen novačili bivše karabinjerje, mornarje in padalce iz vrst X. Masa. Te elemente naj bi izkoristili tudi za teroristične atentate v 70. letih. VREME / IZBOLJŠANJE V SRENJI IN JU2NI ITALIJI Premor pred poslabšanjem? Meteorologi se bojijo, da bi frontalna motnja prispela pred otoplitvijo RIM - Položaj nad srednjo in južno Italijo se je včeraj nekoliko izboljšal. Cestarjem je ob pomoči vojske in gasilcev v glavnem uspelo vzpostaviti povezave z vsemi od sveta odrezanimi občinami, tako da je bilo sinoči nedostopnih le nekaj vasi in zaselkov. Tudi mraz je nekoliko popustil, izboljšanje pa bo le postopno. To velja tudi za severno Italijo, kjer sedaj posvečajo vso pozornost klošarjem in brezdomcem. Vsi sedaj upajo, da se bo ozračje otoplilo do tolike mere, da ob prihodu nove tokrat toplejše, a tudi bolj vlažne frontalne motnje ne bo prišlo do novih zapletov. Tla so se namreč tako ohladila, da bi morebitne padavine marsikje povzročile predvsem žled in poledico. Meteorologi pa ne izključujejo niti novih snežnih padavin, ki bodo morda tokrat zajele tudi V teh dneh se lahko golobi sprehajajo po jezerih. (AP) severno Italijo. AVTOMOBILSKI DAVKI Davek Obdavčljiva moč 1-5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 21.780 30.490 32.665 39.200 39.200 45.735 65.335 78.400 92.775 117.600 137.200 169.865 200.355 222.135 252.620 278.755 309.245 NOVICE Tudi Farnesina išče pogrešanega Tržačana RIM - Tudi zunanje ministrstvo se zanima za usodo Tržačana Carla Bozzole (na sliki), ki ga že od srede novembra pogrešajo v Bosni-Her-cegovini. Po zadnjih vesteh, naj bi bil Bozzola jetnik neregularne muslimanske vojske v okolici Bihača. Moški, ki je po poklicu avtoličar, je član neke humanitarne organizacije, pri kateri sodeluje tudi tržaški občinski svetovalec Demokratične stranke levice, znani primarij otroške bolnišnice Burlo Garofolo Mario Andolina. Zunanje ministrstvo je v zvezi z izginotjem italijanskega državljana aktiviralo ambasadi v Zagrebu in v Sarajevu ter sosednja konzularna predstavništva. Oblastem je zadevo uradno prijavila zena izginulega Radmila Stojovič. Dogodek je doživel velik odmev v krajevnem in tudi v vsedržavnem tisku. V deželi malo snega, proge pa so zasnežene TRBIŽ - Čeprav je v zadnjem času v goratem področju Furlanije-Julijske krajine zapadlo malo snega, so skoraj vse smučarske proge primerne za smuk. Temperatura je povsod precej nizka, največ snega (40 cm) pa imajo na Selli Nevei, drugod je snega manj. Naprave v vseh turističnih in športnih središčih so v glavnem odprte, vse ceste so popolnoma čiste in torej brez težav prevozne. V četrtek zasedanje deželne skupščine TRST - Deželni svet se bo prvič v novem letu sestal v četrtek, 12.januarja. Na dnevnem redu ima edinole obravnavo zakonskega osnutka o reformi zdravstvenega sektorja, ki je že sprožil celo serijo političnih polemik. Sporno je zaprtje nekaterih javnih bolnišnic. Računajo, da bo obravnava tega vprašanja trajala precej časa. Desničarski skrajneži napadli socialna centra RIM - Približno dvajset zamaskiranih nasilnežev je preteklo noč v Rimu napadlo dva socialna centra v rajonu Primavalle in v Ul. Valle Aure-lia. Policija je prepričana, da gre za skupino skrajnodesničarskih mladeničev, ki imajo Ze dalj časa »na muhi« socialne centre, kjer se v glavnem zbira levo usmerjena mladina. Policija je takoj po napadu našla na tleh zelezne palice, pred begom so nasilneži tudi močno poškodovali nekaj parkiranih avtomobilov. Sumijo, da gre za iste ljudi, ki so za Silvestrovo napadli in ranili dva poljska državljana. PRED IZGRADNJO PODZEMNEGA PUNSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH? Da ne ostane Aquila katedrala v puščavi Zadnjo besedo noj bi izreklo ministrstvo 16. jonuorjo Vprašanje podzemnega plinskega skladišča pri Zavijah se menda bliža rešitvi. Tako vsaj je slišati v krogih deželne uprave, saj je odbornik za načrtovanje Pietro Arduini za dne 12. ah 13. januarja sklical skupen sestanek s predstavniki družb Mon-teShell in Seastock, ki naj bi pobudo speljali. V ponedeljek, 16. januarja, bi namreč moralo biti na ministrstvu za delo, ki ga vodi Clemente Mastella, odločilno srečanje, na katerem bodo izrekli zadnjo besedo za ali proti skladišču - tudi zaradi tega, ker bo poslednji zakoniti rok za tako odločitev dokončno zapadel dva dni pozneje. Problem ima dvojno veljavo: prvič, od njegove rešitve je odvisna usoda uslužbencev nekdanje naftne Čistilnice Aquila, na katere prostoru bi skladišče uresnicih; drugič, od tega je odvisna tudi usoda samega zemljišča, da se ne bo vse skupaj spremenilo v pregovorno katedralo v puščavi ali pa, da ne bo ondotno območje postalo tarča grabežljivih špekulantskih krempljev. Vprašanje delovne sile podjetja Savi tri iz sklopa MonteShella je bilo zaenkrat načelno razčiščeno z njenim vpisom v zloglasni režim mobilnosti, ki predstavlja pravzaprav nekakšno kompenzacijsko komoro med izredno dopolnilno blagajno in odpustom iz službe. Ce izvzamemo 16 delavcev, ki se bodo kmalu upokojili, in 13 delovnih moCi, ki nimajo več pravice ne do izredne dopolnilne blagajne in ne do mobilnosti ter bodo ostah zaradi tega na cesti, jih ostane 28: ti čakajo na ponoven vpis v dopolnilno blagajno, ki bi jim omogočil, Ce jim bo pristojno ministrstvo dopolnilno blagajno odobrilo, vnovično zaposlitev; delali naj bi torej za izgradnjo hranilnikov utekočinjenega butana in propana. To pa je že spet odvisno od zadevnega sklepa deželne vlade, ki ga je odbornik za industrijo Gian-franco Moretton obljubil že proti koncu decembra, a ni o njem ne duha ne sluha. S tem sklepom bi morali določiti pogoje, pod katerimi naj Monte-Shell in Seastock namestita plinski terminal: šlo bi za skupno skladišče z omejeno zalogo plina, ki bi ga morah odvažati v prvi vrsti po železnici in le manjše količine tudi s tovornjaki. Med pogoje spada kajpak tudi ta, da podjetji ustanovita novo družbo, ki bi utegnila vsrkati tudi tistih 13 delavcev, za katere ni v danih razmerah več nobene pomoči. Jasno je seveda, da bo morala nova družba strogo spoštovati protionesnaže-valne in varnostne predpise, drugače bi se znalo zgoditi, da bosta tržaška in miljska občinska uprava oklicah še en referendum, potem ko je prebivalstvo svojcas na vprašanje, ah je naklonjeno plinskim hranilnikom ah ne, že pokazalo s prstom navzdol. Verjetno pa bi tudi tedaj nihče ne sprožil vprašanja, zakaj smejo tovornjaki s plinom izza meje svobodno krožiti po Tržaškem, tovornjaki z ža-veljskim plinom pa ne... Drago Gašperlin Odločilni dnevi za železarno AFS Skedenjski železarji so preživeh zasuk starega leta v novo potolaženi. Tri dni pred božičem so predstavniki sindikatov FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM podpisali z načelnikom urada za osebje družbe AFS sporazum, s katerim so delavcem za leto dni podaljšali izredno dopolnilno blagajno, namesto da bi jih vpisali v režim mobilnosti. Ne samo, sporazum bo mogoče konec letošnjega decembra podaljšati še za pol leta. Železarji so torej potolaženi, ne pa zadovoljni, kajti tovarna še ni bila rešena pred propadom, zato mrzlično pričakujejo razplet zdajšnjih pogajanj za njeno prodajo. Gre za delno privatizacijo, kajti milijarde bi morala prispevati tudi deželna finančna družba Friulia, zaradi katere je nastal nedavno kratek stik med predsednico vlade Furlanije-Juhj-ske krajine Alessandro Guerra in njenim odbornikom za industrijo Gianfrancom Moretto-nom; ona je trdila, da denarja ni, on pa, da je... Fhi Friuhi se je zaradi tega že prejšnji teden mudila delegacija jeklarske grupe Luigija Lucchinija, medtem ko se je glasnik traderske družbe Bobnat podjetnikov Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze z vodstvom družbe sešel že poprej. Seveda so vsi hudo zapeti, zato se še zmeraj ne ve, kolikšen dežel bo Friulia pravzaprav prispevala spočetka so govorih, da 39 milijard lir, torej ravno toliko, kolikor je sprva ponudil za odkup železarne nekdanji predsednik Confindu-strie, medtem ko ponuja Bobnat 33 milijard lir. Sicer pa je ponujena vsota relativna, kajti zdaj se kopja lomijo na drugih ravneh in oba traderja imata rahlo prednost pred Lucchi-nijem, na katerega ju vežejo svojevrstne in protislovne niti: po eni strani sta zaveznika (IL-VA), po drugi strani pa nasprotnika (AFS). Ah je mogoCe, da bi ške-denjski obrat skupaj kupila? Vse kaže, da ne. Skoraj gotovo pa je tudi, da Friuha ne bo pustila na cedilu furlanskega podjetnika Pitti-nija, ki na železarno ni samo Čustveno navezan... Skratka, Lucchini bi moral kaj kmalu predložiti svoj industrijsko-razvojni naCrt, brž zatem, in sicer 20. januarja, pa naj bi prišel iz Rima dokončen ministrski odgovor, kateri naCrt je prodrl. Delavcev in sindikalistov to sicer ne zanima: glavno je, da se železarna reši in z njo ne le delovna mesta, temveC tudi zgodovinska tradicija, (dg) Burja se je nekoliko polegla, mraz pa še naprej pritiska Mraz še vedno pritiska, burja pa je včeraj nekoliko pojenjala, tako da so tudi gasilci in mestni redarji imeli včeraj precej manj dela kot v sredo. Temperatura se je v mestu ves dan sukala okrog ničle, na Krasu pa je živo srebro padlo nekaj stopinj pod ničlo. Vremenoslovci napovedujejo, da bo vreme ostalo pretežno jasno, tudi temperatura bo za spoznanje višja ter se bo prilagodila povprečju v tem letnem Času. Mestno središče je bilo vsekakor vCeraj videti dokaj prazno, tudi prve razprodaje niso pritegnile posebne pozornosti redkih mimoidočih, kot je razvidno tudi iz gornje slike (foto Ferrari/KROMA). _____DANES / V GLEDALIŽCU ROSSETT1__ Danes novoletni koncert Novoletni koncert, ki ga že petnajst let prirejajo tržaški trgovci, se letos predstavlja nekoliko prenovljen. Prvič ga bo izvajal orkester opernega gledališča Verdi, prenašala ga bo tržaška krajevna televizijska postaja Teleantenna, pokrovitelja koncerta sta bančni zavod CrTrieste in Trgovinska zbornica, izkupiček pa bo šel Odboru Luchetta, D’Angelo, Ota, Hrovatin, ki si prizadeva, da bi v mestu odprli dom za otroke-žrtve vojn. Z naslovom Srečno novo leto Trst bo koncert na sporedu danes v gledališču Rossetti, in sicer s pričetkom ob 17. uri. Na letošnjem koncertu, ki med drugim sovpada s 50-letnico Združenja tržaških trgovcev, bodo podelili tudi priznanja Srebrne vrtnice. Namenjajo jih organizacijam in posameznikom, ki so pripomogli k socialni, kulturni ali gospodarski rasti mesta. Danes podo Srebrno vrtnico sveča- no izročili družbi Assicurazioni generali in jadralnemu društvu Barcola-Grignano za izvedbo regate Barcolana '94. Posebno priznanje bodo danes popoldne podelili tudi Lidianu Azzopardu, dirigentu godbe na pihala Verdi, ki je doslej oblikovalo tradicionalni novoletni koncert. Njemu bo prefekt Luciana Cannarozzo predal viteški križ. Udeležence koncerta bosta poz-dmvila tudi tržaški župan Riccardo Illy in predsednik Združenja tržaških trgovcev Umberto Dorligo. Kot je že ustaljena navada, bo tudi program letošnjega koncerta v prvi vrsti posvečen dunajski in operetni glasbi. No sporedu bodo tako skladbe družine Strauss, Franza von Suppeja, Lebarja, Kalmana, Sorozabala in Brahmsa. Z orkestrom gledališča Verdi, ki ga bo vodil Tiziana Severini, bo nastopil tudi argentinski tenorist Jose Cura. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Postni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nova poštna služba Od ponedeljka, 9. januarja bo uporabnikom poštnih uslug na voljo nov servis. V glavni dvorani osrednje pošte na Trgu Vit-torio Veneto bodo namreč namestili box za informacije, kjer bodo občani lahko informirani o vseh uslugah, ki jih nudi poštna uprava, kjer pa bodo dobili tudi vsa navodila, kako opraviti vse poštne operacije. Box bo odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13.30 in od 16.30 do 18.30, ob sobotah pa od 9. ure do 12.30. Poštna uprava ob tem pripominja, da gre za »kvalitetni skok« v odnosu z uporabniki, s katerimi si želi stalnega stika in izmenjave mnenj. PROMET / POZIV CAMMINATRIESTE V ENEM SAMEM DNEVU Preveč vozil (160.000), onesnaženja in nesreč Sest »samotnih smrti« Praznični dnevi usodni za osamljene ostarele Združenje za varnost in za pravice pešcev Cammi-naTrieste se še enkrat javno sprašuje, kam pelje razvoj prometa v Trstu. Vprašanje prometa se ne sme omejiti samo na zagotavljanje Cim hitrejšega prevoza, ampak mora tudi upoštevati pravice prebivalstva, predvsem pravico do zdravja. Kot je znano, je v mestu in še zlasti v središču onesnaženje zraka prekoračilo varnostne meje in vsi dosedanji ukrepi in omejitve niso še rešili tega, tako pomembnega vprašanja. Zadnji podatki zveze za okolje Lega Ambiente dokazujejo, da se zrak v središču lahko primerja z najbolj onesnaženimi mesti. DrugaCe ne bi niti moglo biti, ko pa je v Trstu 160 tisoč registriranih vozil in vsako leto registrirajo 11 tisoč novih vozil. Tak porast je nevzdržen in v bistvu tudi nepotreben, Ce upoštevamo, da Trst premore komaj 240 tisoč prebivalcev. Nemalo je k vedno večje- mu številu avtomobilov v mestu pripomogel tudi bencin po znižanih cenah, saj je večkrat cenejši zasebni od javnega prevoza. »Promet je kakor vojna,« ugotavlja združenje CamminaTrieste: vsako leto pri prometnih nesrečah v Italiji umre od 7 do 9 tisoč ljudi, od tega je tretjina mladih pod 21 letom starosti, vsake dve minuti pa beležijo ranjenca. Tudi Trst prispeva k tej »prometni vojni« in sicer spada med mesta, kjer je sorazmerno najveC prometnih nesreč glede na število prebivalcev. V zadnjih desetih letih je na cestah tržaške občine bilo 15.176 prometnih nesreč, pri katerih je umrlo 215 oseb, torej ena vsakih 17 dni, 20.486 oz. 6 na dan pa jih je bilo ranjenih. Število nesreč je naraslo: v letih 1984-85 jih je bilo 1.326, v letih 1992-93 pa 1.712; v samih sedmih letih se je torej število prometnih nesreč povečalo 29.1 odstotokov. Tržaška kronika beleži skoro vsak dan primere »samotnih smrti«, ostarelih in osamljenih oseb, ki umrejo, sami, ne da bi se kdo zavedel njihove smrti. Vendar pa še ni zabeležila takega dne, kot je bil včerajšnji, ko so odkrili nic manj kot šest primerov »samotnih smrti«. Štiri so jih odkrili v malo več kot dveh urah, od 8. do 10. ure dopoldne, ko so reševalce RdeCega križa poklicali v Ul. SS. Martiri, v Ul. Alfieri, v Ul. Trissi-no in v Ul. Rivalto. Popoldne pa so posegli Se v Ul. Biasoletto in v Ul. S. Lazzaro. Ostareli, ki živijo sami, so velikokrat ob praznikih še bolj sami, kot so sicer. Tudi to je posledica kulture, ki nam s televizijskih ekranov vsiljuje kot osrednjo vrednoto - potrošništvo. Prazniki, ki so komaj minili, so predvsem priložnost za nakup potrebnih in nepotrebnih daril. Izračunali so, da bi z ostanki božičnih in novoletnih kosil in večerij, ki jih v Italiji vržejo v smeti, lahko prebivalci Albanije živeli tri mesece. Ljudje po svetu umirajo zaradi lakote in vojn, pri nas, v mestu, ki beleži izredno visok odstotek ostarelih, pa umirajo v osamljenosti. V tržaški občini ni več nevarnosti gozdne stekline Glede na dejstvo, da že šestdeset dni niso zabeležili novih primerov gozdne stekline na ozemlju tržaške občine, je tržaška občinska uprava preklicala odlok, s katerim je 7. novembra lani uvajala strožje varnostne predpise za preprečitev širjenja te bolezni. TRST Petek, 6. januarja 1995 ^SrpOKROVITEUSTVOM TRŽAŠKE OBČINE Danes po mestu 8. pohod za mir Govori žensk, »vzgojiteljic k miru« - V ospredju tudi vprašanje Glasbene matice »Trst za mir« je geslo, pod kate-ini se bo danes v mestnem srediSCu odvil 8. pohod za mir. Zbirališče bo na Garibaldijevem trgu ob 15.45, sprevod bo krenil po Carduccijevi U lci> Ul. Ghega in mimo železniške postaje do dvorane Tripcovich. Tu 0 zaključni shod, na katerem bodo sPr,egovorile tri ženske, ki so vključene v solidarnostne dejavno-sh. in sicer delavka Loredana Scri-gni, asistentka vojnih beguncev Maja urlan in prostovoljna socialna de-avka Marisa Semeraro. Letos bodo nastopile govornice, ker so se prireditelji pohoda na tak način hoteli odzvati vabilu Organizacije združe-nih narodov, pa tudi katoliške Cerk-va> naj bo leto 1995 posvečeno ženskam kot vzgojiteljicam k miru. Na zaključnem shodu je predvidena glasbena točka z nastopom piani-sta Aljoše Starca. To pa zato, ker želijo pireditelji pohoda opozoriti tudi na težak položaj, v katerem se nahaja Glasbena matica, na kateri Aljoša Starc uči. Finančni položaj slovenske glasbene šole je namreč tako hud, da ni mogoče izključiti niti zaprtja šole. Pohod za mir bo torej izražal ne samo odpor proti vojnim grozotam in solidarnost z žrtvami in s trpečimi ljudmi, ampak tudi jasno stališče do temeljnih problemov, s katerimi se spopada tržaška družba. To so poudarili sami pobudniki pohoda: »Kdor verjame v ideale dialoga, človeške solidarnosti in spoštovanja kultur, jezikov, ver in običajev drugih, se pogosto čuti osamljenega. Želeli bi, da bi naš tradicionalni mestni pohod za mir ponovno potrdil, da Trst še veruje v vrednote solidarnosti, miru, dela in demokracije, ki so nenadomestljivi predpogoji omikanega in moralnega napredka, na katerem je mogoče graditi pravičnejšo in boljšo sedanjost oziroma bodočnost za vse.« Pohod za mir se bo odvijal pod pokroviteljstvom Občine Trst, če mu bodo druge obveznosti in predvsem zdravje dopuščali, pa se ga bo udeležil tudi škof Bellomi. INTERVJU ZA CORRIERE llly: Levica preostra do Berlusconija Kritike na Bossija Tržaško SKP spet ostro napada župana, »ki stalno dvori desnici« Riccardo Illy je v intervjuju dnevniku Cor-riere della Sera očital levici, da je prehitro povzročila padec Berlusconijeve vlade. Vladam je treba omogočiti, da delajo in da torej izvajajo program, poudarja llly, ki je prepričan, da Berlusconiju to ni bilo omogočeno. Se večjo napako bi po županovem mnenju naredila levica (posebno DSL), če bi sklenila katerokoli vladno ali celo politično zavezništvo z Ligo, ki je po njegovem mnenju nezanesljiva. V tem primeru tvega levica klavrni konec, ki ga je Liga privoščila Berlusconiju... Illy, ki vsekakor pozablja, da je Berlusconijev padec povzročila Severna liga, si želi, da bo Ita- POGOVOR Z RAJMUNDOM CARLIJEM “Berlusconi je izdal Ligo, ker je vseskozi sabotiral federalizem« »Niccolini ostaja zvest Listi za Trst, Bossi je na pravi poti« »Ge je kdo koga izdal f to edinole Silvio Ber-lusconi, ki je obljubljal e . ralizem, v resnici pa gaje vseskozi sabotiral«. Rajmund Carli, občinski , V“tovalec Severne Lige Uevinu-Nabrežini, je v e) zapleteni vladni krizi z razliko od nekaterih Vegovih somišljenikov -Popolnoma na strani ffiberta Bossija. Menite torej, da je »se-tiatur« tudi tokrat pote- tez ?Prav° PolitiCno P°' »Bossi je že z ustano-'jdvijo Lige nesporno Pokazal, da ima velik amisel za velike in stra-teške politične bitke. Prepričan sem, da je tudi tokrat na pravi poti, čeprav se njegove poteze Najbrž marsikomu zdijo Prenagljene in celo naperjene proti interesom sanie Severne lige. V re-snici pa ni tako. Ljudje bodo prej ali slej razume-h, da Berlusconi ni izpolnil niti ene od svojih Devinsko-nabrežinski svetovalec Lige Rajmund Carli predvolilnih obljub.« V vladi pa so sedeli tudi ugledni ministri Vaše stranke... »Glavni cilj Lige je bil in je federalistična uredi- tev Italije. Mi smo upali, da bo vlada delala v to smer, v resnici pa se je dogajalo prav obratno. Ce je kdo izdal, je bil to edinole Berlusconi. Poglejte Zelo aktivni posl. Niccolini se že pripravlja na volitve Tržaški poslanec Severne lige(!) Gualberto Niccolini je v teh dneh vsestransko aktiven. Pojavlja se v vseh vsedržavnih časopisih, gledamo ga po televi-ziji in slišimo ga po radiu. Povsod vztrajno zagovarja Silvia Berlusconija, napada Umber-ta Bossija in svari pred nevarnostjo komunizma. Bossi je predsi-nočnjim na »Maurizio Costanzo show« povedal, da je Berlusconi obljubil »odpadnikom« Lige zanesljivi parlamentarni mandat, zato lahko sklepamo, da se tržaški poslanec že vneto pripravlja na bližnje volitve, ko bo najbrž nastopil kot kandidat novega kartela Berlusconi-Fini. Volk dlako mnenja, nravi pa ne. Slovenci poznamo Niccolinija predvsem kot zagrizenega nasprotnika Osimskega sporazuma, kot vestnega glasnika Liste za Trst ter kot odraz tistega dela mesta, ki je vedno težil k zaprtosti. Niccolini in njegova somišljenica posl. Antonietta Va-scon vneto tekmujeta, kdo je bližji Berlusconiju in kdo najboljše tolmači njegove besede. Res lep boj! samo, kakšno volilno zvijačo si je zamislil, da je zmagal na volitvah.« Kaj mislite s tem? »Berlusconi je bil na Severu nas zaveznik, na Jugu pa je sklenil volilni sporazum s fašisti. Zmagal je z dvema zelo različnima političnima linijama in danes nas obtožuje, da smo ga izdali. Ali ni to neverjetno?« Kako gledate na spor med Bossijem in notranjim ministrom Robertom Maronijem? »Liga je od vsega začetka pluralistično in heterogeno gibanje, ki pa se enotno bori za federalizem. Jaz teh sporov, ki so in jih ne gre zakrivati, vsekakor ne bi dramatiziral.« Tržaški poslanec Lige Gualberto Niccolini se je v tej vladni krizi zelo jasno opredelil za Berlusconija, tako da se njegova stališča sploh ne razlikujejo od stališč »Forza Italia«. Kaj menite o tem? »Niccolinijevo zadržanje me sploh ne čudi. On ni nikoli verjel v Severno ligo in je skočil na naš voz le iz čiste volilne računice. Bil je in ostaja zagrizen nacionalist, ki se ni nikoli odrekel politihni pripadnosti Listi za Trst, to se pravi svoji matični stranki.« Mislite, da bo Liga prestala ta vihar? »Ce bo zmagal Berlusconi in če gremo na takojšnje volitve, tvegamo razbitje in morda tudi izginitev. Ce se bodo dogodki razvili v drugo smer, pa bo Severna liga nedvomno močnejša, kot je danes.« S.T. lija v teh zmedenih časih dobila vlado, ki bo izvedla nujne institucionalne reforme. Vladni kabinet naj bi vodila eminentna osebnost, iz vladne koalicije bi bilo treba izključiti skrajnosti, to se pravi Nacionalno zavezništvo in Stranko komunistične prenove, je v intervjuju še povedal tržaški župan. Zelo ostro kritično noto proti Illyju je medtem izdal občinski svetovalec SKP Jacopo Venier, ki očita županu, »da ščiti močne gospodarske interese in tehnokratsko ideologijo, na kateri sloni občinska uprava«. Illy po mnenju SKP stalno dvori Berlusconijevi stranki in popolnoma prezira mnenja in stališča večinskih strank, kot jasno dokazuje »afera Cargnello-Cervesi«. Zadnji dogodki, je še mnenja Venier, potrjujejo, da sedanji linjev odbor ni nič boljši od prejšnjih in da odraža stare in znane oblastniške kroge, ki od vedno pogojujejo tržaško politično življenje. Deželni svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina pa je prepričan, da si mnogi prizadevajo za politično likvidacijo Zavezništva za Trst. Zeleni nimajo nič skupnega s temi silami in z vsemi, ki hočejo na nek način spraviti v krizo sedanjo občinsko koalicijo. Ghersina in somišljeniki ostajajo kritični do imenovanja Giovannija Cer-vesija za odbornika za urbanistiko, potrjujejo pa lojalnost Zavezništvu za Trst in tudi županu Illyju. NOVICE V dolinski koaliciji tudi predstavnik SKP Zupan Marino Pečenik nam je v dopolnilo včerajšnjega članka o delovanju dolinske uprave povedal, da je tudi Stranka komunistične prenove sestavni del krajevne občinske politične koalicije. Zastopa jo občinski svetovalec Wily W6ras, ki je bil izvoljen na listi KPI, potem pa je pristopil v SKP. Nova ureditev prometa v rajonu Sv. Vida V okviru načrta za novo ureditev prometa v rajonu Sv. Vida je občinska uprava preklicala vse dosedanje predpise, ki so veljali na področju Trga Cornelia Romana ter uvedla enosmerno vožnjo na ulicah dei Fabbri, dei Capuano, Cia-mician in Reber Montanelli, kjer so tudi uvedli nove prepovedi parkiranja, ter na Trgu Cornelia Romana. Vpisovanja v tržaške občinske otroške vrtce Tržaška občinska uprava opozarja, da bodo vpisovanja v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 za otroke, rojene v letih 1990, 1991 in 1992 in med 1. januarjem in 31. marcem 1993 (a le v primeru, da prihajajo iz občinskih jasli) potekala od 16. do 31. februarja na samih šolah. Občina je tudi uvedla informacijsko službo, ki bo delovala od 9. do 14. januarja v Ul. del teatro 5, tel. 6754470, s sledečim urnikom: Ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 9. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 14. do 15. ure. »Zeleni hobby« pri združenju Confesercenti Pri združenju Confesercenti bo sekcija cvetličarjev priredila tečaj »Zeleni hobby«, ki je namenjen ljubiteljem domačih rastlin. Deset srečanj in 20 ur lekcij bo posvečenih poznavanju teorije in prakse, ki sta potrebni, da se v stanovanjih in na balkonih uspešno goji cvetlice in rastline. Vpisovanja sprejemajo do 16. januarja. Informacije na tel. številld 765082. Razstava znamk in sonetov V občinski galeriji na Trgu Unita so sinoči odprli razstavo posvečeno gledališkim in drugim javnim prireditvam z neobičajnega zornega kota: razstavljajo namreč nad 2.500 znamk posvečenih predstavam, inštrumentom, igralcem in kompozitorjem, ter sonete, ki jih je tržaška publika posvetila igralcem, ki so nastopali v tržaških gledališčih od začetka prejšnjega stoletja. Razstava bo odprta do 15. januarja od 10. do 13. me ter od 16.30 do 19.30. Požar v škedenjski železarni Včeraj popoldne okrog 14. uri se je na območju škedenjske železarne vnel požar v skladišču starih transportnih trakov in odpadnih zračnic. Ker protipožarna ekipa železarne ni bila kos plamenom in gostemu dimu, so priskočili na pomoč tudi gasilci iz bližnje postaje na Ul. D’Alviano, ki so v kratkem pogasili požar. Nevi Godnič v spomin Na novoletni praznik smo obnemeli ob novici, ki je šla skozi Nabrežino, da je na svojem potovanju v Cordobi v Španiji utihnila profesorica Neva Godnič. Odšla je tiho, daleč od doma, od vseh, ki smo jo poznali in jo imeli radi, in nam prihranila boleči občutek nemoči pred dejstvom, da njeni bolezni ni bilo več pomoči. Njeno utrujeno telo je leglo k počitku, vendar nikakor ni mogoče sprejeti dejstva, da je utihnila njena, večkrat pikra, direktna beseda, njena briljantna inteligenca, njena intelektualna radovednost, njena subtilna občutljivost, polna hrepenenja. Tisti, ki smo jo poznali in jo imeli radi, večkrat nismo razumeli njene otožnosti, ki je bila bistvena komponenta njene bogate osebnosti in njenega, včasih, težko razumljivega značaja. Njeno življenje je spremljala boleča praznina očeta, ki ji je bil umrl, ko je bila še otrok in njena močna simbioza z dobro mamo ji je bila gotovo dala moč, da je v življenju dosegla zavidljive rezultate, ki so jo privedli do visokega priznanja, kakršno predstavlja profesorsko mesto na fakulteti za slavistiko v Vidmu, kjer je dolgo predavala slovansko filologijo, pa tudi dejstvo, da je bila priznani filolog in publicist v vsedržavnem merilu. Vendar tista resnična Neva, tista naša, ki smo jo ljubili, je bila vsa predana Krasu in njegovim ljudem. Ganilo jo je morje, ganil rej, ki je rdečil njene gmajne, ganili spomini in pesem. Večeri, ki smo jih preživeli, skupaj z njeno mamo, v prepevanju starih pesmi in v pripovedovanju starih družinskih zgodb, so tista dediščina, ki ostaja v nas. »Stara mama, oj ne šivaj sarafana več...« Otožna melodija Rdečega sarafana: Nevin topli pogled, ki je žarel iz njenih oči, je bil plav, kakor njeno morje, kakor breg pod Nabrežino, kakor stara vas in kostanji, kakor borjači polni spominov. Z njeno mamo je pred dvema letoma odšel tudi del nje. Začela se je poslavljati od nas tiho in diskretno, vse do trenutka, dokler ni podlegla bolezni. Občutek praznine nas je popolnoma potlačil, zlasti pa nas boli vse tisto, kar je ostalo nedorečeno: predvsem naša ljubezen do nje. Prepričani smo, da je v svoji neznani domovini našla svoj mir in da ve, da bo naša ljubezen z njo za vedno, vse do našega ponovnega srečanja. Dotlej, Neva, »nad hčerko sladje uživaj prejšnjih veselin...« Tatjana Rojc NOVO LETO V PARIZU Tudi iz zamejstva na tajzejsko srečanje Praznovanje prihoda novega leta skupaj z mladimi iz več kot petdesetih držav iz celega sveta, predvsem pa iz Evrope, je doživetje, ki ga zlepa ne pozabiš! Na novoletnem mladinskem taizejskem srečanju, ki je bilo letos v Parizu, se je zbralo 100.000 mladih. Iz Slovenije je v Pariz potovalo 65 avtobusov, to pomeni 3.300 mladih. Njim se je pridružila tudi skupinica Slovencev iz Trsta in okobce, točneje 14 fantov in deklet. Srečanje je trajalo od 27. decembra do 1. januarja. V teh dneh se je zvrstila vrsta molitvenih srečanj, in to tako v župnijah, kjer so mladi prebivah, kot v velikanskih halah pariškega razstavišča na Porte de Versailles, kjer so mladi lahko prisluhnili tudi besedam karizmatičnega voditelja taizejske skupnosti, brata Rogelja. Mladi pa so imeh tudi priložnost za pogovore in za poslušanje pričevanj prostovoljcev, ki se ukvarjajo s socialnim delom, ter mladih, ki prihajajo iz različnih držav in stvarnosti. Pogovarjali so se tudi o nestrpnosti, o rasizmu, o nasilju, o problemih, torej, katerim so se sami želeli zoperstaviti že tako, da so v teh dneh skupnega življenja dokazali, da mladi lahko živijo in diskutirajo v miru in spoštovanju drug drugega. Seveda pa je bilo med enim in drugim srečanjem tudi še dovolj časa, da so si mladi ogledali znamenito francosko prestolnico, se morda povzpeli na Tour Eiffel, na Montmartre, si ogledah Notre Dame, kak muzej, se sprehodih po ulicah latinske četrti ali po Champs Eksees... Na Silvestrovo pa so se mladi zbrali v župniji, kjer so živeli. Novo leto so pričakali ob molitvi za mir na svetu. Ob polnoči pa se je molitev prelila v spontan aplavz in voščila, katerim sta sledila zabava in ples. »La fete des natio-nalites” je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Prvega januarja pa so imeh vsi mladi, tudi tisti, ki so drugače pre-spah v šolah in telovadnicah, možnost, da so bili za novoletno kosilo gostje francoske družine. Domačini so sploh dokazali veliko gostoljubnost in prijaznost do množice mladih, ki so prišli od vsepovsod. Pri organizaciji je pomagal prav vsak član župnijske skupnosti: nekateri so mlade sprejeli na dom, drugi so pripravljah program, tretji so pazili na red na šolah in skupnih bivališčih, spet drugi so pomagali z darovi v hrani in denarju. Tudi na skupnih masovnih srečanjih je vse potekalo brez zapletov: tako prevozi, kot razdeljevanje hrane in še marsikaj drugega. Mladi, ki so se vrnili s tega srečanja, so gotovo obogateni z močnimi vtisi in z lepimi spomini in že sedaj radovedno ugibajo, kje bo taizejsko srečanje prihodnje leto. Breda Susič VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 6. januarja 1994 TRIJE KRALJI Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 21.43. Jutri, SOBOTA, 7. januarja 1995 RAJMUND VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 1,8 stopinje, zraCni tlak 1022 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 37,4 km na uro, burja s sunki do 54 km na uro, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Camilla Braga, Eleonora Candare, Alexa Spanghero, Simone D’Agaro, Alessandro Tinta. UMRLI SO: 83-Ietna Simeona Jurincich, 45-letni Luigi Possa, 69-letni Mario Rauber, 92-letni Severino Pavan, 81-letna Argia Fogar, 80-letna Italia Carisi, 65-let- MAG L 08 LA MAGLIA TR2IC - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT ki bo v nedeljo, 8. januarja, ob 16.00 v stolnici sv. Justa v Trstu. združeni tržaški ženski in moški zbor vodi Aleksandra Pertot KD SKALA priredi jutri, 7. t. m. ob 20.30 v Gropadi BOŽIČNI KONCERT Sodelujeta: MePZ iz Hrvatinov in domači MePZ Skala. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. ■ OPČINE SLOVENSKA PROSVETA-TRST prirejata na Gospodovo razglašenje danes, ob 18. uri Koncert mešanega zbora C0NS0RTIUM MUSICUM iz Ljubljane Zborovodja Mirko Cuderman Orgle Barbara Pibernik Prostovoljne prispevke bodo namenili kritju dolga ob prenovi domačih orgel na Francesca Skerk, 74-letni Luciano Milanovich, 61-let-na Elda Vegliani, 93-letni Antonio Lucev, 79-letna Ada Donaggio. OKLICI: zavarovalni agent Daniele Giacovani in uradnica Valentina Camellini, delavec Giovanni Giraldi in univerz, študentka Claudia Ballicora, trgovec Alessio Inchiostri in baristka Alessia Ruzzier. LEKARNE Petek, 6. januarja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungoma-re Venezia 3 (Milje). . OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. bernini 4 (tel. 309114), Ul. felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Od ponedeljka, 2. do nedelje, 8. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 doie.OO Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše prime- 46, Largo Piave 2, Milje -Lungomare Venezia 3. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 261655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 17.00, 19.40, 22.15 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 10.30, 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. VValt Disney. EKCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hugh. Grant. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »The Mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1- 15.20, 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Nielsen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Intervi-sta col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schvvarzenegger, Danny De Vito, Emma Thompson. NAZIONALE 4 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) POHIŠTVO te lAz sne POPUSTI do 50% zaradi prenovitve razstavnih prostorov Ul. S. Cilino 38 - Trst Tel. 54390 OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. »Svet slovenskih organizacij sporoča, da bo v sredo 18. januarja 1995 ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju na sedežu zborov v Devinu redna seja Sveta SSO. Vabljeni elani Izvršnega odbora ter po en predstavnik vsake članice združenja in zvez.« »Botte di Natale«, i. Terence Hill, Bud Spencer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Milly D’Abbraccio: propo-sta oscena«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »II mostro«, r.-i. Roberto Benigni. ALCIONE - 10.30, 15.00 »The Flinstones«, r. Števen Spielberg, i. Rick Moranis, Elizabeth Taylor; 16.45, 19.30, 22.00 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Viaggio in Inghilter-ra«, i. Anthony Hopkins, Debra VVinger. H3 OBVESTILA OBČINA DOLINA vabi vse vaščane iz Mackolj, Pre-benega in Križpota, naj omejijo porabo vode dne 8. januarja od 8. do 12. ure, ker bo družba ENEL prekinila dobavo električnega toka zaradi popravitvenih del na vodovodnem omrežju. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane , da bo jutri urad zaprt. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obvešča vse oljkarje, da meljemo oljke zadnjic v sredo, 11. januarja. Zainteresirani naj nujno telefonirajo na št. 382555. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR ”P. Tomažič”, obvešča, da bo v nedeljo, 8. t.m., v gledališču Prešeren v Boljuncu, ob 15. uri vaja na odru. Ob 16. uri nastop. Izšla je glasbena kaseta vokalne skupine KRILA za Sklad Mitja Cuk s slovenskimi ljudskimi, latinskimi in Črnskimi duhovnimi pesmimi. Dobrodelni nakup -prijetno darilo! SKP KROŽEK KRAS vabi vse tovariše in tovarišice na letni kongres , ki bo danes, ob 16. uri v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu. DEKLIŠKI ZBOR VESNA iz Kriza prireja danes, TRADICIONALNO KOLEDOVANJE po vaških ulicah. Zbirališče ob 14.30 pred cerkvico sv. Roka. KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severa 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. S auro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severa 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) TRŽAŠKA KNJIGARNA sporoča cenjenim odjemalcem, da bo jutri zaprta zaradi inventure. SK BRDINA organzira teCaj za bebi skitim, ki se bo vršil v nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, vsak ponedeljek od 19 do 21. ure. tel. 212859. Slovenska prosveta in DSI vabita v ponedeljlek, 9. t.m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na svečanost ob podelitvi priznanj Zveze kulturnih organizacij Slovenije prof. Lučki Susic (Linhartovo za gledališko dejavnost) in gospe Marti Požar (Maroltovo za delo na etnografskem področju). SK DEVIN obvešCa, da organizira v petkih od 20.30 do 22. ure rekreacijsko telovadbo za odrasle v Soli De Marchesetti v Sesljanu. Prva vadba bo v petek, 13. t.m. Telefon 200912 v večernih urah (Katja). H ČESTITKE Danes pa je pomemben dan saj MARIO GRUDEN slavi svoj rojstni dan. Naj ti življenje podari vse, kar si ti srce želi. Vse najboljše iz srca ti želi klapa vsa. Danes praznuje 60 let MARIO GRUDEN iz Sama-torce. Se mnogo zdravih in veselih let mu želi žena On-dina, hci Patricija in Edi. Današnji dan naj bo zate lep in vesel. Tebi želi Katja. a PRIREDITVE VZPI-ANPI Boršt-Za-brežec, PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec PROSLAVA OB 50 OBLETNICI ” 10. JANUAR 1945” v nedeljo, 8. januarja 1995, ob 16. uri v občinskem gledališču ”F. Prešeren” v Boljuncu. Recital: Glej - rodna zemlja, naša draga prst! Tržaški partizanski pevski zbor "P. Tomažič”, dirigent O. Kjuder. Pokrovitelj Uprava občine Dolina. Ob 14.30 polaganje venca na obeležje pred bors-tanskim bunkerjem. ŽUPNIJSKA cerkev Ankaran vabi danes, ob 19. uri na Božični koncert kvarteta No-mos. Koncert bodo ponovili jutri ob 18.00 v župnijski cerkvi v Izoli. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja "Božični koncert” v domači cerkvi, jutri, ob 20. uri. Nastopajo cerkveni ženski pevski zbor iz Boljunca, tamburaši KD F. Prešeren, kvartet Nomos ter cerkveni mešani pevski zbor Mackolje in nagrajevanje 18. božičnega ex tempore. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča šolnikom v staležu, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: vzgojiteljice in profesorji srednjih Sol do 25. januarja; učitelji osnovnih šol do 5. februarja; profesorji višjih šol do 10. februarja. Pojasnila na sedežu sindikata v Trstu, tel. 370301 ob dnevih in urah poslovanja. MALI OGLASI ISCEM zaposlitev kot prodajalka ali otroška varuška. Tel. St. 212730 . ISCEM stanovanje v najem na Krasu ali okolici. Tel. št. 212730. GOSPO srednjih let iščemo za družbo in gospodinjsko pomoč pri ostareli osebi. Nudimo hrano, bivališče in plačo po dogovoru. Tel. St. (040) 200377. PRODAM štiri lita platišča znamke Melber št. 6 JX 14H2 za fiat in podobni. Tel. št. 327342 v popoldanskih urah. PRODAM najboljšemu ponudniku avtomobil Volk-swagen hrošč (maggiolino) letnik 1974, v zelo dobrem stanju. Tel. (0481) 34642. OSMICO ima Livio Pernarčič, Stivan. Toci belo in Cmo vino ter nudi prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku 71, Mario Milic. t Nenadoma nas je zapustila Skerk Francesca (Uja) vd. Sardoč Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Bridko vest sporoča sin s prizadetimi svojci. Sempolaj, 6. januarja 1995 t Zapustila nas je naša draga Marija Starc Pogreb bo jutri, 7. januarja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul.Pieta v cerkev na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo Vekoslav in drugi nečaki, svakinji in ostalo sorodstvo. Prosek, Konto vel, 6. januarja 1995 Dne, 4. januarja nas je nepričakovano zapustil Milan Husel Žalostno vest sporoča žena Pepca, sin Willy, snaha in vnuki. Repnic, 6. januarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi dragega brata Luke Umek se iskreno zahvaljujem g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča sestra Alojzija Draga, Ricmanje, 6. januarja 1995 Ob ozgubi drage Rite Alberti sočustvojejo Z družino prijatelji Izabela, Zorko, Nada, Jasna in Jože. Partizanski klub Boljunec izreka iskreno sožalje svojemu elanu Bertu in sorodnikom, ob smrti žene Rite. X DEŽELA Petek, 6. januarja 1995 Oglej kot plavajoča mina Marjan Sedmak Spor zaradi slo-vonske zunanje poli-Uke )e precej več kot ^golj spor za preraz-aelitev strankarskih Porcel v Drnovško-Vem kabinetu. Gre za sPor o substanci, vži-galno vrvico pa je Prižgal Peterletov »možganski trust« -? kaj taksnega sploh obstoja - z izenace-v;injem obeh totalitarizmov, desnega Rasističnega) in levega (komunističnega). . a vprašanje, ali se )e Peterletova ekipa zavedala vseh posledic prenašanja te for-mule v zunanjepoli-iCne razsežnosti, na vprašanje torej, ali gre za naklep ali za spodrsljaj, naj odgovarja kdo drug. Kar nas zanima na tem biestu, so posledice. Berlusconijevi zunanjepolitični strategi so namreč v hipu dojeli možnosti, ki jih ponuja »Peterletov sindrom«: nelegitimni in zavrženi režimi ne morejo skopati legitimnih Pravnih poslov; mirovne in druge sporazume med Jugosla-(Slovenijo) in Italijo je treba zato spodbijati; nelegitimni so tudi tako imenovani rezultati dru- go svetovne vojne, so temelj povoj ovropske uredit itaiiji zato nic rani, da začne od rati že zaprta vp l sanja. Posebej Se, 1 X^_Xdaj odpira raCun liliputanske Slovenije in ne veC na raCun do zob oborožene Jugoslavije. Skratka, začnimo spet pri 9. maju 1945. Prav to je tista logika, za katero se je ogrel - Ce je ni kar sooblikoval - poglavitni pogajalec na italijanski strani, desničar Livio Caputo; in tista logika, zaradi katere je sicer omledni oglejski dokument postal plavajoča mina. Ce v Sloveniji zdaj kdo z upanjem gleda na spremembe, do katerih utegne priti na italijanski strankar-skopolitiCni sceni zaradi krize Berlusconijeve vladavine, bo prav, da svoje upe previdno brzda. Ce bo namreč oblast ohranila sedanja pretežno desna koalicija, bo oglejski dokument še naprej njena bojna zastava. Ce se bo os Italije pomaknila na levo, pa bo desnica vsakič, ko bo rimska vlada skušala oglejski dokument obiti, dvignila preplah in začela vpiti o izdaji domovine in italijanskih interesov. Pri tem je srhljivo spoznanje, da je Italiji ta argument v roke položil kar sam slovenski zunanji minister; Se bolj pa dejstvo, da njegova stranka »ta uspeh« še naprej kuje v zvezde. ______ROJEN JE BIL PRED 83 LETI V DOLINI PRI TRSTU_ Umrl je Branko Babič, protagonist svojega časa V Ljubljani je včeraj po daljši bolezni v 83. letu starosti umrl znani in ugledni primorski revolucionar, prvoborec in družbe-no-politiCni delavec Branko Babic. Z njegovo smrtjo je odšla ena zadnjih ključnih osebnosti v medvojnem in neposredno povojnem dogajanju pri nas na Tržaškem, odšel je Človek, ki je vse svoje življenje posvetil boju za osvoboditev primorskega' človeka izpod fašističnega jarma in za njegovo združitev z matičnim narodom v skupni domovini. Pošteni in nepristranski zgodovinarji bodo še morali oceniti njegov ogromen prispevek v našem narodnem in socialnem boju in mu odmeriti prostor, ki ne bo mogel biti drugačen kot časten; nam, ki smo bolj ali manj sodoživljali njegov čas, pa je naloženo, da v glavnih potezah prikličemo v spomin, za sedanje rodove še posebno, njegovo živi jensko pot in delo. Branko Babič se je rodil 18. oktobra 1912 v Dolini pri Trstu, mladost pa doživljal v Vanganelu pri Kopru, kjer je dočakal konec prve svetovne vojne, kmalu prihod Italije in z njo fašizem z vsem gorjem, ki ga je povzročil slovanskemu življu na Primorskem in v Istri. Zgodnje zorenje - komaj šestnajstletnega ga je ob učenju kmalu vključilo v ilegalno protifašistično dejavnost, zaradi Cesar je z osemnajstim letom moral emigrirati v tedanjo Jugoslavijo. Sprva se je nastanil pri Celju, se tam vključil v napredno mladinsko gibanje in leta 1935 bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije. Ko so leta 1937 prišli v emigracijo tudi njegovi starši, se je z njimi preselil v Maribor, kjer se je vključil v sindikalno in partijsko delo, postal elan mestnega in leta 1938 še organizacijski sekretar okrožnega komiteja KPS. Ker zaradi političnega dela in policijskega preganjanja ni mogel dobiti stalne zaposlitve, se je z družino vred leta 1940 preselil v Banjo Luko in tam še isto leto postal sekretar mestnega komiteja KPJ in oblastnega komiteja KPJ za Bosansko krajino. Ko je leta 1939 izbruhnila druga svetovna vojna in dve leti kasneje nacifašistična zasedba Jugoslavije, se je takoj pridružil prvim borcem proti okupatorju in se kot član vojnega komiteja in politkomisar v operativnem štabu za Bosansko krajino udeležil znane epopeje na Kozari. Ljudje so ga vzljubili in ga preprosto imenovali "drug Slovenac”. Ob koncu leta 1942 se je s skupino občuje v Vrhovnega štaba NOVJ prebil v Slovenijo. Vodstvo slovenskega narodnoosvo- bodilnega gibanja ga je iz Dolomitov napotilo na Primorsko s funkcijo sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje in obenem z nalogo, da naveže in vzdržuje stike s CK KP za Severno Italijo. V času do razpada Italije septembra 1943 je večkrat deloval ilegalno v samem Trstu na organizaciji narodnoosvobodilnega gibanja in pletenju stikov z italijanskim CLN za Severno Italijo. Po septembru pa je bil spet med partizanrkot član štaba 3. alpske operativne cone in nato kot namestnik političnega komisarja štaba 9. korpusa. Spomladi 1944 je odložil vojaške funkcije in ponovno prevzel mesto sekretarja PK KPS za Primorsko Slovenijo in v tem svojstvu zavzeto deloval tudi v samem Trstu na razširjanju Osvobodilne fronte, organiziranju delavske organizacije Delavska enotnost - Unita operaia, od avgusta dalje pa na vzpostavljanju Komande mesta Trst in v pripravah na splošno vstajo konec aprila 1945 in na osvoboditev Trsta skupno s 4. armado JLA in zavezniškimi silami. Neposredni čas po končani drugi svetovni vojni je Branka Babiča postavil pred nove in še bolj odgovorne naloge v vseh fa- zah razvoja t.i. "tržaškega vprašanja”. Bil je v vodstvu KP za STO, Slovensko-italijan-ske antifašistične unije (SIAU), predsednik Osvobodilne fronte za STO in slabo leto v razdobju 1951-52 tudi glavni urednik Primorskega dnevnika. Igral je vodilno vlogo v času nesrečnega kominforma in zastavil vse svoje sile proti razkolu v vrstah naprednih sil in se pri tem tudi izpostavljal življenskim nevarnostim. Trst je Branko Babič zapustil še pred podpisom Londonskega sporazuma in nadaljeval s političnim in družbenim delom v Ljubljani. Bil je član ZK KPS, predsedstva SZDL in sindikatov, devet let je bil predsednik Zveze Svobod, delal je v komisijah za mednarodne odnose na republiški in zvezni ravni in na sektorju za delavce v tujini. Miroval ni niti po upokojitvi 1972 kot član Sveta federacije, predsedstva borčevske organizacije Slovenije v Ljubljani in po naselitvi tudi v Kopru. Zadnja leta se je posvetil zgodovinopisju svojega časa s posebnim poudarkom na Primorsko. Rezultat tega njegovega dela so, poleg vrste razprav, člankov in drugega publicističnega dela, tri knjige: Ljudje in boji na Kozari (1980), Primorska ni klonila (1982) in Odmevi (1985) v kateri je zbral svoje polemične članke o italijanskem zgodovinopisju, ki jih je objavil največ v Primorskem dnevniku, pa v Delu, Primorskih srečanjih in Naših razgledih. V svoji skromnosti je Knjigo označil kot "prispevek za zgodovino”. Do predzadnjega je delal z zagnanostjo, kolikor so mu dopuščale že popuščajoče moči. Dokler je mogel je rad prihajal v Trst in s prijatelji in nekdanjimi sodelavci oživljal spomine na minuli čas in komentiral sedanjost, vedno s tistim kritičnim odnosom v pozitivnem in negativnem, s katerim je znal presojati dogodke in ljudi brez vsakršne nestrpnosti, kaj šele sovraštva, pa tudi z nikoli usahlo vero v ideale, katerim se je zapisal in jim služil zvesto in pošteno. Z Brankom Babičem je odšel enkraten človek enkratnega, neponovljivega časa. Odšel je človek revolucionarnih dejanj, vedno pa osebno skromen, preprost in dober. Današnji čas ni naklonjen objektivnim ocenam, prej narobe, toda ko se bo z odmaknjenostjo let pisala objektivna zgodovina slovenskega in posebej primorskega naroda, bo Babičevo mesto v njej, mimo ideoloških gledanj, lahko samo častno. Jože Koren PISMI UREDNIŠTVU 0 novoletnem koncertu v tržaški dvorani Tripcovich: mnenja, trditve in dvomi A) Menim, da ni bila Pravdna letošnja odločitev ° zgolj enem (tržaškem) Koncertu. B) Menim, da ni bilo Pravilno vnaprejšnje izročanje Kmečke banke iz “Ogovarjanja prirediteljev. C) Trdim, da imajo elani rneeke banke pravico “radno in polnopravno vigati vabila na sedežu svojega podjetja in ne vbo- vih eiS^° na t ru°^ nasl°" C) Menim, da je potreb-“° pripisati nizko udeležbo iz Gorice, ki ni dosegla niti vprašljivih petdeset yaoil (Ce ne bo Kmečka Panka prihodnje leto tako garjava, jih bo baje spet Prejela dvesto), zgoraj omenjenim in naslednjim mnenjem in trditvam. C) Trdim, da bi morala avtobusa že zaradi simbo-. e odpotovati tudi iz Gorice in ne le iz predmestja in okolice. D) Menim, da bi na vabilih morala biti na seznamu tudi Kmečka banka, Čeprav si morda letos ni mogla privoščiti sofinanciranja. E) Menim, da potrebuje KmeCka banka solidarnost in ne sočustvovanja, ki ga uspe dveurni koncert celo zabrisati. F) Menim, da bi bila polnopravna prisotnost KmeCke banke dokaz solidarnosti, tako pa je izpadla kot prizadeti član družine, ki se ga je treba sramovati in pustiti doma. G) Trdim, da je bil koncert priložnost za izražanje zaprepašCenosti nad pritiski in ne za kamuflažo z izgovorom o tehničnih težavah. H) Ob izbiri, da se ne smemo zapirati, zelo dvomim, da nam ravno elitni koncerti dajejo spričevalo verodostojnosti ob stalnem opozarjanju, da nas bo pobralo zaradi pomanjkanja sredstev. I) Menim, da je vsakdo lastnik svojega premoženja, a hkrati trdim, da bi nekateri enkratni elitni izdatki krili letne potrebe treh društev ali specializiranih dejavnosti. J) Zgornje vrste sem napisal v že deset dni nezakurjenih uradih goriške-ga sedeža Slorija. Aldo Rupel Pomanjkljivosti na pokopališču v Barkovljah Spoštovano uredništvo Želeli bi Vas seznaniti z nekaterimi pomanjkljivostmi v zvezi z barkovljan-skim pokopališčem. 2e večkrat se je pripetilo, da se vrata pokopališča ne odklepajo pravočasno, včasih celo z večurno zamudo. Obiskovalci, med katerimi tudi mnogo starejših oseb, so tako prisiljeni, ob vsakem vremenu, na milost in nemilost dežurnega vratarja. Kljub mnogim pritožbam na pristojne organe pa se stanje ni izboljšalo paC pa doseglo svoj višek na božic, ko je pokopališče ostalo zaprto za cel dan. Naslednji dan -Sv. Stefan - pa so se morali obiskovalci obrniti na policijo, ki je poklicala gasilce, da so vrata na silo odprli. Smatramo, da je tovrstno ravnanje izredno neresno in neodgovorno. P.S. Opravičilo družbe VIT AL na vašem Časopisu ne drži, ker se to ni dogodilo prvič, sicer pa bolezen enega uslužbenca ne sme zaustaviti delovanja javne ustanove. (podpis v uredništvu) KAM VODIJO NAŠE STEZICE Tokrat o vinu in vinski kulturi S to nedeljo se konca za marsikoga dolg praznični most, ki je trajal skoraj dvajset dni. Praznične dneve so nekateri preživeli na snegu, drugi v toplih krajih, dober del pa doma. Skoraj vsi pa so dvignili čašo in nazdravili praznikom in novemu letu, ki naj bi prineslo vsem vse naj naj... Večkrat je bilo žlahtne kapljice preveč. In posledica? V glavi je »trkalo«, »bobnelo« in še kaj. Zakaj? Ta Čudežni napoj, Ce ni negovan, nam jo lahko zagode. Zato bo tokrat glavna tema oddaje »Kam vodijo naše stezice« vino, pijača, ki spremlja Človeka že od začetka sveta. Govora bo, kako naj pijemo, kdaj naj pijemo in predvsem kaj naj pijemo. Oddaja nima namena navajati nikogar k pijan- čevanju, nasprotno, spoznati moramo vino, njegovo pridelovanje in nego. Kultura vina nam ne sme biti ne tuja ne zanemarljiva. Za to temo se je ekipa koprske televizije dobro pripavila. Posnetek na terenu je posnela sodelavka Branka Kadunec s snemalcem Blažem Svetino in tonskim tehnikom Brankom Majerjem v Piščancih, točneje v Lajnarjih. Posneli so pogovore z vaščani v osmici gospoda Ferluge. Povedali so marsikaj zanimivega o življenju v tem kraju, kjer je doma tudi vinska trta. V studiu bodo spregovorili o vinu ing. Sergij Cesar, prvi slovenski somelie v Italiji, in gospod Anton Bole ali po domače Nino, vinogradnik in gostinec iz PišCancev. Oddajo bo povezoval naš prizadevni sodelavec iz Trsta Mario Šušteršič. NOVICE DOBERDOB /PROŠNJA ZA PRIZNANJE ODNOSI ITALIJA-SLOVENIJA_ V torek gledališka predstava v Kulturnem domu V torek lO.januarja 1995 bo Kulturni dom gostoval skupino Raf Vallone-Mila Sannoner iz Rima s predstavo Desiderio sotto gli okni E. 0’Neilla in v režiji VValterja Manire. Predstava je v sklopu abon-majske sezone italijanskega gledališča. 24. in 25. januarja pa bosta Slovensko stalno gledališče ter Stalno gledališče iz FJK predstavili v italijanščini in slovenščini Handkejevo delo Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem, igra brez besed v režiji G. Pressburgerja. Nastopili bodo Mariano Regillo in gojenci akademij dramske umetnosti iz srednje Evrope. Peš na pot v Dražgoše Štirje Steverjanci se bodo danes zgodaj zjutraj odpravili peš na proslavo, ki bo v nedeljo 8. t.m. v Dražgošah in ki bo letos še posebej slovesna, ob udeležbi predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. V soboto zvečer, oziroma v nedeljo zjutraj se bodo štirim pohodnikom pridružili še drugi Steverjanci, predstavniki borčevske organizacije in kulturnega društva, ki bodo pred spomenik položili tudi venec. Naj povemo, da se Steverjanci že vrsto let udeležujejo slovesnosti v Dražgošah, ob obletnici znane partizanske bitke. Pokrajina ne namerava obeležiti 50-letnice osvoboditve? Pokrajinski svetovalec DSL Ennio Pironi je v pokrajinskem svetu vložil interpelacijo v zvezi s proslavljanjem 50-letnice osvoboditve. Pironi ugotavlja, da v finančnem načrtu za leto 1995 ni bila predvidena nobena vsota v ta namen. Pironi vprašuje, Ce namerava pokrajinska uprava to pozabo nadoknaditi s tem, da Cimprej da pobudo za vrsto srečanj s predstavniki ANPI, Instituta za preučevanje odporniškega gibanja iz Vidma in drugih krajevnih ustanov. Na teh srečanjih bi se dogovorih o okvirnem programu slovesnosti ob tako pomembni obletnici. Predsednica pokrajine bo odgovorila v pisni obliki. Danes dopoldne božičnica v župni cerkvi na Vrhu V župni cerkvi na Vrhu bo danes ob 11. uri božičnica z obdarovanjem otrok. Prireditev pripravljata župnijski svet na Vrhu in mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Na prireditev vabijo krajane, vaščane iz sosednjih vasi in Vrhovce, ki živijo izven domačega kraja. Dvojna nesreča v lokalu Nesreča ne počiva pravi ljudska modrost. V to sta prepričana tudi 50-letni Giacomo Toso iz Gradeža upravitelj javnega lokala Bahia na trgu Duca d’ Aosta v Gradežu in klient G. Giuhano. Oba so v sredo okrog ene me ponoči prepeljali v bolnišnico v Tržiču zaradi lažjih poškodb. Toso naj bi se ranil med poskusom zamenjave sodčka piva. Posoda naj bi zdrsnila na tla in mu poškodovala nogo. S tem pa nesreCe še ni bilo konec. Sodček naj bi se zako-talil po lokalu, zadel v leseno obešalo in slednje naj bi se prevrnilo ter istočasno oplazilo, menda po glavi, nic hudega slutečega gosta. Osupljiv in žaljiv odgovor Ministrsiva Urad za dodelitev priznanj trdi, da v kraju ni bilo pomembne partizanske dejavnosti Nova sejna dvorana občinskega sveta v Doberdobu - foto Studio Reportage Doberdobski občinski svet je v sredo prvič zasedal v novi sejni dvorani v novem delu občinske stavbe, ki jo bodo v kratkem izročili namenu. Sicer pa je bilo zasedanje izredno intenzivno. Dnevni red je obsegal 17 točk, med temi tudi finančni načrt za leto 1995 in nekaj drugih točk finančne narave. Pozornost pa so svetovalci namenili zlasti dvema vprašanjema: po mnenju vseh žaljivemu odgovoru Ministrstva za obrambo, na predlog za dodelitev priznanja občini za velik doprinos v odporniškem gibanju in proračunu. Pred veC kakor dvajsetimi leti je tedanji občinski svet naslovil prošnjo da bi občina prejela tudi madno priznanje za velik krvni davek v boju proti nacifašizmu. Posredovali so tudi vrsto dokumen- tov, ki nedvoumno pričajo, da je občina Doberdob med prvimi v Deželi in v Državi po številu žrtev. V Rimu so na zadevo najbrž pozabili, na vnovično pismo Občine pa je pred kratkim (16. decembra) prispel iz Ministrstva odgovor, ki ga v Doberdobu zares niso pričakovali : prvo in drugostopenjska komisija, ki je obravnavala predlog je soglasno ugotovila, da prebivalci Doberdoba niso opravili nobene pomembne odporniške dejavnosti ali dejanja izjemnega pomena. Da, tako piše v pismu, ki so ga v Rimu sestavili 6. decembra letos. Poročilo župana so z ogorčenjem vzeli na znanje vsi svetovalci, saj je pismo s tako vsebino naravnost žaljivo. Soglasno so sklenili, da se takoj pošlje odgovor v obliki kratkega pi- sma z navedbo podatkov o številu padlih in o drugih žrtvah. Pismo bodo poslali ne le obrambnemu ministrstvu, temveč tudi predsednici Dežele Guerri, Predsedniku Republike ter Vladi, predvsem pa sredstvom javnega obveščanja. Ob letošnji okrogli obletnici 50-letnici osvoboditve je pismo s tako vsebino še dodatno žaljivo za dober-dobsko skupnost in za nekdanje partizanske borce, ki bodo na provokacijo odgovorili zelo odločno in na primeren način, skupaj z občinsko upravo. Tako je za ponedeljek že sklicana seja občinskih upraviteljev in predstavnikov krajevne zveze borcev in pokrajinskega odbora VZPI/ANPI. O finančnem nacrtu ter o triletnem razvojnem nacrtu občine bomo poročali v jutrišnji številki. Odobreni dve izjavi Dokumenta SL in Zelenih Razprava v pokrajinskem svetu o odnosih med Italijo in Slovenijo, zlasti kar zadeva začetek postopka za vstop Slovenije v Evropsko zvezo se je zaključila precej neobičajno. Odobreni sta bili dve resoluciji, čeprav z bistveno različnim izidom glasovanja. Za dokument Severne Lige, ki so ga podpisali tudi predstavniki nekaterih drugih strank, je glasovalo devetnajst svetovalcev, dva sta bila proti (Cosma in Fiorelli), vzdržal pa se je Buttignon (SKP). Za osnutek resolucije, ki ga je predlagal Fiorelli sta glasovala dva svetovalca, , poleg Fiorellija še Buttignon, eden je bil proti, dvanajst svetovalcev se je vzdržalo, šest pa se glasovanja ni udeležilo (DSL in PPI). O obeh dokumentih smo že poročali. Mimo ugotovitve, da je do razprave prišlo z zamudo - predlog resolucije je bil vložen že 13. decembra lani - in ob nepravem času, velja opozoriti na bistveno drugačen pristop Pokrajine od tistega, ki je prišel do izraza v goriškem občinskem svetu, kjer so prevladala stališča, ki so na isti valovni dolžini kakor stališča rimske vlade, oziroma zunanjega ministrstva. Razprava o urejanju odnosov med Italijo in Slovenijo ter o začetku postopka približevanja Slovenije v EZ je bila na dnevnem redu v drugem delu sredinega zasedanja pokrajinskega sveta. Pred tem je pokrajinski svet obravnaval vrsto drugih vprašanj, med temi tudi uskladitev finančnega proračuna podjetja APT za leto 1994 in imenovanje predstavnikov Pokrajine v upravni svet in nadzorni odbor zavoda za ljudske hiše (IACP). Se prej pa so svetovalci iz vrst opozicije opozorili na v zadnjih tednih zelo aktualno vprašanje Goriške proste cone, oziroma dodelitve kontingenta bencina za celotno območje dežele. Predsednica Marcolinijeva je napovedala skorajšnje srečanje z vladnim podtajnikonj Asquinijem, kjer naj bi razčistili številne nejasnosti in dvome o ogroženosti Goriške proste cone.Z izvolitvijo treh, oziroma štirih pokrajinskih svetovalcev v upravni in nadzorni svet zavoda IACP se uvaja dokaj čudna praksa. Doslej so pokrajino v upravnem svetu IACP predstavljali izključno "zunanji”. Zunanja člana sta zdaj le Garau in Stagni. Poleg omenjenih dveh so bili izvoljeni še Viola, Pacor, Bardusco in Pascolin.Pokrajinski svet je spet razpravljal o spremembi fi' nančnega proračuna podjetja APT za leto 1994. Preureditev zadeva predvsem zmanjšanje stroška amortizacije in točnejso opredelitev prispevka Dežele. Rezultat je predvideni manjši primanjkljaj. Na podlagi razprave sodeč pa s tem vprašanje še ni dokončno črtano z dnevnega reda. Ker na seji ni bilo revizorjev, je misovec Cosma napovedal priziv. Pokrajinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, ko bo začel razpravo o spremembi Statuta in o poslovniku. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO želi vsem svojim članom zdravo in srečno novo leto GORICA / KRŠČANSKI SOCIALNEGA GIBANJA Štirje Goričani bodo na vsedržavni skupščini Cilj je ustanovitev širšega družbenega gibanja "Pola solidarnosti" - KS ostajajo gibanje ANKETA ISIGA Kako bi ljudje v Tržiču sprejeli novo centralo Štirje predstavniki z Goriškega bodo predstavljali krščansko socialno gibanje na vsedržavni skupščini: poleg pokrajinskega koordinatorja Maura Peressi-nija še Franco Miccoli, Ro-saria De Vitis Piemonti in Nicolo Fornasir. Tako so odločili na nedavnem organizacijskem srečanju v Vidmu, kjer so tudi predstavili nastajajoče gibanje. O novem političnem subjektu je najprej sprevo-ril deželni koordinator Franco Codega, ki je posebej poudaril, da gibanje čr- pa osnovo iz socialnega nauka cerkve in zato pri političnem udejstvovanju daje prednost socialnim vprašanjem. V odnosu na družbeni položaj v Italiji se gibanje jasno opredeljuje za politiko solidarnosti, v sodelovanju z gibanji in strankami katoliške in demokratične usmeritve, z demokratično levico, z naravovarstveniki in predstavniki liberalne demokracije. Na videmskem srečanju so potrdili tudi dosedanjo obliko organiziranosti: krščanski socialci ostajajo gibanje in se ne bodo preoblikovali v stranko. Na tak način naj bi bili bolj uspešni pri uresničevanju načrta za sestavo širše koalicije strank in gibanj, ki so jo poimenovali "Pol solidarnosti”. Se pred nekaj leti je bilo veliko polemik glede vpliva tržiške termoelektrarne na okolje. Po odločnih ukrepih občine, po protestih prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini objekta so centralo vendarle opremili tako, da se je stopnja onesnaževanja bistveno znižala. Ljudje so nekako pozabili na problem, precej se je menjal tudi odnos do morebitne gradnje novega objekta. Institut za mednarodno sociologijo je med tisoč prebivalci Tržiča starih med 18. in 75. letom izvedel anketo o tem specifičnem vprašanju. Kar dve tretjini bi tak objekt sprejelo, seveda pod določenimi pogoji. Skoraj osemnajst odstotkov anketirancev ima zaupanje do od- ločujočih organov in smatra, da bi bila gradnja druge elektrarne potrebna in koristna, nekaj manj kakor štirinajst odstotkov anketirancev pa absolutno nasprotuje gradnji. Ob analizi odgovorov je najbolj zanimiv podatek da je številčno najmočnejša skupina prebivalstva v bistvu neopredeljena. Prav tej skupini bo treba, v slučaju, da bo vprašanje gradnje nove elektrarne spet aktualno, nameniti največ pozornosti v smislu posredovanja informacij. Razprava o gradnji nove, oziroma druge elektrarne je bila dokaj živahna ob koncu osemdesetih let, potem je vprašanje nekako zamrlo. S tem pa še ni rečeno, da je bilo dokončno arhivirano. Eg ČRPALKE Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA AGEP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. L. Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ APIA - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - Pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - Državna cesta št. 56 TURJAK IP - Državna cesta VELES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMHM API - Drevored Ven. Giu-lia DOBERDOB CHEVRON - Dol _____________KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15 22.00»I1 Re Leone - The Lion King«. Walt Disney-Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM 16.00-18.00-20.00; 22.00»Quattro matrimoni e un funerale«. CORSO: 16.00-18.00- 20.00- 22.00» S.P.Q.R- ' 2000 anni e mezzo fa«-M. Boldi in L. Nilsen. TRŽIČ COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00»Si' rens«. J. Duigan. Igrajo H-Grant, T. Fitzgerald. : ^ lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BLANCO (Tavasani), C. Italia 10’ tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, UL E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes jih ni. GORICA - Ulica Trivigiano, 41 - Tel. (0481) 20671 » plinsko olje za ogrevanje 6 maziva 6 pogonska goriva 6 avtoprevozi s cisterno ... telefonirajte nam, da bo zima topla, pri nas sta prijaznost in resnost Vam na razpolago _ RIM / NAPOVEDI UNIONCAMERE Novo leto ne bo rožnato... Stopnjo inflacije bo preseglo 2,5% RIM - Kljub nenadnemu poskoku v a81:,ije v decembru je bilo lansko leto Pogledu inflacije Se kar ugodno, Cesar TaJ11) mo8OCe napovedati za novo leto. si0 ® PiSojo v poročilu Zveze trgovin-lit'k' . omac (Unioncamere) njeni ana-siiL-1 izraža)0 torej dobršno mero pe-Vp v,21113' Zaradi tega, pravijo, r bo treba k predvideni stopnji infla-j^Ie za Ieto 1995 prišteti surplus 1, 8%, i §a je Se zlasti kriva ravno decembr-zda Censka krivulja. Ta okoliščina, nižena z ekonomsko poživitvijo, naj ,-0/Pr.ePrečila uveljavitev načrtovanih 2, 0 inflacije ob koncu leta. To bi bilo ogoCe po zatrdilu analitikov samo v Pnmeru, ko bi se cene na drobno skozi e Ieto višale za največ 0, 1% na me- sec. Pri zbornični zvezi pa so zaskrbljeni tudi zaradi politične nestabilnosti in nerešenega problema, kako Cimprej re-sanirati javne finance, ki negativno pogojujeta menjalni teCaj lire. Dokler teh vprašanj ne bomo razčistili, trdijo analitiki, bomo še naprej prisostvovali naraščanju obrestnih mer in šibkosti italijanske valute. To seveda povzroča tudi postopno krnitev kupne moči mezd in plaC: Ce ne bo prišlo do zasuka na bolje, utegnejo izbruhniti novi sindikalni spori z zahtevo po zvišanju prejemkov. Unioncamere pripisuje glavno krivdo za poosbitev inflacijske spirale živilskemu, a deloma tudi oblačilnemu sektorju. ZARADI OSLABITVE URE Italija že spet privablja kapital iz tujine Lansko leto 597 transakcij v vrednosti 32.900 milijard MILAN - Število transakcij za delen ali popoln nakup italijanskih družb se je lani prvič po letu 1990 spet povečalo, sicer po zaslugi privatizacij, predvsem pa zaradi večjega zanimanja tujcev za investicije na Apeninskem polotoku, ki ga pripisujejo tako oslabljeni liri kakor ekonomski rasti. Največ kapitala so v Italijo usmerili Američani, le malo manj pa po vrsti Francozi, Nemci in Švicarji. Strokovnjaki vidijo v tem tudi dokaz okrepljene konkurenčnosti italijanskega podjetniškega sistema. V lanskem letu so našteli 597 omenjenih transakcij v skupni vrednosti 32.900 milijard lir, kar znaša 55% več kot leta 1993 (385 transakcij za 20.300 milijard lir); leta 1990 jih je bilo 920 v skupni vrednosti 48.000 milijard lir. TRENDI NA TRGU / ZARADI VELIKE RAZPREDENOSTI DISTRIBUCIJSKE MRE2E b banalne trafike se jev zadnjih letih razvila prava večmedijska prodajalna ^ dotiki najdemo plošče, kasete, knjižne zbirke in računalniške pripomočke v trafiki na Pujemo Casop m druge piša toocke, ki nam v.Sakodnevno l1,6' Zadnja leh "ka Postala tu, alternativn ®a’ Se vec, tud: ®a Plose, vic Računalniških ,rugega medij: p°™= ?la 116 moži h* se vse m malih za ttaskoka ali Potencialu r. ar Kl danes n km Pa J'e Pr' bll Pot do mznih pro m podobne] tudi jerature a bljenih knjižic za »tisoC lir« do raznih žepnih izdaj klasikov, od znanih glasbenih posnetkov na laserskih ploščah do kultnih filmov na videokasetah. Ce odštejemo razne muhe enodnevnice in oguljene evergree-ne, ki nam nic vec ne povedo, najdemo prav na improviziranih pouličnih bazarjih marsikak dragocen kulturni utrinek ali izziv. Glasbena revija Ama-deus je, denimo, pred kratkim posvetila svojo posebno številko znamenitemu kanadskemu pianistu Glennu Gouldu. Poleg priložnostnih zapisov o sila ekstravagantnem liku in življenju izvajalca, ki poslušalca oCara s svojim posebnim slogom, ji je priložena še dvojna laserska plošCa z eno izmed klasičnih Gouldovih in- SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVAGORICA • KOPER • MARIBOR Povezava z letališčem Ljubljana (moderno opremljeni kombi, mobitel, klima, osvežilne pijaCe, časopisi) Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel.: 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel.: 062/27-038,26155 ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel.: 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel.: 061/313-312 J) Davorin Devetak terpretacij: znamenite Bachove Variacije Gold-berg. Jasno je, da tak način prodaje ni v konkurenci s prodajo plošč v specializiranih prodajalnah, paC pa ji je komplementaren: tisti, ki Goul-da ne pozna, bo imel priložnost, da se seznani z velikim kultnim pianistom prav prek tega neposrednega prodajnega kanala. Kdor ima računalnik (PC), lahko v kiosku ob vseh revijah za infroma-tiko in programih za računalniške igrice in podobno najde tudi znani Microsoftov VVorks, ki je eden izmed najpopularnejših programov za urejevanje besedil, grafikonov in podatkovnih baz. Seveda ponuja trg ogromno takih in drugih programov za PC družin Macintosh, IBM in tudi za druge standarde. Danes se pravzaprav nahajamo sredi Ciste tehnološke eksplozije in tržne džungle na področju proizvodnje vedno bolj sposobnih naprav (tim. hardvvare) in tudi pri nastajanju ustreznih programov (tim. software) za najrazličnejšo uporabo: pisanje, risanje, obdelavo podatkov, multimedijsko ali daljinsko komuniciranje in kdo ve kaj še. Zelo značilno pa je, da je prav vodilna softvvarska hiša na svetu, Microsoft, ki je uveljavila najprej standardni operativni sistem MS DOS za osebni računalnik (PS) in nato še uporabnejši windows (okna), ubrala prav to izvir- no komercialno pot, namreč da ponuja svoj VVorks po ugodni ceni in kar v trafiki. Tradicionalno v teh »multimedijskih prodajalnah« ponujajo tečaje jezikov in izdaje raznih leksikonov v tedenskih snopičih, bolj ali manj uporabnih, izobraževalnih ali potrošniških. Med njimi bi rad opozoril na posebno zbirko knjig z živo rumeno platnico, ki nosi naslov »Winner Biblioteca di autofoimazione« (Knjižnica za samoizobraže-vanje). Vodilni italijanski založbi De Agostini -ki je sicer specializirana za publikacije, ki se prodajajo kar v kioskih - in Franco Angeli - založnik uspešnih univerzitetnih priročnikov za družbene vede - sta skupaj izdali skrbno pretehtan izbor del italijanskih in tujih strokovnjakov na temo kulture podjetništva in razvoja lastnih zmogljivosti. Prva knjiga nosi naslov »L’arte di comuni-care« (Umetnost komuniciranja) in na učinkovit in dopadljiv način podaja osnovne pojme in tehnike za uspešno komuniciranje z javnostjo. Njen avtor je Carlo Majello, ki slovi za enega izmed pionirjev te stroke v Evropi. Delo je staro skoraj štirideset let, a ni nic izgubilo na svežini, saj ne gre za učen, pikolovski učbenik, paC pa za vodic, ki nas na osnovi bogate avtorjeve poklicne in življenjske izkušnje privede do spoznanja o koristnosti obvladanja in uporabljanja najustreznejšega načina ali sredstva komuniciranja. Domovina Cicerona, Croceja in D’Annunzija si domišlja, da je v sami svetovni eliti tudi glede tradicije, retorike in uspešnosti izražanja. Pa ni tako. Italijanski Časopisi in druga občila se bodo morali še mnogo naučiti od pragmatičnosti in jasnosti sporočanja v drugih okoljih, na primer v anglosaškem. To vodilo so že osvojile nekatere bolj ozaveščene ali daljnovidne strukture, predvsem v gospodarstvu. Velike korporacije, a tudi Čedalje številnejša srednja in mala podjetja smatrajo za eno izmed odločilnih postavk pri svojem razvoju in uspešnosti učinkovito in korektno sporočanje, tako navznoter, med raznimi Členi in vlogami lastne organizacije, kot tudi navzven, v odnosu do vseh zunanjih dejavnikov, ki so važni za njihov delokorg, do sodelavcev, kupcev in raznih družbenih sredin. Do iste zavesti dokaj počasi prihajajo tudi razna okolja iz tako imenovanega javnega sektorja, v šolstvu in tudi v državnih in krajevnih upravah. To narekujejo novi zakoni, ki uvajajo v poslovanje javnih ustanov transparentnost in ekonomičnost, pa tudi sama logika današnjega življenja zahteva tak pristop. Novica teh dni je, da namerava tudi tržaška občinska uprava v kratkem urediti poseben urad za stike z javnostjo. fff/Jgl PET PON TOR SRE ČET 16 29,7 16: 53,5 16: V >4,1 162 >6£ 162 172 X S HM 10 47,7 10 OBiUffiM« 48,1 1(V 12,5 IM 3,2 104 * Gradbeni odpust in mafijski denar RIM - Minister za javna dela Radiče je v sredo sporočil, da je priliv od gradbenega odpusta v državno blagajno znašal 2.500 milijard lir. Načelnik skupine DSL v poslanski komisiji za okolje in član protimafijske komisije Antonio B argone je to pripisal dej- stvu, da so se z odpustom okoristili zlasti veliki špekulanti, ki so povezani z mafijo in kamoro; na ta naCin naj bi tudi oprali umazani denar. Ne samo, odpust za nekatere nedograjene palače naj bi dosegli s pomočjo fotografskih posnetkov drugih palač... Na splošno se torej širijo pozitivni znaki tudi na tem področju in tudi v našem mestu, ki je navadno nekako odmaknjeno. Eden najbolj znanih italijanskih zavodov za medijske ankete in sondaže, SWG, ima sedež v Trstu in eden od njegovih lastnikov-vodi-teljev je slovenskega rodu. Strokovnjak, ki bo moral pripraviti omenjeni projekt za Občino Trst je Gianfranco Rados, nekdanji sodelavec Agencije Alpe Adria in producent filmvideo podjetja Videoest. Tokovi novega so torej tudi nam bližje kot si predstavljamo. Stvar je le v tem, da pravilno usmerimo svoje »tipalke« in se polastimo priložnosti, ki se nam ponujajo. Radovedneži vseh starosti, mladi, zaposleni in brezposelni, ki čutijo potrebo po nadaljnjem izobraževanju ali prekvalifikaciji, ki bi radi izboljšali svoje delovno okolje ali prišli do ustreznejše zaposlitve, vsi ti bodo morda na- šli ustrezajoč naslov v omenjeni zbirki. Knjige izhajajo vsaka dva tedna. V tem Času je v kioskih priročnik psihologa in konzulenta za odnose z osebjem D. Mac-kenzie Daveya z naslovom »Come capiie e va-lutaie chi ci sta di fronte« (Kako razumeti in oceniti svojega sogovornika). Isti založbi ponujata še drugo sorodno zbirko, naslovljeno » Winner Biblioteca di impresa« (Podjetniška knjižnica), ki še bolj do-sledo in podrobneje posega na področje osnovnega (samo)izobraževanja v podjetništvu, z naslovi kot »La comunicazione aziendale« (Komunikacija v podjetju) avtorja Petra C. Jacksona, »La psico-logia di vendita« (Psihologija prodaje) Maria Ger-mea, »II lavoro in team« (Timsko delo) Japonca O. Kharbana in E. Stalhvor-tya. Kdor ni pravočasno kupil knjige C. Majella Umetnost sporočanja ali pa drugih knjig iz te zbirke, jih lahko še naroči v najbližji trafiki. Sova se formalnopravno se m postavita na noge LJUBLJANA - Zgodovina organizacijskih in kadrovskih kolobocij Slovenske obveščevalno varnostne službe je od njenega nastanka do danes sicer bila kratka, toda izjemno pestra. Na njenem vrhu se je zamenjalo kar nekaj imen, ki so tako ali drugače burila slovensko javnost. Vse se je umirilo, ko je vlada začasno poverila vodenje Sove tedaj že upokojenemu funkcionarju SDV in VIS Dragu FerSu. Od takrat se javno o službi govori bolj malo. Kljub temu do prave formule njenega delovanja pristojni Se do danes niso prišli. Prvi direktor SDV oziroma V amostno-informativne službe je po volitvah leta 1990 postal profesor Višje upravne Sole Miha Brejc. Za direktorja je bil imenovan novembra 1990. leta. Nekdanji najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška Janez Širše je postal direktor VIS 19. februarja leta 1993. Širše je ta položaj prevzel po uveljavitvi zakona o vladi, s katerim se je VIS izločil iz ministrstva za notranje zadeve in postal samostojna vladna služba. Nova vlada pa za direktorja službe ni ponovno imenovala Mihe Brejca. Janez Širše je s položaja direktorja odstopil 17. junija istega leta, saj se je njegovo ime tesno povezovalo z afero Hit. Istega dne se je Vis preimenoval v Sovo, s čimer je bila formalno končana že tretja reorganizacija službe. Odvetnik Silvan Jakin je bil za direktorja Sove imenovan po Siršetovem odstopu 9. julija 1993. leta. Njegovo imenovanje je predstavljalo popolno presenečenje. Koalicijski partnerji so se s kandidatom strinjali, saj je v skladu s pogodbo mesto direktorja Sove v domeni predsednika vlade. Na tem položaju pa se je Jakin obdržal slabe tri mesece. Drago FerS vodi Sovo od 7. oktobra 1993. Takrat je namreč vlada sprejela ugotovitveni sklep, da je Silvan Jakin odstopO in da prosi za razrešitev. Tedanji pravosodni minister Miha Kozinc je zanikal, da bi Jakin odstopil zato, ker se je razvedelo, da je odtujil zapisnik o zaslišanju delavca Vis Mira Predaniča na mariborskem sodišču (afera orožje). Jakin naj bi po Kozincu odstopil Izjava za javnost LJUBLJANA - V včerajšnjem sporočilu za javnost slovenski krščanski demokrati z obžalovanjem ugotavljajo, da »se je gospa Mojca Drčar Murko v javnem nastopu v televizijski oddaji Intervju pridružila tistim, ki napačno prikazujejo vsebino oglejske izjave. Ni res, kot je trdila gospa Murkova, da je izjava načela pravne temelje odnosov med Slovenijo in Italijo, kajti v izjavi sta obe strani potrdili veljavnost sporazumov. O spreminjanju sporazumov ni bilo govora. Glede preteklosti pa je resnica ta, da je bila v Ogleju dosežena recipročnost. Slo je za geste dobre volje na podlagi političnih interesov obeh strani, ki naj bi povsem brez načenjanja pravnih temeljev pomagala izboljšati odnos med obema državama, kar bi bilo v prid tudi obema manjšinama,« so še zapisah krščanski demokrati. iz osebnih razlogov. Ferša vlada ni imenovala za direktorja Sove niti ne za vršilca dolžnosh, ampak ga je pooblastila, da kot namestnik direktorja službe opravlja funkcije njenega predstojnika. V prvih mesecih minulega leta je v javnost prišla novica o tako imenovanem tripartitnem sporazumu med Sovo, notranjim ministrstvom in Vomom, s katerim naj bi si medsebojno porazdelili dotedanje Sovine pristojnosh. V tem času pa je parlamentarna komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo vodi France Bučar, uvrstila na dnevni red svoje seje prvi delovni osnutek predloga zakona o Sovi. Z razpravo pa poslan- ci niso prišli nikamor, tudi zato ne, ker so se začeli spraševati, kdo je Sovi sploh dal nalog za pripravo zakona. V vladi, ki je Sovin prvi naredbodajalec, o tem namreč niso vedeh ničesar. Lani septembra so v parlamentu začeh obravnavah predlog zakona o varnos-tno-obveščevalni dejavno-sti, sicer pa se je zakonskega besedila najprej kritično lotil predsednik ljubljanskega temeljnega sodišča Aleš Zalar. Ta je o njem zapisal, da je koristen za dr- žavo, toda škodljiv za posameznika. Podobnega mnenja so bili tudi člani Bučarjeve komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. S predlogom zakona skratka nihče ni bil zadovoljen. Kljub temu so ga poslanci začeh obravnavah na oktobrski seji državnega zbora. Zaradi nesoglasij so to točko dnevnega reda prekini-h, vendar se njenega nadaljevanja še do danes niso ponovno lotih. Zdaj poteka zakonski postopek po dveh tirih. Po eni strani obstajajo predlogi Igorja Bavčarja in skupine poslancev, ki menijo, da je predlog zakona ustrezen in primeren za nadaljno obravnavo, vendar pa zahtevajo, da se določene zakonske določbe natančneje oprede-hjo, zlasti ko gre za razmejitev obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosh. Po drugi strani pa naj bi se v tem času Drago Ferš ponovno sestal s predstavniki vlade in pripravil novo besedilo predloga zakona. O tem naj bi prihodnji teden razpravljala matična parlamentarna komisija, vendar do danes novega predloga zakona še nihče ni videl. Miran J. Lesjak Ivanka Mihelčič Izvedeli smo, da naj bi na minstrstvu za notranje zadeve na podlagi lanskega spomladanskega tripartitnega spom-zuma o razdelitvi pristojnosti med obveščevalnimi službami že ustanavljali posebno protiobveščevalno službo in da v ministrstvu iSCejo kandidata, ki naj bi tos lužbo vodil. V ministrstvu so to informacijo zanikali. Vlada o upravnih enotah in invalidnih osebah LJUBLJANA - Slovenska vlada je na svoji včerajšnji redni seji med drugim ugotovila, da postopki prevzemanja prostorov in sredstev v nekaterih upravnih enotah ne potekajo po predvideni poti, kar tudi onemogoča normalno delovanje upravnih enot. Zato je zadolžila medresorsko skupino pri Službi za lokalno samoupravo, da pripravi in posreduje ustrezne strokovne razlage in priporočila županom, občinskim svetom in državnim upravnim enotam. Sicer se je vlada na svoji včerajšnji seji lotila tudi informacije o zagotavljanju socialne vamosh invalidnih oseb ter usmeritev za hitrejše in doslednejše razreševanje odprtih vprašanj na tem področju. Po uradnih podtaMh je v Sloveniji kar 140 000 invalidnih oseb, kar predstavlja 7 odstotkov vse populacije. La- ni je bilo za njihovo socialno varnost zagotovljenih 63, 5 milijard tolarjev. Čeprav se socialna politika v glavnem zadovoljivo rešuje, pa to ni mogoče reči tudi za probleme, ki jih imajo družine s prizadetimi otroci in invalidnimi osebami. Ti, kljub ustrezni usposobljenosti skoraj po pravilu ne morejo dobih zaposlitve. Prepočasi se rešuje tudi stanovanjska problematika najtežjih invalidnih skupin, kar naj bi v prihodnje vendarle začeh reševah v dogovoru s pristojnimi strokovnimi ustanovami in invalidskimi organizacijami. Vlada je tudi sklenila, da bo odraslim invalidnim osebam, ki nimajo statusa invalida po drugih predpisih ta status zagotovila v zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter zakonu o invalidni duševno in telesno prizadetih oseb. (I. M) Funkcionarji bodo razkrili premoženje državni komisiji LJUBLJANA- Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo določa, da morajo fimkcionarji ob nastopu in prenehanju funkcije, v času trajanja mandata pa vsaki dve leti, pristojni komisiji državnega zbora prijaviti svoje premoženje. Ker sta decembra pretekli že dve leti od ustanovitve državnega zbora, morajo poslanci komisiji, ki jo vodi Ciril Pucko (SKD), do 15. januarja sporočiti najnovejse premoženjsko stanje. Do zdaj komisija ni imela posebnih težav s pridobivanjem podatkov. Funkcionarji morajo izpolniti le dva obrazca. Na prvem navedejo podatke o pridobitni dejavnosti, ki so jo sami ali zakonec opravljali pred nastopom funkcije, na drugem pa podatke o premoženjskem stanju. Komisija zahteva podatke o vseh nepremičninah, s podrobnim opisom vrste, velikosti, kvahtete, starosti in opremljenosti objektov oziroma parcel. Poleg tega morajo navesti podatke o prihrankih, dediščini, darilih, vrednostnih papirjih,.o dolgovih, o prevzetih jamstvih, o vseh premičninah, katerih vrednost presega 500 tisoč SIT in o plači ter drugih dohodkih. Vse omenjene podatke morajo funkcionarji navesti tudi za zakonca oziroma osebo, s katero živijo v izvenzakonski skupnosti in za družinske člane s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu. Zakon poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje pridobitne dejavnosti v zasebne namene, če bi to lahko vplivalo na objektivno opravljanje funkcije. Vsi, ki so pred nastopom funkcije kot lastniki sami upravljali podjetje, lahko za čas trajanja funkcije poverijo upravljanje podjetja upravitelju, ki pa ne sme biti zakonec ali kateri drugi ožji sorodnik. To pa ne velja za obrtnike, ki lahko vodenje obrti prepustijo družinskemu članu. Podjetja, v katerih je delež funkcionarja, njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v izvenzakonski zvezi ali družinskih članov, s katerimi živi v istem gospodinjstvu, večji od 25 odstotkov vrednosti, ne smejo poslovati z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi. Takšnih podjetij je trenutno 26 in so objavljena v Uradnem listu. Za vsa ostala podjetja funkcionarjev, ki so sicer vsa v družinski lasti, vendar so na primer deleži funkcionarja, njegove žene in dveh otrok le 25 odstotni, pa ta določba ne velja. Ti torej lahko poslujejo tudi z državo. Ce bo komisija po prejemu najnovejšega premoženjskega stanja funkcionarjev ugotovila, da se je le-to izjemno povečalo, bo morala o tem obvestiti organ, katerega član je funkcionar. Enako velja za morebitno ugotovitev, da je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost, prejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na izvrševanje njegove funkcije. V tem primeru lahko ustrezna ustanova začne postopek za razrešitev funkcionarja. Vsa omenjena določila veljajo tudi za funkcionarje, ki opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v novih občinah. Novi občinski sveti bodo morali namreč med drugim ustanoviti tudi posebno delovno telo, ki bo nadzorovalo občinske funkcionarje. Ti bodo po sprejemu statutov, v katerih bo opredeljeno, katera funkcija se opravlja poklicno in katera nepoklicno, morali takoj prijaviti svoje premoženje in podjetja, katerih lastniki so. Matjaž Albreht SAVINI IN KRKINI ODPADKI ČAKAJO NA SEŽIG Kolumbijske odpadke so odpeljali iz države Ministrstvo za okolje in prostor se je ob tem primeru »veliko naučilo« LJUBLJANA - Decembra je podjetje C&G organiziralo izvoz iz Kolumbije vrnjenih odpadkov v Francijo. Domači udeleženci posla so se dogovoriti, da bodo o tem javnost podrobno obvestili Sele, ko bodo odpadki tudi uničeni. Državni sekretar za okolje Marko Slokar je povedal, da bodo natančni podatki na voljo, ko bo izvoz odpadkov pravno-for-malno realiziran. To se bo zgodilo, ko bodo vsi izvozni dokumenti, ki so spremljali kontingente z odpadki, prispeti nazaj v Slovenijo, kot zahteva baselska konvencija. Dejal je, da so se pri izvozu odpadkov v Francijo na centru za izvajanje baselske konvencije pri ministrstvu za okolje veliko naučili, saj je slo za zapleten upravni postopek. V zvezi s tem bo ministrstvo pripravilo posebno tiskovno konferenco. Janez Kržan, vodja službe za varstvo okolja in komunalne zadeve v Krki je povedal, da je izvoznik C&G iz njihovega skladišča odpeljal vse kolumbijske odpadke - stara zdravila in ostanke od proizvodnje. Kržan je dejal, da Krka pridela od 60 do 80 ton odpadkov na leto. Farmacevtska tovarna je že nameravala zgraditi lastno sežigalnico odpadkov, vendar ni dobila gradbe- nega dovoljenja zaradi nasprotovanja prebivalcev. Zdaj v Krki pričakujejo, da bo sežiganje njenih odpadkov možno tudi v Sloveniji, v nasprotnem primeru pa jih bodo še naprej skušali izvažati. Tudi kranjska Sava je preko podjetja C&G skušala 32 ton odpadkov iz proizvodnje umetnega usnja sprva izvoziti v Kolumbijo. Ko pa so odpadki prispeli v tja, je kolumbij- ski inštitut Instituta Nacional de Salud opravil analizo, ki je pokazala neskladnost sestave vzorca s podatki iz izvoznega dokumenta o vsebnosti težkih kovin. Tamkajšnja vlada je ukazala takojšnjo odstranitev odpadkov, ob njihovi vrnitvi v Slovenijo pa sta bila odvzeta po dva vzorca za Greenpeace, Savo Kranj in za republiški sanitarni inšpektorat. Slednji je pri mariborskem Zavodu za zdravstveno varstvo naročil analizo vzorcev za ugotavljanje vsebnosti istih kovin kot jo je izvedel kolumbijski inštitut. Analiza je v enem od obeh vzorcev pokazala odstopanje od podatkov iz izvoznega dokumenta, merjene kovine pa so bile v mejah dopustnih koncentracij v naravnem okolju. Tudi Greenpeace je v svojem laboratoriju v Angliji analiziral vzorce, v katerih so merili vsebnost organskih spojin. Med številnimi spojinami so z devetdeset odstotno zanesljivostjo dokazati tudi prisotnost tetrakloretena in heksa-klorbutadiena, ki sta zdravju škodljiva. Vendar v poročilu Greenpeacea, ki je bil poslan na več naslovov v Sloveniji, niso bile nevedene koncentracije škodljivih snovi, tako da doslej ni bilo mogoče ugotoviti, ati so presegle dovoljeno raven. Opravljeni analizi v Mariboru in v Angliji med seboj nista biti primerljivi, ker so bili odvzeti vzorci nehomogeni in ker so v prvem primem meriti vsebnost kovin, v dragem pa organske spojine. Podjetje Pec Tredi, ki ima sežigalnico v Franciji, je že analiziralo več vzorcev in ugotovilo, da je sestava vrnjenih odpadkov ustrezna za sežig v njihovi napravi. Borut Meško Slovenija naj do Bruslja vzpostavi pragmatičen odnos LJUBLJANA - Slovenija in evropske in-teigradje - vidiki in alternative je bil naslov okrogle mize, ki jo je včeraj pripravil Center za mednarodno sodelovanje in razvoj. V razpravah, ki jih je povezoval dr. Andrej Kumar z ljubljanske Ekonomske fakultete, so udeleženci okrogle mize skušali natančneje opredeliti predvsem temne in svetle plati vključevanja Slovenija v integracijske procese, ki potekajo v Evropi. Slišati je bilo nadvse različna mnenja: od tega, da Slovenija pravzaprav nima druge možnosti, kot da se poteguje za vstop v Evropsko zvezo, do tega, da je Evropa zastarela in sklerotična ter da je vredno razpravljati, kakšna bo Evropa po medvladni konferenci leta 1996 oz. ati bo to sploh Evropa, v kakšno si žeti Slovenija. Slovenski veleposlanik v Ženevi dr. Anton Bebler je opozoril, da vključevanje Slovenije v mednarodne integracijske tokove ni mogoče le s sporazumom o pridruženem članstvu, možna je tudi pot preko Efte, ki pa je s 1. januarjem močno okrnjena, saj so kar tri njene članice postale polnopravne članice EZ. O Efti kot poti Slovenije v Evropo je spregovorila tudi Marija Ada-nja z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je dejala, da je taksna pot sicer možna, da pa je precej težja. Evropski parlament je Evropski komisiji v Bruslju namreč naročil, naj pripravi pregled stroškov, povezanih z vstopom držav kandidatk v EZ. Slovenija ima tako pred seboj konkretno nalo- go, da si v beti knjigi, ki je program prilagajanja, kot si ga je zamislila EZ, izbori kar najboljše mesto. Tudi Feri Horvat, član državnega zbora, je menil, da mora Slovenija izhajati iz dokumenta, ki ga je EZ sprejela v Essnu, saj tudi države članice Cefte stavijo na ta dokument, ki naj bi jim prinesel kar izdatno finančno pomoč. Horvat je opozoril tudi na nujnost dobrih sosedskih odnosov in gospodarskega sodelovanja, saj bi bilo naivno misliti, da nam neurejeni odnosi predvsem z Zagrebom ne bodo škodova-ti.Spodbujati velja tudi regionalno sodelovanje in obžalovanja vredno je dejstvo, da Slovenija še ni podpisala madridske konvencije o čezmejnem sodelovanju. Do EZ je treba razviti predvsem pragmatičen odnos, se je Horvat strinjal s prof. Antonom Hrasteljem z Ekonomske fakultete, in zato je nedopustno, da Slovenija nima ministra ati državnega sekretarja za evropske zadeve. Prof. Hrastelj, Id je hkrati tudi generalni direktor IBN JT, je opozoril, da je sporazum o sodelovanju med Slovenijo in EZ, ki je zdaj v veljavi, izredno ugoden, celo ugodnejši kot marsikateri sporazum o pridruženem članstvu. Nihče med sodelujočimi ni oporekal prof. Hrastlju, ko je dejal, da bi Slovenija ravnala najmodreje, Ce bi poskrbela, da bi sporazum o sodelovanju, ki se sicer izteče leta 1997, ostal v veljavi kar najdlje, hkrati pa bi se Slovenija obnašala, kot da ima pridruženo članstvo že v roki. Ana Kovač IDRIJA / RUDNIK 2IVEGA SREBRA Posedanje tal so pričakovali Direktor RŽS Cigale je zavrnil govorice o nenadzorovanem posedanju tal s ________PIRAN / MESTNI ARHIV___ Občane slabi usoda mestnega arhiva Sedanje prostore morajo izprazniti do konca februarja Na predvčerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila sklicana po nekaterih razburljivih vesteh o nenadnem posedanju tal v idrijskem rudniku živega srebra, je direktor rudnika mag. Marko Cigale pojasnil sedanje postopke zapiranja rudniške jame in manjša posedanja tal ocenil za povsem pričakovana. Novinarje je povabil na ogled rudniških rovov na enajstem obzorju, kjer se nahaja glavno rudniško črpališče. Cigale je zavrnil govorice o nenadzorovanem posedanju tal Piranski mestni arhiv hrani najstarejSo zbirko zgodovinskih gradiv in dokumentov v Sloveniji, med katerimi je tudi veliko starih vec stoletij. Med temi je posebno znan mestni statut iz leta 1384, tu pa je še veliko dragocenih listin. Pomemben del tega arhiva je bil po drugi svetovni vojni najden v skrivališču pod stopniščem občinske palače in potem prenesen v prostorske minoritskega samostana, kjer so uredili arhivske prostore. Gladina vode, s katero je zalit spodnji del jame, pa se Nahaja približno tri metre Pod tem nivojem. Rudarski strokovnjaki pojasnjujejo, da da so manjša posedanja v nekaterih opuščenih rudniških rovih, ki jih v globini rudnika se nadzorujejo, povsem pričakovana. Nasipi na spodnjih etažah so se pod vodo namočili in na prelomnih mestih nad gladino povzročili premike tal. Rudarji pod enajstim obzorjem z izčrpavanjem trenutno vzdržujejo celoten nivo vode, v zaključni fazi zapiranja rudnika, ki bo zaprt do leta 2006, pa bodo tipalno postajo dokončno preselili na tretje obzorje in rudnik zalili do tega nivoja. V tem Času bodo utrdili in zasuli višje ležeče etaže rudnika, ki zaradi slabih geomehanskih lastnosti niso primerne za za-litje, saj bi lahko povzročili večje premike tal na površini. Po besedah direktorja Ci-galeta bodo zgornji del jame zasuli in utrdili z injektira-njem zmesi apnenčeve kamene moke in cementa. Tako bodo nadomestili ekološko sporni elektrofilter-ski pepel in namesto tega pri utrjevanju jame uporbaljali kameno moko Industrije apna iz Kresnic pri Litiji. V desetih letih bodo potrebova-lio približno 25.000 kubikov tega materiala, ah približno dva in pol do tri tisoč kubikov letno. Z injektiranjem in zasipanjem zgornjih etaž bodo zaceh ze letos. Predvidevajo, da bodo na sedmem obzorju s približno 8000 kubila siromašnega be- tona letos zasuli okrog 915 metrov prog, na Četrtem pa z injektiranjem zapolnili okrog 2500 metrov vrtin. Rudarski strokovnjaki zagotavljajo, da je z zastavljenim programom postopnega zapiranja rudnika odpravljena vsakršna nevarnost večjega posedanja tal na površini, kjer leži tudi del zgodovinskega mesta Idrije. Roman Bric Ze med urejanjem novih prostorov Pokrajinskega arhiva v Kopra (Piranski mestni arhiv deluje kot njegova organizacijska enota), pa se je v strokovnih krogih pojavilo mnenje, da prostori v nekdanjem samostanu niso primerni za hrambo arhivskega gradiva. Iskanje novih prostorov, ki bi jih bilo treba tudi opremiti, med drugim tudi z napravami za vzdrževanje potrebnih atmosferskih pogojev, je bilo vsa zadnja leta brezuspešno. Medtem je bilo ne- kaj najbolj dragocenih ar-hivarij iz Pirana že preneseno v Koper, sprva kot gradivo za razstavo, potem pa so tam kar ostale. Pirančanom to ni bilo pogodu, v zvezi s tem je bilo tudi v občinski skupštini kar nekaj intervencij in delegatskih vprašanj. Ob tem pa je vprašanje, kaj narediti z arhivom, ostajalo nerešeno. S pričetkom postopka za denacionalizacijo minoritskega samostana je zadeva postala Se bolj pereca. Po dogovoru iz začetka lanskega de- cembra je treba sedanje prostore mestnega arhiva izprazniti že do konca letošnjega februarja, ker bodo minoriti takrat pričeli s prenovo. Arhiv naj bi bil začasno preseljen v Koper, dokler Pirančani ne bodo našli ustrezne prostore zanj. Tej selitvi pa mnogi v Piranu nasprotujejo, saj se na podlagi izkušenj bojijo, da se arhiv deloma ali v celoti ne bi veC vrnil nazaj. Predstavniki piranske italijanske manjšine, ki so Se posebej zainteresirani za arhiv kot del zgodovinske kulturne identitete mesta, so v zvezi s tem občinskemu svetu ze zastavili vprašanje. Piranski župan Franko FiCur pa zagotavlja, da se bo osebno zavzel za ustrezno rešitev tega problema. Boris Vuk PRIMORSKE NOVICE Spominska slovesnost MOST NA SOCI - Člani krajevne organizacije Združenja Zveze borcev in udeležencev NOB z Mosta na Soči in OO iz Tolmina ter KS se bodo spomnih 50-letnice smrti svojega rojaka, narodnega heroja Dušana Muniha-Darka. Spominske slove-snoti bodo v nedeljo. Ob 15. uri se bodo udeleženci poklonili njegovemu spominu pred njegovim kipom pri stavbi mostarske OS, ki tudi nosi njegovo ime, pol ure pozneje pa se bo spominska slovesnot nadaljevala v hotelu Kompas. Tam bo spomin na soborca obudila njegova vojna kurirka Saša Pav-Cek, mešani pevski zbor Most na Soci pod vodstvom Marka Muniha in šolska mladež pa bodo pripravih kulturni spored. Obnovljen Križev pot HUM - V Hiši umetnikov, ki jo vodi Marjan BaZato pripravljajo razstavo obnovljenega Križevega pota, ki ga je naslikal slovenski umetnik Zoran Mušic. Restavratorska dela je opravila akademska slikarka in restavratorka Mira LiCen-Krmpotic. Njeno in seveda originalno Mušicevo delo bo danes ob 19.30 postavljeno na ogled v Hiši umetnikov na Humu. Odprtje razstave bo s pesmijo popestril oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. MuSiCev Križev pot sicer stoji v cerkvi na Gradnem. Se to: restavriranje sta finančno podprli Zavarovalnica Triglav iz Nove Gorice in Hiša mnetnikov. Terapetska skupnost Srečanje NOVA GORICA - Le nekaj dni pred novim letom so v františkankem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico sprejeli v terapevtsko skupnost prvih devet fantov, ki so zapadli drogi in se skušajo izvleci iz njenega objema. V posebnem delu samostana, ločeno od drugih prebivalcev so jim uredih ob pomoti slovenske Karitas in reda Frančiškanov posebne bivalne prostore. Uradno bo skupnost zaživela v nedeljo, ko jo bo obiskal tudi don Pierino Gell-minni, ustanovitelj vec kot 150 podobnih centrov po vsem svetu. S Kostanjevico je prvi taksen center nastal tudi pri nas. Treba je zapisati, da v Novi Gorici ni bilo v zvezi z ustanavljanjem terapevtske skupnosti med ljudmi nikakršnega odpora. Se veC, ljudje so taksno zamisel celo podprli. Iz izjav, ki jih je objavil lokalni časopis (Primorske novice) so vprašani zelo pohvalili takšno odločnost tako frančiškanske samostanske družine na Kostanjevici, Slovenskih frančiškanov Karitasa in drugih humanitarnih organizacij, ki so poskrbele predvsem za sredstva, s katerimi so uredili za bivanje primerne prostore, predvsem pa so bili veseli odločitve lokalnih oblasti. V prvem slovenskem centru Skupnost Srečanje je za zdaj devet fanotv (šest Slovencev in trije Italijani). Najstarjsi po stažu je Slovenec in tako kot v dragih podobnih skupnostih je prav on prevzel največjo odgovornost V skupnostih živi že tri leta. Njegova naloga je predvsem ta, da skrbi za uresničevanje terapevtskega programa, ki je sestavljen v glavnem iz delovne terapije. Za izvajanje le-te na Kostanjevici ne bo zmanjkalo ne snovi ne Časa. Kot rečeno bo uradna otvoritev v nedeljo, ko bo Kostanjevico obiskal sam Don, kot »ljubkovalno« kličejo don Pierina njegovi fantje. Novice zbral Vojko Cuder ____________________VIPAVA / ONESNAŽENOST_________________________ Čistilna naprava ne bo rešila doline Vipavsko podjetje Agroind. »Vipava 1894« bo kmalu začelo graditi čistilno napravo Vipavska klet in mlekarna sta dolgo čakali na odločitev o načinu ureditve kanalizacijskih odplak trga Vipava, da bi istočasno uredili tudi čiščenje lastnih odpadnih vod. Oba industrijska objekta imata že dolgo urejeno predciscenje, ki pa ne deluje najbolje. V ajdovski občini so pred leti predvidevali izgradnjo povezovalnega kanala od Vipave do ajdovske centralne čistilne naprave, kamor bi se priklapljale tudi nižje ležeče vasi. Kasneje porojena zamisel o velikem sanitarnem močvirju se ni zdela najboljša zaradi pogostega visokega vodostaja reke Vipave in prostorske potratnosti. Medtem je bila podjetju Agroind. 'Vipava 1894’, v katerega sestavi delujeta oba industrijska obrata, izdelana inšpekcijska odločba o ureditvi čiščenja. Podjetje je opozarjalo na potrebo po celoviti rešitvi tudi ustrezna ministrstva. Ker ni bilo drugačnih rešitev, se je podjetje lani odločilo za javni razpis, na katerega se je prijavilo 14 ponudnikov. Odločili so se za klasično biološko Čistilno napravo s preizkušenim mo- delom čiščenja in referencami firme Thema iz itah-janskega Belluna, s katero so podpisali pogodbo, je povedal direkor podjetja Silvester Lemut. Projekt predvideva vključitev dela že obstoječe infrastrukture v napravo, ki je tudi prostorsko varčnejša, pri njej pa so uporabljeni najsodobnejši materiali, je pojasnil namestnik direktorja Pavel Lavrenčič. Posebej je pomembno, da ima čistilna naprava z zmogljivostjo 10 tisoč enot rezerve tudi za del naselja Gradišče. Gradnja naj bi se zaCela v naslednjih mesecih. Čistilno napravo bo podjetje zgradilo z lastnimi sredstvi, od ministrstva za okolje in prostor pa je dobilo kredit v višini 30 odstotkov predračunske cene, ki znaša 110 mio tolarjev. Celovita rešitev CišCenja reke Vipave pa ostaja enako oddaljena kot doslej, saj je onesnažena že ob izvirih, predvsem s fekalijami. Staro jedro trga Vipava je namreč brez kanalizacije, pa tudi ostala se ne prečiščuje pred izlitjem. Za celovito rešitev reke, ki nadaljuje pot skozi sosednjo Italijo in je turistično pomembna za celotno Vipavsko dolino, pa je potreben širši pristop. Artur Lipovž Bridge klub ima svoje prostore PIRAN - Doslej so se piranski ljubitelji bri-dgea sestajali v dvoranici v pritličju hotela Piran, ves Cas pa so želeli, da bi »prišli na svoje«. Uspeli so pridobiti nekdanje skladišče na Kajuhovi 10, v prenovo in ureditev prostorov pa so vložili 30 tisoč DEM. Sedaj imajo tu igralno dvoranico z 8 mizami, pa Se majhno pisarno, Cajno kuhinjo in toaletne prostore. Otvoritev novih prostorov je bila koncem decembra, ta dogodek pa so povezali s kvalifikacijskim tekmovanjem za državno prvenstvo. (B.V.) MURSKA SOBOTA / GOSPODARSTVO NOVA GORICA / BANČNIŠTVO V Pomurju je že 8.800 brezposelnih Industrijska proizvodnja pada, izvoz pa se je povečal le za tri odstotke Majhna, toda dobra in uspešna banka Vipa d. d. strankam nudi tudi svojo kartico Banka Vipa d.d. je ena najmlajših slovenskih poslovnih bank, saj jo je leta 1992 ustanovilo 39 delničarjev, predvsem iz severne Primorske, med njimi 18 podjetij iz agroživilstva, kmetijstva, trgovine in gostinstva. Že v začetku je pritegnila tudi novoustanovljena zasebna podjetja. Danes banka deluje predvsem na severnem Primorskem in Sežanskem, pa tudi na bistriškem in postojnskem območju; v sodelovanju z drugimi slovenskimi bankami, predvsem z Ljubljansko banko d.d. pa je prisotna po vsej Sloveniji. Na tiskovni konferenci soboške podružnice Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje smo izvedeh, da gospodarska gibanja po vseh kazalcih gospodarjenja zaostajajo za povprečji v državi, kjer je opazna gospodarska rast. V devetih mesecih lani se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta industrijska proizvodnja zmanjšala za 6,7 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji v povprečju dvignila za 6,7 odstotka. Obseg industrijske proizvodnje se je najbolj zmanjšal v proizvodnji re-promateriala. Zmanjšala se je tudi proizvodnja konstrukcij, povečala se je le proizvodnja v lesni industriji, in sicer za 25,9 odstotka. Trenutno je v Pomurju 8800 brezposlenih, kar predstavlja 17,5 odstotka vseh bre- zposelnih v Sloveniji. Vzroki za zmanjšanje industrijske proizvodnje so velika zadolženost podjetij, zmanjšanje naročil in zastarela oprema. Izvozni rezultati so bili lani nekoliko ugodnejši kot v devetih mesecih leta 1993, saj se je izvoz povečal za tri odstotke, vendar je to povečanje še vedno pod republiškim povprečjem, saj se je izvoz iz Slovenije lani povečal za 9,1 odstotka. Delež Pomurja v izplačilih za naložbe slovenskega gospodarstva je v letu 1993 predstavljal 3,2 odstotka, lani pa le še 1,1 odstotka vseh naložb v Sloveniji. Skrb vzbuja podatek, da v 63,3 odstotka pomurskih podjetij bruto plaCa na zaposlenega ne dosega niti 75 odstotkov povprečne slovenske bruto plaCe. Boris Hegeduš "Banka Vipa d.d. je po obsegu poslovanja na 13. mestu v državi, zapoluje 76 ljudi, " je povedal na tiskovni konferenci tik pred novim letom njen direktor Egidij Birsa. Nova banka je zaCela s 306 milijoni tolarjev kapitala, oziroma s tolikšno bilančno vsoto. Sledil je sorazmeroma nagel napredek. Tako je konec lanskega leta dočakala s približno osemkrat večjo bilančno vsoto. Potem ko je aprila 1993 dobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje devizno-valutnih poslov, je postala banka Vipa ustanova, ki je sposobna opravljati vse bančne storitve. Zelo hitro je širila mrežo enot, saj jih ima Ze deset po vsej Primorski. Poleg za banko tradicionalnih poslov (varčevanje občanov, kreditiranje, devizni posli itd.) posluje tudi s plastičnim denarjem, kot so kartice Euro- card in Magna. Ta mesec bo v sodelovanju z Ljubljansko banko d. d. uvedla tudi lastno plačilno kartico Vipa. Komitenti jo bodo lahko uporabljali tudi na vseh enotah LB d.d., UBK ter Probanke, to pa je tudi na ljubljanskem in mariborskem območju, torej praktično po vsej Sloveniji. S čekovno kartico Banke Vipa bo mogoče jemati gotovino, oziroma opravljati še druge možne storitve v vseh bankomatih sistema "BA" v Sloveniji. Zapišimo še to novost, ki se je bodo razveselili predvsem komitenti v Novi Gorici in v Ajdovščini: v kratkem bodo v teh dveh mestih poleg že obstoječih bankomatov namestila svoje tudi Banka Vipa d.d. Vojko Cuder NOVICE Našli so sedmo žrtev INNSBRUCK - V smučarskem središču St. Anton am Arlberg na Tirolskem, kjer je v torek snežni plaz zasul vec smuCarjev-turistov, so elani gorske reševalne službe včeraj našli sedmo žrtev. Kot smo poročali, trije snežni plazovi začetek tedna v avstrijskih Alpah terjali življenje najmanj osem smučarjev, pri Čemer truplo enega ista še niso našli. Hudim nesrečam je botrovala lahkomiselnost smučarjev, ki so kljub prepovedi zapustih zavarovane smučarske proge. Nevarnost plazov obstaja posebej severno od alpskega grebena, torej na Tirolskem in Predarlskem, kjer je začetek tedna zapadlo skoraj en meter novega snega. Na Koroškem je nevarnost plazov minimalna, saj se je sneg, ki je zapadel še pred božičem, medtem utrdil. Nižji stroški za življenje DUNAJ - Z avstrijskim pristopom k Evropski zvezi se bodo stroški za živila za povprečno avstrijsko družino zmanjšah za približno 1000 šilingov mesečno. To vsaj trdi državna sekretarka za evropska vprašanja Brigitte Ederer (SPOJ. Konkreten primer: moka je konec leta 1994 na Dunaju stala 13,40 šilingov za kilogram, zdaj stane za več kot polovico manj. Edererjeva pa je hkrati izrazila bojazen, da trgovci pocenitev blaga ne bodo v celoti prenesli tudi na potrošnika in da bodo Avstrijci potem v večji meri nakupovah v tujini. Vlada pripravlja uvedbo energetskega davka DUNAJ - Nova koalicijska vlada SPĆ in ČVP se je odločila za uvedbo energetskega davka. Dosedanji davek na mineralno olje misli v več postopkih raširiti tudi na druge energetske vire. Tako bi Avstrija v evropskem razsežju prednjačila in s svojim energetskim davkom tudi v okviru Evropske unije vplivala na podobno rešitev, je med drugim zabeleženo v koalicijskem sporazumu. Kdaj konkretno bo novi davek uveden, se ni znano, v vsakem bo prva etapa uresničena še letos. Nad pol milijona šilinaov kazni za trgovca Harflauerja DUNAJ - Ker je avstrijski lastnik številnih fototrgo-vin Hartlauer 8. decembra, na praznik Marijnega brezmadežnega spočetja, kljub zakonski prepovedi dela odprl svoje tigovine v Zgornji Avstriji, bo moral plačati približno 510.000 šilingov kazni. To je sporočil inšpektorat za nazorstvo delovnega Časa. Hartlauer je proti odločitvi inšpektorata napovedal priziv, po svojih lastnih izjavah pa je 8. decembra v svojih trgovinah imel promet v višini pet milijonov šilingov. Za leto 1996 pa je že napovedal, da bo na ta praznik odprl vse svoje trgovine v Avstriji. AUA zaključila leto 1994 s 300 milijonov šilingov izgube DUNAJ - Avstrijska letalska družba AUA bo letošnje poslovno leto zaključila s 300 milijonov šilingov izgube. Vodstvo podjetja je zato sklenilo občutno zmanjšane plac svojih nastalvjencev. Prizadete so predvsem sorazmerno dobre plače pilotov in ostalega leteče osebja. AUA je zaradi vedno večjih izgub že lani skušala uveljaviti boleCe varčevalne ukrepe zlastni na račun letalskega osebja. Piloh in drugi uslužbenci so odgovorih z večdnevno stavko. AVSTRIJA / MANJŠINE i- AVSTRIJA / POLITIKA — Gradiščanski Hrvati hočejo sodelovati z EZ Buranits še naprej vodi HAK ZELEZNO - Hrvatski akademski klub (HAK), ena od glavnih političnih organizacij gradiščanskih Hrvatov, je konec leta 1994 priredila svoj 47. redni občni zbor, na katerem je bil na Čelu organizacije potrjen dosedanji predsednik Josef Buranits. Buranits je v svojem poročilu še posebej izpostavil ustanovitev Gra-diščansko-hrvaškega centra na Dunaju, ki je postalo pomemben multifunk-cionalno središče za v avstrijski prestolnici živeče gradiščanske Hrvate. Za naslednje leto je predsednik napovedal intenzivno korišCanje različnih programov Sveta Evrope in Evropske zveze na področju mednarodnega kulturnega sode- lovanja. Tozdadevni stiki da so že navezali, je poudaril Buranits in pri tem opozoril, da je prav za gradiščanske Hrvate, katere je 1. svetovna vojna razdelila na tri države, sodelovanje prek meja posebnega pomena. Dejal je še, da so nekatere evropske inštitucije že signalizirale svoj interes glede sodelovanja, posebej na področju kulturne izmenjave ter uresničitvi medregionalnih projektov. Nadaljnjo težišče dejavnosti Hrvaškega akademskega kluba v letu 1995 bo intenzivno delo z mladino, kajti prav to področje je odločilnega pomena za preživetje Hrvatov na Gradiščanskem, je poudaril predsednik HAK-a Josef Buranits. Ljudska stranka se poslavlja od nevtralnosti Za evropski varnostni sistem DUNAJ - Avstrijska ljudska stranka se je veC ali manj že poslovila od trajne nevtralnosti, za katero se je leta 1955 zavezala s podpisom Avstrijske državne pogodbe. V osnutku za nov strankin program je namreč zapisano, da nevtralnost iz varnost-no-politiCnih razlogov ni veC primerna današnjemu Času in jo je treba nadomestiti z novim vseevropskim varnostnim sistemom, kateremu naj se bi pridružila tudi Avstrija. Osnutek novega programa (šestega po ustanovitvi ljudske stranke leta 1945) bo predmet razprav tudi na tradicionalnem Trikraljev- skem srečanju vodilnih politikov OVP, avtor varnostnopolitiCnega dela novega programa je obrambni minister Wer-ner Fasslabend. Novi program pa naj sprejeli delegati kongresa OVP 21. aprila letos. Kot znano, v vladni koaliciji v tem vprašanju ni soglasja. SPO v tem trenutku ne vidi nikakršne potrebe zato, da se bi Avstrija odpovedala svoji trajni nevtodnosti. To je v svoji novoletni poslanici avstrijskemu prebivalstvu izrecno zatrdil tudi zvezni kancler Vranitzky, ko je dejal, da Avsaija pristopa k Evropski zvezi kot nevtralna država oz. Članica. Ivan Lukan AVSTRIJA Oster protest univeiz in šol DUNAJ - NaCrti zvezne vlade, po katerih v prvem Četrtletju letošnjega leta ne bo prišlo do novih nastavitev v zvezni službi, je na avstrijskih univerzah in na višjih splošno izobraževalnih in višjih poklicnih šolah izzvalo ostre protest. Rektor ekonomske univerze na Dunaju je v zvezi s tozadevnimi naCrti vlade dejal, da bodo zaradi pomanjkanja osebja prisiljeni omejiti število izpitov ter predavanj, morda bodo celo omejili število študentov. Kritiki se je medtem pridružila tudi univerza v Gradcu. Zamrznitev delovnih mest v zvezni službi je sestavni del še vedno spornega varčevalnega paketa vlade za sanacijo državnih financ. (I.L.) EVROPSKA ZVEZA - KOROŠKA / POSPEŠEVANJE REGIJ Za Rož in Ziljo ne bo sredstev EZ CELOVEC/DUNAJ - Negativno presenečenje za prebivalstvo v Spodnji Zilji in Rožu, torej regijo ob tromeji Avstrija-Slovenija-Italija. Sedem občin ob av-strijsko-slovenski oz. av-strijsko-italijanski meji namreč ne bo zajetih v programu EZ za strukturno pospeševanje. Državna sekretarka za evropska vprašanja Brigitte Ederer (SPO) je sporočila, da je komisija Evropske zveze iz zemljevida, v katerem so določena avstrijska področja, ki bodo v letih 1995 do 1999 iz Bruslja prejela pospeševalna sredstva za izboljšanje po- deželjske infrastrukture, Crtala občine Podklošter, Bistrico na Zilji, Strajo vas, Cajno, Bad Bleiberg, Bek-štanj in Šentjakob v Rožu. Tudi v nekaterih drugih zveznih deželah je prišlo do Črtanja nekaterih predlaganih regij iz zemljevida EZ za strukturno pospeševanje: komisija je Crtala vse naftne občine v Nižji Avstriji, industrijsko področje na območju zgomje-avstrijske prestolnice Linz in občine v okolici štajerske prestolnice Gradec. Edererjeva je kljub temu menila, da je komisija EZ skorajda v celoti upoštevala avstrijski predlog za pospeševanje regij s sredstvi Evropske zveze, kajti avstrijski predlog je predvideval regije, v katerih živi 44,3 odstotka prebivalstva, v Bruslju pa so zdaj sklenili 40,6 odstotka. Referent za občine pri koroški deželni vladi, deželni svetnik Dieter Haller, je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu napovedal, da bo za prizadete občine izdelan poseben nacionalni pospeševalni program. Finančna sredstva za uresničitev tega programa pa bosta prispevala dežela Koroška in zvezna vlada na Dunaju. Ivan Lukan H spz/vabiloT- Slovenski ples v Celovcu CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza vabi na tradicionalni, letos Ze 43. Slovenski ples, ki bo v soboto, 7. januarja 1995, ob 20. uri, v prostorih Doma sindikatov v Celovcu. Za ples bosta igrala ansambel »Štajerskih 7« in Spirituals gospels, na sporedu pa je tudi polnočni show »Alpe-Adria seksteta«. Slovenski ples šteje med najbolj priljubljene in najbolj obiskane plesne prireditve. ISTRA / HRVAŠKA VLADA KRŠI DOLOČILA POMORSKEGA ZAKONIKA IN DOVOLJUJE PRIVATIZACIJO PRIOBALNEGA PASU Reško ladjedelnico naj bi preuredili v oporišče za remont ameriške vojne flote Nekateri poslanci HDZ zahtevajo odpravo nepravilnosti do katerih prihaja v procesu lastninjenja REKA - Hude obtožbe na račun hrvaške vlade so prišle iz Reke zato, ker naj bi vlada omogočila zlorabo jadranske obale. Po veljavnem pomorskem zakoniku na Hrvaškem namreč ni dovoljeno pridobiti zasebne imovine na tako imenovanem javnem pomorskem dobru, oziroma na ozkem obalnem pasu. Za nekatere zasebne lastnike to pravilo očitno ni veljalo, tako da je dr. Vinko Hlača, dekan Reške pravne fakultete, ze napovedal pravno »vojno« zoper uzurpatorje, kot poglavitnega krivca pa obtožil vlado. Polemike v zvezi s privatizacijo javnega dobrega so se razmahnile zlasti po izjavi Damirja Vrhovnika, direktorja raške remontne ladjedelnice Viktor Lenac, ki trdi, da je to podjetje ustvarilo 45, 7 milijona dolarjev prihodka. Ta Vrhovnikova izjava, ki jo je izrekel pred novinarji na novoletnem sprejemu, je odjeknila kot prava politična bomba ne samo na Reki, ampak po vsej Hrvaški. Za razliko od številnih privatiziranih podjetij, katerih delničarji si na vse kriplje prizadevajo, da bi sestavili konec s koncem, je raška remontna ladjedelnica uresničila soliden prihodek. Tukajšnjo javnost, ki je bila prepričana, da je večinski lastnik Viktorja Lenca v rokah Damirja Vrhovnika (nekdanjega komunističnega kadra), je presenetilo spoznanje, da so lastniki ladjedelnice - tujci. Ta hip je kar 65, 5 odstotka Viktorja Lenca v lasti tujih družb, ki so, zahvaljujoč spretnosti novega vodstva, odkupile od drobnih, obubožanih hrvaških delničarjev večinski sveženj del- nic. Zdi se, da je poslovna prihodnost te ladjedelnice na moc obetavna, saj že krožijo govorice, da bi utegnili na Reki uredih oporišče za remont ameriške vojaške flote. Zato ne preseneča veliko število tistih, ki se zanimajo, kako posluje Viktor Lenac. Ah bo te načrte prekrižal izbruh morebitnega škandala v zvezi s preobrazbo lastništva in zlorabo javnega dobrega? Takšno možnost Damir Vrhovnik zavrača. Po njegovem je revizija potrdila, da je bil postopek privatizacije zakonit, saj so vsi objekti, ki so jih privatizirali na obali, od morja oddaljeni veC kot 6 metrov, tako da ne kršijo pomorskega zakonika. »Ničesar nismo delah brez vednosti pristojnega ministrstva,« zatrjuje Damir Vrhovnik. Njegovi nasprotniki menijo, da to ni dovolj, saj je tudi sama vlada kršila določila pomorskega zakonika, ko je dovolila privatizacijo ozkega priobalnega pasu. »Vlada legalizira nezakonito lastninsko preobrazbo zato, ker je prepričana, da bi z razveljavitvijo lastninske preobrazbe v ladjedelnici Viktor Lenac ter v navtičnih marinah pri potencialnih tujih vlagateljih ustvarila vtis, da so vlaganja na Hrvaško negotova. Namesto tega, bi moralo vlado skrbeti predvsem to, da zaščiti svoje javno pomorsko dobro,« poudarja dr. Vinko Hlača. Tudi sicer proces privatizacije nekdanje družbene lastnine v državno na Hrvaškem spremljajo številni škandali. Kljub temu vladni uradniki, ki za ta proces odgovarjajo, še zmeraj trdno sedijo v svojih foteljih, saj vladajoča Hrvaška demokra- tična skupnost (HDZ), po katere scenariju ta preobazba poteka, nima moči, da bi naredila konec nezakonitim poslom. Vladajočo hrvaško stranko pretresajo frakcijski boji, Franjo Tudjman, ki z Železno roko vodi HDZ, pa nikakor ni pripravljen navznoter odpirati novih front. Strankarska enotnost je na resni preizkušnji, saj posamezni »liberalci« znotraj HDZ zahtevajo, da bi v saboru, državnem parlamentu, dokončno opravili s sumljivimi posli in nezakonitostmi, do katerih prihaja v procesu lastninske preobrazbe. Hrvaško gospodarstvo se je privatiziralo v skladu z državnim modelom. To tudi pomeni, da je postala država večinski lastnik v številnih podjetjih tako, da si je enostavno prisvojila nekdanje družbeno premoženje. Maj- Bo diZava mlqSm rodovom vzeta upanje v prihodnost? (Foto: B. V.) hno število tistih podjetij, ki so se zares privatizirala in začela ustvarjati dobiček, oblasti v Zagrebu obravnavajo le kot kapljo v morju. Morda predvsem zaradi tega premier Nikica Valentič okleva z odločitvijo, ali bo zamižal na eno oko, ah kar na obe v primeru privatiziranih navtičnih marin in ladjedelnice Viktor Lenac - ah pa se bo vendarle skliceval na določila pomorskega zakona, ki določa, da na ozkem priobalnem pasu ni mogoča zasebna lastnina. Goran Moravcek V gledališču Cristallo se je novo leto začelo s predstavo za otroke, prijetnim pisanim, zabavnim darilcem za najmlajše gledalce. Gledališka skupina La Con-trada je namreč kot vsako leto v okviru delovanja, ki vsekakor posveča veliko pozornosti mladinskemu gledališču, pripravilo tudi novo otroško predstavo z naslovom Anche le pulci hanno la tosse - Tudi bolhe kašljajo, ki jo spremlja tudi zanimiva novost. Vodstvo tržaškega zasebnega gledališča se je namreč odločilo za sodelovanje s Slovenskim stalnim gledališčem, tako da sta italijanski in slovenski ansambel z istim režiserjem, istimi scenami, kostumi, glasbeno spremljavo, koreografijami in vsem, kar spada zraven, pripravila italijansko in slovensko inačico iste predstave. Za to pobudo sta gledališči izbrali pripovedko tukajšnjega avtorja, Ful-via Tomizze, ki je po rodu Istran, ze dplgo let pa doma v Trstu, globoko vkoreninjen v stvarnost tukajšnjih krajev ob meji. Med pripovednimi deli za odrasle imajo svoj prostor tudi zgodbice za otroke, kakršna je povestica o bolhici Saltellini iz rodu Balzijev, samih strastnih ljubiteljev opere in opernih pevcev. Bolhica živi v skupnem stanovanju s pajkom, stonogo in komarjem. Vsak večer hodi v opero in sostanovalcem pripo- Z A NAJMLAJŠE Bolhica Saltellina zaenkrat izraža strast do opere v italijanščini Bojana Vatovec veduje, kako je bilo lepo in jim včasih tudi zapoje priljubljeno arijo. Prehlad najljubse pevke bolhico skrajno potre, tako da še sama stakne kašelj. Da bi jo potolažili, jo tovariši pripravijo do tega, da skupaj postavijo na oder burkaško opero Bolha v uSe-su, v kateri ima družina Balzijevih izredno pomembno vlogo. Gre torej za drobno, morda skoraj neoti- pljivo zgodbo, za igranje z domišlijskim svetom, v katerem imajo živalice prikupno vlogo in ki je obenem tudi nežen odsev resničnega sveta. Režiser Boris Kobal je tako poudaril lahkotno igranje s fantazijo. Bolha, komar, stonoga in pajek so tako prijetne in ljubke živalice, vsaka pa ima tudi človeške poteze, ki nas zabavajo pri naših znancih. Bolhica je fanatično zave- rovana v opero, rada se postavlja kot pripadona in ni prav nic zadovoljna, kadar jo komar prikrito zbada ali pa se sam postavi v ospredje. Stonoga je dobrodušna in preprosta, pajek pa skrbi za družinsko harmonijo. Predstava se živahno vije od prizora do prizora z domislicami, ki stalno silijo v smeh. Bolhico igra Elke Burul, komarja Marzia Postogna, stonogo Michela Cadel, tri zelo mlade igralke, pajka pa starejši Riccardo C anali. Vsi Štirje so tudi pevci v uprizorjeni operi (na sliki vsi nastopajoči, foto Kroma). Tomizzovo pripoved je za oder priredil Ugo Vicic, ki je skupaj s Carlom Moserjem, avtorjem glasbene spremljave, tudi spisal burkaško opero Bolha v uSesu. Pri postavitvi so sodelovali Se Marijan Kravos s sceno, ki prikazuje stanovanje, v katerem je šivanka palica, naprstnik vedro, škatlica vžigalic pa miza, vendar se s preprostim posegom spremeni v operni oder; Fabio Bergamo s kostumi, ki z drobnimi dodatki nakazujejo znaCaj nastopajočih, in koreograf Luciano Pasini. Boris Kobal bi rad, da bi bili italijanska in slovenska predstava povsem enaki. Zanimivo bo videti, ali bo res tako, Ce zaradi drugega ne zato, ker so v slovenskem ansamblu trije moški elani in ena ženska. FILM mmm Krutost vsakdanjega življenja in bolečina ljudi v zadnjem filmu režiserke Francesce Archibugi mmmm Igor Devetak Z zaprtimi oCmi, v izvirniku Con gli occhi chiu-si, Italija 1994. Režija: Francesca Archibugi. Predloga: roman Federica Tozzija. Scenarij: F. Archibugi. Fotografija: Giuseppe Lanci. Igrajo: Alessia Fugardi, Deborah Caprioglio, Gabriele Bocciarelli, Stefania Sandrelli, Marc o Messeri, S. Castellito, Laura Betti (na sliki prizor iz filma). Francesca Archibugi, ki se je že uveljavila na mednarodnem filmskem prizorišču s svojim prvencem, debitnim Mignon je odšla (Mignon e par-tita, 1987), nadaljuje osebni sprehod med intimnimi nagibi in skrivnostmi mladostnikov, toda ne brez družbene sodbe^ saj sinovi razodevajo tudi starše. Tokrat pa ne pripoveduje zgodbe iz naSega Časa: Črpala je iz dobe začetkov našega stoletja in iz toskanskega podeželja, v katerem je uprizorila bolečo in žalostno ljubezensko zgodbo med adolescentoma Pietrom in Ghisolo, gospodičem in siromašno kmeticico, pastirico puranov, na katera so- " cialna razlikova ni učinkovala, kajti oba teži isto breme: občutek nesreče, kruta zatemnitev tiste stvarnosti, na katero okrog njiju brez pomislekov bolj ali manj jasno vsi pristajajo. ■- Zgodbo je že leta 1913 zapisal v izvirni obliki romana sienski pisec Federico Tozzi, posnemalec Verge, verist, v temah in namigljiv v pripovednem stilu. Da se je film rodil po literarni predlogi, je novost za italijansko režiserko, ki je bila doslej tudi avtorica zgodb za svoje filme. Toda tudi v tistem pristnem Tozzijevem neuglajenem kmečkem svetu, naturalističnem univerzumu bolj poznanem iz literarne poetike prejšnjega stoletja, morejo prebivati Archibugijini junaki -posamezniki, ki skrivajo v sebi moderen nemir, bolečino samote, Car in odcaranje. Včasih izzvenijo kot neubrane note v okviru sienskih latifundov, trpkega in neizprosnega sveta, kakor zemlja, v zasebnih in socialnih razmerjih. S katerimi oCmi je gledala nanje Archibugijeva? Njene oci so občutljivo uprte rajši v Človeka kot pa v smer bolj pristopnih zunanjih obzorij. Literarni film je torej zanjo le navidezno nova pot. Pietru manjka agresivne moškosti značilne za odrasle može, ki se gibljejo ob njem; on je popolno nasprotje oCeta Domenica, bedastega in robatega premožnega kmeta in gostilničarja, ki sina prezira. Ghisola, nesrečno bitje lepega obraza in zaklenjene duše, Čuti do Pietra nasprotujoče Čustvo: njegova nedožnost in naivnost jo privlačujeta in se ju obenem brani. 2e kot otroka sta se iskala in se izogibala z izmeničnim tokom, ki je značilen za bitja, ki se svojega Čutenja Se sramujejo in nočejo izdajati notranjosti. Tragični figuri, vpleteni v bivanjske vozle, imata zaradi njih motne oci. Zgodi se, da se podata vsak na svojo pot v mesto; izgubita se in se po nekaj letih v domačem kraju spet najdeta, ko iščeta drug v drugem nemogoče. Pietro živi z zaprtimi oCmi, je fizično in mentalno kratkoviden: v Ghisoli neprestano vidi le idealno in Cisto znamenje - nikdar zamazano - za ženo, sliši, toda ne prisluhne slabemu glasu na njen račun, ve, toda se ne zaveda, da je Ghisola sluzila v florentinski javni hiši. Ko zagleda njen »breji« trebuh, se obnaša kot otrok in se sesuje. Pietro je človek, ki zaradi pretirane dobrote in prav tolikšne slepote končno povzroči zlo sebi in drugim. To je že dobro znan značaj, a vedno pretresljiv. A tudi oCe Domenico nima odprtih oCi, nima občutljivosti za duSo svoje žene, svojega otroka, svojih kmetov, ki nimajo posluha za Ghisolin molk itd. Slepcev je veliko. Z zaprtimi očmi je krut film, Čeprav surovost večinoma blaži pogled Archibugijeve in jo vselej izraža z močnimi vizualnimi znamenji, ne da bi se na njih nepotrebno ustavljala. Spolnost obravnava v njeni primitivni obliki, zato so ženske podobne brejim živalim in se spolni univerzum moškega ne razlikuje od živalskega. Daljša sekvenca kaže kastracijo prašičev, ko kmetje in hišni gospodar - njegov oCe na glas podvomijo v Pietrovo moškost. Spet druga slika poveze porod teleta s trenutkom, ko Ghisola odkrije svojo nezaželjeno nosečnost. Edina neomadeževana ikona, otok nežnosti in naivnosti - in vendar kraj nemira, krhko in nezavarovano moško bitje, je Pietro: ko bo odprl oci in sprevidel Ghisolino resnico, je ne bo nikdar veC ljubil. Igralska skupina v posrečeni kombinaciji je skrbno izbrana in dobro vodena. Ne manjkajo zvesti interpreti Archibugijeve: Alessia Fugardi (glavna junakinja Pippi v filmu II grande cocomero, ki tako zelo spominja na Ghisolo po namerah in molku, zato ni slučaj, da je to ista igralka), Sergio Castellito, lepa Laura Betti, Stefania Sandrelli drugič v neobičajni vlogi matere, medtem ko je Marco Messeri, toskanski igralec prvič s priložnostjo, da zaigra Toskanca, učinkovita figura živali, sadik,.ki pod bolj ali manj grobim videzom nosi globoko nasilje. Deborah Caprioglio, izprana sugestij filmov Tinta Brassa, pa zna neposredno izraziti silo Čutov, ki je že vsa vsebovana v njenem obrazu, na katerem izstopajo mesnate ustne, v temačnih očeh in mladem težkem telesu. KULTURA Petek, 6. januaija 1995 ODTRGANO Lepa hrana zbudi apetit Iz dneva v dan si ljudje nalagajo veC zaposlitev, udeležujejo se veC dejavnosti, začenjajo se ukvarjati z novimi hobiji in vedno bolj norimi športi ali pa kar v nedogled zrejo v televizijo. Tako sploh ne pomisbjo, da si vzamejo premalo Časa za povsem osnovne potrebe. Prehranjevanje na primer. Le redki se Se kdaj pa kdaj zberejo pri kosilu, ki je kaj več kot samo jajca na veC načinov, golaž za veC dni ah premalo skuhan krompir. To je največkrat videti na krožniku prav dolgočasno in zato mnogi raje na hitro pojejo kakšen sendvič ali Čokolado. Potem pa se sprašujejo, kako to, da se Čudno počutijo. Zakaj ne bi poskrbeli tudi za to, da bi hrana, ki jo nameravamo pojesti, bila dobra tudi na pogled? Febmarja prihajajo klovni zagotovijo prostor v cirkusu, imajo na ' vadni smrtniki srečo, da obstaja veseti Cirkus ne mora biti cirkus, Ce v svojih praznik - pust. Vendar klovni nimajo mobilnih hišah s s seboj ne prevaža tu- srečnega obraza in nasmeha do ušes. di klovnov. Otroci hodijo v cirkus sa- Tragičen in žalosten pogled, nerodno mo zaradi klovnov in slonov. premikanje, norčevanje, pisana oblaci- Vsak Človek mora biti vsaj enkrat v ži- la in na debelo namazan žalostni obraz vljenju pravi pisani klovn s preveliki- - zaradi vsega tega otroci in odrasli mi Čevlji, da se sproščeno nasmeji sa- obožujejo klovne, memu sebi. In ker si le redki srečneži Pripravili: Tina Lucu in Irena Som Sultanove dame Haremi - sanje vsakega moškega, v zahodnem svetu zaničevani, prekleti in celo zakonsko prepovedani. Vendar »haremske« zenske se ne pritožujejo, ne protestirajo in ne pišejo v rubrike Pisma bralcev. Cas ni njihov gospodar kot pri modemih ženskah, uživajo življenje in se posvečajo le svoji lepoti in Gospodarju. MUZEJI IN GALERIJE MU SE U MS AND G A L L E KIE S LJUBI) APRIL - JUN ANA J 19 9 4 Veliko napovedi ljubljanskih razstavišč se ni uresničilo PO SLEDI TAKTIRKE Kapljice ljubezni v Metropolitanski operi Drevi bodo v Metropolitanski operi v New Yorku uprizorili Donizettijevo opero Kapljice ljubezni. Dirigent bo Edoardo Miiller, peli pa bodo Ruth Anne Svvenson, Jerry Hadley, Lucio Galle in Paul Plishka. Jutri bosta še dve predstavi. Opoldne predstava, ki gre prek radijskih valov v svet (tudi v Slovenijo). Tedaj bo na sporedu Madama Butterfly. Dirigiral bo Daniele Gatti, peli pa bodo Carol Vaness, Wendy VVhite, Richard Lech in Dwayne Croft. ZveCer bo na sporedu opereta Netopir pod taktirko Hermana Michaela. Peli bodo Pamela Coburn, Harolyn Blackvvell, Hanna Schvvarz, Stanford Olsen, Hermann Prey, Wolfgang Brendel in Gottfiied Homik. Italijanka v Alžiru v Dunajski državni operi Nocoj bo v Dunajski državni operi predstava Rossinijeve opere Italijanka v Alžiru. Dirigent: Viotti, pevci: Kasarova, Ruggero Raimondi, Gimenez. Jutri bo na sporedu Puccinijeva opera La Boheme (dirigent: Hager, pevci: Ghiorghiu, Vento, Farina, Josephson). V nedeljo pa bodo uprizorili Se Bizetovo Carmen (dirigent: Runnicles, pevci: Baltsa, Gustafson, Shi-coff, Chaignaud). Novi CD-ji s samospevi Pred kratkim je izšlo nekaj ploSC s samospevi. Margaret Priče poje samospeve Johannesa Brahmsa. Na klavirju jo spremlja Graham Johnson. CD je izdala družba RCA Victor. Temnopolta sopranistka Jo Ann Pickens predstavlja zanimiv izbor Črnskih duhovnih pesmi s klavirsko spremljavo Donalda Sulzena (Založba Koch Schvvann). Se druga temnopolta sopranistka, Barbara Hendricks, ki je še bolj znamenita, pa je za Emi Classics posnela dva cikla: Les Nuits d’ete (Berhoz) ter Les Dluminations (Brittna). Posnetek Bellinijeve opere Založba Berlin Classics je pred kratkim izdala nov posnetek Bellinijeve opere II Pirata, ki jo zelo redko izvajajo po svetovnih opernih odrih. Naslovno vlogo poje italijanska sopranistka Lucia Aliberti, druge pa Roberto Frontah, Stuart Neill, Jose Guadalupe Reyes, Kelly Anderson in Hermine May. Sodelujeta Se zbor in orkester Nemške opere v Berlinu. Dirigent je Marcello Viotti. Pripravil: Mi. K. : PREGLED LIKOVNE UMETNOSTI V LETU 1994 (3) NA KRATKO LJUBLJANA - V minulem letu smo lahko opazili med programi likovnih razstavišč in drugih ustanov kar nekaj projektov, ki so bili napovedani in ki jih je javnost pričakovala, a so jih kasneje »potiho« umaknili (organizatorjem se seveda pri nas prav nič ne mudi, da bi kakorkoli pojasnili njihove izostanke). Zanimivo je, da je to doletelo tudi dva izmed projektov, ki sta bila v letu 1993 prvič organizirana in sta bila pomembna novost v predlanskem letu; tako sta se tudi pojavljala v časopisnih .pregledih likovne dejavnosti v letu 1993, ki so jih pisali pred letom. To se je zgodilo prodajnemu sejmu umetnin in starin AAF na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in obsežni mednarodno zasnovani razstavi male grafike Mini print v Umetnostni galeriji v Mariboru. Prvi (in zadnji) sejem AAF je predlani pomenil pomembno novost na področju trženja umetnin in starin, v njegovem okviru pa so pripravili tudi dražbo. Na sejmu, ki je bil pomemben zlasti zaradi združevanja ponudbe domačih prodajalcev umetnin in starin, na njem pa so se lahko ti tudi spoznali in skupno premleli svoje probleme, so sodelovali Številni razstavljala in tudi obiskovalcev je bilo veliko. Sejem pa je tiste, ki so na njem sodelovali, tako presenetil z visokimi cenami stojnic, da lani zanj ni bilo več toliko interesa, kar je verjetno bil temeljni razlog, da se ni »prijel«. Namesto sejma AAF je Galerija Ažbe v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani pripravila prvi (morda ne zadnji) sejem Antika, ki je bil za sodelujoče veliko dostopnejši ( s cenejšimi stojnicami in prav tako z dražbo). Ce je sejem AAF že dočakal nadomestni projekt, pa to ne velja za Mini print, ki je v letu 1993 sploh pomenil najambicio-znejšo novost v Sloveniji. Mednarodna razstava je zbrala v Mariboru izjemno število grafičnih del v malem formatu z vsega sveta, vrh vsega pa sploh ni obremenila državnega proračuna, ampak so jo organizatorji pripravili s pomočjo sponzorjev. Mini print, ki je pomenil za drugo največje slovensko mesto vrhunsko likovno priložnost, za celoten slovenski prostor pa konstituiranje svojevrstnega »grafičnega trikotnika« med mednarodnim bienalom v Ljubljani, bienalom slovenske grafike v Novem mestu in svetovno malo grafiko v Mariboru, bi morali po napovedih postaviti letno in ne bienalno; prvi Mini print so postavili konec leta 1993, drugega pa lahko že pogrešamo. Razlog izostanka so (menda) rdeče številke, v katere je zašel prvi Mini print, in ostane nam morda le to, da se (iz čiste kranjske zlobe kajpak) pozabavamo s citiranjem stavka državnega sekretarja za kulturo Jožeta Ostermana iz protokolarnega teksta, ki ga je med drugim zapisal v obsežnem katalogu Mini printa 1993: »Ze zdaj velja zapisati, da bo Mini print Slovenija zares zrasel v tradicionalno prireditev.« Pa kaj zato, se je pač zmotil. Lani je prišlo do nekaterih pomembnih izostankov tudi v programih po- sameznih galerij, kar je za galerije, ki delujejo v Ljubljani, lepo razvidno, če primerjamo lani dejansko izvedene projekte s predvidenimi, ki so navedeni v brezplačni turistični promocijski publikaciji Muzeji in galerije, ki jo vsake tri mesece izdaja Mestni muzej Ljubljana (ki je bil med drugim lani med vsemi slovenskimi muzeji in galerijami edina ustanova, ki je na naše uredništvo poslala do tolarja natančno poročilo o svojem delovanju v letu 1993) oziroma Kulturno-informacijski center Križanke, ki deluje v njegovem obsegu. Do največjih sprememb je prišlo v programu naše osrednje galerijske ustanove, Narodne galerije, ki je sicer lani pripravila kar nekaj prvovrstnih projektov in ki je že za lanski marec napovedala razstavo Mojstra Kranjskega oltarja, ki je še nismo dočakali, za junij odprtje Zbirke evropske umetnosti - okoli 130 del, ki so deponirana in javnosti nedostopna od leta 1950, poleg teh pa še razstavo novih pridobitev Narodne galerije. Med izostanki napovedanih razstav drugih galerij, ki povzročajo, da knjižico Muzeji in galerije, ki prinaša razstavne programe za tri mesece vnaprej, (in sprememb kajpak ne more predvideti) prej jemljemo za plod dela kultumo-dezin-formacijskega kot kultur-no-informacijskega centra, pa velja omeniti vsaj še za konec leta 1994 napovedano razstavo slovitega italijanskega umetnika ekspresivne akcijske abstrakcije Emilia Vedove. Vojko Urbančič Konec Jubilej Slavističnega društva Slovenije LJUBLJANA - Slavistično društvo Slovenije praznuje svoj 60. rojstni dan. To strokovno društvo, ki je bilo ustanovljeno na današnji dan leta 1935 v Ljubljani, združuje 2.500 članov - od učiteljev slovenščine, raziskovalcev slovanskih jezikov in književnosti do lektorjev, prevajalcev in drugih kulturnih delavcev. Glavna skrb društva je predvsem raziskovanje in poučevanje slovenskega jezika in književnosti, skrb za slovenistično dediščino ter jezikovno povezovanje prostora s slovenskim prebivalstvom. V ta namen je društvo ustanovilo več revij (Slavistična revija, Jezik in slovstvo), od leta 1991 pa izdaja tudi zbornik, organizira strokovna zborovanja, sodeluje in skrbi za obeleževanje in obnovo domačij pomembnih slovenskih pisateljev, Uteramih zgodovinarjev in jezikoslovcev ter skupaj z Zavodom RS za šolstvo in šport že osemnajsto leto organizira tekmovanje v znanju materinščine za dijake in učence višjih razredov osnovnih šol. (V. R.) Mario Vargas Uosa prejel nagrado Cervantes MADRID (dpa) - Najvišjo špansko nagrado Cervantes 1994 je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Uosa za zbrana dela. Podelil mu jo bo kralj Juan Carlos 23. aprila, na dan smrti Miguela de Cervantesa, na Univerzi Alcale de Henares pri Madridu. Mario Vajgas Uosa velja sicer za enega najboljših avtorjev špansko govorečega dela sveta. Večer v spomin Tončki Marolt LJUBLJANA - Akademska folklorna skupina Franceta Marolta se bo z letnim koncertom, ki bo jutri, 7. januarja, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, spomnila 100-letnice rojstva Tončke Marolt, življenjske sopotnice in sodelavke ustanovitelja skupine Franceta Marolta. Sprva je bila korepetitorica, po moževi smrti pa je prevzela glasbeno vodstvo in ga vestno opravljala do svojih osemdesetih let. Pomembno je njeno zbirateljsko delo; dragoceno pesemsko, plesno in drugo etnološko gradivo hrani arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta. »Večer v spomin Tončki Marolt,« s katerim APS Franceta Marolta ob svoji 46-letnici zaključuje tudi koledarsko leto, bo še posebej slovesen. Predstavih bodo tiste plese, ki so neposredno povezani z delom Tončke Marolt, bodisi z avtorstvom plesnih in glasbenih priredb bodisi z gradivom njenih zapisov, uporabljenim v postavitvah. Bila je nepozabna mentorica mnogim skupinam po Sloveniji, z njeno vzpodbudo so nastajale tudi nove, nekatere so ustanovih njeni učenci, nekdanji »Maroltovci«. Tako bodo gostje spominskega večera folklorne skupine France Prešeren iz Celja, Koleda iz Velenja in Sava iz Kranja. Njihovo delo dokazuje, da je seme, ki ga je posejala Tončka Marolt, padlo na plodna tla in rodilo žlahtne sadove. (T. F.) Jerry Lewis prvič na odrskih deskah LJUBLJANA - Jerry Lewis, 69-Ietni komik, ki ima za seboj bogato igralsko kariero na televiziji in filmu, se bo 28. februarja prvič preizkusil tudi na odrskih deskah. V broadwayjski produkciji klasike glasbenih komedij iz leta 1955 Damn Vankees bo igral vlogo hudiča. Muzikal je baseball verzija mita o Faustu, v katerem navijač proda svojo dušo hudiču, da bi njegovo priljubljeno moštvo zmagalo v odločilni tekmi. Jerry Levvis je priznal, da je zaradi vloge malce nervozen, ob tem pa tudi, da pomeni uresničitev njegovih sanj in krono njegove kariere. (V. R.) Avtoportreti begunskih otrok LJUBLJANA - V avli Pedagoške fakultete bo predvidoma do konca januarja na ogled razstava avtoportretov, ki so jih narisali otroci iz begunskih centrov po vsej Sloveniji. Predstavljenih je 151 avtoportretov, 151 parov melanholičnih, zbeganih, radovednih, prestrašenih, vedrih otroških oči, ki s pomočjo likovne govorice pripovedujejo o preteklosti petletnikov pa vse do 15-letnih otrok. Portrete so izbrali iz »skoraj nepregledne množice prispelih risb, slik in glinenih portretov, ki so jih poslali otroci iz 27 zbirnih centrov,« nam je povedal izredni profesor in član 2-članske žirije Zdenko Huzjan z oddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti vLjubljani. (V žiriji, ki je izbrala razstavljane portrete, je sodeloval še izredni profesor za grafiko na oddelku za likovno pedagogiko Ivo Mršnik.) Omenjeni natečaj z naslovom Avtoportret za predšolske in Šoloobvezne otroke iz begunskih centrov v Sloveniji so organizirali Urad za priseljevanje in begunce Republike Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije in oddelek likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Posebej pohvaljeni so bili otroci iz zbirnih centrov iz Novega mesta, Celja, Ljubljane, Mežice, Tržiča in Škofje Loke, sicer pa so na razstavi na ogled tudi avtoportreti otrok iz zbirnih centrov iz Maribora, Sevnice, Pirana, Nove vasi na Blokah, Tolmina, Puconcev, Velenja, Ajdovščine, Črnomlja in Ribnice. (H. D.) Z razstave portretov otrok iz 27 zbirnih centrov (Foto: Bojan Velikonja) SVET Petek, 6. januarja 1995 POLJSKA / BOJ ZA OBLAST Predsednik noče plačati davkov Začel se je predvolilni predsedniški boj VARŠAVA - V prvih dneh novega leta je poljski predsednik Ledi VValensa napadel levo koalicijo - državljanom je sporočil, da ne bo plačal davkov v skladu z novo davčno zakonodajo, Id jo je sprejela vlada VValdemarja Pavvlaka. VValensa meni, da je nepravična, zato je Poljake pozval k državljanski neposlušnosti in jim svetoval, naj sledijo njegovemu zgledu. Čeprav so na poljskih ulicah se vedno sledi novoletnega praznovanja, pa vse kaže, da se je že začel predvolilni predsedniški boj - Poljaki bodo novega predsednika izbirali letos jeseni. Po napovedih bo o novem poljskem predsedniku odločal drugi krog volitev, v katerem se bo VValensa pomeril z nasprotnikom iz vrst levice. Čeprav njegovo ime uradno Se ni potrjeno, bo iz vrst koalicije, ki jo sestavljajo Pawlakova Kmečka stranka in stranka nekdanjih komunistov (SLD). Priča- kovati je, da se bo za predsedniški položaj potegoval Aleksander Kvvasnievski. VValensove odločitve v celoti podpira Sef diplomacije Andrej Olechovv-ski, ki ga je njegov kolega, nekdanji komunist Wlod-zimierz Cimoszevvicz, obdolžil, da je prekršil zakone, ker je za svoje posredovanje prejel podkupnino nekega bančnika. Ole-chowski, ki taksne obtožbe zavrača, je ponudil svoj odstop, vendar ga VValensa ni sprejel. O tem bo 12. januarja odločalo ustavno sodišče. Na položaj obrambnega minisba, ki je prazen že od novembra, ko je odstopil Piotr Ko-lodziejczy, VValensa ni hotel imenovati nobenega kandidata, tudi Longina Pastusiaka ne; za novega obrambnega ministra je pripravljen imenovati le Zbigniewa Okonskega, ki ga je predlagal sam. Zaradi nesoglasij se lahko znajde v neprijetnem položaju tudi vlada VValdemarja Pavdaka, saj se lahko zgodi, da bo predsednik države zavlačeval podpis državnega proračuna, ki mora biti sprejet tri mesece pred obravnavo v sejmu, saj ga parlament lahko zavrne. Da bi preprečila VValensovo manevriranje, je koalicija, ki se tega dobro zaveda, po hitrem postopku sprejela novo finančno zakonodajo. SOMALIJA / SPORAZUM O PREMIRJU Miru si želita le dva klana Aidid nasprotuje državniškemu pogrebu predsednika Bareja MOGADIŠ - Predstavniki sprtih somal-skih klanov Abgal in Murusade so vCeraj podpisali sporazum o premirju, Id naj bi pomenil konec spopadov med njunimi pripadniki. Spopadi med rivalskima klanoma so izbruhnili v nedeljo in naj bi po doslej zbranih podatkih terjali vsaj 23 človeških žrtev, več kot tristo ljudi pa naj bi bilo ranjenih. Sporazum o premirju med drugim predvideva tudi vnovično odprtje vseh cest in utic, ki vodijo proti strateški četrti Bermuda, v kateri je tudi pristanišče, ki ga uporabljajo pripadniki mirovnih sil OZN v Somaliji. Iz diplomatskih krogov v Mogadišu se je izvedelo, da samozvani somalski predsednik Ali Mahdi Mohamed, ki je hkrati tudi poglavar klana Abgal, in poglavar klana Murusade Mohamed Kanyare Afrah, sicer zaveznik razvpitega uporniškega poveljnika Mohameda Faraha Ai-dida, nista prisostvovala podpisu sporazuma o premirju. Tiskovni predstavnik modrih čelad, indijski polkovnik Salman K. Chibber, je ob tem izjavil, da poveljstvo mirovnih sil OZN v Somaliji »toplo pozdravlja podpis premirja med sprtima somalskima klanoma«. Po njegovih besedah so bili predstavniki OZN zelo zaskrbljeni zaradi zadnjega izbruha nasilja v somalski prestolnici, saj bi nadaljevanje spopadov lahko ogrozilo umik modrih čelad iz te afriške države. Polkovnik Chibber je Se dejal, da se bo civilno osebje v sestavi mirovnih sil OZN iz Somalije umaknilo do 15. januarja, medtem ko bodo modre čelade Mogadis zapustile Sele na začetku februarja. Aididov tiskovni predstavnik pa je novinarjem zatrdil, da se njegov poveljnik strinja s tem, da bi nekdanjega somalskega predsednika Mohameda Said Bareja, ki je v ponedeljek umrl v izgnanstvu v Nigeriji, pokopali v njegovem rojstnem kraju Gedo. »Odločno pa zavračamo možnost, da bi Bareju priredili državniški pogreb, saj je bil diktator,« je z jeznim glasom povedal Aididov tiskovni predstavnik. Aden Ali/Reuter ________NEMŠKO-FRANCOSKA OS_________ »Bil je lep počitniški dan« Helmut Kohl je v zasneženem Chamonixu obiskal Edouarda Balladurja CHAMONIN (dpa, Reuter, AFP) - »Pozdravljen, prijatelj moj, kako si kaj,« je francoskega premiera Edouarda Balladurja, ki se je za nekaj dni zatekel na oddih v zimsko letovišče Chamonbc, v tekoči francoščini pozdravil nemški kancler Helmut Kohl, ko je izstopil iz helikopterja. Nemški kancler je svojemu francoskemu kolegu tako vrnil obisk, ko ga je Balladur pred letom dni obiskal v rodni Pfalški. Voditelja sta se pogovarja- Helmut Kohl (AP) la predvsem o Evropski zvezi, saj je Francija pred slabim tednom od Nemčije prevzela predsednikovanje zdaj že petnajstčlanski bruseljski družini. Balladur, ki javnosti Se vedno ni razkril, ali bo kandidiral na majskih predsedniških volitvah in s tem resno ogrozdi edinega dosedanjega kandidata in svojega strankarskega voditelja Jacquesa Chiraca, je novembra v članku, ki ga je objavil pariški dnevnik Le Figuro, predstavil svoje poglede na prihodnost Evropske zveze. Ti pogledi pa so mnogo bližji proti federalistično nastrojeni Veliki Britaniji kot Nemčiji, ki se navdušuje nad taksno ureditvijo. Balladur se zavzema za večjo vlogo Evropskega sveta in nacionalnih vlad, medtem ko se Kohlovi krščanski demokrati potegujejo za večja pooblastila Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Po koncu celodnevnega obiska francoski in nemški premier novinarjem nista spregovorila o političnih vprašanja. Nemški kancler je le dejal: »Bil je lep počitniški dan.« Edouard Balladur (AP) VValensa Poljake poziva k državljanski neposlušnosti (AP) Predsednik in njegov pravni svetovalec Lech Fa-landysz sta nasprotnike presenetila s svojo razlago zakona; pravita, da skuša Številčno močnejša levica spremeniti ustavo tako, da bi imel predsednik manjše pristojnosti. Kakorkoli že, koalicija postaja vedno glasnejša in celo previdni Pavvlak je stopil v ospredje. Tako je v torek 01echowskemu očital nesposobno vodenje, leriv naj bi bil tudi za odpoved obiska ruskega premierja Cernomirdina v Varšavi. Pavvlak skuša na vse načine doseči Pastusi-akovo imenovanje na položaj obrambnega ministra. Ce bo njegovemu pre- dlogu VValensa Se naprej nasprotoval, ga bo Pavvlak kljub temu postavil na ta položaj. Glasnik leve koalicije Siemiatkovvski meni, da bi taksna poteza »Se bolj zaostrila že tako napete odnose med predsednikom in vladajočo koalicijo.« VValensa je napovedal, da bo davke plačal v skladu z zakoni, ki jih je sprejela prejšnja vlada; mnogi Poljaki naj bi se z njegovo odločitvijo strinjali. Hkrati je premier Pavvlak sporočil, da bo plačal kar za 45 odstotkov višji davek, kar naj bi bil dokaz, da je prejšnji davčni sistem ščitil predvsem bogataše. Michel Viatteau / AFP ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Republikanska stranka zahteva spremembe VVASHNGTON (Reuter, AFP) - V Združenih državah Amerike se je končal dan-D. Parlament, v katerem imajo prvič po štirih desetletjih večino republikanci, je zaključil prvi dan svojega zasedanja in s tem odštel prvo številko od sto dni, ko naj bi uresničili svoj predvolilni manifest z nazivom »pogodba z Ameriko«. Nevvt Gingrich, nekronani kralj nove ameriške večinske stranke, je med najdaljšim, petnajsturnim prvim zasedanjem predstavniškega doma v zgodovini ZDA dosegel odpustitev tretjine kongresnih uslužbencev in zakonsko določilo, da mora z vsakim zvišanjem davkov na osebni dohodek soglašati tri petine zakonodajalcev. Poleg tega bo odslej tudi za kongresnike veljala ameriška delovna in druga zakonodaja. V senatu pa se je Bob Dole zavzel za ukinitev omejitev Se iz časov vietnamske vojne, ki predsedniku ZDA zmanjšujejo pristojnosti pri napovedovanju vojn. Tako revolucionarni ameriški kongres, kot je stočetrti po vrsti od ustanovitve ZDA, seveda ni mogel miniti brez afere. Georgijski predstavnik Gingrich je pobesnel, ker je ena najbolj znanih ameriških TV-novinark pripravila njegovo mater k priznanju, da je predsednikova soproga Hil-laiy za novega voditelja parlamentarne večine »prašiča«, po ameriško »bitch«. Connie Chung iz CBS-ja je sprožila vseamerisko razpravo o novinarski etiki, saj Gingricheva mati ni vedela, da jo snemajo. Hillaryin soprog Bill pa je sklenil o aferi molčati. Povedal je, da upa v sodelovanje z republikanskim kongresom in v uzakonjenje pobud, za katere se zavzema sam, med drugim za reformo socialnega skrbstva, zmanjšanje davkov za srednji razred in izboljšanje sistema izobraževanja. Zelo verjetno pa si novi republikanski zakonodajalci ne želijo skupaj s Clintonom uresničevati svojega programa, ki je po Gingrichevih besedah enako pomemben kot je bil v 30.1etih Rooseveltov Nevv Deal. Prepričani so namreč, da so na parlamentarnih volitvah zmagali prav zato, ker so nastopili proti Clintonu. NEMČIJA Voditelje bolj skibi prihodnost kot preteklost BONN - Pet mesecev različnih proslav konca vojne, v katerih bodo proslavljali zmago nad nacističnim tretjim rajhom pred petdesetimi leti, se bo letos zgrinjalo nad nemške voditelje, ki bi raje gledati v prihodnost in se končno znebiti preteklosti, M jih spravlja v zadrego. Dogodke od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvvitza do končnega poraza 8. maja leta 1945 bodo zaznamovali s številnimi govori in proslavami, ki naj bi pomenili spravo z nekdanjimi sovražniki. A Se tako dobro načrtovani in skrbno pripravljeni dogodki se utegnejo zaradi neznatnih spodrsljajev spremeniti v katastrofo za demokratično Nemčijo, kakršna se je dvignila iz pepela 2. svetovne vojne. Spričo prahu, ki se je dvignil zaradi morebitne nemške udeležbe, ko so junija proslavljali obletnico zavezniškega izkrcanja, tako imenovani dan D, ki Se vedno odmevajo, so zdaj uradne oblasti veliko bolj previdne pri načrtovanju priložnostne slovesnosti, posvečene spominu strahot 2. svetovne vojne. »Zdi se, kot bi komaj včeraj praznovali 40. obletnico vseh teh dogodkov,« je vzdihnil eden od uradnikov. »Upam, da tega ne bomo počeli vse do 75. obletnice, saj navsezadnje ne bi imeli več kaj praznovati.« Štirideseta obletnica konca vojne, se je dobro iztekla zaradi govora nemškega predsednika Richarda von VVeizsackerja, ki je poudaril nemško odgovornost za genocid nad Židi in priklical v spomin 8. maj, ko je bil nemški narod osvobojen. Toda prva večja proslava 50. obletnice, govor iz leta 1988, ki je omenil pogrom nad Židi v znameniti Kristalni noči, se je končal z nemiri, ko je predstavnik parlamenta Philipp Jenninger menda skuSal upravičiti Hitlerjevo početje. Henninger je moral zaradi splošnega ogorčenja odstopiti. Pred 50. obletnico zavezniškega izkrcanja v Franciji so vzniknile vznemirljive govorice o tem, ali se bo nemški kancler Helmut Kohl udeležil teh proslav. Zdi se, da so po tistem Kohl in sedanji zavezniki Nemčije s proslavo v Berlinu dokončno zanamovali konec vojne, saj je slovesnost poudarila predvsem misel o spravi in sodelovanju po letu 1945 veliko bolj kot misel na spopade, ki so pripeljali do Hitlerjevega dokončnega poraza. Toda visoki uradniki in tuji diplomati v Bonnu, kjer mora vse podrobnosti teh dogodkov odobriti dokončno in osebno Kohl, menijo, da utegnejo nastati resni problemi s koledarjem, če ne bo kmalu določeno, kako se bodo spomnili 8. maja. Velika Britanija je že povabila Nemčijo in svoje zaveznike iz 2. svetovne vojne na mladinski festival v Londonu, ki bo 7. maja, kmalu pa naj bi tudi Pariz in Moskva .napovedala dogodke, ki se bodo spomnili tega znamenitega datuma. »Ce se Nemčija ne bo hitro odločila, bo na proslavo 8. maja udeležence pač povabil kdo drug,« je namignil eden od diplomatov. Do prvega večjega dogodka bo prišlo že 27. januarja, ko se bodo spomnili osvoboditve Auschvvitza, vendar ta dogodek Bonnu ne zbuja nobenih skrbi, saj nekdanje koncentracijsko taborišče leži na Poljskem. Nemčijo bo tam predstavljal predsednik Roman Herzog, ki tam ne bo imel govora. Toda že zdaj morebitne kritike, ki so prepričani, da čas Se ni zacelil ran, skrbi govor, ki ga bo imel predsednik Herzog v Dresdnu 13. februarja, petdeset let po tistem, ko so britanski in ameriški bombniki zravnali z zemljo mesto, ki je izginilo v zubljih plamenov. »Za zdaj je pač mogoče zgolj posvariti pred tem,« je zapisal publicist Rudolf Augstein v tedniku Der Spiegel. »Za tako spolzka tla gre, da utegne na njih Se vedno komu spodrsniti tako, da bo padel naravnost na nos.« Za zdaj zvezna vlada nima načrtov, kako se bo spomnila končnega poraza 8. maja. Zaspano mesto Remagen bo 7. marca, ko je pred 50 leti ameriška Prva armada prav v tem mestu čez stari železniški most prečkala Ren, gostilo srečanje ameriških in nemških veteranov. Grozljivi prizori, s katerimi so se srečali zavezniški vojaki, ki so osvobodili koncentracijska taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Buchenvvald in Ravensbriieck, bodo zagotovo močno zaznamovale spomin na nemške tovarne smrti marca in aprila. Od začetka aprila, ko se je začel hiter propad tretjega rajha, pa si bodo komemorativni dogodki sledili skoraj dan za dnem: srečanje ruskih vojakov v Torgavu, dan Hitlerjevega samomora, padec Berlina, konec vojne in začetek dolgega boja za obnovo. »Za našo zgodovino gre in zagotovo je ne smemo zanikati ali prikriti,« je pripomnil eden od državnih uradnikov, ki se je rodil po vojni. »Kljub temu nam v prihodnjih petih mesecih ne bo lahko pri srcu.« Tom Heneghan / Reuter Alžirski skrajneži grozijo tujcem s pobojem ALŽIR - Alžirska skrajna islamska organizacija Oborožena islamska skupina (GIA) je zahodne države pozvala, naj do sobote zaprejo vsa svoja diplomatska in konzularna predstavništva na alžirskem ozemlju. »Po izteku roka bodo pripadniki naše organizacije pobili vse neverne sovražnike islama in tuje vohune,« piše v sporočilu, ki so ga prejela diplomatska predstavništva vseh zahodnih držav v alžirski prestolnici. »Psihološki učinek grožnje je več kot očiten, toda islamski skrajneži so nam grozili s smrtjo že večkrat. Res pa je, da so tokrat postavili skrajni rok za umik zahodnih diplomatov iz te nesrečne države,« je dejal neki zahodni diplomat. ZDA, Francija, Velika Britanija, Kanada, Nemčija in Italija so alžirske varnostnike že zamenjale s svojimi varnostnimi silami, saj se njihove vlade bojijo, da bi se v vrste alžirskih policijskih sil, ki varujejo njihova diplomatska predstavništva, vtihotapili islamski skrajneži. Avstrija, Nizozemska, Švica in Danska so svoja veleposlaništva že zaprle. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je včeraj izjavil, da bo Francija z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavarovala svoja diplomatska in konzularna predstavništva v Alžiriji. Uradni Pariz je namreč se posebej zaskrbljen zaradi sedanjega položaja v tej afriški državi. »Politično in gospodarsko stabilna ter prijateljsko razpoložena Alžirija je nedvomno v francoskem nacionalnem interesu. Pri tem moramo upoštevati, da na francosko-alžir-ske odnose vpliva več dejavnikov: najprej moramo upoštevati dejstvo, da je bila Alžirija več kot sto let francoska kolonija, poleg tega pa ta največja sredozemska država Francijo, Španijo in Italijo oskrbuje z nafto in zemelj- skim plinom. Nenazadnje v Franciji živi več kot dva milijona alžirskih migrantov, ki pozorno spremljajo dogajanje v svoji stari domovini,« je položaj predstavil profesor Jean Klein, višji raziskovalec na pariškem Inštitutu za Strateške Studije. Alžirske vojaške oblasti nadzirajo le prestolnico in nekatera večja mestna središča, medtem ko islamski skrajneži nadzirajo podeželje in manjša mesta. Alzirsko-maroska meja je zaprta, edina cestna povezava med Alžirijo in Tunizijo pa poteka čez območje, ki ga nadzorujejo islamski skrajneži. Alžirski notranji minister Abderahman Mezi an Serif je zahodne države sicer pozval, naj ne zapirajo diplomatskih predstavništev v Alžiriji, Ces da alžirske oblasti »še naprej trdno držijo vajeti v svojih rokah«, vendar njegovim zagotovilom verjame le malokdo. John Baggaley / Reuter SVET ČEČENIJA Nesposobna ruska vojska Ugibanja o zarotah in skrivnih ciljih visokih politikov v Kremlju MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je ukazal prekinitev bombardiranja Čečenske prestolnice, njegovi svetovalci pa napovedujejo, da bo ruska vojska v naslednjih dneh vsekakor zavzela uporno mesto. Tuji vojaški opazovalci Čedalje bolj dvomijo v uradne ruske ocene vojaškega položaja v Čečeniji, Čeprav si pravzaprav ne znajo razložiti, zakaj je ruska Vojska tako neuspešna. Nekateri menijo, da so ruski vrhovni vojaški poveljniki Pozabili vse, kar so se v soli naučili o sodobnem vojskovanju. Ker pa se ruska vojska Čedalje globlje zapleta v ruševinah Groznega, se vse vec komentatorjev boji, da se dogaja celo kaj usodnejšega: »Ruska nnnada se spopada s katastrofalno nizko moralo v svojih vrstah ah pa so kampanjo zastavili popolnoma narobe,« meni neki zahodni vojaški strokovnjak, ki se Čudi, zakaj se Rusi ne držijo pravil iz vojaških priročnikov. ' Vjaceslav Kostikov, tiskovni predstavnik predsednika Jelcina, zavrača govorice o vojaški nesposobnosti. Med že Po naravi sumničavimi Rusi Pa se kljub temu Sirijo teorije o zarotah in skrivnih ciljih. Oto Latsis, komentator Časopisa Izvestja, je prepričan, da bo nekoč mogočni vojasko-in-dustrijski kompleks, ki so ga zdesetkale demokratične reforme, pozdravil kakršenkoli izid vojne v Čečeniji, pa naj bo to zmaga ah poraz. Zmaga bi spodbudila protidemokratične, nacionalistične sile v Rusiji, morda pripeljala do državnega ah vojaškega udara. Jelcin bi bil samo Se marioneta, vojska pa bi dobila veliko večjo oblast v državi. Poraz v Čečeniji bi Jelcina odstranil z oblasti najpozneje na predsedniških volitvah leta 1996, vojska pa bi s tem spet dobila svojo priložnost, meni komentator Časnika Izvestja. Zahodni vojaški komentatorji pa dvomijo, da je v ozadju ruske sramote v Čečeniji kakšen veličasten načrt, preveč preprosto je slediti začetniškim napakam ruskih poveljnikov. Ti so v sovražno prestolnico poslali drugorazredne tanke z neizkušenimi posadkami in brez spremstva pehote. Tanki, ki so jih televizijske kamere ovekovečile v Groznem, so stari T-72, ki niso zaščiteni proti protitankovskim raketam kot sodobnejši model T-80. Jelcinovi predstavniki Se vedno trdijo, da je ruska vojska med najmočnejšimi na svetu in bi lahko zavzela Grozni v nekaj urah, Ce bi le hotela. Vojaški atašeji tujih veleposlaništev v Moskvi pa se sprašujejo, zakaj tega niso storili. »Najverjetneje niso imeli denarja za vaje, zato so tako katastrofalno neusklajeni na fronti,« je dejal neki zahodni vojaški strokovnjak, ki je poleg tega presenečen, ker se Rusi ničesar ne naučijo in svoje napake preprosto ponavljajo. »Enako neprijetno izkušnjo so doživeh leta 1979 v Afganistanu, zato bi se lahko zdaj bolje pripravili na spopade z uporniškimi gverilci. Vse skupaj preseneča Se bolj, ker so poveljniki v Čečeniji večinoma afganistanski veterani,« je dejal zahodni vojaški ataSe. Nekateri tuji vojaški strokovnjaki pa so tako zelo osupli zaradi ruskih porazov, da tako kot navadni Rusi razmišljajo o moskovskih skrivnih ciljih. Mogoče pa bi radi Jelcin in njegovi generah unicih Cim večje Število zastarelih tankov, da bi jim v skladu z mednarodno pogodbo o konvencionalnem orožju dovoliti vec novejše težke oborožitve? David Ljunggren / Reuter Obed za čečenskega predsednika Dudajeva Kljub negotovosti tuji vlagatelji Rusije ne bodo zapustili MOSKVA - Tuji vlagatelji v Rusiji, ki imajo izkušnje z nestabilnostjo v tej državi, verjetno ne bodo pospravili kovčkov zaradi oddaljenega streljanja na Kavkazu. Poslovneže in ekonomiste v Moskvi skrbi predvsem to, da bodo boji v Čečeniji povzročili novo negotovost in umik reformistov s političnega prizorišča. V največji nevarnosti je državni proračun za letošnje leto, ki ga bodo pošteno načeli zvišani izdatki za vojsko, pojavilo pa se je Se novo tveganje. »Politične spremebe, ki jih je povzročila čečenska kriza, se kažejo na gospodarskem področju. Konservativci zmagujejo. Zaradi krhkosti političnega položaja, ki jo je razkrila Čečenija, se pojavljajo vprašanja o stopnji političnega tveganja,« ugotavlja neki zahodni ekonomist. Tuji analitiki se strinjajo, da vojna sicer ni ogrozila tujih vlaganj, vendar pa tudi ni pripomogla k izboljšanju splošnega vtisa. »Nevarnost za gospodarstvo je dvojna. Vojaški stroški operacije še niso znani, vendar bodo zelo veliki, draga bo tudi obnova. Ce pa bo v Čečeniji potrebna tudi stalna vojaška navzočnost, bodo vojaški stroški nedvomno presegh stroške obnove,« je dejal neki anahtik. Minister za gospodarstvo Jevgenij Ja-sin je napovedal, da bo obnova Čečenije stala približno tri bilijone rubljev (850 milijonov dolarjev). Boris Aleksejev, vodja sveta za gospodarsko in trgo- vinsko sodelovanje med ZDA in SND, meni, da bo najveCja posledica vojne še veCja previdnost že zdaj previdnih morebitnih tujih vlagateljev. Zaradi velikega števila žrtev so se pojavili dvomi o upravičenosti uporabe tolikšne sile, ki naj bi odražala novo avtoritarnost predsednika Borisa Jelcina. Za ruskega voditelja je bil vojaški poseg edini način za ohranitev enotnosti Ruske federacije in vzpostavitev ustavne ureditve v separatistični republiki. Zahodni ekonomisti se strinjajo z nekdanjim Jelcinovim zaveznikom Je-gorjem Gajdarjem, arhitektom ruskih reform, da je CeCenija odraz dogajanja v celotni Rusiji - odmikanje od pohtic-nega dialoga, demokracije in začrtane proračunske politike. Večina tujih družb v Rusiji bo poslovala normalno, skrbi jih le možnost, da bi politični nemiri zrušili vladajoči režim. Strahu pred nazadovanjem reform ni, Čeprav je novi minister za privatizacijo v svojih nastopih že uporabljal besedo »deprivatizacija«. Toda staro centralno planiranje je že zdavnaj na smetišču in duha privatizacije je nemogoče potisniti nazaj v steklenico, vendar pa so vladne gospodarske reforme trenutno na prelomni točki. Tudi sicer je za tuje vlagatelje vojna v Čečeniji zelo daleC. Kdor se je odločil za veliko naložbo v Rusiji, ga novo tveganje ne bo motilo, ker je država že sama po sebi zelo tvegana. Brian Killen / Reuter BIH / SPOPADI V BIHASKEM 2EPU Abdičeva milica še zadižuje konvoj ZN Vozniki so morali že drugo noč prebiti v tovornjakih SARAJEVO (AFP, Reuter) - Hrvaški Srbi se morajo nemudoma umakniti iz bihaškega žepa, so včeraj zahtevati predsta-rtiiki Unproforja v Zagrebu. Po besedah Paula Risleya, tisko-Vnega predstavnika Unproforja v Zagrebu, so boji v oklici Ve-Jfke Kladuše, kjer vojake petega korpusa napada predvsem Abdičeva milica in kninski Srbi, sicer nekoliko pojenjati. Podrobnosti ni navedel. AbdiCeva milica pa v Veliki Kladusi že drugi dan zadržuje konvoj z nujno pomočjo in gorivom za modre čelade in civiliste. Konvoj bi moral odpeljati do bližnjega Carina, kjer so centralna skladišča Unproforja za to območje. Kolono vozil zadržujejo vojaki z ročnimi minometal-c', so povedali predstavniki Unproforja, in to kljub temu, da imajo ustrezna dovoljenja srbskih oblasti za prehod. Vojaki, ki zadržujejo konvoj, ®e dovolijo voznikom in spremstvu, da bi se vrnili v oporišče, zato so morali že drugo noč zapored prespati v tovornjakih. V Sarajevu bi se morala včeraj opoldne sestati mešana komisija za spremljanje uresničevanja premirja, ki jo se- stavljajo predstavniki srbske in bosanske strani ter Unproforja, vendar so Srbi sodelovanje zavrnili, Ceš da bosanska stran ni izpolnila obljube o umiku z demilitariziranega območja okrog Sarajeva. Nek oficir Unproforja, ki je sicer potrdil omenjeno srbsko trditev, je dejal, da so vojaki ostati le na neznatnem in strateško nepomembnem delu Igmana. Včerajšnji umik večine bosanske vojske z Igmana, ki ga je osebno spremljal tudi poveljnik Unproforja za Sarajevo, je sicer prva konkretna poteza ene od sprtih strani, ko gre za uresničevanje ambicioznega nacrtsa o Štirimesečnem splošnem premirju. O srbskih napadih in kršitvah premirja so poročali predstavniki Hrvaškega obrambnega sveta z jugovzhoda države, kjer naj bi srbska vojska po trditvah hrvaške tiskovne agencije Hina s topovi napadala Livno. Na Hrvaškem je bil v napadu krajiških srbov na opazovalnico Unproforja laže ranjen kanadski vojak, so sporočiti predstavniki Unproforja v Zagrebu. Pred tednom dni so Srbi na istem mestu dva kanadska vojaka ranili laze, enega pa huje. Včeraj je začela z delom v Bonnu tudi skupina strokovnjakov držav skupine za stike, vendar do zaključka redakcije še nismo dobili sporočil o poteku zasedanja. HRVAŠKA / OBTOŽBE ZRJ Prekrščevanje srbskih otrok Pismo zunanjega ministra ZRJ Galiju je zelo razburilo javnost ZAGREB - Pismo, Id ga je zunanji minister ZRJ Vladislav Jovanovič poslal generalnemu sekretarju OZN Butro-su Galiju, je silno razburilo hrvaško javnost. Jovanovič namreč trdi, da na Hrvaškem prekršcujejo srbske otroke pravoslavne vere. Jovanovič je Hrvaško tudi obtožil, da je porušila veliko pravoslavnih crkva ter pregnala duhovnike srbske pravoslavne cerkve. Zagrebški pomožni škof Marko Culej je prepričan, da so obtožbe le zlonamerne izmišljotine. Ze izraz prekrščevanje je popolnoma neustrezen, saj vsak človek, ki je kršCen v krščanski cerkvi, postane kristjan. Katoliška in pravoslavna cerkev pa sta krščanski skupnosti, zato so vsi njuni verniki kristjani. Culej meni, da se omenjeni pojav lahko oznaci le kot prestop iz ene krščanske verske skupnosti v drugo, dejstvo pa je, da se le malo ljudi odloči za kaj takega. Culej nam je tudi povedal, da le manjše število pravoslavnih otrok obiskuje katoliški verouk, kar je potrdila tudi nedavna anketa. Anketo so na zahtevo zagrebškega nadškofa Franja Kuharica izvedli na vseh hrvaških šolah potem, ko so srbski poslanci v saboru hrvaške oblasti obtožili, da so prekrstile več kot 11.000 pravoslavnih otrok Hrvaški škof Culej je ob tem povedal, da so bile med vojno porušeni pravoslavna, katoliška in muslimanska svetišča in številni kulturni spomeniki. Pravoslavni duhovniki se lahko vrnejo na svoja ognjišča ter se nastanijo v zasilnih stanovanjih, saj to počnejo tudi katoliški duhovniki v krajih, kjer so srbski napadalci med vojno uničiti katoliške cerkve. Darko Pavicič Petek, 6. januarja 1995 O čem pišejo dmgje po svetu O vojni v Čečeniji »GeCenska zgodba se niti najmanj ne razlikuje od splošnega razvoja v ruski družbi. Ce so varnostne sile v Rusiji svoje življenje uredile tako, da niti en plačan umor ni bil pojasnjen, in se šefi banditov bolj bojijo svojih kolegov kot policije, ne smemo biti presenečeni, Ce Groznega ne morejo zavzeti. V tem nesmiselnem mehanizmu delujejo ljudje kot nemočni vijaki, od predsednika pa do 18-letnega rekruta. Na to mašinerijo ne morejo niti vplivati niti dojeti, v cem so.« (Sevodnja, Moskva) »Ce postaneta nemimi tudi ukrajinska nižina in Evropa, je to prava nevarnost za Evropo. Od začetka vojaške operacije v Čečeniji pred tremi tedni je celotna zgradba postsov-jetske Rusije v nevarnosti, da se zruši. Zdi se, da je ruska vlada izgubila nadzor nad dogajanjem. V armadi je slišati bonapartistiCne izjave. Politična klima je vrocicnejša kot kdajkoli prej. Tudi gospodarstvo, ki je nedavno še kazalo pozitivne znake, se zaradi velikih stroškov, ki so povezani s Čečensko vojno, vnovič pogreza. Zakaj bi morala imeti se-cesionisticna spirala v Rusiji manjše razsežnosti kot v nekdanji Jugoslaviji?« (La Repubblica, Rim) »Da je Jelcin s svojo odločitvijo o posredovanju v Čečeniji naredil veliko napako, je skoraj gotovo. Toda postavlja se vprašanje, katera alternativa je Jelcinu spričo razmer v Čečeniji sploh ostala. Režim generala in predsednika Džo-harja Dudajeva je grajen na nasilju. Obstajala bi seveda možnost, da bi prepustiti kavkaško republiko njeni lastni usodi in da bi počakali na boljše dni. V bistvu pa Jelcin in njegova vlada nista imela druge izbire, saj je CeCenija kljub vsemu del Rusije. Ce bi Rusija glede tege vprašanja popuščala, bi to predstavljalo neposredno nevarnost njeni suverenosti.« (Bemer Zeitung, Bern) »To so ljudje iz vojaško-industrijskega področja, ki skušajo zopet pridobiti na moti. Moramo priznati, da jim danes uspeva veliko bolje, kot so to zmogli pučisti leta 1991. Uspelo jim je ustvariti razdor med Jelcinom in demokrati: Jelcina so diskriminirali in hkrati tudi demokracijo, katere simbol je prav on. Zmaga v CeCeniji bi okrepila militantne sile in tabor ‘radikalnega patriotizma*... Poraz ruskih sil pa bi pomenil izgubo oblasti za Jelcina najkasneje do leta 1996, ko bodo volitve...« (Izvestija, Moskva) »Ce bi se Zahod prej zbudil iz svojega zimskega spanca, bi se zgodilo naslednje: Moskva Zahodu ne bi dala nobene možnosti, da bi ščitil človekove pravice v CeCeniji. Tako ati drugače pa je stanje že od začetka povsem drugačno od tistega v Bosni. Toda nemoč v zvezi z ‘množičnim pokolom* o katerem govorijo demokratični ruski poslanci, ne morejo opravičiti nepoučenost in flegmatičnost zahodnoevropskih politikov. Tri tedne so zamujali, svojemu prebivalstvu niso povedali, kaj se v Rusiji dogaja, in srednje- in vzhodnoevropskim državam niso ponuditi nobene zaštite pred razširitvijo spora. Nikjer ni dovolj poguma za ukrepanje in kaže, da se ponavlja scenarij Miloševiča v Bosni. Kremelj zdaj natančno ve, koliko Zahod prenese in kako daleč lahko gre.« (Die Zeit, Hamburg) O Bližnjem vzhodu »Celoten mirovni proces je v nevarnosti. Medeni tedni so mimo in na obeh straneh sovražniki obeh vlad motijo za njun padec. Zdaj gre za to, ali sta vladi pripravljeni na določena tveganja, ki so povezana z njunimi nadaljnimi ukrepanji. Arafat je pokazal, da je pripravljen. Zdaj mora Se Rabin pokazati pripravljenost in rešiti problem židovskih priseljencev. Dlje ko bo dopuščal, da izraelske naselja rastejo, veCja je navamost, da celoten mirovni prices doživi neuspeh.« (Independent, London) O grožnjah alžirskih skrajnežev »V Parizu, kjer grožnje jemljejo zelo resno, jih skušajo Cim manj dramatizirati. Francija, ki je alžirskim skrajnežem plačala že visoko ceno, se ne misli spuščati v njihovo igro in vsak dan odgovarjati na grožnje, ki prihajajo s strani alžirskih skrajnežev. Toda to bi lahko vsaj odprlo oCi določenim ljudem v VVashingtonu. Ko se bo to zgodilo, konCno ne bodo veC prikrivali groženj in poskusov atentatov, ki so biti na sporedu predvsem že avgusta.« (Les Echos, Pariz) O razmerah v BiH »To leto smo pričakali z večjim optimizmom kot prejšnje ... Težko je napovedati, ali najnovejši dogovor o premirju res predstavlja začetek konca vojne ali pa le konec začetka vojne. Gotovo je le, da bo premirje morda veljalo cele štiri mesece. Iz političnih in vojaških razlogov ta prekinitev ognja pride prav vsem vpletenim stranem ... V vsakem primeru je dogovor o premirju vodil k prekinitvi sovražnosti in zmanjšani silovitosti bojev, celo v Bihaću. Z malo sreče in politične iznajdljivosti bi lahko najnovejši sporazum vodil celo k trajni rešitvi spora, kot ga predvideva mirovni načrt skupine za stike. Raje vec let pogajanj kot pa le en dan vojne ...« (Oslobodjenje, Sarajevo) O srečanju Kohla in Balladurja »V primeru, da se bo združena Nemčija v novi Evropi odpovedala Franciji, Parizu ne ostane nobena alternativa za sodelovanje z Nemčijo. Eduard Balladur se je odločil med Veliko Britanijo, za katere politiko bodo še naprej značilni predvsem nacionalni interesi, in Nemčijo, ki bo -vsaj dokler bo Kohl na oblasti - vodila izrazito evropsko usmerjeno politiko. Balladur se bolj nagiba k Bonnu, kot pa k Londonu ... Vsi se zavedajo dejstva, da je sodelovanje med Bonnom in Parizom najpomembnejše za Evropo ... Drazavi pa se razhajata predvsem v vprašanjih glede združenja GATF in nekdanje Jugoslavije. Toda uspelo jima je, da sta našli skupna izhodišča. Slednje bi moralo uspeti tudi glede Čečenije in Alžirije.« (Le Figaro, Pariz) ROMUNIJA / ZARADI SLABIH VREMENSKIH RAZMER V nevihti na Cmem morju sta se potopili dve ladji Snežni metež je onemogočil cestni, železniški in letalski promet V sredo je neurje s pravim snežnim metežem zajelo tudi romunsko glavno mesto. (AP) BUKAREŠTA - Hude snežne nevihte so vCeraj prekinile cestne in železniške povezave v južni in vzhodni Romuniji, nevihtni vetrovi pa so povzročili potopitev dveh tovornih ladij v vodah Črnega morja pred pristaniščem Constanta. Reševalne ekipe so se morale boriti s hudim vetrom in desetmetrskimi valovi, da bi iz morja potegnile trupla 54 mornarjev posadke ladje, ki se je verjetno zaradi kritičnih vremenskih razmer potopila v sredo. Z razbitinami brodoloma je morje naplavilo v bližini Constante tudi trupla treh mornarjev, ki so bili verjetno elani posadke ene od dveh potopljenih ladij (Pariš iz Malte in You Xiu iz Hong Konga). ZDA / SE VEDNO PREVLADUJE ZAKON DIVJEGA ZAHODA n Američani ne obsojajo usmrtitve Presenečeni so predvsem zaradi reakcij in protestov, ki jih je izzvala v svetu VVASHINGTON - Plazu protestov, ki naj bi v ZDA pokopal smrtno kazen, kot je to zaželel Jesse Dewayne Jacobs, ko so mu vbrizgnili strup v žilo, ni bilo. Večina Američanov ni obsodila tega državnega zločina, ker je po njihovem Jacobs posredno sodeloval v umoru. V Teksasu pa so ljudje prepričani, da je Jacobs moral umreti, tudi če ni on zagrešil umora, ker je bil obsojen na smrt, razsodbe pa je treba izvesti v vsakem primeru. Po besedah predsednika Ameriškega združenja za spoštovanje človeških pravic za Teksas Jayja Jacobsona ne prestavlja smrtna kazen nobenega problema za ljudi iz Teksasa. Za njih je smrtna kazen edino pametno sredstvo za zajezitev naraščajočega kriminala. Nič čudnega torej, da je proti usmrtitvi Jacobsa pred kaznilnico v Hiuntsvillu protestirala le peščica ljudi, ki ji ni uspelo preprečiti eksekucije. Krvnik pa bo imel le krajši odmor, že danes bodo usmrtili 46-letnega Alexandra Caruthersa, ki je bil obsojen na smrt, ker je posilil in ubil blagajničarko nekega nočnega bara v San Antoniu leta 1981. V krilu smrti je trenutno 398 na smrt obsojenih, ljudje pa zahtevajo, naj jih čimprej likvidirajo in da torej znižajo obdobje, ki mine od smrtne obsodbe do eksekucije, ki je v povprečju dolgo 10 let. Novi teksaški guverner George Bush Junior je pred svojo volilno zmago volilcem obljubil, da bo znižal ta rok in pospešil eksekucije. Kot je povedal Jay Jacobson, v Teksasu prevladuje pravni koncept, ki je veljal za časa Divjega zahoda. Nič čudnega torej, da so Američani dobesedno presenečeni zaradi protestov, ki jih je Jacobsova usmrtitev povzročila v svetu. Razni časopisi, med katerimi tudi IVashington Post, so objavili vatikansko stališče glede Jacobsove usmrtitve in niso prikrivali svojega presenečenja. Direktor washingtonskega Centra za informacije o smrtni kazni Richard Dieter je priznal, da v ZDA kar 70% ljudi zagovarja smrtno kazen, kar pa le delno vpliva na politike, saj so tudi sami vneti zagovorniki smrtne kazni. Južno od Constante se je zaradi moCnih vetrov nagnil tudi Čoln, ki je tovoril gnojila. Snežni zameti so onemogočili promet po številnih cestah na jugu oziroma vzhodu Romunije, poleg tega pa je sneg močno zavrl letalski promet na letališču Otopeni v Bukarešti, medtem ko je ostalo letališče Arad, na zahodni meji z Madžarsko, popolnoma zaprto zaradi tehničnih problemov. Snežne nevihte so povzročile tudi večurne zamude v železniškem prometu. Nekaj metrov visoki valovi so popolnoma preprečili ladijski promet ob ustju Sulinskega kanala, ene od treh poti, ki vodijo z Donave v Črno morje. Zaradi teh težav je policija obvestila vse, ki so nameravali na pot v teh dneh, naj potovanja Čimbolj omejijo, če pa že morajo na pot, naj se poslužujejo raje terenskih vozil. Snežni metež je hudo prizadel tudi Bukarešto, zaradi Cesar je mestna uprava sklenila omejiti oskrbo s toplo vodo, da ne bi pozneje zmanjkalo plina in kurilnega olja. Vremenoslovci namreč napovedujejo, da se bo slabo vreme s snegom in nizkimi temperaturami nadaljevalo ves teden. V sosednji Bolgariji je sneg zametel 200 vasi na severu države. VašCani so med drugim ostali brez vode in električne energije, prekinjene pa so tudi telefonske zveze. Snežne nevihte so tudi tu zametle ceste in preprečile plovbo v donavska pristanišča. NEMČIJA / MRTVI IN RANJENI Bolnik je najbiž podtaknil požar v bolnišnici za handikapirane BONN - V požaru, ki ga je verjetno nekdo podtaknil, so vCeraj umrli štirje bolniki klinike za handikapirane v Leudenscheidu, mestu v osrednji Nemčiji. Predstavnik za stike z javnostjo leuden-scheidske policije je Reuterjevemu dopisniku po telefonu izjavil, da so preiskovalci na podlagi nekaterih elementov prišli do zaključka, da je požar najbrž podtaknil eden od pacientov bolnišnice. Dodal je, da so osumljeno osebo že aretirali, vendar bo treba še natančno preveriti, ali so sumi prei- skovalcev utemeljeni. V požaru so umrli štirje bolniki, osem pa se jih je zastrupilo z dimom. Skupaj je zadobilo težje poškodbe enajst oseb, v bolnišnico pa so zaradi lažjih poškodb sprejeli na zdravljenje še drugih 28 pacientov klinike. Ko je izbruhnil požar, je bilo v prostorih bolnišnice 42 bolnikov. Gasilci so potrebovali približno eno uro, da so ukrotili plamene. Preiskava, da bi zanesljivo ugotovili vzroke požara oziroma krivca, ki je požar povzročil, je v polnem teku. BANGLADEŠ / MRAZ že sto mrtvih NEW DELHI - Vec kot sto ljudi je v severnem Bangladešu umrlo zaradi neobičajnega mraza, ki je prizadel vsa območja pod obronki Himalaje. Premier Haled Zia je osebno sodeloval pri delitvi odej tisočim revežem, ki spijo kar pod milim nebom. Mraz je pritisnil tudi v glavnem mestu. (Telefoto AP) V Aksumu našli ostanke palače legendarne kraljice iz Sabe LONDON - Etipsko sveto mesto Aksum, iz katerega so Italijani leta 1938 odnesli obelisk, ki še danes krasi Rim, le počasi odkriva svoje skrivnosti. Arheološka odprava, ki jo vodi profesor s cambriške univerze David Phillipson, se je komaj vrnila iz Etiopije. V Aksumu so odkrili vrhunsko izreljano slonovino, kovance, barvano steklo, bronaste, zlate in srebrne izdelke ter lončene posode. Skrbno so odkopali tri kraljevske grobnice in obenem odkrili, kje so živeli navadni smrtniki. Kot je povedal Phillipson, bodo poskušali razumeti, zakaj je prav v tem delu Afrike nastalo to mogočno kraljestvo in zakaj je propadlo. On je baje že našel odgovor. Po njegovem je to kraljesto doseglo svoj višek med L in VTI. stoletjem prav po zaslugi slonovine in drugih materialov. Območje je bilo zelo rodovitno, tako da je omogočilo preživetje ogromnemu številu ljudi. Aksum je bil v trgovskih stikih z Rimom in Indijo, morda celo s Kitajsko. Kot je povedal . Phillipson, so tu našli tudi ostanke palače legendarne kraljice iz Sabe. Cambriški profesor je obenem povedal, da je aksumsko kraljestvo propadlo, ker so Arabci zasedli območja ob Rdečem morju in s tem prekinili trgovinske stike Aksuma s svetom. Iglu bi na severu utegnil postati nov strateški element K0BENHAVN - Iglu bi lahko postal pomemben za švedsko vojsko: eksperimenti, ki so jih pred nedavnim izvedli ob meji s Finsko, so pokazali, da so za arktične pokrajine tipične ledene hišice nevidne napravam z infrardečimi žarki, poleg tega pa so odlični depoziti orožja, ki jih ne uničijo niti topovske krogle in bombe. Švedi so pri temperaturi minus 20 stopinj Celzija postaviti iglu s premerom šestih metrov. Kupolo iz snega in vode (visoko šest metrov) so posta-vtii s pomočjo železnega kalupa, nato pa so jo obstreljevati z mitraljezi in 150-milimetr-skimi topovi. Izkazalo se je, da so stene igluja zadobile le nekaj prask. Kupole ni bilo mogoče prebiti niti z ročnimi bombami. Zmes snega in ledu v bistvu deluje kot nekakšen gumijast zid, zato bi igluje lahko uporabljati kot skladišča za helikopterje ter majhna letala, za orožje in drugo opremo. GLEDALIŠČA SLOVENIJA Ljubljana CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V Četrtek, 12. januarja, ob 20. uri: INSTITUT EGON MARCH: CUKRARNA (LD). V petek, 13. januarja, ob 20. uri: Slavvomir Mrožek -NA ODPRTEM MORJU. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje (SD). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 6. januarja, ob 19. uri: W. Shakespeare - HAMLET, za abonma Studentski tretji in izven. V soboto, 7. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za izven. V ponedeljek, 9. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GR-MACE, za abonma dijaški Četrti večerni in izven. MALA DRAMA, tel: 061/221-511 Danes, 6. januarja, ob 20. uri: HAMLET IN OFEIi-JA, za izven. V soboto, 7. januarja, ob 20. uri: ALI BOG LAJA? za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 Danes, 6. januarja, predstava E. VVolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red petek in izven ODPADE! V soboto, 7. januarja, ob 19. uri: Bizet - CARMEN, za izven in konto. V ponedeljek, 9. januarja, ob 15. uri: J. Golob • PANOVA KOBILA. Razprodano! KR- SENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V soboto, 7. januarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, premiera, za abonma red premi-erski in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 8. janua-jja, ob 16. uri, za red nedeljski popoldanski in izven. kd spanski borci, tel: oei/1404-183 V soboto, 7. januarja, ob 16. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 6. januarja, ob 19.30: F. VVedekind - POMLADNO PREBUJENJE, za abonma petek. Predstava bo se v soboto, 7. januarja, ob isti uri, za abonma sobota. V soboto, 7. januarja, ob 11. uri: S. Makarovič: SHOW STRAHOV. LGL, tel.: 061/314-962 V soboto, 7. januarja, ob 11. in 17. uri in v nedeljo, Srianuarja, ob 11. uri: Nace Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. 61LJ1 SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 6. januarja, ob 17. uri: H. Ibsen - STRAHOVI, za H. abonma Gimnazija Celje in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 6. januarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke -KADAR MAČKE M DOMA, za abonma petek I in izven. Predstava bo Se v soboto, 7, januarja, ob isti uri, za abonma sobota I in izven in v ponedeljek, 9. januarja, ob 19. uri, za abonma dijaški I in izven. RAGTIME KLUB, Sejmišče 2 V soboto, 7. januarja, ob 10. uri: MEH ZA SMEH v izvedbi gledališke skupine Unikat. JESENICE GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA, tel.: 064/81-260 V nedeljo, 8. januarja, ob 10. uri: lutkovna igrica PETER KLEPEC. Gostuje lutkovno gledališče TRI iz Kranja. Od torka 10. do sobote, 14. januarja, ob 20. uri: Se-an O caseya - TA PRSPARAN JUR. MARIBOR DRAMA, tel: 062/ 221-206 V ponedeljek, 9. januarja, ob 19. uri: N. ProkiC -RUSKA MISIJA, za red Studentski, beli in izven. Predstava bo Se v torek, 10. januarja, ob 19. uri, za red rumeni in izven. V petek, 13. januarja, na malem odru ob 21. uri: KABARET XX. STOLETJA - CABARET UNPLUG-GED (SKAKALCI ODSTEKANO), za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/ 221-206 V četrtek, 12. januarja, ob 19.30: Stein-Bock-Har-nick - GOSLAČ NA STREHI, za red TAM in izven. V soboto, 14. januarja, ob 19.30: L. Minkus - DON KIHOT, za red opera in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri, za red upokojenci, nedelja in izven. LGL, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 15. januarja, ob 10., 11.30 in 15. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, tel.: 065/25-326 Danes, 6. januarja, ob 20. uri: Aldo Nicolaj - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za abonma petek A in izven. Predstava bo Se v soboto, 7. decembra, ob isti uri, za abonma sobota A in izven. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IgST Gledališče Rossetti Danes, 6. januarja, ob 16.00 (red 1. sobota) gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z delom »Ecuba«. Režija Massimo Castri. Nastopa Anna Proclemer. Predstava v abonmaju: odrezek 8G (rumeni). Za abonente popust. Juhi ponovitev ob 20.30 (red 1. sobota). Rezervacije za predstavo »L’ora in eni non sape-vamo niente Vuno deU’altro« (predstava 2): 9.00-19.00 (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Cledalisce Cristallo - La Contrada Danes, 6 . t.m„ 1995, ob 11.00 in 16.30 predstava v sodelovanju s Contrado in Slovenskim stal- nem gledališču z delom Fulvia Tomizze »Anche le pulci hanno la tosse«. Režija Boris Kobal. Jutri, 7. t.m., ob 20.30 premiera dela »Come le foglie« G. Giacose v izvedbi S. Fantonija in Garale Stagnaro s sodelovanjem skupine »La Con-temporenea 83» iz Rima. Režija Cristina Pezzoli. V sredo, 11. t.m., ob 18.00 - Srečanje z gledališčniki - Giacosa ed il teatro borghese - Sodelovali bodo prof. ?arzia Pieri in glavni igralci. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 9. in v torek, 10.1.1995, ob 20.30 gostovanje stalnega gledališča iz Firenc z Beckettovim delom »Finale di partita«. KOROŠKA SILOVIC Dom sindikatov: Jutri, 7. t.m, ob 20.00 -Slovenski ples. Prireditelj Slovenska prosvetna zveza. Modestov dom: v Četrtek, 13. t.m., ob 19.30 Premiera lutkovne igre »Jajce« Buberk Mestna cerkev: jutri, 7. t.m., ob 19.00 - Koncert božičnih pesmi. BELJAK Studijski oder Beljak (Kellertheater):Danes, 6. januarja, ob 20. uri »Lift« (Rupert Hen-ning). Ponovitve bodo do 14. t.m. ob 20.00. SENTPRIMOŽ Kulturni dom Danica : Danes, 6. januarja, ob 14.30 - Novoletni koncert. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA tiUBUANA Cankarjev dom, tel.: 061/222-815 V soboto, 7. januarja, ob 19.30: veCer slovenskih ljudskih plesov. Nastopa AKADEMSKA FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT. Kot gostje bodo sodelovale folklorne skupine ?sva iz Kranja, Koleda iz Velenja in France Prešeren iz Celja. Na sporedu bodo plesi in pesmi iz Koroške, Prekmurja, Bele krajine, Primorske, Dolenjske, Gorenjske ter Kozjanskega, 2 zahodnega Pohorja in iz Zgornje Soške doline. V torek, 10. januarja, okrogla miza Zveze prijateljev mladine STARSI IN NOVA SOLSKA zakonodaja. v ponedeljek, 16. januarja, ob 18, uri: predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban. FILM Do 13. januarja, ob 20. uri: kubanski film JA-CODE EM ČOKOLADA (KD). KLUB CD V torek, 10. januarja, ob 19. uri: ETNOVECER -slovensko etnološko društvo prireja prvi etno- večer v novem letu; predstavili bodo knjižno zbirko Glasovi, ki jo izdaja Kmečki glas. CERKNICA Danes, 6. januarja, dvorana glasbene sole Cerknica ob 18. uri: srečanje z MILANOM VO-SANKOM avtorjem knjige NA POTEH MED GORAMI. MARIBOR IZUM, Prešernova 10 Danes, 6. januarja, ob 18. uri: Duhovna pot -pot borbe predavata BARBARA SKOBERNE in LEA KOGOJ. PODČETRTEK Danes, 6. januarja, hotel Atomske toplice ob 20. uri: Slomškov večer - predstavitev nove pesniške zbirke O domovina - TONETA KUNTE-RJA. Nastopili bodo: Kamniški koledniki, citrar Tomaž Plahutnik ter pevca Janez Majcenovič in Rok Lap. PTUJ KNJIŽNICA IVANA POTRČA, Prešernova 35 Vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri: KNJIGO-ZERSKI KLUB za uCence višjih razredov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Cledalisce Miela mčanja z Videodance v letih ’80 in ’90 - v mfianizaciji Zadruge Bonavventura. Jutri , 7. •m., ob 18.00-Mammame (Francija ia86),Codex (1987), Caramba (1988); ob U.00 Un Chant presque enteint (Francija 1986' Le Delile (1987), Kok (1988), Solo (1989).V nedeljo, 8. t.m., ob 18.00 Ex ma-china in ob 20.00 Lalala human steps. ČEDAD Gledališče Ristori Danes, 6. januarja 1995, ob 15. uri »Dan emigranta«. Na programu igra A. Clodiga »Berite Novi Matajur«, Prijatelji Senjama beneške pesmi in Rože majave. V galeriji sodobne umetnosti v Celju je na ogled razstava del JAKOBA SAVINSKA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januana. V sredo, 11. januarja, bo ob ob 20. uri otvoritev razstave arhitekta IVANA VURNIKA. GALERIJA SOU Razstava slik BOJANA BITEŽNIKA je na ogled do 27. januarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava olj - portreti znanih Slovencev KRIŠTOFA ZUPETA je na ogled do 11. januarja. MODERNA GALERIJA, Slovenslta 35 V Mah galeriji je do 10. januarja na ogled razstava del MIROSLAVVA BALKA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava slik DUŠANA KIRBIŠA je na ogled do 8. januarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 V torek, 10. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik SANDRA PEČENKA. Razstava bo na ogled do 27. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik BOJANA GOF1ENCA je na ogled do 25. januarja. GALERIJA DESSA, Zidovska steza 4 V ponedeljek, 9. januarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave izbrane arhitekture risb iz Vurnikovega seminarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik elanov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava tipov TONETA DEMŠARJA je na ogled do 23. januarja. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Razstava slik MAGDE in EMILA MARINŠKA je na ogled do 20. januarja. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajslca c. 22 Razstava plastike in akvarelov SONJE RAUTER ZELENKO in KARLA ZELENKA je na ogled do 16. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJSKI PROSTOR KMEČKI GLAS, Zclczns 14 Razstava VELJKA TOMANA je na ogled do 15. januarja. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. 23 Razstava SLOVENSKI OLIMPIZEM bo na ogled do konca februarja 1995. KIC KRIŽANKE, Tig francoske revolucije 7 Razstava GRADEC - SLIKE MESTA je na ogled do 28. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Danes, 6. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave TROFEJE IZ NAMIBIJE. Razstava bo na ogled do 13. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Pregledna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 20. januarja. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava kipov JURIJA SMOLETA je na ogled do 14. januarja. NOVA GORICA GORIŠKI MUZEJ Retrospektivna razstave grafik in risb PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 23. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3 Razstava grafik MARINA MARINIJA je na ogled do 20. januarja. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Razstava slik ALENKE KHAM-PICMAN je na ogled do 13. januarja. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK Danes, 6. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST 1994. ŽALEC OBČINSKA KNJIŽNICA ŽALEC Razstava ilustracij ANČKE GOSNIK-GODEC je na ogled do 14. januarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Costanzi: do 15.1. bo na ogled razstava »Trst v 50.letih - skozi kroniko in vsakdanjost«. Umik 10-13, 16-19. Trgovski center II Giulia: do 8.1. bo na ogled razstava »Artistiche stelle di natale«. Galerija Rettori Tribbio: jutri, 7. t.m., ob 18.oo odprtje razstave slikarke Silve Fonda. Na ogled bo do 20. t.m.po običajnem urniku. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25.1.95 bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Rižarna: do 15. januarja bo na ogled foto- grafska razstava »Dan v varšavskem getu«. Gledališče Miela: do 20. januarja 1995 je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. GRADIŠČE V galeriji L. Spazzapan je odprta razstava del Avgusta Černigoja. GORICA V galeriji Kulturnega doma bodo v petek, 13. t.m., ob 18.00 otvorili razstavo likovnih del slikarja Jeraka Helmuta, ki bo odprta do 27. t.m. od 9.00 do 12.00 ter v večernih urah med prireditvami. KOROŠKA CELOVEC Pri Joklnu: na ogled je razstava del Milana Vukovicha - Čistilne ribe. Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Angelike Kaufmann, Monike Kircher in Gabriele Hain. ROŽEK Galerija Sikoronja: na ogled je razstava kamnitih izdelkov VVilija Bahra. ŠMIHEL Galerija Šmihel: razstava glinskih umetnin »Pesem zemlje« Nežike Novak. SLOVENIJA LJUBLJANA CD, tel.: 061/ 222-815 Danes, 6. januarja, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent: Doron Salomon, solista Sasha Rozhdestvensky (violina). Program: Rossini, Wieniawski, Strauss (GD). V četrtek, 12. januarja, ob 20. uri: koncert ob izidu plošče ROUND TRIP (SD). V četrtek, 12., in 13. januarja, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, modri abonma I in II (GD). V Četrtek, 12. januarja, ob 20. uri: praznovanje improvizacije, fantazije in poezije koncert ob izidu plošče ROUND TRIP (SD). GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 V torek, 10. januarja, ob 19. uri: koncert VERE BELIC (violina), JURETA JENKA (klarinet), ANDREJA PETRAČA (Celo), VLADIMIRJA MLINARICA (klavir) in JANEZA ŠKOFA. K4, Kersnikova 4 V torek, 17. januarja, ob 21.30: koncert skupine EL-LIOTT SHARP CARBON (ZDA). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V Četrtek, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM. KLUB FIGARO, Celovška 25 Danes, 6. januarja, ob 22. uri: RA VE NATION. KOČEVJE V soboto, 7. januarja, Seskov dom ob 19. uri: koncert komorne glasbe VOLO-DJA BALZALORSKIJA (violina), CVETA KOBALA (flavta) in IGORJA SAJE (kitara). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 20. januarja 1995, ob 20.30 koncert violinista Vasilija Melnikova. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 17. t. m., ob 20. uri premierska predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. Preprodaja vstopnic in rezervacije od 10. januarja pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Danes, 6.januarja 1995, ob 17.00 - Koncert »Srečno novo leto Trst«, ki ga organizira Združenje trgovcev na drobno. Igra Simfonični orkester G. Verdi pod vodstvom T. Severinija, poje tenor Jos6 Cura. Predprodaja vstopnic pri Utat - Pasaža Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo: 9.1.1995, 20.30 - Koncert -Nastopila bosta N. Ancillotti in P. Masi. OPČINE Danes, 6. januarja 1995, ob 18. uri bo v openski župnijski cerkvi nastopil mešani zbor Consortium Musicum iz Ljubljane. Zborovodja Mirko Cuderman, orgle Barbara Pibernik. VeCer sta organizirali Župnija Sv. Jerneja in Slovenska prosveta. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 19.1.1995, ob 20.30 nastop ansambla The Hilliard Ensamble. SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 10.00 10.30 10.55 11.40 12.35 13.00 13.05 14.10 15.50 16.45 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.12 19.30 19.56 20.05 21.15 21.30 22.00 22.16 22.20 22.45 23.10 00.00 01.40 Video strani Rakuni, 9/12 dela ameriške risane nanizanke Roka rocka, pon. Onstran mojega okna, pon. kanadske plz oddaje Že veste, pon. Poročila Video strani Film tedna: Moški in ženska, ponovitev francoskega filma Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 1. oddaja: Koški iz trakov in košarice Zgodbe iz Škotske, pon. 1. oddaje: O kiltu Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Koncert Ditke Haberl Turistična oddaja J. Gregorc - V. DedoviC: Preludij poletju, tv balet Dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Sport Žarišče Sova Davov svet, 10/24 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 2/33 del ameriške nanizanke Zveza za rope, avstralsko - japonski film Video strani fr* SLOVENIJA 2 09.00 09.20 10.30 Video strani Kranjska Gora: Veleslalom (M), 1. tek. prenos Video strani 12.05 12.55 15.55 16.20 16.45 17.15 18.00 18.25 19.10 Kranjska Gora: Veleslalom (M), 2. tek, prenos Bischofshofen: Smučarski skoki, prenos Razjarnikovi v prometu, pon. 7/10 dela tv nadaljevanke Nor na reklame, pon. 11. oddaje Sova, ponovitev Večen sanjač, 1/27 del ameriške nanizanke Severna obzorja. 1/33 del ameriške nanizanke Znanje za znanje: Učite se z nami Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (M), posnetek iz Kranjske Gore Podarim - dobim 19.20 Poglej me! Queen, 2/6 del ameriške nadaljevanke Ali ljudje lahko nehajo piti?, ameriška dokumen. oddaja Oci kritike, ponovitev Gala večer za Placida Dominga Video strani A KANALA 07.00 12.00 12.05 12.25 13.15 13.20 13.25 14.05 14.10 15.50 15.55 16.15 16.45 18.45 19.00 19.10 20.00 20.30 21.30 21.40 21.50 21.55 22.00 2335 00.30 02.00 Video strani Spot leta Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 334. dela ameriške nadaljevanke Novoletne čestitke Tržaška novoletna ponudba Magnetoskop, ponovitev Spot leta CMT Spot tedna Na velikem platnu Pred poroto, ponovitev 24. dela ameriške nanizanke Do konca sveta, ponovitev filma Tv bazar Poročila LuC svetlobe, 335. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Na vodnih poteh ZDA - prekop Tennesse, dokumentarna nanizanka Poročila Teden na borzi Novoletne čestitke Tržaška novoletna ponudba Dvojno Veronikino življenje, francoska drama Rezija: Krištof Kieslovvski Album show, glasbena oddaja Erotični film Video strani M MTV (62. kanal) MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanke MMTV shop. televizijska prodaja Vrtnarjenje za vsakogar, odgovori na vprašanja gledalcev Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom Empire State, film Black Fist, ameriška kriminalka Igrajo: Richard Lawson, Philip Michael Thomas in drugi MMTV shop, televizijska prodaja Video strani RAI 1 RETE 4 18 Koper OtO Hrvaška 1 Jutranja oddaja Unomat- tina, (7.00, 8.00. 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. II ca- ne papa Mladinski variete: Evvi- va la Befana, vmes ri- sanke Nabožna oddaja Maša Aktualna odd. s koristnimi nasveti Utile futile Vreme in dnevnik Nam: La signora in giallo Dnevnik Tednik TG1 Week-end Variete: Prave e provini a Scommettiamo che? Nam: Pustolovščine mladega Indiane Jones Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Pippo Baudo) Vreme, dnevnik, šport Variete: Finalissima di Scommettiamo che? (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik 1 Posebnosti TGl Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere: Nel no-me di Francesco Aktualno: Sottovoce RAI 2 V kraljestvu narave Dnevnik Euronews Oddaja za najmlajse, vmes risanke Nad.: Beautiful TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile Nam: Ispettore Tibbs -N on voltarti quando cor-ri (1. del) Dnevnik in šport Kviz: Ko bi bil Sherlock Holmes (vodi Joceljm) Film: Manto nero (pust., Kan. ’91, i. L. Bluetau) Aktualna oddaja o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme Nam: Un caso per due Pregled tiska, 1.00 Filmske novosti RAI 3 Jutranja odd.: L’altrarete Oddaje DSE: Španščina, Sicilija, Filozofija, II far da se, Fantasitca Eta, Eu-ronews DSE Fantastica Mente SP v smučanju Nam: Vita da str ega Dnevnik in gospodarstvo Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Sport: atletika, ciklokros DSE Faraonovo oko, 17.00 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup Film: La febbre deli’ oro (kom., ZDA ’25, r.-i. Nam: Love Boat Variete: Buona giornata, vmes 8.05 nad. Diritto di nascere, 8.30 Pantanal, 9.00 Guadalupe, 10.15 Catene d’amore, 11.35 La časa nella prateria, 12.30 Teddy Z, 13.00 Sentieri, vmes (11.30, 13.30) dnevnik Nad.: Cuore selvaggio, 15.00 Perla nera Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: La storia di Ruth (zgod., ZDA ’60, i. S. VVhitman, T. Tyron) Dnevnik TG 4 Film: La caduta delle aquile (vojni, ZDA ’66, i. G. Peppard, J. Mason) Pregled tiska Nam: Giudice di notte, 3.00 Top Secret CANALE 5 ffl Na prvi strani M Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Film: lo chiamavano Tri-nita (vestern, It. ’70, i. T. Hill, B. Spencer) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non š la RAI Variete: Smile Nam: Star Trek Variete: Talk Radio Nam: II principe di Bel Air, 18.10 Ultraman, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Film; Occhio ali a perestrojka (kom., It. ’90, i. E. Graggio, J. Gala) Fatti e misfatti Film: Pirati (pust., ZDA ’86, i. W. Matthau) Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Variete: Talk Radio # TELE 4 Euronevvs - Tv novice »Meridiani« Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika Tv dnevnik Vesolje je... bermudske skrivnosti, 1. del Euronevvs Srečanja z zgodovino, avtor Ezio Giuricin Juke Box, glasbena oddaje v živo, I. del, vodi Alex Bini Tv dnevnik Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini EMP Avstrija 1 Otroški program Merlin in Čarobni napoj. Hudičev paglovec, pon. Cas v sliki Serif z vesoljčkom, it. film Nazaj v prihodnost II., ameriška zf komedija, z Michaelom J. Foxom v glavni vlogi Polni zadetek, ameriška komedija, 1985 Seaquest DSV Cas v sliki Nas učitelj dr. Specht Nas hrupni dom Cas v sliki Sport Kralj Ralph, ameriška komedija, 1991 Igrajo: Peter O'Toole, John Goodman in drugi Človek na begu, ameriška zf srhljivka, 1987 Igrajo: Richard Davvson, Arnold Schvvarzenegger in drugi Cas v sliki Kasa, nemško - francosko l - italijanska vohunska srhljivka, 1972 Dempsey in Makepeace Video strani EIMPAvstrija 2 19.30, 22.00 Dogodki in odmevi Film: Abuna Messias j Nam: Kazinsky MONTECARLO Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. Severno od Aljaske, ameriški vestern, 1960 Avstralski majhni zmaji: Kuščarji pete celine Crans Montana: Smuk (M), prenos Bischhofshofen: Smučarski skoki Moč usode Halo, kako ste? Slika Avstrije Zvezna dežela danes Cas v sliki Kje najdeš srečo Noč noCi, nemško - avstrijski film VeCerni studio Charlie Chaplin) Jakob, italijanski film, 1994 Dnevnik in vreme 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Film: Opera (krim., It. Dnevnik, 13.30 Spori Režija: Peter Hall ’87, r: D. Argento, i. C. Film: Avventura nella Monthy Python's Flying Marsillach, I. Charleson) fantasia (kom., ’62) V,:; v: Circus Dnevnik, pregled tiska Nad.: Homefront m Gala iz opere Metropoli- Fuori orario, vmmes H Kil Nan.: Faccia a faccia con tan film 11 Segno del Leone il delitto Video strani Poročila Zimski Šolski program: Pet otrok in Pesek, 2/6 del otroške nadaljevanke Svet narave Leksikom religij Narnijske kronike, 9/18 del serije Poročila Cesarica, 65/211 del Gusarski otok, avstralski film,1990 Igrajo: Beth Bochanan, Brian Roony in drugi; režija: Viktor Rifelis Polna hiša, ameriška humoristična nanizanka Risanka Program za otroke: Zgodbe o lisici Mio mao Briljantina Poročila Angleščina: Zgodovina Amerike Hrvaška kulturna dediščina Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 906. del ameriške nadaljevanke Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Sport Usode, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Razdrta družina, ameriški film,1993 Igrajo: Richard Crena, Rhea Perlman, Lindy Kelsey in drugi Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Video strani Tv koledar Bischofshofen: Novoletna turneja Risanka KoSCek neba, ameriški film Majski cvetovi, ponovitev 8/13 dela angleške nanizanke Portret Nikše Bareze: Mladost in začetki mladega dirigenta, ponovitev Risanka Dnevnik Vreme Spori Me je kdo iskal? Sto let filma: The Making Of Gone With The VVind, ameriški dokumentarni film Film - video - film Madžarska Gez dan Igra, serija Dallas Mejno'mesto Opoldanski zvon Posel Borza Otroški program Apostol Evropski magazin, pon. Dnevnik Posel Gospodična, serija Za upokojence Teka Okno, uslužnostni magazin s prilogo Pravljica T Muza, novice iz kulture 13 Dnevnik Dallas, ponovitev Friderikusov Sov Dnevi obleganja, 6. 1. 1945 Brez vabila Betty Blue, francoski film Glasba Amerike, am. film Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 00.00 ZVEZA ZA ROPE, avstralsko-japonski film Scenarij: Tony Mor-phett Režija: lan Barry Igrajo: Jacgueline Bis-set, Masaya Kato, Gary Day, John Bach, Gary Sweet V avstralsko-japonski koprodukciji je nastal zanimiv film Borza za rope, v katerem sta zaigrala mednarodna zvezda Jacpueline Bis-set in znan japonski igralec Massaya Kato. Gre za nenavadno kriminalko, saj tokrat kriminalci izhajajo iz vrst uglednih ljudi. Vsaj za oba glavna junaka to velja. Holly McPhee prodaja zločine. Navidez vzorna žena in mati, sodnica okrajnega sodišča ima nenavadno strast, da do potankosti načrtuje rope in jih prodaja podzemlju. Vsi po vrsti uspejo in dama strastno uživa ob sleherni uspešni akciji. Svoje življenje usklajuje do minute natančno, da ji preostane dovolj časa za varno uživanje v hobbyju. Toda, nekega dne v Avstralijo prispe izvedenec za kriminal, ki naj bi izsledil krivca za vse več ropov. Kaj kmalu spozna dvojno osebnost Holly. Spoznata se in mladi kriminalist vzbudi v njej še neizživeto strast - toliko bolj, ker tudi on nosi v sebi črno plat osebnosti. Prav kakor Holly se tudi on navdušuje nad akcijo, le da rope izvaja lastnoročno. V to pritegne tudi Holly, ki vsa strastna do Japonca, ne uvidi, v kaj jo pelje nepremišljena odločitev. Počasi začne odkrivati dvojno osebnost mladeniča in njegove laži. Vanj začne močno dvomiti, toda njeno življenje se je že znašlo v nevarnosti! TV SLOVENIJA 2 20.50 ALI LJUDJE LAHKO NEHAJO PITI? dokumentarna oddaja Po vsem svefu se poskušajo ljudje na najrazličnejše načine, ki so pogosto grozljivi in groteskni, odvaditi alkohola. Tudi v Rusiji, kjer ljudje izjemno veliko pijejo, je želja, da bi se ljudje odpovedali alkoholu, ki je obenem prekletstvo in pripomoček za premagovanje depresije in stresov, vse močnejše. Tudi v Sovjetski zvezi so leta 1985 posegli po skrajnih metodah, vendar je imela prohibicija enake posledice kot leta 1920 v Ameriki - pravo nasprotje tega, kar so želeli doseči. Gost v oddaji je zgodovinar na področju medicine, David Musto, ki pojasni nekaj motivov, zakaj se ljudje težko odrečejo, oziroma sploh navadijo na alkohol ter različne načine zdravljenja v Rusiji in v Združenih državah Amerike. r/'z> KANAL A 22.00 DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE, francoska drama, 1991 Režija: Krzstof Kiesiovvski Igrajo: Irene Jacob, Philipe Volter, jery Gudejko, Sandrine Dumas in drugi V omenjenem filmu gre za dve Veroniki, ki le za trenutek obstajata hkrati, sicer pa se pojavljata ena za drugo. Toda ta trenutek je odločilen, ne le zato, ker je to hip fotografskega posnetka, marveč zato, ker se prek njune podobnosti vidi tudi njuna razlika. Na krakov/skem trgu demonstranti bežijo pred policijo, v smeri proti Weroniki, ki je dogajanje niti najmanj ne zanima, pač pa obstane, ko zagleda svojo dvojnico Weronike, ki jo vidi, ne vidi pa je zato, ker je njen osebni po-^gled osredotočen na politično dogajanje. KANAL A______________20.30 NA VODNIH POTEH ZDA, dokumentarna nanizanka Režija: S. Craig Naše potepanje z ladjo Driftvvood se izteka. Za slovo se bomo podali po reki Tennessee, po nekdaj obubožanem in zaostalem Kentuckeyu, ki mu je novi prekop Mehiškega zaliva prinesel napredek in delovna mesta. Toda pod gradbenimi stroji so izginjala južnjaška mesteca, ki se jih domačini spominjajo z otožno ljubeznijo. Oglejte si življenje ljudi globoko na ameriškem Jugu, ki jim borba za preživetje nikoli ni bila tuja.____ RAAI/IO MOCKBA RADIO MOSCOVV Program Radia Moskve oddaja v slovenščini vsak dan od 19.00 do 19.30 na valovih 25 m ali 11820 kHz ter 31 m ali 9785 In 9775 kHz TV SLOVENIJA / HALA TIVOLI Tony Kamo v Hali Tivoli Mojstri iz..., Razvedrilni program TVS Ne zamudite misteriozno, neverjetno, zabavno Javno snemanje nastopa hipnotizerja svetovnega slovesa Tony Kamo iz Španije »Mojstri iz ...« - zanimive oddaje, ki nastajajo v Razvedrilnem programu, bodo prinesle nekaj svežine in tekmovalnega duha med prave »mojstre«, ki se bodo pomerili v različnih spretnostih. K sodelovanju so povabili osem slovenskih krajev in mest Ljubljano, Jesenice, Rogaško Slatino, Slovensko Bistrico, Nazarje, Slovenj Gradec, Velenje in Trbovlje. Ti se bodo pomerili v štirih Četrtfinalnih dvobojih, ki jih bo TV Slovenija snemala 11. in 12. februarja prihodnje leto. Zmagovalci teh dvobojev se bodo v dveh polfinalnih srečanjih pomerili 25. marca v velenjski RdeCi dvorani, finalni obračun pa bo dan kasneje prav tako v Velenju. In kaj sploh so »Mojstri iz...«? Bistvo oddaje je merjenje moči med pravimi mojstri številnih dejavnosti in poklicev. Za začetno predstavitev naj jih naštejemo le nekaj. V medsebojnih dvobojih se bodo pomerili vilicaristi, brivci, drvarji, sodarji, frizerji, brusilci kristala, modni kreatorji... Posamezne oddaje »Mojstri iz...« bodo sestavljene iz treh različnih sklopov snemanja. Iz zgoraj omenjenih »dvoranskih« snemanj, iger, ki so bile posnete na terenskih snemanjih v sredini decembra in show točke svetovno znanega španskega hipnotizerja Tonya Kama. Šarmantni Spanec Tony Kama bo svoj show predstavil tudi širši publiki. Njegov »nori« nastop si lahko ogledate 8. januarja 1995 ob 20. uri v ljubljanski Hali Tivoli, kjer bodo prisotne tudi kamere slovenske televizije. Priprave na projekt »Mojstri iz...« so v polnem teku: odlična izbira in prikaz mojstrstva steklopihačev iz Slovenske Bistrice in Rogaške Slatine, popolna toCnost drvarjev iz Nazarij in Slovenj Gradca pri podiranju drevesa v cilj in izredna hitrost postavljalcev stojk v velenjskem rudniku. Poleg naštetih nalog lahko omenimo še vzpon na najvišji evropski dimnik, ki s tristo šestdesetimi metri stoji v Trbovljah in dvoboj velenjskega in trboveljskega plezalca v metanju teniških žogic v 360 metrov oddaljeni cilj. Projekt »Mojstri iz...«, ki ga ekipa Razvedrilnega programa na čelu z realizatorjem Benom Hvalo pripravlja približno pol leta, bo vodila Spela Trefalt. RAI 3 20.30 ZLATA MRZLICA, ameriški film, 1925 Režija: Charlie Chaplin Igrajo: Charlie Chaplin, Georgia Hale, Marek Swain Zgodba se dogaja na Aljaski med iskalci zlata. Potepuh Charlot deli lakoto in težave z Big Ji-mom in se zaljubi v lepo dekle, ki poje v saloonu. Po hudem sončnem metežu je Charlot popolnoma izoliran od sve- ta, njegova tovariša pa prepričana, da je izgubljen. Chaplin je posnel odličen film, ki niha med komičnostjo in poezijo. Poudaril je predvsem osamljenost svojega junaka. MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Unplugged: K. D. Lang; 14,00 Popoldanski mbc 16.30 Coca Cola Report; 17.30 The Pulse; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Unplugged: K. D. Lang; 22.00 The Worst Of Most Wanted; 22.30 Beavis & Butthe-ad; 23,00 Ponovitve; 00.00 The End SKVONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Čipke 2; 16.00 Oprah Win-frey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18,00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Andrew Newton Hypnotic Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Hope; 00.00 Ponovitve PRO 7 05.15 Ponovitve; 12.25 Lord Jim, angleški pustolovski film, 1964; 15.05 Poslednji Mohikanec, nemško- špansko - italijanski film, 1965; 16.45 Macistova velika pustolovščina, it. film; 18.20 Nazaj iz preteklosti, am, kom., 1985; 20.00 Poročila; 20.15 Gandhi,l/2 del angleško - indijskega filma; 22.10 Ghandi, 2/2 del filma PREMIERE 16.10 Vrnitev v Medicine Rtver, kanadska tragikomedija, 1993; 18.05 Dragon - zgodba Brucea Leeja, ameriški akcijski film; 20.00 Premiere -program; 20.15 Kodno ime: Nina, am. triler; 22.00 Easy Rider, ameriški film, 1969 SATI 07.30 Dopoldanski program; 14.30 Tarzan; 14.50 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 Macgyver; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19,00 Poročila; 19,15 Šport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Superman II -sam proti vsem, angl. zf film; 22.35 City Heat - policaj in vohljač, ameriška akcijska komedija EUROSPORT 08.30 Rally; 09.00 Eurofun; 09.30 Snovvboarding; 10.00 Avanture; 11.00 rally; 11.30 Crans Montana: Smuk (M), prenos; 13.00 Bischofshofen. Smučarski skoki; 16.00 Nogomet; 20.00 Športna poročila; 20.30 Hitrostno drsanje; 21.30 Rally; 22.00 Smučarski skoki; 23.00 Tenis RIL 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. serija; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Bandit, ameriški akc. komedija; 22.00 Kickboxer II -krvna brata, ameriški akcijski film RTL2 05.55-17.25 Ponovitve; 17.30 Zorro; 17.55 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.00 Zenska za 7 milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Alamo -13 dni do zmage, am. vestem; 23,50 Tri nune na poti v pekel, italijanski vestem, 1974 SKY MOVIES 13.00 Are You Being Served?; 15.00 Columbo: Undercover; 17.00 Buckeye And Blue; 19.00 The Yam Princess; 21.00 Don't Tell Mom The Babysit-ter's Dead; 23.05 Ali Shook Up! MOVIE CHANNEL 12.20 Exodus, ameriški film; 15.45 Teenage Mutant Ninja Turties lil; 19.00 Seven Years Itch; 21.00 SwingKids FILMNET + 12.00 Killing Dad; 13.45 A League Of Their Own; 16.00 K-TV; 18.00 VVhispers In The Dark; 20.00 Toys; 22.00 The Crying Game SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Notranja izdaja; Riviera Live; 15.00 Kolo denarja; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Motosport International; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 World News; 09.30 In 12.30 World Report; 10.45 CNN Newsroom; 13.30 Business Moming: 15.30 Business Asia; 16.00 Larry King Live; 16.45 VVorld Sport; 18.30 Business Asia; 22.00 International; 22.45 Worid Sport; 23.30 Showbiz Today; 00.00 The VVorld Today; 02. 00 Moneyli-ne; 02.30 Crossfire Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18,30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba;! 1.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 13.00 Val 202; 13.00 SP v skokih; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.50 Kratka igra; 22.20 Koncert na 2. programu. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Slovenske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Artistka F. Golob; 20.00 Koncert simfonikov RTVS; 22.015 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sln-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Slov. rock; 17.55 Špeckahla; 120.00 Rock izpod Alp; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka; 2.00 Sat, Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Ko sem še majhen bil; 19.30- 24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17,30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15,00 Recenzije & Napovedi; 15.30 Kino-burger; 17.00 Avtogoli tedna; 19.00 TB: Lee Har-vey Oswald Band; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna godba. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Straussovi valčki; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10.00 Mladinski oder: Darilo ubogih otrok (M. Prepeluh); 11.00 Koncert v cerkvi sv. Jakoba v Trstu: Oljki; 12.30 Praznični utrinek; 12.45 APZ Tone Tomšič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpurl; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Koncert božičnih pesmi, posnetih 26. decembra v cerkvi Sv. Duha v Devinu; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 0ver noise. Radio Koroška 18,10-19.00 Kulturna obzorja. MENJALNIŠKI TEČAJI 5. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,00 81,80 11,37 11,61 7,62 7,95 A banka Koper 80,20 81,60 11,25 11,61 7,59 7,88 A banka Nova Gorica 80,75 81,75 11,26 11,62 7,69 7,89 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 79,90 81,70 11,10 11,60 7,30 7,80 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 81,00 82,00 11,40 11,70 7,60 8,00 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,65 81,68 11,18 11,62 7,68 7,79 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 81,20 81,70 11,20 11,50 7,50 7,90 Come 2 us* Tel: 06// 16-92-635, od 615, sob od 9-12 81,30 81,70 11,50 11,60 7,70 7,85 Creditanstalt d. d. - - - - - - Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 81,30 81,50 11,55 11,60 7,70 7,80 Kida, od 7-19, sob od 7-14 81,45 81,49 11,55 11,57 7,78 7,80 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,41 81,44 11,55 11,56 7,80 7,82 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/2(6515. od 7-19, sob od 7-15 81,10 81,60 11,47 11,55 7,63 7,82 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 81,10 81,60 11,47 11,55 7,63 7,82 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 81,10 81,70 11,47 11,55 7,63 7,82 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 81,10 81,70 11,47 11,55 7,63 7,82 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od 8-12,17-19, sob od 7-16 81,10 81,70 11,47 11,55 7,63 7,82 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 81,10 81,70 11,47 11,55 7,63 7,82 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 81,10 81,70 11,47 11,55 7,63 7,82 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,80 81,65 11,30 11,65 7,50 7,95 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,81 81,75 1.1,32 11,60 7,68 7,80 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,10 82,85 11,52 11,70 7,60 7,90 Postna banka Slovenije* 79,50 81,50 10,90 11,55 7,22 7,74 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,45 81,47 11,56 11,58 7,76 7,78 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,28 81,35 11,45 11,59 7,66 7,77 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,10 81,60 11,45 11,55 7,40 7,85 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,30 81,65 11,50 11,55 7,35 7,89 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,40 81,75 11,30 11,65 7,35 7,85 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,28 81,60 11,45 11,48 7,71 7,78 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,20 81,65 11,50 11,60 7,60 7,89 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,40 81,60 11,43 11,58 7,40 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,70 81,55 11,40 11,55 7,40 7,80 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,25 81,75 11,49 11,60 7,66 7,85 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 81,20 81,69 11,42 11,60 7,67 7,89 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,20 81,70 11,46 11,60 7,70 7,89 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 81,00 81,70 11,35 11,60 7,55 7,85 SKB d.d.,*** 80,75 81,80 10,90 11,65 7,52 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 - - - - - - SZKB d.d. Ljubljana 81,22 81,79 11,39 11,62 7,60 7,97 UBK Ljubljana, t:061/444-358 80,90 81,90 11,35 11,62 7,65 7,92 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,40 81,45 11,55 11,57 7,77 7,80 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 5. JANUAR 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1598,00 1648,00 nemška marka 1030,00 1053,00 francoski frank 298,00 307,00 holandski gulden 916,00 943,00 belgijski frank 50,00 51,50 funt šterling 2495,00 2572,00 irski šterling 2465,00 2540,00 danska krona 261,00 269,00 grška drahma 6,50 6,85 kanadski dolar 1138,00 1179,00 japonski jen 15,80 16,30 švicarski frank 1219,00 1250,00 avstrijski šiling 145,75 150,25 norveška krona 235,00 242,50 švedska krona 214,00 220,50 portugalski escudo 9,90 10,35 španska pezeta 12,00 12,50 avstralski dolar 1228,00 1267,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 5. JANUAR 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1597,00 1642,00 nemška marka 1032,00 1052,00 francoski frank 298,00 307,00 holandski gulden 916,00 934,00 belgijski frank 49,90 51,10 funt šterling 2495,00 2565,00 irski šterling 2469,00 2554,00 danska krona 261,00 269,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1143,00 1178,00 švicarski frank 1227,00 1254,00 avstrijski šiling 145,90 149,90 slovenski tolar 12,80 13,30 3. JANUAR 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,80 13,30 Italija TiZaška kreditna banka 12,60 13,20 5. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.556 francoski frank 29.025 nizozemski gulden 89.228 belgijski frank 4.862 španska peseta 1.173 danska krona 25.462 kanadski dolar 1.108 japonski jen 1.541 švicarski frank . - avstrijski šiling 14.214 italijanska lira 0.958 švedska krona - 20.904 - r \ XaX ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 6.1.1995 1. Redni teCaj za DEM 82.00 2. Te(qj za teminsko-valutne pogodbe za DEM 80.97 \Mpogojih izponodbe Abanke z dne 4.1.1995 MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 Tečajna lista št. 003 z dne 5. 1. 1995-Tečaji veljajo od 6. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se upe plačilno sredstvo. 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 irablja zi avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta a izkazovanje rezult 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 atov iz pasic 97,5764 1157,9153 396,0976 90,2854 2074,2113 2666,9362 2364,4641 8146,3017 "7,8099 125,5752 7268,7820 1867,9470 79,2798 1702,9029 9695,7282 197,8981 126,7972 155,1097 95,5561 )vanja z Republike 97,8700 1161,3995 397,2895 90,5571 2080,4527 2674,9611 2371,5788 8170,8141 52,6364 196,2956 7,8334 2200,0000 125,9531 7290,6540 1873,5677 79,5184 1708,0270 9724,9029 198,4936 127,1787 155,5764 95,8436 c Hrvaško, kjer je 98,1636 1164,8837 398,4814 90,8288 2086,6941 2682,9860 2378,6935 8195,3265 52,7943 196,8845 7,8569 126,3310 7312,5260 1879,1884 79,7570 1713,1511 9754,0776 199,0891 127,5602 156,0431 96,1311 omenjena valuta Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 6. januarja 1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 23. 1. 1995: 1,500,000 804,792 815,136 1,619,928 17 107.3056% 108.6849% 107.9952% 150.000 80,479 81,514 161,993 U U 8 U A N S L * UULUVt Sioa DCHANCL PC Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana St.: 1 Datum: 5. 1. 1995 Vrednost. ob: papir m.di’ Let Probaata Salus SO redne EBE tSLl RSL2 iSL8 SSL11 RSL1(0) RSL2(0) SKB banka EE STC Dadas Finmedia SP Grosuplje Hmezad bania UK Založba Hita Ferme Čatež i. BORZNA KOT Al KB Triglav 41100 PrimoJn SGS DBK Banka Vipa BORZNA KOT Al Let2 Dbčina Zagorje BIT Celje ITT Ljubljana ?n Gorita IZVENBORZNO 119 GEACoUege Grad HB Brežice Intara Razvojna družba teka IZVENBORZNO TB Brežice KB Triglav lemi KB Triglav 4. emir OBKbanka lem sij IZVENBORZNO Gorenje Loka Mesto Ijubljarra Dbčina Lastn Dbčina Novo mesto Dbčina Postojna Dttina Šmarje pr DBK banka konvi Banka Vipa 796 1.000 500 455 as 9.5 5.0 7.0 8.0 9.5 10,0 10.000 218 4.000 ex kupon št.da[(3) (4.5.93) (6.6.94) (7)(29.8.94) (16.5.94.) 5BH 4.(31.12.941 8.(1.10.94) 3.(30.11.94) 3. (15.7.94) 4. (31.12.94) 8.(1.10.94) 4.(1.11.94) (1.6.94.) (8) (30.3.93.) |(8)(10.6.94.) (5) 3 (23.5.94) (6) Jelšah 'itibilne enotni tečaj 11.171 17.638' 20.018 37.095 101.3 106.4 95.0 100,8 99.0 104.0 99.6 12.500 160.145' 23550 16.700 19.800 9.926 5.425 833.6 ITiltt 43.558 50.328' 3.045 17.457* 40.960 99,1 87.0 102,9 104,3 102.6 98,5 POSLOVANJE 4.(1.11.94) 4.(1.1.951 6. (1.12.94) 7. |U95) l.(1.6.94) 4.(1.6.94) (8.3.94.) 3.500A 3.402 18.500A POSLOVANJE 3.850A POSLOVANJE (15.7.94) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) (1.9.94) (15.10.94) (1.10.94) 98,4A 96,7A 80,0 SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV % sprem 10,00- 4,26 ,42 m ,23 2,22- 2,selo,™- 8,18- 9,30- 10,00- datum 30.12. 5.1. 5.1. 5.1 5.1. 5.1. 30.12. 30.12. 30.12. 28.12. 30.12. 5.1. 5.1. 30.12. 30.11. 30.12. 30.12. 5.1. 30.12. BS3 30.12. 5.1. 30.12. 5.1. 30.12. 14.12. 5.1, 30.12. 30.12. 30.12. 30.12. povpraS 17.10(1 liti 96,0 38.500 101,7 1.000 3.500 2.010 1.000 530,0 5.500 3.500 18.500 1.100 lostne delnice 12.300 100,5 13.000 45.000 6.™0 19.900 101,0 100,0 99.0 100.0 100,0 81,5 Max. 15.638 20.500 17.150 101,3 106,5 12.500 160.145 5.500 50.500 17.457 87,0 12.500 160.145 5.400 49.941 17.457 3.500 3.490 18.500 3.850 98.6 96.7 80,0 Min. 15.638 19.800 37.000 101.3 106.3 3.500 3.400 18.500 60 SIT MS 1.095 7.607 6.158 ■ 63 17.104 63 2.402 1.085 604* 17 14 1.701 37 259 BS2 99J 14.11 iSl 99j 3.11 BS3 98,7 7.10. B8.M B8MA 106,9 30.12 B8MB B8V BIVA B8VB SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV m SBI 22.500 30.12 14.000 5.1.95 prejšnji d T d% 1.3/b,By i .čjy/,n -l ,4i) Vse pravice pridtiane .Opombe Obvemi(E,kDDieraalmza^ in hlagzyiiski zapisi kotirajo v atiodoh (osnova je najiizja nommarija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) • izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj borzni posrednik je hkrati kupd in prodal isti papir za različni stranki; S-suspendirano trgovanje; Z-zadiZano trgovale; ‘ -dosežena Itkidstotna dnevna spemeniH tečaja;‘‘-(kBeZmaaiJais^anejitev-trgovanje je zadržana Obveznice z anmtetnim odplačilom glavnice RSOl, RS06, RSLl, SKBl, OZG, Pd, PGO, PL}, RGSl; ec kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vkljim kupona, ki je zapadel 13.93 dalje niso bde izplačane (5| - od 11434 det-nica kotira Ira kupona za 1S3; (6)-(ri 26^ delnica kodra brez kupona za L93 in 92; (7)iz^acikakoBtacqe divi-dende za 194; obr. m.-obrestna mera (obveznice); div.-dividenta(dehice) v STT, Ceni navedeno drugače; max-naj-višji tečaj dok)CenegavTednostnegapa{^nm-najni2j teCaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 6. januarja 1995 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar cvimi. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben 1169,2436 2387,5965 8226,0000 7,8863 199,8342 128,0377 Doslih je možno odsl doaovor. 1170,6650 2390,4990 8236,0000 7,8959 200,0771 128,1933 tepanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,85 82,07 panje. 82,10 82,27 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 6. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob vefavni tecainid Banke Slovenie, pri drugJi val oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih h nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečc^ h v skladu s tekstom, ki dopoliiuje DEM DEM DEM DEM DEM ieni na pode utah pa je razi sčaj vefiajo zc upih se tečaj kupovati h pogoje nakup 81,80 82,05 81,90 81,90 81,85 igi srednjh tečaj« merje Banke Slove odkup privov ir jdod v sporazum rodajati tujo vak. a di prodefe. 82,10 82,10 82,20 82,20 82,15 sv po trenutno snije povečano prodejo deviz IU. ito po objavje- 5. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1621,180 — ECU — 1985,130 — nemška marka — 1042,560 — francoski frank — 302,570 — funt šterling — 2531,630 — holandski gulden — 930,220 — belgijski frank — 50,694 — španska pezeta — 12,234 — danska krona — 265,440 — irski funt — 2503,910 — grška drahma — 6,717 — portugalski escudo — 10,144 — kanadski dolar — 1155,100 — japonski jen — 16,059 — švicarski frank 1240,380 avstrijski šiling — 148,190 — norveška krona — 239,040 — švedska krona — 217,900 — finska marka — 341,190 — avstralski dolar — 1247,010 — 6. JANUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,7500 11,2500 kanadski dolar 7,6000 8,0000 funt šterling 16,7500 17,5500 švicarski frank 819,0000 851,0000 belgijski frank 33,5000 34,8000 francoski frank 200,5000 208,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,2000 716,2000 italijanska lira 0,6590 0,6930 danska krona 174,5000 182,5000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 143,2000 149,8000 finska marka 224,5000 234,5000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,1300 8,5700 japonski jen 10,5500 11,0500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - 1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ALPSKO SMUČANJE / DANES VELESLALOM V KRANJSKI GORI Tomba glavni favorit Se bo Kuncu le odprto? Tudi Košir in še posebej Miklavc v dobri formi - Med favoriti tudi Švicarji in Norvežan Kjetil Andre Aamodt kranjska gora - v Podkorenu je vse nared za današnji četrti letošnji moški veleslalom za svetov-m pokal. Gre za nadomestitev odpovedanega veleslaloma v Meribelu konec lanskega leta in Kranjska gora je tako po prisilni (pomanjkanje snega in tudi zakulisne igre) decembrski odpovedi Pokala Vitranc le Prišla do »svoje« vsakoletne prireditve, pa čeprav bo tokrat na sporedu samo veleslalom. Tekma v Kranjski gori sodi med klasične Preizkušnje svetovnega Pokala, saj so prvo tekmo za svetovni pokal priredili že leta 1968, za Pokal Vitranc Pa so se prvič pomerili leta ko je šlo za mednarodno tekmo FIS. Pod Vi-trancem so bili zelo uspešni tudi slovenski smučarji, ki so doslej zabeležili tri zmage, vse tri v slalomu: leta 1982 je na najvišji stopnički stal Bojan Križaj, tri leta kasneje je dočakal svoj bleščeči trenutek Rok Petrovič, naslednje leto pa je bil v boju za zmago med naj-ooljšima slovenskima slalomistoma spet uspešnejši Bojan Križaj. V veleslalomu slovenski smučarji niso bili tako uspešni. Najboljša uvrstitev doslej je 5. mesto Mitje Kunca, Id pa v letošnji sezoni nikakor ne more ujeti Prave forme. Pred domačinu gledalci ima priložnost, da se spet prebije v vrh, kamor glede na svoje tehnične sposobnosti nesporno sodi. V zelo dobri veleslalomski formi je letos Jure Košir, na zadnjih treningih pa se je najbolj izkazal Andrej Mik-iavc, ki je sposoben res Prijetno presenetiti. Poleg te trojice, bodo danes slovenske barve branih še Gregor Grilc, Jernej Koblar in Rene Mitja Kunc Mlekuž. Oči gledalcev, ki jih bo najbrž že po tradiciji precej iz sosednje Itahje, pa bodo še posebej uprte v Alberta Tombo. Italijanski as smučišče v Kranjski gori zelo dobro pozna, nanj pa ga vežejo tudi izredno lepi spomini, saj je tam dvakrat zmagal v slalomu (ob tem je bil še enkrat drugi in enkrat tretji), v veleslalomu pa je leta 1990 stal na najvišji stopnički, dve leti kasneje pa je bil tretji. Tomba je letos v izredni formi in je doslej dobil vse štiri slalome v sezoni, najboljši pa je bil tudi na zadnjem veleslalomu v lanskem letu v Alti Badiji. V skupnem seštevku za svetovni pokal premočno vodi in morda ima prav letos edinstveno priložnost, da osvoji veliki kristalni globus, pa čeprav o nastopih na smukih in superveleslalomih sploh ne razmišlja. Zaradi izredne forme je Tomba tudi danes največji favorit za zmago. »Po zmagi v Alti Badiji vem, da spet lahko zmagujem tudi v veleslalomu. Zahtevna proga v Kranjski gori mi ugaja in upam, da bo tako ledena kot običajno. Moj glavni cilj je, da januarja ohranim formo na dosedanji višini in pridem na svetovno prvenstvo v Španijo v top formi,« je povedal trenutno najboljši smučar belega cirkusa pred odhodom v Slovenijo. Toda ambicij za zmago v Podkorenu nima samo Tomba. Ob slovenskih smučarjih, ki se bodo doma skušah čim bolj izkazah, ne smemo pozabih na Švicarja Michaela von Griinigena, njuna rojaka Kalina in Lo-cherja, zobe pa bo moral začeti kazati tudi Kjetil Andre Aamodt, če hoče obranih veliki kristalni globus. Prvi tek se bo danes začel ob 9.30, drugi pa bo na sporedu ob 12.15. (rg) $aby zmanjšal zaostanek za vodilnim Na rallyju Pariz-Dakar ES SMARA - Francoski voznik Bruno Saby je zmanjšal zaostanek za vodilnim Vatanenom na manj kot deset minut. Pri tem je včeraj dobro izkoristil neprijetnosh, ki jih je imel Finec med peto etapo, ko mu je kar dvakrat počila guma na avtomobilu. Vrstni red po 5. etapi od Goulimina do Es Smare (420 km) Avtomobilisti: 1. Vatanen (Fin, Vitroen) 13 ur. 8 minut, 31 sekund; 2. Saby (Fra, Mitsubishi) +9:59; 3. Salonen +13:01 itd. Motociklisti: 1. Ki-nigadner (Avt, KTM) 19. 44:17; 2. Aracrons (Spa, Gagiva) +26:51; 3. Peterhansel (Fra, Vamaha) +34:37 itd. r SMUČARSKI SKOKI / DANES ZADNJA TEKMA 43. TURNEJE INTERSPORT n Funaki in Goldberger v boju za zmago V Bischofshofnu bosfa od slovenskih skakalcev nastopila le Petek in Gostiša BISCHOFSHOFEN - Favorita za zmago na 43. novoletni skakalni turneji Intersport, ki se bo danes sklenila s tekmo v Bischofshofnu, sta samo dva, Kazujoši Funaki in Andreas Goldberger, od slovenskih skakalcev pa bosta v glavnem tekmovanju nastopila prav tako samo dva, Franci Petek in Samo Gostiša. Tudi na treningu pred zadnjo tekmo je na skakalnici Paul AuBer-leitner blestel devetnajstletni Japonec Funaki, ki je skočil 124.5 in 130 metrov, Goldberger, ki se je v zadnjih dneh edini lahko dokaj enakovredno kosal z novincem v japonskem moštvu, pa je pristal pri 128 in 128.5 metra. Za uvrstitev med petdeseterico, ki bo imela pravico nastopih danes, je bilo potrebno skočiti 103.5 metra, kar je bil prevelik zalogaj za tri slovenske tekmovalce. Franci Petek s 113.5 metra in Samo Gostiša s 111.5 metra sta zlahka zmogla kvalifikacijsko normo, Dejan Jekovec pa jo je zgrešil za vsega pol metra. Robi Meglič je na treningu dosegel 112.5 metra, v kvalifikacijah pa je skočil kar deset metrov manj in tako se je moral Tržičan po dobrem skakanju v Innsbrucku posloviti od petdeseterice. Preskromen je bil tudi Urban Franc. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala je Andreas Goldberger, ki na dosedanjih petih tekmah še ni zgrešil zmagovalnih stopničk, še vedno trdno v vodstvu, v skupni razvrstitvi turneje pa je Kazujoši Funaki za točko boljši. V ospredju današnje tekme bo zato predvsem dvoboj Funaki - Goldberger, kajti Finec Jarme Ahonen zaostaja že za skoraj 20 točk. T je vendarle nekoliko preveč, da bi lahko verjeli v čudež, toda nikoli se ne ve, če bo favorit obdržal mirne živce. Zmagovalec turneje bo za nagrado dobil 50 tisoč nemških mark, poraženec oziroma drugouvrščeni pa se bo moral zadovoljih s polovično vsoto. Bischofshofen tudi za Francija Petka ni prav nič nesrečen kraj, saj je Leščan leta 1992 že stal na tretji stopnički zmagovalnega odra. V skupnem seštevku turneje je Petek trenutno na 13. mestu, z morebitno današnjo visoko uvrstitvijo pa bi se lahko zavihtel še višje. Ob 11.30 bo na sporedu poskusni skok, ob 13. uri pa prva serija v konkurenci. (J. M.) NOVICE Križanova uspešna tudi proti Pazovi DŽAKARTA (STA/AFP) - Slovenska teniška igralka Tina Križan nadaljuje z uspešnimi nastopi na ženskem WTA teniškem turnirju v Džakarti z nagradnim skladom 161.250 dolarjev. Po zmagah nad Južnoafričanko Dinky Van Rensburg (6:1, 6:4) in tretjo nosilko Američanko Ann Grossman (4:6, 6:0, 6:0) je bila uspešna tudi proh Argentinki Mercedes Paz. Tako prvi kot drugi niz je Križanova dobila z izidom 7:5. Slovenka se je tako po zmagi uvrstila v četrtfinale oz. med osmerico najboljših na turnirju. Rezultati 3. kroga: Križan (Slo) - Paz (Arg) 7:5, 7:5; Hack (Nem/l) - Števen (ZDA) 6:3, 6:3; Miyagi (Jap/7) - Pomik (ZDA) 6:1, 0:6, 6:1; Nejedly (Kan) - Kschwendt (Nem/13) 6:1, 6:4; Strandlund (Sve) - Labat (Arg/4) 6:4, 4:6, 7:5; Spirlea (Rom/6) - Mo-nami (Bel) 4:6, 6:2, 6:2. Enqvist zadnji četrtfinalist v Adelaidi ADELAIDE (STA/dpa) - Šved Thomas Enqvist se je kot zadnji uvrstil v četrtfinale teniškega turnirja v Adelaidi (nagradni sklad 328.000 dolarjev). V osmini finala je s 6:4 in 6:4 premagal šestega nosilca Avstralca Jasona Stoltenberga. Rezultati osmine finala: Thomas Enqvist (Sve) - Jason Stol-tenberg (Avs) 6:4, 6:4, Jevgenij Kafelnikov (Rus) -Henrik Holm (Sve) 7:5, 6:3, Jim Courier (ZDA) -Daniel Vacek (Ceš) 6:3, 6:4, Mark VVoodforde (Avs) - Jeremy Bates (VBr) 7:6 (8:6), 6:4. Finale lige prvakov na Dunaju? ŽENEVA (STA/AP) - Glavni mesti Avstrije in Francije, Drmaj in Pariz, bosta najverjetneje dobili organizacijo letošnjih finalnih nogometnih tekem v pokalu prvakov in pokalu pokalnih zmagovalcev. Dunajski štadion Ernst Happel naj bi bil prizorišče finala v najmočnejšem evropskem tekmovanju, ligi prvakov, ki bo na sporedu 24. maja, medtem naj bi bilo finale pokala pokalnih zmagovalcev 10. maja na štadionu Park princev v Parizu. V primeru, da se v finale pokala pokalnih zmagovalcev uvrsti francoski predstavnik Auxer-re, pa je za rezervni kraj finala predlagan Rotterdam. Te odločitve mora potrditi še izvršni odbor UEFA. Dva remija Crvene zvezde PIREJ - Po dveh letih in pol je beograjska Crvena zvezda odigrala prvo mednarodno prijateljsko tekmo na tujem. Dvoboj z Olimpiakosom iz Pireja se je končal brez golov. Grki so imeli pobudo, Crvena zvezda pa več priložnosh za zadetek. V 40. minuh je eno zapravil Kovačevič, Stojiljkovič pa je bil nenatančen v 90. minuh. Pri Beograjčanih je izstopal Stojkovski, ki je bil motiviran, ker se z moštvom iz Pireja dogovarja za nadaljevanje kariere pri njih. Tudi na drugi tekmi v Grčiji proh Panionisu so Beograjčani igrali neodločeno, tokrat 2:2 (1:1). Crvena zvezda je obakrat povedla, v 22. minuti je bil strelec Adič, v 47. minuti pa Petkovič, medtem ko sta za Panionis izenačila Kapijanis (24) in Tuliš (64). (M. M.) TENIS / HOFMANOV POKAL Ukrajinska dndnska naveza z zmago nad Češko v finalu PERTH - Ukrajinska družinska teniška naveza Natalija in Andrej Medvedev je s poh spravila tudi prvo nosilko Cesko in tako se bo v finalu Hopmano-vega pokala pomerila z zmagovalcem današnjega Polfinala med Nemčijo in Francijo. Češka, ki je doslej daleč najuspešnejša udeleženka tega pokala, se je morala nepričakovano predah že po igri posameznikov. Jana Novotna in Petr Korda sta tokrat naletela na izredno razpoložena in predvsem odločna Medvedeva, ki nista popustila rtih v najtežjih trenutkih. Natalija Medvedeva je za zmago nad šesto igralko sveta Novotno potrebovala tri nize. Po lahki zmagi v prvem je Medvedeva prepustila nasprotnici drugi niz v podaljšani igri, v trejem nizu pa je nato spet Pokazala, kdo je trenutno boljši in zanesljivo dobila odločilni niz. Izredno odločnost je pokazal tudi Natalijin brat Andrej, Id je znal v drugem setu spreobmih zaostanek 1:4 v igrah in 0:30 v šesh igri v zmago po podaljšani igri, kjer je Korda ubranil tri zaključne žogice, preden je s 5:7 priznal premoč Ukrajinca. Za kako izenačeno srečanje je slo, pa priča podatek, da 86 )e tudi prvi niz končal šele po podaljšani igri. V dvojicah so nato odigrali samo en »pro« set, v katerem sta z 8:3 slavila Korda in Novotna Ukrajina - Češka 2:1: Medvedeva - Novotna 6:1, 6:7 (3:7), 6:3, Medvedev - Korda 7:6 (7:3), 7:6 (7:5), Novotna/Korda - Medvedeva/Medvedev 8:3 . NBA / NOV PODVIG LAKERSOV, KI SO ZMAGALI TUDI V PHOENIXU Lakersi so z zmago vPhoenbai potrdili, da so v izvrstni torni NEW YORK - V NBA prvenstvu so si privoščili neobičajni dvodnevni premor, saj 1. in 2. januarja niso odigrali niti ene tekme. Da bi nadoknadih zamujeno, pa so v naslednjih dveh dneh odigrali kar 17 tekem. ZATON: Los Angeles Lakersi so z zmago v Phoenixu potrdili sijajno formo, saj so zanesljivo zmagali na igrišču, kjer so bili Sunsi prej uspešni kar šhriindvaj-setkrat zapored. Glavni junak srečanja je bil Cedric Ceballos (37 točk), ki je še do lani branil barve Phoenixa! DAVID, GLENN IN CLIFF: Očitno je priimek Robinson že zagotovilo, da si lahko več kot dober košarkar, saj so v svem NBA letos kar trije posamezniki s tem priimkom in vsi trije so redno med glavnimi protagonisti v lastnih ekipah. O Davidu Robinsonu (San Antonio) ni treba trosih besed, saj je že vrsto let med najboljšimi v NBA sploh in tudi letos se ne šali: drugi na lestvici strelecev, prvi v skokih in tretji v blokadah, ob njem pa so še Glenn Robinson (playmaker Milwaukeeja, prva izbira na lanskem »draftu« najboljših novincev; podpisal je sanjsko pogodbo za 68 milijonov dolarjev za naslednjih 10 let in v zadnjih tekmah je že nekajkrat presegel mejo 30 točk) in Cliff Robinson (Por-tland, 15. na lestvici strelcev). 14/14 NI REKORD: Seattle Su-personics so v gosteh pokopali (31 točk razlike) Cleveland Cava-liers, ki so tako prekinili serijo 11 zmag, izkazal pa se je Gary Pay-ton, ki je dosegel 32 točk brez zgrešenega meta: 13/13 za 2, 1/1 za 3 in 3/3 v prostih metih. To pa je še daleč od rekorda, ki ga je leta 1967 postavil slavni VVilt Chamberlain, ko je iz igre zadel vseh 18 metov. IZIDI - sobota: Chicago - Miami 133:88 (Armstrong 26, Kukoč 13 točk, 6:10 pri metu, 6 skokov, 6 asistenc); Orlando - Clippers 116:105 (O’Neal 38, A.Hardaway 36) ; Utah - Houston 103:111 (KMalone 25; Olajuivon 37); Cleveland - Atlanta 87:85; Phoenbc -Lakers 112:127 (Barkley 31 točk in 23 skokov, Majerle 31; Ceballos 37) ; Denver - Portland 118:114 (Rauf 26; Drexler 39); Detroit - Boston 107:124 (D.VVilkins 32); Minnesota - New York 81:90 (Ewing 30); Dallas - Golden State 110:94 (Tarpley 22); Mihvaukee - Char-lotte 94:101 (Burrell in L.Johnson po 25); VVashington - San Antonio 101:115 (D.Robinson 30); Indiana - New Jersey 96:75 (McKey 21); Sacramento - Philadelphia 85:82 (Richmond 21); torek: Lakers -Detroit 105:96 (Divac 23 točk, 10 skokov; G.Hill 18); Sacramento -Phoenbc 100:108 (S.VVebb 22; Barkley 26); Dallas - Houston 98:110 (Jackson 27; Olajuvvon 41); Golden State - San Antonio 86:91 (D.Robinson 26); Atlanta - Portland 98:103 (Augmon 36; C.Ro-binson 30); New Jersey - Indiana 114:103 (Benjamin 30, D.Coleman 20; Miller 37 točk, 7 trojk); VVashington - Seattle 107:121 (Cheaney 23; Payton 24, Marčuljonis 18); Minnesota -Denver 99:108** (Rider 26; Pack 22, Mutombo 22 skokov); Utah -Mihvaukee 123:91 (Homacek 18; G.Robinson 30); sreda: Chicago -Denver 86:80 (Pippen 21, Kukoč 20; Mutombo 18); Boston - Miami 117:113* (D.VVilkins 31, Rice 37); Cleveland - Seattle 85:116 (Pay-ton 32, Schrempf 20); Orlando -New Jersey 113:110 (A.Hardaway 32 točk, 11/16 iz igre, 8 skokov in 8 asistenc, O’Neal 25; Coleman 19); Phoenbc - Philadelphia 127:122 (Barklev 35; VVeather-spoon 31); Charlotte - Portland 118:106 (Mouming 28; C.Robin-son 32); Nevv York - Atlanta 89:80 (Evving 21; Blaylock 17); Indiana -VVashington 94:90 (Miller 20; Hovvard 19). VRSTNI RED Vzhod: Orlando 24-6, Cleveland 20-9, Indiana 18-10, Charlot-te 17-12, Nevv York 16-12, Chicago 16-13, Boston 12-17, Nevv Jer-sev 13-20, Adanta 12-19, Philadelphia 10-19, Detroit 9-18, Mia-mi 9-19, Mihvaukee 9-19, VVashington 7-21. Zahod: Phoenbc 23-7, Utah 20-9, Seattle 20-9, Houston 19-9, Lakers 18-9, San Antonio 16-10, Sacramento 15-13, Denver 15-14, Portland 14-14, Dallas 13-13, Golden State 10-18, Minnesota 6-21, Clippers 4-25. Vanja Jogan NOVICE KOŠARKA / EVROPSKA LIGA PRVAKOV Odbojka: 11. kolo v Al ligi IZIDI: Sisley - Cariparma 3:0 (15:8,15:9,15:12), Ga-beca - Gioa Colle 3:0 (15:13, 15:10, 15; 9), Ignis -Edilcuoghi 1:3 (9:15, 6:15,15:7, 5:15), Banca Sassa-ri - Daytona 1:3 (11:15, 8:15,15:13, 4:15), Tally Milano - Fochi 3:0 15:13, 15:3, 15:11), VVuber - Alpi-tour danes. Vrstni red: Sisley 22, Daytona 20, Alpitour 16, Ga-beca 14, Edilcuoghi in Tally 12, Cariparma, VVuber in Fochi 8, Gioa del Colle 6, Ignis in Banca Sassari 2. Seznam nastopajočih na evropskem Top 12 PARIZ (STA/AFP) - Francoska namiznoteniška zveza je objavila sezman dvanajst najboljših namiznoteniških igralcev in igralk stare celine, ki bodo v Dijonu od 3. do 5. februarja nastopih na evropskem Top 12. V moški konkurenci bo nastopilo kar šest tekmovalcev, ki so med deseterico najbolje uvrščenih igralcev s svetovne jakostne lestvice (Jean-Michel Saive, Jan-Ove VValdner, Peter Karls-son, Jean-Philippe Gatien in Zoran Primorac). Seznam udeležencev in udeleženk na evropskem Top 12 - moški: Jean-Michel Saive (Bel/l. s svetovne lestvice), Jan-Ove VValdner (Sve/olimpijski prvak), Peter Karlsson (Sve/5.), Jean-Philippe Gatien (Fra/svetovni prvak), Andrzej Grubba (Pol/9.), Zoran Primorac (Hrv/10.), Jorg Rofikopf (Nem/12.), Jorgen Persson (Sve/13.), Chen Xinhua (Ang/18.), Ding Yi (Avt/22.), Patrick Chila (Fra/27.), Vladimir Samsonov (Blr/32.), rezerva: Erik Lindh (Sve/26.); ženske: Jie Schopp (Nem/14.), Otilia Badescu (Rom/18.), Bettine Vriesekoop (Niz/19.), Csilla Ba-torfi (Mad/21.), Nicole Štruse (Nem/24.), Xiao Ming VVang-Drechou (Fra/25.), Fliura Bulatova Ab-bate (Ita/34.), Emilia Csiosu (Rom/38.), Marie Svensson (Sve/35.), Mna Palina (Rus/39.), Jelena Timina (Rus/44.), Alessia Arisi (Ita/46.); rezerva: Asa Svensson (Sve/47). Carrara in Santerjeva italijanska prvaka v biatlonu FORM AVOLTRI - Pieralberto Carrara in Nathahe Santer sta zmagovalca med posamezniki na državnem prvenstvu v biatlonu. Carrara je bil med moškimi brez prave konkurence, saj je dosegel najboljši čas, poleg tega pa ni zgrešil niti enega strela. Po predvidevanju tudi Nathahe Santer ni imela težav z osvojitvijo naslova, čeprav je bila kot običajno precej nenatančna pri streljanju. Rezultati 20 km moški: 1. Pieralberto Carrara 1.01:26, 4 (0 kazenskih točk), 2. Johan Passler 1.04:10, 1 (2), 3. VVilfried Pallhuber 1.06:50 (5), 4. Hubert Leitgeb 1.06:56, 3 (4), 5. Andreas Zingerle 1.07:08 (5) itd. 15 km ženske: 1. Nathahe Santer 59:22, 5 (6), 2. Petra Troker 66:42, 1 (11), 3. Monika Schvvingshackl 69:53, 5 (7) itd.. V nedeljo italijansko prvenstvo v cikiokrosu SCORZE’ - Več kot dvesto tekmovalcev (profesionalcev in amaterjev) bo v nedeljo v Scorzeju (Benetke) nastopilo na italijanskem prvenstvu v cikiokrosu. Na odprtem prvenstvu bo nastopil tudi bivši svetovni prvak Daniele Pontoni. Toda furlanski kolesar, ki brani naslov in je bil letos protagonist na tekmah za svetovni pokal in »superprestige« bo imel vrsto močnih nasprotnikov, med katerimi naj posebej omenimo Luco Bramatija, Gabrieleja Bilata in Alessandra Fontano. Na tekmovanju bodo podelili naslove v kategoriji naraščajnikov (tekma bo trajala 30 minut, vpisanih je 75 tekmovalcev), mladincev (40 minut, 60) in »open« (ena ura, 73). Državno prvenstvo bo selektorju Edoardu Gregoriju služilo tudi za izbiro državne reprezentance za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu, ki bo 28. in 29. januarja v Eschenbachu v Švici. Danes igra za vas Totocalcio Brescia - Reggiana 1 Cagliari - Inter 1 X Foggia - Genoa 1 Milan ■ Napali 1 Padova - Cremonese X 2 Parma-Juventus X 2 Roma - Bari 1 Sampdoria - Lazio 1 X 2 Torino - Fiorentina X 2 Chievo - Ancona 1 Palermo-Atalanta 1 Nola - J-Stabia 1 X 2 Sora - Trapani X Edi Bosich (letnik 72) se je z odbojko pričel ukvarjati z 11 leti pri Bregu, po treh letih pa je prestopil k Slogi. Po hudi poškodbi kolena, zaradi katere je miroval kar leto in pol, je spet začel z igranjem in s člansko šesterko Sloge dosegel kar tri napredovanja vse do sedanje C1 lige. Edi je standardni član moštva in igra v vlogi centra. Pred odbojko se je dve leti bavil z nogometom (Montasio in Campanelle), nekaj časa pale igral tudi košarko pri Bregu. Prejšnji teden je Franc Cattonar pravilno napovedal 9 izidov. Smelt Olimpija je v Moskvi izgubila v zadnjih 5 minutah Ljubljančani so dobro začeli, nato popustili in spet ujeli ruskega prvaka Buckler po pričakovanju brez težav premagal Joventut iz Badalone Joe Binion je dosegel 16 točk Stanje po 7. kolu Skupina A IZIDI 7. KOLA: Scavolini Pesaro - Paok Solun 82:70, CSKA Moskva -Smelt Olimpija Ljubljana 94:80, Panathinaikos Atene - Real Madrid (nočna tekma), Benfica Lizbona-Maccabi 81:90. VRSTNI RED: Scavolini Pesaro 12, Real Madrid 10, Panathinaikos Atene, CSKA Moskva in Macca-bi Tel Aviv 8, Smelt Olimpija Ljubljana in Paok Solun 4, Benfica li-sbona 0. PRIHODNJE KOLO (12. 1.): Benfica Lizbona -CSKAMoskva, Paok Solun - Maccabi Tel Aviv, Real Madrid - Smelt Olimpija (11. 1.), Panathinaikos Atene - Scavolini (11.1.) Skupina B IZIDI 7. KOLA: 01ym-piakos Pirej - Barcelona 99:78, Efes Pilsen Istanbul - Gibona Zagreb 67:62, Bayer Leverkusen - Limoges 74:69, Buckler Bologna - Joventut Badalona 96:77. VRSTNI RED: Olvm-piakos Pirej 12, Buckler Bologna 10, Limoges, Barcelona, Efes Pilsen Istanbul 8, Gibona Zagreb in Baver Leverkusen 6, Joventut Badalona 0. PRIHODNJE KOLO (12. 1.): Limoges - Gibona Zagreb, OIympiakos Pirej - Efes Pilsen Istanbul, Bayer Leverkusen -Buckler Bologna, Joventut Badalona - Barcelona. Buckler Bologna - Joventut Badalona 96:77 (46:33) BUCKLER: Brunamon-ti 10, Danilovič 26, Mo-randotti 14, Binelli 8, Binion 16, Abbio 4, Colde-bella, Carera 18, Galeotti, Battisti JOVENTUT: R.Jofresa 16, T.Jofresa, Villacampa 21, Wright 13, Ebeling 18, Leah 2, Garcia, Morales 2, Sammartin 5, Albert. Sodnika: De Keiser (Bel), Richardson (VB). PM: Buckler 25:28, Joventut 15:21; 3 T: Buckler 3:8 (Brunamonti 2:5, Danilovič 1:1, Coldebella in Abbio 0:1), Joventut 6:14 (R.Jofresa 2:5, T.Jofresa 0:1, Villacampa in Sammartin 1:3, Ebeling 2:2); gledalcev 6.000. Buckler iz Bologne je brez večjih težav premagal Joventut iz Badalone. Srečanje je bilo odločeno že v prvem delu. Pri Bo-lonjčanih je bil najboljši Danilovič s 26 točkami, pri gostih pa Villacampa z 21. CSKA - Smelt Olimpija 94:80 (52:38) CSKA: Evans 4 (2:4), Eddie 2 (0:2), Panov 12 (1:2), Kudelin 13, Ku-rašov 10 (4:4), Karašev 30 (8:8), Grezin 13 (1:2), Spi-ridonov 10 (0:4). SMELT OLIMPIJA: Horvat 8, Daneu 7 (2:2), Reed 4, Hauptman 14 (2:4), Milič 4 (0:2), Gorenc 26 (8:16), Nosov 13 (3:6), Djurišič 4. Pet minut in petdeset sekund pred koncem je bil rezultat po dveh zaporednih trojkah Dušana Hauptmana za košarkarje Smelt Olimpije še zelo ugoden, saj je CSKA po zelo velikih nihanjih vodil le za točko (76:75). r KOŠARKA / TURNIR PROPAGANDE V RIMINIJU h Sneg včeraj nasprotnik mladih jadranovcev Nasprotna ekipa namreč ni mogla priti do Riminija Ge bi bili nekoliko vraževerni, bi se morah vremenoslovci nujno povezati z Andrejem Vremcem, vsaj kar se slabega vremena tiče. Ko je z jadranovci novembra gostoval v Piemontu, so bile tam poplave, tokrat je z Jadranovo ekipo propagande na turnirju v Riminiju, kjer je hud mraz in sneg. V Riminiju od srede do jutri poteka nadaljevanje košarkarskega turnirja, ki se je pred novim letom začel kot silvestrski, zdaj pa ima naslov Trofeje svetih treh kraljev. V kategoriji propagande (letnik 1982/83) nastopajo tudi mladi košarkarji Jadrana. Na turnirju nastopa 20 ekip, od katerih so po 1 iz Budimpešte, Moskve in Zrinjevca v Zagrebu, ostale pa so iz Italije. Ob tem potekata tudi turnirja za mlajše igralce, na katerih nastopa nekaj manj ekip, prisotnih pa je tudi 20 ženskih ekip propagande. V Rimini so jadranovci prispeli v snegu, vendar je drugače vse v redu, čeprav je tudi precej mraz. Mladi Vremčevi varovanci so prvo srečanje odigrah v sredo s Scavolinijem iz Pesa-ra in po pričakovanju doživeh poraz. Včeraj bi morah igrati proti ekipi iz San Marina, toda tekma je odpadla za- radi močnega sneženja, zaradi katerega igralci iz San Marina niso mogh priti do Riminija, kjer je tudi snežilo, vendar pa se sneg ni prijel. Ce bo danes vreme boljše, bo srečanje danes, popoldne pa jih čaka še tekma z drugo ekipo iz Pesara. Ne glede na rezultat današnjih srečanj bodo mladi jadranovci jutri dopoldne igrali še dve tekmi, popoldne pa bodo z vlakom odpotovah prah Trstu, kamor bi morah po voznem redu prispeti ob 20.48. Ce pustimo ob strani vremenske neugodnosti, pa je bivanje mladih košarkarjev v Riminiju izredno prijetno. Igralci so nastanjeni pri družinah tamkajšnjih vrstnikov, celoten turnir pa poteka pod pokroviteljstvom Oha Morfini, ki je bil še lani sponzor članske ekipe iz Riminija, ki vodi v A2 ligi. Danes zvečer je predvidena tudi družabnost za vse ekipe, tako da bo gostovanje jadranovcem gotovo ostalo v prijetnem spominu. Scavolini - Jadran 91:31 (50:22) JADRAN: Peric, Šušteršič 2, Piccini 2, Dogha 7 (3:4), Ferfolja 4, Kocijančič 2, Pavat, Stokelj 8 (2:4), Gregori 6, Švab; trener Vremec, (rg) Vse je kazalo, da bo o zmagovalcu odločala zadnja minuta in morda celo zadnji napad, toda Moskovčani so prestregli nekaj žog in uspešno zaključili nasprotne napade, medtem ko pri Ljubljančanih ni bilo igralca, ki bi lahko prevesil tehtnico na stran Smelta Olimpije. Tekma se je začela z dokaj nenavadnima peterkama. Pri gostiteljih je manjkal bolni Kisurin, Ljubljančani pa so začeli v postavi Daneu, Reed, Milič, Gorenc in Nosov. Pokazalo se je, da je trener Tomo Mahorič naredil pravo potezo, vse moči je usmeril v obrambo, kar se mu je hitro obrestovalo. Ljubljančani so vodih vse do 14. minute, ko je eksplozivnim in izredno hitrim varovancem ruskega trenerja Stanislava Jeremina uspelo prvič povesti s 27:26. Dotlej je bil v napadu odličen Gorenc, ko pa je Mahorič namesto Daneua in Reeda v igro poslal Hauptmana in Djurišiča, je ritem igre Ljubljančanov splahnel, CSKA pa je v dveh minutah dosegel delni izid 10:0 in ušel slovenskim prvakom. Nasprotni napad, striktno pokrivanje igralcev in igra posameznika v serijah je ob koncu prvega polčasa prinesla Moskovčanom 14 točk razlike. V nadaljevanju je standardna peterka Smelta Olimpije (namesto Miliča je igral Gorenc) umirila ritem gostiteljev, toda zadnjih pet minut je bilo kot rečeno usodnih. ODBOJKA / NARAŠCAJN1CE V kratkem začetek prvenstva za Dom, Posojilnico Sovodnje in tudi Olympio 2e konec tega tedna se bo na Goriškem pričelo odbojkarsko prvenstvo za naraščajnice. Od naših ekip bo najprej debitirala Posojilnica Sovodnje, ki jo v nedeljo čaka težko gostovanje v Tržiču. V skupini B poleg naše še-sterke nastopajo še Ron-chi, Fincantieri, Staran-zano, Etis Gorica, Liber-tas Villesse in Pieris. Trenerka Katrin Lovisutti pričakuje, da bodo njene igralke igrale letos z manj treme in več zelje po zmagi, pričakovati pa je, da bo ekipa tudi dosegla nekoliko boljšo uvrstitev kot lani. Tekme A skupine se bodo pričele v prihodnjem tednu, že v prvem kolu pa bo derbi med Domom in 01ym-pio. V tej skupini nastopajo še Lucinico Caffe Morocco, Tomana, VB L Cormons in Morarese. Trenerka 01ympe Branka Kuk je z dosedanjim delom svojih varovank zadovoljna. Nekatere igralke so res perspektivne, velik problem pa je v tem, da šteje ekipa le sedem igralk. Z optimizmom na prvenstvo gleda tudi Domova trenerka Suzy Černe, ki upa, da se bodo njena dekleta potegovala za višjo uvrstitev v svoji skupini, čeprav na prvo mesto ne računajo, saj imajo mlado postavo, v kateri le dve igralki pripadata letniku 1981. Za vse tri naše šesterke pa Zal velja ugotvitev, da zaradi prostorske stiske v telovadnicah trenirajo v bistvu samo dvakrat na teden, kar je vsekakor dandanes premalo tudi za to starostno stopnjo. Suzy Čeme - trener Doma (ak) POSTAVE NAŠIH EKIP Oljrmpia: Mirta Cetul (letnik 81), Erika Sfiligoj (81) , Maja Klede (81), Erika Verban (81), Agata Pipan (82), Katja Dorni (82) , Karin Dorni (83). Trener: Branka Kuk. Posojilnica Sovodnje: Lucia Danieli (letnik 81), Anna Devetta (81), Elena Zulian (81), Katerina Tomšič (81), Katja Ter-pin (81), Katja Batistič (81), Kristina Vižintin (81), Katja Ferletič (81), Tamara Vižintin (82), Paola Uršič (83), Kristina Buzin (83). Trener: Katrin Lovisutti. Dom: Laura Drioli (letnik 81), Jennifer Scarpin (81) , Aleksija Ambrosi (82) , Monica Bressan (82), Sara Branca (82), Diana Brisco (82), Helena Klanjšček (82), Michela Koren (82), Arianna Ma-cuz (82), Martina Marvin (82) , Eva Toros (82), Katja Bresciani (83), Vhiara Gej (83), Martina Kumin (83), Naike Sošol (83) . Trener: Suzy Černe. C2LIGA / V 12. KOLU KONČNO POLN IZKUPIČEK NAŠIH MOŠTEV? Borovci in domovci favoriti v mestnih derbijih Bor Radenska bo jutri gostil Ferroviario, Dom Agorest pa Senators - Obe ekipi imata po točki več od naših peterk V prvi uradni tekmi leta 1995 imata oba nasa predstavnika košarkarske C2 lige res lepo priložnost, da na najboljši način nazdravita novemu letu. Tako borovci kot domovci bodo namreč gostili moštvi. ki spadata v skupino slabših moštev v ligi, 'ako da sta tako Bor kot Dom tokrat nesporna favorita. BOR: Sancinova eki-Pa bo zaposlena v tržaškem derbiju z novincem Ferroviariom, ki se nahaja presenetljivo visoko, saj je v primerjavi z lansko sezono, ko je nastopal Se v promocijski ligi, celo šibkejši. Odšla sta oba play-niakerja (Bussani in Del Den), njuno mesto pa sta prevzela mlada in neizkušena Savi in Co-l°cci, ki pa sta v zadnjih tekmah pokazala velik napredek. Ekipi" se je v novembrskem prestopnem roku pridružil še solidni Menardi, ki pa je po dveh tekmah nudo poškodoval in se bo na igrišče vrnil šele Cez nekaj tednov tako, da breme moštva še vedno sloni na veteranih Apolloniu, Kauzkiju in Toscanu. Borovci so tako tehnično kot telesno nedvomno boljši od Ferroviaria, °b tem pa ima trener Sancin večjo izbiro pri sestavi peterke. V vrstah Bora je nekaj novosti, Sa) se je ekipi priključil tudi dvometraš Giancar-to Bosser, ki se je nekaj naesecev mudil v Londonu (študijsko univer-zitetno izpopolnje-vanje), kjer je ob študiju tudi igral košarko. Žal Renzo Di Cecco - Domov ostrostrelec Robi Smotlak - kapetan Bora Radenske pa bo soigralce kmalu zapustil Mauro Simonič, ki bo 19. t.m. odšel v La Spezio in tako pričel služenje vojaškega roka. Vsi ostali redno trenirajo, z izjemo Saše Zuppina in Marka Possege, o komer že več tednov ni ne duha ne sluha. DOM - Z zaključkom leta 94 se upa, da so domovci tudi zaključili serijo zaporednih porazov, saj je Mianijevo moštvo po 11 kolih še vedno brez točk na zadnjem mestu. Na predzadnjem mestu se z dvema točkama nahaja goriški Senators, s katerim se bodo domovci spoprijeli jutri zvečer in marsikdo je mnenja, da bi lahko bil to že zadnji vlak našega moštva, ki ima že osem točk zaostanka za ostalimi peterkami v spodnjem delu lestvice. Ekipi Senators je prav v prvem kolu uspelo premagati Sta-ranzano, v naslednjih 10 tekmah pa so goriški košarkarji vsakič ostali praznih rok in le enkrat so zgubili s tesno razliko v točkah. Domovci bodo za zmago seveda napeli vse moči, saj se zavedajo, da jim trda prede in da so že zamudili preveč ugodnih priložnosti. Strelci naših moštev po 11. kolu: R.Di Cecco (D) 209 točk (11 tekem - poprečno 19, 0), M.Corsi (D) 143 (11 - 13, 0), F.Pod-bersig (D) 136 (10 - 13, 6), M.Simonič (B) 133 (10 - 13, 3), R.Smotlak (B) 116 (9 - 12, 9), D.Ba-rini (B) 103 (10 - 10, 3), D.Orzan (D) 99 (11 - 9, 0) , I.Perčič (B) 94 (10 - 9, 4), M.Debeljuh (B) 82 (8 - 10, 3), V.Jarc (D) 79 (10 - 7, 9), M.Bordon (D) 7 7 (11 - 7, 0), D.Košuta (D) 67 (11 -6, 1), M.Susani (B) 56 (10 - 5, 6), M.Possega (B) 51 (8 - 6, 4), R.Simonič (B) 47 (9 - 5, 2), G.Ra-sman (B) 31 (10 - 3, 1) , M.Pettirosso (B) 31 (10 - 3, 1), P.Rustja (B) 16 (2 - 8, 0), M.Pečanac (D) 16 (4 - 4, 0), D.Am-brosi (D) 6 (7 - 0, 8), V.Battello (D) 5 (5 - 1, 0), G.Carbonara (B) 3 (2 - 1, 5), S.Zuppin (B) 1 (1 - 1, 0), M.Kocjancig (D) 0 (5 - 0), D.Silič (D) 0 (4 - 0), M.Covi (D) 0 (2 - 0). (VJ) PROMOCIJSKA LIGA / 10 KOLO Brežani z gasilno napravo proti moštvu Drago Basket Polet bo v tem kolu prost Salvijevo moštvo bi z zmago ujelo nasprotnika in se obenem odlepilo od repa lestvice V Promocijski ligi bo s prvenstvenimi napori pričel le Breg, saj ima v 10. kolu Polet prost dan. BREG - Z lepo zmago na račun Chiarbole v prejšnjem kolu, so Brežani zadihali nov svež zrak in tudi na skupni lestvici opravili viden skok, saj so sedaj, kljub porazu v zaostalem srečanju s prvouvrščenim Skyscra-persom, v skupini moštev, ki si delijo sedmo mesto. Brežani bodo jutri igrali v gosteh s peterko Drago Basket, ki ima dve točki več in ima v svojih vrstah nekaj dobrih posameznikov. V prvi vrsti je to nedvomno playmaker Del Ben, ki je pred leti igral tudi v višjih kategorijah, ob njem pa so še Zuballi, Bratos in Crevatin. Bregov trener Denis Salvi si želi, da bi njegovi varovanci ponovili igro, ki so jo prikazali na zadnjih dveh tekmah, ključ zmage pa je nedvomno obramba, medtem ko v napadu, ob stalnem doprinosu Marka Salvija, solidno igrajo Igor Filipčič, Andrej Pavlica in občasno še »Maurilio« Bandi. (VJ) Maurilio Bandi (Breg) piše: Giorgio Plettersech Konjske dirke Med več favoriti v Milanu ima Nelson Pan najbrž največ možnosti za zmago 1. dirka (Rim): po nesrečnem nastopu v dirki tris bo Lantingen (1) naskakoval zmago. Spet je v ospredju Oliver BI (X), pozornost pa si zasluži tudi Nachod (2). 2. dirka (Rim): zaradi forme je favorit Nano Riz (2). Mirko (X) je vse boljši, nevaren pa je tudi prilagodljiv in regularen Bontop (D. 3. dirka (Milan): to je najtežja napoved. Naš favorit naj bo Nelson Pan (X). Oppio d’Asolo (2) je bil na zadnjih dirkah vedno med najboljšimi. Preseneti lahko Primero River (1). 4. dirka (Bologna): možnost baze s konjem Lialo-mom (1). Omembno za- služita še Infbc (X) in sprinter Nebrod (2). 5. dirka (Turin): naš favorit je na Startu hitri Ismar (X). Mmero River (1) naglo napreduje, Oppio d’Asolo (2) je najboljši v svoji skupini. 6. dirka (Firence): Obnar Bacol (2) je nepremagljiv, lahko pa zagalopira. Norfort (X) je vajen podobnih shem. Opozarjamo na dobro plasiranega Pramza-na (1). Drika tris V Rimu (Tordivalle) bo nastopilo 20 konj Naši favoriti: 2 Passion Cik, 10 Prost, 18 Priamo Stroke; Za sistemiste: 13 Navajo, 15 Oggivincoio, 14 Mandamiento. D LIGA /»EN PLEIN« NAŠIH TREH PREDSTAVNIKOV Vil. KOLU? L — prvi 1 drugi X2 2.- prvi 2 drugi IX 3. — prvi X drugi 12 4. — prvi 1 drugi X2 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi 2 drugi IX Za Sokol že nocoj nabrežinski derbi Cicibona in Kontovel jutri z Goričani Naše peterke bi morale opravičiti vlogo favoritov, a so vseslabo trenirale Stefan Persi najboljši strelec pri naših ekipah (Foto KROMA) 70, 5% (43:61) 3 TOČKE V košarkarski D ligi je na sporedu 11. kolo in Vsi tri naši predstavniki lrnajo priložnost, da vnovčijo nov par točk, ^ar bi jim omogočilo, da »i ohranili stik s skupi-no vodilnih. Cicibona in Kontovel bosta jutri go-stila peterki z Goriškega, sokolovci pa bodo že no-Coi zaposleni v nabrežin-skem derbiju z Lego Na-zionale. CICIBONA - Trener Adriano Kovačič ima Precej težav s svojim jnostvom, saj je med ožičnimi in novoletnimi prazniki večji del skipe malo, ali skoraj nic treniral, za nameček Pa 30 nekateri posamez-l11. celo v dvomu za ju-rišnjo tekmo, saj se Se vedno nahajajo v hribih. Jutrišnji nasprotnik, Acli n J6 nedvomno 3 abši nasprotnik (4 zmage - Goriziana, L argo Isonzo, Grado in Lega Nazionale ter 6 porazov), podcenjevanje in pomanjkljivo treniranje v zadnjih tednih pa bi se lahko cicibonašem še kako maščevali. SOKOL - Kot omenjeno, bodo sokolovci že nocoj obuli telovadne copate in uradni dres, saj igra Lega Nazionale domače tekme ob petkih zvečer. Sokolovci so v zadnji tekmi, na derbiju s Kontovelom, potrdili, da ob dobri igri nekaterih stebrov ekipe, nimajo enakovrednih tekmecev, Lega Nazionale pa je prav gotovo vsaj za eno, če ne za dve kategoriji slabši tekmec, kar tudi potrjujejo dosedanji skromni rezultati: 2 zmagi (Scoglietto in Libertas) v 10 tekmah. Trener Livio Emili bo tako lahko izkoristil priložnost, da preizkusi tudi tiste posameznike, ki običajno manj igrajo, v igri »tur-noverja« pa bo najbrž tokrat počival Igor Civar-di. KONTOVEL - Tudi trener Igor Meden je dokaj nezadovoljen zaradi slabega dela med prazniki, za jutrišnjo tekmo pa so vsi posamezniki nared. Na obisk prihaja moštvo Gorizia-ne, ki je na lestvici šele na predzadnjem mestu, nedvomno pa si ta ekipa zasluži Oskarja za smolo 1994, saj je od skupnih 9 porazov kar petkrat zgubila z ene ali dvema točkama razlike in le enkrat je poraz presegel mejo 10 točk. Kontovelci morajo torej zaigrati s polno močjo in brez podcenjevanja, saj bi bilo res škoda, če bi si za- pravili točki proti predzadnjemu na lestvici. Najuspešnejši posamezniki po 10. kolu TOČKE S.Persi (C) 21, 6 točk (173 točk - 8 tekem), I.Civardi (S) 17, 7 (177 -10), M.Pertot (S) 14, 4 (115 - 8), R.Paulina (S) 14, 2 (128 - 9), Iv.Bajc (C) 12, 8 (115 - 9), S.Turk (K) 12, 8 (115 -9), P.Kralj (K) 12, 4 ( 99 -8), V.Tomšič (C) 12, 2 (110 - 9), V.Jogan (C) 12, 1 (109 - 9), A.Zuppin (C) 12, 0 (108 - 9), D.Gu-lič (K) 11, 8 (106 - 9), I.Emili (K) 11, 3 ( 79 - 7), B.Pertot (S) 9, 6 ( 86 - 9) PROSTI METI V.Jogan (C) 82, 2% (37:45), M.Pertot (S) 75, 0% (27:36), Iv.Bajc (C) 73, 8% (31:42), R.Batti-lana (C) 73, 3% (11:15), A.Zuppin (C) 71, 4% (35:49), I.Civardi (S) P.Kralj (K) 20 trojk (8 tekem), R.Paulina (S) 16 (9), V.Tomšič (C) 14 (9), S.Persi (C) 11 (8), M.Sosič (S) 8 (8), D.Starc (S) 8 (9), V.Jogan (S) 8 (9), A.Spadoni (K) 7 (8). (VJ) SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba za otroke in odrasle v telovadnici v Repnu vsak Četrtek od 16.30 do 18.30. SK DEVIN organizira v nedeljo, 8. januarja smučarski avtobus, ki bo sprejemal smučarje od Bazovice do TržiCa in nadaljeval pot do Podkloštra (Arnold-stein). Odhod iz Bazovice je predviden ob 5.45, Opčin 6. uri, Nabrežine 6.30, Se-sljana 6.40 in Tržiša 7. uri. Za informacije - Bruno Skerk - tel. St. 200236 ali Lucijan Sosič - tel. št. 208551 po 18. uri. SK BRDINA organizira teCaj za baby slutim, ki se bo vršil ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. Z ' ~ Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: S prijateljem boste zavili na klepet, potem pa bosta oba tiho. Počutili se boste nelagodno, nato pa bosta skupaj ugotovila, da besede niso vedno nujno potrebne. BIK 21.4. - 20. 5.: Z bližnjimi boste tako zelo odkriti, da se vam bodo nekateri raje kar izognili. To vas ne bo prizadelo, saj se bodo našli tudi tisti, ki bodo vašo odkritost pravilno cenili. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Ze boste pomislili na najhujše, ko se boste nenadoma zbudili. Oddahnili si boste, rekoč, da so to bile samo sanje, vendar bo njihova senca vztrajala še naprej. RAK 22.6. - 22. 7.: Iz zimskega dremeža vas bo povlekel vroč pogled neznane osebe. Čeprav bo hitro izginila iz vašega obzorja, boste ost ah budni. Tako boste opazili marsikaj novega. LEV 23.7. - 23.8.: Prežemal vas bo občutek, da se vam bo zdaj zdaj zgodilo nekaj zelo prijetnega. Pričakovanje se bo stopnjevalo do veCera, ko boste legli v posteljo. In tam se bo zgodilo. DEVICA 24.8.-22.9.: Ugotovih boste, da vam nekaj manjka. Iskanja se boste najprej lotili pri sebi, nato pa se boste obrnili še na zaupnega prijatelja. Ta vam bo nakazal smer. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Snežni zameti bodo prikovali vaše vozilo. Morah boste na avtobus, kar vam ne bo preveč dišalo. A glej, ravno tam boste spoznali nekoga, ki vam bo prirasel k srcu. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Vaše zanimanje za okohco bo doseglo tolikšne razsežnosti, da boste pozabih nase. Dokler bo okoh vas polno ljudi, bo še nekako šlo, zvečer pa boste osamljeni. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Privlačila vas bo drugačnost, kar vam ni prav nič podobno. Sprva se boste Čudili, nato pa vas bo prešinila misel, da vas k temu vleče zelja po spremembi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: S poživili in pomirjevali boste morah biti veliko bolj previdni, saj se jih je v vašem organizmu nakopičilo že preveč. Kot vsako pretiravanje škodi tudi to. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zmanjkovalo vam bo Časa, saj si boste nakopah toliko dela, da ga ne boste več zmogli. Le počasi, saj boste morah drugače na temeljito okrevanje v posteljo. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ves dan vas bo spremljal vznemirljiv občutek, da se bo končno uresničila dolgo pričakovana želja. Občutku boste brez omahovanja sledili, zato se bo tisto tudi zgodilo. KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. avtomobilska oznaka Kranja, 3. kokoš brez repa, 7. vrsta francoskih preprog, imenovanih po glavnem mestu departmaja Pas de Calais, 9. libanonska šiitska milica, 10. listina, s katero se kdo kam pošilja, 12. dirkališče formule 1 v Italiji, 13. reka, ki teče skozi Plavsko jezero v Crni gori, 14. francoski departma z glavnim mestom Albi, 15. del glave, 16. velik gorski vrh, 18. najvišji vladarski naslov, 21. glavno mesto Peruja, 24. spora, 26. igla za mikrobiološke raziskave, 27. duša (latinsko), 28. boljša vrsta medu (dve besedi), 30. ime ubitega italijanskega politika Mora, 31. zarebrnica, 32. jezero na filipinskem otoku Luzon, 33. kemijski znak za nobelij. Navpično: 1. prodajalec cenenega blaga, 2. vojaško poročilo, 3. mongolski vladarski naslov, 4. ime francoskega pisatelja Zolaja, 5. paličast mikrob, povzročitelj različnih bolezni, 6. film ameriškega igralca in režiserja Johna Waynea, 7. eden od Sokratovih tožnikov, 8. posoda za shranjevanje soli, 11. kemijski znak za tantal, 15. oficir, 17. kemijski znak za neon, 19. zli duh v perzijski mitologiji, 20. ameriški filmski režiser (George), 21. diplomatski predstavnik svete stolice v katoliški cerkvi, 22. slovensko pristaniško mesto, 23. japonski avtomobil, 25. angleška temnopolta popevkarica, 27. kemijski znak za aktinon, 29. kraj vzhodno od Ljubljane. '°N ‘IBB1 ‘aie>[ ‘opjv ‘patri mpzoS ‘euittiB ‘eza ‘soj; ‘enn^ ‘ibsod ‘eupa ‘O[ao ‘uiej, ‘mtq ‘efomj ‘eotuiodeti ‘[erav ‘seie ‘eqa)[ :ouABJopo;\ Aausara ŠAH a h c d e f g h Problem : mat v dveh potezah / S. Loyd -ZDA 1859 Cmi kralj se počiti varnega, saj se mu napoved belega, da bo matiran v dveh potezah, ne zdi uresničljiva, ker ima gibljivega belo-poljnega lovca, ki lahko zapre e in g linijo ter kmeta na f liniji. Toda beli, ki je na potezi, elegantno uresniči svojo napoved. Pa si oglejmo rešitev tega starega problema! Rešitev naloge Do mata v dveh potezah vodi samo malo nenavadna poteza belega l.Tel!. Na jemanje bele trdnjave l...Kel: sledi 2.Dd2 mat; na morebitne poteze belopoljnega lovca črnega (l...Le2 2.Dgl mat, l...Lg2 2.Dh4 mat: možen pa je tudi 2.Dgl mat. Ob majhnem Številu figur, zares lepe matne slike starih mojstrov Šahovskih problemov! S. KovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 177 POTNIK, KI DOZIVI POTOP LADJE ROD VELIKIH, DOLGIH RJAVIH ALG NEPROFE- SIONALNOST PREBIVALKA ZAHODNO- AFRISKE DRŽAVE OSKAR KOGOJ NAJVISJA TOČKA VZPETINE VULKANSKI OTOK OB SUMATRI RECICAPOD KRIMOM, PRITOK UUB. DANICE CHARLES NODIER BELGIJSKO MESTO ALOST AVTOR: SIMON BIZJAK VRSTA IGRE S KARTAMI KRILU PODOBNO MALAJSKO OBLAČILO IVO ZORMAN EGIPČANSKI BOG SONCA IN NEBA ORATAR NEFORMALNA SKUPINA PRITISKA OZEK PAS KOPNEGA MED DVEMA MORJEMA IRSKI BRINOVEC PREBIVALKA NASE ZAHODNE SOSEDE TUBERKU- LOZA ANTON VODNIK VELIKA TRGOVINA Z RAZLIČNIM BLAGOM VEDA 0 ČLOVEŠKI DUŠEVNOSTI, DU-SESLOVJE INDIJSKI VERSKI REFORMATOR (SRH ODVZEM OROŽJA EDVARD OVEN SL. POLITIK (IVAN) PAKIST. POLITIK IZIA UL) NEM. MESTO OB IZLIVU LEDEVEMS URAD RABINA NAČIN KONJSKEGA TEKA NIZEK ZENSKI GLAS AM. JEZIKOSL. CHOMSKV ČETRTLETJE SL PEVKA HABERL VRSTA PIHALA VOJAŠKA STOPNJA FIGURA KRAK REKE MENAM AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) RAZMERJE GL. MESTO FR. DEPART-MAJA DEUX-SEVRES VENO TAUFER ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN) POSASTIZ GRŠKE MITOLOGIJE ZEMEUSKA OŽINA NA MALAKI (IZ CRK RAK) SL PEVKA HORVAT 1 PERNATA ŽIVAL HUNSKI POGLAVAR TRIADA RIMSKI HIŠNI BOG OTOČJE V POLINEZIJI TRGACICA GR. JUNAKA PRED TROJO UDAREC S SEKIRO ROKOMETAŠICA ČERNE SLIKOVIT OPIS FR. KREATOR (CHARLES) RICHARD AVENARIUS NEM, SMUČARKA ERTL ZRAK (LAT.) CESKI EKONOMIST SIK SRB. MESTO J. ODCACKA STAR0PERZ. VLADAR BEDNOST, REVNOST PERUJSKI INDIJANEC NAJDAUSI DESNI PRITOK RENA RT PRI VALENCIJI STANE MANCINI BERILIJ DANSKA IZMETAC NABOJEV PRI PUŠKI DINASTIJA ARABSKIH KALIFOV V BAGDADU LESKETANJE REKA SKOZI CAMBRIDGE OTOK PRI ZADRU STROKOVNJAKINJA ZA LESARSTVO GLAVNO MESTO ERITREJE BRANJE Petek, 6. januarja 1995 TEKSAS / MLADOSTNIKI IN ZLOČIN Osnovna znanja si ulične tolpe pridobijo v vojski Policija je proti skupinam nasilnežem skoraj brez moči jOlLEEN/TEKSAS (dpa) - Ameriško podeželsko mestece v osrednjem Teksasu se živi od vojske in z njo tudi ži-V severnem delu mesta leži Fort Hood, največje vojaško Porisce Združenih držav Amerike, kjer je stacioniranih °g 43.000 vojakov, medtem ko Killeen šteje približno 65'°00 prebivalcev. Kot veliko drugih krajev v ®ksasu in ostalih zveznih žavah mesto pesti vedno Ajsi kriminal mladostnikov v °‘P' vendar pa se je tukaj, senci ogromnih vojašnic, azvila nova in izredno ne-tQ^a oblika razbojniških °.P' pani le-teh se namreč P^ključujejo vojski, kjer se Posabljajo za ostrostrelce, Clle bojevnike ali speciah-te za razstrelivo. Ameriške oborožene sile žal' nekdaj veljajo za pribe-za mlade moške, ki bi vj. pCeli znova, saj se v zijanju ne znajdejo ali pa so z k nezadovoljni. »Fantom-vojska pomeni beg iz do- sedanjega načina življenja,« pripoveduje John Chapman, kriminalist na področju skupinskega kriminala na policijskem uradu v Killeenu. »-Žal pa se po vrnitvi v staro bivanjsko okolje znajdejo v isti pasti kot pred njo. Cesta jih kmalu privede do novih zločinov, pri teh pa jim po usposabljanju pomaga še znanje o strelnem orožju, vojaški taktiki in podobnem.« Killeenska policija je začela tesno sodelovati z vojaško policijo Fort Hooda, kar je pripomoglo k temu, da je bil julija lani nek vojak vojaškega oporišča, potem ko je kot član tolpe zagrešil umor, ob- tožen na dosmrtno ječo. Taksen razvoj dogodkov pa nikakor ni omejen samo na gamizonsko mestece Killeen, saj je po podatkih dnevnika Fort VVorth Star Telegram tudi veliko drugih policijskih načelstev v teksaških velemestih že zagnalo preplah. V Arlingtonu, Austinu in San Antoniju odkrivajo vse več vojakov, ki so hkrati tudi člani tolp, o čemer poročajo tudi v zvezni državi Kaliforniji. Ena od šibkih točk je nedvomno način rekrutiranja. Ameriški zakon namreč predpisuje, da kazni mladoletnikov ni dovoljeno hraniti v osrednjih arhivih, saj bi jim prekrški v mladosti utegnili zagreniti vse življenje. Zaradi tega uradi za novačenje skoraj nimajo možnosti izvedeti, ali so bili kandidati že kdaj kaznovani in katere zločine so zagrešili v času pred pol- noletnostjo. »Naš pravni sistem nam ne omogoča obvladovanja mladoletniškega kriminala. V preteklosti smo hoteli mlade zaščititi in jim ponuditi nov začetek, zato smo njihove kartoteke zaklenili, kar ni bilo pravilno. Mislim, da bi morali mladoletniško pravo spremeniti,« dodaja John Chapman. Vendar pa se spremembe že pripravljajo. V teksaškem senatu bodo že januarja predstavili predlog o spremembi zakona, ki bo omogočila, da bodo mladoletniške kazni v prihodnje shranjene v osrednjem računalniku, do katerega bodo imeli dostop vsi uradi za novačenje in policija. To sicer ne bo odpravilo nevarnega problema kriminala tolp, vendar pa bo zakon preprečil vojaško usposabljanje že kaznovanih mladoletnikov. Jorg-Michael Dettmer/dpa XjvT E H Z A SME Judo vske šale Osemdesetletni Schmerel si je vzel mlado ženo in - čudež! - čez Dto'e,\rnesecev mu Ie ta rodila otroka. Globoko zamišljen se od-R tr rabiiu l*1 Sa vpraša:»Rabi, kako neki je to sploh mogoče?« 8a pouči:»Takole ti bom odgovoril: po Afriki po puščavi Prehaja možakar z dežnikom. Nenadoma se prikaže lev. Moža-_. hitro znajde, z zaprtim dežnikom pomeri žival, reče: Bum! »Kr se mrtva zgradi na tla.« ^Mar je to mogoče?« se čudi Schmerel. pn "23 rMžakom z dežnikom je stal lovec s puško in v istem hi- $ & g, pride v petek popoldne v zavarovalnico, da bi podpisal po-s dbo za življensko zavarovanje. Uradnik se Čudi: »St0 d* Ste že ma^° prestari. Koliko jih imate?« Dr-! ?r* ^erosti bi se radi zavarovati? Sicer pa tako ali tako »I S1’ zapiramo. Pridite spet jutri.« jutri je sobota in v soboto Judje ne sklepamo kupčij.« pridite v ponedeljek« »ft ne m°rem. V ponedeljek ima oče rojstni dan,« 1)Sto’]V nebesbl- Se vedno imate očeta. In koliko je star?« jp^Jtam. Potem pridite v torek« »■Ajj ne morem. V torek se poroči moj stari oče.« o. , stan oče še vedno tlači zemljo? Koliko let ima ta?« ^dvajset« ,.i> ^vajset let in še poročil bi se rad?« C9) rad! Mora se!« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Albert Einstein (1879-1955) V književnosti in aritmetiki, kasneje pa v matematiki, je bil od samega začetka dober, kajti to so bili predmeti, Iti so ga zanimali. Manj so mu bili pri srcu zgodovina in jeziki. Pri tem pa se mu niti ni zdelo vredno, da bi ustvaril vsaj videz, kot da se je pripravljen ukvarjati s temi predmeti - kar je šlo njegovim učiteljem, zvestim načelom reda in discipline, še posebej na živce. Nekoč mu je eden od jeznih učiteljev dejal:»Bilo bi lepo, če bi nas lepega dne zapustil.« Einstein je na to odvrnil, da ni storil nič napačnega, na kar je dobil učiteljev odgovor:»Nič, kar bi bilo tako hudo, da bi te lahko odstranili s šole.« Po mnenju učiteljev je Osvojim vedenjem škodoval ugledu šole, vendar pa je Einstein očitno vse, kar naj bi pomenila besedica »ugled«, sprejemal kot napad na svojo svobodo. »Slabo je,« je dejal leta kasneje, »če šola deluje na podlagi prisile in umetne avtoritete. To uničuje pokončnost in samozaupanje učenca. Tako nastajajo ljudje, M so pripravljeni podrejati se.« Sovražil je ozračje kasarne, ki je vladalo v soh, v kateri sta imela še poseben pomen pouk telovadbe in pa šport. Vse do konca svojega življenja je odklanjal sleherno obliko vojaškega urjenja in se iz njega tudi trpko ponorčeval:»Tak-šnega človeka, ki z zadovoljstvom koraka v taktu godbe, zaničujem; takšen je le po pomoti dobil velike možgane, saj bi mu zadoščala že sama hrbtenjača.« Se nadaljuje Zoper korupcijo najbolj zaležeta pravna dižava in javno mnenje & Preprostim Rusom, ki opazujejo postavne tipe, kako si v preddverjih moskovskih hotelov podajajo zajetne kupe denarja, je moč oprostiti, ker to počnejo na zelo nestrokoven način. Vladimir Kučerenko, moskovski novinar, ki je razlcril politično korupcijo, je razočaran nad potekom in izvajanjem gospodarske reforme, ker je v dokumentih opazil imena visokih mestnih uradnikov, tudi »demokratov«, ki sprejemajo podkupnino. »To ni kapitalizem«, pravi, »to je ogromno podkupovanje in še večje ropanje moje dežele.« V nedavnem poročilu Svetovne banke je zapisano, da kar 65 odstotkov Rusov pravi, da se je pod komunisti boljše živelo. Charles Blitzer, vodja urada Svetovne banke v Moskvi, opozarja na nevarnosti, ki jih lahko sproži javno nezadovoljstvo (prikrita jeza ljudi), ko bi novo premoženje ostalo v rokah stare nomenklature in mafije. Blitzer pravi, da si lahko dobiček razdeliš, počakaš generacijo ali dve, vendar politično kratkoročno to ne pomaga veliko. Tisti, ki so si izmislili gospodarske reforme, so bili zelo naivni in se sedaj bojijo, da bo korupcija, ki je povezana z gospodarskimi reformami, ki potekajo v Rusiji, državo pripeljala do političnega zastoja v korist nacionalistov ali komunistov; ti trdijo, da imajo čiste roke. Vendar pa tvegajo tudi drugod. V Venezueli je vlada Carlosa Andresa Pereza leta 1989 uvedla neoliberalen paket gospodarskih reform, da bi znižali subvencije in uredili finačno stanje države. Žal pa so reforme pripomogle le k temu, da se je korupcija razširila še na druga področja. Vendar pa so stari politični mački okoli Pereza hitro našli način, kako na hitro obogateti. Izsilili so nove devizne zakone, ki naj bi olajšali delo izvoznikom; od tujih investitorjev, ki so začeli vlagati v na novo liberalizirano venezuelsko gospodarstvo, pa so zahtevali podkupnino in jo tudi dobili. Leta 1993 je nek preiskovalni novinar odkril, da je venezuelska centralna banka nakazala 17 milijonov dolarjev na »tajni« predsedniški sklad. Lansko leto je Perez moral odstopiti in nova vlada Rafaela Caldera je zagrozila, da bo opustila celotno izvajanje neolibe-ralne reforme gospodarstva. Enake nevarnosti se očitno kažejo tudi v Afriki. Volitve v Zambiji leta 1991, ki jih je vodila reformam privržena administracija Fredericka Chilu-be, so predstavljale enega najbolj obetajočih dogodkov v razvoju te celine. Vendar pa je mnogo članov administracije dalo odpoved, ker so se zgrozili nad neoviranim širjenjem korupcije. Sedaj se Kenneth Kaunda, ki ga je predsednik Chiluba (človek, ki je uničil zambijsko gospodarstvo), izgnal, spet poteguje za predsedniški stolček, medtem ko po Lusaki kroži znani napev: »Kaunda je ustvaril blaginjo, Chiluba jo je uničil«. Nenadoma je načrtovalce gospodarskega razvoja zajela panika, da se bodo volilci, zgroženi nad izsiljevanjem, obrnili proti gospodarski reformi, zato so spretno spremenili. Sedaj je pomemben »drugi val« gospodarske reforme. »Prvi val« je določil (začrtal) osnovne točke, kot sta finančna disciplina in odprt sistem trgovanja, »drugi val« pa naj bi zagotovil, da bodo dobički od gospodarske rasti enakomerno razdeljeni. To ne bo lahka naloga. Lavvrence Summers, pomočnik ameriškega ministra za finance in nekdanji vodilni ekonomist Svetovne banke, je dejal, da je brzdati inflacijo lažje kot pa razviti uspešen izobraževalni sistem; laže je dopustiti povečanje cen kot pa pripraviti uspešen program omejevanja rasti plač. Privatizacija industrije je v primerjavi s pripravo uspešnega urejevalnega sistema prav tako lažja. Nedavno so aretirali Jaroslava Liznerja, direktorja programa privatizacije Češke republike, ker naj bi za posredovanje na borzi sprejel 300 tisoč dolarjev podkupnine. Niso pa vse države v razvoju zadovoljne z novim načinom »-igre«. V Argentini na primer, kjer je predsednik Carlos Menem nekoč od italijanskega podjetja, ki je hotelo skleniti kupčijo z vlado, sprejel v dar stoti-soč dolarjev vreden ferrari testarossa. Potem ko so bili Menema ustavili zaradi prehitre vožnje, je dovolil avto prodati na dražbi in izkupiček nameniti v dobrodelne namene. jutri naprej Maurice Leblanc Lupin 13) bral Rinila sta dva dneva. Ko je tretji dan Časopis, je zadrgetal od veselja. eveil de Caudebec1 je objavil kratko vest: ^ veselje nam je, da je že tri tedne §ost našega kraja glavni inšpektor Gani-eden od veteranov varnostne slu-e' Gospod Ganimard, kimu je njegova Zadnja mojstrovina, prijetje Arsena Lu-Pwq, prinesla priznanje vse Evrope, pobot P° noporih in se ukvarja z ri- Ganimard! Natanko taksna pomoč, ot jo je iskal baron Cahom! Kdo bi Lu-Pmu laže preprečil načrte kot zviti in A13)11! Ganimard? Baron se ni niti za nutek obotavljal. Mestece Caudebec je ... °, Sest kilometrov od gradu. Prehodil 1 le z lahkim korakom človeka, ki mu )e upanje na rešitev dalo krila. o vec neuspešnih poskusih, da bi puel inšpektorjev naslov, je stopil v edništvo časopisa, ki je bilo na ulici rogu Seine. Tam je našel pisca vesti, l6 stopil k oknu ter rekel: "Ganimard? v t