TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
M DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Po naših občinah Videm • Županov veto na izglasovan sklep
O Stran 2
Aktualno
Rabelčjavas«
Najprej infrastruktura, potem novogradnje O Stran 3
	
	,r ^
	i
	O' \ .g»
l	
hm	M\
vv,	
Po naših občinah Cirkulane • Petelinji boji občinskih mož
O Stran 8
Ptuj, četrtek, 30. oktobra 2008
letnik LXI • št. 86 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • V pričakovanju praznikov
Pred nami kar trije prosti dnevi
V slovenskem koledarju se redko pripeti, da si lahko privoščimo kar tri proste dneve zapored, a tokrat je naneslo, da je tako, saj sta jutri in v soboto državna praznika, nedelja pa je tako ali tako od nekdaj gospodov dan.
Jutri, 31. oktobra, praznujemo dan reformacije v spomin na Martina Luthra, ki je na ta dan leta 1517 v nemškem Wit-tenbergu z znamenitimi 95 tezami nastopil proti katoliški cerkvi in opozoril na nujnost njene prenove. V Sloveniji je zagotovo najbolj znan reformator ali protestant Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, Abecednik in Katekizem, prav letos pa se spominjamo 500. obletnice njegovega rojstva.
V soboto, 1. novembra, ob dnevu spomina na vse mrtve, pa se bomo zagotovo spomnili vseh sorodnikov, znancev, prijateljev in pomembnih ljudi, ki jih žal ni več med nami, mnogim bomo prižgali svečke v spomin, mnoge grobove pa bomo okrasili tudi s cvetjem. Zato je v teh dneh pogled na pokopališča kljub tesnobni vsebini vendarle po svoje lep in nevsakdanji. Za vernike pa je pomemben tudi 2. november, ki je posvečen spominu na vse verne duše.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Skupščina Taluma • Je Eles ravnal nezakonito? W ČS Breg-Turnišče
O menjavi Topleka govorili le novinarji ...
Tudi ponedeljkova skupščina družbe Talum, ki jo je po pridobljenem sodnem pooblastilu sklical večinski delničar Eles, je postregla s presenečenji. Večinski lastnik ni upošteval opozorila o nezakonitosti, tudi nasprotnega predloga manjšinskih delničarjev ne, saj je kljub temu izglasoval razrešitev dveh sedanjih ter imenovanje dveh novih nadzornikov.
Močni valovi smradu
Na 16. seji ČS Breg-iurnišče, ki je bila 28. oktobra, so v eni in edini točki dnevnega reda skoraj tri ure govorili o infrastrukturi in življenjskih pogojih v tej ptujski če-trtni skupnosti, kjer so njeni prebivalci prav tako prepričani, da se pri njih nič ne dogaja, razen smradu, ki jih tako ali drugače obremenjuje že 40 let, tega pa tudi niso znali »izkoristiti«, da bi si izboljšali infrastruktur-ni standard, ki bi jim v 21. stoletju že moral biti zagotovljen, ker to sodi tudi med človekove pravice.
Za prvo presenečenje so na zasedanju skupščine družbe Talum v ponedeljek, 27. oktobra, tokrat poskrbeli predstavniki manjšinskih delničarjev, družbe Talum B in Factor banke, ki so ponovno opozorili, da je sklic zasedanja skupščine nezakonit, saj ga je izposlo-val direktor delničarja Elesa, ki po določilih Energetskega zakona ne sme sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot član nadzornih svetov oziroma član drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije. Talum, d. d., takšno dejavnost opravlja in ima za to tudi
ustrezne licence, pridobljene s strani Javne agencije Republike Slovenije za energijo. Iz istega razloga je po mnenju manjšinskih delničarjev nezakonito tudi sodno pooblastilo, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru izdalo Elesu, ki mu 23. b-člen Energetskega zakona prepoveduje sodelovanje pri upravljanju Taluma. Sicer pa naj bi bila Elesu vsa ta dejstva že znana, saj so bili o njih do sedaj že pisno opozorjeni.
Drugo presenečenje zasedanja je bil nasproten predlog manjšinskih delničarjev, ki je skupščini predlagal razrešitev dveh sedanjih članov nadzornega sveta Vitoslava Türka in
Franca Bezjaka, namesto njiju pa imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta, in sicer Ivana Gerjoviča in Branka Ogorevca, vendar ta predlog zaradi očitnega preglasovanja večinskih delničarjev oziroma Elesa ni bil sprejet. Edina vsebinska točka dnevnega reda je bila po izjavi tam prisotnih le zamenjava dveh dosedanjih članov nadzornega sveta, dr. Darinke Fakin in Stanka Simo-niča, ter namesto njiju imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta Roberta Božiča in Stanka Eršteta, ki naj bi bila zaposlena v Elesu.
O Stran 5
Največji problem pa je zagotovo kanalizacija, za katero se prav tako nakazuje rešitev kot tudi za nekatero drugo infrastrukturo, med to sodi tudi pločnik na Zagrebški cesti. Člani sveta ČS Breg-Turnišče, na seji so sodelovali tudi mestni svetniki s tega območja (Silva Fartek, Janez Rožmarin in Maks Ferk), predstavnica civilne iniciative Jožica For-stnerič in nekateri drugi, so se o teh vprašanjih pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, vodjem oddelka za gospodarske javne službe mag. Jankom Šircem in predstavnikom PS Perutnina dr. Bojanom Pahorjem. Pred-
stavnica iniciative Jožica For-stnerič ni želela veliko govoriti, še enkrat, je ponovila, da smrdi, smrdi in še enkrat smrdi. »Vse, kar nam boste povedali in obrazložili je v redu, da nam boste, ampak to nam ne pomaga čisto nič, nobene študije, nobeni elaborati, nobena dovoljenja, nobeni merilci, ker za to ni merilcev, ker tega ni mogoče meriti in nam reči, preveč ali premalo smrdi. V glavnem, mi tega ne moremo več prenašati. To se dogaja že vrsto let, ne samo sedaj, ko je lastnica Perutnina, nič nismo mogli doseči tudi pod Kmetijskim kombinatom.«
O Stran 4
Videm • S seje občinskega sveta
Županov veto na izglasovan sklep
Tokratna seja videmskega občinskega sveta je bila prav zanimiva; večinoma je sicer potekala precej mirno, nekajkrat pa je pošteno počilo. Še najbolj vroči sta bili pravzaprav naknadno vrinjeni točki dnevnega reda, ki ju je predlagal Stanko Simonič, nanašali pa sta se na vprašanje razveljavitve sklepa o poteku trase zdaj že hudo razvpite hitre ceste ter na pobudo videmske šole oz. sedanje v. d. ravnateljice za razrešitev dosedanjih članov sveta zavoda OŠ.
Foto: SM
Tako je svetnik Andrej Rožman spomladi letos županu in občinski upravi predal spisek podpisov krajanov, ki so proti južni varianti razvpite "hitre ceste" oz. regionalne ceste M 13. Na tokratni seji je večina svetnikov podprla razveljavitev sklepa izpred 12 let, po katerem je občina Videm takrat podprla varianto južne trase, a je župan izkoristil pravico veta na takšno odločitev.
Začelo se je že v uvodu, pri razpravi o zapisniku prejšnje seje, kjer je Andrej Rožman županu Frideriku Bračiču ponovno očital, zakaj je dal svoje pooblastilo za reševanje problematike južne obvoznice hitre ceste v roke sosednjemu marko-vskemu županu Francu Kekcu. Župan je razlagal, da ne gre za nobeno pooblastilo, ampak za to, da je Kekec v imenu vpletenih občin »zadolžen« za pripravo študije glede posega v Naturo 2000, kar pa Rož-mana sploh ni pomirilo: »To bi moral prevzeti ti, župan! Ti si dovolj sposoben za kaj takega, zakaj potem tega ne vodiš ti?!«
Vroča tema glede trase hitre ceste, ki se sicer uradno imenuje regionalna cesta M 13, se je z vsemi strastmi ponovno odprla pri točki razveljavitve davnega sklepa takratnega videmskega občinskega sveta iz leta 1996, po katerem je občina Videm podprla izvedbo južne variante omenjene ceste. Župan Bračič je
ves svetniški zbor takoj na začetku opozoril, da je bil ta sklep sprejet v soglasju z vsemi ostalimi občinami tja do vključno Ormoža in da je bil na podlagi tega kasneje sprejet tudi ves prostorski plan ter da zna imeti razveljavitev tako pomembnega sklepa tudi zelo negativne posledice s pravnega in prostorskega vidika. Takoj zatem se je oglasil Franc Kirbiš starejši, ki je dal jasno vedeti, da je proti vsaki razveljavitvi, saj da južna trasa te ceste občini prinaša, vsaj glede na obljubljene dodatne infra-strukturne pridobitve (izvoz, parkirišče, gostišče ipd.), veliko turističnih prednosti. Ro-žmana je to ujezilo: »Bolje, da si tiho, marsikaj si nam že 'na-špičil', posebej v Šturmovcih, in zaradi tebe smo že veliko izgubili! Pa mi nismo že vnprej proti tej trasi, zahtevamo tudi nekaj za nas, ne le, da ves čas dajemo in se odpovedujemo, kasirajo na naš račun pa drugi. In še, če lahko država kar tako razveljavlja vse sklepe, potem tudi mi lahko kakšnega! In, ali ti 416 zbranih podpisov proti
južni trasi nič ne pove o volji krajanov?! Pa jih zberi ti, če lahko, še deset jih ne boš dobil!« Nato so se oglašali še drugi svetniki; Franc Stopajnik, Bojan Merc, Anton Zemljak so bili za to, da se sklep ne razveljavi, pač pa se le »nadgradi« z dopolnili, kaj vse naj se na ta račun uredi v občini Videm, Boris Novak je bil tudi za to varianto, čeprav je povedal, da bo sicer glasoval za razveljavitev, potem pa je bil izzvan še župan, da pove svoje. In povedal je, da razveljavitve ne more podpreti, saj gre za skupen projekt več občin, da bi s tem tudi degradirali mnenje in delo takratnega občinskega sveta, da je veliko vprašanje, kakšne pravne posledice bi lahko takšno dejanje prineslo občini, morda tudi to, da bi bile potem vse pridobitve označene kot črnogradnje ipd. Na koncu je še rekel: »Če boste ta sklep o razveljavitvi sprejeli, potem bom izrabil svojo pravico do zadržanja izvajanja tega sklepa, vsaj dokler si ne pridobimo verodostojnega pravnega mnenja, ali je to sploh možno in kaj to pomeni za našo občino!«
Marinič: poslanci in svetniki glasujemo politično ...
Ob tem je opozoril še, da bi z razveljavitvijo postavili v hudo neugoden položaj svojega poslanca Branka Mariniča (ki je, mimogrede, tokrat iz skritega kotička sejne sobe celo prisostvoval seji!), saj mora zastopati interese vseh občin tukaj, ne le njihove (vi-demske). Ta je bila sicer majčkeno mimo, saj je Marinič v prvi vrsti poslanec »haloških občin«, medtem ko se mora za občine onkraj Drave zavzemati bolj Pukšič, čeprav je tudi res, da se interesi (v dobro razvoja) celotnega območja naj ne bi križali ... Rožman je na to županovo pojasnilo takoj vzkipel, da naj poslanca v vse to sploh ne meša; navsezadnje se konstituira nova vlada in s tem naj bi nastal tudi nov projekt izgradnje: »Ti, župan, pa še vedno prodajaš Šturmovce!« Ta obdolžitev pa je pretrgala še zadnjo nitko županovega samonadzora: »To pa je prevelika žalitev, tega si ne dovolim! Za to, Rožman, se boš pa zagovarjal pred sodiščem!«
Potem je besedo dobil poslanec Marinič, ki je povedal, da projekt te ceste prav nič ne stoji, da se približuje gradnja, da pa se pač vsi, tako na tem občinskem svetu kot v parlamentu, odločajo po politični
presoji: »Tudi glasovanje je politično, jasno, ne?! Glede trase pa naj bo jasno, da stroka absolutno podpira južno varianto, vi pa se boste odločali politično. Tudi sam bom glasoval v skladu s poslovnikom (torej politično, op. a.), mi je pa čisto razumljivo in tudi podpiram želje ljudi, da na račun izgradnje nekaj dobijo, ne le izgubijo!« Marinič je ob koncu še navrgel, da bi bilo po njegovem čisto osebnem mnenju res bolj pravično, če bi si občini Videm in Markovci sredstva iz naslova akumulacijskega jezera razdelili na pol, ne pa, da vse prejema le ena občina.
Sledilo je glasovanje in devet od 16 svetnikov je sklep za razveljavitev davnega sklepa iz leta 1996 podprlo! Župan pa je takoj po videnem rezultatu napovedal, da si jemlje pravico do veta oziroma da bo sklep o razveljaviti zadržal do nadaljnjega.
Volji »šolnikov« se ne bodo uklonili!
Tudi druga dodatna točka
dnevnega reda je bila deležna precejšnje debate. Šlo je namreč za predlog s strani v. d. ravnateljice Helene Šegula, da se razrešijo občinski predstavniki v svetu zavoda OŠ. Najprej je svoje mnenje povedal Boris Novak: »Vsa pohvala našim predstavnikom, ki so se dosledno držali in zagovarjali odločitev občinskega sveta do konca. Veliko tega, kar se je dogajalo, ni bilo prav, te javne tribune in vsesplošna šikaniranja ... Tudi nastavitev nove v. d. kar tako, na nekem javnem shodu, je vprašljiva! In zdaj ta v. d. pravi, da se ne bo dalo delati naprej, če ne bo drugih članov v svetu. Še enkrat, našim trem članom vse čestitke za držo, o takem predlogu, da naj se razrešijo, pa sploh ne bom glasoval! Janko Baniček, eden izmed treh članov - predstavnikov v svetu zavoda - pa je dejal, da bo sicer prav srečen, če bo res razrešen, čeprav se mu to ne zdi ravno prava poteza: »Enkrat ste že pokleknili, če boste zdaj ugodili tej zahtevi, pa boste še drugič!« Podobnega mnenja

je bil tudi drugi predstavnik, Anton Zemljak, ki je dodal, da so se samo držali sklepa in odločitve občinskega sveta in da naj bi v svetu zavoda v zadnjem mesecu celo že zamenjali eno predstavnico iz Leskovca ter namesto nje nastavili nekoga z Vidma. Tudi Brane Orlač in Franjo Kirbiš mlajši sta se postavila v bran svojim predstavnikom: »Naši predstavniki so delali dobro in ne more si zdaj kar neka v. d. ravnateljice za eno leto izmisliti neke menjave kot en nogometni trener na igrišču!« Po nekaj minutah razgrete debate okoli tega, ali naj vseeno izglasujejo razrešnico sedanjim predstavnikom, takoj nato pa jih kot nove ponovno izvolijo, so se vsi svetniki družno dogovorili, da se pa tako ne bodo pustili manipulirati in so jedrnato ter kratko z vsemi glasovi proti izpodbili predlog o razrešitvi. Predstavniki občine v svetu zavoda OŠ tako ostajajo isti: Janko Baniček, Anton Zemljak in Dušica Avguštin.
SM
Uvodnik
V duhu oktobrskih dogajanj in razmišljanj
Spletanje nove koalicije na državni ^Mffl^k ravni, ki bo bolj ali manj krojila naše /fT./^Ä življenje in delo naslednja štiri leta, se, kot kaže, približuje koncu. Upati je le, da bodo srečne roke tudi pri izbiri novih ministrov, čeprav nekih presenečenj, tako vsaj kaže, ni pričakovati, ker tudi nekih novih imen ni. Slovenska politika še vedno bolj ali manj rotira v zaprtih krogih, ki se morajo zrotirati, da se lahko odprejo vrata za nove. Tudi strašenje z imeni oziroma osebami, ki naj bi zasedle neke položaje, brez izkušenj in strokovnosti, je le eden od preverjenih političnih manevrov, da na koncu iztržiš vsaj nekaj. Na lokalni ravni je bil oktobrski iztržek dober. Termalni park Term Ptuj je bil proglašen za Naj kopališče 2008, v konkurenci malih slovenskih zdravilišč pa so Terme Ptuj v okviru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna zasedle drugo mesto. O Ptuju se je govorilo tudi ob prihodu kraljice Elizabete II, slavnostna toaleta Barbare Miklič Türk za slavnostno večerjo na Brdu je prišla izpod rok ptujske kreatorke Barbare Plavec Brodnjak. Tudi ena od kandidatk za fatalno žensko, Nuška Drašček, je nosila ptujsko kreacijo, pod njo se je podpisala Sanja Veličkovič. Zmagovalka ptujskega oktobra pa je prav gotovo kostumografka Stanislava Vauda Benčevič, ki je najbolj zaslužna, da imajo ptujski otroci in njihovi starši ponovno igrišče, ki si zasluži ime IGRIŠČE. Zagotovo pa je ptujskih deklet in žena, ki vsakodnevno opozarjajo nase s svojim delom, še veliko več, ena je tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Širec, ki je svojo javno zgodbo pričela kot udeleženka lepotnega tekmovanja, ki ima dolgoletno tradicijo na Ptuju. Končali pa bomo s krono. Drugi Ptuj-čanki s krono mis Slovenije, Miši Novak, ki deset let po tem naslovu še vedno zelo živi v slovenski javnosti, je v enem od elektronskih časopisov uspelo premagati vse slovenske misice, čeprav živi in dela kot profesorica v Grčiji. Zagotovo pa tudi še niso rekle zadnje besede, že zato, ker je zanje »ptujskost« nekaj, kar nima cene in kar bo v njih ostalo ne glede na to, kako jim vrača okolje.
Majda Goznik
Foto SM
Občinski predstavniki v svetu zavoda OŠ Videm, ki naj bi jih na predlog v.d. ravnateljice razrešili, po soglasni odločitvi svetnikov ostajajo isti: Dušica Avguštin, Anton Zemljak in Janko Baniček.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Problematika infrastrukture v Rabelčji vasi
Najprej infrastruktura, potem novogradnje
V začetku novembra bo v ČS Ljudski vrt potekala razprava o problematiki infrastrukture v Rabelčji vasi, čeprav bi takšno razpravo lahko vodili za celo četrtno skupnost, ki je resnično infrastrukturno zelo podhranjena.
Do nje prihaja na pobudo stanovalcev naselja Rabelčje vasi, kjer trenutno živi 17 družin, ki se morajo dnevno prevažati po gramozirani, prometno neurejeni cesti, ki je tudi brez odvodnjavanja, na modernizacijo katere čakajo že vrsto let in ki se, kot kaže, ponovno oddaljuje, čeprav v Mestni hiši na Ptuju ohranjajo postavko v višini nekaj nad 570 tisoč evrov za prometno ureditev t. i. ceste III, kot so poimenovali ta odsek ceste, pravi mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj. Glavni razlog za nerealizacijo sedaj tiči v pobudi lastnikov zemljiških parcel v nepozidanem delu poselitvenega območja za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, ker želijo spremeniti koncept pozidave in bo zato potrebno drugače speljati glavno napajalno žilo, ki se tudi navezuje na omenjeno cesto. Na tem območju naj bi zgradili dva bloka in 31 stolpičev.
Prometna in druga neurejenost tega območja ni bila ovira za izdelavo vseh novih načrtov po izgradnji stanovanjskih enot, ki naj bi na območje Ra-belčje vasi pripeljali okrog 700
stanovanjskih enot oziroma kar 1500 novih prebivalcev. Ta podhranjena in nevarna infrastruktura pa verjetno ne more nositi vseh bremen razvoja, zato bo potrebno zgraditi že načrtovane nove ceste in ne dovoliti začetka gradnje, dokler ni poskrbljeno za vso potrebno infrastrukturo. Ob tem pa velja opozoriti tudi vse dosedanje razprave v ptujskem mestnem svetu, kjer je bila jasno izražena zahteva po tem, da je potrebno najprej zgraditi infrastrukturo, šele potem je možno začeti oziroma nadaljevati izgradnjo. V odloku o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za poselitveno območje Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. prekomorske) je v 11. členu sicer lepo zapisano, da je izvedba sprememb zazidalnega načrta možna v eni sami ali v več medsebojno neodvisnih, funkcionalno zaključenih etapah, pri čemer mora biti zagotovljena izgradnja javne gospodarske infrastrukture, ki služi posamezni etapi. Posamezna etapa predstavlja gradnjo objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Upati je le, da ne bo prišlo do drugačnih interpretacij pri izdaji gradbenih dovoljenj, saj naj bi bili pritiski lastnikov ze-
mljišč, ki želijo graditi na tem območju, veliki.
Proračunska postavka se mora realizirati
Med gradnjo vila blokov, ki bodo kmalu vseljivi, v obeh je 30 stanovanjskih enot, je bila cesta III še dodatno obremenjena, prah se je dvigal tudi do dvajset metrov visoko in je predstavljal še dodatno breme za vse stanovalce, ki že živijo v naselju Rabelčja vas in zaman že toliko časa čakajo, da bo dovoz do njihovih domov končno kvalitetno urejen. Franc Vra-ber je na to nevzdržno situacijo odgovoril tako, da je kar sam sofinanciral protiprašno prevleko na priključku ceste IlI na Peršonovo ulico. Ker bo cesta III s prihodom novih stanovalcev prometno še bolj obremenjena in s tem še bolj nevarna za vse uporabnike (je tudi brez pločnikov in javne razsvetljave), zahtevajo, da se postavka v višini nekaj nad 571 tisoč evrov v proračunu MO Ptuj za letos realizira v celotni višini. Povečala se bo tudi obremenitev priključka te ceste na Peršonovo ulico, ki je zaradi
Foto: Črtomir Goznik
Cesta III, kot so poimenovali odsek ceste v Rabelčji vasi, je še vedno makadamska, kljub nekaj nad 571 tisoč evrov v letošnjem proračunu MO Ptuj. Njena »modernizacija« poteka že vrsto let.
nepreglednosti prav tako nevaren in nima prehoda za pešce. Peršonova cesta pa že sedaj ni sposobna požreti vsega iz dneva v dan povečanega prometa, ker je tudi preozka in ne omogoča srečanj dveh vozil, razen da se eno umakne na pločnik, s tem pa predstavlja nevarnost za pešce. Ta pa je toliko večja, ker gre po tem pločniku tudi šolska pot. Čeprav je Peršonova ulica cesta, po kateri velja omejitev prometa na 40 km/h in promet z vozili z osno obremenitvijo do štirih ton, se je ob gradnji vila blokov videlo, da to prevoznikov gradbenega materiala in
drugega na ta gradbišča ne zanima. Najbolj kritična točka pa je vezana na križišče Peršonove ulice z Volkmerjevo, kjer se ob šolskih odmorih zadržujejo dijaki, ki pa ne spoštujejo niti minimuma prometne varnosti.
Zahteva stanovalcev Rabel-čje vasi je tudi, pridružujejo se ji tudi prebivalci Peršonove, da se pred odprtjem novih gradbišč na območju Rabelčje vasi zgradi tudi cesta C, katere začetek je ob Spar centru že nakazan. Sicer pa Miro Ljubec, ki se je podpisal pod dopis MO Ptuj o problematiki infrastrukture v Rabelčji vasi, še posebej opo-
Foto: Črtomir Goznik
Na območju zazidalnega načrta Rabelčja vas prihaja do nekaterih sprememb, glavna infrastruktur-na napajalna žila, ki je bila predvidena v promenadi za pešce, bo sedaj tekla mimo centra Spar.
Asfalt od Peršonove do vila blokov!
Po najnovejših podatkih se stanovalci vila blokov do svojih novih stanovanj ne bodo vozili po makadamski, prašni in luknjasti ceste. Te novice bodo zagotovo veseli tudi sedanji stanovalci Rabelčje vasi. V Mestni hiši na Ptuju so prejeli vlogo Gradisa - GP Gradnje Ptuj, ki želi urediti protiprašno zaščito ceste III, od Peršonove ulice do vila blokov. Kot je povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo, bodo vlogi ugodili.
Protiprašno zaščito ceste III bodo v tem trenutku izvedli na stroške Gradisa - GP Gradnje Ptuj. „Gre za naš vložek za dostop do vila blokov in ne bremeni cene stanovanj," je povedal direktor Ljubomir Cimerman. V letu 2009pa je predvidena rekonstrukcija te ceste.
zarja na stališče do pripomb, podanih v času javne razgrnitve Predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za poselitveno območje Rabelčja vas - zahod, ki zadeva cesto III in cesto C, da se bo predvideno gradbišče na tem območju oskrbovalo preko Volkmerje-ve ceste z zahoda, preko Ulice 5. prekomorske z juga, preko nove ceste III s severa ter po cesti C. Pred pričetkom gradnje bo novo cestno omrežje zgrajeno, MO Ptuj mora poskrbeti, da bodo ti pogoji izpolnjeni. Če se to ne bo zgodilo, bodo prebivalci na tem območju prisiljeni uporabiti vsa zakonita sredstva, da bodo zahteve upoštevane in izpolnjene. Prebivalci Peršono-ve ulice pa imajo že dolgo vsega vrh glave, ker jim že skoraj 30 let zaliva hiše, ker graditelji novih stanovanjskih sosesk sočasno niso razvijali tudi kanalizacijskega omrežja. V celoti pa so pogrnili pri razvoju cestnega omrežja. Zato novogradenj ne bo, dokler ne bo zgrajena cestna in druga infrastruktura, je jasno sporočilo stanovalcev Rabelčje vasi in Peršonove ulice vsem odgovornim.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vila bloki bodo kmalu vseljivi. Se bodo tudi njeni stanovalci tako kot sedaj že 17 družin prevažali po makadamski cesti?
ČS Breg-Turnišče • Infrastruktura in življenjski pogoji
Smrad tudi zaradi gradnje avtoceste!!!
Na 16. seji ČS Breg-Turnišče, ki je bila 28. oktobra, so v eni in edini točki dnevnega reda skoraj tri ure govorili o infrastrukturi in življenjskih pogojih v tej ptujski četrtni skupnosti, kjer so njeni prebivalci prav tako prepričani, da se pri njih nič ne dogaja, razen smradu, ki jih tako ali drugače obremenjuje že 40 let, tega pa tudi niso znali »izkoristiti«, da bi si izboljšali infrastrukturni standard, ki bi jim v 21. stoletju že moral biti zagotovljen, ker to sodi tudi med človekove pravice.
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Forstnerič, predstavnica civilne iniciative, je želela izvedeti, zakaj še vedno smrdi. Ob njej Ivo Novak, ki živi ob železnici, v delu četrti, na katerega so pozabili pri infrastrukturnih vlaganjih, še svetilke nimajo, kaj šele drugo.
Foto: Črtomir Goznik
Silva Fartek, dr. Bojan Pahor, dr. Štefan Celan in mag. Janko Sirec (z desne) na seji CS Breg-Turnišče, ki je bila 28. oktobra, na kateri so povedali, da je 90 odstotkov vzrokov za močne valove smradu v zadnjega pol leta v tehnološki sanaciji in gradnji avtoceste.
Največji problem pa je zagotovo kanalizacija, za katero se prav tako nakazuje rešitev kot tudi za nekatero drugo infrastrukturo, med to sodi tudi pločnik na Zagrebški cesti. Člani sveta ČS Breg-Turnišče, na seji so sodelovali tudi mestni svetniki s tega območja (Silva Fartek, Janez Rožmarin in Maks Ferk), predstavnica civilne iniciative Jožica Forstnerič in nekateri drugi, so se o teh vprašanjih pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, vodjem oddelka za gospodarske javne službe mag. Jankom Šircem in predstavnikom PS Perutnina dr. Bojanom Pahorjem.
Predstavnica iniciative Jožica Forstnerič ni želela veliko govoriti, še enkrat, je ponovila, da smrdi, smrdi in še enkrat smrdi. »Vse, kar nam boste povedali in obrazložili je v redu, da nam boste, ampak to nam ne pomaga čisto nič, nobene študije, nobeni elaborati, nobena dovoljenja, nobeni merilci, ker za to ni merilcev, ker tega ni mogoče meriti in nam reči, preveč ali premalo smrdi. V glavnem, mi tega ne moremo več prenašati. To se dogaja že vrsto let, ne samo sedaj, ko je lastnica Perutnina, nič nismo mogli doseči tudi pod Kmetijskim kombinatom, ker ni bilo posluha, ne vem, zakaj ne.« Za določene dneve si je zapisala tudi ure, kdaj je začelo smrdeti. Po podrtju zelene bariere (zeleni pas okoli čistilne naprave) zaradi gradnje avtoceste pa se je stanje le še poslabšalo. Nimajo pa nič proti Perutnini, veseli so, da je na Ptuju tako uspešno podjetje, želijo si leto to, da bi tudi sami živeli kvalitetno. Mestna svetnica Silva Fartek je dejala, da nekaj ni v redu tudi pri tovarni hrane, ker smrdi tudi po »praženem«, postanem olju, to ponoči udari v stanovanja, kar je resnično moteče. »Čeprav smo se doslej lepo pogovarjali, prejemali odgovore, tudi certifikati nam nič ne pomenijo, mi si želimo le znosno življenje, kolikor je največ mogoče, s čim manj obremenitvami,« je povedala. Zdaj nimajo normalnih pogojev za življenje. Mestni svetnik Janez Rožmarin je spomnil, da so v mestnem svetu na te probleme večkrat opozorili v prepričanju, da se bo nekaj izboljšalo. Na problem smradu pa je potrebno gledati tudi s turističnega vidika, smrad zaznavajo tudi turisti, kar seveda ni dobro.
Dr. Bojan Pahor je povedal, da je Perutnina v tem prostoru že 100 let, zadnjih 50 let pa intenzivira svojo proizvodnjo. Po prevzemu Kmetijskega kombinata je postala edino podjetje na kmetijsko-živilskem-prede-lovalnem področju, s tem pa je že začela neke vrste okoljsko sanacijo vsega svojega delovanja. Zadnji dve leti delajo intenzivno na okoljskih projektih, ki nimajo nobene povezave s pove-
čanjem produktivnosti, dobička ali česa podobnega. Gre za projekte, ki zelo veliko stanejo, edini učinek, ki ga imajo, je izboljšanje stanja okolja. Perutnina je po prevzemu kombinata najprej začela s preseljevanjem farm, da bi razredčili to veliko koncentracijo iztrebkov, gnoja, ki so se kopičili na farmah. Ko je prišel v Perutnino, je prevzel vodenje rekonstrukcije kafilerije, ki je sedaj praktično končana. Kar zadeva sam proces, trenutno potekajo zaključna gradbena dela in še nekatere druge stvari, potrebno bo odpraviti še posamezne napake in pomanjkljivosti, ki se zgodijo pri vsakem projektu in zahtevajo svoj čas. Tehnični certifikat ustreznosti naj bi pridobili januarja ali februarja leta 2009. Kar zadeva kakovost zraka in kafilerije si dr. Pahor upa trditi, da prebivalci morajo vedeti, da ni več tako, kot je bilo včasih. Res je bil maksimum onesnaževanja, to so tudi napovedali, da se bo to zgodilo julija in avgusta, ko so resnično izklopili vse, tudi tisto, kar je slabo delalo, da so lahko izvedli obnovo. Bio filter dela učinkovito, tam več ne smrdi.
Manj prašičev, smrdi pa vedno bolj
»Ko rečemo, da nekaj smrdi, je dobro, da vemo, kaj smrdi, kafilerija, piščančja ali prašičja farma ali kaj tretjega, gnojevka, ki jo je nekdo pripeljal na njive. Perutnina ni edina v tem okolju, so tudi drugi, ki imajo tovrstne probleme. S tem pa nočem reči, da mi nismo za karkoli odgovorni. Rekonstrukcija kafilerije je bolj ali manj zaključena, klavnica je zaprta, tudi sam komaj čakam trenutek, ko bomo vse to lahko z vsemi certifikati predali v uporabo in ko bomo lahko povabili javnost, da si bo prišla ogledat in videla, da je notri podtlak, da od tam več ne more uhajati zrak, ker gre namesto ven notri. Takšna tehnologija je tam nameščena. Kar zadeva Dražence, lahko povem, da smo se v začetku letošnjega leta odločili, da bomo prašičerejo opustili in izvajali svojo osnovno dejavnost, piščančje-
rejo. To pa zahteva svoj čas, ta se bo iztekel okoli novega leta, ko bodo zadnji pitanci, ki sedaj rastejo, dovolj veliki, da bodo šli v zakol. Potem pa prašičev več ne bo, v štirih objektih pa bodo urejene piščančje farme z okrog 800 tisoč piščanci. Plemenskih svinj in merjascev pa že nekaj mesecev ni. Ti so bili v napol odprtih hlevih, medtem ko so pitanci v zaprtih. Razumel bi, da je prej smrdelo petkrat bolj kot sedaj, težko je namreč glede na vse to reči, da pa v zadnjem obdobju najbolj smrdi, če pa mi lahko dokaže-mo, da imamo manj svinj. Po drugi strani pa smo zavezani zakonski regulativi, ne moremo priti v nasprotje z okolje-varstvenimi dovoljenji, predpisi, ki so vsak dan zahtevnejši. Mi se bomo še naprej trudili, toliko nam morate verjeti, tudi rekonstrukcijo čistilne naprave Ptuj bomo podprli, ko se bomo dogovorili za način, kako to izvesti, ker razumemo, da če nekaj onesnažujemo, moramo to tudi očistiti. Vemo pa tudi, da se ne moremo preseliti, težko pa sprejmemo dejstvo, da smo za vse sami krivi, ker iskreno mislimo, da vsak smrad ni naš, ko se bo naslednjič pojavil, bomo šli za njim,« je med drugim povedal dr. Pahor o
prizadevanjih PS Perutnina za zmanjšanje emisij smradu.
Dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj, je svoj prispevek v razpravi o življenjskih pogojih v ČS Breg-Turnišče pričel s predvolilnimi obljubami iz leta 2002, ki se več ne uresničujejo, te očitke namreč pogosto sprejema. Takrat so jasno in glasno povedali, kakšen problem predstavlja prašičereja, v najboljših časih je na parcelah Kmetijskega kombinata Ptuj zraslo 80 tisoč prašičev, kar je pustilo takšne in drugačne posledice v prostoru. Takrat je bila dana obljuba, da bo postopno opustila to proizvodnjo in poskušala večletne posledice tega okoljskega obremenjevanja tudi sanirati. Dano besedo uresničujejo. V letu 2009 prašičereje na tem prostoru zagotovo več ne bo. Smrad ni prisoten samo na območju če-trtne skupnosti Breg-Turnišče, zaznava ga tudi mesto. »Zgodba je večplastna in kompleksnejša, kot si mislimo, o njej se bomo morale Ptujčanke in Ptujčani
na nek način dogovoriti, saj nam onesnaževanja ne vozijo z Marsa, marsikaterega povzročimo sami,« pravi ptujski župan.
Za ekološka vlaganja že sedem milijonov evrov
Doslej so ekološka vlaganja za opustitev prašičereje v Dra-žencih stala sedem milijonov evrov. Razlogi za tako velike emisije smradu v zadnjem času, zlasti še v zadnjega pol leta, so zanimali tudi MO Ptuj. Ugotovili so, da je bila vzrok temu izgradnja avtoceste. Del avtokra-ka avtoceste, ki se sedaj gradi, poteka ob območju čistilne naprave Draženci, kjer je bil tudi velik betonski plato, na katerega so se leta in leta odlagali trdni odpadki iz gnojevke. S tega platoja so se izcedili kubiki in kubiki gnojevke v prodnata tla. Vprašanje je, če bodo kdaj prišli do podatkov, kako daleč se je razlila, z gradnjo avtoceste se ti profili odpirajo, ker avto-
ceste in tampona avtoceste ni mogoče položiti na močvirnata tla. Valovi smradu, ki se sedaj pojavljajo, se pojavljajo zaradi tega, ker je nemogoče na tem delovišču predvideti, kako so se ti tokovi iztekali, kje so te podzemne lagune, odkop pa je potreben. Do konca letošnjega leta naj bi zemeljska dela na tej trasi končali. Zatem razloga za povečan smrad ne bi smelo biti več. Gradila pa se bo še avtocesta proti Gruškovju. Ob gradnji mimo stare čistilne naprave in bližnjih zemljišč je nekaj podobnega, kot se dogaja sedaj, povečane emisije smradu, prav tako pričakovati. Ne glede na vse, kar se je že naredilo na zmanjšanju smradu in kar se še bo, pa je nerealno pričakovati, da bo v našem okolju tako, kot je v Triglavskem narodnem parku, je skušal ponazoriti dejstva ptujski župan, ki jih velja upoštevati glede na vso dogajanje v prostoru, ki je majhen, ker ne bi želel saditi rožic. Ptujski župan dr. Štefan Čelan zaupa v sistem Perutnine, da bodo naredili vse, kar morajo, da se bo emisija smradu zminimali-zirala. Izgradnja avtoceste in tehnološke prenove so glavni razlog za velike emisije smradu, ki ne dajo spati občanom v ČS Breg-Turnišče, po zaključku teh investicij pa po zagotovilih izvajalcev tega več ne bi smelo biti v takem obsegu in v taki količini. V prizadevanjih za okolj-sko sanacijo pa v PS Perutnina potekajo še nekateri drugi projekti, ki naj bi se jih lotili v kratkem času, to pa sta bioplinarna in kogeneracija.
Odgovori so člane četrtne-ga sveta in druge udeležence sestanka pomirili. V njihov prostor je bilo že doslej veliko vloženega, čeprav imajo občutek, da so zanemarjeni, še več pa se bo dogajalo v bodoče. Med drugim bodo na območju med železnico in objekti uredili tudi veliko industrijsko cono, ki bo zajela 26 ha površin.
Skupščina Taluma • Je Eles ravnal nezakonito?
O menjavi Topleka govorili le novinarji ...
Tudi ponedeljkova skupščina družbe Talum, ki jo je po pridobljenem sodnem pooblastilu sklical večinski delničar Eles, je postregla s presenečenji. Večinski lastnik ni upošteval opozorila o nezakonitosti, tudi nasprotnega predloga manjšinskih delničarjev ne, saj je kljub temu izglasoval razrešitev dveh sedanjih ter imenovanje dveh novih nadzornikov. So o menjavi predsednika uprave mag. Danila Topleka res govorili le novinarji?
Za prvo presenečenje so na zasedanju skupščine družbe Talum v ponedeljek, 27. oktobra, tokrat poskrbeli predstavniki manjšinskih delničarjev, družbe Talum B in Factor banke, ki so ponovno opozorili, da je sklic zasedanja skupščine nezakonit, saj ga je izposloval direktor delničarja Elesa, ki po določilih Energetskega zakona ne sme sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot član nadzornih svetov oziroma član drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije. Talum, d. d., takšno dejavnost opravlja in ima za to tudi ustrezne licence, pridobljene s strani Javne agencije Republike Slovenije za energijo.
Iz istega razloga je po mnenju manjšinskih delničarjev nezakonito tudi sodno pooblastilo, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru izdalo Elesu, ki mu 23. b-člen Energetskega zakona prepoveduje sodelovanje pri upravljanju Taluma. Sicer pa naj bi bila Elesu vsa ta dejstva že znana, saj so bili o njih do sedaj že pisno opozorjeni.
Drugo presenečenje zasedanja je bil nasproten predlog manjšinskih delničarjev, ki je skupščini predlagal razrešitev dveh sedanjih članov nadzornega sveta Vitoslava Türka in Franca Bezjaka, namesto njiju pa imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta, in sicer Ivana Ger-joviča in Branka Ogorev-ca, vendar ta predlog zaradi očitnega preglasovanja večinskih delničarjev oziroma Elesa ni bil sprejet.
Edina vsebinska točka dnevnega reda je bila po izjavi tam prisotnih le zamenjava dveh dosedanjih članov nadzornega sveta, dr. Darinke Fakin in Stanka Simoniča,
ter namesto njiju imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta Roberta Božiča in Stanka Eršteta, ki naj bi bila zaposlena v Elesu. In to se je potem, kljub nasprotovanju manjšinskih delničarjev, s preglasovanjem tudi brez težav zgodilo.
Zaradi vsega tega sta omenjena manjšinska delničarja že najavila izpodbojno tožbo, po besedah predsednika uprave mag. Danila Tople-ka pa je družba Talum zaradi namernega kršenja zakonodaje že vložila tožbo proti Elesu in tudi odškodninske tožbe proti predsednici skupščine in zoper prisotnega notarja, ki nista preprečila očitnih nezakonitosti v sklicu in delu skupščine.
Türk ni bil povsem prepričljiv
Po končani skupščini je iz sejne dvorane ne preveč neprepričljivo vedrega obraza pred novinarje, ki so na sklepe zasedanja nestrpno čakali v recepciji, prvi stopil predsednik nadzornikov Vitoslav Türk.
Na vprašanje, kaj se je na skupščini dogajalo in kaj so izglasovali, je brez pomislekov odgovoril: »Najprej moram pojasniti, da sem na seji skupščine zgolj prisostvoval, sicer pa smo izglasovali to, kar je bil predmet te skupščine; razrešili smo dva dosedanja člana nadzornega sveta in imenovali dva nova. Naš naslednji korak bo sklic seje nadzornega sveta, na kateri bomo razpravljali o poslovanju Taluma v letošnjem letu in seveda o vplivu svetovne gospodarske krize na poslovanje v Talumu, ki je očitno že pustila določene negativne posledice. Kar zadeva zamenjavo vodstva podjetja - o tem pravzaprav poslušam že
Foto: M. Ozmec
Prvi mož Elesa Vitoslav Türk: »Zgodbe o zamenjavi v Talumu poslušam že od prve seje nadzornega sveta Taluma naprej, predvsem od vas, novinarjev.«
od prve seje nadzornega sveta naprej, predvsem od vas, novinarjev. A kot ste imeli priložnost slišati, do sedaj ni bilo nikakršnih razprav na temo zamenjave vodstva Ta-luma, pa tudi na naslednji seji nadzornega sveta tovrstni korak ni predviden.« Na vprašanje, kako ocenjuje opozorilo manjšinskih delničarjev, da je bil sklic seje nezakonit, in kako ocenjuje dejstvo, da je Talum zato že vložil tožbo, pa je Türk dejal: »Mene je za sklic skupščine delničarjev pooblastilo sodišče in nisem imel druge možnosti, kot da sem spoštoval odločitve sodišča. Kar se tiče tožbe, kolikor je meni znano, doslej ni bila vložena še nobena. Sicer je bilo posredovanih kar nekaj pravnih mnenj v obeh smereh. Ker nisem specializirani pravnik, teh mnenj ne morem ocenjevati, niti ne morem ocenjevati njihovega pomena za skupščino. Dejstvo pa je, da je skupščina izglasovala to, kar je bil njen
namen, za vse ostalo pa imajo vsi zakonske možnosti na izpodbojne tožbe, oziroma lahko z ustreznimi pravnimi sredstvi svoja dejstva uveljavijo, če seveda ocenjujejo, da je njihova pravica tudi pravno formalno podkrepljena.«
Toplek trdi, da Eles krši zakon
Kmalu za Vitoslavom Türkom se je po stopnicah upravnega poslopja novinarjem v recepciji pridružil še predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek. Čeprav je deloval nekoliko vznemirjeno, je bil v svoji izjavi razmeroma kratek in jasen:
»Kljub opozorilom s strani manjšinskih delničarjev - Fac-ta banke ter družbe Talum B - o tem, da večinski delničar Eles krši specialni zakon, ki ureja njegovo poslovanje, to je Energetski zakon Republike Slovenije, ki mu preprečuje in ne dovoljuje sodelovanja
v organih upravljanja družbe Talum, je večinski lastnik Eles z delom skupščine nadaljeval ter izglasoval sklepe, ki jih je že ob sklicu predvidel. Edini resnično vsebinski sklep pa je bil razrešitev dveh sedanjih članov nadzornega sveta ter imenovanje dveh novih.«
Na novinarsko vprašanje, ali ga zanima sedež ministra za gospodarstvo v novi vladi, o čemer se zadnje čase v javnosti govori vse glasneje, Toplek ni bil povsem jasen, saj je odgovoril: »Mene zanima marsikaj.« Očitno bolj jasen in konkreten pa je bil v odgovoru na vprašanje, ali ga morda zanima direktorski stolček v Elesu, saj je odgovoril: »Glede na to, kdo je sedaj na čelu Elesa, bi bilo to zame deplasiranje!« Jasen je bil tudi njegov odgovor na vprašanje, ali se svetovna gospodarska kriza že odraža tudi v Talu-mu, saj je dejal, da so naročila nekaterih kupcev na svetovnem trgu nižja za okoli 20 odstotkov, zato se že soočajo
Foto: M. Ozmec
Kljub okoli 20-odstotnemu padcu naročil, ki so ga povzročile posledice svetovne finančne krize, proizvodnja v Talumu zaenkrat ostaja nespremenjena.
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: »Eles krši energetski zakon Republike Slovenije, ki mu preprečuje in ne dovoljuje sodelovanja v organih upravljanja družbe Talum.«
z resnimi vprašanji, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Sicer pa naj dodamo, da so v Talumu le nekaj ur pred skupščino v izjavi za javnost med drugim zapisali, da sta Talum in delničar Talum B proti večinskemu delničarju, družbi Eles, že vložila tožbo, s katero od sodišča zahtevata, da Elesu prepove sodelovanje pri upravljanju družbe Ta-lum. Čeprav Eles še vedno ni opravil predpisane notifika-cije obveznosti po 532. členu Zakona o gospodarskih druž-bah-1, kar je bil tudi razlog za zaplete na zadnji skupščini Taluma 25. avgusta letos, je uspel pridobiti pooblastilo sodišča za sklic skupščine in je sklical novo zasedanje 27. oktobra 2008 z edino točko dnevnega reda - odpoklic dveh sedanjih članov Nadzornega sveta in izvolitev dveh novih članov.
Po mnenju vodstva Taluma pa to ni edina kršitev zakonodaje, ki si jo je privoščil Eles. Njegovo dejavnost ureja Energetski zakon, ki osebam, pooblaščenim za vodenje poslov in upravljanje družbe Eles, prepoveduje sodelovanje pri vodenju poslov, pri upravljanju in sodelovanju v nadzornih svetih, oziroma drugih organih tistih družb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije. Te določbe energetskega zakona pomenijo posebne pogoje za nezdružljivost funkcij, dodano k tistim, ki jih predpisuje Zakon o gospodarskih druž-bah-1.
To pa po zatrjevanju vodstva Taluma potrjuje tudi pravno mnenje inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje iz Maribora, ki sta ga pripravila dr. Borut Bratina in dr. Dušan Jovanovič. Direktorja Elesa naj bi po teh trditvah v Talumu že opozorili na vse navedene kršitve in tudi na dejstvo, da bodo zaradi kršitev nični vsi sklepi, sprejeti na zasedanju skupščine 27. oktobra. Ničnosti ne odpravlja niti dejstvo, da je Eles sklical skupščino na podlagi pooblastila sodišča, kajti v Talumu so prepričani, da je sodišče pri izdaji sodnega pooblastila očitno spregledalo določbe Energetskega zakona.
Kakorkoli obračamo, očitno je, da je mag. Danilu Topleku in njegovemu ožjemu timu z odlično, sposobno in iznajdljivo pravno službo že drugič in dokončno uspelo ugnati večinskega lastnika. Zelo verjetno je, da bo pri tem tudi ostalo, zlobneži pa namigujejo, da se lahko po menjavi oblasti zamaje stolček tudi prvemu možu Elesa Vitoslavu Turku.
M. Ozmec
Juršinci • Otvoritev ceste Vodoi-Poienšak
Cesta, ki povezuje
V	soboto popoldne, 18. oktobra, je bilo za občane Juršincev in sosednje Dornave ne le sončno, ampak še posebej veselo in slovesno. Zgodila se je namreč uradna otvoritev posodobljene dolgo pričakovane povezovalne ceste Vodol-Polenšak.
Tako je bil dokončno uresničen projekt, ki je bil delno financiran tudi iz Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajal se je v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta je razvoj regij, prednostne usmeritve pa regionalni razvojni programi. Vrednost investicije je znašala kar 595.698,85 evrov, v okvir opravljenih del pa je spadala razširitev in prepla-stitev cestišča ter vse potrebne obcestne infrastrukture.
V	projektu sta bili povezani
Foto: Damjan Simenko
Sredi oktobra sta župana občin Dornava in Juršinci, Rajko Janžeko-vič in Alojz Kaučič. slovesno odprla moderniziran odsek povezovalne ceste Vodol-Polenšak, ki je zahtevala skoraj 600.000 evrov.
občini Dornava in Juršinci, nosilec projekta pa je bila Občina Juršinci.
Prenovljeno cestišče je zdaj razširjeno na 4,5 metra, ob njem pa je postavljenih 56 luči javne razsvetljave. Dolžina modernizirane ceste znaša 2,6 kilometra.
Osrednja govorca na slovesnem uradnem odprtju sta bila oba župana, Alojz Kaučič in Rajko Janžekovič. Zbrane sta nagovorila z vzpodbudnimi besedami, pri čemer sta posebej izpostavila dobre sosedske odnose, ki so temelj in prava pot do skupnih uspehov. Po nagovoru županov sta skupaj prerezala vrvico in simbolično predala cestišče svojemu namenu. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil farni župnik gospod Fras. Za boljše vzdušje je poskrbel Pihalni orkester Dornava.
Po uradnem delu pa so se vsi zbrani skupaj poveselili pri Lebarjevih v Hlaponcih, kjer jih je čakala tudi dobra pogostitev in prijetno druženje je trajalo vse do poznega popoldneva.
Damjan Šimenko
Trnovska vas • Praznovali 10. občinski praznik
Optimizem jih žene naprej
Občina Trnovska vas je pretekli teden praznovala desetletnico obstoja. Ob tej priložnosti so se spomnili pridobitev, ki so jih uspeli realizirati v preteklih letih, obenem pa so optimistično pogledali tudi v prihodnost.
Kot vsako leto so tudi letos najzaslužnejšim posameznikom in skupinam na slavnostni proslavi podelili priznanja. Ta sta prejemnikom dodelila župan Alojz Benko in podžupan Drago Pukšič. Priznanje občine Trnovska vas za aktivno delo na področju občinske infrastrukture in kulture je letos prejel Srečko Pukšič. »V prejšnjem mandatu je kot svetnik Občinskega sveta občine Trnovska vas in predsednik Odbora za infrastrukturo svoje delo uspešno ter zavzeto upravljal. Veliko časa in truda je vložil v izgradnjo mrliške vežice v letu 2002. Aktiven je na vseh organizacijskih področjih, predvsem v Društvu upokojencev Trnovska vas. Bil je pobudnik in organizator za sestavo Vokalnega kvinteta Društva upokojencev Trnovska vas, ki ga tudi odgovorno in uspešno vodi. Po njegovi zaslugi je Vokalni kvintet Društva upokojencev Trnovska vas posnel že dve kaseti in zgoščenki,« je pojasnil župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Prav tako priznanje občine Trnovska vas za aktivno delo
Dobitniki občinskih priznanj
na področju občinske infrastrukture in kulture si je letos zaslužil Janez Muršec, ki sodi med tiste občane, ki so aktivno delovali že pred desetimi leti, pri nastanku samostojne občine Trnovska vas. Zavzemal se je za razvoj občine, sodeloval je pri izgradnji telefonskega omrežja v Trnovski vasi, pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje in pri gradnji vodovodnega omrežja v Trnovski vasi. Veliko časa posveča tudi kulturnemu področju, saj je dolgoletni član cerkvenega
pevskega zbora in Ljudskih pevcev Trnovska vas. Enako tehtna je tudi obrazložitev za priznanje Marije Štebih, ki si ga je priborila z dolgoletnim vodenjem in aktivnim delom v Društvu kmetic. »Že pred več kot tridesetimi leti, natančneje leta 1976, je kot kmečka gospodinja zaznala potrebo po druženju in povezovanju kmečkih žena v takratni krajevni skupnosti Trnovska vas. To svojo idejo je uresničila in tako združila sorodno misleče kmečke žene v Aktiv kmečkih žena,
Prejemniki pohval za devetletni odličen uspeh
ki je pod njenim vodenjem izjemno aktivno deloval že od samega začetka,« je zapisano v obrazložitvi priznanja.
Za strokovno in požrtvovalno pomoč pri odpravi posledic po neurju s točo pa je občina Trnovska vas priznanje podelila tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Biš, ki s svojo zagnanostjo, požrtvovalnostjo in empatijo deluje že 132 let. Najbolj ugledno dejanje PGD Biš pa je bilo zagotovo takojšnje ukrepanje ob močnem neurju z dežjem in s točo 15. avgusta tega leta. Gasilci PGD Biš so se že nekaj minut po končanem neurju odpravili na teren sanirat nastalo škodo in po svojih močeh v prvih trenutkih pomagali ljudem, kolikor so le mogli.
Ob desetem občinskem prazniku občine Trnovska vas pa so podelili tudi pohvale za devetletni odlični uspeh v osnovni šoli, katerih dobitniki so: Sanja Potrč, Tamara Trinkaus, Špela Tašner, Žiga Kopitar in Uroš Čeh.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Od tod in tam
Žetale • Varni v prometu
Foto: JV
Na OŠ Žetale smo ob 13■ oktobru, evropskem dnevu varnosti v prometu, v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žetale in Policijsko postajo Podlehnik izvedli tehniški dan za učence 6. in 7. razreda.
Na začetku dneva so učenci z zanimanjem prisluhnili predavanju Damjana Bračiča s Policijske postaje Podlehnik na temo Vidni na poti v šolo, vožnja s kolesom. Kasneje so učenci dve šolski uri po skupinah pod vodstvom učiteljev Damjana Kobaleta in Antona Butolena ter predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žetale Jožeta Vogrinca spoznavali različne teme - pogovarjali so se o nevarnostih v prometu, o ravnanju ob nesrečah, o vplivu vremena na cestne razmere, spoznavali so cestnoprometne predpise, prometne razmere na podeželju in pri vožnji s kolesom. Svoje delo so predstavili na plakatih, ki bodo na ogled na predavanju o prometni varnosti za žetalske občane v mesecu novembru. Na šolskem igrišču pa je potekalo praktično delo - učenci so risali različna križišča in krožišča. Spoznali so tudi, kako pomembno je pravilno opremljeno kolo, nošenje zaščitne čelade ter kako se kolo ustavi na suhem oziroma mokrem cestišču. Merili so zavorno pot in se pogovarjali o vsakdanjih življenjskih situacijah v prometu.
Saša Peršoh
Ptuj • Dežman o tranzicijski pravičnosti
Foto: DB
Na oktobrskih Viktorinovih večerih je prejšnji konec tedna gostoval zgodovinar dr. Jože Dežman. Spregovoril je o tranzicijski pravičnosti in o tem, kako je zanimanje sveta za povojna množična grobišča v Sloveniji vedno večje. »Dela se vse, da svet tega ne bi zvedel, ampak mislim, da je sedaj vedenje o tem fenomenu že zelo živo, da obstaja in trezna ocena govori, da hujšega zločina kot pri nas v miru po drugi svetovni vojni ni bilo,« je med drugim pojasnil Dežman.
Dženana Bečirovič
Ormož • Proslava ob dnevu reformacije
Foto: vki
Osrednja proslava ob dnevu reformacije je v občini Ormož potekala 24. oktobra v Domu kulture v Ormožu. Program so po zamisli Blanke Erhartič in Nine Šulek izvedli dijaki Gimnazije Ormož. Posebna teža pa je bila na nastopu Zvonka Bešvira, ki je poosebljal Primoža Trubarja in je podal njegov nagovor. Natopili so še Tamara Lubec in Katarina Majdič, v glasbenih točkah pa dijaki gimnazije pod vodstvom Klavdije Zorjan Škor-janec. Program sta povezovala Karin Hržič in Simon Zore.
Osrednje občinske proslave se je udeležilo 35 obiskovalcev.
vki
Veiika Nedelja • Nesoglasja med svetom In županom
Svetniki brez dela
V svetu krajevne skupnosti Velika Nedelja je minuli teden prekipelo. Nezadovoljni s svojo funkcijo so svetniki, med katerimi je bil najglasnejši Janez Moravec, županu povedali, da niso pripravljeni nadaljevati v enakem stilu.
Foto: vki
Marjan Mušič (desno), predsednik KS Velika Nedelja, je zavrnil vse očitke, ki so leteli na njegovo delo. Ob njem tajnik KS Franc Hergula.
Janez Moravec je nezadovoljstvo opisal takole: »Problem je v tem, da svetniki v našem svetu krajevne skupnosti ne odločamo o ničemer. Se sicer pogovarjamo in dogovarjamo, potem pa predsednik naredi po svoje. Seje so brez veze, saj vsebujejo večinoma le točke, ki imajo za vsebino seznanitev svetnikov z deli, ki se odvijajo v KS. To ni delo svetnikov! Takšne seznanitve lahko dobimo pisno domov in si jih preberemo, ne pa da hodimo na seje in delamo stroške občini.«
Jabolko spora je oddaja del za ureditev poti na pokopališču, ki jo je oddal župan sam. Na julijski seji so svetniki razpravljali o izvajanju del na pokopališču. Bili sta dve ponudbi, ki sta si bili zelo različni. Menda so se dogovorili, da se do 15. 7. razišče, zakaj sta si ponudbi tako različni in se na naslednji seji obravnavajo ponudbe. »Do naslednje seje pa ni prišlo vse do sedaj ... Pogodba je bila med tem z izvajalcem že podpisana, nismo bili seznanjeni niti s tem, kolikšna je vrednost del, niti kdaj se bo delalo, nič. Na prejšnji seji smo sprejeli sklep, da mora biti pot na pokopališče zgrajena do 1. 10., ker vsi vemo, da se v oktobru urejajo pokopališča za 1. november, sedaj pa je vse drugače,« je bil nejevoljen Moravec.
Strokovno ali ne -vedo le gradbeniki
Predsednik sveta Marjan Mušič vidi stvari malo drugače: »Delno odločitve res sprejemam sam, ker če dobiš za izvajanje del le enega ponudnika, ne vem, zakaj bi skliceval sestanek in zapravljal denar. Predsednik komisije, ki je bila oblikovana za urejanje poti na pokopališče, mi je povedal, da se drugi ponudnik ne bo prijavil na razpis, ker ima preveč dela. Ker bodo dela financirana iz takšnega vira, da je denar treba porabiti v tem letu, sem se odločil, da delo oddam edinemu ponudniku, da se dela začnejo. Res je, da izvajalec ni začel delati pravočasno, zato so se dela malo zavlekla.«
V razpravi smo lahko slišali, da naj bi bila dela oddana že konec avgusta, izvajati pa so se začela šele mesec dni kasneje. Pri točki Seznanitev svetnikov o izvajanju del na pokopališču je Janez Moravec svoje nadaljnje članstvo v svetu pogojeval s sprejemom dodatnega sklepa: »Ker svet KS Velika Nedelja ni razpravljal in sprejel sklepa o investiciji na pokopališču in zaradi samovoljne odločitve predsednika sveta KS Velika Nedelja gospoda Marjana Mu-šiča o izbiri izvajalca, predlagam članom sveta, da potrdijo naslednji sklep: Predsednik sveta KS gospod Marjan Mušič s svojo samovoljno odločitvijo o izbiri izvajalca in nadzornika brez sklepa sveta KS prevzema
kazensko in finančno odgovornost, če pot ne bo zgrajena po projektni dokumentaciji, pomanjkljivo in nestrokovno, brez garancijske dobe vsaj petih let. Člani sveta pričakujemo na naslednji seji pisno poročilo nadzornika o izgradnji poti in kopije dnevnikov gradnje podpisane s strani nadzornika.«
Predsednik Mušič s sprejemom sklepa ni imel težav in je za Štajerski tednik povedal: »Nadzornik del je g. Bratuša, ki nadzor izvaja redno. Posledic sklepa se ne bojim, ker g. Bra-tuša osebno poznam in je eden najstrožjih nadzornikov, stoji za tem, kar dela in si upam tak sklep sprejeti. Če pa naši svetniki želijo videti, kako se napravi slaba pot po pokopališču, naj si gredo to pogledat v Ormož.« Svetniki se niso povsem strinjali z njim, saj so na sejo prinesli celo fotografije, ki naj bi dokazovale nestrokovnost izvajanja del. Za pokritje stroška dela so združili sredstva iz telefonije in prispevka občine, ki je dala krajevnim skupnostim za njihove projekte dodatnih 5 evrov na prebivalca, kar je skupno zne-
slo 31.000 evrov. Vrednost del na pokopališču je 18.740 evrov. Ostanek nameravajo usmeriti v odstranitev in pomladitev cipres okoli pokopališča.
Svetniki nezadovoljni s koncesionarji
Predstavili so tudi finančni načrt za leto 2009, ki obsega 80.000 evrov. Za vzdrževanje cest je predvideno 21.000, za pokopališče 16.000, za zimsko službo 11.050, za lokalno samoupravo 8136, za vzdrževanje kulturnega doma 2491 evrov. To so večji zneski, med katerimi gre omeniti tudi 15.855 evrov, ki jih bodo namenili za investicije.
Beseda je tekla tudi o delu koncesionarja za javne poti, s katerim svetniki niso preveč zadovoljni. Imeli so kar nekaj pripomb na odpravljanje posledic neurja, vtikali pa so se tudi v njegovo strokovnost. Konce-sionar po mnenju svetnikov na ceste ne navaža prave vrste gramoza. Namesto dražjega sekanca se odloča za gramoz z veliko peska, ki ne služi svoje-
mu namenu. Povedali so, da ga spere prvi naliv. Moti jih tudi to, da koncesionar ne poskrbi primerno za bankine, gramoza pa tudi naj ne bi povaljal. Letos so v KS na ceste zvozili 1000 kubikov gramoza, svetniki pa se sprašujejo, kam. Predlagali so, da se uvede kontrola nad to dejavnostjo.
Nezadovoljni so bili tudi z opravljanjem lanske zimske službe, ko so imeli zaradi poledice veliko težav. Na javnih poteh jih bo letos eno pluženje stalo 591 evrov, pluženje neka-tegoriziranih cest, ki so javno dobro, 624 evrov in posip 647 evrov. Izvajalec je dolžan v 6, oziroma 12 urah opraviti svoje delo, na okrog 6 kilometrih poti prve kategorije pa v eni uri in pol do dveh.
Svetniki so opozorili tudi na problem ceste v Lisičini, ki je spodkopana že mesece in ni videti, da se bo primerno sanirala. Po mnenju svetnikov je cesta nevarna za udeležence v prometu in glede na obstoječo nevarnost popolnoma neprimerno zavarovana. Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Hajdoše • Zlata poroka pri Furekovih
Foto: Stanko Kozel
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prstane ponovno izmenjala Etna in Ivan Furek iz Hajdoš 39-Prvič sta se poročila 19■ julija leta 1958 v Hajdini, za zlatoporočenca ju je 19■ julija letos razglasil hajdinski župan Radoslav Simonič. V dar pa sta ob tej priložnosti prejela sliko farne cerkve sv. Martina, zapeli so tudi Štajerski koledniki. Civilnemu obredu zlate poroke je sledil še cerkveni, vodil ga je farni župnik Marijan Fesel. Zlati ženin je delal kot brusilec v Tamu, nevesta pa je skrbela za dom. V zakonu sta se jima rodila sinova Drago in Janez. V jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuki Darja, Simona, Tanja in Mitja, Prijetne trenutke preživljata tudi na domačem vrtu in pri delu okoli doma, Ivan pa je še vedno tudi pri gasilcih kot veteran, v njihove vrste je vstopil pred 56 leti.
Zlatoporočencema iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika,
MG
Gerečja vas • Zlatoporočenca Lešnik
Foto: Langerholc
V soboto, 11. oktobra, sta zlato poroko praznovala Marija in Alojz Lešnik iz Gerečje vasi 20 b. Zlatin ženin je bil po poklicu avtoelektričar, delal je v Talumu, nekaj časa pa tudi v Nemčiji, nevesta pa knjigovodkinja, ki je tudi delala v Talumu. Natanko petdeset let po prvi poroki, poročila sta se 11. oktobra leta 1958 v Hajdini, ju je za zlatoporočenca razglasil hajdinski župan Radoslav Simonič, Andrej Tkalec, svetnik občine Hajdina, pa jima je v spomin na zlato poroko v imenu Občine Hajdina poklonil sliko farne cerkve sv. Martina. V zakonu sta se jima rodila sinova Rado in Branimir, danes pa ju razveseljujejo vnuki Uroš, Miha, Urška in Mojca. Zapel jima je tudi Uroš Sagadin. Obred cerkvene poroke pa je vodil farni župnik Marijan Fesel.
Zlatoporočencema iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • 50 skupnih let zakoncev Kekec

Foto: Langerholc
Četrtega oktobra letos, natanko po petdesetih letih skupnega življenja, sta si prstane ponovno izmenjala Alojz in Frančiška Kekec iz Rogaške ceste 17 na Ptuju. Prvič sta se poročila 4. oktobra leta 1958. Civilni obred je bil na Ptuju, cerkveni del pa v Juršincih. Zlati ženin je bil po poklicu tesar, nevesta pa je skrbela za dom. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa ju razveseljuje že osem vnukov in pet pravnukov, ki so jima ob zlati poroki prinesli tudi najlepšo čestitko.
Zlatoporočencema Kekec iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Cirkulane • Z vroče seje občinskega sveta
Petelinji boji občinskih moz
V cirkulanski sejni sobi je bilo v ponedeljek zvečer, po treh mesecih, kar so se občinski moZje in Zena zadnjič srečali na seji, hudo vroče. Tako zelo, da je bilo potrebno odpreti celo okno, pa ne samo zaradi kurjave ...
Zaropotalo je praktično na samem začetku, ob točki sprejetja rebalansa. Po slednjem se je občinski proračun za letos skrčil s prvotnih dobrih štirih milijonov evrov na 2.300.000 evrov. Kot je pojasnil župan Janez Jurgec, je razlog za to predvsem v prenosu občinskih sredstev in državnega sofinanciranja cest ter vrtca v naslednje leto. Čeprav so po besedah župana vsi občinski odbori predlog rebalansa potrdili, pa je nekaj svetnikov imelo hude pomisleke.
Prvi se je oglasil Milan Žum-bar, ki je sicer svoja vprašanja zapisal in prosil tudi za pisni odgovor, na željo župana pa je potem svoje dvome glasno povedal. Zanimalo ga je predvideno financiranje že obratujočega vrtca: »Po dokumentaciji, sklepih in proračunu za letos je vrednost projekta 932.000 evrov. Država oz. šolsko ministrstvo naj bi prispevalo 713.000 evrov, občina pa 219.000 evrov. Junija smo odobrili še dodatna sredstva iz našega proračuna v višini 150.000 evrov. Iz tega predloga rebalansa danes pa je razvidno, da naj bi bila letošnja realizacija plačil dobrih 378.000 evrov, z rebalansom pa naj bi ta postavka znašala skoraj 758.000 evrov. Zdaj me res zanima, kakšna je planirana in kakšna dejanska vrednost izgradnje vrtca, dokončna, kakšna je planirana finančna struktura, koliko bomo doplačali letos in koliko nam ostane za plačilo v drugem letu, pa tudi, ali bomo zaradi zamude plačila izvajalcu morali plačati še kakšne zamudne obresti?!«
Župan je najprej odgovoril mirno: »Dejanska in planirana vrednost izgradnje vrtca sta enaki, gre za vrednost brez opreme. Država oz. ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) je projekt sofinanciralo v višini obljubljenih 60 %, kar znaša 525.000 evrov in ne 713.000 evrov, kakor smo želeli in na začetku planirali. Sklep o sofinanciranju smo prejeli januarja letos, kasneje, šele pred kratkim časom, pa so nas iz MŠŠ obvestili, da bo njihovo sofinanciranje potekalo v obrokih. Letos do konca leta naj bi prejeli 125.000 evrov, nato pa razliko še v dveh prihodnjih letih, 2008 in 2009. S strani odgovornih pa sem dobil tudi informacijo, da je možnost, da bomo celoten znesek državnega sofinanciranja prejeli že januarja ali februarja naslednje leto. Glede opreme pa lahko povem, da končne cifre še ni, ker še ni vse nabavljeno, račun pa bo znašal med 67.000 in 70.000 evrov. Letos naj bi, kot je zabeleženo v rebalansu, poravnali skupno 757.660 evrov, razliko pa v skladu z dinamiko državnega sofinanciranja. Žal niti osebno nisem vedel, da bodo državna nakazila obročna, vendar tu ne morem in ne
Župan Janez Jurgec je bil tokrat prvič vidno prizadet in jezen, ker večina svetnikov ni hotela potrditi rebalansa, češ da jim ni jasno financiranje vrtca in cest: »Kaj se pa greste? Nihče, prav nihče od vas ne pride nikoli vprašat na občinsko upravo, če vas kaj zanima! Jaz osebno pa res nisem dolžan hoditi do vsakega izmed vas in vsakemu izmed vas posebej razlagati vsako stvar!«
moremo narediti nič! Sem se pa že pogovarjal z izvajalcem in zaradi tega naj ne bi bilo nobenih zamudnih obresti!«
Obročno sofinanciranje vrtca »zrušilo« rebalans
Takšen odgovor pa svetnikov ni pomiril. Oglasil se je Ivan Hemetek: »Jaz osebno zdaj prvič slišim kaj takega! Da bo letos iz državnega proračuna za naš vrtec nakazanih le 125.000 evrov! Prav bi bilo, da bi se o tem vedelo že prej, tudi na otvoritvi vrtca se ni prav nič govorilo o načinu financiranja, deležih ... To se mi ne zdi pošteno. Prikrivanja podatkov sem bil deležen kot svetnik v prejšnji občini Gori-šnica, tu pri nas pa česa takega res nisem pričakoval, sem upal, da bo bolje!«
S tem je županu Jurgcu očitno stopil na žulj, saj je ta prav nič gentlemansko prekinil njegovo besedovanje: »Zdaj pa dovolj! Na sami otvoritvi
končna cifra sploh še ni bila znana, prav tako ne dinamika državnega sofinanciranja. In če bomo, kot pravijo na ministrstvu, že v prvih dveh mesecih naslednjega leta dobili ves denar, ne vidim nobene težave. Gre samo za zamik meseca ali dveh! Itak pa za čisto vse sofinancirane projekte, tudi za ceste, velja, da moramo najprej plačati in založiti svoj denar, šele potem lahko dobimo del vrnjenega. To je enako za vse občine!«
Toda prizadetosti svetnikov, sicer bolj zaradi tega, ker o obročnem plačilu s strani države niso vedeli prav nič kot pa zaradi tega, kdaj bo vrtec dejansko v celoti poplačan, nikakor ni bilo konec. Svoje je pristavila tudi Danica Ranfl, ki se je strinjala s predhodnikoma, da bi to kot občinski svet morali vedeti in da se pač počutijo izigrane ter še dodala, naj se zdaj to financiranje vrtca natančno zapiše, da bodo naslednje leto vedeli, pri čem pravzaprav so. In da bodo to znali razložiti tudi
Najhuje sta (verbalno) trčila župan Janez Jurgec in svetnik Milan Žumbar (na sliki), ki je po županovi obdolžitvi, da so svetniki nedelovni, celo nameraval zapustiti sejo.
ljudem. Pomagal ji je še Mirko Letonja, kar je dokončno razbesnilo župana, ki je vsem po vrsti zabrusil: »Kaj se pa greste? Nihče, prav nihče od vas ne pride nikoli vprašat na občinsko upravo, če vas kaj zanima! Jaz osebno pa res nisem dolžan hoditi do vsakega izmed vas in vsakemu izmed vas posebej razlagati vsako stvar! In da bo tokrat jasno: možno je, da bo ministrstvo ves denar za vrtec nakazalo že v začetku drugega leta, ni pa to nujno!« Nekaj besed je potem še padlo okoli vprašanja, kako je s sofinanciranjem modernizacije glavne ceste skozi Cirkulane, ki se končuje, na kar je Jurgec odgovoril, da denarja iz RRP še ni, so pa že poslani prvi zahtevki in bo nakazan enkrat v prihodnosti, do takrat pa ga bodo zagotovili s prerazporeditvijo svojih sredstev iz drugih postavk, o
Tudi svetnik Ivan Hemetek je jezno in vztrajno nasprotoval potrditvi rebalansa, dokler ne bo jasno prikazano, kako in v kakšnem časovnem zaporedju bo prihajal državni denar za poplačilo izgradnje vrtca.
čemer bodo odločali na prihodnjih sejah. Potem je župan zahteval glasovanje o rebalansu, kar pa je zaustavil Letonja s predlogom, da naj pred sprejetjem rebalansa vseeno upoštevajo pobudo Žumbarja, da najprej dobijo na vpogled natančne zapisane podatke o finančni strukturi odplačila vrtca. S tem je drugič izbil sodu (županove mirnosti) dno. Janez Jurgec je namreč izbruhnil: »Dragi svetniki, pa saj vi sploh ne veste, o čem govorim! S tem rebalansa ne boste spremenili! Ni mi jasno, kaj je zdaj to! Pa saj so vsi občinski odbori rebalans že potrdili! Pisni odgovori bodo, ni dvoma, ampak s tem se rebalans ne bo spremenil, cifre v njem so dejstvo!« Nato je župan zahteval ponovno glasovanje in - ostal »z dolgim nosom«. Pet od devetih svetnikov je bilo namreč proti sprejetju rebalansa, en se je vzdržal, trije pa so bili za ... Presenečenje ni bilo majhno, Jurgec je zbrane kar nekam zgubljeno vprašal: »Zdaj mi pa, prosim, pojasnite, kje je problem? Zakaj vaš ne?«
Mirko Letonja je bil najhitrejši: »Ker je preveč nejasnosti, ne gre, ne moremo tega potrditi. Želimo zapisane natančne finančne podatke o vrtcu in cestah!« Župan je ponovno začel izgubljati mirne živce: »Za kaj pa potem imamo odbore?! Koga pa vi tukaj zastopate?! ... V redu, pripravili bomo te podatke, pridite pa si ponje sami na občino!«
Politični prepih ali (res) nezaupanje ?
Javno je v bran županu stopil le Anton Podhostnik z opombo, da bi si vse te podatke lahko pridobili že pred sejo in kaj so delali, Hemetek pa je na vse skupaj povedal, da je proti rebalansu, ker se mu vse povedano in predstavljeno
ne zdi ravno resnica, med vrsticami pa je dal še vedeti, da občina pravzaprav (po menjavi vlade in s tem tudi kadrov v ministrstvih) nima sploh nobenega zagotovila, da bo res ves denar iz državne blagajne sploh nakazan, še manj pa, kdaj bo. S tem si je »prislužil« krepak županov komentar: »Ivan, vem, da je to zdaj čisto politična odločitev. To pa je v tako mali občini, kot so Cirku-lane, odločitev brez pravega temelja in je protirazvojna, ni v korist občine! Končujem razpravo!«
Pa se vseeno še ni končala, kljub temu da so svetniki prešli k naslednji točki. Začel jo je kar župan sam, ki ga je »padec« rebalansa očitno prizadel bolj, kot je želel javno pokazati. Točka se je namreč nanašala na predloge svetnikov za pripravo proračuna za leto 2009, župan pa je za uvod povedal: »Predlogov je bilo zelo malo, skoraj nič. Sprašujem se, zakaj ste bili izvoljeni?! In že nekaj časa opažam, da postaja naš občinski svet zelo politično usmerjen in zelo ne-delaven!« S temi besedami pa je zadel v živo Žumbarja, ki se ni mogel več zadržati in je prizadeto planil pokonci ter segel županu v besedo: »Zdaj si pa šel predaleč!« Dalje ni prišel, saj ga je preglasil župan, da mu ni dal besede in da naj počaka nanjo, toda Žumbar je zahteval opravičilo in hotel zapustiti sejo, nakar se je vseeno pomiril in sedel nazaj na svoje mesto s pripombo, da bo sicer ostal, sodeloval pa ne več in še dodal: »Vsa krila si odrezal ljudem s svojim odnosom, vsakega zabiješ že v kali!«
Seja se je potem nadaljevala še pozno v noč, a kljub veliko bolj pomirljivemu tonu vseh govorcev je v zraku ostala napetost začetnega spopada med županom in tistimi, ki niso njegovi somišljeniki.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Center vseživljenjskega učenja Podravje
Da bo vsezivljenjsko učenje lažje
V naslednjih dveh mesecih bo Center vseživljenjskega učenja Podravje odprl pet dislokacij Svetovalnega središča, deset Točk vseživljenjskega učenja, v pripravi pa je tudi spletni portal.
»Evropska unija si je postavila smeli cilj postati najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju zasnovano gospodarstvo na svetu, kar lahko dosežemo le tako, da vsakemu posamezniku zagotovimo dostop do potrebnih znanj in sposobnosti, s katerimi bo lahko aktivno sodeloval v socialnem in ekonomskem življenju. Seveda pa to brez vsestranske skladne in stalne strategije vseživljenjske-ga učenja ne bo mogoče,« je pojasnil mag. Petja Janžeko-vič iz Ljudske univerze Ptuj. Projekt Centra vseživljenj-skega učenja Podravje, ki bo v naslednjih dveh mesecih odprl pet dislokacij Svetovalnega središča in deset Točk vseživljenjskega učenja, financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje, njen namen pa je izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
»Vseživljenjsko učenje je danes nedvoumno prepoznano kot pomemben instrument za osebni in profesionalni razvoj posameznika. Številne domače kot tudi primerljive tuje analize kažejo, da v Sloveniji še nismo dovolj uspešni pri zagotavljanju pogojev za udeležbo vseh prebivalcev v procesu vseživljenjskega učenja. Še zlasti socialno izključene kategorije prebivalcev nimajo dostopa do stalnega vseživljenjskega učenja in izobraževanja, s čimer se njihov že tako slabši položaj v socialnem in ekonomskem življenju še poslabšuje,« je še dodal Janžekovič.
Dejavnost Centra vseži-vljenjskega učenja (CVŽU) Podravje predstavlja mrežno povezovanje organizacij, ki v regionalnem okolju izvajajo dejavnost informiranja,
Mag. Petja Janžekovič, koordinator izobraževanja na Ljudski univerzi Ptuj
svetovanja ter različnih vrst vseživljenjskega učenja in organiziranega samostojnega učenja. CVŽU Podravje nastopa kot model dolgoročno usmerjenega povezovanja vseh ključnih nosilcev dejavnosti informiranja, svetovanja ter različnih vrst vseživljenj-skega učenja in organiziranega samostojnega učenja v regiji. »Mreža CVŽU Podravje predstavlja pravno zavezujoča razmerja med partnerji, ki zagotavljajo razvoj konceptualnih, vsebinskih in inovativ-nih organizacijskih rešitev, s čimer se nadgrajuje in razvija dosedanja praksa posamezne v mreži sodelujoče organizacije. S takšnim delovanjem CVŽU Podravje zagotavlja podporo celovitemu in učinkovitemu uvajanju in izvajanju vseživljenjskega učenja na področju celotne regije predvsem z namenom približati izobraževalne možnosti prebivalcem kraju njihovega bivanja zaradi oddaljenosti in slabih cestnih povezav,« je prepričan Janžekovič.
Najpomembnejši cilj projekta je vključiti čim večje število prebivalcev regije v oblike vseživljenjskega učenja, ki zagotavljajo uresničevanje ciljev regionalnega razvojnega programa na področju razvoja človeških virov. Namen
projekta je tudi povečevanje zaposljivosti prebivalstva, zagotavljanje dostopa do svetovanja in informiranja s področja izobraževanja in učenja čim širšemu krogu prebivalcev regije in s tem večje in ustreznejše vključevanje prebivalstva v najrazličnejše oblike vseživljenjskega učenja in izobraževanja. Med pomembnimi cilji je tudi strokovno usposabljanje zaposlenih.
V naslednjih mesecih otvoritev petih Svetovalnih središč in desetih Točk
Svetovalno središče bo v naslednjih mesecih na našem območju dobilo kar pet dislokacij, in sicer v Ormožu, Vidmu pri Ptuju, Kidričevem, Markovcih in na Destrniku. Ljudska univerza Ptuj kot glavni izvajalec projekta zasleduje dva temeljna cilja, in sicer zagotovitev brezplačnega, kakovostnega, strokovnega in celostnega informiranja in svetovanja za odrasle kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju ter obenem povezovanje čim več ponudnikov izobraževalnih in sve-
tovalnih storitev za odrasle v lokalnem okolju v mrežo.
Petim Svetovalnim središčem pa se bo priključilo tudi deset Točk vseživljenj-skega učenja. Glavni cilj delovanja Točk je povečevanje vključenosti prebivalstva v različne oblike neformalnega učenja. Točke VŽU so namenjene vsem prebivalcem regije, delujejo pa v okoljih z neustrezno oziroma nezadostno ponudbo različnih oblik vseživljenjskega učenja in samostojnega učenja ter na geografsko in socialno odmaknjenih območjih. »Na ta način zagotavljajo večjo vključenost ranljivih skupin prebivalstva v različne oblike učenja, zagotavljajo informiranost o možnostih učenja in prednostih, ki jih le to prinaša. Točke predstavljajo tudi odlično priložnost za promocijo vseživljenjskega učenja ter povezovanje ponudnikov in uporabnikov različnih oblik neformalnega učenja. S temi točkami želimo izboljšati pogoje za dostopnost izobraževanja predvsem ranljivim ciljnim skupinam, vzpodbuditi mrežno sodelovanje v lokalnem okolju z vključevanjem novih soizvajalcev, učinkovito izboljševati razna funkcionalna znanja, znanja za samostojno življenje, vzpodbujati nove oblike izobraževanja in sodelavanja z uporabo sodobnih možnosti IKT-tehnologije in s pridobivanjem novih znanj večati socialno vključenost in povezovanje državljanov,« je še pojasnil Janžekovič. V okviru Centra vseživljenjske-ga učenja Podravje bo v kratkem začelo delovati vseh 10 točk vseživljenjskega učenja, in sicer: ZRS Bistra Ptuj, CIPs Ptuj, PRJ Halo Cirkulane, OOZ Ptuj, Knjižnica Ormož, Videm pri Ptuju, Kidričevo, Markovci, Destrnik in Maj-šperk.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Nove ptujske znamke
Tradicija trte in vina ujeta v znamki
Ptuj, ki je tudi mesto trte in vina, ima od torka (28. oktobra) svojo novo znamko. Filatelistično društvo Ptuj je v sodelovanju z MO Ptuj izdalo znamko s podobo Mestnega vinograda v nakladi 1000 kosov.
Ptuj mesto trte in vin
SLOVENIJA
Foto: Črtomir Goznik
28. oktobra je izšla ptujska znamka s podobo Mestnega vinograda.
28. oktobra je izšla tudi znamka s podobo mednarodnega fotografskega mojstra Stojana Kerblerja, o katerem je bil letos posnet tudi novi dokumentarni film. Novo ptujsko znamko bodo predstavili na filatelistični razstavi, ki jo bodo odprli v Mestni hiši na Ptuju pod naslovom Ptuj -mesto trte in vina. Kot je povedal dr. Božidar Koželj, ki je ptujsko filatelistično društvo vodil polnih dvanajst let, bo na tej razstavi kaj videti, saj bo imela 23 vitrin s po 12 listi, spremljala jo bo tudi zloženka. Tega dne bo na voljo tudi spominska kuverta s spominskim žigom, ki posnema podobo boga vina s hiše v Krempljevi 4 na Ptuju. Spominsko kuverto ob znamki
Mestnega vinograda in spominskem žigu krasita tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Širec in ptujska vinska kraljica Tatjana Caf. V sodelovanju s Filatelistič-nim društvom Ptuj je letos izšla tudi ptujska znamka s podobo Mestnega stolpa. Izdali so jo v počastitev srečanja evropskih zgodovinskih mest, ki je bilo prvotno načrtovano za letošnji maj, pozneje pa so ga prestavili na september, a je tudi takrat niso uporabili. Pred dnevi pa so jo le začeli uporabljati, prvič so jo nalepili na kuverte z vabili, s katerimi so vabili na ustanovno skupščino Društva generala Maistra Ptuj, saj gre za dogodek, ki je tudi za mesto izrednega pomena. (MG)
Foto: DB
Talleyrand
Pred dnevi mi je zazvonil telefon sredi noči. Prijatelj, ki me je prebudil iz lepih sanj, je brezpogojno želel mojo takojšnjo prisotnost pri eni družini, stanujoči v centru naše beleprestolni-ce. Ni mi dal niti možnosti, da bi ga vprašal za razlog. Po njegovih besedah je bilo zelo nujno. Oblekel sem se in se napotil na meni do takrat neznan naslov.
Ko sem stopil čez prag stanovanja, mi je postalo vse jasno. Vstopil sem v to, kar so stari Grki imenovali simpoziji: kulturna diskusija po večerji v navdihujočem okolju. Okrog izjemno lepo izklesane mize v stilu jugen-denstila sta sedela dva popularna slovenska politika, en znan kirurg, ena profesorica arhitekture, pomembnejši poslovnež, ameriška študentka umetniške zgodovine in trenutno najpomembnejši, po svetu najbolj cenjen slovenski umetnik. Podrobnosti o temi večera niso pomembne. Diskusija je bila vezana na odnose med določenimi državami in njihovo notranjo politiko. Zavedal sem takoj, da moja prisotnost ni bila v resnici tako nujna in da moja malenkost ni bila povabljena zato, da bi prinesla kakršen koli končen dogovor med nasprotujočimi si idejami. Bila je zaželena zaradi potrebe oziroma želje sodelujočih pri simpoziju po še globlji, čim širši razpravi.
Okrog nas slike, knjižnice, raznorazne umetnine, ki so po potrebi postajale vir ali vsaj podpora določenim trditvam, s katerimi se je ogrevalo ozračje stanovanja.
Vedno sem bil prepričan, da ima okolje veliki vpliv na razmišljanje ljudi, tisti večer sem še bolje razumel, kako sta estetika lepote in zunanja politika povezani. Obe izvirata iz popolne subjektivnosti, iz človeškega egoizma. Obe želita predstavljati vizije, doseči popolnost, ki nastane le iz razumevanja detajlov in neskončnega soočenja nasprotujočih si občutljivosti.
Zunanja politika je pravilno, z občutkom nameščena dleta na marmor s strani umetnika v trenutku, ko sepri-pravlja na udarec s kladivom.
Tako imenovana Nixonova diplomacija namiznega tenisa, s katero je obnovil ameriške odnose s komunistično Kitajsko, je bila klasičen primer dobrega klesanja marmorja, iz katerega noben mednarodni ekspert ni pričakoval nastanka velike umetnine.
Koliko znanstvenikov je takrat v sedemdesetih razumelo, daje bilo za Washington potrebno pristati na sodelovanje s Pekingom, če je želel premagati Sovjetsko zvezo?
Obstajajo osebe, ki znajo uporabljati dleto. Obstajajo predstavniki, ki imajo občutek za podrobnost in vedo, kako pretrgati pasivnost človeštva, vendar nič ne sproži večjih nesporazumov od interpretacije neke podrobnosti.
Karl von Klausewitz je imel prav, ko je napisal, da je »vse temno« v zunanji politiki. Strateg se mora naučiti »čutiti«to, česar ne more jasno videti in oblikovati, to kar je brez oblike. Strateg je umetnik.
Sam Klausewitz, genij, utemeljitelj smernic vojskovanja, ki veljajo še danes, je iskal navdih v verzih Shillerja in v romantični glasbi.
Beležke jeklenega kanclerja Otta von Bismarka so polne Byronovih pesmih. Predsednik Henry Truman, glavni igralec na začetku jedrske dobe in oče teorije containmen-ta, je iskal navdih v knjigah Plutarca.
Vizualna umetnost, glasba, literatura, zgodovina, arhitektura so vedno bile tihe, navdihujoče muze državnikov, ki so preoblikovali mednarodne odnose.
Redkokdaj je takšno dejanje vnaprej natančno načrtovano. Če pa je, postane zelo strogo, učinkovito. Taleyrand je še danes, po vsej verjetnosti, nedosežen primer. Prej škof, potem predsednik francoske skupščine, Napoleonov zunanji minister, zmagovalni vodja francoske delegacije na Dunajskem kongresu in na koncu še kraljevi zunanji minister se nikoli ni lotil neposredno pogajalskih tem. Na oder je stopil vedno preko strankarskih vrat. Znal je sprožiti drugače nemogoče debate pred eno sliko, pri listanju knjig, s prebiranjem najdražjega izvoda Encyclopedie, s prikazovanjem gostom lastnoročne knjige o samomoru Davida Huma, objavljena šele leta 1783, po smrti avtorja.
Srednjeveški grad Valencay, ki mu gaje Napoleon pustil kupiti, je dolga leta veljal za najpomembnejši oder moderne diplomacije. V tamkajšnji pinakoteki in knjižnici so vsi državniki tistega časa, od Pitta do Wellingtona, občutili skrito moč estetike in estetizma.
Zavedujoč se, da živimo v času velikih mednarodnih in notranjepolitičnih izzivov, sem moje gostitelje zapustil tikpred sončim vzhodom z velikim, strastnim, notranjim vprašanjem, ki ga nisem delil z nikomer: kje so danes Tal-leyrandi, Kissingerji, Nixoni, Metternichi. Kje so izobraženi »umetniki«, pripravljeni jim pomagati?
Laris Gaiser
Ptuj • Odprtje razstave
Lugariceve fotografije in kipi
Ena najbolj obiskanih otvoritev razstav na Ptuju zadnje mesece, če ne celo zadnje leto, je razstava fotografij in plastik Bogomirja Lugariča pod naslovom Fotografija je slika.
Umetnik Bogomir Luga-rič, sin svetovno priznanega akademskega slikarja Ptujčana Albina Lugariča, je novo postavljeno razstavo v Salonu umetnosti na Ptuju posvetil svojima staršema. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1991, v njej pa najpogosteje raziskuje umetniški oziroma likovni naboj.
»Bogomir je veliki entuzi-ast in človek, ki zna opazovati ter lastno notranjost povezovati s tistim, kar ga obdaja. Je glasen, kot so glasna sporočila njegovih stvaritev, a slišimo jih lahko le, če smo pripravljeni prisluhniti. Vse prevečkrat se zgodi, da gre dualizem v umetnosti preko svojega okvira ter skuša opazovalca prepričati, da forma nadgrajuje, včasih celo obvladuje vsebino. Da namreč ni pomembno, kaj vidimo, temveč kako gledamo. Famo-zna teza, da je lepota v očeh
Avtorju Bogomirju Lugariču je razstavo pomagala postaviti Nina Jeza.
opazovalca, je enostavno prekratka. Potrjuje resničnost ozkosti opazovanja in ume-
tniku odvzema sugestivni naboj ter kreativno poigravanje s sublimnim. Zato želim, da
poskušamo nekaj nepredstavljivega: da to kar gledamo, poskušajmo tudi razumeti. Nikdar nas ne vabijo k razumevanju, bolj v navadi je, da se v udobju pasivnega sprejemanja zanesemo na tiste, ki za nas pripravljajo tovrstne razstave. Ravno zato nisva želela pripraviti nobene globoke razlage, ne abstraktnih dodatkov. Želimo biti sodobni in umetnost vrniti tistim, ki jo gledate in jo razgalite kot nekaj predvsem dokončnega,« je o razstavi povedala Nina Jeza, ki je Lugariču pomagala pri postavitvi razstave in je avtorica besedila, zapisanega v spremljajočem katalogu.
Svojevrstna Lugaričeva razstava fotografij in kipov bo v prostorih Salona umetnosti na Prešernovi ulici na Ptuju na ogled do 9. novembra.
Dženana Bečirovič
Split • Dnevi slovenskega turizma
Gorisniski folkloristi na Rivi
V Splitu so se v začetku prejSnjega tedna, 20. in 21. oktobra, odvijali Dnevi slovenskega turizma v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO). Med redkimi predstavljavci domače turistične ponudbe iz naSega bližnjega okolja je bila tudi turistična kmetija Kozarčan iz Cirkulan, ki je za popestritev svoje ponudbe na sejem povabila tudi goriSniSke folkloriste.
Slednji so se iz Splita vrnili zelo dobre volje. Vodja skupine Tanja Mihalinec je ob povratku povedala, da je plesalce ob lepem vremenu posebej navdušil zelo topel sprejem domačinov, ki so z zanimanjem spremljali njihove nastope, nič manj pa niso posegali niti po dobrotah, tako tekočih kot trdnih, ki jih je na svoji stojnici ponujal Franc Roškar, lastnik kmetije Kozarčan. »V Split na predstavitev turistične ponudbe
nas je povabil gospod Roškar in moram reči, da je bila to zelo dobra gesta. Odpotovalo nas je osem plesnih parov, publiki pa smo se predstavili vsak dan trikrat z dvema sklopoma plesov, in sicer s spletom svatovskih in spletom pustnih plesov. Z nami, saj sodelujejo v sklopu folklorne skupine Kulturnega društva Ruda Severja, so bile tudi naše ljudske pevke, ki so prav tako nastopile samostojno, z odpetimi venčki pesmi na
temo napitnic,« je povedala Mihalinčeva.
Vse dogajanje se je odvijalo na sloviti splitski Rivi, na prostem, zato je bilo druženje ponudnikov in sprehajalcev ob izjemno lepem in toplem vremenu še toliko bolj prijetno in neformalno: »Res moram posebej poudariti, da smo bili zelo lepo sprejeti, naši vtisi so odlični in upam, da bomo na tovrstnih prireditvah v prihodnje še lahko sodelovali. Seveda pa se ob
Plesalci folklorne skupine iz Gorišnice so s svojimi plesnimi nastopi na splitski Rivi poželi občudovanje domače publike.
tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki so nam finančno pomagali, predvsem donator-jem in občini Gorišnica,« je še povedala Tanja Mihalinec ter dodala, da je bil nad njihovim nastopom pozitivno presenečen tudi predsednik STO Bojan Meden, s katerim so se že dogovarjali tudi o prihodnjih oblikah sodelovanja.
Gorišniška folklorna skupina letos obeležuje sedem let delovanja, aktivno sodelujejo na številnih prireditvah, kamor so vabljeni, brez njih ne mine niti nobena občinska prireditev. Kot svoj največji uspeh štejejo nastop na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih, kar je bil dokaz, da je njihovo delo res uspešno. Za idejo in začetni zagon je poskrbela Jožica Kokot, največ zaslug za prepoznavnost plesne skupine pa si brez dvoma lahko pripne umetniški vodja Slavko Prejac.
»Naša velika želja za prihodnost je, da bi uspeli dobiti tudi t. i. »delovne noše« za naše plesalce, saj je zelo težko predstavljati narodne plese v sedanjih svečanih in pustnih nošah. Upamo, da bo imela občina polsuh tudi za to, kot nam je v preteklosti pomagala pri nabavi noš, ki jih že imamo,« je skrite želje folklornih plesalcev izdala Mihalinčeva.
Tednikova knjigarnica
Praznikoma najbolj pristoji poezija
Tokrat sem izbrala iz zbirke Upočasnitve (2001) Toneta Pavčka pesem Večerna glasba:
Vstopil sem v prostor večerne glasbe. Mrak pada k nogam kakor zvesta žival in gode. Nevidni muzik igra na čelo. Na roke padajo sence, glasne od lastne
ubranosti, le obraz je še v soncu, svetal kakor akord na visoki noti psalmista. Glasba se dviga k luči kot čelo godca, visoko in čisto.
Sonce zahaja. Molitev prihaja kakor zahvala sama od sebe: Iz zemlje, iz zraka, iz vode, iz ust človeka in rož, iz nozdrvi živali.
Stojim v tem blestečem navalu svetlobe kot deček v žitu - v zlati katedrali in jecljam proti nebu potihoma: Hvala.
In iz postumne zbirke Spomin (2005) Janeza Menarta prvi kitici pesmi Poslovilna (na motiv Sergea Reggianija):
Dočakal sem spoštljiva leta, ko svet skoz belo mreno zrem. Razum si nič več ne obeta, prišel čas, da končno grem. A jaz, pogan, uboga zgaga, ki sem pozabil na Boga, spet čutim dušico, ki caga, ko smrt naganja jo s sveta.
Spet mislim na resnice stare, da belo brado nosi Bog, da je svet" Peter fant od fare, ki do poetov ni prestrog. Da smrt je stanje zveličavno, ko skoz oblake smukneš v raj in v rajskem zboru na pozavno igraš »Hosano« vekomaj.
V čast dneva reformacije in dneva spomina izbrala
Liljana Klemenčič
Foto: DZ
Foto: SM
Uroš Veselič
»V meni hočejo ubiti ljubezen do nogometa« Stran 12
Kickboks
Na EP dve bronasti kolajni, Kolednik peti
Stran 12
Dejan Zavec
Poljaki že pripravljajo spektakel
Stran 13 Aldo Ino Ilešič
Naslednje leto v Ameriki
Stran 13
Mali nogomet
Prvo tekmovanje je bilo že leta 1991
Strani 14
Nogomet
Kidričani tokrat boljši od Mariborčanov
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 15. krog
Bo Koper prinesel preobrat?
Ptujčani v nedeljo tudi na peti zaporedni tekmi niso zmagali, boljši so bili Ljubljančani, ki se polagoma vzpenajo na lestvici. Če bodo še kakšen krog nadaljevali s takšnim ritmom (5 zaporednih zmag), potem se bodo hitro priključili vrhu.
Priložnost na nedeljski tekmi z Interblockom je dočakal tudi mladi Ptujčan Rene Vrabl, ki je tako zbral prve minute igranja v prvoligaški konkurenci. »Kar se mene tiče, je bilo super. Vesel sem, da sem lahko debitiral v članskem moštvu v prvenstveni tekmi. Rezultati v zadnjih krogih sicer niso dobri, a glede na dobro delo na treningih lahko kmalu pričakujemo obrat na bolje,« je svoje povedal 19-letni Rene, o katerem se je pohvalno izrazil tudi trener Drulovič: »Poleg Reneja na svojo priložnost čaka še 17-letni Robert Kurež. To so »otroci« Drave, doma vzgojeni igralci, predani temu klubu, ki bodo zagotovo še dobili priložnosti za igranje.«
V nadaljevanju nam je Lju-binko Drulovič, trener Laboda Drave, povedal še nekaj o vzrokih za slabe rezultate v zadnjih krogih. »Po izredno uspešni seriji smo so nabrali veliko kartonov in zaradi tega precej igralcev ni smelo nastopiti (Zilič, Halilovič, Filipovič, Andelkovič). Njihove zamenjave v nekaterih primerih niso upravičile pričakovanj, kar je po mojem mnenju predvsem posledica neizkušenosti; v nekaterih delih tekme nam manjka ravno teh izkušenj. Čeprav smo bili na vseh tekmah vsaj enakovredni svojim tekmecem, nismo znali realizirati svojih priložnosti. Kljub temu trdno verjamem, da imamo potencial, da ta negativni trend
Namesto Pevnika Badžim?
V Domžalah so se kot četrti klub letos odločili za zamenjavo trenerja. Pet porazov v zadnjih šestih krogih je "odneslo" Roberta Pevnika (na sliki), kot najresnejšega kandidata pa se omenja Koprčana Vlada Badžima (možnosti naj bi imela še Pavel Pinni in Tomaž Kavčič). Državne prvake bosta v petek v Ljubljani vodila Dejan Djuranovič in Filip Filipovski.
Serijo štirih zaporednih zmag bodo v petek poskušali nadaljevati Celjani, kar pa bo v mariborskem Ljudskem vrtu vse prej kot lahko. Vijoličasti bodo sicer igrali brez Bačinoviča, Lundra in Mezge; slednji je bil zaradi nepazljivega prekrška izključen v Lendavi, za kar je dobil kar 4 tekme prepovedi igranja - še ena nerazumljiva odločitev disciplinskega sodnika, ki jih letos ne manjka.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Grabič (Interblock) in Borut Semler (Labod Drava) med nedeljsko tekmo, kjer so slavili Ljubljančani. V petek si prvi želi nadaljevati serijo zmag, drugi pa bi rad prekinil serijo neuspehov.
obrnemo v pozitivno smer,« je svoje videnje opisal Drulovič.
Proti Interblocku ste na klopi pustili Kronavetra, Grižoni-ča. Ste bolj zaupali drugim?
L. Drulovič: »Na njihovih igralnih mestih sta tokrat igrala Bošnj ak in Kelenc, ki nista razočarala. Zamenjave so predvsem posledice odnosa na treningih, zato je prav, da dobijo priložnost tudi drugi. Konkurenca je po mojem mnenju zdrava stvar in omenjeni igralci ter vsi ostali imajo vedno priložnost za dokazovanje, ki jih lahko znova uvrsti v začetno enajsterico.«
Kako izboljšati realizacijo, ki je v zadnjih tekmah zares slaba?
L. Drulovič: »Na treningih temu posvečamo veliko pozornosti, potrebno pa se je zavedati, da je to predvsem stvar koncentracije in individualne
kvalitete posameznikov. Pri vsej tej stvari pa je dobro to, da si na vsaki tekmi ustvarjamo priložnosti, s trdim delom pa bomo izboljšali tudi učinkovitost. Seveda se pozna tudi odsotnost kapetana Ziliča, ki je vendarle izkušenejši od ne-
katerih soigralcev.«
Kakšna so vaša pričakovanja pred petkovo tekmo s Koprom?
L. Drulovič: »Zavedam se, da bo to težka in pomembna tekma za njih in za nas. Edino, kar od svojih igralcev pričakujem
je to, da na igrišču pokažejo svoj maksimum. Če nam bo to uspelo, potem imamo velike možnosti za pozitiven rezultat. Upam, da nam bo pri tem s svojim kančkom pomagala tudi sreča, ki je v zadnjih tekmah nismo imeli.«
Kako pa trenutno situacijo vidi Denis Halilovič, 22-letni obrambni igralec, ki bo po odsluženi kazni v petek ponovno smel zaigrati za svojo ekipo."
D. Halilovič: »Naš glavni problem je realizacija, saj ne moremo zabiti gola iz idealnih priložnosti. Ponavadi nasprotna ekipa to kaznuje in tako ostajamo brez točk. Tudi izostanki zaradi kartonov ne morejo biti opravičilo za poraze, saj ekipo sestavljajo tudi igralci, ki čakajo na svojo priložnost na klopi. Trener odloča o tem, kdo bo
nastopil, on pa lahko tudi oceni, kdo je ponujeno priložnost izkoristil in kdo ne.«
Do tekme z Mariborom ste igrali dobro, nato pa je šlo po spletu nesrečnih okoliščin navzdol.
D. Halilovič: »Tekma z Mariborom je bila po mojem mnenju ključna za ta naš slabši niz. Tudi sodnik takrat ni bil na nivoju tekme, kar je ob naši slabi realizaciji pripomoglo k nazadovanju.«
S kakšnimi pričakovanji greste na tekmo v Koper?
D. Halilovič: »To tekmo enostavno moramo zmagati, če hočemo višje po lestvici. Razlike med klubi so minimalne, zato je vsaka tekma pomembna, še posebej s slabše uvrščenimi ekipami. «
JM
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 15. kroga: petek, 31. 10., ob 14.00: Interblock - Domžale, Luka Ko-
per - Labod Drava; ob 18.00: Rudar Velenje			- Primorje, Hit Gorica			Nafta
Lendava, Maribor	MIK CM Celje.					
1. MARIBOR	14	8	5	1	33:19	29
2. NAFTA	14	7	3	4	16:14	24
3. MIK CM CELJE	14	6	5	3	21:14	23
4. INTERBLOCK	14	6	3	5	21:19	21
5. DOMŽALE	14	5	4	5	20:19	19
6. HIT GORICA	14	6	1	7	20:25	19
7. RUDAR VELENJE	14	5	3	6	22:18	18
8. LABOD DRAVA	14	5	2	7	15:19	17
9. PRIMORJE	14	2	6	6	18:22	12
10. LUKA KOPER	14	2	4	8	13:28	10
Nogomet • 2. SNL
Zmaga proti Krškemu za jesenski naslov
Nogometaši Aluminija so v nedeljo v Črnomlju remizirali, čeprav bi lahko glede na dogodke, ki so se odvijali v tem dolenjskem mestecu, ki ima veliko željo po prvoligaškem nogometu, osvojili tudi celotni izkupiček, saj so veliko časa igrali z igralcem, oziroma dvema igralcema več v polju. Glede na to, da so domačini celotno tekmo odigrali "na nož", kot da je to za njih zadnja tekma, osvojena točka ni neuspeh. V ekipi sta manjkala poškodovana Branimir Djokič in Rok Letonja, ki sta sicer standardna igralca udarne enajsterice Kidričanov.
Tekma z Belo krajino je že arhivirana, v nedeljo se piše nova zgodba. V Kidričevo takrat prihaja Krško, ki je v soboto nenadejano premagalo Triglav Gorenjsko: „V nedeljo nas čaka trdi nasprotnik, ki igra podobno kot Belakrajina. Pot do uspeha pa vodi preko kombinatorne igre, kjer moramo žogo spustiti na tla. Zase ne
Foto: Črtomir Goznik
Branislav Djokič (Aluminij, rdeči dres)
morem zagotovo reči, da bom nastopil, saj me čaka še pregled pri zdravniku, ki bo dal svoje
mnenje. Zmaga bi nam veliko pomenila pred srečanjem zadnjega kroga v Ljubljani, proti
Olimpiji,« je dejal zvezni igralec Branimir Djokič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Uroš Veselic
Razočaran sem! V meni hočejo ubiti ljubezen do nogometa.
»Tega ne bi privoščil niti svojemu največjemu sovražniku. Huje je, kot da sem padel naravnost v pekel. Preživljam hude čase ... , če bi vedel, kaj mi bo prinesel šport, ki sem ga od malega ljubil in živel samo zanj, ne vem ... , ne vem ... , nimam besed,« nam je na začetku našega razgovora zaupal vidno razočarani mladi nogometaš, doma iz Vidma.
Ko je že kazalo, da bo izpolnil svoje mladostne sanje, je nekdanji mladinski repre-zentant, 21-letni Uroš Veselič, doživel največje življenjsko in športno razočaranje. Sijajno je začel novo sezono v drugo-ligašu Aluminiju iz Kidričevega, bil je najboljši strelec, pa čeprav nanj pred sezono niso računali. Še več, športni direktor kluba Miran Lipovac mu je že sredi julija izročil podpisano in overjeno potrdilo o odškodnini v višini 10 tisoč evrov. Ob plačilu te odškodnine bi lahko Veselič odšel v katerikoli klub. Zadnji dan prestopnega roka pa se je napadalcu iz Šternta-la nasmehnila sreča. Dobil je mamljivo ponudbo avstrijskega prvoligaša Laska iz Linza, za katerega igra tudi največji zvezdnik naših sosedov zadnjih let Ivica Vastič. Vse je izgledalo kot v pravljici. Ko je podpisal za avstrijskega veli-
»Tega ne bi privoščil niti svojemu največjemu sovražniku,« je o zapletih pri prestopu iz Aluminija v Linz dejal Uroš Veselič.
kana, nam je priznal, da so mu solze sreče kar same privrele na obraz, toda tedaj še ni slutil, da ga čaka pekel zavezništva med Aluminijem in Nogometno zvezo Slovenije. Popolnoma nerazumljiva je bila odločitev NZS, ki mu ni hotela izdati mednarodnega certifikata, češ da ima z Aluminijem podpisano profesionalno pogodbo.
Profesionalec za 335 evrov, nakazanih preko študentske napotnice!?!
»To je velika laž. Vse lahko povem po pravici. Nimam kaj skrivati. Naj bo to tudi poduk nekaterim mlajšim igralcem, da ne bodo nasedali lažnim izjavam klubskih funkcionarjev. Podpisal sem pogodbo, toda na njej nikjer ni bilo napisano ali obrazloženo, da sem igralec neamater oziroma profesionalec. Za borih 335 evrov, ki sem jih prejel preko študentske napotnice, verjetno nisem mogel biti profesionalec, ker si s tem ne bi mogel plačati niti obveznega zavarovanja, kaj šele delovno dobo, saj bi mi potem ostal en samcat evro. Ali naj z njim živim in bom profesionalec? To je noro. Saj ne morem verjeti, kaj se dogaja. Zakaj se v klubu in zvezi tako obnašajo? Verjetno že imajo koristi od tega. Toda to do športa in športnikov nikakor ni pošteno,«
pravi Uroš. Toda to še ni konec zgodbe. Ko so v Kidričevem zavohali avstrijske evre, so takoj hoteli mošnjo napolniti do vrha, pa čeprav neupravičeno. Morda bi tudi kaj kapnilo v žep? Od Linza so zahtevali kar od 70 do 100 tisoč evrov, čeprav je bil na potrdilu o odškodnini
Uroš Veselič: »Sel bom do konca, tudi do vrha UEFE in FIFE, če bo potrebno.«
naveden točen znesek 10 tisoč evrov. »To je preprosto izsiljevanje in nič drugega. Ko je posredoval še moj oče, mu je Lipovac zabrusil, naj prinese 50 tisoč evrov ali pa ne bom igral. To je sramota. Kdaj se bo to končalo?! Naj ne lažejo, da jim je kaj do igralcev, samo do denarja jim je. Za mlade ljudi in športnike pa jim je čisto vseeno. Nisem edini primer, ki se mu je to zgodilo. Toda nekdo mora povedati resnico, da se takšne svinjarije ne bi več dogajale. Res, zelo zelo sem razočaran in potrt. Kaj če mi Avstrijci prekinejo pogodbo? Potem so šle moje sanje po vodi. Raje
na to ne mislim, mi preveč greni življenje,« s hripavim in žalostnim glasom pove mladi nogometaš. Morda za Uroša le še ni vse tako črno. Počakati mora na odločitev druge stopnje komisije za status igralcev pri NZS. Toda ali ni že to dovolj, da Veselič kar dva meseca ne more nikjer igrati, Aluminij pa lepo obrača denar, ki ga je Lask takoj nakazal. »Šel bom do konca, tudi do vrha Uefe in Fife, če bo potrebno. Toda, če pomislim, kaj vse sem že izgubil, potem bi bilo skoraj bolje, da nogometa ne bi nikoli igral!« je končal naš razgovor simpatični Uroš Veselič.
FNM
Kickboks • Evropsko prvenstvo - Varna (Bolgarija)
Dve bronasti kolajni, Kolednik peti
V mestu Varna v Bolgariji je od 20. do 26. oktobra potekalo Evropsko prvenstvo WAKO organizacije za članice in člane v disciplinah semi in full kontakt, aerokikboksu in glasbenih formah. Sodelovalo je 455 tekmovalcev iz 35 držav. Na prvenstvu je nastopala tudi 17-članska reprezentanca Slovenije pod vodstvom selektorja Vladimirja Sitarja ter člana selektorske komisije Bojana Korošca. Na tekmovanju sta sodila tudi slovenska sodnika Marjan Šibila iz Ptuja in Primož Suknaič iz Ljubljane.
Slovenci so na letošnjem prvenstvu osvojili dve bronasti kolajni, in sicer Klemen Buzi-na (Zagorje) do 63 kg v disciplini semi kontakt in Gregor Debeljak (Kranj) do 60 kg v disciplini full kontakt.
Za reprezentanco Slovenije sta nastopala tudi Ptujčana
Sabina in Aleksander Ko-lednik. Sabina je v 1. krogu
izgubila proti Aleksandri Kun-chevi iz Bolgarije z 9:10. Prikazala je slabo borbo in bi ob malo boljši predstavitvi zanesljivo premagala nasprotnico in se uvrstila v naslednji krog. Škoda, imela je lepo priložnost uvrstitve v četrtfinale.
Aleksander je bil v 1. krogu
prosti, v 2. krogu je premagal Thorkilda Sundstrupa iz Danske z 22:15, v 3. krogu oziroma v četrtfinalu pa je moral priznati poraz kasnejšemu finalistu v tej kategoriji Di Leu Gregoriu iz Italije s 16:23. Na koncu je Aleksander osvojil 5. mesto, kar je v takšni konkurenci
Foto: Franc Slodnjak
Ptujčani v Varni (z leve): Marjan Sibila, Sabina Kolednik, Aleksander Kolednik in Vladimir Sitar
Selektor Vladimir Sitar: »Po
napovedih pred odhodom na EP so se naši tekmovalci vrnili s prav toliko medaljami, kot smo si želeli. Lahko rečemo, da je nastop reprezentance Slovenije na tokratnem prvenstvu uspešen in že sedaj smo v pričakovanju drugega dela EP v disciplinah light kontakt in K1 stylu, ki bo novembra v Portugalski, kjer prav tako pričakujemo kakšen vidnejši rezultat naših tekmovalcev. Na prvenstvu v Varni je večina naših tekmovalcev izgubila zelo tesno za točko ali dve, kar kaže, da smo bili zelo blizu še več kolajnam.«
(22 tekmovalcev) in kvaliteti nastopajočih tudi velik uspeh. Ptujčan Andrej Vindiš, ki nastopa za klub iz Izole, je v kategoriji do 79 kg v semi kontaktu izgubil v 1. krogu proti Wojciechu Oktasrzewskemu iz Poljske z 8:11.
Franc Slodnjak
Futsal • 2. SFL - vzhod
Derbi na Hardeku
Ekipa Tomaža velja za največje presenečenje letošnje sezone, saj je s pomlajeno vrsto odlično startala v prvenstvo. S tremi zmagami in enim remijem skupaj s ptujskimi futsalerji zaseda vrh drugoligaške lestvice na vzhodu: »Zelo sem zadovoljen z uvodom v prvenstvo. Poleg osvojenih točk smo se predstavili s solidno igro in menim, da bi do konca prvenstva lahko uspeli izpolniti naš cilj, ki je tretje mesto,« je pred petkovim der-bijem proti ekipi Ptuja povedal trener 'petelinov' Marjan Magdič. V petek ob 19.30 bo na Hardeku po dolgem času odigran zanimiv sosedski derbi, ki bo zagotovo lepo napolnil športno dvorano v Ormožu: »Prej so to bili derbiji s sosedi iz Ljutomera, zdaj so to derbiji z ekipo Ptuja. Gledalci bodo
zagotovo uživali v predstavi, kjer pa vloga favorita popolnoma pripada ekipi s Ptuja. V taboru Tomaža se na to tekmo pripravljamo povsem običajno kot na vsakega drugega tekmeca. Točke ali zmage bomo zelo veseli, skratka potrudili se bomo po naših najboljših močeh in zmaga naj boljši,« je še povedal Magdič.
Z velikim pričakovanjem derbi pričakujejo tudi igralci. »Za takšne der-bije živimo, treniramo in nato v njih uživamo. Verjamem, da bo vzdušje na Hardeku pravo, kot v starih časih, ko smo igrali v prvi ligi. Upam, da bo zmaga ostala doma,« je pričakovanja pred tekmo med Tomažem in Ptujem opisal eden izmed najizkušenejših v taboru 'petelinov' Dušan Bohinec.
UK
Strelske novičke
Zmaga Petre Vernik
1. B-liga pištola
1.	SD MROŽ VELENJE	1108	15
2.	SD ŠTEFAN KOVAČ	1099	12
3.	SD VREMŠČICA	1096	10
4.	SD MORIS	1091	9
5.	SD DOMŽALE	1087	8
6.	SD KAMNIK	1087	7
7.	SD TRZIN	1080	6
8.	SD ŠKOFJA LOKA	1077	5
9.	SD CELJE	1076	4
10.	SD DORNAVA	1070 3
11.	SD JUTEKS ŽALEC 1059 2
12.	SD GORENJA VAS 1052 1 Pomen kolon: Št. krogov na 1. turnirju, št. točk
Posamični rezultati: 1. Božidar Kolarič, SD Dornava, 378, 2. Miha Grohar, SD Domžale,
376,	3. Renato Sterman, SD Mrož Velenje, 375, 28. Staša Simonič, SD Dornava, 355, 36. Bruno Sincek, SD Dornava, 337 ...
1. B-liga puška
1.	SD MESTO LJUTOMER	1164	15
2.	SD JEZERO DOBROVNIK	1160	12
3.	SD ČRENŠOVCI	1156	10
4.	SD PREDDVOR	1145	9
5.	SD GORENJA VAS	1144	8
6.	SD TS ORMOŽ	1144	7
7.	SD JUTEKS ŽALEC	1139	6
8.	SD KOVINAR ORMOŽ	1131	5
9.	SD POSTOJNA	1128	4
10.	SD LESKOVEC	1024	3
11.	SD RADGONA	1123	2
12.	SD TELEKOM	1123	1 Posamični rezultati:
1. Martin Strempfl, SD Mesto Ljutomer, 396, 13. Jan Sumak, SD Kovinar Ormož, 383, 14. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 382, 19. Anton Novak, SD TS Ormož, 382, 22. Boris Hergula, SD TS Ormož, 380, 26. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož,
377,	33. Grega Polajnko, SD Kovinar Ormož, 371
Mladinske lige
V nedeljo se je v Portorožu s prvim turnirjem začela državna mladinska liga za kadete in kadetinje ter mladince in mladinke s puško in pištolo ter pokal prijateljstva za naše najmlajše
strelce, pionirje in pionirke, v streljanju s serijsko zračno puško. Za razliko od članskih kolegov, se je državna mladinska liga spremenila samo v nekaterih podrobnostih: tako se bo tudi njim na koncu sezone izbrisal najslabši rezultat, po koncu tekmovanja pa bomo v seštevku pokalnih točk dobili mladinskega pokalnega prvaka v ekipni in posamični konkurenci.
Na prvem turnirju je med mladinci s puško nastopil kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je v močni konkurenci 26 strelcev dosegel 375 krogov in osvojil dobro 7. mesto. Med mladinkami s puško je dober nastop uspel tudi Barbari Muhič iz SD TSO, ki je s 375 krogi osvojila 5. mesto.
Pri mladinkah s pištolo je Staša Simonič iz SD Dornava dosegla 363 krogov in osvojila 2. mesto, Ptuj-čanka Mateja Pešakovič pa s 334 krogi 3. mesto. V disciplini kadetov s pištolo so dober nastop dosegli tudi juršinski strelci, ki so v ekipnem delu z 933 krogi osvojili 2. mesto, med posamezniki pa sta Ivan Druzovič in David Kekec s 329 in 324 krogi osvojila dobro 5. in 6. mesto. Novinec v ekipi SD Juršinci Gregor Ve-senjak je v svojem prvem nastopu z 280 krogi osvojil 13. mesto.
Med kadetinjami s pištolo je svoj krstni nastop v državni ligi dočakala Ptujčanka Sara Rojko, ki se je odlično odrezala in na svoji prvi tekmi dosegla 320 krogov ter osvojila 2. mesto, za zmago pa ji je zmanjkal en krog! Med kadeti s puško so tudi ormoški strelci Kovinarja (ekipno 4. mesto) dosegli nekaj odličnih rezultatov: Jan Sumak je s 374 krogi osvojil 4. mesto (za stopničkami zaostal za en krog), Grega Polajnko je s 369 krogi osvojil 7. mesto.
Med pionirkami so posamično in ekipno zmago dosegle strelke Kovinarja iz Ormoža! Najboljša med posameznicami je bila Petra Vernik s 185 krogi, Melanie Habjanič in Melisa Kosi pa sta s 170 in 164 krogi osvojili 5. in 6. mesto. Za vsaj razred so izstopale tudi v ekipni razvrstitvi, kjer so zmagale s 518 krogi in najbližje zasledovalke prehitele za 81 krogov!
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Juršinski kadeti so v Portorožu v ekipnem delu osvojili 2. mesto.
Namizni tenis • 3. SNTL
V športni dvorani v Cirkovcah sta se v drugem krogu pomerila domača ekipa Cirkovc in druga ekipa Ptuja. Po pričakovanjih so gostje proti močno spremenjeni domači ekipi slavili zmago; domačini so se dobro upirali gostom samo na začetku.
Cirkovce - Ptuj II 1:5
Slaček - Ber 2:3, Napast - Ovčar 3:2, Štern - Krušič 1:3, Napast - Ber 1:3, Slaček - Krušič 0:3, Hergan - Ovčar 0:3.
DK
Bowling • Podjetniška liga
Po rednem delu Tames, kdo na koncu?
S 7. krogom se je končal redni del letošnje jesenske podjetniške lige. Zadnji krog je dal še zadnje odgovore o tem, katere ekipe se bodo pomerile v skupini za prvaka (vanjo so se uvrstile dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine) in katere v skupinah za razvrstitev od 7. mesta dalje. V skupinah A in B je bila situacija jasna že pred zadnjim krogom, v skupini C pa so se štiri ekipe bolj ali manj enakovredno borile za prvi dve mesti. Na koncu sta kratko potegnili Inplan in Hip-hop, tako da sta SAR in VGP Drava zasedli prvi mesti.
Najboljši ekipni rezultat kroga je dosegla ekipa SAR (2707), posamezni pa Dušan Lozinšek (Maska Caffe). Največ točk iz posameznih dvobojev so za svojo ekipo v celotnem rednem delu zbrali Igor Vidovič (44), Danica Šegula (42, oba Tames) in Branko Kelenc (40, VGP Drava).
Rezultati 7. kroga:
Skupina A: Tames - Modmed 6:2, Maska Caffe - MP ptuj 8:0, MO Ptuj - Garant zavarovanje 6:2. Prosta je bila ekipa DaMoSS.
1.	TAMES	42	165,1
2.	MASKA Caffe	34	164,3
3.	DaMoSS	29	148,6
4.	MO Ptuj	27	151,3
5.	GARANT Zavarovanje 12	128,7
6.	MODMED	12	127,2
7.	MP Ptuj d.o.o.	12	126,3
Skupina B: Talum - Gravitas 8:0, Intera - Ilkon candles 4:4, Avtopre-vozništvo Novak - Bowling center Ptuj 6:2. Prosta je bila ekipa Radio-Tednik.
1.	TALUM	36 155,2
2.	INTERA	33	159,8
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 759, 2. Bojan Kla-rič (SAR) 742, 3. Matej Rifelj (Intera) 739, 4. Aleš Korošec (Maska Caffe) 718, 5. Mojca Kotnik (SAR) 713, 6. Tomi Držaj (db Transport) 694, 7. Silvo Gjurasek (Avto. Novak) in Marjan Varvoda (MO Ptuj) 687, 9. Marko Šamperl (Hip-hop) 682, 10. Vito Golob (Projekta) 679.
3.	RADIO - TEDNIK Ptuj	29	153,8
4.	BOWLING CENTER Ptuj	23	146,2
5.	AVTOPREVOZ. NOVAK	18	146,1
6.	ILKOS CANDLES	17	136,7
7.	GRAVITAS d.o.o.	12	121,1
Skupina C: SAR avtomatizacija - Projekta ing. 8:0, Hip-hop - Inplan 6:2, db Transport - PSS Ptuj 5:3. Prosta je bila ekipa VGP Drava.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA34159,7
2.	VGP DRAVA	31	159,3
3.	INPLAN	29	155,6
4.	HIP-HOP	28	152,3
5.	db TRANSPORT 24	156,8
6.	PSS PTUJ d.o.o. 16	146,5
7.	PROJEKTA ing,	6	135,5
Najboljši posamezniki po 7. krogih: 1. Robert Šegula (Tames) povprečje 179,3, 2. Aleš Korošec (Maska Caffe) 178,3, 3. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik) 177,4, 4. Branko Kelenc (VGP) 173,9, 5. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 171,9, 6. Bojan Klarič (SAR) 171,4, 7. Tomi Držaj (db Transport) 170,8, 8. Branko Stele (Intera) 170,3, 9. Vito Golob (Projekta) 169,1, 10. Marko Drobnič (Talum) 168,1.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Tamesa je v rednem delu lige zbrala največ točk.
Mali nogomet • DMN Lenart
Super A1-liga
Rezultati 2. kroga: ŠD Zavrh - ŠD Selce 3:2 (1:1), KMN Remos Gradb. Anžel - ŠD Trnovska vas 3:2 (1:1), KMN Sv. Trojica Legija - KMN Mobi-com 5:4 (2:2), KMN Sv. Ana ml. - Or-fej 5:4 (0:1), KMN Torpedo 05 - ZGD Slik. Goričan 1:6 (1:2).
Vrstni red po 2. krogih: Slik. Go-ričan 6, KMN Sv. Trojica-Legija 4, Torpedo 05, ŠD Zavrh, Mobikom, ŠD Selce, Remos - Anžel, Sv. Ana ml. 3, Orfej 1, Trnovska vas 0 točk.
1. DESTRNIK-VIR. 8	7	0	1	65:30	21
2. M-T. LORMANJE 8	5	1	2	46:22	16
3. CERKV. LOTOS 8	5	0	3	45:44	15
4. OLD BOYS ml. 8	3	1	4	35:43	10
5. ŠD VITOMARCI 8	3	1	4	46:47	10
6. SAND. FAŽ 8	2	2	4	38:55	8
7. PERNICA ml. (-1) 8	2	1	5	49:69	6
8. ŠD ŽERJAVCI 8	2	0	6	22:36	6
A-liga
Rezultati 8. kroga: ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠD Destrnik-virtuozi 2:7 (0:2), ŠD Žerjavci - M-trgovina Lor-manje 2:7 (1:3), ŠND Old boys ml. - DMNR Sand. Faž Vartom 5:4 (2:1), ŠD Vitomarci - ŠD Pernica ml. 10:4 (4:0).
B-liga
Rezultati 8. kroga: KMN Sv. Trojica - KMN Cerkv. Pri Antonu ml. III 6:4 (2:2), KMN Sv. Trojica II - ŠD Pernica veterani 2:7 (1:4), KMN Benedikt - Rdeči vragi 8:1 (3:0).
1.	SV. TROJICA 8	7	0	1	68:24	21
2.	RDEČI VRAGI 8	6	0	2	40:27	18
3.	BENEDIKT 8	5	0	3	51:37	15
4.	PERNICA V. (-1) 8	4	0	4	40:31	11
5.	CERKV. ml.III (-3)8	1	1	6	20:56	1
6.	SV. TROJICA II 8	0	1	7	11:55	1
Zmago Šalamun
Boks • Dejan Zavec
Poljaki že pripravljajo spektakel
Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec je imel svoj zadnji profesionalni dvoboj pred več kot štirimi meseci v Mariboru (po točkah je premagal je Marca Cattikasa), po vseh napovedih pa naj bi konec novembra spet stopil v ring. To bo dvoboj za naslov evropskega prvaka v velterski kategoriji, kjer bo njegov tekmec Poljak Rafal Jackie-wicz (41 dvobojev, 32 zmag, 18 s K. O., 1 neodločen). Le-ta je septembra nekoliko presenetljivo premagal Belgijca Jackso-na Osei Bonsa in mu odvzel titulo evropskega prvaka. Dejan je že precej časa prvi izzivalec na lestvici EBU (evropske boksarske zveze), zdaj kaže, da bo to pravico do naskoka na evropski vrh končno lahko izkoristil.
»Vse kaže na to, čeprav bom sam verjel šele takrat, ko bom stal v ringu. To rečem malo v šali in precej zares, saj se mi je že prevečkrat zgodilo, da so me prepeljali žejnega čez vodo in sem na koncu, čeprav ne po svoji krivdi, ostal brez napovedanih dvobojev. Da bi se prepričal o resnosti namer Poljakov, sem obiskal nekaj njihovih in-ternetnih boksarskih forumov, tam pa sem dobil potrdilo, da se za ta dvoboj dejansko vse pripravlja in da se boksarski navdušenci že pripravljajo na spektakel, ki se obeta v Katovi-cah,« je za uvod povedal Dejan, ki se trenutno nahaja v Nemčiji in se marljivo pripravlja na dvoboj s Poljakom. »Treniram z Dirkom Dzemskim, s katerim sem pred letom že sodeloval, saj se v klubu s Torstenom Schmitzom, mojim zadnjim
Kolesarstvo • Aldo Ino Ilešič
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v dosedanji profesionalni karieri še neporažen; v 26 dvobojih je zabeležil 25 zmag (14 s K. O.), en dvoboj pa se je končal brez odločitve.
trenerjem, še dogovarjajo. Sam si mesec pred napovedanim pomembnim dvobojem ne morem privoščiti negotovosti glede trenerja, zato je bil Dzemski logična izbira.«
Dejan nam je v telefonskem pogovoru razkril tudi zanimivost, povezano z Donom
Kingom, najslavnejšim boksarskim menedžerjem. »Mojemu menedžerju Ulfu Steinforthu je prišlo na uho, da se Don King, ki se je takrat nahajal v Nemčiji, zanimal zame. V roku nekaj ur me je poklical vsaj desetkrat in me vedno znova spraševal, ali sem se kaj dogovarjal z njim.
Rafal jackiewicz (Poljska)
Rafal Jackiewicz je februarja dopolnil 31 let, v svoji doslej pet let trajajoči profesionalni karieri pa je poleg 32 zmag zabeležil tudi 8 porazov. Na prvi pogled torej nič kaj prepričljiva statistika, ki pa v sebi skriva past: zadnji poraz namreč sega v leto 2005, ko ga je na Siciliji premagal domačin Grassellini. Za tem dvobojem je »Pogumno srce«, kot je Poljakov vzdevek v boksarskem svetu, zabeležil 17 zaporednih zmag!
Naslednje leto v Ameriko
Ptujčan Aldo Ino Ilešič je letos vsekakor opozoril nase. Po prehodu iz ptujske Perutnine v kranjsko Savo je ponovno dokazal, da gre za odličnega kolesarja, dovolj samozavestnega, da natančno ve, kaj hoče. Ob udeležbi na dirkah na Stari celini se je letos dvakrat preizkusil tudi v ZDA, kjer je nastopil na dirkah, ki jim mi rečemo »kriterijske«. Na teh se je dobro odrezal, predvsem v drugem bivanju v Ameriki, kjer je na koncu osvojil drugo mesto. To pa ni nikakor ostalo neopaže-no.
»V Ameriki so takšne dirke veliki spektakel, zbere se veliko gledalcev ob progi, tako da imaš občutek, da si v kontaktu z njimi. Ob vsem tem so še medijsko dobro pokrite in moram reči, da sem bil prav zadovoljen s svojimi nastopi.«
Kako bi ocenil minulo sezono v dresu kranjske Save, sicer sedaj že bivšem klubu?
A. I. Ilešič: »Za mano je izjemna sezona, polna uspehov in napredka, kar je presenetilo tudi mene. Vsekakor pa ob tej priložnosti ne smem pozabiti na vse fante iz ekipe, ki so mi pri večini zmag in dobrih rezultatih pomagali, da sem bil v zaključkih dirk dovolj spočit in v pravi poziciji, da sem potem lahko opravil tisto, kar zmorem najbolje, torej sprintati zadnjih
Aldo Ino Ilešič bo kariero nadaljeval v ameriški ekipi Tam Type 1
300 metrov do ciljne črte. Eden izmed glavnih dejavnikov, ki so bili povod za moje uspehe, je trener Miran Kavaš. Lahko rečem, da mi je na nek način na novo odprl oči v smislu treninga, pogleda na kolesarski šport in tudi na življenje ob športu. V Savi so mi omogočili tudi dirkanje na kriterijih v ZDA, kjer sem zmagal štirikrat. Tam je moje dirkanje opazila tudi ekipa, za katero bom vozil prihodnjo sezono. Ob tej priložnosti bi se zahvalil za podporo tudi
sponzorjema, Bike-Eku in Kiro-praktiki Weiss.«
Tvoja nova ekipa bo Tam Type 1. Podpisal si enoletno pogodbo z njimi.
A. I. Ilešič: »Odločitev je bila na nek način zelo težka. V Savi sem imel vse, kar sem potreboval, manjkali so le nastopi na večjih dirkah, kjer bi bil v stiku s PRO-tour in PRO-continental ekipami. In to je bil razlog, da sem se odločil za prestop. V ekipi, ki bo registrirana kot kontinentalna, bo 16 kole-
Mirno sem mu odgovarjal, da imam z nemškim klubom veljavno pogodbo, po koncu veljavnosti le-te pa bom ponovno pretehtal vse ponudbe in izbral zase najboljšo,« je o tej zanimivosti v smehu odgovarjal Zavec, ki bo naslednji teden za nekaj dni spet prišel v Slovenijo.
Že sedaj je zanimanje slovenskih ljubiteljev boksa za ogled dvoboja v Katovicah veliko, zato se že pojavljajo pobude o organiziranem avtobusnem prevozu na Poljsko. Več o tem pa bo zagotovo znano v naslednjih dneh.
JM
sarjev. Vodstvo in menedžerski del ter tudi del tekmovalcev prihajajo iz nekdanje PRO-continental ekipe Navigators, ki je zaradi umika sponzorja razpadla leta 2007. Glavni sponzorji ekipe so podjetja, ki proizvajajo inzulin in merilce sladkorja v krvi. In to tudi predstavlja ime ekipe, sladkorna bolezen tipa 1. Iz tega razloga nastopajo za ekipo tudi štirje tekmovalci z diabetisom tipa 1, saj želijo pokazati vsem, da se tudi s takšno boleznijo lahko ukvarjaš z vrhunskim športom.«
Ti veljaš za odličnega sprinterja. Ali bo temu primerna tudi vloga v novem klubu?
A. I. Ilešič: »Vsekakor. Na kriterijskih dirkah bomo poizkušali biti najboljša sprinterska ekipa, saj bomo zastopani s kar tremi sprinterji. Pričakovanja so velika na obeh straneh in menim, da sem jim kos. Za prihodnost pa lahko povem le to, da bom ostal tam, kjer lahko napredujem.«
Novi klub je v ZDA, zato predvidevamo, da se boš tja tudi preselil.
A. I. Ilešič: »Vsekakor se selim v ZDA. Prve priprave bodo januarja v Kaliforniji. Stanovanje si bom poiskal tam, kjer je ugodno podnebje in dober teren za trening. Dirkali bomo v ZDA, Avstraliji, Novi Zelandiji, Mehiki, Evropi in Aziji, tako da veliko časa v svojem stanovanju verjetno ne bom preživljal.«
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Začetki ligaškega tekmovanja v MNZ Ptuj
Športni napovednik
Prvo tekmovanje je bilo že leta 1991
Mineva 50 let, ko smo se kot »mulci« podili za žogo in brcali pod različnimi imeni: Ruševine (današnja KBM, d. d., in Minoritska cerkev), Bloki (travnata površina med Gregorčičevim drevoredom in CMD), Ljudski vrt, Ljutomerska, Park, Sejmišče (TCQ ...), Bire (Ptujsko jezero) in kasneje Benfika, Inter, Drava ...
Največ zaslug za razvoj futsa-la na našem območju gre pripisati Medobčinski nogometni zvezi Ptuj (MNZ Ptuj), ki letos praznuje 30 let delovanja.
Prvi koordinator za mali nogomet pri MNZ Ptuj je bil Dušan Čeh. Tekmovanje se je imenovalo Serija 7. Ekipe, ki so tekmovale: Tarok, Čevljarstvo Miloš, Karolina, Budina, Moja čokolada, Farmerji, Klub 13, Turnišče. Turnirji odprtega značaja so potekali samo v pavzi velikega nogometa. Ta razvoj je prinesel potrebo po ligaškem sistemu.
KMN Tarok,
Kovinostrugarstvo
Zamuda,
Videoteka Lady ...
Komisijo je sestavljajo pet članov: prvi predsednik komisije za mali nogomet v MNZ Ptuj Edi Pohorič, Fredi Kmetec, Janko Marčič, Marko Potočnik, Bogdan Pavlica in Stanko Šo-
KMN Poetovio na začetku uspešne poti
štarič. Junija leta 1991 je bilo organizirano prvo ligaško tekmovanje v legendarni »Luknji« na rokometnem igrišču zraven Ptujske mlekarne. Tekmovanja v ligi se je udeležilo 12 ekip po dvokrožnem sistemu: Video Panda, KMN Vitomarci, KMN Tarok I, Gorišnica, Benetton, Videoteka Lady, KMN Tarok II, Svinčniki, KMN Poetovio, Mitra, Kovinostrugarstvo Zamuda, Markovci in Juršinci.
Letni del je potekal na igrišču v »Luknji«, zimski pa prvič v dvorani Center. Prva zmagovalna ekipa lige je bila ekipa KMN
Poetovio, drugo mesto je zasedla ekipa Kovinostrugarstvo Zamuda, tretje mesto Video Panda, četrto Svinčniki, peto Benetton, šesto Markovci, sedmo mesto Tarok I, osmo mesto Tarok II, deveto mesto Juršinci, deseto Mitra, enajsto Gorišnica, na dvanajsto mesto pa se je uvrstila ekipa KMN Vitomarci.
Rekorder je KMN Poetovio
Zaradi velikega zanimanja se je v sezoni 1992/93 ustanovila
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Kidričani tokrat boljši od Mariborčanov
1. SML
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Maribor 1:0, Mura 06 - NŠ Poli Drava 4:2, Krka - Rudar Velenje 3:1, MIK CM Celje - Dravograd 2:2, HIT Gorica - Simer šampion 2:1, Luka Koper - Bilje Primorje 1:1, Interblock - Slovan 0:0, Triglav - Domžale 1:2.
1. DOMŽALE	11	9	1	1	27:9	28
2. ALUMINIJ	10	8	1	1	29:13	25
3. INTERBLOCK	11	6	5	0	21:8	23
4. HIT GORICA	11	7	2	2	19:10	23
5. MARIBOR	10	6	2	2	20:12	20
6. MURA 05	10	6	1	3	23:20	19
7. MIK CM CELJE	11	5	2	4	24:17	17
8. TRIGLAV	11	4	3	4	23:17	15
9. LUKA KOPER	11	3	5	3	21:18	14
10. SLOVAN	11	4	1	6	12:17	13
11. SIMER ŠAMP.	10	3	2	5	18:20	11
12. DRAVOGRAD	11	2	4	5	13:19	10
13. POLI DRAVA	11	2	1	8	11:24	7
14. KRKA	11	1	3	7	13:30	6
15. BILJE-PRIMOR. 11		1	2	8	13:26	6
16. RUDAR (V)	11	0	3	8	7:34	3
ALUMINIJ - MARIBOR 1:0 (0:0)
Strelec: 1:0 Krajnc (78)
Aluminij: Zajc, Pislak, Rešek, Štrukelj (Jovič), Črnčič, Milec, Koren, Draškovič, Lončarič, Krajnc (Šešo), Meznarič. Trener: Bojan Flis.
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 4:2 (2:1)
Strelci: 0:1 0:1 Grajfoner (10), 1:1 Feguš (12), 2:1 Tompa (42), 2:1 Slavič (65), 3:2 Dirnbek (71), 4:2 Ši-poš (82)
NŠ Poli Drava: Klevže, Roškar, Pečnik, Fekonja, Dirnbek, Šoštarič (Kozel), Vidovič (Gril), Sahiti, Kurež, Frumen (Jazbec), Grajfoner. Trener: Franci Fridl.
1. MARIBOR	10	8	1	1	24:4	25
2. DOMŽALE	11	8	1	2	20:11	25
3. HIT GORICA	11	7	1	3	16:9	22
4. LUKA KOPER	11	6	2	3	24:10	20
5. MIK CM CELJE	11	6	1	4	18:12	19
6. SIMER ŠAMP.	10	6	1	3	18:12	19
7. MURA 06	10	5	3	2	15:10	18
8. ALUMINIJ	10	5	2	3	16:8	17
9. INTERBLOCK	11	4	4	3	21:17	16
10. RUDAR (V)	11	4	2	5	17:20	14
11. POLI DRAVA	11	3	4	4	14:12	13
12.SLOVAN	11	3	3	5	12:11	12
13. KRKA	11	2	3	6	10:25	9
14. TRIGLAV	11	2	2	7	11:30	8
15. DRAVOGRAD	11	0	3	8	9:27	3
16. BILJE-PRIMOR	. 11	0	1	10	5:36	1
1. SKL
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij
-	Maribor 0:0, Mura 05 -NŠ Poli Drava 0:2, Krka - Rudar Velenje 1:2, Hit Gorica - Simer šampion 1:3, MIK CM Celje - Dravograd 5:0, Luka Koper - Bilje Primorje 4:0, Interblock
-	Slovan 2:2, Triglav - Domžale 0:1.
tudi druga liga malega nogometa, ki se je igrala v športni dvorani Mladika. Tako imamo od leta 1992/93 v MNZ Ptuj dve ligi, I. in II. razred, ki se sedaj igrata v dvorani Center. Največkrat so bili prvaki MNZ Ptuj KMN Poetovio, in sicer 11-krat, drugi zmagovalci pa so bili Majolka, Kovinostrugarstvo Zamuda, Riks Cafe, Mark 69.
Na območju MNZ Ptuj potekajo tudi lige malega nogometa v Juršincih, Ormožu, Gorišnici in Slovenski Bistrici, ki pa niso pod okriljem MNZ Ptuj.
Ivo Kornik
NŠ Poli Drava: Topič, Simonič, Perger, Topolnik, Roškar, Kajzer, Pernek (Pukšič), Ljubec (Petrovič), Hauptman (Domjan), Matjašič (Kocuvan), Pauko (Strel). Trener: Damjan Vogrinec
LIGA U-14
REZULTATI 12. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:0, Mura 05 - NŠ Poli Drava 9:0, Brežice - Dravograd 1:4, Maribor - Nafta 6:0, Nissan Gerk Jarenina - AHA EMMI Bistrica 4:0, Radgona - MIK CM Celje 0:8, Tehnostroj Veržej - Ljutomer 3:0, Simer šampion - Železničar 0:1.
9 2 9 2
ALUMINIJ - MARIBOR 0:0
Aluminij: Duh, Čeh, Ostroško, Vin-diš, Polajžer, Vindiš, Medved, Pulko, Pučko (Sitar), Perger (Žurej), Petek, Rumež. Trener: Simon Vidovič.
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 0:2 (0:1)
Strelca: 0:1 Matjašič (30), 0:2 Perger(75)
1.	DRAVOGRAD 12 11 0
2.	MURA 05 12
3.	MIK CM CELJE 12
4.	MARIBOR 12 9 1 2
5.	RUDAR VELENJE 12
6.	ŽELEZNIČAR 12
7.	SIMER ŠAMPION 12
8.	TEHNO. VERŽEJ 12
9.	NŠ POLI DRAVA 12
10.	ALUMINIJ 12
11.	NAFTA 12
12.	BREŽICE 12
13.	F. JARENINA 12
14.	A. E. BISTRICA 12
15.	LJUTOMER 12
16.	RADGONA 12
8 2 2 8 1 3 7 1 4 7 1 4 6 0 6 4 2 6 4 1 7 4 0 9 2 1 9 1 0 11 0 0 12 0 0 12
31:8 46:8 30:5 56:8 38:10 51:11 29:12 29:12 28:27 11:17 28:31 17:40 22:30 10:64 3:50 1:102
Mladinska ekipa Aluminija je v tem krogu premagala vrstnike iz Maribora.
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ 1:0
(1:0)
Strelec: 1:0 Omerovič (50)
Aluminij: Frlež, Rajh (Gerečnik), Zajc, Leskovar, Dvoršak-Špehar, Ca-futa, Špehonja (Planinšek), Sagadin, Podbrežnik (Koren), Šešo, Goljat. Trener: Tomislav Grbavac.
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 9:0 (5:0)
Strelci: 1:0 Slana (2), 2:0 Slana (3), 3:0 Lotrič (12), 4:0 Golob (17), 5:0 Kozar (34), 6:0 Magdič (41), 7:0 Lotrič (44. iz 11-m), 8:0 Lotrič (58), 9:0 Lotrič (67)
NŠ Poli Drava: Megla, Leskovar, Slanič (Nahberger), Hliš (Kmetec), Trep, Zupanič (Abraham), Metličar, Golob, Čeh, Kirič, Pivko (Rogina). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - PETEK ob 14.00: Luka Koper - Labod Drava, Interblock - Domžale ob 18.00: Rudar Velenje - Primorje, HIT Gorica
-	Nafta, Maribor - MIK CM Celje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA -JNEDELJA ob 14.00: Aluminij - Krško, Mura 05
-	Livar, Zagorje - MU Šentjur, Bonifika - Bela krajina, Triglav Gorenjska
-	Olimpija.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 13. KROGA - PETEK ob 14.00: Stojnci - Tehnostroj Veržej, Paloma -Malečnik; NEDELJA ob 14.00: Trgovine Jager - Mons Claudius, Dravinja Kostroj - Odranci, Črenšovci - Šmartno, Koroška Dravograd
-	Čarda, Simer šampion - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - PETEK ob 14.00: Podvinci - Tehnotim Pesnica, Peca - Jarenina Šentilj; NEDELJA ob 14.00: Holermuos Ormož - AHA EMMI Bistrica, Pohorje - Brežice, LKW Jack Gerečja vas - Partizan Fram, GIC Gradnje Rogaška - Šoštanj, Bukovci - Zreče.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - PETEK ob 14.00: Apače - Videm, Cirkulane -Hajdina, Pauman Pragersko - Boč, Središče - Oplotnica; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica; ob 14.00: Dornava - Rogoznica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - PETEK ob 14.00: Tržec - Hajdoše, Podlehnik -Slovenja vas, Leskovec - Markovci, Zavrč - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 14.00: Makole - Zgornja Polskava, Grajena - Lovrenc.
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
PARI 11. KROGA - ČETRTEK ob 15.15: Leskovec - Bukovci, Dornava - Gorišnica, Ormož - Podvinci, Stojnci Korant - Grajena, Markovci
-	Videm.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
12. krog: NŠ Poli Drava - Triglav (četrtek ob 15.00), Rudar Velenje
-	Aluminij (petek ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
12.	KROG: NŠ Poli Drava - Triglav (četrtek ob 13.00), Rudar Velenje
-	Aluminij (petek ob 11.00)
LIGA - U 14
13.	KROG: NŠ Poli Drava - Brežice (petek ob 14.00), Aluminij - Tehnostroj Veržej (petek ob 11.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - NEDELJA ob 14.00: ŽNK Ptuj - Maribor, Senožeti
-	Dornava, Rudar Škale - Pomurje, Krka - Slovenj Gradec.
Danilo Klajnšek
Prijava za zimske lige MNZ Ptuj
Tudi letos bo MNZ Ptuju organizator tekmovanja v malem nogometu, ki je vedno bolj popularnen, saj zapolni čas, ko veliki nogomet »miruje«. Same lige so dobro organizirane, iz prve lige pa lahko prvak napreduje v višji rang tekmovanja (če seveda izpolnjuje pogoje za ta rang), kar v veliki večini lig malega nogometa ni možno. Tekmovanje naj bi se pričelo predvidoma 22. novembra.
V tekmovanje se sprejme 24 ekip, ki bodo razdeljene v dve kakovostni skupini. V 1. razred se razvrsti deset prvouvrščenih ekip 1. razreda in dve prvouvrščeni ekipi iz 2. razreda iz tekmovalne sezone 07/08. Če se katera izmed lani sodelujočih ekip ne prijavi v tekmovanje, se v 1. razred uvrsti prva naslednje najvišje uvrščena ekipa iz 2. razreda iz minule tekmovalne sezone (do vključno 6. mesta). Če se pokaže, da s strani klubov 2. razreda ni interesa za sodelovanje v 1. razredu, se lahko tja razvrstijo lani izpadli ekipi iz prvega razreda. Vse ostale ekipe in novo prijavljene ekipe se razvrstijo v 2. razred.
Igralo se bo po sistemu vsak z vsakim v skupini. Po koncu rednega dela se za prvaka posameznega razreda odigra končnica prvenstva treh prvouvrščenih ekip (vsak z vsakim). Dve zadnjeuvrščeni ekipi iz 1. razreda izpadeta v 2. razred v naslednji tekmovalni sezoni. Prvouvrščeni ekipi iz 2. razreda pa se uvrstita v naslednji sezoni v 1. razred.
Članarina za tekmovanje znaša 320 EUR, ki jih je potrebno nakazati na TRR MNZ Ptuj štev: 24101-9004402260, s pripisom »za rekreacijsko ligo malega nogometa«. Ekipe naj obvezno pripišejo »ime ekipe«. Ekipe, ki ne bodo pravočasno poravnale članarine (do datuma žreba), ne bodo sodelovale v žrebanju tekmovalnih parov.
Trenerski seminar
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj bo v torek, 4. 11., s pričetkom ob 16. uri na Mestnem stadionu na Ptuju organiziralo brezplačni izpopol-njevalni seminar za nogometne trenerje. Seminar bo vodil trener članske ekipe Labod Drava Ljubinko Drulovič, ki je trener z mednarodno licenco UEFA PRO, pomočnik pa bo Franc Fridl. Tema tega izpopolnjevanja je zaključek napada preko bočnih položajev v sistemu 1-4-2-3-1 in prikaz taktičnega treninga pri FC Porto. Demonstratorji bodo igralci NK Labod Drave.
Prijave sprejema (obvezno s prijavnico) DNT Ptuj, Čučkova 7, 2250 Ptuj ali po faksu 78 77 631 ali po e-pošti: info@sport-ptuj.si, do 29. 10. 2008. Seminar bo štel za točkovno vrednotenje pri podelitvi licence za naslednje leto.
Danilo Klajnšek
Haloze • Skupno Martinovanje Haloze 2008
Martinove osrednje prireditve
ponedeljek, 3.11.08 od 16. ure Majski vrh, Dom občanov sobota, 8.11.08 od 17. ure Cirkulane, dvorana nedelja, 9.11.08 od 11. ure Zg.Leskovec, prostor Turistično društvo torek, 11.11.08 od 16. ure Korenjak, Kmetija Dušana Bratuša sobota, 15.11.08 od 17. ure Podlehnlk, Krajevna dvorana
Začetek Martlnovanja v Občini Videm
Imenovanje naj Martina V. Kulturni program, ples Ponudba jedi In zabava ob glasbi Leskovec
Osrednja prireditev v Občini Zavrč
Kulturni program, Martinova večerja priznanje vinogradniku leta, glasba
Dnevi odprtih vrat - kleti
sreda, 5.11.08 od 17. ure Šturmovci, Petrova domačija sreda, 5.11.08 od 16. ure Cirkulane, Gasilski dom četrtek, 6.11.08 od 15. ure Veliki Okič, Kmetija Pintarjevi petek, 7.11.08 od 17. ure Strmec 60, Predstavitev vinogradnikov petek, 7.11.08 od 15.ure Pristava, Turistična kmetija Kozarčan® petek, 7.11.08 od 14.ure Drenovec, Turistična kmetija Pungračič petek, 7.11.08 od 15. ure Majski vrh, Vinogradnik Marjan Kramer sobota, 8.11.08 od 16. ure Skorišnjak, sedež Društva Kocll sobota, 8.11.08 od 14. ure Dolena, Kmetija Pajnklher sobota, 8.11.08 od 16. ure Velika Varnlca, Klet Andrej Cafuta sobota, 8.11.08 od 16. ure Pobrežje, Vaški dom sobota, 8.11.08 od 9.ure Turški Vrh, Vinogradništvo Janžekovič-Turčan nedelja, 9.11.08 od 14. ure Gradišča, Kmetija AS-Amečič nedelja, 9.11.08 od 15. ure Tržeč, Etnografski muzej ponedeljek, 10.11.08 od 16. ure Gorca, Vinogradništvo Prevolšek torek, 11.11.08 od 16. ure Ložina, Vinogradnik Štefan Pemek torek, 11.11.08 od 15.30 Vareja, Domačija Poslančec torek, 11.11.08 od 16.30 Mali Oklč, izdelovalec klopotcev Avgust Milošič torek, 11.11.08 od 12. ure Kočlce, Izletniška kmetija Kodrič sreda, 12.11.08 od 16. ure Sedlašek, Vinogradnik Konrad Vaupotič četrtek, 13.11.08 od 16. ure Sedlašek, Vinogradnik Štefan Fošnarič petek, 14.11.08 od 16. ure Sedlašek,Vinogradništvo Cestnik-Vaupotlč sobota, 15.11.08 od 14. ure Dravci, Kmetija Korpič
Martinovanje na Petrovi domačiji družabno srečanje Izobraževalni dan jedi Iz zelja Pospravilo klopotca, pokušnja vin In dobrot kmetije, družabno srečanje Martinovanje v kleti In ponudba Martinovih jedi Martinova malica In pokušina mošta Pokušlna mošta in vina narezek In kostanj Martinovanje v kleti In družabno srečanje Praznovanje ob haloškem piskru moštu in glasbi Martinovanje ob golažu, kostanjih, moštu in domači glasbi Kulturni program, tipične Martinove jedi domača glasba Otvoritev vaške kleti, Imenovanje kletarja, Martinovanje ob kvlntonu z živo glasbo Pokušina mošta In vina
Pokušlna mošta in vina s kostanji In kultrunlm programom Kulturni program, pospravljanje klopotca druženje na prostem ob tradicionalni hrani Pospravljanje klopotca, pušlšank
Pušlšank
Kulturni program, družabno srečanje ob kostanjih in moštu z domačo glasbo Pospravljanje klopotca
Pokušina mošta In narezki
Pušlšank
Pušlšank
Pušlšank Martinovanje in pospravilo klopotca
Blagoslovi mošta
sobota, 8.11.08 ob 13. uri Skorišnjak, Blaževa kapela sobota, 8.11.08 ob 16. uri Velika Varnlca, Zveličarjeva kapela nedelja, 9.11.08 ob 10. uri Ptujska Gora, Marijina cerkev nedelja, 9.11.08 ob 10.30 Veliki Vrh, cerkev Sv.Ane nedelja, 9.11.08 ob 11.45 Zg.Leskovec, Marijina kapela nedelja, 9.11.08 ob 10.30 Stanošina, Nova cerkev
Sveta maša In blagoslov mošta Kulturni program In blagoslov mošta Sveta maša In blagoslov mošta pogostitev obiskovalcev na trgu Prevoz mošta iz Clrkulan (ob 9.uri), blagoslov ob potomki najstarejše vinske trte Blagoslov mošta
Maša z blagoslovom mošta, razglasitev novega vinogradnika leta
Martinove večerje
Martinovi meniji
3.11.-11.11.08 Seia-Gostllna Pri kostanju, Videm-Gostlšče Pri treh lipah, Tržec-Gostišče Majolka, Dolane-Gostilna Herman
3.11.-15.11.08	Martinove jedi po predhodnem naročilu
Sovlče-Okrepčevalnica Vrček, Žetale-lzletnlška kmetija Bedenik sobota, 8.11.08 ob 19. uri	Potrebne rezervacije
Majšperk, Gostilna Dolinca	Martinovanje z večerjo
Martinov pohod in konjenica
sobota, 8.11.08 ob 13. uri	Pohod med goricami v Pristavo in nazaj
Cirkulane, zbor pri OŠ	pokušina mošta ob poti
sobota, 15.11.08 od 9. ure	Tradicionalna Martinova konjenica
Borl-Gradišča-Cirkulane(13:30)-Brezovec-Pestike-Korenjak-Turški Vrh-Borl
Organizirani prevozi s Ptuja - Haloze Tours
Vsak dan po predhodni rezervaciji (za tekoči dan do 10.ure) Vstopne postaje in prodajna mesta kart so: TIC Ptuj, Hotel Mitra, Park hotel Ptuj, Terme Ptuj Grand hotel Primus, Zlati grozd, vlnoteka in Izdelki s podeželja.
Dodatne informacije in rezervacije
Turistično informacijski center Haloze T: 02 795 32 00, tourism@halo.si, www.halo.si
Evropa investira v podeželje Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
LAS Halozf
23 odprtih vrat kleti in kmetij, več kot 40 mladih vin ...
Martinovanja v haloških občinah imajo že dolgo tradicijo, prvič letos pa se je zgodilo, da so se vse občine povezale v skupnem projektu pod naslovom Martinovanje Haloze 2008. »To je šele začetek, prvi tovrsten skupni projekt pri nas, ki pa je v tujini, zlasti v Avstriji, že dodobra utečen,« je uvodoma povedal Jernej Golc s podjetja Halo, ki je sicer pobudnik ideje o skupnem martinovanju.
Kaj vse se bo v prihodnjih dveh tednih dogajalo v Halozah, so na priložnostni novinarski konferenci povedali odgovorni za izvedbo po posameznih občinah: Darinka Ratajc (Videm), Zdenka Golub (Pod-lehnik), Edi Hojnik (Cirkulane) in Jelka Belšak (Zavrč).
Bistvo letošnjega, za Haloze največjega praznika, ki ga obišče tudi največ gostov, je v zaporedni časovni organizaciji dogodkov po posameznih občinah in kleteh, da se časovno ne prekrivajo in s tem omogočajo vsem ljubiteljem mladega vina in izvrstne haloške kulinarike, da ne izpustijo prav nobenega dogodka. Teh pa bo ogromno, saj bo vrata v prvi polovici novembra odprlo kar 23 kmetij oz. kleti, odvilo se bo pet osrednjih prireditev po občinah, organiziran bo tudi martinov pohod, posebni »martinovi pla-dnji« s tradicionalnimi jedmi ob tem prazniku pa bodo na voljo na petnajstih lokacijah.
Uvod v letošnje vsesplošno haloško martinovanje se bo začelo že to nedeljo, 3. novembra, popoldne na Majskem Vrhu v občini Videm, nato pa se bodo dogodki vrstili vsako popoldne pri drugem vinarju oz. vinogradniku v vseh občinah, vse tja
do 15. novembra, ko ga bodo zaključili v Podlehniku. Posebnost martinovanja v občini Videm bodo predvsem številne degustacije v domačih kleteh, v katerih se bo predstavljajo tudi po več vinogradnikov hkrati, Podlehnik se bo letos ponašal s kar nekaj pušlšanki, v Cirku-lanah bodo pripravili pohod in izbrali petega naj Martina, Zavrč se vključuje z razstavo domačih jedi in ponudbo na nekaj znanih turističnih oz. izletniških kmetijah, enako velja tudi za Žetale. Seveda v okviru martinovega popotovanja po Halozah ne bodo manjkali še znani šaljivi (in resni) krsti oz. blagoslovi moštov, kar nekaj gostišč pa bo ponujalo tudi posebne martinove večerje. Gostje bodo ob prihodu v kleti kot vstopnico lahko kupili poseben kozarec (cena bo od pet do sedem evrov), kar jim bo omogočilo neomejeno pokušanje vin in domačih specialitet.
Organizatorji pa so poskrbeli tudi za prevoz, saj je policija prav za martinove dneve napovedala poostren nadzor. In ker je martinovanje, še posebej v Halozah, nemogoče izvesti zgolj z opazovanjem iskreče mlade kapljice, bo za varnost in brezskrbnost vseh obiskovalcev skrbel poseben avtobus, ki bo prav vsak dan ob 16. uri prevažal interesente z več vstopnih mest v Ptuju in Termah (ob predhodni najavi) na izbrane lokacije martinovanja, od koder jih bo potem spet zapeljal nazaj nekaj pred deseto uro zvečer. Cena povratnega prevoza je 10 evrov po osebi.
Celoten in natančen pregled letošnjega velikega haloškega martinovanja na vseh lokacijah je podjetje Halo izdalo tudi v obliki posebne zloženke, interesenti pa si koledar prireditev lahko ogledajo tudi na interne-tni strani: www.halo.si.
SM
Foto: arhiv STO
V haloških vinogradih
Foto: SM
Kuharski nasveti
Golaž iz divjega zajca
Sestavine (za 5 oseb):
2-3 čebule 2-3 korenčki peteršilj s korenino vred cel poper, kumina, česen, timijan, sol manjši divji zajec maščoba voda za zalivanje Potek priprave: Zajca razkosamo, mu dodamo vse začimbe in sesekljan česen. Posebej na vroči maščobi spražimo sesekljano čebulo, dodamo naribano korenje in peteršiljevo korenino ter dodamo začinjeno meso. Rahlo premešamo, po potrebi zalijemo in počasi dušimo eno uro, da se meso zmehča in zelenjava razpade in tako nastane gosta omaka. Preden postrežemo, dodamo zeleni peteršilj. Zraven ponudimo krompirjevo prilogo ali poletno.
Goveji golaž z gobicami
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag govedine
3-4 žlice maščobe
50 dag čebule
3-4 stroki česna
sol, poper, kumina, majaron,
lovor
2-3 žlice moke 2 žlici paradižnikove mezge 1 žlička sladke paprike voda po potrebi 20 dag posebej dušenih gob par kapljic tabasco omake Potek priprave: Na vroči maščobi spražimo sesekljano čebulo in ji dodamo na manjše kose narezano meso ter začimbe. Meso do polovice zdušimo, nato ga pomokamo, moko prav tako prepražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in rdečo papriko ter zalijemo z vodo. Posebej v ponvi zdušimo
Lastniki so zraven prinesli tudi koščke klobase, ki je bila prepojena s snovjo oziroma tekočino vijolične barve. Vsi po vrsti so zatrjevali, da so videli svojega kužka, kako je nekaj zagrabil na tleh in že po nekaj minutah se je začel sliniti, bruhati in postal je omotičen. Povedali so, da je v Ljudskem vrtu ogromno poginjenih ježkov in nekaj muc. Kužek, ki je poiskal pomoč v naši ambulanti, pa je našel strup na Volkmerjevi cesti, pri Teh centru. Nekateri lastniki so vijolično klobaso našli
na majhni količini maščobe in česna na lističe narezane gobe in jih sipamo h golažu7. Na koncu okus izboljšamo s par kapljicami tabasco omake in sesekljanim peteršiljem.
Porovajuha
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag pora 50 dag krompirja sol, kumina, česen
1	žlica margarine
2	žlici moke 2 dl mleka
2 dl kisle smetane peteršilj Potek priprave: Krompir operemo, olupimo in narežemo na tanke rezance, prav tako na rezance narežemo por in oboje damo kuhat v slano vodo. Posebej v ponvi stopimo margarino, dodamo sesekljan česen, moko in še preden moka spremeni barvo, zalijemo z mlekom. Prežganje gladko premešamo in vlijemo k poru. Dodamo kumino in kuhamo do mehkega. Preden postrežemo, juho izboljšamo s kislo smetano in peteršiljem.
Srnin golaž
Sestavine (za 5 oseb):
1,5 kg srninega stegna
1	kg zelenjave za kvašo (korenje, čebula,
por, peteršiljeva korenina, česen)
brinove jagode, lovor, rožmarin, šetraj, bazilika, sol
2	dl rdečega vina
2 dl poljubne maščobe 2-3 žlice moke voda po potrebi 2 dl kisle smetane Potek priprave: Meso operemo, damo v večjo skledo in po njem posipamo grobo narezano zelenjavo za kvašo. Pokrijemo in postavimo za nekaj ur na hladno, lahko tudi čez noč v hladilnik. Naslednji dan meso narežemo na manjše kose. V večji kozici segrejemo maščobo, dodamo narezano zelenjavo iz kvaše, jo spraži-mo, dodamo narezano meso, vino in začimbe in pražimo tako dolgo, da izpari lastni sok. Meso nato pomokamo, moko spražimo in zalijemo z vodo. Dušimo do mehkega. Preden postrežemo, dodamo kislo smetano.
Tačke in repki
Ponovno zastrupitve
V prejšnjem tednu se je ponovila že ničkolikokrat slišana in videna zgodba z zastrupljenimi psi na ptujskem območju. V ambulanto so začeli prihajati zastrupljeni kužki in prestrašeni lastniki. Večina je svoje kužke peljala na sprehod na področju Ljudskega vrta na Ptuju.
v živi meji, ki obrašča njihove parcele. Očitno je, da je nekdo sistematsko obdelal kar veliko področje Ptuja, saj so bili vsi vzorci, ki so jih ljudje prinesli iz različnih koncev, enaki. Obvestili smo policijo, veterinarsko inšpekcijo, Društvo proti mučenju živali in Radio Ptuj, ki je takoj začel obveščati občane in lastnike psov na prosto ležeče strupe v naravi in tako verjetno preprečil še marsikatero zastrupitev. Strupi na tako kriminalen način položeni v naravo, v naravni biotop živa-
Foto: E. Senear
li so vsekakor lahko nevarni tudi ljudem, predvsem malim otrokom, ki v svoji zvedavosti in želji po raziskovanju mimogrede lahko naletijo na tak na videz zelo zanimiv vijoličen košček klobase. Sedaj je potrebno samo še, da se otrok odloči poskusiti najdeno in katastrofalne posledice so lahko tu. Nekako še verjamem, da imajo odgovorni precej več drugega dela, kot je iskanje iztirjenca, ki zastruplja živali, vendar se bojim, da se vseeno bistveno premalo odgovorno jemlje moment, da so nevarni strupi položeni dobesedno med ljudi, na igrišča, sprehajalne steze. Ne bi omenjal žalosti, strahu in trpljenja lastnikov zastrupljenih, drge-tajočih, umirajočih živali. Ti lastniki so pogosto tudi otroci, ki na tak način doživijo nepojmljivo travmo, ki jim lahko pusti posledice dalj časa, verjetno se je bodo spominjali kar celo življenje. Samo upamo lahko, da ne bomo pretreseni tudi ob nesrečni zastrupitvi kakega malčka, ki se je odločil najdeno modro klobaso tudi poizkusiti.
Zastrupljevalec je nekje moral nabavil večjo količino enakih klobas in tudi do strupa ni tako enostavno priti. Skratka, neverjetno je, da se prav na Ptuju zgodba s strupi kar nadaljuje
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in nadaljuje že nekaj let.
Nasvet lastnikom štirinožcev pa je ta, da imajo vsekakor svoje kužke na povodcu in jim ne pustijo, da prosto tekajo in se igrajo brez nadzora. To so tako ali tako dolžni upoštevati, že po točki zakona, ki nalaga lastnikom psov, da so psi na javnih površinah pripeti na povodec. Le tako bodo lahko pravočasno zaznali, da je kužek nekaj našel in preprečili, da to tudi zaužije. Če se je to vendarle zgodilo in začne živalca kazati znake slabosti, bruhanja, krčev, je potrebno nemudoma poiskati pomoč veterinarja. Čas, ki mine od zaužitja strupa do nu-denja pomoči je namreč zelo pomemben in seveda predstavlja zraven ustrezne in kvalitetne terapije največjo možnost preživetja, čim krajši je. Nikakor ne zalivajmo svojih živali z mlekom ali čim podobnim, s tem še poslabšamo zadevo. Na srečo večino psov, pri katerih začnemo terapijo, zelo hitro po zastrupitvi ali najkasneje po uri ali dveh uspešno rešimo in ozdravimo. Bistveno slabša pro-gnoza pa je pri živalih, katerih lastniki poiščejo pomoč komaj po nekaj urah, ko je žival že skoraj nezavestna.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
V	listopadu narava posivi
V lepem sončnem in prijetno toplem jesenskem mesecu vinotoku se je barvita in s plodovi bogata narava pripravljala k zimskemu počitku. V mesecu listopadu, ko bo z drevnin odpadlo še listje, bo v dneh, odetih v sivo meglo in dolgih hladnih noČeh legla k zimskemu počitku, čakajoč da jo prekrije snežna odeja.
Z vrta še pospravimo pozne pridelke vrtnin, ozimne posevke ter trajno rastje oskrbimo za varnejšo prezimitev, vrtno okolje pa pospravimo, da bo urejen izgled ohranilo tudi v jesenski sivini.
V SADNEM VRTU je z večine drevnin listje že odpadlo, slednje pa odpade še po prvih slanah. Listje pograbimo in ga porabimo za zastiranje okrasnih grmovnic, gredic ali pa ga kompostiramo. Izpod drevesnih krošenj je listje potrebno odstraniti iz razloga, da ga veter ne naša v kupe, kamor bi se ugnezdile razne živali, trohneče poškoduje travno rušo, v okuženem po sadnem škrlupu pa prezimijo trosi te nevarne sadne bolezni. Drevesom poškodovanim po toči se je vegetacija časovno zavlekla, mladike počasi dozorevajo, listje pa bo zelo pozno odpadlo. Na silo ga ne smukamo, da ne poškodujemo brstov. Ob sneženju otresamo drevesa, s katerih listje še ni odpadlo, da se od teže snega ne smuka listje ter da veje zavarujemo pred lomom.
Z odpadlim listjem se je pričelo obdobje zimskega mirovanja drevnin, to pa je tudi pričetek sezone sajenja sadik sadnega drevja. Opravljamo ga lahko skozi vso zimo, ko zemlja ni zmrznila, vendar ima jesensko sajenje drevnin mnoge prednosti pred zgodnje pomladanskim. Drevesnice že odpirajo vrata za prodajo drevesnih sadik. Priporočljiva je čimprejšnja nabava sadik, dokler sta ponudba in izbor dovolj ugodna. Za kakovostno ponudbo in zdravstveno stanje sadnih sadik pri uradno registriranih drevesnicah ni potreben dvom, ker je pridelava sadilnega materiala po količini in kakovosti med pridelavo in v prometu pod nadzorom.
O vseh okoliščinah pri odbiri sadik, sajenju in gojitvi kasneje v domačem vrtu, ki jih ne obvladamo, se je koristno pogovoriti z drevesničarjem ob nabavi sadik. Drevesnice izdajajo sadike le v ugodnem vremenu, ko ne zmrzuje. Sadike med prenosom in prevozom naj bodo pred vetrom, mrazom ali sončno pripeko zavarovane, da se jim ne posušijo, prehla-dijo ali pomrznejo korenine. Korenine so pri vsaki rastlini najobčutljivejši organ, v času rasti skrbno zavarovane v zemlji, ko pa jih izkopljemo ter z njih otresemo zemljo, pa so silno občutljive na vse zunanje nenadne toplotne spremembe. Čas od prevzema sadnih sadik pa do sajenja naj bo čim krajši ter izveden tako, da ne začutijo nobenih sprememb.
V	primeru prekinitve sajenja sadike zavarujemo tako, da jih
zagrnemo v vrtni zemlji ali v drevesni jami ustrezno zavarovane pred poškodbami glodalcev, izsuševanjem ali zamaka-njem. O vsem navedem smo pozorni, če nabavljamo sadike v trgovskih centrih, kjer so mogoče poškodbe zaradi nestrokovnega ravnanja s sadikami v skladiščih.
V OKRASNEM VRTU še ne hitimo s selitvijo vseh vrst na pozebo občutljivejših okrasnih rastlin v zimovnik. Nekatere med njimi vzdržijo na prostem tudi nekaj stopinj pod zmrziščem, privoščimo jim še nekaj časa, da asimilirajo na prostem v hrambo pa jih prenesemo, ko se bo občutneje ohladilo. Pri premeščanju rastlin v zimovnik smo pozorni na njihovo neokrnjeno zdravje.
Krizanteme so odcvetele. Občutljivejše sorte prenesemo v zaprto gredo ali klet, odpornejše pa porežemo do tal ter prekrijemo s suhim gnojem, šotovko ali rahlo vrtno zemljo.
Grme zelene juke in visoke okrasne trave povežemo, da jih veter in sneg ne polomita. Grme vrtnic pa osipljemo z vedrom šote, kompostovke ali presejane zemlje od zavrženih lončnic, za prekrivanje rododendronov pa si pripravimo sveže smrečje.
Iz ZELENJAVNEGA VRTA vlagamo v zaprte grede ali klet endivijo, radič in solatnice, katerih rozete naj bodo suhe in odstranjeni suhi ali bolni listi, v hrambi pa jih vlažimo izključno po zemlji.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoledar: 31 oktobra - 6. novembra
31 -petek	1 - sobota	2-nedelja 0é	3-ponedeljek *
4-torek *	5-sreda	6- četrtek	
PARTNERJI - DOBRA STVAR ALI SLABA IDEJA, 2. del
Od časa do časa vam lahko ti profesionalci pridejo prav bodisi ko kupujete nepremičnino bodisi si jo že lastite. V primerjavi s prej omenjenimi člani ekipe bodo sledeči člani prišli k vam s pomočjo njihovih stikov.
Računovodja. Vaš računovodja vam ne bo pomagal le pri vaših poslovnih financah, ampak tudi predstavil vidike dobička in izgub pri nepremičnini, ki jo imate v mislih.
Cenilec. Cenilec je pomemben član ekipe, ki mora biti specializiran za vaš trg in prav tako za tip nepremičnin, ki jih ciljate. Ta profesionalec vam bo pomagal ugotoviti ceno nepremičnine pred prodajo in po njej.
Arhitekt. Nekatere zgradbe potrebujejo več kot pa le novo barvo in rezanje grmičkov. Arhitekt vam lahko pomaga z oblikovalskimi idejami in renovacijami za izboljšanje izgleda in samih operacij.
Zavarovalni agent. Zavarovalni agent vam bo pomagal zaščititi vašo nepremičnino. Pravo zavarovanje za pravo ceno je potrebno, ko kupite nepremičnino.
Nepremičninski davčni svetovalec. Nepremičninski davki so realnost v tem poslu in svetovalci vam lahko zagotovijo, da so vaši davki določeni pošteno in natančno. Tudi v Sloveniji si lahko obetamo davek na nepremičnine. V kakšni obliki se bo pojavil, bomo ugotovili od vlade, ki nas vodi.
Svetovalec za davek na dobiček. Davčni zakoni so zakompli-cirani in zmeraj je dobro dobiti nasvet nekoga, ki je na tekočem z davčnimi zakoni.
Načrtovalec posesti. Ko vaši dobički z nepremičnino rastejo, vam lahko pomaga pri razpolaganju in urejanju v primeru bolezni ali smrti.
Ekološko podjetje. Če sumite na plesen, azbest ali na katero drugo tveganje za okolje, boste potrebovali eno izmed teh podjetij za pomoč pri procesu testiranja in odstranjevanja, če je to potrebno.
Nadzornik. Ko rehabilitirate posestvo, lahko potrebujete storitve nadzornika za določitev mejnih linij, dvigov zemljišča in drugih podobnih stvari.
Strukturni inženir. Vaš pogodbenik lahko najde problem, ki ogroža strukturno integriteto stavbe. Vpokličite strukturnega inženirja, ki bo analiziral problem in priporočal strategijo za popravilo stavbe.
Ekipe so preprosto to: ljudje, ki delajo skupaj, da bi opravili delo. Morali bi biti na vaši strani in imeti občutek uspešnosti, kadar ste vi uspešni. Iščite, dokler ne najdete ljudi, katerih cilji in poslovne metode sovpadajo z vašimi.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Angel
Vprašanje: Ker sem brez zaposlitve, bi vas prosila, če mi lahko odgovorite, kdaj bom dobila zaposlitev, ki si jo želim. Lani sem naredila tudi prekvalifikacijo, saj sem si ta poklic vedno želela. Zanima me tudi, ali bo zgrajen vrtec v domačem kraju. Ali bom tokrat dobila to zaželeno zaposlitev v mojem kraju.
Odgovor: Spoštovana bralka, ko ste mi pisali to pismo, ste bili nemirni. Seveda vsak človek v življenju pride v obdobje sedem suhih let in tedaj se mora iz tega nekaj naučiti. Občutek imam in istega mnenja so tudi planeti, da ste prepričani, da se vam v življenju vedno lahko naredi krivica in da ste vi vedno tisti, ki potegnete krajši konec. Že od malih nog naprej se radi dokazujete, deloma zaradi tega, da bi vas drugi opazili, in deloma zato, ker so vam to lastnost rojenice položile ob zibelko. Zavedati se morate, da je naše življenje preprosto prekratko, da bi gledali na temne strani. Upanje se lesketa v vsaki situaciji. Navedli ste rojstne podatke in iz njih je moč sklepati, da imate obe
svetili, tako Sonce kot Luno, v znamenju Škorpijona, kar nedvomno kaže notranjo moč in pripoveduje o tem, da največ moči in volje pokažete v kriznih situacijah. Toda ni vse trpljenje, čas je, da vzamete končno usodo v svoje roke in v slovo pomahate fiksnim idejam in zakonitostim. Vsega ne morete načrtovati vnaprej in tudi ne morete imeti vseh tistih stvari, ki jih hočete. Slediti morate tudi božji volji in se odzvati klicu vesolja. Vsakega dne se morate veseliti, toda ne navidezno, ampak v svoji duši. Na delovnem mestu vas bo v bodoče spremljala sreča in radost (torej so vam šteti dnevi, da dobite zaposlitev). Nekaj fleksibilnosti pa ne škodi, ampak koristi. Sreča je na strani ljudi, ki imajo voljo in upanje. Tako se vam bodo odprle dobre in ugodne priložnosti. Glede graditve vrtca v domačem kraju pa morda
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
sledijo neki zapleti. Toda vaša naloga ni v tem, da odločate in zaostrujete, kje boste delali (v domačem kraju ali pa ne), ampak da najdete svojo idealno službo. Po mojem mnenju si ravno s tem, ko želite imeti neko popolnost, stvari zaostrite. Priporočam vam, da uživate, in če boste še kdaj v težavah, mi pišite in prejeli boste odgovor. Želim vam veliko notranjega miru in zvezdnega prahu sreče.
Šifra: Pes
Vprašanje: Imam veliko stresa v službi in doma. S partnerjem se ne uja-meva preveč, ker je zelo agresiven, odvisnik, ki me trpinči in ponižuje. Zato imam tudi zdravstvene težave. Zanima me, ali
bodo zame prišli boljši časi in kako bo z mojim zdravjem.
Odgovor: Vaše vprašanje me je nasmejalo. Seveda boste mnenja, da sem neresen in da so to resne zadeve. To je živa resnica. Toda izhajam iz dejstva in pri tem me podpirajo tudi planeti, da se vam vse stvari odvijajo z razlogom in tako je tudi pravilno. Čas je, da vzamete samo v roke škarje in platno in da se odločite, kaj potrebujete in kaj ne.
Dokažite sebi, da ste vredni boljšega življenja in naredite vse tisto, kar je v vaši moči, da omenjeno dosežete. Ni vam treba več naštevati, kaj vse se vam je zgodilo v preteklosti in kaj vse ste morali pretrpeti. Poglobite se vase in začnite razmišljati. Kakšno drobno napako ste naredili tudi sami in tako pripomogli k zapletom. Lep dokaz je to, da se vam pozna na vašem zdravju. To je prvi dokaz, da ste delali proti sebi in da se mnogokrat niste poslušali. Niste se znali, res je, ampak sedaj je čas in recite stop. Prav gotovo ste mnenja, da vas kregam in da ste za vse krivi vi. Ne, niste krivi in razumem vas, toda ko se boste spremenili vi, bo to naredil tudi vaš mož. Postavite pa mu določene meje in pravila. Ne iščite lažjih poti in ne predolgih. Kajti prišel
bo tudi dan, ko začnete živeti svojo pravljico. Tedaj bo oaza sreče popolna in pomembno je, da zaprosite za pomoč. Prav gotovo vsega v življenju ne zmorete sami in če boste lepo prosili, vam bo dano. V nasprotnem primeru pa je ego tisti, ki vas ovira. Zapisujte si občutke in v prvi vrsti imejte radi sebe, v drugi življenje in v tretji ljudi, ki vas obdajajo. Srečno!
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas
Zdrav duh v zdravem telesu
ZDRAVJE ni samo odsotnost bolezni, je stanje popolne zunanje in notranje blaginje. To je stanje, v katerem smo popolnoma usklajeni z našo okolico. Tudi stroje je potrebno občasno popraviti in vzdrževati. Kaj pa naše telo? Smo kdaj pomislili, kaj lahko naredimo ZASE - za svoje telo, duha? Kdaj premišljujemo osebi? Čudež človeškega telesa je, da se v veliki meri popravlja samo, če ga primerno vzdržujemo. Uspešno vzdrževanje - zdrava hrana, zadostna telovadba in počitek, duhovna in duševna harmonija nam pripomorejo k zdravju. Mi sami imamo možnost izbire, kako bomo živeli. Tega se moramo zavedati. Marsikaj lahko izboljšamo s svojo prehrano, z načinom življenja in spremembami vedenja. Zmanjšamo uživanje strupov in znižamo stopnjo škodljivih snovi, ki so nakopičene v našem telesu. Naš planet smo temeljito zastrupili, zato z njega ne bomo mogli odstraniti vseh izvorov škodljivih snovi. Kot posamezniki pa lahko ponovno pridobimo sposobnost odločanja o številnih področjih svojega življenja. Potrebno je narediti spremembe v načinu našega življenja, saj vemo, kakšni so učinki delovanja na naše zdravje.
Obremenitev sodobnega življenja - težnja, da bi uspeli, bojazen pred neuspehom, negotovost, čustveni stresi, pomanjkanje vrednot, zasvojenosti - vse to povzroča pritisk na nas, posledično pride do stresa. Pridobiti moramo nadzor nad svojim življenjem. Spreminjati se lahko pričnemo danes, tukaj in zdaj ter vsak nadaljnji dan postopoma.
Naše zdravje je odvisno od kvalitete hrane, ki pa je odvisna
Obstajajo trenutki, ko uzrem lepoto v vsem, kar vidim, s čimer se sreča moje oko; ko na življenje gledam kot na prekrasno igro, ki dar je zvezd naše mlečne ceste.
Lazar Voš
od kvalitete zemlje.
Kar pojemo, nas lahko ubije ali pozdravi. Bolje je najti vzrok za nastale bolezni, kot pa lajšati simptome.
Potrebna je sprememba v prehrani. Mnogo je dokazov, ki nam govorijo, da je povezava med prehrano in vedenjem. Kvaliteta življenja pada. Vse več je bolezni, ki jih lahko pripišemo nepravilni prehrani. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je več kot 3/4 vseh rakastih obolenj povezanih s prehrano. Predvidevajo, da to velja tudi za ostale kronične bolezni. Naše zdravje je rezultat podedovanega genetskega ustroja in vsega, kar smo do sedaj naredili zase in s seboj.
Čustveni simptomi - strah pred odprtim ali zaprtim prostorom zapira ljudi v ječo, ki si jo naredijo sami. To je rezultat zaskrbljenosti, včasih spremljava panike.
Depresija in hiperaktiv-nost - ugotovljeno, znanstveno potrjeno je, da negativna čustva in miselni vzorci (sovraštvo, strah, jeza, zavist) zmanjšajo obrambno učinkovitost telesa.
Z mislimi se lahko zastrupljamo prav tako kot s kemikalijami, zato moramo biti pozorni na to, kar mislimo. Študije kažejo na resno povezavo med kofeinom in psihičnimi boleznimi - depresijo. Kofein direktno učinkuje na kemijo možganov ter vpliva na stopnjo sladkorja. Ljudje s stresnimi življenjskimi izkušnjami imajo hujše prehlade, jim pade imunost.
Koliko nas je, ki se lahko pohvalimo z zdravjem? Četudi nas nič ne boli, imamo verjetno kakšne težave v stikih z drugimi ljudmi. Velikokrat želimo spremeniti partnerje, prijatelje, znance - vendar ne gre. Če želimo spremembe, moramo najprej spremeniti sebe. Sebe moramo najbolje spoznati, da se bomo začeli zavedati, kaj je narobe in kaj je potrebno spremeniti. Smo edini kotiček vesolja, na katerega imamo pomemben in neposreden vpliv. Duh in telo sta povezana (naša zunanjost in notranjost), prav tako smo povezani mi z okolico. Če je človek bolan, nejevoljen, nesrečen in razdražljiv, ne koristi svojim najbližjim, temveč jim je v breme. Pravilen odnos med ljudmi je zasnovan na dajanju. Če imamo kaj dati, druge osrečimo, kasneje nam je to bogato povrnjeno.
Harmonija in skladnost v zavesti posameznika vodi do skladnosti v njegovih odnosih z drugimi ljudmi. Težko verjamemo, kako se bodo odnosi med nami in osebo, ki jo sovražimo, izboljšali. Večina meni, da sami nismo za to krivi. Kakšni smo mi z drugimi, takšni so oni do nas. Če se nekomu toplo nasmehnemo, ga pozdravimo, nam bo tudi vrnil pozdrav. Četudi nekdo začne spor, lahko naša reakcija na to - razumevanje, potrpežljivost, želja po sodelovanju, spremeni njegov nastop. Rastemo kot kvalitetna osebja - zrele, samoudejanjene osebe. Takšna oseba je sposobna spre-
meniti drugega. Sovraštvo in netoleranca so samo pokazatelj notranje napetosti in stresa. Odnosi se izboljšajo.
Strpnost - ko smo pod stresom, se ne obvladujemo, nimamo razumnega odzivanja. Včasih je potrebno trikrat vdihniti, potrpeti, počakati in kasneje povedati kakšen drug predlog. Če se nasprotniku odzovemo z jezo, potem pride do kreganja. Včasih je potrebno biti tudi oster, saj nekatere okoliščine to zahtevajo. Poiščimo najboljšo možno rešitev problema - položaja.
Akcija - uspešna akcija, ki maksimalno hitro privede do želenega rezultata, ne da bi škodila katerim koli interesom.
Življenje je neskončna igra možnosti. Pravilna akcija je naraven in spontan rezultat živčnega sistema in harmonije.
Pravilno oceniti okoliščine -odvisno od naše zavesti. Človek, ki ni pod stresom, misli jasneje, je kreativnejši in sposoben izkoristiti vsako okoliščino na najboljši možen način.
Poveča užitek in zadovoljstvo v življenju. To, kar vidimo, je to, kar smo. Težko je zaznati lepoto in harmonijo, če smo pod stresom.
Delavnica Zdrav duh v zdravem telesu bo v četrtek, 6. 11. 2008, ob 19. uri na Mariborski c. 15, društvo Feniks.
Milena de Viktory
Duševno zdravje
Prosti čas - vir dolgočasja
Tine se je po štirih desetletjih težkega dela na železnici upokojil. Čeprav je zdaj že eno leto upokojenec, se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je s službo končal. Vključil se je sicer v delo domačega društva upokojencev, še vedno je tudi gasilec, vendar si ne najde miru. Splošna zdravnica mu je že svetovala obisk psihiatra, vendar se ne more odločiti, ve pa tudi, da tako ne gre naprej. Rad bi se umiril, s svojim vedenjem pa je že postal moteč tudi za domače, ki mu želijo pomagati po najboljših močeh.
Prosti čas je po upokojitvi in v starosti pogosto vir dolgočasja, resignacije in nezadovoljstva. Tudi Tinetu se v bistvu dogaja predvsem to, da doživlja prosti čas po upokojitvi negativno. Ker se njegov prosti čas ne izmenjuje z delovnim časom, je zanj izgubil vso psihološko privlačnost. Seveda je zanj slabše tudi to, da je zanj prišlo tako ogromno prostega časa iznenada, in ker je bil delavec, seveda zanj ni ničesar več za postoriti in je nemiren ter tudi že moteč zase in druge predvsem zato, ker ne ve, kaj bi počel, pa tudi naša družba še ne nudi možnosti in pogojev za ohranjanje življenjske kontinuitete za upokojence in starejše izven izoliranega sveta starejših ljudi.
Za Tineta bi bila smiselna aktivnost psihološko veliko vredna, le ponuditi jo mu je treba.
Svetujem mu, da se oglasi pri strokovnjaku psihološke stroke, ki mu bo lahko svetoval, kako naj si uredi življenje za vnaprej, da bo imelo zanj smisel in tako ne bo moteč zase in za svojce. To naj stori čimprej.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Te dni na radijskih valovih že lahko slišimo prvi single z novega albuma skupine Dan D. Skladba ima naslov Jutranja in nakazuje, da velja na Dan D tudi v prihodnje še kako računati,
;k-k-k
Nova skladba skupine Rock Partyzani nosi naslov Yugo in pripoveduje o športni zgodovini, kulturni, glasbeni in filmski ustvarjalnosti ter o znanih in uspešnih blagovnih znamkah »jugo« časa z željo, da ne bi nostalgično objokovali preteklosti, temveč jo priznavali kot kreativno in uspešno obdobje naše pretekle zgodovine in tistih, ki so kot mi sami živeli v tistem prostoru in času, Skupina Rock Partyzani je za skladbo Yugo že posnela tudi videospot, ki bo televizijsko premiero doživel v kratkem,
■k-k-k
Ustanovitelj skupine The Stroj Primož Oberžan je po izjemni razstavi Evfonija, ki je bila ves pretekli mesec na ogled v Etnografskem muzeju v Ljubljani in je predstavljala številne nenavadne glasbene instrumente, izdelane iz najrazličnejših materialov, ponovno dokazal, da je umetnik, na katerega velja v prihodnje še kako računati,
-k-k-k
Leto 2008 je nedvomno zaznamovala 20-letnica kariere ikone, katere trajnost priča o odličnosti, Helene Blagne, Po odličnem sprejemu singla in nato še istoimenskega albuma Reci mi ter razprodano Halo Tivoli je Helena Blagne ponovno dokazala svojo moč in priljubljenost med poslušalci, Helena je poletje nadaljevala v delovnem vzdušju, saj je v Avstraliji imela koncertno turnejo, ki jo je izkoristila tudi za krajši počitek, Seveda, pa njeni slovenski oboževalci nimajo kaj skrbeti, saj ob prihodu domov že nadaljuje uspešno koncertno sezono,
V pozni jeseni sedaj v eter radijskih postaj pošilja novo skladbo Javi mi, ki jo je zanjo napisal Miro Buljan, največji hrvaških avtor uspešnic, kije v svoji karieri sodeloval z legendarnimi E,T,, Borisom Novkovicem, Severino ter Tošem Proe-skim, če naštejemo res samo izbrano peščico,
-k-k-k
Mateje v Sloveniji skoraj nikomur ni potrebno posebej predstavljati, saj je članica letošnjega BB med ljudmi zelo priljubljena tako sama kot v vlogi boljše polovice popularnega ElTyeba, Mateja je izvrstna vokalistka, ki že predstavlja svojo prvo uspešnico Pokaži mi, Njena prva pesem je - kljub temu, da je Mateja zelo živahna in temperamentna - balada, saj je želela producentska ekipa najprej predstaviti njene pevske sposobnosti ter zelo lepo barvo vokala, ki v izpovedni baladni pesmi pride še posebej do izraza,
-k-k-k
Po skladbi Ognjeni ples se mlada in nadebudna pevka Sanja Sovecpredstavlja s svojo novo skladbo Ti si moj zaklad, katere avtor in producent je ponovno Zvone Tomac, V kratkem bo Sanja za omenjeno skladbo posnela tudi videospot,
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TABU;, PESEK IN DOTIK 9. MAJA KAMPL: UJETA V SANJE 8. NEISHA: OBČUTEK 7. TINA GAČNIK TIANA: MORJE IN NEBO 6. VOYAGE: ČAS 5. MARKO VOZELJ: TE NI 4. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 3. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 2. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL 1.ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Skupina Anavrin napoveduje nov album
Skupina Anavrin je nastala avgusta 1999, in sicer na pobudo Damirja in Mateja. Fantoma so se počasi pridružili še ostali člani, po nekaj zamenjavah je danes zasedba popolna in šteje sedem članov: Anže Hvale - kitara, Damir Lisica - vokal, Matej Selan - bobni, Marko Lavrič - kitara, Anej Kočevar - bas in Grega Nahtigal - specialni efekti (sampling, looping).
Že od začetka je skupino gnala želja po ustvarjanju avtorske glasbe, ki so jo fantje že po nekaj mesecih predstavili ožjemu krogu prijateljev, kasneje pa je skupina nabirala potrebno kilometrino po vsej Sloveniji. Dober odziv občinstva je dal dodano motivacijo za trdno delo, ki se je kasneje tudi obrestovalo. Skupini se je leta 2002 uspelo uvrstiti na festival Rock Otočec, in sicer kot prvouvrščenim na izboru za neuveljavljene skupine v ljubljanskem klubu Hound Dog. Aprila 2002 so se uvrstili v polfinale natečaja Kdo bo osvojil Triglav?. Na festivalu Rock Fever 2002 je Anavrin bil izbran kot najbolj perspektiven slovenski underground rock bend, kar jim je dalo tudi dodatni zagon za trdno delo.
V tistem času so bili fantje močno usmerjeni k svojemu največjemu cilju - posneti
prvenec in ga podkrepiti z vi-deospotom, nato pa ga predstaviti širšemu slovenskemu občinstvu, kar je kasneje tudi sledilo.
Člani skupine kljub svoji raznolikosti najdejo kompromis, ki združuje njihovo glasbo v neko celoto in tako tvori značilni Anavrin »sound«. Pravzaprav bi lahko rekli, da ima vsak član svojo posebnost, s katero se izraža v glasbi. Fantje se neradi žanrsko opredeljujejo, kajti v njihovi glasbi se čuti prisotnost modernega rocka in prvine grunge, funk, ska in pop zvrsti.
Začetek leta 2003 je pripeljal skupino pred nov izziv -posneti prvenec. Na pobudo nekdanjega basista Bernarda Pajka sta s skupino sodelovala producenta Matej Wolf in Drago Popovič, ki sta poskrbela, da je skupina celo leto »ožemala« svojo energijo, ki je vidna v vseh 14 skladbah na albumu. Končni izdelek je prepričal odgovorne pri založbi Nika Records, ki jih je vzela
Filmski kotiček
Max Payne
Max Payne je zagrenjen detektiv, ki so ga po smrti žene in otroka sodelavci pospravili za mizo nekam globoko v klet policijske postaje, kjer prestavlja papirje in dosjeje nerešenih primerov. V prostem času vigilantsko išče pravico na lastno pest, a po tako dolgem času so se sledi morilcev ohladile. Ko se še zadnja sled izkaže za jalovo, je videti, da bo ostal brez zadoščenja. A naključje nanese, da se zadnje čase začnejo dogajati zelo brutalni umori, katerih žrtve imajo na rokah tatuje ptičjih kril - kar je edina vez z umorom Maxove družine. Prebujeno upanje ga požene čez rob, toliko bolj, ker negativci kmalu pospravijo njegovega bivšega policijskega partnerja. Vse kaže, da je izvor »zla« v lokalni ruski mafiji, zato se Max oboroži do zob in krene na maščevalni pohod ...
Max Payne je igra finskih avtorjev, ki jo so jo pacali kar nekaj let. Čeprav takrat še ni bila franšiza, je že pred izdajo vzbudila veliko pozornost in pričakovanje, saj so avtorji obljubljali nekaj še nevidene-ga v igrah. In res, vanje so kot prvi uvedli bullet-time, torej počasne posnetke akcije, v katerih pa se kamera premika v realnem času. Dandanes to
Max Payne
Igrajo: Mark Wahlberg, Mila
Kunis, Beau Bridges, Chris
O'Donnell
Režija: John Moore
Scenarij: Beau Thorne po
istoimenski računalniški
igri
Žanr: akcijski triler Dolžina: 100 minut Leto: 2008 Država: ZDA
pod svoje okrilje. Prvenec, slikovito in osvežilno poimenovan Juice!, je pomenil tudi začetek preboja skupine na glasbeno sceno.
Po uspešnih gostovanjih v tujini (Avstrija, Grčija, Hrvaška) se skupina Anavrin v polnem zagonu vrača na glasbeno prizorišče. Fantje so v preteklem letu snemali drugi studijski album, del katerega je nastajal tudi v Londonu. Izid načrtujejo v prvih mesecih prihodnjega leta, v teh dneh pa so pripravili novi single in videospot z naslovom Gola.
Nove smernice so Anavrin
že napovedali z udarnim angleškim singlom Better U, ki je požel zelo dober odziv tudi pri tujih poslušalcih na sosednjem Hrvaškem in v Avstriji, kjer so Anavrin spomladi letos imeli tudi kratko koncertno turnejo. Zdaj pa je na vrsti pravo nasprotje, pravijo. Čutna balada z naslovom Gola, ki še išče upanje po primarni ljubezni. Vizualizaicjo spota so zaupali povsem sveži, a zelo perspektivni produkcijski ekipi z režiserjem Luko Šti-glom na čelu, ki je tudi avtor scenarija.
Premiera spota Gola se bo z veliko zabavo in koncertom zgodila v petek, 31. 10., v postojnskem klubu Jazzy. Po predstavitvi spota pa se obeta koncert, kjer bodo obiskovalci poleg že poznanih singlov (Mi laže v obraz, Pri filozofiji, Narcis, Better U in druge) lahko slišali tudi pesmi s prihajajočega albuma.
MZ
avtorji zadnje čase z visokimi kontrasti in monokromatskim dizajnom filma počasi že naje-dajo. May Payne je zato točno to, kar govori njegov naslov: največja bolečina - za gledanje. Eden najbolj dolgočasnih, razvlečenih, praznih in nepotrebnih filmov leta, če ne celo desetletja ali kar celotne filmske industrije nasploh. Po-
trata casa.
Matej Frece
seveda ni več nič posebnega, a takrat je med igralsko srenjo završalo in igra je postala dovolj popularna, da je dobila nadaljevanke, po njej pa so se začeli ozirati v Hollywoodu.
Dejstvo je, da je igral bila mešanica večine hard-boiled filmov o depresivnih detektivih, ki po temačnih deževnih ulicah streljajo negativce in ljubijo lepe fatalke. Čeprav je igra postavila mejnike v igri-čarski industriji, pa je, filmsko oz. vsebinsko gledano, kli-še od klišeja. Njen čar je le v tem, da je v mediju, ki ni znan po kompliciranih zgodbah, predstavil točno to. S tem, ko je Hollywood posnel film po njej, se je le sklenil vsebinski krog praznine, ki seveda ni mogel rezultirati v ničemer drugem kot v neznosni praznini.
Tuji kritiki film opisujejo kot non-stop akcijo in kot krvavo kopel, a očitno so oni gledali nek drug film, kajti v Maxu Paynu je vsega skupaj ena (1) kapljica krvi, akcije pa morda za pet minut. Vse ostalo je dolgočasno odpiranje vrat, pogovarjanje in hoja po temačnih, depresivnih, vlažnih, gotskih vaginalnih ulicah. Zgodba je
popolna zmešnjava brez repa in glave in kot rezultat se dolgčas kopiči do skrajnih meja potrpežljivosti gledalca. Mark Wahlberg, ki sicer zna igrati, če hoče, je tokrat popolnoma anemičen in je bolj videti, kot da je na avdiciji za naslednjega Batmana. Dobra ura in pol molčečnosti in skupaj stisnjenih obrvi in zob pač ne naredi vtisa. Edina plus točka je fotografija, ki je prav lepa na pogled, čeprav ameriški filmski
CID vabi!
Razstave
Do konca novembra je na ogled razstava Punk in novi val v Sloveniji.
Jesenske počitnice
četrtek, 30. 10., pred Novo KBM na Novem trgu, pod kostanjem, v sodelovanju z DPM Ptuj in Novo KBM:
od 10. do 12. ure: izrezovanje buč
od 12. do 13. ure: animacijski program - brata Malek & Ne-
lej
od 13. do 15. ure: priprave na noč čarovnic
Za izdelane buče bodo donatorji prispevali sredstva za letovanje socialno ogroženih otrok.
Vse delavnice so namenjene osnovnošolcem in so brezplačne!
V času počitnice od ponedeljka do četrtka, od 12. do 18. ure v CID Ptuj tudi: namizni tenis, pikado in družabne igre.
Novo:
Tečaj znakovnega jezika gluhih - mentorica Marija Koser, tol-mačka znakovnega jezika
40-urni tečaj je namenjen vsem, ki se želijo usposobiti za znakovno komunikacijo s slušno prizadetimi. Tečaj bo potekal ob torkih od 16.30 do 18. ure. Ob koncu opravljajo slušatelji izpit, ki jim omogoča nadaljnje izobraževanje na tem področju. Cena tečaja je 100 EUR.
Likovne cidarije
Likovne delavnice za osnovnošolce (od 1. do 9. razreda) so namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti, usvajanju novih znanj in veščin na področju likovne umetnosti ter razvijanju njihovega samostojnega likovnega izražanja. Prvi sklop Cidarij bo Slikarska delavnica. Vodi jo Aleksandra Vidovič, profesorica likovne umetnosti. Potekala bo novembra ob četrtkih od 16.30 do 18. ure. Cena 4-tedenske delavnice je 30 EUR. Prijave zbiramo do zasedenosti mest.
Sprememba:
31. oktobra in 1. novembra bo CID Ptuj skupaj s kavarno zaradi praznikov zaprt.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
Ugankarski slovarček: ARONK = ljudsko Ime za rastlino arniko; COSETTA = Italijanska filmska Igralka Greco; DRASKOCI = srbski filmski fežiser (Ivan, 1919-1994); DUDDON = reka, ki se Izliva v Irsko morje; MIMS = ameriški boksar (Holly, 1927-1970); SALONEN = finski dirigent (Esa-Pekka, 1958-); SPAN = anglosaška dolžinska mera; UKKO = finski bog neba, groma in žita, tudi Ukkonen.
'U9U0|eS '033 '}S| '}J| '|30>|J9|A|
'zaf 'enssoQ 'o|9>| eu|j_ 'jaoj 'uoio '||n>|9|A| uesen 'eup>i 'epo '90|ge|p 'eq|s 'ueds 'Jeiios 'epiv 'spv 'oie^sus 'eAeiszej 'oguogej|N 'eiusgojp 'israpjq 'epunj 'poqo 'snjoi 'epeds :ouAejopoA :e>tuezjj>| a) As^say
Zanimivosti
Pajek z napačno parkiranim avtomobilom odpeljal tudi dojenčka
Zagreb, 25. oktobra (STA/DPA) -
Očitno zelo zavzeti mestni redarji v Splitu so nedavno s pajkom odpeljali napačno parkiran avtomobil, v katerem je bil tudi dvomesečni dojenček. Avtomobil je bil parkiran pred bolnišnico.
Kot so poročali hrvaški mediji, sta starša dojenčka avto parkirala na prepovedanem območju pred bolnišnico, da bi skupaj z drugima dvema otrokoma obiskala zdravnika. Ko je družina samo nekaj trenutkov kasneje zapustila bolnišnico, so obupano ugotovili, da je izginil avto skupaj z njihovim najmlajšim družinskim članom.
Policisti so nato avtomobil kmalu odkrili na mestnem parkirišču, kamor
dovažajo nepravilno parkirane avtomobile. "Slepipotnik" je neprostovoljno pustolovščino dobro preživel.
Zaradi prevelikega zaupanja v GPS pristal v jezeru
Varšava, 25. oktobra (STA) - Ker je
preveč zaupal satelitskemu navigacijskemu sistemu GPS, je nek poljski voznik nedavno pristal v umetnem jezeru, ki so ga ustvarili pred kratkim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Moški se je odločil za cesto, ki je zaprta že leto dni, saj je sedaj preplavljena z vodo majhnega umetnega jezera. Ni upošteval treh tabel", ki so ga opozarjale na to, je za AFP povedal predstavnik policije v mestu Glubczyce na jugu Poljske.
"Bila je še noč in ni opazil, da se pot končuje v jezeru. Njegov GPS ga je
usmeril tja in on je sledil navodilom, "je še dodal policist in pojasnil, da voznik ni bil alkoholiziran.
Manjši tovornjak znamke Mercedes je po koncu ravne ceste, ki seje spuščala proti jezeru, zapeljal daleč v vodo in se že začenjal potapljati. Vozniku in dvema sopotnikoma seje uspelo rešiti iz vozila, nakar so na strehi vozila počakali na prihod policije in gasilcev.
Najtežji človek na svetu skočil v zakon s prijateljevo vdovo
Monterrey, 27. oktobra (STA) -
Mehičan Manuel Uribe, v Guinnessovi knjigi rekordov za leto 2007 najdebelej-ši človek na svetu, se je v nedeljo poročil z vdovo svojega nekdanjega prijatelja. Poročno slovesnost je pod naslovom "Moja obilna mehiška poroka "prenašal ameriški televizijski kanal Discovery.
Kljub temu, da je 43-letni Uribe v zadnjih mesecih shujšal za 230 kilogramov, potem ko jih je tehtal rekordnih 590, ga je bilo treba do oltarja prinesti z žerjavom, in sicer skupaj z njegovo posteljo, na katero je priklenjen že vrsto let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poročno slovesnost je v posebni oddaji, poimenovani po ameriškem filmu "Moja obilna grška poroka", ekskluziv-no prenašal ameriški Discovery. Prisotni so bili tudi novinarji iz Japonske, Nemčije in Argentine, vendar pa drugih kamer ali vsaj mobilnih telefonov ni bilo. Na slovesnosti so postregli z nizko-kaloričnimi prigrizki.
Uribe se že od leta 1992 spopada z bolestno debelostjo. Do februarja letos, ko se je odločil za drastično dieto, je pogosto razmišljal celo o samomoru. Soprogo Claudio Solis je prvič srečal pred štirimi leti ob smrtni postelji svojega prijatelja, ki je tehtal 250 kilogramov, še piše AFP.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3MHZ
SOBOTA, 01. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). NEDELJA, 02. november: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).
8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). PONEDELJEK, 03. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30
Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). TOREK, 04. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum Trbovlje).
SREDA, 05. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Ju-kič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). ČETRTEK, 06. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije
(ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PETEK,07. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Privlačile vas bodo skrivnosti In napredovali boste po majhnih korakih. Počasi boste našli tiste dejavnosti v pogledu službe, ki vas veselijo in vam prinesejo finančne ugodnosti. Končno pride vaših pet minut. Kako jih boste izkoristili, pa bo odvisno od vas. Zatorej pogumno!
Sn BIK
Ločevali boste slabo od dobrega. Spoznavali boste različne ljudi In si lahko ustvarili svoje mnenje. Srečno roko boste imeli tudi pri nakupih. Prav posebna noč bo noč čarovnic. Streznitev pride v prvih dneh novembra, ko boste dobili na delovnem mestu uradno ponudbo.
DVOJČKA
Spoznali boste, da ni vse zlato, kar se sveti. To ste že vedeli, zdaj se vam je zgolj potrdilo. V ljubezni bo veliko romantike in harmonije. Če se odpravljate na dopust, boste uživali, če pa ostanete doma, razmislite o tem, kaj vas veseli. Ugoden čas za po-lepšanje svojega doma.
RAK
Dnevi bodo kot bliskavica fotoaparata, toda zapolnili si boste pomembne utrinke. Lepih zadev nikoli ne pozabite in če v tednu, ki je pred vami pripravljate zabavo, bo nepozabna. Telesu dovajajte veliko sadja in zelenjave. In ko počivate, imejte noge dvignjene, tako ne bo težav.
LEV
ij Odločili se boste In med prvimi naredili obračun, kaj ste postorili vtem letu. Bodite objektivni In ne hitite, kajti zgolj počasi se daleč pride. Pred vami je po zvezdnih napovedih lep teden in posebej bo izstopala ljubezen. Ogenj domačega ognjišča vas bo ogrel tudi duševno.
DEVICA
Vestno se boste lotili dela po stanovanju. Toliko je stvari, ki so vas čakale vse poletje. Dolge večere izkoristite za branje. Poglobite se v svet računalništva in medmrežja. Kuhanje zeliščnih čajev bo balzam za telo. Ozavestili boste tudi nova znanja o zdravi prehrani.
TEHTNICA
Spoznavali boste prijetne in harmonične ljudi. V sebi boste našli moč In energijo. Podaljšani vikend izkoristite za vse tiste dejavnosti, s katerimi ste odlašali. V omari boste našli neko staro fotografijo in se ob njej prijetno nasmejali. Sreča in ljubezen gresta z roko v roki.
ŠKORPIJON
Prepričani boste, da je čas, da stopite iz ozadja. To se bo nekoliko kasneje Izkazalo za pravilno. Čaka vas obdobje, ki bo polno akcije in trdega dela. Pričeli boste s skupinskimi terapijami. V pogledu službe vas čakajo ugodnosti in v ljubezni nekdo, ki vas ljubi srčno.
STRELEC
Če se boste poslušali pri svojih intuitivnih dojemanjih, se pravzaprav nimate ničesar bati. Ljubezen bo tista prava simfonija, ki vam bo prinašala radost in pokazala pravo pot. Jasno je razbrati, da boste pred tem morali pomahati v slovo svobodi. Če za vedno, je odvisno od vas.
KOZOROG
Teden, ki je pred vami, boste v veliki meri preživeli v razmišljanju. Globoko v sebi si odgovorite na vprašanja, ki vas mučijo. Vztrajnost je lepa lastnost, ki vam bo na delovnem mestu pomagala. Dokazali boste, da lahko s pozitivnim razmišljanjem dosežete veliko.
VODNAR
Dolgi večeri bodo kot nalašč za razmišljanja, da ugotovite, kaj vas veseli. Sledili boste zanimivi življenjski filozofiji in zvezde vas spodbujajo, da začnete pisati svojo knjigo. Ne bojte si priznati notranjih občutkov. V službi bo zelo kreativno.
RIBI
Slikanje, glasba in ples bodo polepšali vašo dušo. Pravzaprav tudi v bodoče obstajajo ellkslr mladosti, ugotovili boste, da vas razveselijo. Na delovnem mestu vzemite škarje in platno v svoje roke. Postaviti si boste morali določene meje in pravila.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
as
Nagradno turistično vprašanje .
November v znamenju martinovih prireditev
Do srede novembra bodo na Ptujskem in Ormoškem prevladovale martinove prireditve. Posebej velja letos omeniti haloško martinovanje, kjer bo od 3. do 11. novembra potekalo izjemno bogato dogajanje. V občini Hajdina pa je martinova prireditev, poteka pod naslovom Iz mošta vino - pridi na Hajdino, tudi sestavni del občinskega praznovanja.
Letošnji organizatorji ptujskega martinovanja so MO Ptuj, Ptujska klet, d. o. o., s filatelistično razstavo, ki jo bodo odprli 5. novembra v galeriji Magistrat na temo Ptuj - mesto trte in vina, pa se vključuje tudi Filatelistično društvo Ptuj.
Na martinov dan se bo ptujsko martinovanje na Mestnem trgu pričelo že dopoldne in bo trajalo pozno v noč. Ker se 11. novembra na Ptuju prične
Vasica Bani, ki premore dobrih tisoč prebivalcev, je ena izmed največjih znamenitosti Burkine Faso, saj se v vasici nahaja kar sedem mošej. Bani se nahaja dobrih 40 kilometrov od Dorija, na osrednji državni cesti, tako da je vožnja z avtobusom dokaj udobna. Že sam prihod v vasico je fascinanten, saj jo obdaja z mošejami prepoln grič, lepota in osuplost pa se potencirata s prečudovito naravo, vaško arhitekturo in mogočnim rečnim koritom, ki v sušnih obdobjih zgleda kot velika kača, ki se vije med peščenimi griči. Na avtobusni postaji te pričaka skupina nadobudnih otrok, ki ti poskuša kaj prodati, spet drugi pa samo prosijo za kakšen kovanec, s katerim bi si zagotovili kak topel obrok. V nekaj tednih, kolikor sva preživela v Burkini Faso, sva že skoraj postala imuna na tovrstne prizore, tako da sva kar najhitreje »pobasala« najino prtljago in se odpravila v pristen afriški hotel, kjer ni bilo niti ključavnice na vratih, kaj šele tekoče vode
tudi jesenski pust, povezan z izbiro novega princa karnevala, tokrat že desetega po vrsti, se bodo tega dne na Ptuju srečali predstavniki Evropskega združenja karnevalskih mest Slovenije. Na stojnicah bodo ponujali vinske in druge domače dobrote, potekal bo kulturno-zabavni program, že po tradiciji bodo izvedli tudi vinogradniške igre. Sveto mašo in blagoslov mošta bodo tako kot vsako leto opravili v cer-
in elektrike. Tudi lokalni vodiči so bili neprestano za najinimi petami, v upanju, da bova izbrala kakšnega izmed njih za vodenje in odkrivanje mističnosti vasice, s čimer bi si seveda prislužil kak dolar.
Ob prihodu v hotel sva morala najprej plačati neke vrste turistično pristojbino, za katero pa praviloma ne dobiš uradnega računa, temveč le listič z neprepoznavno številko. Nisva se ravno veliko obremenjevala, saj je kljub vsemu šlo za relativno majhno vsoto, prav tako pa sva bila dokaj utrujena od prejšnjih dni. Medtem ko sva si midva za nekaj trenutkov oddahnila v najini »sobi«, se je Sori, ki je sedaj potoval z nama že slab teden, odpravil obiskat del njegove družine, ki se je v upanju na boljši jutri preselila iz Dorija. Seveda nisva bila deležna dolgega spanca, saj sva kaj kmalu dobila povabilo h kosilu, ki ga je za naju pripravila Sorijeva sestra. Z veseljem sva se ga seveda udeležila, saj je prav spoznavanje ljudi ena izmed lepot popoto-
kvi sv. Jurija na Ptuju, novemu vinu bo nazdravil ptujski župan dr. Štefan Če-lan. To bo tudi priložnost, ko bodo javnosti predstavili tudi novi vinski letnik in tudi letnik iz Mestnega vinograda, iz katerega prihaja ptujsko protokolarno vino. Ne bo manjkal tudi zabavni del krsta mošta. V času martinovanja na Ptuju bo ponovno oživela vinska klet v ptujskem gradu, kjer bodo imeli svoj domicil vinogradniki in vinarji z VTC 13, ki letos zaradi toče, ki jim je skoraj v celoti uničila letošnji pridelek ob martinovem, ne bodo organizirali dneva odprtih vrat svojih kleti. Obnovljeno grajsko klet bodo odprli 10. novembra ob 12. uri. Že nekaj časa je ponovno odprta tudi klet v hotelu Mitra, ki je bila zaprta več kot šestdeset let in ki bo tudi spominjala na čase, ko so na Ptuju živeli veliki vinski trgovci, ki so že nekoč v svet ponesli sloves ptujskih vin. V hotelu Primus se bo jutri pričela peta sezona Primusovih vinskih zgodb. Gostili bodo Vinogradništvo Janžekovič, Turčan, zgodba bo potekala pod naslovom Nasprotja se privlačijo. V im-periumu dobrega počutja pa ponujajo tudi posebno vinsko nego obraza in vinsko nego telesa. Gre za edinstveno ponudbo s proizvodi na bazi izvlečka grozdnih pešk, ki so v celoti narejeni iz visoko kvalitetnih neobdelanih ma-
vanj. Po kosilu je sledil ogled velike mošeje ter odkrivanje vsakdanjega življenja v vasici, kjer so prizori, kot na primer sprehajanje bika po ulici ali trmaste kamele in osli, ki ti ne dovolijo prečkati ceste ipd. nekaj povsem običajnega. Pravo veličino vasice pa doživiš šele ob vzponu na nekaj deset metrov visok grič, kjer se ti razprostre pogled na »grande mosque«, ki premore prostora za nekaj tisoč ljudi, hkrati pa predstavlja zastrašujočo moč nad verniki. V mošejo smejo vstopiti le moški, medtem ko ženske molijo na dvorišču pred mošejo, seveda pa morajo prav vsi obiskovalci mošeje svoja obuvala pustiti za obzidjem le-te. Predvsem zelo veliko vernikov se v to »zahodnoafriško meko« poda iz drugih predelov Burkine Faso, prav tako pa tudi iz drugih afriških držav, saj velja za sveti kraj, kjer verniki poskušajo poiskati notranji mir in povezanost z bogom.
Preostalih šest mošej se bohoti na vrhu istega griča, vendar pa zaradi izpostavljenosti dežju, saj v deževnem obdobju, ki traja od julija pa vse do septembra, pade ogromna količina dežja, ter precejšnjemu vetru v sušnem obdobju počasi propadajo, lokalno prebivalstvo pa seveda nima sredstev za vzdrževanje teh čudes. Kljub temu je viden določen napredek v smislu obnove posameznih mošej, čemur je namenjen predvsem denar od t. i. turistične takse. Po pripovedovanju naših gostiteljev iz leta v leto več turistov obišče vasico in s tem se postopoma dviga tudi blaginja ljudi, hkrati pa se na ta način zagotavljajo sredstva za obnovo mošej. Celoten sprehod nekako vzame dobre tri ure, nakar smo se še odpravili na tradicionalen čaj in družinsko druženje ob ognju, polni luni in izjemno zvezdnatem nebu.
Nadaljevanje prihodnjič
terialov, ki so tudi dermatološko testiram in popolnoma naravni. V haloških občinah bodo letos pripravili skupno martinovanje z izredno bogatim programom, ki ga bodo začeli 3. novembra v občinah Videm in Cirkulane, do 11. novembra bodo svoja vrata odprle številne kleti. V Podlehniku bodo martinovanje pričeli 9. novembra, dan kasneje se bo pričel teden »pušlšankov«. V občini Zavrč pa bodo 7. novembra odprli razstavo kulinarike in vin. Ormož pa bo v času martina v znamenju vina, sejmov in zabave. Ob že tradicionalnih prireditvah bodo organizirali tudi dvodnevni kramarski sejem.
Že danes pa bo kostanjev piknik na
športnem igrišču Hajdina, ki ga za občanke in občane občine Hajdina organizira občinska organizacija SDS. Spremljal ga bo zabavni program, pričeli ga bodo ob 16. uri.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: Letošnja trgatev na grajskem dvorišču je bila že dvanajsta. Nagrado bo prejela Zofka Hebar, Zgornja Pristava 35, Ptujska Gora. Danes sprašujemo, koliko vodnih površin imajo Terme Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raiče-va ulica 6, do 7. novembra.
Foto: Črtomir Goznik
Termalni park Term Ptuj je bil letos izbran za naj kopališče 2008.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (18.)
Bani in Fada NGourma
Vzorno urejena vasica Bani, kjer ljudje živijo skromno, a srečno življenje.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
PRINIUSOVE VINSKE ZGODBE 31.10.2008 ob 20.00	JL Grand Hotel Primus
Nasprotja se privlačijo, Vino Turčan	MiVfOHiiRESOfnS ****
PLESNI VEČER V GEMINI	té» I GEMINA
31.10.2008 ob 21.30	
Igra skupina Črna mačka. Vstopnine ni!	X- L- O-B
TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV	GEMINA
z Jernejem Brenholcem	
6.11.2008 ob 19.00	X ■ L- U • B
MARTINOVANJE V KLUBU 6ENIINA XIII 8.11.2008 ob 20.00	
Martinova večerja z živo glasbo. Cena 25 EUR/osebo.	GEMINA X* L' U * B
ZAPUFAN PIKA SN, TADEJ TOŠ	GEMINA
Nova stand-up komedija	
9.11.2008 ob 19.00	'i,''-;
Dodatne informacije in rezervacije: Tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si	
Foto: UZ
Ptuj • Janko Bohak, prejemnik zlate medalje Bertl von Massow
Brez šaha mu je dolgčas
Ptujski šahist Janko Bohak, mednarodni šahovski mojster ICCF in mednarodni sodnik ter avtor več knjig o šahu, podpisal se je tudi pod kroniko ptujskega šaha 1935/2005, je letos prejel zlato medaljo Bertl von Massow, najvišje priznanje Svetovne dopisne šahovske organizacije ICCF. Podelili so mu jo na letošnjem kongresu svetovne dopisne šahovske organizacije v Plevnu za vse zasluge na področju uveljavljanja dopisnega šaha. Prejel pa je tudi že srebrno medaljo za deset let aktivnosti na področju dopisnega šaha. Na obe medalji je zelo ponosen. Čeprav je dopisni šah že dolgo prisoten v mednarodnem in slovenskem merilu, pa javnost o njem bolj malo ve.
Foto: Črtomir Goznik
Janko Bohak je ponosen lastnik zlate medalje Bertl von Massow, najvišjega priznanja Svetovne dopisne šahovske organizacije ICCF.
Janko Bohak je za Štajerski tednik povedal, da je bila svetovna dopisna šahovska organizacija v današnji obliki ustanovljena leta 1951. Njen prvi predsednik je bil Hans Werner von Massow, od ustanovitve naprej je z njim sodelovala tudi žena Bertl, ki je še dvajset let po njegovi smrti organizirala vsa tekmovanja v dopisnem šahu. Ker nista imela otrok, sta vse svoje premoženje zapustila tej federaciji, ki je njej v spomin tudi ustanovila to priznanje. Dopisni šah, ki je bil nekoč šah po pošti, je danes šah po elektronski pošti, ker se klasični dopisni šah več ne igra. »Klasični dopisni šah je z razvojem modernih tehnologij za prenos postopoma prerasel v najsodobnejši način igranja po elektronski pošti z uporabo spletnega strežnika, ki avtomatično vodi tudi vse potrebne evidence. Slovenski igralci so se v igranju dopisnega šaha zelo uveljavili. Nekaj jih je osvojilo naslov dopisnega velemojstra, naslov starejšega mednarodnega mojstra in mednarodnega mojstra. Naslov evropskega prvaka pa je osvojil Andrej Loc, kar je največji uspeh slovenskega dopisnega šaha med posamezniki v zadnjih 15 letih, z osvojitvijo naslova evropskega prvaka se je tudi direktno uvrstil v finale evropskega svetovnega prvenstva posameznikov. Uspešne pa so bile tudi posamezne reprezentančen selekcije,« je povedal Janko Bohak.
Prvi veliki moštveni uspeh slovenskega dopisnega šaha je dosegla ekipa Slovenije v postavi Janko Bohak, Matej Keršič, Andrej Loc in Edo Roblek na 1. Mare Nostrum moštvenem turnirju, na katerem so bili favoriti Italijani in Francozi, a se je na koncu izteklo čisto drugače, zmagala je Slovenija. To je bilo pred desetimi leti. Slovenci pa so se vpisali tudi med prvake Pokala slovanskih narodov.
Največji moštveni uspeh pa predstavlja uvrstitev slovenske reprezentance v finale dopisne šahovske olimpijade. Že več let imajo slovenski dopisni šahisti tudi svojo spletno stran Krja-velj chess. Svet za dopisni šah ŠZS, ki je organizator dopisnih šahovskih tekmovanj v državi, je v začetku leta 2000 razpisal tekmovanje za prvo državno prvenstvo v dopisnem e-mail šahu, ki se je igralo vzporedno z rednimi turnirji za državno prvenstvo v dopisnem šahu po pošti in se tako v celoti prilagodil novemu načinu tekmovanja, ki jih vse pogosteje prireja tudi svetovna federacija. Dopisnemu šahu preko spletnega strežnika se vse bolj posvečajo tudi ženske, prvo tekmovanje je bilo organizirano leta 2005. Ob 110. obletnici rojstva znamenitega slovenskega šahista
velemojstra dr. Milana Vidmarja pa so organizirali tudi prvi spominski mednarodni velemojstrski dopisni turnir.
Janko Bohak je igral na turnirjih, ki jih je organizirala Bertl von Massow, na turnirjih igra še danes, vendar veliko manj. Do septembra letos je bil tudi predsednik sveta za dopisni šah pri Šahovski zvezi Slovenije in delegat v svetovni dopisni šahovski organizaciji. Janko Bohak je začel šah igrati leta 1952, je tudi mednarodni šahovski mojster ICCF, prav tako pa tudi slovenski rekorder v igranju dopisnega šaha z več kot tisoč odigranimi partijami. Šah je igra, brez katere ne bi mogel, pravi.
Ob 15-letnici slovenskega dopisnega šaha je lani izšel tudi zajeten tiskani zapis pod naslovom Petnajst let slovenskega dopisnega šaha, za katereg sta gradivo zbrala in obdelala Janko Bohak in Andrej Loc. V njem so prikazali pregled aktivnosti in dosežkov na organizacijskem in tekmovalnem področju. V mednarodno dopisno šahovsko organizacijo (ICCF) so bili slovenski dopisni šahisti sprejeti septembra leta 1992.
O izrednih uspehih v dopisnem šahu piše Janko Bohak tudi v kroniki ptujskega šaha. Okoli leta 1960 sta na jugoslovanskih dopisnih turnirjih pričela nastopati on in Janez Podkrajšek, preko polfinalnih turnirjev sta se uvrstila v finale ter tako postala stalna člana
jugoslovanske reprezentance na mednarodnih tekmovanjih in slovenske reprezentance na medrepubliških tekmovanjih. Kot uspešna tekmovalca v mednarodnem merilu sta osvojila naslov mednarodnega mojstra ICCF. Kot eden redkih igralcev dopisnega šaha pa se je še posebej izkazal Boris Žlen-
der, ki je kot prvi Ptujčan osvojil velemojstrski naslov ICCF, ta rezultat j ponovil še enkrat, to pa je doslej uspelo le redkim dopisnim šahistom. Ptujski dopisni šahisti pa so blesteli tudi kot ekipa, saj so bili dvajset let na vrhu med jugoslovanskimi dopisnimi šahovskimi moštvi.
MG
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
storitve
in trgovina, d.O.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
Občina Markovci Markovci 43 2281 Markovci
PRODAJA
-	parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza - in
-	domačijo v Borovcih (stavbna zemljišča z objekti).
Javna razpisa s prodajnimi pogoji sta objavljena na spletni strani občine Markovci www.markovci.si.
Javni razpis je objavljen tudi v Uradnem listu, dne 24. oktobra 2008.
GRRDB€NR
MČHFINIZnClJn
€L€KTROMONTAŽR
RICKSRNDCR GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEV0 NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, wwwgmg-elmont.si
ARHITEKTONSKI ATEUE
FRANC CIZEK, prof. uni% dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / ( 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Petovicferto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CITROEN C51.6 HDI ELEGANCE	2004	9.999,	193.397	GRAFIT
CITROEN PICASSO 1.G HDIEXCLUS.	2006	11.699,	136.574	GRAFIT
CU01.5 DCI/B5KM DOSTAVNI (2 V0ZIU)	2003	4.700,-	119.389	RDEČA
FIAT ST1L01.9 JTD KARAV. DYNAMIQ.	2004	5.999,	139.928	SREDRNA
FORO FOCOS 1.6 TDCI TREND	2005	8.199,	157.417	DELA
FORD M0NDE02.0TDCI TREND	2006	9.999,-	158.459	SREDRNA
PEUGEOT 206 SW 1.4 HDI SX	2004	7.200,-	149.306	RORDORDEČA
RE KANGO01.5 DCI FURGON	2003	5.999,	127.272	RDEČA
RE MEGANE 1.G 1GV DYN.PLUS (2 VOZILI)	2007	11.899,-	15,20.900	SREDRNA
RE MEGANE 1.9 DCI PRMLEGE LUX	2005	9.799,-	115.944	ČRNA
SEATIBIZA 1.4/1BVSTELLA	2003	5.799,	156.754	DELA
SEAT CORDOBA 1.9 TDI REFERENCE	2004	5.499,-	331.642	ZELENA
VOLVO V50 2.00 KARAVAN MOMENTOM	2005	12.591,-	169.988	SREDRNA
VW GOLF V 1.9 TDI/105 C0NF0RT.UNE	2006	13.500,-	85.932	ČRNA
FINANCIRANJE BREZ POLOGA!!!
ojan Amuš, s.p. i vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
RENAULT MEGANE 1,5 Del GRANDT. AUTH.	2004	9.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN P0LD 1,41BV	2006	9.590,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FORD M0NDE0 2,0 TDCI GHIA	2005	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
SEATTOLED01,6	1999	4.900,00	PRVI LAST.	MODRA
RENAULT TV/ING01,2 WIND	1997	1.700,00	STRE. OKNO	RDEČA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
CITROEN SAX01,1i	2002	3.500,00	34.000 PREVOZ.	KOV. MODRA
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.740,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
ROVER 214 Sl	1999	2.990,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW MAGNET	2005	9.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 3181LIMUZINA	2001	10.890,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT TU/ING01,2	2003	5.300,00	PRVA REG. 2004	KOV. M0DR0SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI PRIVILEGE	2005	12.790,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SKODA 0CTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	7.120,00	PRVA REG. 2003	BELA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	12.350,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
TOYOTA RAV 4 2,0 D-4D	2002	12.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
TOYOTA C0R0LLA1,6 WTI	2003	9.290,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
AUDI KARAVAN A4 2,5 TDI AVT. TIPTRONIC	1999	6.620,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
PEUGEOT 1061,01	2000	3.140,00	AIRBAG	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SAUS 2,2 EXR	2003	10.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRE.	2001	5.650,00	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA1.7TD CLUB, 4V	1999	3.420,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
FORD M0NDE0 2,0 TDI	2002	5.990,00	AVT. KLIMA	MODRA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
Nove
E
Prireditvenik
Četrtek, 30. oktober
10.00 do 12.00 Ptuj, na Novem trgu pred Novo KBM, pod kostanjem, delavnica Izrezovanje buč
12.00 do 13.00 Ptuj, na Novem trgu pred Novo KBM, pod kostanjem, animacijski program - Brata Malek & Nelej
13.00 Ptuj, spominski park, komemorativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve
13.00 do 15.00 Ptuj, na Novem trgu pred Novo KBM, pod kostanjem, priprave na noč čarovnic
16.00 Hajdina, na športnem igrišču, tradicionalni kostanjev piknik, vabi vas OO SDS Hajdina
16.30 do 18.00 Ptuj, CID, slikarska delavnica
16.30 Slovenska Bistrica, pravljične ure v pionirski knjižnici, O treh grahkih
12.00 do 18.00 Ptuj, CID, namizni tenis, pikado in družabne igre
19.00 Ptuj, Vinski hram ptujske kleti, ogled Ptujske vinske kleti, v okviru festivala Vino ni voda
20.00 Ptuj, klub Gemina XII v grand hotelu Primus, prvi izmed večerov poimenovanih Večer z zvezdami, prvi dogodek bo Večerja z Eroiko
-	Dornava, v prostorih občine, na ogled je likovna razstava ljubiteljske slikarke Elfride Bračič, razstava je na ogled do konca januarja 2009
-	Ptuj, CID, vpišete se lahko v naslednje tečaje in delavnice, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elek-tro delavnica
-	Ptuj, CID, novo - tečaj znakovnega jezika gluhih
-	Ormož, pred gradom, komemoracija ob dnevu mrtvih
Petek, 31. oktober
9.00 Hajdoše, Goya center, občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice - člani, prireditev ob 10. prazniku občine Hajdina
20.00 Ptuj, v Park hotelu, predstavitev vinarstva Steyer, v okviru festivala Vino ni voda
21.00 Ormož, v vinoteki, Noč čarovnic
-	Ormož, izlet v Paklenico na Hrvaškem, organizira PD Maksa Meška Ormož,
telefon 041 698 741
Nedelja, 2. november
Ptuj, hotel Mitra, predstavitev vinarstva Turčan, predstavitev vina vinske kraljice Slovenije, v okviru festivala Vino ni voda
Ponedeljek, 3. november
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališka predstava Duohtar pod mus, za abonma Orfej, Tespis in izven
Kino Ptuj
Petek, 31. oktober in nedelja, 2. november, ob 19.00 Ujemite Smarta. Ob 21.00 Bob Daylan - 7 obrazov.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Naziv Kulturna šola 2008 prejela OŠ Ljudski vrt. Vrtec Ptuj Najbolj športni vrtec v Sloveniji. Ustanovljeno Društvo general Maister na Ptuju. Odprtje otroškega igrišča v Mestnem parku pri Dravi. Preprečevanje in urejanje problematike zlorab drog. Postopki oživljanja v primeru zastoja srca. Otroška gledališka predstava režiserke Branke Bezeljak. Razstava likovnih del Bogomirja Lugariča v Salonu umetnosti. Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Koncert glasbene skupine Kvinton. Z glasbo v sobotni večer.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka	Letnik Cena Oprema Barva
AUDI A41.9TDI LIMUZINA AUDI A41.9 TDI KARAVAN CITROEN Dl.l
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPE VECIRA1.9CDTI KARAVAN PEUGEOT 3071.6 HDI,KARAVAN PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC Ii DCI RENAULT SCENIC1.9DCI RENAULTLAGUNA1.6 LIMUZINA ŠKODA 0CTAVIA1.9 TDI VW GOLF 1.9 TDI VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN D 1,4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0URAN1.9TD1 AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPE ZAPIRA 1.9 TDQ AUDI A31.9 TDI VW POLO 1.2
1999 2003
2003 2001 2001
2005
2006 2002 2006
2004 2001 1998 2002 2004 2001 2006 2001
5.990 AVT. KLIMA, 5 VRAT RDEČA 11.890 AVT. KLIMA
6.250 KLIMA 6.690 AVT.
KLIMJfl
ČRNA KOV. SREBRNA B0RD0 RDEČA ČRNA
9	2006
<
)TDI fc
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000
12.490	AVT. KLIMA
12.890	KLLMA,VSA OPREMA	ČRNA
10.990	AVT, KLIMA	KOV. ČRNA
7.490	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
9.990	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
9.490	AVT.KLIMA	SREBRNA
4.100	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
4.750	KLIMA	KOV. ZELENA
7.590	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
13.990	AVT. KLIMA HIGHLINE	KOV. ČRNA
7.990	AVT.KLIMA	MODRA
16.900	KUMA, 9 SEDEŽEV	BELA
6.200	KLIMA	KOV. MODRA
13.900	KLIMA,VSA OPREMA	SREBRNA
6.250	KLIMA	KOV. ZELENA
8.490	KLIMA	BELA
25.000	VSA OPREMA, AVTOMATIIKOV. ČRNA
12.900	AVT.KLIMA	KOV.ČRNA
18.900	AVT.KLIMA	KOV.ČRNA
10.990	AVT.KLIMA,7SEDEŽEV	KOV.SREBRNA
7.490	KLIMA5VRAT	SREBRNA
13.900	KLIMA	KOV. ČRNA
21.900	KLIMA,AVT0MA11C	KOV.SIVA
13.900	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
7.490	KLIMA	MODRA
6.490	KLIMA,5VRAT	SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A61.9 TDI AVANT	2003	13.870,-	NÄVI	ČRNA
CITROEN C8 2.0 HDI	2006	12.980,-	KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROL TACUMA 1.616V SX	2005	7.350,-	KLIMA	KOV. SIVO-MDDRA
FIAT DOBL01.9 JTD MULT1YET	2006	9.950,-	KLIMA	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCILIMUZ.	2003	7.980-	XSENON	SREBRNA
OPEL VECTRA 2.0 DU 16 V KARAV.	2001	5.980,-	AVT. KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDI	2005	13.390,-	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 207 1.6 HDI PREMIUM	2007	11.350,-	A.DV.KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARINER 1.9 HDI	2005	7.200,-	KLIMA	BELA
REN. MEGANE SCENIC 1.6 RN	1998	2.880,-	2XAIRBAG	KOV. MODRA
SEAT CORDOBA 1.9 SDI	2002	5.790,-	KLIMA	RDEČA
VOLVO S 80 2.4 D	2005	17.870,-	NÄVI	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI PLUS	2005	13.200,-	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.	2006	16.890,-	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW TOURAN 1.9 TDI TRENDLINE	2005	13.690,-	AVT. KUMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA_	OPREMA	BARVA
BMW SERIJA 7:740IL	2001	11.790,-	KUPU.VSL0	KOV. MODRA
CHRYSLER V0YAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KUMA	SIVA
CITROEN C41.fi HDI	2006	12.990,-	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANTIA2.01BVISX	1998	2.490,-	KUMA	KOV. T. ZELENA
DODGE NIIF02.I1 TDAUT.	2007	23.490,-	KUMA	ČRNA
IVECO DAILY DAILY 35C1&V 3950	2007	22.900,-	KUMA	BELA
MERC. COUPE CL 500 BENCIN+LPG PLIN	2000	19.990,-	AVT. KUMA	K. BORDO RDEČA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.090,-	KUMA	DELA
RENAULT LAGUNA BREAK 1.9 DCI SLO	2003	7.490,-	AVT. KUMA	DELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2000	5.090,-	AVT. KUMA	SREBRNA
SEAT ALTEA 1.01	200S	14.990,-	AVT. KUMA	SREBRNA
ŠKODA FABIA 1.2	2005	0.990,-	KUMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.91	2001	0.590,-	KUMA	T. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI HIGHUNE SLO	2005	10.490,-	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VWPASSATVARIANT1.91C0MF.UNE	2000	15.990,-	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BčLCONTV
"D 4*4, 4&M& oiotjaje
ALU vhodna vrata s PVC polnilom za ceno PVC vhodnih vrat!
Za vei informacij pokličite: 02 74113 80 ali 041316 505 OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAJNA VRATA, STEKLENE FASADE
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
IZVAJAM strojne omete. I UST, Vinko Kokot, s. p., Dravski dvor, Ul. Paherjevih 4. Miklavž. Tel. 041 726 398.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
KMETIJSTVO
PRODAMO drva, bukova, cepljena polena dolžine 33 cm, za štedilnik, cena za 3 m3 je 210 € z dostavo na dom. Informacije 041 620.853.
PRODAM telico simentalko v šestem mesecu brejosti, možna menjava za neplodno kravo z doplačilom. Tel. 041 240 003.
Prodam dobro kravo v devetem mesecu brejosti. Tel. 681 71 51.
KUPIM traktor IMT, Ursus, Zetor in vso kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
DOM-STANOVANJE
VSE ljudi dobrega srca prosim, če mi kdo odda v najem dvosobno pritlično stanovanje ali kdo potrebuje pomoč pri negi starejših. Živim z mamo in štirimi otroki, najmlajši sin je invalid, otroci so pridni, delovni in potrpežljivi. Tel. 040 840 594.
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored. Enosobno, 37 m2, 49.000 EUR; 1,5-sobno, 45 m2, 57.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanji sta prazni in takoj vseljivi. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbene parcele v kraju Videm - Dravinjski Vrh v izmeri 1100, 1000 in 850 m2, cena 40 €/m2. Tel. 031 706 874.
NA LEPI razgledni legi v Zamušanih prodam vinograd, možnost vikenda. Cena 5300 €. Tel. 041 245 054.
PRODAMO hišo s posestvom v De-strniku. Tel. 041 711 020.
DELO
ZAPOSLIMO kuharja v hotelu Botra v Gorišnici. Telefon 041 389 807. Botra, d. o. o., Gorišnica 28, Gori-šnica.
MOTORNA VOZILA
PRODAM VW passat 1,8 T, letnik 98, 175 000 km, srebrne kovinske barve, vsa oprema, usnje. Tel. 040 355 005.
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, letve ter bruno z dostavo. Tel. 041 642 055.
PRODAM malo rabljen skobeljni stroj, kombiniran (debelinka, cirku-lar, rezkanje). Tel. 041 432 844.
PRODAM štedilnik na trdo gorivo (Fekonja), 60 x 50, ter betonske cevi premera 30 cm, zelo ugodno. Tel. 041 24 5 054.
PRODAM okrogli les za drva, dostava z gozdarskim kamionom. Tel. 031 784 489.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
KUPIM traktor in kiper prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 8 2 22.
PRODAM belo vino sovinjon in mešano. Tel. 761 68 11.
KUPIM 150-kg prašiča. Tel. 719 24 48.
WELLNESS KLUB PTUJ, Cvetkov trg 1 (Zlata črta), Ptuj, organizira brezplačne Wellness analize telesa in svetovanje o zdravem načinu življenja. Kontaktni osebi: Darinka 041 461 266, Tomaž 031 621 594. Uradne ure od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure.
www.tednik.si

Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestnik Me- kOITUIIOla ptUj stne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpektorice mestne občine Ptuj z javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila:
Št.	Znamka in tip vozila	Barva	Registrska št.	Lokacija odstranitve
1.	Ford	rdeč	Neregistriran	Železniška postaja (Osojnikova cesta)
2.	Ford fiesta	siv	Neregistriran	Znidaričevo nabrežje 4
Lastnike vozil prosimo, da avtomobile prevzamejo na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila.
Če lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da so vozila opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenimi vozili.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.willlams.si
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem.
(S. Kosovel)
SPOMIN
1. novembra bo minilo 10 let, ko je ugasnilo mlado življenje naše drage hčerke in sestre
Dušanke Rotar
IZ STANOŠINE 5
Čas mineva in noče zaceliti ran. Neizmerno te pogrešamo. Zahvaljujemo se vsem, ki jo obiskujte na njenem mnogo preranem grobu.
Mami, ati in sestra
www.toyota.si
Corolla Verso s posebno bogato brezplačno opremo.
•	4 stranske varnostne zavese	• CD-izmenjevalnik
•	avtomatska klimatska naprava	• aluminijasta platišča
•	prednji in zadnji parkirni senzorji	• zatemnjena zadnja stekla Izkoristite izjemno financiranje Pol plačate zdaj, pol po vaši izbiri. Brez obresti.* Več o ponudbi na www.toyota.si.
Pošlji SMS s ključno besedo TOYOTA na 3131 In zapelji se na testno vožnjo.
www.ah-furman.si
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, tel.: 02 788 54 77
TODAY TOMORROW TOYOTA
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
• tudi za prihodke nižje od 400 EUR
-	obremenitev priihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
fllMiliüM-JiHiWIlfiP
C oz/22 80110
SONS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
S VINSKI IN HIPOTEKARNII
msm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
TV
^fsjssMfpi iJsiapsils Iköstäi p?@gpsära©»
SPORED ODDAJ
PE1EK 31.10.
8.00 Občina Gorišnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 1.11.
8.00 Oddaja Občine Maikovci 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fa|n - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica -odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Maikovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Maikovci
NEDELJA 2.11.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Hajdlna - oktober, mesec požarne varnosti 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Videm - proslava ob dnevu reformacije 13.00 Kronika Občine Doinava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.15 Oddaje Iz preteklosti - Domava
PONEDELJEK 3.11.
8.00 Videm - maša na Selah 9.15 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Videm - proslava ob dnevu reformacije 20.00 Oddaja Občine Maikovci
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
www.radio-tednik.si
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. Usoda je hotela to, da ustavi se srce mlado. Zdaj ostaja praznina, v srcih naših je bolečina.
V SPOMIN
31. oktobra mineva dve leti, odkar nas je tragično zapustil naš dragi
Dani Rajh
IZ DRAŽENCEV
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: ati, mamica, sestra Tjaša in vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, oko zaman te naše išče. Skromno, tiho si živel, za nas delal in trpel. Samo srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni...
SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 27. oktober 2007, ko si za vedno odšel od nas
Jožef Fošnarič
IZ VELIKE VARNICE 7, ZG. LESKOVEC
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu poklonite cvet ali svečko.
Vsi tisti, ki smo te imeli radi in smo te spoštovali
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajonovo 1, Ptuj (ob Mariborski culi), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po n. 0038549 372-605
Naročite
v
Štajerski
jm
Vsak naročnik dobi:
■ 20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_________
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v HlSAg^DARlL prejmeta:
Vladimir Tili, Kicar 48, 2250 Ptuj
Janko Petek, Drstelja 35, 2253 Destrnik
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Lovrenc • Zahteve civilne iniciative podpira ekološko gibanje
V ponedeljek protestni shod pred Občino Kidričevo
Na torkovem sestanku civilne iniciative za sanacijo odlagališča odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju so ob podpori predsednika Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karla Lipiča zaradi neizpolnjenih zahtev in neukrepanja odgovornih napovedali množičen protestni shod pred Občino Kidričevo.
Kot smo poročali, se je kmalu po tem, ko je podjetje Albin Promotion ponovno pričelo mleti odpadne gume na deponiji v Lovrencu na Dravskem polju, že v nedeljo, 19. oktobra, sestala civilna iniciativa za sanacijo odlagališča odpadnih gum in postavila nove zahteve ter jih naslovila predvsem na Občino Kidričevo ter na Agencijo Republike Slovenije za okolje in prostor.
Ker pa jim tudi tokrat ni nihče prisluhnil, podjetje Albin Promotion pa kljub dvema velikima požaroma, v katerih je avgusta lani in julija letos zagorelo prek 2000 ton odpadnih gum, mirno nadaljuje s trganjem in predelavo odpadnih gum, so se predstavniki civilne iniciative ponovno sestali v torek, 28. oktobra. Tokratnega, že 10. sestanka civilne iniciative pa se je v Lovrencu udeležil tudi Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije.
Sicer pa so skupaj analizirali stanje in sklepe zadnjega zbora civilne iniciative ter pri tem ogorčeni znova ugotovili, da se dejavnost podjetja Albin Promotion z mletjem odpadnih gum na deponiji v Lovrencu neodgovorno nadaljuje. Še več, ugotovili so, da v jamo ponovno dovažajo nove količine odpadnih gum, ministrstvo za okolje in prostor pa še vedno ni storilo nič glede sanacije jame, prav tako ne Občina Kidričevo.
O tem predsednik civilne iniciative Jože Medved:
»Ogorčeni smo in vsega tega molka in neodzivanja enostavno ne moremo razumeti, zato smo na torkovi seji po burni razpravi sprejeli sklep, da bomo v ponede-
ljek, 3. novembra, ob 16. uri organizirali protestni shod pred občinsko stavbo v Kidričevem, kjer bomo z mirnim protestom zahtevali od odgovornih, da že enkrat storijo nekaj, da se prične izvajanje programa sanacije jame, ki ga je sprejela vlada Republike Slovenije in je v veljavi od 27. septembra letos.
Od Občine Kidričevo pa bomo ponovno zahtevali, da takoj stori vse, da se prekine predelava gum in s tem nadaljnje ogrožanje okolja s to dejavnostjo. Že večkrat smo poudarili in znova poudarjamo našo zahtevo za odvzem gradbenega dovoljenja in odpoved služnostne pogodbe in tudi, da se jama čim prej sanira na ekološko nesporen način. Tako naprej enostavno ne gre. V imenu krajanov, ki živimo tod okrog, bomo odločno zahtevali, da se končno nekaj premakne, da se zahtevam ugodi.«
O čem pa ste se pogovarjali s Karlom Lipičem?
»Gospod Karel Lipič nas je izčrpno seznanil s problemi okoljevarstvenih organizacij po vsej Sloveniji in predvsem z neučinkovitostjo Ministrstva za okolje in prostor, posebej v zadnjih štirih letih, ko je minister gospod Janez Podobnik. Pri tem je izpostavil tudi neučinkovite inšpekcijske službe. Podal nam je veliko koristnih napotkov pri reševanju našega problema ter nam v bodoče ponudil vso pomoč z njegove strani kakor tudi s strani nevladne organizacije Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Obljubil je tudi udeležbo na protestnem shodu skupaj z drugimi predstavniki ekoloških gibanj v Sloveniji.«
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Jože Medved: "Tako neodgovorno ne gre več naprej, zato bomo v ponedeljek pripravili protestni shod!"
Ptuj • 3. kviz gasilske mladine
Najboljši Ptujčani in Hajdosani
V odlični organizaciji komisije za delo z mladino pri Območni gasilski zvezi Ptuj je v prostorih ptujskega gasilskega doma v torek, 28. oktobra, potekal 3. kviz gasilske mladine, ki se ga je udeležilo skoraj 50 mladih tekmovalcev iz tega območja.
Kot je povedala Hilda Be-drač, predsednica komisije za delo z mladino pri Območni gasilski zvezi Ptuj, se je letošnjega kviza gasilske mladine iz območja OGZ Ptuj po predhodnem razpisu in prijavi udeležilo devet ekip mladih gasilcev, in sicer štiri ekipe v konkurenci mlajših pionirjev, tri ekipe starejših pionirjev ter dve mladinski ekipi.
Preden so se lotili razmeroma zahtevnega tekmovalnega dela, sta mladim gasilcem zaželela čim več znanja in uspehov predsednik in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič in Zvonko Glažar, pri izvedbi tekmovanja pa so sodelovali tudi poveljnik občinskega poveljstva Ptuj Branko Lah, predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič ter Hilda Bedrač s sodelavci.
Mlajši pionirji so na kvizu
najprej izpolnjevali pisne teste s področja preventive in gasilske abecede, nato pa so morali svoje znanje dokazovati še v vezanju vozlov, poznavanju orodja ter v teoretičnem znanju s področja gasilstva. Najbolje so se izkazali člani ekipe Hajdoše I pred kolegi iz ekipe Hajdoše 2, tretje mesto je dosegla ekipa iz Ptuja, četrto pa ekipa iz Bukovcev.
Starejši pionirji so morali pokazati že nekoliko več znanja in spretnosti, predvsem s področja gasilske preventive, gasilske abecede,v ravnanju z gasilniki ter vezanju vozlov. V tej konkurenci so bili najboljši mladi člani ekipe iz Hajdoš, drugo mesto je dosegla ekipa iz Ptuja, tretje pa ekipa PGD Podvinci.
Največ znanja s področja gasilstva in spretnostni pa so morali dokazovati v mladinski konkurenci; poleg
znanja s področja preventivnega dela v gasilstvu pa so se morali dokazovati tudi v spajanju gasilnih cevi in prav tako v vezanju vozlov. V mladinski konkurenci pa je bila najboljša ekipa Ptuja pred mladimi iz Hajdoš. Kot je povedal koordinator in sodnik letošnjega kviza gasilske mladine Martin Vrbančič, se bosta prvi dve ekipi v vsaki kategoriji udeležili istoimenskega regijskega tekmovanja gasilske mladine, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ivanj-kovcih.
-OM
"VMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Črna kronika
Roparji brez oddiha
Na območju Ruš sta v torek pozno zvečer dva neznanca napadla in pretepla domačina, starega 15 let in mu vzela mobilni telefon, 50 evrov in plačilno kartico . Oškodovala sta ga za približno 700 evrov. V Mariboru je delavka podjetja s sedežem v Ljubljani v njihovi trgovini ukradla tri mobilne telefone in podjetje oškodovala za 1370 evrov. Na Kajuhovi ulici v Slovenski Bistrici pa so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo in odnesli potni list, prenosni računalnik in zlato verižico. Lastnika so oškodovali za 1500 evrov. Zagorelo je zaradi napake na električni napeljavi. Lastnik je oškodovan za 5000 evrov. Le eno noč prej, 27. oktobra, so neznani storilci vlomili v skladiščni zabojnik na gradbišču v Mariboru in iz njega odtujili gradbeno orodje v vrednosti 3600 evrov, vlomili pa so tudi v prostore podjetja in odnesli 6000 evrov gotovine, prenosni računalnik in fotoaparat.
Vlomilci na Ptuju najbolj drzni
V ponedeljek pa so policisti na Ptuju obravnavali dve drzni tatvini en poskus velike tatvine. Ta dan popoldne sta se dva neznanca na kolesu z motorjem pripeljala do 63 letne Ptujčanke, ki se je s kolesom vozila po Tihi poti. Iz košare, pritrjene na kolesu, sta ji med vožnjo odtujila žensko torbico z denarnico in jo oškodovala za 500 evrov. Le nekaj minut kasneje je na Operativno komunikacijski center poklicala 78 letna Ptujčanka, ki je povedala, da sta jo v bližini doma upokojencev na Ptuju dohitela dva neznana moška na kolesu z motorjem in ji iz rok poskušala iztrgati torbico, kar pa jima na srečo ni uspelo. Zvečer pa je neznani moški na Dalmatinski ulici v Mariboru 81 letni Mariborčanki iz rame iztrgal žensko torbico in pobegnil. S tem jo je oškodoval za 200 evrov. Okoliščine policisti še preiskujejo.
Trčil v drevo
Foto: arhiv policije
Na lokalni cesti Izven naselja Spodnja Velka se je 25. oktobra popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 20 letni voznik motornega koles hudi poškodovan. Ta je med vožnjo iz smeri naselja Ploderšnica proti Zgornji Velki, pri srečevanju kombiniranega vozila, ki mu je pripeljalo nasproti zapeljal na bankino, kjer je izgubil oblast nad vozilom in se po nekaj metrih vožnje zaletel v drevo. Zaradi poškodb je bil z reševalni vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Danes bo dež v vzhodni polovici Slovenije ponehal, delno se bo zjasnilo. Na zahodu bo še naprej pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo prehodno spustila do nadmorske višine okoli 1200 m. Še bo vetrovno. Temperature bodo od 10 do 15 stopinj C.
V petek bo večinoma suho vreme, le v hribovitih zahodnih krajih bo občasno deževalo. Meja sneženja se bo dvignila nad višino 1500 m. Še bo pihal jugozahodnik. V soboto bo prevladovalo oblačno in deževno vreme.
Ž	Ql	Učinkovita raba energije: -	vgradnja toplotnih črpalk -	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05		Elektrotehnika: -	instalacije - avtomatizacija -	meritve - videofoni
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
HIŠNI SEJEM na PTUJU
Od 3. do 14. novembra 2008
10% popust za vrata lip U
Foto: M. Ozmec
Mlajši gasilski pionirji so pod budnim očesom mentorjev svoje znanje dokazovali v reševanju pisnih kviz pol z vprašanji s področja gasilstva.
8% popust za lesena okna {nakup nad 500 €)
<WLI<P,
projekti d.o.o.
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po. 9-20. io-io: 4-1T, pt: s-13