TRST, petek 8. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 188 (4033) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel « f, y,°: UU MONTEOCHI it. C, II. nad. — TELEFON S3-8M IN S4-6H — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 20 — OGLASOV , ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 Vn od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE - v: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesetna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir. letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Nocoj ob 22 izredno zasedanje skupščine OZN Izkrcanje novih britanskih čet v smislu soglasnega sklepa Varnostnega sveta v ’ortlanskem pristan'^u Sporazum je bil dosežen, potem ko so iz ameriške resolucije črtali omembo Libanona in Jordanije NEW YQRK, 7. sklenil sklio.nti „ . . Varnostni svet OZN je soglasno dani*' lcati v prihodnjih 24 urah posebno zase- daj (F*8™6 skupščine OZN v zvezi s Srednjim vzho-v »Ki t ° -ie sprejel ameriško resolucijo s tem 10» ’ 1 Je bila prej spremenjena na podlagi pred- nska , namske delegacije, ki sta ga sprejeli tudi ame-stii0 sovJetska delegacija. Iz resolucije se je izpu-danije recn° sklicevanje na protest Libanona in Jor- Glavni tajnik OZN Ham-^arskjoeld je sporočil, da alav«? ,lzredno zasedanje tj; * skupščine začelo ju-ob 22. uri po ^Neevropskem času. zu fa^?nih krngih V Pari- "'ma da De Gaulle rednega udeležiti se iz- skunščin- nasedanja glavne niti v J- ^ Y New Yorku »dlo^i jlrneru> če se Hiruščev udeleži o se .*eSA zasedanja bil B’-ušra°VOr?ce’ da bi ute8‘ blse v Pritl v New York, neralovih sPremenile ge- uvln načrtov. biisli2VuZi ?. govoricami, da se žit! zaseH ev osebno udele-ne, je neda"ia glavne skupšči- PoslaništvaSlawlkl,aovietskega 2adevna Washingtonu na ‘bradn vpraianja odgovoril: nivrazPravlja0lot»em vprašanju 39 v OZN^ sovjetske delegaci-Sovietslrn so mnenja, da bosta skupščin; elegacijo v glavni nister Grom°v • zunani‘ mi‘ m^Čnik Kuz^°Cq” nieg°v PO- 30 izredntn* svet ie začel svo-j- 20. uri po času pod sej0 0 PredsedJr°pskem egata francoskega de- sednik 0r£ysa Picota. Pred-s? Prizna„na'Iprej sporočil, da r‘lnih Dic^3 veljavnost pove-Vf iraško Predstavnika no-Pa io . .ade. Iraški dele-I'iegov6 v,IZJavil> da je želja .c'ji 7a - sodelovati pri n!'r, »no-r.UZen’b narodov za Veznost ^a** mednarodne E*Iabske ' ln navezati vse-Vsebii Ur, Dnsrene odnose z državami. dnevnega reda j„Svbike eyn.1D Povabil pred-- dani:- Libanona in Vl)i niizl^ Posedejo k raz- !Czda "sne3 delegacija je pred-tein h en?enjeno resolucijo, 'Jordan3-^ vključila vanjo ?.a je V- Resolucija pravi, i.a* o noilaslp.i svet razprav- potrebno nekaj časa za priprave, zato da bo skupščina lahko napravila konstruktivno delo, ter je predlagal, naj se bistveno delo skupščine začne prihodnjo sredo. Iraški delegat Javad "je z zadovoljstvom sprejel možnost razprave o Srednjem vzhodu, dpdal pa je, da se ne strinja z ameriško formulo, -da je treba skupščino sklicati v okviru protestov Libanona in Jordanije, ki sta po mnenju Iraka neutemeljena. Izjavil je, da je središče problema navzočnost tujih čet v Libanonu in v Jordaniji, ter je izrekel u-panje, da bo skupščina lahko naglo določila pogoje, ki naj omogočijo umik teh čet katerih navzočnost predstavlja grožnjo za sosedne države. Kanadski delegat Ritchie je izrekel upanje, da bo mogoče imeti izven skupščine poluradne razgovore o temeljnih vprašanjih Srednjega vzhoda. Delegat Združene arabske republike Omar Lufti se je pridružil iziavam iraškega delegata in je dodal, da bi bilo treba o navzočnosti tujih čet v Libanonu in Jordaniji izčrpno govoriti v glavni skupščini. Lufti je dodal, da opazovalci OZN niso potrdili utemeljenosti libanonskega in jordanskega protesta. Libanonski delegat Karim Azkul je izjavil, da je v Libanonu dejansko prišlo do infiltracij, in da so opazovalci OZN «očitno zadnji, ki to lah- ko ugotovijo«, ker njihova navzočnost povzroča večjo previdnost pri teh infiltracijah ali pa jih ovira. Francoski delegat Picot je izjavil, da je francoska vlada še vedno prepričana, da je sestanek predsednikov vlad v zvezi s Srednjim vzhodom v skladu z interesi sveta, in da ne bi smeli opustiti nobenega napora, da se ustvarijo potrebni pogoji za tak sestanek. Vendar pa se Francija ne bo oprla izrednemu zasedanju skupščine, kakor se ni uprla predlogu za posebno zasedanje Varnostnega sveta. Govoril je zatem ponovno sovjetski delegat Soboljev, ki je ponovil, kar je že omenil v svojem prvem govoru in poudaril, da je v Varnostnem svetu številčna premoč v korist ZDA. Tudi ameriški delegat Cabot Lodge je ponovno govoril in izjavil, da vodi SZ politiko izolacije držav- in »prepovedi da bi zahtevala pomoč za zaščito svoje neodvisnosti in nedotakljivosti«. Po dolgi polemiki o odgo vornosti za neuspeh načrta za konferenco najvišiih v okviru Varnostnega sveta in no predložitvi sovjetskih sprememb k ameriški resoluciji s črtanjem omembe Libanona in Jorda nije je bila seja prekinjena, da bi se sporazumeli o skupni resoluciji. SZ in Libanon BEJRUT, 7. — V poučenih krogih izjavljajo, da je sovjetski poslanik v Libanonu dal zagotovila libanonskim političnim osebnostim, da bi SZ podpirala idejo nevtralnega za-lamčenega statuta za Libanon. HIHHIIIIHHIHHHIHHIIHIHUHIIIUUIIHIHHUllllllHHHHHHHHIHHIHHIUIIHIIHHIHHHIHIlHIIIIIUUllIlHHHHHIIHHHIIHHHHHHHIIHHHHHUlHIlinilllliHHHtHHHIIIHHHHIHIHHIHIHHHHHIIH Včeraj pred svojim Fanfani ni hotel dati nikakih izjav Fanfani, ki se je včeraj popoldne razgovarjal z ministrskim predsednikom De Gaullom, bo danes dopoldne razgovore nadaljeval z zunanjim ministrom Couve de Murvillom, opoldne pa bo spet odletel v Rim (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Predsednik vlade ter zunanji minister Fanfani je dopoldne ob 10.14 odletel z letališča Ciampino v spremstvu šefa kabineta zunanjega ministrstva Raimonda Manzinija v Pariz, kjer se bo sestal, kot je bilo že najav f0tdanijer0tuestib °Libanona °in nobo„ a ni mogel spre-Jf chje aga jsklepa in zato Nova več v notranje zadeve Ipcijae sltupščine ra,ni* 74D°raenia več vmeša- p8110 V ]*gat n D« n1Vokli Nehru, Najbolje' GaUUe' ultaSdadskegae obtožil članice ha rePov~7Sa Pakta vojaških arabsi,y razširitev napada n, ,n reave. Poleg tega ‘bzirj. Melika Britanija a*hailnale. VoJaske sile na S?Je na'Jada, lahko uvedejo Dr-udniem 'da'n* načrte na a‘bližno 70wjn°du-. Sedai ^ niških britanskih in & a i v Sr na P°d-• kopVenfc' »-d 1000 l?‘al v L“Fa na°P,!?skih oporiščih a-tudai °3Ukah*,- St> biiTdki tudi izjavi,, da so ~>banonu in Iraku ia ih5l;??° notranjega >„ “1 niso .‘.'.“““njega znača- raz p Ti dov afovzroceni od °dpora u j 80 bili C,J-cVfstva a‘ab •ti», Vsilili «1Z- arabnkih tuji koioniali- Ho je i,i de,legat Cabot n^otrebno da )e nui‘ ščb^ Zasedanh, na izred-V,- a Prouči- Slavne skup-n ^i neusf* ° tudl Sloboki vfc vzhodu jnnosti na Sreci- »Sfe,. zah“evae)n je’uda s°- s(- 'lali o -Paj bi raz- sk, sgrijfe s& e organizacije«, gat -- • - - heB? zelijo 3e lziavil, da viškkSVeta ob n Varnost- Preprečila, ker je sPremenilr 'dl.7^ Do ok- r Iienua svoje JtUiPu isku HrusČeva v č«trayiiji \aj * ul M kal abjt UreJ.iVna tn“ula da j« mn.°"!truktiv- v de- ADDIS ABEBA. 7. — Posebni odposlanec predsednika Eison-hovverja na Sredniem vzhodu Robert Murphy je prispel / letalom v Addis Ahebo, kjer ga je pričakal etiopski zunanji minister Yilma Deressa ter drugi visoki funkennarii poleg veleposlanika ZDA v F-tiopiji. Murphy, ki je izraz;l tudi optimizem glede razvoja položaja na Srednjem vzhodu, bo sprejel cesar in razgovai> jal se bo tudi z nekaterimi ministri. Jutri bo odpotoval v London. Pred odhodom Iz Kaira je izjavil Murphy, ko je govoril o predsedniku Naserju, da je to «mož velike modrosti in velikega talenta«. Dostavil je. da je bil razgovor z Naserjem zelo odkrit in prijateljski ter z njegovega stališča zelo zadovoljiv. Govorili so o raznih vprašanjih. Ob odhodu ga je na letališču pozdravil vršilec dolžnosti šefa protokola zunanjega ministrstva ter drugi visoki funkcionarji, medtem, ko ga ob prihodu, kot je znt.no, nihče ni pričakal. blneniii" jKlly‘ Včerajšnji razgovor med Na- dg j* ^serjem in Murphyjem, ki j« trajal štiri ure, se je končal ob eni po polnoči. V političnih in diplomatskih krogih v Kairu vlada še vedno veliko presenečenje zaradi nepredvidenega razvoja poteka Murphyjevega obiska v egiptovski prestolnici. Zahodni krogi zatrjujejo, da je »Mala Canossa«, ki jo je včeraj Naser pripravil posebnemu odposlancu Eisenhowerja, posledica raznih dejstev, predvsem pa menijo, da je hotel Naser nastaviti visoko ceno za razgovor, da bi pokazal arabskemu javnemu mnenju, da on ni nikoli zahteval tega razgovora. kot je to trdilo ameriško veleposlaništvo. Obenem pa je hotel Naser pokazati, tako sodijo omenjeni krogi, svojo nevoljo nad ameriško zunanjo politiko; ta nevolja se ie prav v zadnjih dneh zaostrila Med ugibanji za Naserjevo obotavljanje pred razgovorom se navajajo tri domneve. Po prvi se Naser ni maral več sestati z amerškim diplomatom. ko je zvedel za ameriški predlog, da se skliče giavna skupščina OZN, ki naj bi pretresala resolucijo o vmešava nju ZAR v libanonske zadeve, Drugi menijo, da je hotel Na- ser prej preštudirati besedilo tiskovne konference Eisen-howerja. In končno "domnevajo nekater, da je hotel Na ser s ponižanjem Murphyja, ki j* moral na razgovor čakati dolge ure in ki ga ob prihodu v Kairo nihče ni sprejel na letališču, dati odgovor na Dullesovo izjavo, po kater, Naser ni predstavnik arabske ga nacionalizma. Ta izjava |e namreč Naserja močno prizadela in sprožila tudi kampanjo tiska, katere odmevi še trajajo. Egiptovski krogi pripisujejo zamudo Murphyjeve avdience pri Naserju težavam <■ predhodnim sporazumom o točkah razgovora. Nasei nam reč o nekaterih točkah sploh ni hotel razpravljati, tako na primer o »infiltraciji ZAR v Libanon« ter o zahtevi, naj ZAR sodeluje pri rešitvi obmejnih problemov mea Izraelom in ZAR Naser je oaje poudaril, da Egipt že ooširn« sodeluje pri reševanju teh problemov v okviru OZN. Nič se pa ni zvedelo, kaj sta pravzaprav govorila Naser in Murphy v dmgih štt rih urah, cer konec avgusta. Njegovo potovanje bo trajalo 8 dni Domnevajo, da bo De Gaulle obiskal tudi Tunis in Rabat Medtem «posvetovalni od- bor« še dalje razpravlja o načrtu ustave v zelo ogretem zračju. Socialistična stranka je odložila vsak sklep na 11. september, ko bo kongres stranke Včeraj pa je policije zaplenila vse izvode, komunistične revije «Avant-garde», ker ie objavila Thorezov poziv mladini, naj reče «ne« De Gaul-lovi ustav’- «» ----- korupcije v iraškem javnem življenju BAGDAD, 7. — predsednik iraške vlade Abdul Karim Ha-lem je dal interviu skupini češkoslovaških novinarjev kot tudi nekemu novinarju iz Manile. V teh intervjujih je poudaril nekatere točke, ki so tile že večkrat poudarjene. V obeh intervjujih je seveda tudi izrekel upanje, da se bodo tuie čete kmalu umaknile take iz Libanona kot iz Jordanije. V Iraku je bila ustanovi tena posebna petčlanska komisija, katere naloga je odstraniti vsako obliko korupcije v iraškem javnem življenju. T« komisija je sklenila, da »e bodo namestile posebne nabiral n« skrinjice, v katere bo lah ko vsakdo vrgel svoje pritožbe in ovadbe ob popolnem z.a-jamčenju tajnosti. Komisijo j-s sestavil finančni minister general Mohamed Hašid. Bagdadski radio je sporočil, da so bile vse najemnine na podlagi posebnega zakona, ki jo bil včeraj objavljen, zmanjšane za 10 do 20 odstotkov, ——s«— . Hakim Amer se je vrnil iz Saudove Arabije KAIRO, 7. — Maršal Abdel Hakim Amer, obrambni minister ter vrhovni poveljnik o-boroženih sil ZAR, je danes zvečer prispel iz Saudove A-rabije v Damask. Radio Kairo poroča, da je imel Abdel Hakim Amer razgovore med svo-|im bivanjem v Saudovi Ara-oiji za izboljšanje ozračja med obema državama in za utrditev vezi bratstva in prijateljstva med njima. Poleg tega so se pogovarjali o zaščiti koristi in varnosti arabskega naroda. «« ----- 15 gmrtnih žrtev pri trčenju dveh ladij NEVVPORT, 7. — Pred pristaniščem Nevvport sta danes zjutraj okrog 7. ure trčili dve petrolejski ladji in sicer 10.340-tonska »Gulfoil« ter manjša »Graham«. Na prvi ladji jr bilo 38 članov posadke, na drugi pa 12. Ladji, ki sta lr čili, sta začeli goreti. Medtem ko so ladje, ki so prišle na pomoč, že prej našle 25 ponesrečencev, od katerih imaio nekateri zelo hude opekline, ter tudi 6 mrtvih mornarjev, pa javlja zadnja vest, da so na ladji «Gulfoil« našli devet mrtvih, med katerimi je bil tudi kapitan Skupno število »mrtmh žrtev znaša torej 15. Sovjetski poslanik ni še uradno obvestil o tem libanonske vlade, pač pa je o tem obvestil libanonske politične voditelje v privatnih razgovorih. Vojaški predstavnik ZDA je i^avil, da je prihajanje ame-i iških čet v Libanon končano, tudi če se bo nadaljevalo pošiljanje oskrbe «»------- Mac Millanov odgovor Hruščcvu LONDON, 7. — Britanski poslanik v Moskvi je nocoj izročil sovjetskemu zunanjemu ministru Mac Millanov odgovor Hruščevu v zvezi s Srednjim vzhodom. Mac Millan izjavlja, da sprejema izredno zasedanje glavne skupščine OZN o Srednjem vzhodu, pravi pa, da bi lahko dosegli večji uspeh na sestanku najvišjih v okviru Varnostnega sveta. Zatem obžaluje, da se je Hruščev premislil glede sporazuma, ki je bil o tem že dosežen. Glede konference najvišjih, ki naj bi zajemala šaše področje, omenja Mac Millan, da vedno pričakuje odgovor na svoje pismo od 1. julija in da vedno želi udeležiti se takega sestanka «v pogojih, ki bi bili sprejemljivi za vse«. Pismo Nehruja in Hruščcva etiopskemu cesarju A-DDIS ABEBA, 7. — Poslanik Združene arabske republike je izročil cesarju Haile se-lasiju pismo Naserja v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Med razgovorom z etiopskim cesarjem je poslanik j£AR obrazložil pomirjevalno stališče Kaira v sedanji krizi na Sredniem vzhodu. Baje je tudi sporočil, da je Naser med svojim zadnjim obiskom v Moskvi odsvetoval Hruščevu poši. ljanje muslimanskih prostovoljcev iz Sovjetske zveze v Libanon. V zadnjih tednih se je etiop. Ski cesar razgovarjal v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu s poslaniki Jugoslavije, Anglije, Indije, SZ in ZDA. Ameriški poslanik je izročil cesarju Eisenhowerjevo pismo. Zatrjuje se, da Haile Selasi posreduje, da bi se našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako za Angleže kakor za Naserja in njegove prijatelje. Tudi sovjetski poslanik v Adis Abebi je izročil danes Haile Selnsiju pismo Hruščcva v zvezi Srednjim vzhodom. LONDON, 7. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je britanska vlada povabila izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir, naj v ponedeljek obišče London. Izrael, ki britanskim letalom ne dopušča več leteti čez svoje ozemlje, pa to še vedno dovoljuje letalom ZDA I ON DON. 7. — Britanska | ja Tako je Jordanija postala admiralitbta je izjavila, da je angleška letalonosilka, ki je j.rvšla pred jordansko pristanišče Akaba, Bulwark. Le-ta je izkrcala, kot je izjavilo o-h.ambno ministrstvo, prvi ba-t.-l.ion «cameronians», ki so baje določeni, da zaščitijo zveze med Akabo in Amanom. Vojaki so bili pripeljani iz A-dena, kamor so dospeli v času dogodkov v Iraku. Obveščeni londonski krogi poudarjajo, da ima sporočilo o izkrcanju v Akabi trojni pomen: 1. Britanska vlada namerava obdržati svoje čete v Jordaniji ter jim zavarovati komunikacije, dokler se ne najde rešitev jordanskega problema v okviru OZN. 2 Britanska vlada ne mara biti odvisna pri oskrbi svojih čet od dobre volje izraelske vlade. 3. Britanska vlada zopet poudarja že večkrat ponovljeno tezo, da predstavlja Akabski zaliv mednarodno vodno pot in ne kot trdita Egipt in Saudo-va Arabija, arabsko notranje jezero. Vsekakor je vest o tem, da je Velika Britanija ooslala v Jordanijo še nadaljnje čete, povzročila v političnih krogih presenečenje in osuplost. Sedaj je v Jordaniji s 500 vojaki, ki so danes prispeli, vsega skupaj 2500 vojakov, ln medtem ko je obrambno ministrstvo zanikalo, da namerava Velika Britanija poslati v Jordanijo še druge čete, pa poudarjajo v nekaterih krogih, da bodo v prihodnjih dneh prišli še novi kontingenti, tako d« bo skupno število britanskih .vojakov v Jordaniji doseglo 4000. Naloga teh čet naj bi bila zaščititi železnico A-kaba-Aman. Trdi se tudi, čeprav tega uradni krogi ne povedo, da je razpoloženje v Jordaniji tako, da lahko samo navzočnost britanskih čet zaščiti sedanji režim, kajti prebivalstvo je popolnoma na Naserjevi strani, V nekaterih krogih se tudi poudarja, da je povečanje britanskega kontingenta v Jorda niji v nekaki odvisnosti od povečanja števila ameriških čet v Libanonu. Prav gotovo pa je, da ni nikakršnega razloga za prisotnost britanskih čet v Jordaniji, takšnega razlega namreč, ki bi bil v korist deželi sami in prebivalstvu Neki predstavnik RAF je danes na Cipru izjavil, da je Izrael dovolil samo ameriškim »Globemastrom«, da preletavajo izraelsko ozemlje na poti s Cipra v Aman, ne pa tudi britanskim transportnim letalen) Ameriška letala oskrbujejo britanske čete v Amanu. Moskovski radio je oddajal odlomke iz uvodnika nekega lista, v katerih je med drugim rečeno, da bi se Husein kljub svojemu histeričnemu kričanju rad odpovedal svojemu ticnu in zapustil Jordanijo za vedno, toda tudi to pot je ne-ka sila, ki ga zadržuje na majavem in nevarnem tronu, in zadnja postojanka kolonializma in imperializma, kralj Husein pa je postal »zadnji Mohikanec«, zadnji agent imoe-rializma na arabskem vzhodu. T-ako dolgo lahko traja tak režim? Dejstva dokazujejo, da so njepovi dnevi šteti, zaključuje moskovski radio Nova napetost ob Formozi TAJPEH, 7. •— Na Formozi so ukinili vse dopuste Vojaškega in policijskega osebja zaradi nove napetosti v For-moški ožini. Predstavnik formo.ŠKega o brambnega ministrstva je izjavil, da so čete na otokih ob kitajski obali, ki so v Cang-kajškovih - rokah, v pripravljenosti. Predstavnik ameriškega poslaništva v Tajpehu je izjavil, - da v tem poslaništvu sedaj proučujejo položaj, ker se je na kitajski epiini nasproti Formoze pojavilo večje število letal «Mig«. Formoško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je danes bila v Formoški ožini dvo- minutna bitka med formoški-mi in kitajskimi letali. Formoški ministrski predsednik je Inavil, da se zaradi zbiranja Čet na celini nasproti Formozi bojijo -kitajskega poizkusa, da bi zasedli otoke, ki so v rokah Cangkajškove vojske. Neodvisni list v Hong Kongu «Truth Daily» piše, da so Cangkajškove čete začele o-polnoči evakuacijo otokov Ma-cu, Kemoj in Pescadores, v Formoški ožini. Pekinški radiu pa je javil, da so kitajska letala poškodovala Čang-kajškovo letalo, ki je letelo nad pokrajino Fukjen. Glasilo sovjetske mornarice »Sovjetski- flot« piše, da ZDA hitijo s svojimi pripravami na Formozi z namenom, da poslabšajo položaj v jugovzhodni Aziji. List dodaja, da je sklep načelnika glavnega štaba Cangkajškove vojske o pripravljenosti čet na Formozi in na drugih otokih, »izzivalno dejanje, ki so ga začeli po navodilu iz Washingtona, in ima nedvomno napadaln« namene« List zaključuje., da ZDA pošiljajo na Formozo o-ožje in da tam zbirajo svoje čete: prav tako nameravajo poslati na to področje podmornice, opremljene z atomskim orožjem. MIHIIIIIIIItllllHIIIIMIHIHIIIIHIHIHItHIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllll llltlll IIIIIIIIIIIIIHItllllllHIItllll K»j hoče doseči Mac Millan Grško-britanski sestanek v Atenah Jutri pojde britanski premier še v Ankaro ATENE, 7. — Pozno popoldne je z letalom prispel v A-terie britanski ministrski pred. »ednik Harold Mac Millan, potem ko je že prej prišel tjakaj ciprski guverner Foi t Mac Millana je sprejel grški ministrski predsednik Kara manlis. Tako pr-d svojim od hodom iz Londona kakor po orihodu v Atene je Mac M;l-lar predvsem poudaril, da je glavna stva’’. ki jo morajo v razgovorih doseči, napraviti konec prelivanju krvi na Cipru. Razgovori s Kammanh-som se bodo pričeli jutri, v soboto bo pa Mac Millan odletel ie v Ankaro. Zaradi stavke tipografov v Atenah ni zadnjih komentarjev o položaju na Cipru. Vsekakor se pa domneva, da je Mac Millanov namen tudi ta da prepreči, da bi ciprsko vprašanje, ki se je razvilo ce )o do konflikta med grško v»; čtno ih turško manjšino na o-toku, lahko ogrožalo zahodne postoja-Vke v vzhodnem Sredi zemlju. Kbj - bo Mac Millan Karamanlisu predlagal, se ne ve, domneva pa se, da bi lahko britanski premier zo- sebnim upoštevanjem turške manjšine, ki bi jo preselili na tisti del otoka, ki je bliže ana-tolskemu obrežju. Danes so našli v neki vasi južno od Nikozije ubitega nekega ciprskega Grka. To je tretji Ciprčan, ki je bil ub4t v zadnjih 24 urah. Domnevajo, da so vsi ti trije na sezu«. mn izdajalcev in da je usmrtF lev izvedla EOKA. V Limasolu so uvedli danea popoldne policijsko uro zaradi nogreba nekega ciprskega Grka, ki je pred dnevi umrl v »aporu pe* postavil predlog o uprav-sicer sila ameriškega imperi-1 n; avtonomiji na otoku s po- IIIIIIIIHIIHIHIU ......................................... HIIHHUHIHHIU Napadi na aktivno koeksistenco v kitajskem in češkoslovaškem tisku Spet se je razvnela gonja proti Jugoslaviji ■ «Borba» o izrednem zasedanju skupščine OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Moskovska »Pravda« je 31. julija v svojem komentarju pravilno ugotovila, »da bi bilo zelo škodljivo, če bi kdor koli videl v razlikah v političnih pogledih oviro v skupni borbi za mir«. Toda sodeč po dejstvih, po politiki in ravnanju Sovjetske zveze je gornja ugotovitev «Pravde« običajna fraza. Dejstva namreč govorijo, da tisk vseh držav sovjetske skupine, razen poljskega, sploh ni objavil, da je Jugoslavija istega dne, ko so se izkrcale ameriške čete v Libanonu obsodila to intervencijo in zahtevala odločne korake proti grozeči nevarnosti. Tisk omenjenih dr. žav prav tako ni obvestil svoje javnosti o živahni diplomatski aktivnosti jugoslovanske vlade in predsednika Tita v zvezi s položajem na Srednjem vzhodu. Tisk držav sovjetske skupine ni objavil teh dejstev, ker bi njih objava pokazala vso lažnivost in neutemeljenost obrekovalne gonje proti Jugoslaviji. Končno je tisk vzhodnoevropskih držav, ko je stvar postala le preveč tendenciozna, objavil povsem kratko vest, da je jugoslovanska vlada obsodila britansko intervencijo v Jordaniji. Gonja proti Jugoslaviji, ki je po izbruhu krize na Srednjem vzhodu nekoliko ponehala, se je ponovno razvnela. V gonjo se vnašajo novi elementi, ki dajejo — kakor ugotavlja nocojšnja «Borba» — še bolj nenačelno obeležje. Značilno je namreč, da se v tej obnovljeni gonji vedno bolj pogostoma javljajo napadi na zunanjo politiko Jugoslavije in na politiko aktivne koeksisten- ce. Skuša se diskreditirati ju-goslovanskka zunanja politika in Jugoslavija ločiti od azijskih in afriških držav. Posebno nesramni napadi na politiko aktivne koeksistence so se pojavili v kitajskem časopisju, konkretno v časopisu »Politični priročnik za tekoča dogajanja«, ki je 21. julija med drugim napisal, da je »politika aktivne koeksistence skozi in skozi reakcionarna politika, ki nima nič skupnega s politiko, ki jo vodijo socialistične države«, in da ta politika «popolnoma odgovarja po. trebam imperialistov«. Proti politiki aktivne koeksistence je nastopil tudi češkoslovaški list »Rude Pravo« s trditvijo, da ima izvenblokovska politika Jugoslavije za cilj »odvrniti ljudske množice, posebno nevtralne države, od skupne borbe za mir«. > »Nameni teh napadov,« poudarja »Borba«, »so popolnoma jasni. Avtorjem člankov je dobro znano, kakšne konkretne rezultate je dala politika aktivne koeksistence. Njih moti konstruktivna mednarodna politika Jugoslavije, ker gleda, jo nanjo s stališča ki je v neposrednem nasprotju z interesi sodelovanja in skupne akcije sil, ki se trudijo za ohranitev svetovnega miru. Napadi na miroljubno konstruktivno politiko Jugoslavije, poizkus da se v mednarodnih odnosih spodkoplje in uniči to, kar je bilo doseženo prav s politiko aktivne koeksistence, zamolčevanje stališča in aktivnosti Jugoslavije, širjenje neresnice in izmišljotin,« ugotavlja »Borba«, »lahko koristi samo tistim silam, ki so proti popuščanju mednarodne napetosti.« »Borba« komentira tudi pre-okret, ki je nastal v zvezi s konferenco, ki naj bi razpravljala o položaju na Srednjem vzhodu. List ugotavlja da ni treba obžalovati, da je odpadla možnost sestanka na najvišji stopnji v okviru Varnostnega sveta, in da je organizacija Združenih narodov e-dina realna in učinkovita pot za rešitev krize. «Borba« o-, menja, da je jugoslovanska vlada od samega začetka krize bila za akcijo svetovne organizacije, in ugotavlja, da so dogodki potrdili pravilnost tega stališča. V zvezi s pripravami za sklicanje glavne skup ščine pa opozarja »Borba« na škodljive tendence, da se glavna skupščina skliče na osnovi teze ZDA o vmešavanju ZAR v notranje zadave Libanona, in tendence, da se v poizkus za rešitev krize vnesejo propagandistični elementi. Osnova prve teze je negativno stališče, ki je tudi pripeljalo do sedanje krize, to je nepriznavanje a-rabske stvarnosti in pravice arabskim narodom da živijo kakor sami želijo. »Borba« poudarja, da je dolžnost OZN, da sprejme nujne korake za umik interventističnih sil. Nič manj nevarna ni tendenca vnašanja propagandističnega e. lementa v krizo Srednjega vzhoda in poizkus, da se izredno zasedanje skupščine spremeni v forum za nadaljevanje diskusije iz dobe hladne vojne. »Svetovna javnost pričakuje od glavne skupščine,« zaključuje «Borba», da ae bo zavzela za • pravo rešitev krize in dosegla takojšnji u-mik ameriških in britanskih čet s Srednjega vzhoda « B. H. Izjava o razgovorih Dulics - kubiček WASHINGTON, 7. — Ameriški državni tajnik Dulles se je danes vrnu v Washi..gton iz brazilije, kjer je imel več razgovorov s Kubičkom. O teh razgovorih sta Kubiček in Duues podpisala danes skupno izjavo, ki poudarja sklep, da so bodo izpolnjevale obveznosti v okviru listine Organizacije ameriških držav, in da se oba strinjata «glede iskanja politične formule, ki naj okrepi obrambno vrednost zahodne civilizacije in ki naj da tej bolj ustvarjalni polet«. »Priznavamo, je rečeno dalje ! V izjavi, da ima Latinska Amerika važno vlogo med narodi sveta. Želeti je, da bi Latinska Amerika bila bolj aktivno udeležena pri izvajanju temeljnih načel mednarodne politike, ki usmerja »svobodni svet«. Poudarjamo prepričanje, da okrepitev ameriške skupnosti terja dinamič-ne ukrepe za rešitev vprašanj nezadostnega razvoja. Menimo, da bodo vse države celine podprle načelo borbe za večji razvoj, ki ni ločljiva od kolektivne varnosti.« Aatem izrekata oba državnika želio za vedno tesnejša posvetovanja in stike med ameriškimi republikami za koordinacijo in razvoj gospodarstva ameriške celine, in aodajata, da je prišel trenutek za ameriške republike, ko morajo diskutirati «vsa vprašanja medsebojnega interesa ob upoštevanju skupne odgovornosti v primeru ogrožanja miru in varnosti«. Zato so sklenili, da bosta obe vladi predlagali ostalim ameriškim republikam periodične sestanka njihovih zunanjih ministrov v okviru Organizacije ameriških držav. Na koncu je rečeno, da bosta obe vladi nadaljevali posvetovanja in sporočili rezultate ostalim ameriškim republikam. Ob povratku v Washington je Dulles takoj poročal Eisen-hovverju o svojih razgovorih. Gospodarsko sodelovanje med FLRJ in Francijo PARIZ, 7. — Zastopniki aluminijskega kombinata »Kidričevo« v Sloveniji in tovarne aluminija v Lozovicu v Dalmaciji so podpisali v Parizu sporazum z družbo «Pesigni» o povečanju proizvodnih možnosti svojih podjetij. Sporazum so podpisali na priporočilo mešanega jugoslovansko-francoskega odbora za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč. Del opreme, ki jo bo dobavilo francosko podjetje, bodo izdelale jugoslovai\ske tovarne strojegradnje, Vreme včeraj: Najvjšja tempe, ratura 25.8, najnižja 18.5, zračni tlak 1006.6, pada, veter 3 km zahodmik, vlaga 65 odstotkov, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, ». av*us*» Miro, Mirica ' Sonce vzide ob 4.55 in zatone o® 19.35 Dolžina dneva 14.30, Lun« vzide ob 23.34 in zatone ob 13.3«. Jutri, SOBOTA, S. avgusta Koman, Našmir Po napovedi odpustov starih delavcev v CRDA Popoln uspeh včerajšnje protestne stavke v ladjedelnicah in na ravnateljstvu CRDA Na zborovanju, ki ga je sklicala FIOM v Ljudskem domu, so delavci sprejeli resolucijo z glavnimi zahtevami Včeraj ob 15. tiri so delavci in uradniki vseh tržaških o-bratov CRDA in glavnega ravnateljstva zapustili delo v znak protesta proti odpustu prve skupine delavcev med 60. in 65. letom v tržaških in tržiških obratih. V, vseh podjetjih CRDA je stavkalo nad 95 odstotkov uslužbencev. Stavko sta priredili obe sindikalni organizaciji in je bila zato skoraj 100-odstotna. Delavci nočne izmene pa so danes zjutraj zapustili delo eno uro pred koncem .delovnega urnika. Včerajšnja enotna stavka delavcev in uradnikov CRDA je bila prvi opomin vodstvu tega velikega podjetja 1RI in državnim oblastem, ki imajo nadzorstvo nad temi podjetji, da tržaški delavci ne bodo zlepa dovolili postopnega krčenja ladjedelniških obratov in zmanjšanja števila zaposlenih delavcev. Tržaške ladjedelnice so največja tržaška industrija in so bile poleg pristanišča in pomorstva vedno odločujoči faktor v mestnem gospodarstvu. Razumljivo je, da bi vsako zmanjšanje obratovanja v ladjedelnicah močno vplivalo na vse mestno gospodarstvo, ki je že več let v veliki krizi. Sindikalna organizacija FIOM je včeraj popoldne ob 15.80 priredila v-Ljudskem domu v Ulici Madonnina zborovanje delavcev in uradnikov tržaških obratov CRDA. Tajnik pokrajinske FIOM Sema je obrazložil sedanji položaj v-zve-zi z odpusti «starih» delavcev in poudaril zlasti namen ravnateljstva CRDA, da bi odpustilo vse delavce in uradnike med 60, in 65. letom, čeprav je ravnateljstvo podpisalo sporazum s sindikalnimi organizacijami, da do konca letošnjega leta ne bo odpustilo nobenega delavca in niti delavcev in uradnikov med 60. in 65. letom. Na zborovanju so delavci soglasno sprejeli o-snutefc resolucije, ki obravnava to važno vprašanje in ki jo bo tajništvo FlOM dopolnilo z vsemi podrobnostmi o stanju treh velikih podjetij IRI v Trstu- CRDA, arzenala in 1LVA. Omenjena resolucija vsebuje med drugim sledeče predloge; 1. naj se takoj suspendira vsak ukrep o odpustih in o zmanjšanju dejavnosti podjetij IRI v Trstu, vsaj dokler ne bodo znani in obravnavani splošni načrti IRI in zlasti posamezni načrti o delovanju in usodi tržaških podjetij IRI; 2. v teh načrtih mora IRI uoostevati nujno potrebo po novih .nvesticijah, ki naj zagotovijo nadaljnje obratovanje njenih podje- tij, da se poveča število zaposlenih delavcev in industrijska dejavnost našega področja: 3. v notranjosti teh podjetij je treba zagotoviti novo ozračje med ravnateljstvi in delavci oziroma njihovimi sindikalnimi predstavniki, da se zagotovi popolno spoštovanje demokratičnih svoboščin in u-stave, in je treba preprečiti ponovitev brutalnih dejanj proti delavcem; 4. moiebitne odpuste starih delavcev je treba mirno proučiti na skutinih razgovorih in je treba upoštevati vse gornje predloge; poleg tega pa dati delavcem pravično priznanje za njihov doprinos k razvoju obrata; 5 rešiti je treba vse delavske zahteve, ki niso bile še priznane, kot na primer vprašanje nevarnega dela in nagrade za proizvodnjo. Danes ob 18. uri bo v Ulici Pondares 8 izredna seja pokrajinskega izvršnega odbora FIOM. Ta prva protestna sindikalna akcija delavcev in uradnikov obratov CRDA v Trstu in Miljah poteka v najboljšem redu. Med obema sindikalnima organizacijama se skupno odloča o ukrepih za uveljavitev postavljenih zahtev. Ce se bo akcija enotno nadaljevala, bo ravnateljstvo CRDA moralo spremeniti svoje stališče in se začeti pogajat; s sindikalnimi predstavniki o vseh vprašanjih, ki zanimajo delavce v njegovih obrštih. Iz Rima poročaj«; da je tajnik sindikalne ergaftičaetje CISL demoikristjanski poslanec Storti izjavil, ida je. sprejel z zadovolistvo-m vest, da je ministrskemu predsedniku uspelo preprečiti vse odpuste z dela V podjetjih IRT. dokler ne bo posebni ministrski odbor proučil najbolj ustrezne rešitve, da se odpravijo ali vsaj olajšajo proizvajalne in socialne posledice napovedanih odpustov. Zdelo bi se, da bi se moralo Fanfanijevo zagotovilo nanašati tudi na podjetja IRI v Trstu in še posebno na napovedane odpuste v obratih CRDA, ki pripadajo skupini IRI. Kot poroča ANSA iz Rima, pa se zdi, da se omenjena zagotovila ne nanašajo na Trst ampak za sedaj le na podjetja SAFOG v Gorici in rudnike Mrognano pri Spoletu. Ministrski podtajnik za državne u-deležbe Sullo, ki je sprejel tajnika CISL, je v razgovoru z demokristjanskim sindikalistom pojasnil, da ministrski predsednik in minister za državne udeležbe mislita prihodnji mesec proučiti vse tiste ukrepe, ki naj bi v okviru o-hranitve ekonomičnosti posa- lu razvoj vseh .............. Žalostne posledice ljubosumnosti Žena je ranila moža med spanjem s sekiro Zaradi tega so jo aretirali in prijavili sodišču pod obtožbo nameravanega umora meznih podjetij omogočili zaposlitev odvečne delovne sile v drugih podjetjih skupine IRI. Pri tem pa je poudaril, da se ti ukrepi v prvi vrsti nanašajo na ureditev vprašanja SAFOG in omenjenega rudnika. V daljšem poročilu, ki ga ANSA objavlja o tem razgovoru, na katerem so govorili tudi o drugih podjetjih IRI, se tržaške in tržiške ladjedelnice niti ne omenjajo, kar pomeni, da se tega važnega vprašanja za nase gospodarstvo v Rimu niso niti dotaknili. CGIL o dopustih vajencev Tajništvo CGIL je zahtevalo, naj ministrstvo za delo intervenira pri delodajalskih združenih, da pozovejo svoje člane, naj v skladu z zakonom z dne 19. 1. 1955 računajo število dni dopusta, ki pripada vajencem, na porTagi delovnih in ne koledarskih dni (to je, da se ne vštejejo v skupno število prazniki), in s.cer v vseh tistih strokah, za katere določajo tako kolektivne pogodbe. CGIL je tudi zahtevala intervencijo ministrstva, da bo- pise, po katerih morajo izplačevati rezervistom, vpoklicanim na orožne vaje, redno mezdo. Zahteve UMRI glede univerz Reško pristanišče in avstrijski promet 21 Dunaja poročajo, da je rt-ška pristaniška uprava ojl-nrla nov predstavniški . urad, katerega bo vodil dr. Raoul FuChs, ki je bil že trgovinski direktor pomembnega jugoslovanskega spedicijskega podjetja «Transjug». Urad je že pri-čej.z delom. Minister za prosveto Moro je sprejel predsednika UNURI, ki so ga spremljali načelniki skupin in UGI in ki so mu predočili naslednje zahteve, ki bi se morale upoštevati v okviru desetletnega načrta za razvoj šolstva: 1. didaktična in upravna avtonomija univerz; 2. revizija načrtov študija z razlikovanjem med profesionalno in znanstveno diplomo; 3. priznanje večje svobode študija, ki bi omogočila bolj prosto izbiro snovi za specializacijo. Zahtevali so tudi, da morata kriterije o izdatkih posameznim univerzam določati vlada ali parlament. Končno so zahtevali, da se s posebnim zakonom priznajo univer zitetni predstavniški organi. Minister Moro je obljubil, da bo te zahteve proučil, da se v okviru desetletnega načrta za šolo najdejo najbolj primerne rešitve. Ta novi pomembni urad je po mnenju tržaških gospodarskih krogov v tesni zvezi z napori Teškega pristanišča, da bi pritegnilo čim več avstrijskega tranzitnega prometa. V tej zveži so bili doseženi pomembni uspehi zlasti s sklepanjem sporazumov, da avstrijska podjetja plačujejo pristaniške stroške neposredno z dobavami svojega industrijskega blaga tako za potrebe jugoslovanske ladjedelniške industrije kot za rudnike in druga podjetja. Tako se je Reki posrečilo pritegniti v prvem polletju letošnjega leta 250.902 toni avstrijskega prometa, ki je lani v istem razdobju znašal le 131.480 ton. Za okrepitev vezi med Irstom in Avstrijo Na otvoritvi celovškega velesejma številni tržaški gospodarstveniki 20.30 Iz ruskega opernega šv**8-21.00 Umetnost in prireditve t Trstu; 21.20 Kitarist Les P>“. 21.30 Paganini: Kvartet v D-®*® - igra Tržaški kvartet: «•" rio Ant Tatum; 22.00 Dante A ghieri; Božanska komedija — j', kel, 26. spev; v prevodu dr. A‘“J K.CI, 22U. JijžCV, V picrvuu Tnfllčfl zija Gradnika, razilaga^ tir. ^^tid Na velesejmu so dali še poseben poudarek lesu in lesnim izdelkom - Znaten tržaški paviljon in predvajanje propagandnih dokumentarnih filmov Jež; 22.20 Orkestra Ray jn Norrie Paramor; 22.45 Caj*"”; sk;: Italijanski capriccio op. *' 23.00 Perez Prado s svojim “I kestrom; 23.30 Glasba za M"1" noč. RADIO TRST Včeraj dopoldne ob 10. uri S Comskega jezera z barko do Trsta Jutri zvečer prispeta v Trst dva originalna brodnika, in amer občinski tajnik Antonio Piombi in trgovski potnik Gio-vanni Cecchia. 2. avgusta sta odplula iz Astromezza na Comskem jezeru z malo bar-j ng jadra in motorček ter reki Addi in Padu .do vče-preplula že 400 km do Chioggie, od koder pr-deta v Trst. Nato se bosta vrnila v nasprotni, smeri po isti poti po morju in obeh rekah na Comsko jezero. do delodajalci spoštovali pred- Vprašanje občinskih volitev v Trstu Tudi po sestanku Falamare s Tambronijem še nobenega dokončnega datuma za volitve Vsekakor pa se zdi, da bodo razpisali volitve v prvi polovici oktobra - Rimski stiki poslanca Bologne Te dni je v Rimu vladni komisar dr. Palamara, kamor je odpotoval, da se sestane z notranjim ministrom Tambronijem glede vprašanja volitev za obnovitev ’ tržaškega občinskega sveta. Za včeraj je bil napovedan odločilni sestanek med Palamaro in Tambronijem, na katerem naj bi odločila, ali bodo občinske volitve prihodnjega oktobra ali žele prihodnjo pomlad. Q rezultatih tega sestanka ni še nič točno znanega, zvedelo pa se je, da je dr. Palamara le povedal notranjemu ministru svoje mnenje glede datuma volitev ter da dokončnih odločitev še ni. Krožijo pa nepotrjene vesti, da utegnejo biti volitve prvo ali drugo nedeljo v oktobru. Iz tega bi lahko sklepali, da se to vprašanje vendar pomika proti zadovoljivi rešitvi in da bodo volitve skoraj gotovo meseca oktobra. Poleg dr. Kalamare je v Rimu na zasedanju vsedržavnega sveta KD tudi tržaški demokristjanski poslanec Bologna, ki v Trstu pripada Skupini «Iniziativa de-mocratica«. Bologna je pr.iit-včerajšnjim in včeraj imel posebne sestanke glede občinskih volitev v Trstu s Fanfa' nijem, namestnikom tajnika KD Rumorjem in notranjim Ljubosumnost je pač slaba la sekiro in Začela udrihati Svetovalka: marsikoga spravi v nesrečo ter povzroči žalostne tragedije. Zaradi ljubosumnosti je prišlo v noči med sredo in četrtkom v Ulici Vicolo O-spedale militare 13 do družinske tragedije, ki bi lahko i-mela smrtne posledice. Okrog 1,30 ure so na telefonski poziv agenti kvesture pohiteli na omenjeni naslov, kjer stanujeta 46-letni Vittorio Do-vier in njegova 45-letna žena Angela rojena Ludvik. Tu so našli ranjenega in okrvavljenega moža, stanovanje pa je bilo polno plina, ker je bila odtrgana gumijasta cevka in plin je nevarno uhajal. Ranjenega Doviera so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek ker je bil ranjen v čelo in po glavi ter opraskan po desni roki. Pravijo, da bo o-zdravel v 10 do 30 dneh. Meatem pa po drugi agenti kvesture pregledali stanovanje in ugotovili, kako in zakaj je prišlo do krvavega dogodka. Takoj so spoznali, da je moža ranila žena s sekiro, ko je zaspal. Nato pa je odklopila plinsko cev. Po preiskavi so agenti zaplenili sekiro ter o-broč, ki sta bila okrvavljena, žensko pa so odpeljali na poveljstvo policije in jo zaslišali. Zenska je takoj priznala, da je ranila moža zaradi ljubosumnosti ,da bi mu dala krepko lekcijo. Dejala je, da ga je popoldne zaprosila, naj bi jo spremil v mesto na krateK sprehod, toda. mož je odšel simi. V moževi odsotnosti je dozorel načrt. Napisala je ne kaj listkov, enega za policijo, dva pa za sestro. V listku, ki ga je naslovila policiji, zavra; ča odgovornost za vse, kar bi se zgodilo, na moža in na njegovo dozdevno ljubico, v drugih dveh listkih pu zapušča vso svojo imovino svoji sestri. Približno ob 21. uri je šla spat in čakala, da se mož vrne. Okrog 1,30 se je mož, ki je delal kot natakar v gostilni «Menarrosti» ves utrujen vrnil domov in kmalu zaspal. Tedaj j« Ženska previdjio vstala, vze- po možu, ki se je nenadoma zbudil, planil pokonci in jo razorožil. Vpij je na pomoč in se zatekel v kuhinjo. Zenska je rekla, da je odklopila plinsko cev, ko je mož odšel v kopalnico, da bi se opral, pripomnila pa je, da si ni nameravala vzeti življenja, niti da ni hbtela umoriti svo- išali jega moza. Agenti kvesture so zasliša tudi moža, ki je potrdil izjave svoje žene glede logodka in je dejal, da je to napravila zaradi bolestne ljubosumnosti. Ko ga je žena ranila, je hotel zbežati iz stanovanja, da bi klical na pomoč, a žena da mu je to preprečila. Klice na pomoč so slišali nekateri sostanovalci, ki so takoj telefonirali na kvesturo, nato pa so vdrli v stanovanje, ker so bila vrata zaprta in jih niso mogli drugače odpreti. Zensko so prijavili sodnim oblastem zaradi nameravanega u-mora svojega moža. Pri ministrom Tambronijem. vseh treh je Bologna zahteval razpis občinskih volitev meseca oktobra. Iz njegovih razgovorov z odgovornimi rimskimi osebnostmi je razvidno da sta zlasti Fanfani in Rumor na klonjena zahtevi tržaških de- mokristjanov, ki pa je obenem tudi zahteva večine tržašk h strank. Samo notranji minister se je otresel odkritega stali šča in je baje ‘dejal, da nima nič proti volitvam v Trstu . jesetti, če je za to tudi pred sednik vlade, ampak da se mora še pogovarjati z vladnim komisarjem. Včeraj zjutraj pa se je poslanec Bologna sestal tudi z dr Palamaro ‘in mu sporočil obljube Fanfanija, Rur.icrja in Tambronija, iz katerih osebno sklepa, da so naklonjeni volitvam o. oktobra letos. Palamara je vzel na znanje Bclo-gnova zagotovila. Kasneje, kot smo že poročali, pa se je dr. Palamara sestal s Tambroni- jem. Kot torei vidimo, se tržaški demokristjani potegujejo za občinske volitve v oktobru, kar bi moralo prepričati notranjega ministra da res nima kaj izbirati drugih datumov kot 5. oktober. Tržaška KD je prišla do zaključka, da je sedanji politični položaj v Trstu najbolj ugoden za utrditev njenih položajev in za povečanje glasov tudi na občinskih volitvah zlasti na račun desnice, ki je v popolni krizi. Vsako nadaljnje odlašanje občinskih volitev bi pomenilo omogočiti fašistom in monarhistom, da ponovno strnejo svoje vrste in da se na občinskih volitvah pojavijo združeni s svojo listo. Sedaj pa je MSI razcepljena na dve stranki. Bivši federale Morelli je s podporo dveh pokrajinskih svetovalcev Devecchijeve in Pierija, odvetnika Strudthofa, bivših občinskih svetovalcev Ferfoglie in De Ferro ustanovil novo fašistično stranko. Po mestu so nalepili lepake, v katerih pozivajo vse dosedanje volivce MSI, naj v prihodnosti glasujejo za novo stranko, ki je «izraz dosedanje politike MSI v Trstu«. To pomeni, da se bodo fašisti na prihodnjih volitvah pojavili najmanj z dvema listama. Isto velja za monarhiste, potem ko je Lauro ustanovil v Trstu svojo sekcijo. Tudi med njimi ni še prišlo do nobene pomiritve in ni pričakovati, dat bi ie kaj hitro pobotali. Zato so monarhistični poslanci in tržaški poslanec MSI Wondrich zahtevali od Tambronija naj odloži občinske volitve na .prihodnjo pomlad v upanju, da bi pridobili na, času in preuredili svoje razbite vrste. Ce bo notranji minister po razgovoru z .dr. Palamaro odločil, da bodo občinske v.-lit-ve je eni, potem se bocio morale * vaške stranke takoj lotiti dtela, ker bo prefekturni komisar na občini moral razglasiti začetek volilne ismpa-nje že v drugi polovici tega meseca. Peljala sta se po Ul. Crispi; vozil je Cervazzi, na zadnjem sedežu pa je sedel Bensa. Nenadoma pa sta se zaletela v avto, ki ga je vozil 23-letni Sergio Venier iz Ul, Crispi 8, ki je vozil pred njima in je krenil na levo. Motorista sta seveda zletela na tla in se poškodovala. Cervazzi se je pobil in opraskal po čelu, ustnicah nogah in rokah; ozdravel bo v 10 dneh. Bensa pa se je le opraskal po desnem kolenu in bo c-zdravel v 6 dneh. so svečano odprli celovški ve lesejem ob prisotnosti ministra za zunanjo trgovino in obnovo Fritza Bocka in ministra za obrambo Ferdinanda Gra-pha. Svečanosti so prisostvovali člani tržaške gospodarske delegacije, ki so odpotovali v Celovec že v sredo. To delegacijo vodi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, sestavljajo pa jo: dr. Višal, tajnik trgovinske zbornice, Cogoi za center za gospodarski razvoj, dr. Gropaiz, predsednik združenja špediterjev, ing. Colautti za Javna skladišča, dr. Rinaldini za turistično ustanovo, ing. Visin-tin za industrijsko pristanišče, kap. Gerolimich za združenje pomorskih agentov in za združenje brodarjev dr. Haus-brandt za združenje industrij-cev, dr. Gunalachi in Antonini za združenje trgovcev z lesom in dr. Miliani za Finmare. Tržaštei predstavniki so že i-meli dopoldne razgovore z ministrom za zunanjo trgovino in obnovo ter številnimi predstavniki avstrijskega gospodarskega življenja, ki so priso stvovali otvoritvi velesejma. Popoldne pa so prisostvovali zasedanju, katerega je organizirala trgovinska zbornica iz Celovca 'In na katerenf je- bilo govora tudi o nekaterih gospodarskih vprašanjih,-ki zanimajo tržaško pristanišče. Danes bo na celovškem velesejmu važno zasedanje, posvečeno trgovini z lesom v okviru dneva lesa. To zasedanje je toliko pomembnejše, v kolikor je celotni velesejem zlasti posvečen prav lesu, ki predstavlja najvažnejši izvozni artikel gospodarskega področja,, ki gravitira na Celovec." Italija je neposredno zelo zainteresirana pri uvozu tega lesa in lesnih izdelkov, saj letno uvozi okoli 45 do 50 odst. celotne avstrijske proizvodnje rezanega lesa. Vse kaže, da ne bo prišlo do bistvenejših izprememb niti v okviru skupnega evropskega trga in da tudi v tem primeru Italija ne bo kupila večjih količin lesa iz drugih konkurenčnih dežel, kot so Romunija CSR, SZ in skandinavske dežele. manjkuje, čeprav se nekako krijejo najnujnejše potrebe. Trst je pri izvozu avstrijskega lesa dvakrat zainteresiran. Prvič je tržaški trg z lesom važna posredniška točka za pošiljke lesa proti južnim italijanskim potrošnim centrom in torej neposredno vključen v italijansko-avstrijsko trgovino z lesom. Poleg tega pa gredo skozi tržaško pristanišče obsežne pošiljke lesa proti deželam Sredozemskega morja in Srednjega vzhoda, ki so veliki potrošniki mehkega rezanega lesa. Ta promet je to- na drugem kraju, se mo-rajo do 19. oktobra 1968 obrniti na odsek za pokopališča upravni oddelek javnih del v U-lici Teatro MII.", soba št. 43 m 44 ali pa na pokopališkega paznika. Po tem roku bodo posmrtne ostanke položili v skupno kostnico, medtem ko bodo ostali razni nagrobni predmeti na razpolago občini. možje v barki«; 11.30 Op«®* glasba; 12 10 Neapeljske 14.30 Tretja stran; 17.45 na ploščah; 18.30 Orkester koj*’ 19.05 Koncert pianistov Pietra-Calvaro; 21.00 SimforiO' koncert. Požar v Sesljanu V kamnolomu v Sesljanu se je včeraj popoldne vnel kompresor po vsej verjetnosti za- liko važnejši, v kolikor gre j radi kratkega stika. Nastal je za eno izmed redkih vrst bla- požar, katerega so z veliko ga, katero se v pristaniščih ne I težavo v dveh urah pogasili samo naklada in razklada, gasilci z Opčin, ki so tškoj temveč se zanj tudi v Trstu prišli z gasilskim avtomobi- lom. Skoda je občutna in zna- SNG v TRSTU «PRIMORSKE PRIREDITVE« V nedeljo 10. avgusta 1958 ob 21. uri v letnem gledališču na Punti v Piranu zaključujejo kupčije. Poleg tega bo danes odbor |sa okoli 2 milijona lir. za enotno propagando priredil na velesejmu sprejem za predstavnike avstrijskih oblasti in gospodarske kroge. Isti odbor je že petič organiziral na velesejmu tržaški paviljon, ki ima letos 150 kvadratnih metrov prostora. Pri vhodu v paviljon sta postavljeni dve veliki osvetljeni barvni slttti: prva prikazuje pogled na tržaško pristanišče, druga pa grad sv. Justa. V notranjosti pa je na velikih panojih in slikah prikazano pristaniško življenje, najvažnejši industrijski obrati in turistične zanimivosti. Poleg tega predvajajo tri dokumentarne filme z nemško zvočno spremljavo. Celovški velesejem je letos nekoliko večji, kot je bil v preteklih letih in je na njem zlasti prišel do izraza les. V tem okviru je več ločenih razstav, ki se nanašajo na najmodernejšo uporabo lesa, na različne vrste lesa, na pogozdovanje in na uporabo lesa pri prevozih in embalaži. Zlasti obširen je tudi oddelek lesnih izdelkov, ker je tudi Avstrija pričela razvijati izvoz gotovih izdelkov in zlasti pohištva. ■ «)) GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem Prosvetno društvo «Zarja v svobodi* iz Sempolaja Prekop grobov priredi v nedeljo 10. t, m. ob 16. uri v Praprotu Županstvo sporoča, da bodo pripravili za nove pokope del I na dvorišču gostilne Gabrovec svoj O teh vprašanjih je bilo že polja XI (kripte in navadni govora na podobnem zasedanju, ki je bilo v okviru tržaškega mednarodnega velesejma in na katerem je bilo govora o sedanjem svetovnem trgu lesa, kjer še ni opaziti, da bi prišlo do kakršne koli recesije, ker lesa v bistvu pri- grobovi) na pokopališču pri Sv. Ani, in sicer grobove od | št 1 do 720, kjer ležijo po- I smrtni ostanki umrlih, ki so [ jih pokopali med 1. januarjem 1949 in 19 aprilom 1949. I Vsi tisti, ki bi hoteli pokopati omenjene posmrtne ostanke IB. tradicionalni pevski koncert Sodelujejo razni pevski zbori in vaški kvintet iz Slivnega imiMiitiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiitmiiiiiiiiiitiiiuitiiiiimtmiiiiiiiiiinmiHiiiiiiiiniuiiiiiMiiiiiiiiHmiiiiimiHmiiHiiiiiuiiiivtiiiiiit Sledi prosta zabava s plesom. Preskrbljeno za jedačo in pijačo Izpred sodišča sodili odsotnemu Pietru Bolzoniju iz Castelvetro (Piacenza), ki je bil obtožen ilegalnega 'prekoračenja meje v Jugoslavijo. Obsodili so ga na 4 mesece in 15 dni zapora in na plačilo 24.000 lir globe ter sodnih stroškov. Bolzoni, čigar ime je zapisano v biltenu poizvedb kvesture v Piacenzi, je 3- septem- Nezgoda motoristov Sinoči ob 20,45 so agenti prometne policije pripeljali v bolnišnico 27-letl»ega Stelia Cervazzija od Spodnje Magdalene 1314 in 27-letnega Marija Benso iz Stare Istrske ulice 162, ki sta se malo prej ponesrečila z motorjem. : sš.f!! Pravi večni popotnik Ahasverj obsojen na4 mesece zapora! Fantje iz Gročane in Peska vabijo na Seveda so ga obsodili v odsotnosti, ker nima nikjer ob. stanka - Devet meseeev zapora nepoboljšljivi ženski TRADICIONALNI PLES ki bo v nedeljo 10. t. m. na Pesku Igral bo kvintet iz Doline Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno Na tržaški sodniji so včeraj _ dni se je ustavil v Bocnu, na-37-letnemu ’ Pogled na skupino delavcev CRDA med zborovanjem na dvorišču Ljudskega doma Ulici Madonnina bra lanskega leta okrog 19. u-re ilegalno prekoračil mejo pri Fernetičih, da bi si v Jugoslaviji poiskal delo in ODisaal svojo mater v rojstnem kraju, Kosovska Mitroviča. V Sežani se je javil tamkajšnjim oblastem in zaprosil, če bi lahko ostal v Jugoslaviji. Po o-bičajnem zasliševanju in informacijah pa so ga jugoslovanski obmejni organi izročili i-talijanski policiji na mednarodnem bloku pri Fernetičih. Pripeljali so ga seveda v Trst in zaslišali. Bolzoni je na policiji povedal zanimivo zgodbo svojega romanja po Evropi, seveda brez potnega lista in dolgočasnega čakanja na vizume. Ob koncu decembra 1953 je ilegalno prekoračil italijan-sko-francosko mejo pri Venti-migli. Odšel je v Pariz, kjer je eno leto delal v tovarni avtomobilov Citroen. Pariška policija ga je klicala in vprašala, če je italijanski ali jugoslovanski državljan. Odgovoril je da se piše Petar Bozo-vič. Š tem odgovorom se je policija baje zadovoljila in ga pustila pri miru kot jugoslovanskega državljana. Bolzoni-Bozovič je mirno nadaljeval svoje delo v tovarni. Februarja 1955 pa se je ilegalno vrnil v Italijo, ker se je bal, da bo francoska policija odkrila njegovo identiteto. Srečno je prekoračil mejo in se peljal v Rim kjer je zaprosil za potni list, a mu ga niso dali, češ da je rojen v inozemstvu. Tako je vsaj izjavil Bolzoni. Cez nekaj tednov se mu je spet zbudila žilica in je ilegalno odšel v A\ strijo, kjer je delal do februarja 1956. Od tod je spet odšel, seveda ilegalno, v Pariz, da bi obiskal svoje dekle. Tam je ostal le deset dni, nato pa je odpotoval v Nemčijo, toda 29. avgusta 1957 ga je nemška policija aretirala, da bi ga odpeljala v Italijo. Nekaj kilometrov pred Brennerjem je večni popotnik zbežal iz rok policajev in ilegalno prišel v Italijo, Nekaj to pa se je. odpeljal v Trst in v Fernetiče kjer je prekoračil mejo. Prijavili so ga sodnim oblastem in ga pustili na svobodo. Medtem pa je odšel kdo ve kam. Včeraj je bila spet na zatožni k,lopi 46-letna Marija Posedel, rojena v Buzetu in brez stalnega bivališča, ki je že 27-krat imela opravka s pravico zaradi pijančevanja, razgrajanja, vibe itd. Zdaj je bila obtožena, da je zmerjala javnega funkcionarja, da je preklinjala in ni hotela povedati svojih osebnih podatkov. Sodišče jo je obsodilo na 9 mesecev zapora in na plačilo 15.000 lir globe ter sodnih stroškov. Zenska, ki je bila pod policijskim nadzorstvom, je bila 27. julija letos v gostilni «Pri Kadru« v Ulici Vidali. V njej primerni družbi j« seveda popivala in klepetala. Okrog 23. ure je v lokal stopil agent jav. ne varnosti v civilu, se legitimiral in zahteval od ženske, da se legitimira. Toda name* sto osebne izkaznice so letele psčvke grde besede in kletvine. Na sodišču je obtoženka zanikala, da bi žalila javnega funkcionarja. Priznala pa je, da je preklinjala in da ni hotela povedati svojih osebnih podatkov. «» bencina. Da ne bi tega storil! Švignil je plamen in ga hudo opekel po obrazu, prsnem košu in rokah. Zdraviti se bo moral od 7 do 12 dni. Verjetno se bosta za zadevo zanimala tudi urad za delo in sindikat pekovskih delavcev «»-------------------- Nesreča mladega Repenca Včeraj zjutraj se je ld-letni Stroj zmečkal delavcu roko Ko je včeraj zjutraj 53-letni Remigio Del Vecchio iz Ulice Fornace delal v tovarniški menzi v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je zaposlen, je nerodno vtaknil roko v stroj za rezanje mesa, ki mu je zmlel palec, kazalec in sredinec desne roke. Takoj so ga odpeljali v glavno bolnišnico in nemudoma sprejeli na I. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni. —_«»------ Vajenec se je opekel Včeraj okrog 3. zjutraj so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnišnico 16-letnega pekovskega vajenca Albina Pipana iz Ulice Don Bosco 12, ki so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Dečko je okrog 2,45 delal v pekarni Turchetti v Ulici Ghega in moral zanetiti peč, pa je vlil nekaj PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MAT1COI 11.00 Jerome K. Jerome: «TrlJ* KADIO KOPER 7.00, f-*’ 12.3«. Poročila v slov.; 3,30, 1500. Poročila v ital.: 6.30. 17.'15. 19 15, 22 30 bL. 5.00-6.15 rn 7.00-7.15 Prene« 7.15 Glasba za dobro ju-tro; «■ 12.00 Prenos RL; 12.00 GlasM R željah; 13.40 Kmetijski ; 13.45 Popoldanske melodij*-”*, > Gospodarska oddaja: «OWW. trgovina — ob 3. obletnici skega sporazuma«; 14.40 POP« ne skladbe; 15.20 Mija « “"iv pojeta s Štirimi Flosarji«; !»._ 17.00 Prenos RL; 17.25 Od ridjj 19.00 P«*” dije do melodije; francoski pevci; 19.30-22.15 Pr?L RL; 22.15 Orkester Woody man. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 22.00, 22.55. ^ 8.30 Skladbe za razne . merite; 9.00 Variete na valu -- j. ' 10 Peter Iljič Ca]W>^„ t za klavir in orkester b-molu; 10.45 Zborm^ Koncert za klavir in skladbe Frana Gerbiča; li- dom in žene- 11.10 Od arije; 12.00 Na harmoniko * j Avgust Stanko; 12.15 Kmetij nasveti; 12.25 Lahka glasba; »A, 15 minut z Zadovoljnimi Kr“ L. 13.30 Iz sodobne španske nt in solistične glasbe; pevke se vrstijo; 14.15 Hatnn’ , orgle v ritmu; 14.30 Turi*: oddaja; 14.45 Poje kvintet ij. Štritof«; 15.40 Iz svetovne » ževnosti — Milliam Tetvn e» Poljana modrih otrok; 16.00 cert ob štirih; 17.10 FeslI!ijov; 1 plesi jugoslovanskih nar "j-j, | 18.00 Iz naših kolektivov: Klavirska medigra; 18.45 Ža - jj , vasti iz znanosti in tehnike, *reV; j Popevke domačih skladat 20.15 Tedenski zunanjepo" ; pregled; 20.30 Max Reger: ’%!- 1 cije na veselo temo Adam* $ _ m0rj« • lerja; 21.15 Oddaja o i* pomorščakih; 22.15 Skladbe rih mojstrov v izvedbi Muen skega komornega ansambla- TELEVIZIJA -O 30 18.30 Spored za otroke; Poročila; 21.00 Aldo De *> \ detti: «Lohen-grin», komeou 3 dej. OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA f. Predstava «Ciste Suzane* globoko znižanih cenah, * morala biti sinoči, je bil*.-. redi slabega vremena Pttl predstavo se bo gospa ftoS Barsony poslovila od tT uti ga občinstva. Jutri ob 21,- ................r-hikaF- zadnja predstava «Chika vojvodinje«. V Pasaži ?x\ ■olt' se nadaljuje prodaja vstnP iH>{- fjji' ExcelslOr. 16.00; ((Morilec Je G-stil podpis«, R. Logg13-0’Laughin. .^1, Fenlce. 15.00: «Za-lostna P A. Nazzari in Y. Šanson. Nazionale. Zaprto. Filodrammatico. Zaprto. tč Grauacielo. 16.00; »zenska ‘‘ min«, Eleonor Parker. >«jl Supercinema. 16.00: ((Dan»s Rusija«. . po- Arcobaleno. 16.00: (dzzivahn gj, zlv mestu«, J. Payne, w-shop. _-5ter Astra Roiano. 16.30: T' išče ženo«, J. MahaLeR" Evvelil. Cinemasc. Techn. J. Capltol. 16.30: «Miren mo*" ' Wayne, M CHara. uetU Cristalto. 16.30: »Samica«, Lamarr, Jane Povvell- ,, po A la bar da. 16.30: «Gospa jo J je" pihala«, Lana Turner, Chandler. -C • A D I O PETEK, I. avgusta 1959 HADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-Aldo Kutin iz Repna peljal z I obvezno, diobiž od vsepovsod in... A’debaran. 16.00; «Ko zver^t- motorjem v Trst; pod Konko- Ujvljenja in usode: «Tony Per-nelom pa mu je zaradi oljnega ^in*, filmski igralec«; 12.10 Za madeža na cesti spodrsnilo In I j^OrkesUr j\n *L?"- se je prevrnil. Pri padcu si je gosz; 1330 olasba ^ željah; l7 30 verjetno zlomil desno ramo in piešite z nami; 18.00 Velika dela se je opraskal po desni roki slavnih mojstrov; 18.30 Godaln in kolenih. Z zasebnim avto- orkester Franck Pourcel; 18.55 mobilom so ga pripeljali v bol. Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 .... m J 1 | lf »* 1 n l/1 1 -v -innOAet 1 m tabn In,- nišnico kjer se bo moral zdra-1 '* znanosti In tehnike viti na ortopedskem oddelku 19'30 Pestra slasba; 20 00 Sport; od 10 do 30 dni. «»- Trolejbus v avto OD VČERAJ DO DANES Trolejbus štev. 5, ki ga je ROJSTVA. SMRTI IN POROKE vozil 35-letni Leonardo Span- Dne 7. avgusta se je v Trstu ghero iz Uljce Galiler 17, je rodilo V otrok, 1 otrok se je ro-vč«r«j ob 14,20 prispel iz Ulica ied 9’ Ur0 V Bovec, Ob 11.40 podjetja iz. Cadore identifici | «» poajetja v^uore laemiuvr pj, odhod y Trento povratek rali 55-letnega Romana Civi v ner0®cev** Aurora. 16.00: ((Pokličite - 777», j. Stevvart nete*1 Garibaldi. 16.00: »Nismo H. Bogart, P. Ustinov- 1 J-Ideale. 16.30: «E1 Alamen^e# Tozzi, R. Rory. Cinema®0- Impero. Zaprto. P' Italia. 16.30: «Ljubezen & pogled«, Isabelle Corey. Ke. oderno. 18.00; «Tihorapci Moderno. 18.00: «Tihorat*-> nije«, L. Hayward in v' Hart. A S. Marco. Zaprto. „ Savona. 16.00: »Godzilla«. **• ,lfjr in T. Shimura. Viale, 16.00: »Prikazen vse,,t j T Cooper, N. Nash.^ ✓Ittorio Veneto. 16.30: nalog«, J Webb, B. Al* Mladini prepov. _ Belvedere. 16.30: Vohunski film. «BerlUv‘ [»rt1* at«Ž;i Yorku», Nadya Tillef-Held. „roS[rMf Marconi (Gle| kino na m Novo cine. 16.00: «StrelJ» ^0" bazooka«, John Payne Freeman, Odeon. Zanrto. NA PROSTEM Arena del fiori. 20.15: . , pištola«, G. Ford, J- * Arena Diana. 20.15:_ “JjJjtd’” meso«, D. Kerr i-n R- JI** Cinemasc. Techn, .»ce1 Ariston. 20 15: «0 Cahi- A. Ruschel in M. Pra -nf4j, Garibaldi. 20.15; »Nismo *,rf -, SO 7196- P.1’1 Bibi leseni. Oblečen je » temno obleko, krojeno P° nojnovejši modi. V take oblačijo dobre igral-« -r razbojnike v slabih knmmalnih filmih, Njegov Jttz je bil poln gub, kot bi ?« napravljen iz barvanih JV- Vedno enak. Njegov po-bd plav in bi vas britev prerezal. Z njim bll° šaliti. Takoj se je da tma v svojih le-ih rokah niti mnogih živ-' nl. Sedaj je prebiral kos , fr,D in naglo stopil k »oncU na mizi. Nekomu bo odzvonilo. r0l«°PH je Brezroki. Levi av je imel potisnjen v iRP, ker kem mu je roka ob ne- pretepu ostala v poli-1 kem avtomobilu. On pa le nekako rešil. Zmečkani trkal Za stek^eno mizo in ir k * ,pmi v° niei- To P° m ’ da b0 komu g la-zon« ete*°. Govoril je odre-p; 01 avtomat; — Radio! 1? * 8a' Ce Lutka spi, SP'- Razumeš? tVe7*r°ki je t,ho °diel. res n° P°skakuje, idiot. Za-le prava marioneta. Lju- vajetihtreba trdn° držati na , „ razmišlja Zmečka- odL, 50 se prata tib0 fini[av‘nknBtreroki Go * P°' ~~ n zid; Brezroki je odprl radijski ttthrlS* ’n V trenutku le ma la.nelodi>° rock V Pio en ,naist Žena in saje n Ploski v mestu» Vtem " buljil n 2id. ' r.an>le^kan' zaRne z nič kaj ?G0aT °!aSOm'- - Vpra-t0 v. ,’» * 2eii> da bi se ose Pota ” brez večjega ro- ^ Ponovil vpra- hesed g Pa ostal brez ’ bi visel na vrvi. staj« „. 0 — je nekoliko Reci ° BOVOril Zmečkani. — bc u še to,- Drugič, to pa Frtpra«fbenh’ n“* '°To bolje iS m ob I3- uri fcnist'"Uo .smo P^e!i TeIe-zajeii ua* Je. Nato smo tju 7KS0 družbico pri spota o deB smo za zgodbi-, p° nefci ženski... l«maj*iehbesedah «« Je On Mia , 0101,(1 se mu je obr- * J?‘. 110 vijaku. it ^ ai Bleda v kot! — re-rotcj 21 2°be Zmečkani, Brez-On pn mehanično ponovi. ifu n\y^onR fllavo, kot bi Zmečka - presekal vrat. le men Se pooasi spreha-irži 5r h nos^onjači. V roki ga to- »rti ^ ■'"■Oll Piore r”.a. sjedi. Nihče mu ne rej če" lU“ pm°- — Je lo, ‘tebrn samokres in okoli na vil hj1' kos’ ^se je že početi \e 2ed°j je treba zve-fc* j; * ?cdo je tista ženska, Od ^0(J Je služila za zvezo. tere 3e ®n nedel za neko- mu bo }e°?e, riavade? Sedaj ,ledii se Pokazal, kaj zmore. Mu. rfp ________________ ene. Mu, da ženske nisem za-Oa n S pomočjo 11 * ‘mo n ’’avlienega robčka, ž(Pu. o Ba P°šli v njegovem ^hlebeta^"- Drušbica je rse V*em }“■ .dTužbica... Ovijal ° ^rezr°ki to po~ it je samokres sve-’t|(ieno U. Zmečkanega pa so ^ R Uštele. ien*fcaeC.LMtt’ n°J-«e. da ‘a na"iah7oaialka ^ b° si je skušala zapeti gumb, da bi se ji ne! videle grudi rn bušnila v histerični smeh: — Ha, ha, Zmečkani, Zmečkanemu je odklenkalo. Vtem ko se je tresla od smeha, se je videla njena prebita podlaket, ovita v rumen ovoj. — Roke za vrat! — ukaže On uradno. — K zidu! Zmečkani in Brezroki sta ukaz izvršila. Radijski sprejemnik je besno hreščal: »Trinajst žensk in en moški v mestus. Videlo se je, kako se Zmečkanemu tresejo ramena in kolena. Dejansko je bil strahopetec. Doslej ni še nikoli stal pred cevjo samokresa. Lutkica je stopila k stekleni mizi in začela brskati po nekih spisih. — Našla sva! — zakriči vsa iz sebe. — Končno sva našla! Sedaj pa pojdiva. Pokončaj ju s strelom v tilnik. V tilnik/ On ji položi roko na usta in oba se približata ujetnikoma. — Zapomni si, to je tvoja zadnja ura in vedi, da je bila Lutkica ona, ki si jo tako iskal. Ona je izdajala vse tajnosti, Ti pa si bil tako neumen, da si ji nasedel. Ti, človek brez živcev, ti, ki sedaj drhtiš. Obrni se! Zmečkani se je obrnil. Njegov obraz je bil kot bi se bil pri padcu .olupil, kot bi bil viseč kos kože. Toda njegove oči so staknile - rešitev. Vtem k6 sta bila On in Lutkica obrnjena s hrbtom proti stekleni mizi, so se neslišno premaknila vrata in vstopil je Debeluh z železno palico v roki. Se dva tiha koraka, še korak. Nekdo je zakričal: «Pazt!» — toda On se ni premaknil. Vtem je Debeluh z železno palico treščil Njega po glavi. Cul se je le top zvok. On se je zrušil na tla kot klada in le roka mu je enkrat poskočila od poda. Lutkica je tako močno zarila obraz v dlani, da se ji je nalomljena roka prelomila in pest s pol podlakti je obvisela v zraku, nato padla. Zmečkani je skočil k J.utkici in se pri tem spotaknil ob naslanjač — Jej, jej! — se je slišalo iz občinstva — VTrnite nam denar! Sramota! Kriki iz parterja so pre-glušili hreščanje radijskega sprejemnika. Vtem se je na Zmečkanega, na Njega, na Lutkico, na Brezrokega in Debeluha zrušil t>es zid, namesto njega pa so se pojavile ženske noge, ki so besno udarjale po nekih hlač-rikih. Tega popoldnega je bil novi igralec v lutkovnem gledališču Jean med predstavo »Zmečkani obrazu skušal poljubiti Brigite. Brigite pa ni bila le poročena, ampak tudi še na pol devica in v samo obrambi je zrušila kulise. Alpinisti na Karakommu V«**-- PRVI REZULTATI DEL NA PREKOP Dal bi ne ras lo le pustt ) ščavje in d a bi zem lja ne trp ela suše Vsemu tistemu velikan-1 n1 suša, na drugi pa pre-skemu ravninskemu področ-1 obilica vode. Da, »uša in to ‘SililP'" * I*! ■ “ •/#* ^ ^ • jfckN .X ,*{v ♦«**> ■< y-\--■■■■ Vtem ko zadnje tedne tako pogostoma poročamo o planinskih nesrečah v bližnjih Alpah, se skupina pogumnih italijanskih vrhunskih alpinistov vzpenja na enega izmed vrsa. cev Karakoruma, ki meri kakih 8000 m. Na sliki prva «baza» ital. odprave na 5800 m ju, ki se nekoliko vzhodno od Slavonskega broda začenja širiti severno od Sa ve vse tja proti madžarski in romunski meji, pravijo, da je žitnica Jugoslavije. Res je, da je tod še veliko gozdov, da je vmes še vinorodna Fruška gora, toda sicer se tod razteza le ži-torodna ravnina in prebivalci Vojvodine v šali pravijo, da je pri njih najvišja gora - buča. Kar se pa tiče te tako imenovane — «jugoslovanske žitnice*, bi mogii reči, da je v tej sicer zares plodni in bogati deželi razmeroma še veliko področij, ki so dejansko tudi skrajno siromašna. Vzroka sta dva. Na eni stra- ••iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii iii iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii lili ii iiiiiiii n 1111111111111111 m ti n mili ini iii iiiiiiiuHHiiiinitiiii mn n iiiiiiiiiiiii imiiii n n n n im umi iiiiiiiim Innu lamiiiuiiiiii TO SE LAHKO ZGODI MENDA EDINOLE V AMERIKI Potvorjeni Correggio za Ikeja Ponudila mu ga je WilIiamsova, ki je hotela s to zvijačo priti v Hollywood - Slika ni vredna niti deset tisoč lir Nič novega ne bomo povedali, če bomo rekli, da se danes poslužujejo ljudje že vseh mogočih prevar in zvijač, da bi postali slavni, da bi njih pisalo časopisje in da bi- tako prišli do dobre službe. Ce gre za ženske, potem smo lahko gotovi, da iščejo na ta način poti v Hohywood, ali pa bogatega moža. Se še spominjate, ko so v juniju tega leta objavili vsi časopisi sliko mlade žene in zraven nje umetniško sliko. Mlada žena je bila Katherine Will,ams, za sliko pa je bilo napisano, da je delo velikega italijanskega slikarja Cor-rtggia. Najbolj zanimivo pri vsem tem je bilo, da se je Williamsova odločila, da podari sliko, za katero naj bi bila plačala 60 milijonov lir, predsedniku Eisenhowerju. Williamsova — tako je pisalo v člankih — je že poslala Eisenhowerju telegram, v katerem mu je izražala svoje občudovanje. Ker je izvedela mu je pisala da je velik ljubitelj slikarstva in da še prav posebno občuduje umetnost Correggia, se je odločila, da mu podari sliko, ki je prav gotovo ena najlepših. Prosila je Eisenhower-ja, da bi sliko obesil v svojem privatnem kabinetu v Be- li hiši, tako da bi jo lahko videl vedno, ko bi dvignil pogled od svoje p,salne mize. Kdo je ta darežljiva ženska?, so se spraševali Američani. Novinarji so šli na lov. Iskali so jo in našli. Rekla je, da ima 28 let, da je zelo bogata ter da je lastnica ladjedelnice Esberger v Hamburgu. Povedala je, da nima staršev, da se je leta 1949 poročila v Hamburgu z nekim Angležem ter da se je z njim preselila v London. Ker pa se nista razumela, sta se čez tri leta ločila. Kako pa je prišla do te dragocene slike, so jo vprašali novinarji. In Williamsova je imela že pripravljen odgovor. Nekega dne, ko je bila v Parizu, je izvedela, da ima grofica Ostheim, ki stanuje v Milanu, dragoceno sliko velikega Italijanskega slikarja Correggia, ki bi jo prodala. Williamsova ji je takoj pisala, vendar ji je grofica odgovorila, da jo hoče najprej videti, potem bosta šele govorili o prodaji. Williamsova je odpotovala. Grofica Ostheim ji- je povedala, da bi bila sliko lahko prodala že leta 1953 i-n sicer bivšemu a-meriškemu veleposlaniku v Moskvi, Josephu Daviesu, pa ni hotela. Z Williamsovo sta ®resrnom' bom zadavil! Teči n,ti e’Hu ni uspelo iz-’* On - prve besede, ko se ^ nienna°l° obrml. Videl dpTl j 017 zelenkast obraz. iat‘ olasuUna‘ ni po rnogel Na IZ . °d sebe- in u l\ se ie slišalo trka-kot PanteJ1^.: ^ezroki je h.''N e nri skoc‘l k vratom. l"ko ie „rai- ne Priznaj! — Bf *>i DH. nl droben Blas, B*»« sveta10101 2 nekega dru- kZ" Plavee v° b,le P°P°l' n ^ Pod m' bi bile s Z ‘llte' V te"‘ tre- ** Je kot Skofil■ Zdel° Pate„„.,ot bi umrla. Z last- IIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllHIIIMIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimillllimHllllllllllllllimmillllllllllHIIMIIHIHIIIIIIIIIimillllttlMIItlinn Srečanje v bohinjs»kotu‘ , Bnii Od bil nekdo ■-,lco ‘4,Zit T?m delane površine. In to ni malenkostna stvar. Kako veliki so stroštči, nam pove sledeča številka. Samo za namaKanje enega ha obdelane površine morajo skopati in nato zabetonirati 30 m struge. In to stane milijone, še veliko več znašajo stroški glavnega in vrste stranskih prekopov, od katerih se omenjeni namakalni prekop odcepi. Ponekod prekopi niso dovolj, ampak je treba ustvarjati tako imenovani umetni dež. Tudi to je že na vrsti in v krajih Bezdan, Siget, žar-kc-vac, Sivac, Kula - Crven-ka, Srbobran in še na desetine in desetine drugih krajev imajo že urejene »sisteme* za površinsko zalivanje. Ti površinski »sistemi* so na precejšnjih področjih razširjene namakalne naprave. Največje namakalno polje, ki bo še letos dokončano, nosi tehnični naziv »Srbobran 2». Del tega področja bodo namakali prekopi, tisoč hektarov pa bodo namakali z umetnim dežjem. Sem, med večje «sisteme», spadajo se Bački Gračac, Biserni otok in drugi. Jfe ljioremo reči, da delo na tem področju ne napreduje uspešno, vendar je vse to veliko odvisno od del na glavnem prekopu. Eno naj večjih gradbišč na glavnem prekopu je Jegrička pri Zmajevu, kakih 20 km jugovzhodno od Srbobrana. To gradbišče je dolgo 18 km in na njem dela poleg številnih delavcev tudi 21 zelo velikih bagrov, še v letošnjem letu morajo izkopati okoli tri četrt milijona kubičnih metrov zemlje. Velike in težke «žlice» zajemajo globoko v zemljo in za njimi se meter za metrom odpira prekop. Tiho, skoraj neslišno dobivajo tisoči hektarov plodne vojvodinske zemlje vodo in postajajo zares rodovitni. Dela, kot smo že rekli, tečejo že dobra tri leta. Ponekod se odvečna voda odteka, ponekod pa v suho zemljo dotega zaželena voda. Dežeia, ki je bila sicer znana kot »žitnica*, bo zares postala žitnica. To prav gotovo ne že jutri ali prihodnje leto. Dela pa so v teku in kjer se dela, se nekaj vendarle ustvari. M. It inittmiro»tt»nfMinimm»MWTmnmmtMmiHWtnm»mtmm»Mtn»nnwHi>nn»iHtmHnmtm FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Držičev «Pomet» in «slikar gora» /IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII •IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIMIII lllllllll IIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIII POMENEK 0 JEZIKI! Ropar je v hipu iztrgal Tinci torbico iz rok. Mitček je iztrgal iz zvezka list, ki je bil spackan. Najlepši cvet je iztrgal iz šopka. IZTRGATI STRGATI Lojzek je splezal na češnjo in strgal hlače, na zadnji plati. V obupu je kar obleko strgala s sebe. Korenček j« zdrava jed, če ga nastrganega dobro pripravimo. SLABO: Francel je pisal iz Avstralije, da se ima dgbro. Samo, «1» st imajo dobro! Kako se imaš? Ima se dobro DOBRO: Fmncel je pisal iz Avstralije, da mu je dobro. Samo, da Jim gre dobro! Kako živiš? Odgovori na vprašanja drevi Marjanca sprašuje, če pomeni drevi prejšnji večer ali prihodaji. ODGOVOR: Dreži velja samo za današnji večer. Po navadi rečemo danes zvečer. Vendar pa je prislov »drevi* lepa slovenska beseda. Pravimo; drevi se bom odločil, ali drevi se bo že videlo, pa le pridi, drevi bo lepo pri nas... Fr. Gn. želi vedeti, če je samostalnik sluga ženskega ali moškega spola, in če je pravilno reci: pri slugu se dobijo tiskovine. Po slovnici je sluga zenskega spola, enako kot starešina, straža, starosta, Dekleva, Trdina, vodja.., Ker pu zaznamujejo ti samostalniki moške osebe, je naravni spol močnejši. .Sklanjamo jih sicer lahko po obeh sklanjatvah, toda ne moremo reči: Sluga je prišla, marveč je prišel. Oblika «pri slugu* je piavilna. Toda tudi »pri slugi*. Ne smemo pa rabiti pridevniške oblike! slu-gin (če je moški), marveč slugov, Trdinov, itd, Tudi v Jugoslaviji so pričeli z nučinom izdajanja znamk, ki se že več let prakticira v zahodnih državah, t. j. da ob posameznih prilikah izdajo le po eno znamko, ki ima 7iomi-nalno vrednost potrebno za pisemsko frunkiranje. V Italiji smo tako dobili v zadnjih letih celo vrsto priložnostnih znamk po 25 lir, prav tako so sedaj pričeli v Jugoslaviji izdajati znamke po 15 din. S tem seveda ni rečeno, da odpadejo spominske serije, ki Pa se izdajajo bolj poredkoma. Letos smo dobili talco selijo v »mladinski seriji«, ki je bila posvečena ptičem, ki živijo na jugoslovanskem o-zemlju. Prav gotovo bo serija znamk posvečena 15-letnici ustanovitve republike ,v prihodnjem novembru. V zadnjem času se izšle tri znamke po 1* din, vsak« posvečena poštbnemu dogodku. Prva znamka nas spominja na otvoritev Poštnegu muzeja v beogrudu; slikar Dadomir Ste. vic je v vinjeti prikazal sti-liziruno skupnost pošle, telegrafa in telefona. V začetku julija so izdali znamko, ki nas spominja na boje na Sutjeski. Tudi tu je prikaz borbe le stiliziran, kajti znamka prikazuje rdeti prapor, stisnjeno pest in lovorjev’ veneč, V prvih duete avg'tata pa bo .prišla v promet znamka za 15 din, ki nas bo spujninjala na .dubrovniškega dramatika Marina Dr. žita (1508 15671,, Lelog pro-slavjajo 450-letnico njegovega rojstva. Vinjeto za znamko je napravil akademski slikar Bo. grad Krsič iz Beograda v linorezu in prikazuje enega izmed starih vodnjakov v Dubrovniku, poleg katerega stoji Pomet, ena izmed oseb iz znane Držičeve komedije »Dundo Maro je«. * * * Italijanska poštna uprava je dala v zadnjem času v promet dve z estetskega Vidika zelo uspeli znamki, ki nas še bolj prepričujeta, da je v Italiji možno izdati lep0 izdelane znamke, ki se lahko kosajo s tovrstno inozemsko »produkcijo«, samo če se da umetnikom in tiskarni dovolj časa na razpolago. Vsi se še sporni, njamo, kakšen’ pTSz kritik in protestov’ so v filatelističnih krogih vzbudile ~znamke, posvečene deseti obletnici ustave in one posvečene Bruseljski svetovni razstavi. Seda i no »Bohemes in je tiskana v ba-krotisku, kar da znamki še večjo estetsko vrednost, druga znamka, posvečena Leon-cavallu, pa prikazuje sceno uvoda opere «1 pagliacci«. V avgustu ali prve dni septembra bi morala priti v promet znamka, ki bo posvečena stoletnici rojstva «slikarja pora* Giovannij a Sepantinija. Znamku bo imela nominalno vrednost 110 lir in bo prikaza, vala Seganlinijevo sliko »Ave Marija«, ki jo je dokončal leta 1877. Hkrati bi prišla v promet druga znamka za 110 lir, posteče n drugemu slikar, ju; Uiovanntju Fattoriju iz M are mige v Toskani, ob priliki 50-letnice njegove smrti. Druge letošnje izdaje v Italiji bodo,- Serija »Evrrpa«, se-sioječa iz dveh znamk, bo izšla 13. septembra, oktobra bo izšla serija, posvečena stoletnici znamk p kraljevini Neapelj; novembra bo izšla se. nja posvečena 40-letn ici zaključka prve. svetovne pojne; n v. HOROSKOP ZA DANES__ lir. telju skladatelju Leoncavallu. Pri obeh znamkah so upfffflbitt rto. vi argument: prikaz scene iz ene izmed skladateljevih oper, ne pa skladateljevega obraza, Puccinijeva znamka nam prikazuje podstrešje iz opere OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ugodni vpiivi na poslovnem področju in Velik uspeh. BIK (Od 2t: 4. do 20. 5.) Ne zaupajte še tako lepim besedam, temveč samo dejstvom DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Zbudili boste zanimanje pri osebi, ki vas privlačuje. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Dan bo odločilen glede raznih vprašanj. Dobra usoda podpira vaše pobude. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Po nekoliko burnejših odnosih z ljubljeno osebo, se bo nebo razjasnilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Manjše neprijefnosti v družini. Obeta se vam dolgo potovanje TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Zaupajte prijateljem, ki vsm bodo v pomoč. Prijeten izlet v veseli družbi ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. D.). Dosegli boste to, kar ste sl želeli. Bližate se cilju. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ljubezenska izjava va* bo presenetila ir. razveselila. KOjčOROG (od 22. 12' do večin o-nekatere tudi do 19. 2.) Odpovedati se boste moral’ načrtu, ki vam je bil zelo pri srcu. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Premostili boste zapreke na poslovnem področju. Drugač« pa bodite previdni. cs Rrottleci Dobra, noMšem uant atoout Gorlško-beneški dnevnik Po tržaškem sporazumu o začasnem preklicu odpustov Delavci SAFOG zapustili tovarno v pričakovanju boljše rešitve krize Pristojne oblasti in vlada naj se pobrigajo, da se delavci 1 septembra ne bodo znašli v enakem položaju kot sedaj Kakor smo že v včerajšnji številki na kratko poročali, so na sestanku sindikalnih voditeljev iz Gorice in predstavni, kov Intersinda v Trstu dose gli sporazum, da se odpusti prekličejo do 3. septembra. Besedilo sporazuma se glasi: »Stranki, ki proučujeta zahtevo družbe SAFOG iz Gorice po odpustu 138 delavcev in uradnikov, o kateri govori »poročilo Intersinda iz Trsta z dne 26. julija, se vse do danes še nista sestali, da bi proučili položaj. Ker bližnje počitnice ne dovoljujejo temeljite proučitve položaja, sta se sporazumeli, da se ponovno sestaneta 3. septembra 1358, kar v skladu z medzveznim sporazumom od 20. decembra 1030 razveljavlja sporočilo Intersinda od 26. julija«. Sporazum so podpisali; Mario Einaudi (Intersind), Lean-ciro Michelutti, Giuseppe Cortese in Angelo Marinello (CISL), Fulvio Bergomas in Edo Sfiligoj (Delavska zbornica), Vincenzo Pontini in Ago-stino Tachinardi (UIL). Sporazum je bil podpisan po peturni diskusiji, pred zahtevami sindikalnih voditeljev so se predstavniki Intersinda trapili, češ da niso prejeli od Finmeccanice nobenega pisma, da morajo odpuste preklicati. Pristali pa so na suspenzijo odpustov do 3. septembra, ker je položaj postal zelo resen zaradi bivanja delavcev v podjetju. Vse ostale zahteve sindikalistov, naj se odpusti prekličejo do 1. oktobra, 20. septembra in 6. septembra, so naletele na gluha ušesa od voditeljev Intersinda. Razen sporazuma z Inter-sirdom so vse ostale iniciative, ki so sicer tudi hvale vredne, nič drugega kot obljube, od katerih delavci ne morejo pričakovati nobene neposredne koristi, Ce do 3. septembra, ko se bodo znova sestali, da proučijo vprašanje odpustov, oblasti, vlada, IRI in Finmeccanica ne bodo sprejele kakšne odločitve, se bo znova pojavila nevarnost za odpuste delavcev in uradnikov SAFOG. Predstavniki treh sindikalnih organizacij so bili včeraj pri šefu kabineta goriške prefekture, kjer so zvedeli, da so «v teku ukrepi za suspenzijo odpustov«. Ko so sindikalisti zahtevali, naj se izda uradno poročilo, jim niso hoteli u-streči. Na podlagi doseženega sporazuma v Trstu so delavci sklenili zapustiti podjetje, v katerem so prebili od 14.30 do ene čez polnoč. Kljub pozivu CISL, da so se pričela pogajanja in da je Fanfani obljubil svoje posredovanje, delavci niso zapustili obratov. Tudi o-polnoči, ko se je po telefonu iz Trsta zvedelo, da je bil z voditelji Intersinda podpisan sporazum o začasnem preklicu odpustov, delavci niso zapustili delovišča: zahtevali so pismeni dokaz s podpisi. Zanimivo je, da niso verjeli zagotovilom predstavnika CISL, •IMMliailMItlllllMiailMiuiiMiMiiMMIIIHIItMIIIIMMIIIIIItllMIIIIIIIIIIIItllHtti ampak šele besedam tajnika Delavske zbornice Bergomasa, ko se je vrnil iz Trsta. To dokazuje, da delavci dobro vedo, kdo resnično in dosledno brani njihove interese. Plačajte takso na obrtnice za leto 1958 Županstvo poziva lastnike obrtmc, ki še niso odobrene za leto 1958, naj to nemudoma store na protokolnem uradu Slab položaj tudi v CRDA v Tržiču Do konca leta okoli 800 odpustov Te dni so odpustili 47 priletnih delavcev Med delavci tržiške ladjedelnice vlada velika zaskrbljenost zaradi odpustov, ki so se pričeli v CRDA. Te dni so odpustili 47 starejših delavcev, do konca leta pa name-lavajo odpustiti še okoli 800 delavcev. Sindikati so zelo o-gorčeni zaradi take politike, ker med ravnateljstvom in sindikati ni bil sklenjen noben sporazum, po katerem bi prišlo do omenjenih odpustov. V petek bi moral biti na sedežu CISL v Tržiču sestanek predstavnikov treh sindikalnih organizacij. Voditelji CGIL in UIL so 5o minut potrpežljivo čakali pred sedežem CISL, da bi se ta sestanek pričel, toda sindikalisti CISL na sestanek niso prišli. To pomeni, da se zelo malo zavedajo resnost: položaja v podjetju. Včeraj sta bili pred SOLVAY in na glavnem trgu v Tržiču zborovanji, na katerih sta Bergomas in poslanec Franco govorila o položaju v CRDA. Vpisovanje za izlet SPD do IB. avgusta Za izlet Slovenskega planinskega društva, ki bo 15. avgusta na veliki šmaren v Soško miiilillliilitiiiiiiiiitHiimimtimiiiiiiiltlilimiMMiiimHfliiiiiiMHiiHimmiMtiiitiMtHiMMliiiM Včeraj v Ul. 24. maja v Gorici Cossovelova umrla pri plinsKem štedilniku Prodajala je sodavico tudi po okoliških vaseh Včeraj zjutraj so v Ul. 24. maja 19 našli mrtvo 61-letno Mercedes Trebatz, vd. Cosso-vel, solastnico tovarne sodavice »Cossovel«. Staro gospo, ki je bila zelo znana tudi po slovenskih vaseh, kjer prodajajo izdelke njene tovarne, je našla okrog devete ure v kuhinji poleg plinskega štedilnika njena sorodnica Virginia Ro-gnon, ki stanuje v isti stavbi in ki je ni videla, da bi se vrnila iz kuhinje. Cossovelova ;e hotela verjetno segreti lonček mleka, ko ji je postalo slabo; umrla je zaradi srčne kapi. Na kraj so takoj prišli bolničarji Zelenega križa, a bilo je že prepozno. Policijskemu zdravniku dr. Ordine-ju ni preostalo drugega, kot ugotoviti vzrok smrti. Nesreč« ženske iz Števerjana Iz Števerjana so prepeljali včeraj zjutraj v bolnišnico pri Rdeči hiši 60-letno gospodinjo Frančiško Pintar z Bukovja, ki si je ranila oko pri sekanju drv. delino, sprejemajo vpisovanje v kavarni Bratuš najkasneje do 13. avgusta, da bodo organizatorji lahko naročili avtobus. Obmejni promet v videmski pokrajini V juliju zabeležili 16.605 prehodov V mesecu juliju je čez 12 blokov med Italijo in Jugoslavijo v videmski pokrajini šlo lt‘ 605 oseb, kar je za 3000 več kol v mesecu juniju. Največ-ji promet so zabeležili čez blok Stupico, kjer je s pro-pustnicami prešlo mejo 2076 italijanskih in 5478 jugoslovanskih državljanov. «» ------ .SjWPW svetovni rekord. Drugo mesto je zasedel Elliott s časom 8’17”6. Polemika CONI-FIGC se bliža koncu ? , Danes razgovor Onesti - Barassj Nepričakovan sestanek predsednika CONI * predsednikom profesionalne nogometne H9e RIM, 7. — Danes sta se ne- | profesionalne lige s tezo pričakovano sestala predsednik italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora (CONI) cdv. Onesti in predsednik profesionalne nogometne lige dr. Pasauale. Paradoks tega sestanka je, da ni prišlo do stika tbed CONI in F/GC. Vač pa. da je nogometno zvezo predstavljal funkcionar profesionalne lige. Predvidevajo, da bo v prihodnjih dneh prišle do sestanka ena visoki ravnzs med voditelji CONI in F ICC. Ze jutri bo namreč inž. Ba■ ■tassi šel v Foro Italico, kjer je sedež olimpijskega odbora Po tišini zadnjih dni predvidevajo, da ima dr. Pasgual : namen stopiti direktno v »i-.k * CONI in s e ne nam - -a v a spustiti v borbo za absolutno neodvisnost nogometne e-eze. Pri CONI pa so popovo«• « Ueh med Onestijem, Zauliiem in Pasqnale]em smatrali kot dokaz soglasnosti predsednika LASZLO SZABO svetovnega rekorda v teku na mi nun m mi iiiiiiii mn mn mn m intimnim ttiiiiniiiti m mi mm min m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiihiiiiiiiihiiihhiiiiihmiiiiiiiiiiiiiiiiiiih 26 držav prijavljenih za evropsko prvenstvo Najboljši lahkoatleti Evrope od 19. do 27. avg, v Stokholmu Tudi Sovjetska zveza poslala poimensko prijavo atletov in atletinj STOCKHOLM. 7. — Šestindvajset držav se bo udeležilo evropskega lahkoatletskega prvenstva, ki bo od 19. do 27. avgusta. Tudi prijava Sovjetske zveze je končno dospela in bo torej sodelovala s sledečimi atleti. MOŠKI 100: Leonide Bartenev, Jurij Konovalov in Edvin Ozo-line, 200: Leonide Bartenev, Ju- ..11IIIIIIIIIII111IIIM 1.11IIIIITIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIII M 11IMII IIIIIIIIIIIIM Mednorodna kolesarska dirka .Po Jugoslaviji** Danes najdaljša etapa od Pulja do Nove Gorice rij Konovalov in Ardalion I-gnatjev, 400: Ardalion Ignatjev, Mi-hajl Nikolski in Valentin Rah manov, 800: nihče, 1500: nihče, 5000: Hubert Pjarnakivi, A-leksander Artynuk jn Nikolaj Pudov, 10.000: Evgen Žukov in Nikolaj Pudov. Rezerve Pjarnakivi in Vladimir Kuc, 116 zapreke: Anatol Mihaj-lov, 400 zapreke: Jurij Litujev in Anatol Juline, 3000 steeple • Chase: Semen Ržiščin in Sergej Ronomarev, Zaradi nesporazuma z italijanskimi organi, kolesarji ne bodo vozili po italijanskem ozemlju - Zato bo proga 35 km daljša, kar pomeni, da bodo morali prevoziti 213 km PULJ, 7. — Udeleženci dirke po Jugoslaviji so danes počivali v Fulju pred jutrišnjo dolgo in težavno etape Pulj-Nova Gorica. Kolesarji, ki. so doslej prevozih 674 kilometrov, imajo pred seboj se tri etape, tako da je težko predvidevati zmagovalca, posebno v posameznem plasmaju. Teo retično in praktično ima vseh petnajst prvih plasiranih v generalnem plasmaju možnost za končno zmago. Razlika med nosilcem rumene majice Romunom Moiceanujem in Jugoslovanom Levačičem, ki je na dvanajstem mestu, je na primer samo osem minul. Največje presenečenje v sedanjih etapah je uspeh mladega jugoslovanskega kolesarja Žirovnika, ki zavzema drugo mesto v generalnem plasmaju s samo tremi minutami in dvajsetimi sekundami za prvim plasiranim Romu- nom Moiceanujem, ki je vedno favorit št. 1 za prvo mesto. Za njim imajo zelo dobre možnosti za uspeh Žirovnik, Petrovič in Levačič. Poleg njin so reflektantl za prvo mesto še Romun Serba, Belgijec Si-moms in Poljak Gazda. Glede prognoze zmagovalca v ekipni lestvici ima jugoslovanska ekipa dobre možnosti, da obdrži prvo mesto. To pa pod pogojem, da ne bodo imeli v hribovskih etapah smole. Od 68 kolesarjev, ki jih je startalo v Ljubljani, jih je prispelo v Pulj 57. Vsi bodo jutri startali na 6. etapi Pulj - Nova Gorica. Etapa je zaradi nesporazuma z italijanskimi oblastmi daljša kakor je bila prvotno za 35 kilometrov, tako da bodo kolesarji namesto 178 kilometrov morali prevoziti 213 kilometrov do Nove Gorice. »lil i - * '■*! 9* . Krivonosov: zlata medalja? ANDRE CHARMEL ---------- (Nadaljevanje in konec) Ze petintrideset dni ni dobil ničesar od brata. Toda oče mu je medtem pisal: «No zdaj je že mesec dni, odkar nismo videli Marca. Toda to nas preveč ne vznemirja.« — Ali ga je samo počasi pripravljal? Na kaj? Morda je bil ujet, morda celo ustreljen? Morda pa je kar enostavno pobegnil. V gozd? — Toda v naslednjem pismu zopet: »Poskušajmo biti potrpežljivi, ker ne upamo, da ga bomo videli do konca vojne.« — Torej je vendarle živ! Vsaj verjeti je bilo mogoče!... Kaj, če je pobegnil v Anglijo? Videti je, kot da Je mnogo Bretoncev... Da, to je najbolj verjetno. — Yves se je samo zahvalil za novice in je skrbno pazil, da ne bi postavljal nerodnih vprašanj, ker se je bal, da ne bi v Švabih vzbuja! šumenj. Henriett.a ni nikoli pisala kaj o svojem svaku in zdaj tudi ne več o gospodih Nemcih. Bila je manj jokava, bolj resna in nekoliko zmedena. Človek bi lahko rekel, da jo je ločitev zresnila, pomagala Ji je dozoreti, za vsak način pa je Marcov primer storil svoje. • * * Pretekli so meseci. Prišel je bošič. Očetova pisava je atarela. Tudi njegova moralna moč. Oh! Za prav nobeno stvar se ni pritoževal. Le vedno znova je ponavljal, da so vse te težke izkušnje preveč za njegova leta, da bi na vsak način rad doživel konec vojne z obema sinovoma in da bi bilo to preveč lepo. Bal se je, da tega ne bo doživel in da bi prav rad umrl, če bi lahko s tem njiju izvlekel... Yve* Je pogosto in vedno znova prebiral očetova pisma. Nato pa je (nekega aprilskega dne) pisala Henriet-ta, da je oče umrl zaradi srčne kapi — prav n* ob- letnico Marcovega »odhoda«. Zdaj je bilo vse jasno. Marc je bil v Angliji in ubogi starec, ki ni dobival nobenih porodil, ni mogel preživeti te negotovosti. Henrietto je ta udarec po vsem sodeč zelo prizadel in jo spravil do obupa: »Ko bi vsaj ti bil tukaj! Upala sem, da bom uspela, (oda vse to je tako žalostno propadlo!« To je bilo prvič po letu dni, ko je zopet omenjala svoje upe na zamenjavo ujetnikov. Uboga HenTietta! Pričenjala je razumevati! »Vendar nisem nikoli mislil, da je imela tako rada mojega očeta!« Minil je še en božič in še pomlad. Prišlo je izkrcavanje. Gotovo je tudi Marc bil med njimi. Da, on, on je imel srečo! Prihajal je z zmago, z naglo zmago, krilato zmago! Yvesovo ujetniško taborišče so umaknili. Ponoči mu je uspelo, da je zapustil kolono. Odšel je proti zahodu. Ob zori četrtega dne je zaslišal topove. Naslednjega dne zvečer sta se na horizontu pričeli očr-tavati bitka in svoboda. Legel je v jarek. Poleg njega so bežali na vozovih, peš, na oslih, v otroških vozičkih, civilisti in vojaki, vsi v neredu, brez konca in kraja... Končno so prišli še vojaški vozovi! In Yves se je pomešal med zmagovalce. Nekaj dni pozneje Je prihajal v Francijo. Le da se je pot v Quimperle vlekla v neskončnost: prekinjene ceste, zatrparfe poti, podrti mostovi, minirana polja. Imel je srečo: pri izhodu ulici in se oddahnil. In vendar — to je bila njegova hiša. Pomota ni bila mogoča! Grm s hor-tenzijami na desni strani vrat, nad hišnim vhodom majhna vdolbina s kipcem in granitnim križem na pročelju. Pohitel je v sosednjo hišo. Bila je zaprta. Samo V nedeljo pričnemo objavljati podlistek našega znanega humorista M1KULE LETIČA INTERNATITIS iz Rennesa ga je vzel s seboj neki tovornjak za oskrbovanje in ga pripeljal do hišnih vrat. Toda — kaj naj pomeni kreda na okenskih zaslonkah? Kljukasti križ? ...»Smrt izdajalcem!«... Potisnil je vrata. Vse je bilo v neredu: premetano, razbito, premazano z apnom: pohištvo, posoda, perilo. Ničesar ni več mogel spoznati: gotovo se je zmotil. Z enim skokom je bil na ena sama zastava na podstrešju je dajala znak življenja in veselja.* Vrnil se je in sedel na prag. Ničesar ni mogel razumeti, niti ni poskušal kaj razumeti. Glava je bi-ia prazna... prazna... uspaval se je... * # • Zmotil ga je korak. Toda bilo je, kot da se človeku mudi. Niti obrnil se ni. Najbrž me pa ni videl. Potem se je Yves le Glenn napotil proti mestu, na občino. »Ne smete se prestrašiti,« mu je dejal uradnik. »Morda je bila to le pomota. Partizani so mislili, da je vaša žena...« — »Kje je?« — »Aretirana je. Toda veste — mnoge izpuščajo.« Yv&j je zopet videl napis »Smrt izdajalcem!«, se spomnil pisma, v katerem mu je pisala o »gospodih Nemcih«, in tistega, v katerem mu je pisala, kako »so ji obljubili«, in tistega, v katerem mu je pisala, »kako je vse žalostno propadlo«... »Kaj pa moj brat?« — «Saj to je tisto najbolj žalostno. Odkar so ga Švabi odpeljali...« — »Menda ga vendar niso ustrelili?« — »Ne. Če so hoteli streljati, so to storili takoj, javno, s plakati, za svarilen vzgled. Gotovo je v kakšnem taborišču —» In tako se je *— zato ker je tako hitel, oddaljeval od brata. -Ali ga bo sploh še kdaj videl? In kakšnega?... «Henrietta ga je ovadila!« Glasno je razmišljal, ne da bi se kontroliral. Toda uradnik ni protestiral. «Kje bi lahko zvedel resnico? Hočem vedeti vse!« — «Kazenska komisija zaseda v podprefek-turi.« Predsednik je sprejel Yvesa. »Ne, ona ni ovadila vašega brata. Nikogar ni ovadila.« — »In — kako zdaj?« — »Samo pokazala ,ie Švabom skladišče orožja v nekem skrivališču.« —■ »In kako ste to zvedeli?« — »Švabi so postavili zasedo in polovili maqui-se.» — »Mojega brata?« — «Tudi vašega brata, s še dvema drugima.« — »Imate dokaze, da je bila ona?« - »Sama je priznala.« — »Ubil jo bom!« — »Vi je ne boste ubili in tudi mi ne. To je uboga ženska, neumnica. (Oprostite!). Vtepla si je v glavo, da bo vas osvobodila, če bo naredila Švabom kakšno uslugo. Mislila je, če bo izročila Švabom orožje, da ne bo nikogar kompromitirala.« — »Toda moj brat? Ali imate kakšne vesti o njem?« — »Pravkar mi je prefekt dostavil prvi spisek. Ubogi moj prijatelj... ne boste ga več videli.« Yves, ki je do tedaj stal s pestmi naslonjen ob mizo, se je zdaj zrušil na stol. Predsednik se ni upal spregovoriti. Po nekaj trenutkih se je opogumil: «če želite videti svojo ženo...« Yves se je v skoku zravnal, grozen in kot da ga ne bi slišal, je vprašal: »Kje je urad za delo?« limpijfikega odboi* Dr. Pasauale teao. siccr , hotel potrditi, vendar v * bro obveščenih krogih duje vtis, da imenovani mara prekaniti stikov s L NI s čimer bi bilo sodeloV* nje z izrednim komisarjem* nemogoceno cena ali vsaj otezlc* Sestanek predsednišk*0a bora FIGC (Federazione liana gioco calcio) ni prtntf presenečenj. Ker odbor ne re ukrepati, je šlo samo za * menjavo misli. Sestanku J-prisostvoval tudi dr. PasgUa > ki pa je samo poslušal n)a inž. Barassija in drug ter ni sprejel nobenih obvtfj nosti. Vse kaže, da sestanek ’** *!*'• tekel v dramatičnem ozračji «Pomnimo,» je poudaril dr. Ronzio, tajuifc FlCC, *" ■ govorimo o športnih vprC‘. njih in da smo med šporn*' ki.d Vsekakor je ta izjava P* polemiki preteklih dni ž* ^ korak naprej. Dejstvo, da bo jutri pri™" do sestanka Onesti-Barassi, maratonski tek: Sergej Popov in Sergej Filine, Hoja na 20 km: Leonide Spi-rine in Bruno Junk, Hoja na 5« km: Evgen Ma-ksinskov in Mihajl Koršunov štafeta 4 X 160: Bartenjev, Konovalov, Tokarev m Ozo-line, štafeta 4 X 400: Nikolski, Kri-vošer, Gračev in Rahmanov višina: Jurij Stepanov, Igor Kaškarov, daljina: Igor Ter Ovanesian, Oleg Fedosev, skok s palico: Vladimir Bu-latov, Vitali Cernobaj, troskok: Oleg Rijakovski, Vi-tolo Kreer, krogla: Vladimir Loščilov, Viktor Lipenis, disk: Kirn Bukancev, Vladimir Rusenev, kopje: Vladimir Kuznecov, Charles Vallmann, kladivo: N. Krivonosov, A-natoli Samocvetov. deseteroboj: Vasilij Kuzne- cov, Uno Palu. ŽENSKE 106: Vera Krepkina, Valentina Maslovskaja, Nona Poljakova, 200: Marija Itkina, Vera Za-belina, Linda Kepp, 400: Marija Itkina, Jekateri-na Parluk, Vera Muhanova, Dzidra Levickaja, 66 zapreke: Galina Bistro-va, Ninel Elisejeva, Valentina Maslovskaja. štafeta 4x166: V. Krepkina, L Kepp. N. Poljakova, V. Ma slovskaja, višina: Taisja Cencik, Gallna Dolja, Marija Pisarjeva, daljina: Aida Cujko, Nina Pročenko, Valentina LitUjeva krogla: Tamara Press, Tamara Tiškevič, disk: Tamara Press, Anto-nina Zolotkina, Irina Belja-kova, kopje: Biruta Zalagajtite, Tamara Cvetkova, Eleonora Bogun, peteroboj: Galina Bistrova Lidija Šmakova, Nina Voni-gradova. Objavljamo razpredelnico prijavljenih držav s številom kuzuje, da se je polemika čela umikati pogovoru strankama. Danes so javili, da se b° vršni odbor CONI sestal *» prihodnjo sredo, 13. avgO^! ; bo torej že znano ime *zre nega komisarja, elane odb0r', so telegrafsko povabili na s stanek. Collins včeraj pokopan v Stonu atletov, atletinj in valcev: spremlje- Avstrija 16 « 8 Belgija 14 2 • Bolgarija S 3 3 Danska C 4 9 Finska 35 2 16 Francija 37 16 18 Grčija 14 2 6 Madžarska 28 6 7 Irska 4 6 3 Islandija 16 1 2 Italija 36 13 12 Malta 1 6 1 Norveška 26 6 10 Nizozemska 12 16 5 Poljska 42 14 19 Portugalska 2 6 1 Romunija 16 S 4 Švica 19 4 6 Sovjetska zveza 45 27 25 Španija 11 6 S Velika Britanija 46 19 9 Švedska 48 10 13 Turčija 9 1 4 Jugoslavija 16 7i 7 Vzh.-Zah. Nemčija 57 36 22 TRN1S l STONE (Worcestershire): ^ — Danes je bil v rojstnem 81 stecu Stonu pogreb avto®, bilskega dirkača Petra linsa, -ki se je ubil v ne' CoP deli® na dirki za «Veliko nagt3 Nemčije«. ? Pogreba so se udeležili leg užaloščene žene, Colli®8*' ( tast Andrew Cordier, ki )e močnik glavnega tajnika ® Hammarskjoelda in Mike ** thorn. BOKS P tovo je povedi dvoboja z ^ Charleyem, da bo evr°Ps,. MILAN. 7. — Skoraj predvsem zarad' Dav ■ Loi nastopil proti Mariu chiattu in sicer za naslov vaka. EBU je srečanje lilo in tudi pogodbe so prvak lahke kategorije Pf do',v bil* podpisane- Obstaja pa P0^. in sicer, da Vecchiatto Pre -j, Annibala Omodeia. ^ nje med slednjima dvema v soboto v Lignanu, me d ko bi bil «match» Loi - chiatto 5. septembra. kolesarstvo LEIPZIG, 7. — Drugi izločilnega tekmovanja za./,» tovno prvenstvo v vožo)1 ^ motorji za diletante se ie ^ ti1’ sl* ključil z zmago Nemca ki je prevozil 50 km 44’31”4. Zmagovalcu so 1 . dili na cilj Van Houvve!’8^ (Nizozemska), Webb (A ^ lija), Smirnov (SZ), ster (Belgija), Briquet y cija) in Prunello (Italija'/ ^ Zadnji štirje bodo enkrat tekmovali, kar P^j, ni, da imajo vsi še da se plasirajo za nada tekmovanje. Jugoslovanska dvojica premagala italijansko HAMBURG, 7. — Na mednarodnem teniškem turnirju je jugoslovanski par Petrovič • Legenstein premagal italijanskega, ki sta ga sestavljala i znana Pietrangeli in Sirola 1 z 8:6, 6 A, M. in 8:6, Litujev bo zastopal na 400 metrov z Odgovorni «re®"?0 M STANISLAV REN",. , 1 Tilka Tiskarski zavod L