jr^glejte, tovariši, to borbo, ki so jo vodili naši ljudje v zadnjih mesecih za uresničevanje polletnega * plana. Bili so pravcato bitko po tovarnah, po raznih ustanovah, v rudnikih, na cestah, železniških progah in v transportu sploh, na avtomobilski cesti itd. Povsod se je naš delovni človek boril z vsemi svojimi silami, da bi z delom dokazal, da gradimo socializem. Povsod je sleherni naš delovni človek, naš sleherni delavec hotel zastaviti vse svoje sile za zmago. Zares, v tem veličastnem naporu, v tej veliki bitki za petletni plan, ki je hkrati bitka za uresničenje socializma in srečnejše bodočnosti, so naši ljudje dostojno opravili svoj izpit. Vse to nam jamči, da nikakršne težave, ki bi se utegnile še pojaviti na naši poti, ne bodo mogle preprečiti, da ne bi ustvarili tega, kar smo si zamislili. (z TITOVEGA GOVORA V PULJU)

JMILJ
CENA 20 lir, 6 dia
TUST 15. julija 191»
leto Četrto številka 174
Ob
obletnici
požiga
«Balkana»
£RVE SLOVENSKE KAPITANICE,	£oto M»eaJna	^
V novem občinskem svetu za mesto Trst sede tudi štirje zastopniki stranke MSI (Movimento Sociale Italiano), med njimi bivša tajnica ženskega fascia v Ljubljani v dobi italijanske okupacije in bivši oficir italijanske vojske, vojni zločinec, ki se javno ponaša s tem, da je potopil veliko britansko bojno ladjo. MSI je fašistično gibanje, ki tega svojega značaja niti ne skriva, temveč se javno z njim ponaša.
Mimo tega dejstva ne more mirno noben demokratično prepričan človek, še posebno pa ne slovenski živelj na tem ozemlju.
Obstoj stranke MSI in dejstvo, da je na zadnjih volitvah ta stranica nabrala dokaj veliko število glasov, pomeni, da obstaja na našem ozemlju fašizem ne samo kot miselnost vladajočega sloja italijanskega ljudstva, marveč kot organizirana fašistična organizacija z istimi težnjami in isto karakteristiko kot fašizem predvojne Italije. Tržaška sekcija MSI se inspirira iz iste in enake organizacije v Italiji, ki uživa na zunaj sicer ne bučno, zato pa na tihem toliko bolj učinkovito podporo klerikalnega De Gasperijevega režima. Sploh je toleriranje fašizma v Italiji in njegovo bolj ali manj odkrito podpiranje eno izmed značilnosti povojne Italije, saj je ta postala, ob vzporednem zatiranju demokratičnih sil, pravi Eldorado fašističnih kriminalcev s požigalcem Slovenskega Narodnega doma v Trstu Giuntom, in celo vrsto generalov fašistične vojske na čelu.
Prav nič slabši niso pogoji za obstoj, delovanje in razširjenje MSI na Tržaškem ozemlju spričo dejstva, da tudi angloameriška vojaz ška uprava Tržaškega ozemlja tolerira obnavljanje fašizma, čeprav se pri tem dela, nevedno in strahovito užaljeno, ko se ji to očita. Toda kaj je drugega kot namerno prekrivanje fašizma, če višji in odgovorni oficir vojaške uprave, ki je poleg vsega še odgovoren za notranje posle, trdi, da MSI ni niti stranka, niti politično gibanje in še najmanj fašistična stranka.
Toda nam in psem demokratom ne gre sedaj za to, da se s komur koli pričkamo o tem, ali je, ali ni MSI fašistično gibanje, saj to MSI sama izjavlja in je torej njeno fašistično poreklo jasno vsakemu pametnemu človeku na Tržaškem ozenilju. Gre za ugotovitev dejanskega stanja in pri tem za misel, ki prešinja vsakega iskrenega demokrata na našem ozemlju in še posebno vsakega Slovenca, ki ni proz dal svoje narodnostne zavesti.
13. t. m. je poteklo namreč 29 let, odkar je isti fašistični Zločinec Giunta, ki je danes svoboden v Italiji, v imenu italijanskega fašizma požgal Narodni dom Slovencev v Trstu in s tem odprl najstrašnejše obdobje zgodovine primorskega ljudstva, ki ga je kdaj koli preživljal kakšen narod v Evropi. Danes po 29. letih, ko je medtem doživel v drugi svetovni vojni italijanski fašizem poraz, se s posebno ostjo obnavljajo na Tržaškem ozemlju pod upravo angloameriške vojaške uprave tendence, katerih namen in cilj je nadaljevati tam, kjer italijanski fašizem ni utegnil končati — uničiti slovenski živelj ng tem ozemlju kot narod. Ob vseh mogočih političnih kombinacijah današnje mednarodne diplomacije v škodo malih narodov se upravičeno
{Nadaljevanje na 3. strani)
2
mm

V italijanski vladi je prišlo do do majhne krize zaradi odstopa podpredsednika vlade Porzia, ki je bil brez stranke, zastopal pa je interese južne Italije.
Vprašanje povrnitve belgijskega I kralja na prestol bodo rešili v te-I ku treh mesecev z vseljudskim referendumom. Določiti morajo samo še odstotek, ki ga bo moral kralj doseči, da se'bo lahko vrnil na prestol. Katoličani zahtevajo, da I mora dobiti najmanj 65 odst., so-| ciplisti pa 70 odst.
Zaradi stavke pristaniških delav-| cev v Angliji, razkladajo ladje v j angleških pristaniščih vojaki. Kralj I je podpisal ukaz o obsednem sta-! nju po vsej državi.
Na diplomatski konferenci, ki zaseda v Ženevi za sestavo nove mednarodne konvencije Rdečega križa, je zahteval sovjetski deie-| gat, da mora konferenca postaviti izven zakona tako atomsko bombo kot bakteriološko in ke/mčno vojno.
Abd El Krim, predsednik odbora za severno francosko Afriko je protestiral pri Trumanu zaradi j vključitve Alžira v atlantski pakt.
V	Avstraliji v mestu Sidney je I policija vdrla v prostore komuni-I stične partije in zaplenila ves ar-] hiv. Proti temu dejanju je pred
poslopjem protestirala velika mno-I žica.
Sovjetski delegat Arutinjan je na zasedanju gospodarskega in social-1 nega sveta OZN kritiziral Medna-j rodno organizacijo dela, ker ni ni-J česar podvzela proti brezposelnosti.
Komunistična partija Zapadne j Nemčije je objavila program za I prihodnje volitve v generalno skup. ščino. Program ugotavlja, da je ne obhodno potrebno ustanoviti Ljudsko fronto vseh Nemcev in da je treba ukiniti nadvlado finančnega I kapitala.
V	francoski državni zbornici so
I s 315 proti 235 glasovom odobrili zakon, ki zagotavlja parlamentarno nedotakljivost. Zakon so podpi-| rali komunisti.
Na konferenci namestnikov zunanjih ministrov za sestavo načrta mirovne pogodbe z Avstrijo proučujejo, kako bo Avstrija plačevala Sovjetski zvezi 150 milijonov dolarjev.
V	sovjetski coni Nemčije bodo I na prihodnjih volitvah nastopili
enotno predstavniki združene so-I cialistične, liberalno demokratične n krščansko demokratične stranke.
Senatna bilančna komisija ZDA je rezervirala 50 milijonov dolar-I jev za pomoč Španiji v okviru Marshallovega plana.
Zvezna avstralska vlada je prekinila vsakršen uvoz blaga iz ZDA za vse tretje tromesečje letošnjega I leta.
Ameriški senator Taft je izjavil <Ia bo glasoval proti atlantskemu paktu, ker obvezuje ZDA, da morajo oborožiti Evropo. Dejal je, da plan loči svet v dva razgreta tabora in da so spričo njegovega j obstoja zaman vsa prizadevanja za | svetovni mir.
V	varnostnem svetu OZN je so. vjetski delegat napadel ZDA, ker
I nasprotujejo sprejemu Albanije, Bolgarije, Madžarske, Romunije in Mongolije v OZN. Amerika jih je sicer pripravljena sprejeti, če me-| njajo svojo politiko.
V	Berlinu so se sestali štirje mestni poveljniki in razpravljali o tako imenovani «mali blokadi».
Po vsej Italiji so v sredo stavkah kovinarski delavci.
Kitajska ljudska vojska je osvo-, b0,d'la rne3to Siangsham in s tem celotno pokrajino Chekiang.
tnL,Sr*!!0 S° V Kairu Possali trgovinsko pogodbo med Egiptom
in Jugoslavijo. Egipet bo izvažal bombaž, sol in mangan, Jugoslavija pa les in koruzo. Pogodba velja za eno leto in se lahko podaljša.
Ameriški zakladni minister Sny. der je obiskal Rim v petek 15. tm Francoski sindikati bodo predW
žili parlamentu zakonski načrt, ki določa obnovitev 4(1-urnega delovnega tedna s plačo 4R ur, zato da bi se pobila brezpcsclnost.
IZBRUH ITALIJANSKEGA IREDENTIZMA bistvo viha in hriba italijanshe vlade in trža-šhih hominiormistov v zvezi z zamenjavo jugoiir
V zvezi z zamenjavo jugolire z dl. narjem v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja so tako italijanski vladni krogi kot tržaški kominformi-sti dvignili mnogo hrupa.
Vidalijevi kominformisti so spravili ves svoj vik in krik v strugo, po kateri dan za dnem vale klevete in najnizkotnejše lažnjive izpade proti Jugoslaviji, pri tem pa si dajejo duška za «pogumno» izpoved svoje revizionistične politike, katero sicer tako s težavo vcepljajo v glave tržaškega proletariata. Da Pa bi mogli s svojim revizionizmom lažje prežeti tržaško demokratično gibanje, tudi zadnji ukrep jugoslovanske vojaške uprave v coni B, ki je popolnoma tehničnega značaja, izkoriščajo za dokazovanje svoje preračunane trditve, (kot je primer tudi s Koroško), da Se Jugoslavija tajno pogaja z italijansko vlado in zapadnimi silami za razdelitev tržaškega ozemlja med Ju. goslavijo in Italijo oz. angloameri-kanci. Italijanska vlada pa s svoje strani zanika obstoj takih izmišljenih pogajanj, pač pa napada Jugoslavijo, da si hoče prilastiti cono B Tržaškega ozemlja.
izjave Jugoslovanskega poslanika v Rimu
V odgovor na ves ta vik in krik ter spletke italijanske vlade tržaških kominformistov in drugih intrigant-skih agentur, je podal minister FLRJ v Rimu dr. Mladen Ivekovič pojasni lo, v katerem je poudaril, da zame. njava bankovcev v coni B odgovarja duhu mirovne pogodbe, z Italijo, ker predstavlja neobhodno potreben ukrep za normalizacijo gospodarskega življenja cone, ki je postalo zaradi številnih prekršitev mirovne pogodbe s strani italijanske vlade, posebno finančnih Mavzul, zelo težavno. Z ozirom na vesti pa, ki so jih objavili nekateri italijanski listi o nekakšnih tajnih pogajanjih med vlado FLRJ in nekaterimi zapadnimi silami in Italijo o razdelitvi Tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo poudarja Ivekovič, da so brez vsake podlage. Zadnja pogajanja, ki jih je vodila vlada FLRJ z italijansko vlado, glede tržaškega ozemlja so bila v zvezi z imenovanjem guvernerja v januarju 1. 1948, pozneje pa ni bilo več ni-kakih pogajanj z italijansko vlado.
Vse vesti o nekakšnih tajnih pogajanjih med Jugoslavijo in zapadnimi silami in Italijo nimajo drugega namena, kakor da varajo javno mnenje.
Spletke so nadaljujo/o
Ce politiko italijanske vlade označuje po eni strani udinjanje politiki zapadnih imperialističnih sil, jo o-značuje po drugi strani zaletavanje, ki Ji pač ne daje legitimacije resnosti. Čeprav se je na primeru kolonij že mogla prepričati, da ji taka politika ne prinaša koristi, vendar z njo nadaljuje tudi sedaj. Po histeričnem objokovanju Istre in drugih krajev, ki so v skladu z mirovno pogodbo bili vrnjeni- Jtlgoslavijl, je prišla do tega, da je poslala na Varnostni svet posebno noto, v kateri protestira proti vpeljavi dinarja v cono B. Varnostni svet se seveda na svoji zadnji seji o tem ni bavil, ker je upravičenost ukrepa Jugoslovanske vojaške uprave razumljiva vsem, samo ne seveda italijanski vladi. Tudi ponovno pozivanje italijanske vlade, da bi za. padne sile uresničile svoj predlog o vrnitvi Trsta k Italiji, nima na zapadu odziva, ker brez dvoma ne kaže zapadu načeti revizije mirovne pogodbe in ustvarjati nove napetosti v mednarodnem položaju na ljubo iredentističnim težnjam italijanske vlade.
Jugoslovansko stallióo tlo TO v govoru mania, ta Uta v Pulju
V svojem nedeljskem govoru v Pulju se je tudi maršal Tito dotaknil najnovejšega vika In krika okrog Trsta toda samo v toliko, da je jasno poudaril Jugoslovansko stališče do Tržaškega vprašanja.
Ko je navedel kršitve določb mi-
rovne pogodbe z italijanske strani in dokazal upravičenost ukrepa jugo.
slovanske vojaške uprave v coni B, je dejal: «Na ta naš ukrep, ki smo ga napravili iz upravičenih gospodarskih razlogov, je nastal v Italiji splošen poplah; razne reakcionarne sile in vodilni ljudje lam obtožujejo Jugoslavijo, da krši mirovno pogodbo. Mi pa vprašamo: Čemu se toliko razburjate za to Svobodno tržaško ozemlje, saj ni vaše. Po mirovni pogodbi bi že davno moralo imeti guvernerja. Izjava pa ki so jo dale
Amerika, Anglija in Francija, 65 bo STO pripadalo Italiji, je enostranska izjava. O tem bo treba vprašati tudi Jugoslavijo enako kakor Italijo, da bo povedala svoje mnenje, kako naj se reši vprašanje tega ozemlja. Ne priznavamo nobenih enostranskih pravic v reševanju vprašanja STO. Tukaj morajo vprašati tudi vas in ne morejo samo enostransko voditi razgovorov. Hočemo, da nas vprašajo in hočemo povedali, kaj in kako mislwno o STO, ker to pot se ne bomo odrekli našim pravicam, ki jih imamo.»
JIAlfNztlt TIT«
o nekaterih vprašanjih mednarodne politike in o stališču FLRJ do njih
V svojem nedeljskem govoru v Pulju je maršal Tito razen o Trstu, govoril še o drugih vprašanjih mednarodne politike, ki se nanašajo neposredno na Jugoslavijo.
KOROŠKA
«Tu je bilo izvršeno dejanje, ki ne more biti v čast niti onim na zapadu, pa niti Sovjetski zvezi. Izvršili so dejanje na račun slovenskega življa, na račun Slovenske koroške, na račun Jugoslavije. Ce bi lo storili v takih okoliščinah, da bi bilo od tega odvisno vprašanje vojne ali miru, v okoliščinah ko nikakor ne bi bilo mogoče najti izhoda, tedaj bi to še nekako razumeli. Toda ko so to napravili in potem rekli, da smo mi krivi, da so oni tako ravnali, češ da smo se za njihovim hrbtom pred letom ali dvema dogovarjali z imperialisti o Slovenski Koroški, tedaj tega ne moremo razumeti in ne opravičiti. Ni res, da smo se kdaj koli sporazumevali o Koroški z imperialisti brez njihove vednosti.
Mj se nismo odrekli našim pravicam na Koroško in se jim ne bomo nikoli odrekli. Gre samo za to, da mi razumemo sedanje stanje v svetu in da smo disciplinirani, kadar gre za obvarovanje miru».
GRČIJA
«Skoraj vsak dan berete v časopisih, da prihaja pogosto do spopadov na grški meji na ta način, da monarhofašisti kršijo red ali prehajajo čez mejo. Mi smo v takih primerih protestirali pri Združenih narodih. Zahtevali smo, da temu napravijo konec. Noben poziv grški vlbdi ne more imeti uspeha. Ne moremo apelirati na Caldarisa, ker prav. dobro vemo kaj so monarhofašisti. To je ena plat stvari, je pa še druga: Pred dnevi je javila radijska postaja Svobodne Grčije, da smo se m j dogovorili z grškimi monarhofašisti, da bomo pustili njihovo vojsko čez naše ozemlje, da bodo napadli demokratične sile. Prepričan sem, da do danes nihče ni slišal večje
podlosti in večje nesramnosti, ki prav gotovo ni bila izmišljena pri teh grških tovariših, marveč nekje drugod, pa so jo oni samo prenesli. Kam je pripeljalo vse to. Izzivanja monarho/ašistov ogrožajo življenja naših državljanov, na drugi strani pa nas obrekujejo. Pripeljalo je do tega, da moramo to mejo popolnoma zapreti in zavarovati življenje delovnih Jjudi naše države v tem kraju. Tu ne smemo kazati nobene omahljivosti in nobene slabosti, temveč trdnost, ker
branimo svojo državo,""ker inorai mo braniti mirno graditev socializma v naši državi In branili jd bomo nasproti vsakomur.
VZHOD
Mi ne zahtevamo od vzhodnih držav nobene pomoči in je nismo zahtevali nitj prej, temveč smo zahtevali samo to, da trgujejo z namj na enaki podlagi, denar za denar — blago za blago, ker vemo da je to potrebno njim kakor nam. Sedaj so prenehali celo s tem. Mislim, da bo zaradi tega težje njim kakor nam. Ker ves čas strašijo naše narode, da gremo v imperializem, mislijo, da ne bomo smeli prodajati našega blaga kapitalističnim državam, marveč da bomo sedeli in čakali, da se nas oni usmilijo. Ne, mi bomo trgovali saj tudi oni trgujejo. Ko prodajamo naš baker in kupujemo stroje, ne prodajamo svoje zavesti in svoje duše, marveč samo baker,
POSOJILO
Sedaj mnogo pišejo in govore čl posojilih. Govorili smo, ko so prej pisali o posojilih, da to ni res, in to ni bilo res. Danes pa je resnica,
da iščemo in da bom0 vzeli posoji-: lo, če nam ga bodo hoteli dati, ker nam je posojilo potrebno. Za to posojilo ne nameravamo kupovati topov, tankov in drugega orožja, temveč kmetijske stroje, stroje za naše rudnike in tovarne, da bi naši ljudje lažje delali, prav tako pa tudi razne predmete za široko potrošnjo. Ce nam bodo dalj posoji-’ Io ob teh pogojih je dobro, če pa j ne, nam ga m treba. Tudi brez 1 njega se beino prebili.
Naf živi medraa «Jelovega rasar© la foolfso prillo d
... X  	l,,—
Po večUncviem intenzivnem delu, se -povzročilo obubožan je delavcev ter
je 10. julija v .Milanu zaključil II. množično o-ezooselnosf pfl, kongres Svetovne sindikalne federa-L 2ahteva	*
cije. Vsebino glavnih referatov m hl. delavcev t *	* ^nC rn0w
. delavcev z nadzorstvom nad profi.
cije. Vsebino glavnih referatov in diskusijo nanje smo prinesli že v prejšnji številki. Ko so bili vsi referati izčrpani, so izvolili člane novega izvršnega odbora SSF ter prejeli več resolucij m proglas delavcem vsega sveta. V novem Izvršnem odboru je 36 članov, med njimi tiije predstavniki Sovjetske zveze, trije predstavniki Generalne konfe. deracije Latinske Amerike, dva pred. Slavnika francoske generalne konfederacije dela ir, po en predstavnik Zveze sindikatov Jugoslavije, Fbljske, Češkoslovaške, Italije in drugih držav. Jugoslovanske sindikate zastopa predsednik centralnega odbora Sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Za novega generalnega sekretarja federacije je bil ponovno izvoljen Louis SaiUant.
Svetovna sindikalna federacija je sprejela najprej resolucijo, ki zahteva izboljšanje gospodarskih pogojev delavcev, in ki jo bo Svetovna sindikalna federacija predložila v po. trditev gospodarsko-socialnemu svetu, ki je pričel svoje zasedanje 5. julija v Ženevi. Resolucija opozarja na inflacijo in gospodarsko krizo v številnih kapitalističnih državah, kar je
Jugoslovanska delegacija na s indikalnem kongresu v Milanu
tL ki jih imajo monopoli in trusli ter uvedbo demokratične reforme davčne-£a sistema. Resolucija zahteva, da vse članice Organizacije združenih narodov z namenom, da se izboljšajo go-' spodarski -pogoji delavcev, zmanjšajo svoje izdatke za oboroževanje, iz. vršujejo obnovitvena dela ter vzpostavijo svobodno trgovinsko izmenjavo med državami na načelih enakopravnosti m spoštovanja nacionalne neodvisnosti vseh držav.
V naslednji resoluciji, ki je bila sprejeta v imenu 72 milijonov de. lavcev, se odobrava dosedanje delo vseh izvršnih in upravnih organov SSF. S tem odobrava II Kongres SSF; delovanje Svetovne sindikalne fede-ea«ij«, ki je navzlic sistematičnemu nasprotovanju vlad ZDA, Velike Britanije in drugih kapitalističnih držav uspela v okviru ekonomsko-socialne-23 Sveta izvojevatl obstoj mednarodne neodvisne organizacije, s čimer je bil ekonomsko socialni svet pri moran razpravljati o celi vrsti vpra-Sanj, katerih pravilna rešitev zanima vse delavce na svetu. Kongres izraža svoj odločen protest proti vladam nekaterih držav članic OZN, ki še vedno nočejo priznati zakonitih pravic domačih sindikalnih organizacij in onemogočajo razpravljanje o vprašanjih, ki so življenjskega pomena za delavce iz vsega sveta.
Resolucija govori o borbi SSF proti preganjanju sindikatov v Španiji in Grčiji, proti kolonialnim vojnam v, Vietnamu in Indoneziji in proti sabo. tiranju potsdamskih odločitev o popolni demilitarizaciji, denacifikaciji in demokratizaciji Nemčije in Japonske.
Kongres ugotavlja, da se je napadalnost reakcionarnih in imperialističnih krogov ne samo zmanjšala, temveč da je dobila nasprotno mnogo širše oblike navzlic vstrajnemu odporu sindikalnih organizacij in delavskega' razreda kapitalističnih, kolonialnih in polkolonialnih drjlav. Sile monopolističnega kapitala sl povsod in na vsakem koraku prizadevajo, da bi
GOSPODARSKO KRIZO ZAPADA
lahko reši samo radikalna sprememba diskri-minacijske politike napram V z h o d ju
PreSI: smo v razdobje, ko je gospodarska kriza na zapadu zavzela take oblike, da je ni mogoče več prikrivati pred javnostjo kapitalističnih držav. Vprašanje gospodarske krize je v go-spodarsko-politifnem življenju zapada potisnilo v ozadje številne tekoče politične probleme kapitalističnih sil in stopilo samo v ospredje. Kapitalistični svet išče sedaj mrzlično izhoda iz položaja, v katerega je po logiki kapitalističnega sistema zašel, toda vsak uspešni izhod iz položaja zavirajo nasprotja v kapitalističnem svetu samem, predvsem nasprotje med ZDA in britanskim imperijem. Sedanji Stadij gospodarske krize zapada označuje ravno borba med dolarjem in funtom iterlingom, oziroma med vzdrževalci Marshallovega plana ZDA in njegovimi evropskimi člani.
Po 15 mesecih izvajanj» Marshallovega plana so se gospodarske prilike tudi v ZDA bistveno spremenile- V ZDA so zašli hitreje kot so pričakovali v preobilje blaga, ki ga ne morejo doma potrositi in nimajo kam izvažati. Njihov silni produkcijski stroj išče nujno duška v svet, ki ga je treba usposobiti za sprejemanje nadprodukcije in za plačevanje. Preko tesnih bilateralnih pogodb silijo nujno s svojo trgovino na temeljih svobodne konkurence v zapadno Evropo. To bi moral omogočiti novi plačilni načrt, kj naj bi nadomestil starega, ki je potekel s l. julijem t. 1. Na konferenci evropskih držav članic EKP-a so ZDA predlagale, da se v novem načrtu dovoli prenos vpràvic črpanja», na katero koli članico ERP-a. Tako bi te pravice postale premične in bi se omogočila izbira za kupca v okviru 18 članic ERP.
finančnega ministra Crippsa. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno dosežen kompromis, po katerem so morali Američani umakniti klavzulo o konvertiranju «pravic črpanja» v dolarje. Anglija se je tej klavzuli upirala zato( ker se je njena rezerva zlata in dolarjev začela v hitrem tempu manjšati. Leta 1947,, ko je ukinila konvertibilnost šterlinga, je označila kot skrajno mejo te rezerve 500 milijonov šterlingov. Ko se doseže ta številka se smatra, da je finančni položaj Velike Britanije v nevarnosti. Sedanje stanje te rezerve se bliža 400 milijonom.
Istočasno je Amerika že cele mesece vodiia kampanjo, da se šterling primerno razvrednoti (za približno 25%). da bo omogoči^ prilagoditev ostalim evropskim valutam. Angleži so se na konferenci temu zelo krčevito upirali, ker so čutili poleg škode tudi udarec za prestiž nekdanjega finančnika cele zemeljske oble. Končno so Angleži pristali na 25% vsoto.
Tak kompromis ni zadovoljil ne Amerikancev ne Britancev. Amerikanci so mogli v tem kompromisu nazorno spoznati propad ERP-a, Britanci pa se zavedajo, da si ne smejo delati nerealnih nad, da zamore novi plačilni načrt vplivati blažilno na težko stanje angleškega gospodarstva. Zaradi tega je Cripps tudi sklical konferenco Commnvvealtha. da skupno iščejo izhod iz težke finančne krize ne glede na Marshallov plan. Britanci so začasno ustavili uvoz z dolarskega področja in napovedujejo novo dobo varčnosti, skromnega življenja in zlasti več izdatnega dela.
Angleški tisk v večini pa ne vidi tem pravilnega prijema britanskih laburistov za ublažitev krize in pravi, j da bi ne bilo slabo, če bi gospodarska
Britanija popolnoma udinjal» Združenim Državam Amerike prav tedaj, ko so vlada in veliki monopolisti ZDA brezobzirno napadali gospodarsko blagostanje Velike Britanije. Politika, ki jo sedaj najavlja Cripps ni ničesar drugega kot nadaljevanje tega pogubnega sodelovanja z ZDA. List poziva vlado, naj sklene trgovinske pogodbe z državami vzhodne Evrope.
V resnici so britanski gospodarski krogi v iskanju poti iz krize morali končno sami priti do ugotovitve, da bi gospodarske Izmenjave Velike Britanije z evropskim vzhodom mogle biti samo v korist Velike Britanije. Zaradi tega je ena izmed točk. ki jih sedaj britanski gospodarstveniki proučujejo, vprašanje pojačane trgovske izmenjave z deželami izven dolarskega območja. Predvideva se, da bo že letos Sovjetska zveva izvozila v Veliko Britanijo velike količine žita ;n lesa.
Da seznani evropske člane ERP-a c stališču ZDA z ozirom na sedanjo krizo, je prišel v Evropo ameriški zakladni minister John Snyder, ki je imel najprej nekaj sestankov v Parizu, nato pa trodnevno konferenco s predstavnikoma Velike Britanije In Kanade v Londonu. Razpravljali so o vprašanju svetovnega pomanjkanja denarja, o vprašanju vzpostavitve svobodne mednarodne trgovine ^n o
Sir Stafford Cripps
Sumlfivi cestni mojstri
Hamburški radio je oni dan poročal, da so se predstavniki 14 evropskih dežel na konferenci v Ženevi sporazumeli o upostavitvi «medevropskega cestnega omrežja», ki bi se razprostiralo od Škotske do mej Sovjetske zveze in od Norveške do južnih obal Italije.
Iz poročil tujega tiska je razvidno.
Glavni nasprotnik teh novot je bila j kriza izzvala tudi krizo vlade. «Daily Velika Britanija v osebi angleškega ( VVorker» pa piše, da se je Velika
vprašanju ureditve deviz v odnosu do dolarja. Na tej konferenci finančnih ) predstavnikov ZDA, Kanade in Velike Britanije so ponovno prišla do izraza nasprotja med ZDA in Veliko Britanijo, ki bi se radi izmazali iz posledic krize vsaka na račun druge. Ameriško časopisje krivi za krizo Anglije bri-
rodina enotnost da v borbi za mir nosi Človeštva
razbile enotnost delavskega razreda, razdelile in oslabile njegovo moč in otopile njegovo politično zavest. Ce bi te sile v svojih poskusih uspele, bi bil ogrožen trden mir in omajani i bi bili pogoji za boljše življenje. Svet bi še enkrat stopil na pot, ki vo. di h gospodarskemu padanju, mednarodnim spopadom in novi še strašnej-ši in še bolj nevarni vojni.
Ta politika napadalnega monopolističnega kapitala je dobila svoj izraz v delovanju ameriškega imperializma, v njegovih načrtih za gospodarsko, finančno, politično in vojaško gospodstvo, ki znani pod imenom Marshallov plan. Svetovna sindikalna federacija je ena najresnejših ovir te zločinske načrte reakcije, zato h* čudno, te so imperialistične sile naperile proti njej ostrino svojih napadov. Kljub temu so se vsi ti raz-bijaški poskusi in napadi na sindikalno federacijo razblinili in sindikalna federacija je ostala še naprej močna •n borbena sila, ki zbira v svojih vrstah velikansko večino delavcev vseh držav na svetu ne glede na ra-KO, narodnost, versko ali politično Prepričanje.
Prav zaradi takih prilik v svetu in zaradi take vloge svetovne sindikalne federacije je Kongres po sprejemu vseh sklepov naslovil na pristaše miru v svetu naslednji poziv:
«Razvijajte široko dejavnost v korist obrambe mini’ Izdelajte konkreten program za akcijo, ki bi bila dostopna širokim množicam delovnih lindi! Zdrnžnjte se ne glede na raso, vero ali prepričanje, ker le tako bo naš program zmagal. Tam, kjer so za to dani pogoji, organizirajte v podjetjih in ustanovah komiteje za obrambo miru, zbirajte v njihovih vrstah vse delovne ljudi in delavce — umske in ročne! SSF je sklenita, da bo stalnemu komiteju pristašev miru predlagala uvedbo mednarodnega dae borbe in Ijndskib demonstracij za mir, v prepričanju, da Izraža čustva narodov in njih voljo v borbi proti netilcem vojne. SSF poziva vse delovne ljudi, naj organizirajo ta t*an z gesli borbe proti fašističnim re-fimom, proti kolonialnim vojnam, beoti krša vi sindikalnih pravic, xa
mir, svobodo in demokracijo, za okrepitev mednarodne enotnosti delavskega razreda.
Delavci in delavke, povečajte svojo budnost, ne pozabite, da sovražniki enotnosti, ki služijo stvari, ki je naši tuja, ne bodo nikoli prenehali s svojimi poskusi zlomiti vrste delavskega razreda in da se bodo z vsemi svojimi silami prizadevali minirati enotnost delovnih ljudi in to z vsemi sredstvi in izzivanji. Ta enotnost je zasnovana na prostovoljnosti in na budnem sodelovanju med sindikati, ki so izven partijske organizacije delavskega razreda. Skupnost življenjskih interesov in socialnih ciljev Je nad vsemi političnimi, ideološkimi in verskimi razlikami. Ročni in umski delavci! Nikdar ne pozabite, da je naše orožje enotnost, organiziranost, povezanost in medsebojna pomoč. V enotnosti in v medsebojni pomoči, je glavno jamstvo za zmago v borbi vse» delovnih ljudi za svoje interese. Dokler bomo enotni, bomo lahko varovali naše pravice, razcepljeni in ločeni pa bi bili brez moči v borbi proti kapitalistom. Ne pozabite, da je v preteklosti razcepljenost delavskega razreda olajšala pot fašizmu in pričetek druge svetovne vojne.
Dragi prijatelji in tovariši! Povečujte stalno svoje vrste! Krepite svo. jo sindikalno enotnost! Naj imperialisti in njihovi hlapci vedo, da nobena stvar ne more zlomiti volje delavskega razreda, če ostane enoten v borbi za mir. za svobodo in za svoje življenjske interese.
Naj živi mednarodna enotnost delavskega razreda! živela Svetovna sindikalna federacija, aktivni in dosled. ni borec za trden mir in prijateljstvo med narodi, za boljšo prihodnost človeštva!».
Na koncu svojega dela je kongres sprejel resolucijo o vprašanju strokovnih oddelkov SSF, resolucijo o splošni politiki in borbi SSF za mir, demokratične pravice narodov in mednarodno sindikalno enotnost, poslanico delavcem in članom sindikatov ZDA, Velike Britanije In drugih držav, katerih voditelji so izjavili, da zapuščajo SSF.
darske komisije zadnje čase zelo za nima za stanje avtomobilskih cest, zla. sti tistih, ki drže k mejam Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije.
Nekateri funkcionarji tega odbora se že dobrega pol leta vneto ukvarjajo z zemljevidi evropskih avtomo-
tanske sindikate in tudi laburistično j bilskih cest, ki bi se dale izkoristiti vlado ter ponovno govori o proizvod-1 *t°t glavne «mednarodne arterije». To
nji in o rentabilnosti češ, da so to ključni vprašanji. Skrajno desničarski list pa spravlja v zvezo s krizo sedanje stavke v Angliji, zaradi katerih je vlada na kraljev pristanek objavila obsedno stanje v vsej državi, kakor
vprašanje proučujejo seveda pod pretvezo, da hočejo olajšati prevoz blaga, razširiti gospodarske stike itd. Zadostuje pa dobro pogledati te zemljevide, na katerih so označene- avtomobilske ceste, pa bomo takoj spoznali, da resnici ne gre za tako nedolžno zade-
da bi te stavke povzročile krizo, ki se j Lan} so zarisali na zemljevide av-je pripravila že leto dni. Po drugi tomobitske ceste Češkoslovaške. Zdaj strani pa je sam minister Snyder ob- j se odbor kdo ve zakaj posebno zanima javil v ameriški reviji «Colliers» čla- za avtomobilske ceste na Poljskem, nek. v katerem poziva Američane, naj predvsem tiste, ki drže proti Lenin-se ne ustrašijo češ, da današnji polo- j gradu, Moskvi in Kijevu. Ameriški žaj ni enak onemu po prvi svetovni j predstavniki pa se zelo zanimajo za vojni, si čimer je hotel zavreči brkan-1 stanje finskega cestnega omrežja, ske pripombe na ameriško krizo. | Pravi cilji prometnega odbora nam
postanejo razumljivi, če upoštevamo,
,	.	,	,	.__,_______________* i da pripisujejo vsem tem cestam po-
larjem in funtom sodijo da smo šel £	„ Razen tega p0.
zelo daleč od razpleta. Amer.škikro- .. odbor VSfm vladam podrobne in gi vztrajajo na razvrednotenju funta ustre2n0 sestavljene vpražalne in drugih «Šibkih valut», ter na siste- j p0 vprašalnih polah lahko točno
“MkOfllttRiSilfifli Mok,,
uc bo |»rc|»rcčH projetd» iiuperialJKličuIU nncrlov na OaJjnem vzhodu
Pred dnevi so po vsej osvobojeni Kitajski slavili 12. obletnico pričetka vojne proti imperialistični Japonski.
V Pekingu je govoril general Cu De, ki je dejal: Kitajsko ljudstvo so v njegovi borbi proti Japonski podprli tudi zavezniki, posebno pa Sovjetska zveza. Sovjetska armada je uničila milijon ljudi udarne kvantunške japonske armade. Po polomu Japonske je ameriški imperializem vdrl v Kitajsko, izdajalska vlada Kuomintanga pa je z njegovo podporo zanetita pred tremi leti protirevolucionarno vojno velikega obsega, ki je ne pomnijo v kitajski zgodovini. Kitajska narodnoosvobodiL na vojska se je junaško upirala temu napadu, saj je to dejansko bilo nadaljevanje protijaponske vojne in borba za novo osvoboditev. Sedaj je bila v narodnoosvobodilni borbi izvojevana glavna bitka, ki je v treh letih uničila 5.520.000 mož reakcionarne Kuo-mintangove armade. Izdajalski reakcionarni režim Kuomintanga je propadel, njegovi ostanki pa bodo kmalu docela uničeni.
General Cu De Je nato izjavil, da demokratična Kitajska zahteva demili. tarizacijo in demokratizacijo Japonske v skladu s potsdamskim sporazumom ter sklicanje konference štirih zunanjih ministrov, na kateri bi sodelovali predstavniki Kitajske ljudske demokratične republike zaradi priprave mirovne pogiidbe z Japonsko.
V dneh proslavljanja te pomembne obletnice, je narodnoosvobodilna vojska začela s ponovnim napredovanjem proti jugu in vzhodu ter te prve dni napredovala za več kot 100 km in osvobodila mesto Ninghaj v bližini o. bale. Poročilo glavnega stana demokratične vojske pa javlja, da so v prvih šestih mesecih tega leta oddelki demokratične armade pod poveljstvom generala Chen Yia uničili 900.000 nacionalističnih vojakov.
Zaradi kritičnega položaja kitajskih nacionalistov in z njimi vred imperialističnih interesov, je Cangkajšek prevzel nalogo organiziranja nekakšnega protikomunističnega bloka daljnega vzhoda, ki naj bi ga tvorile nacionalistična Kitajska, Filipini in Južna Koreja.
V ta namen je Cangkajšek odpotoval na Filipine, kjer se je sestal s predsednikom filipinske vlade in predsednikom lutkovne vlade Južne Koi4-je. Na tem sestanku so govorili tudi o možnosti, da bi k temu protikomuni. stičnemu bloku prestopile Avstralija, Japonska, Siam, Indonezija in Vietnam. Toda vse kaže, da bo te načrte prekrižalo naglo napredovanje osvobodilne armade, ki bo iz kitajskega ozemlja izbrisala zadnje ostanke reakcionarnega Kuomintanga.
mu mnogostranskih trgovinskih po- j godb, kar da bo rešilo položaj Evrope. Po drugi strani ameriški krogi odločno odklanjajo Crippsov predlog, | da bi se povišala cena zlata, kar po- ;
ugotovimo, da zanimajo njihove avtorje predvsem podatki vojnostrate-škega pomena.
Prometni odbor posveča zadnje ča Se posebno pozornost vprašanju mo-
ment to razvrednotenje dolarja, zviša- dernizacije tako imenovanih «medna-nje cen in druge notranje težave v rodnih» cest. Fagerholmova vlada, ZDA. Na splošno se meni, da sedanji ie vedno pripravljena ustreči preko-razgovori ne bodo prispevali k olaj- j mitskim stremuhom, je brž sporočila, šanju položaja, v katerem je Anglija
tista, ki ji ZDA v primeru nesporazuma lahko vsilijo odločitev. V resnici uradno poročilo o sestanku med
da ne bo nasprotovala uvrstitvi finskih cest med važne «mednarodne arterije».
Pri tem je treba omeniti, da drži ena teh cest proti Viborgu, druga pa proti
predstavniki ZDA, Kanade in Velike severu^ do s()vjetske meje.
Britanije, poudarja, da bodo morali ves ta direndaj je več ko sumljiv, vprašanje angleške valutne krize re- Uiastj v luči tistih ciljev, ki si jih za ševati v sklopu vseh vprašanj, ki žeistavljajo udeleženci agresivnega seve-dalj časa zahtevajo temeljito rešitev. Joatlantskega pakta.
[i^H?
Velike izgube
grških monarhofašistov
Radio «Svobodna Grčija» je v svoji oddaji javil, da znašajo izgube monarhofašistov v prvi polovici t. L 15.739 mrtvih, 20.370 ranjenih, 3567 ujetih in 123 dezerterjev, ki so prešli k demokratični armadi.
V zvezi z nesramno in provokatorske vestjo, da so Jugoslovani dovolili monarhofašistom prehod preko svojega ozemlja, da so potem napadli demokratično vojsko, objavlja «Borba» članek o izjavah borcev demokratične grške vojske, ki so bili ranjeni v borbah 5., 6., in 7. julija na jugoslovan-sko-grški meji in katerim so jugoslovanske oblasti nudile zatočišče. Članek vsebuje izjave teh borcev, ki točno popisujejo odkod so prodirali mo-narhofašisti. Vse njihove izjave odločno demantirajo izmišljene vesti Kor minforma.
Milo potrpi tea ja, gospodje. Je samo nekaj kratkih stikov pa bom kmalu našel te napake...	(Kulturni politika)
Ob obletnici požiga «UAI»KV>\»
(Nadaljevanje s 1. strani) vprašujemo, kaj bi pomenilo za Slovence Tržaškega ozemlja posti ponovno v suženjstvo De Gasparijeve Italije, za kar *i poleg italijanskih iredentistov prizadevajo tudi tržaški kominformisti, da s tem po vzgledu kupčije s Slovensko Koroško ioudarijo svoje sovraštvo do nove Jugoslavije.
Ob spominu na to obletnico m ob dejstvu porajanja novega fašizma v Italiji in na Tržaškem ozem-Hu n: iskrenega demokrata in Slovenca, ki ne bi protestiral proti politiki toleriranja MSI od strani vojaške uprave in bil pripravljen b< riti se proti novi nevarnosti. preti demokratičnemu gibanju in še posebno Slovencem Trža&ceg* J ozemlja.
KRONIKA
Vodstvo Enotnih sindikatov Je
sklenilo z delodajalci sporazum glede začasno odpuščenih delavcev v ladjedelnici Sv. Marka. Enotni sindikati so precej popustili in sprejeli predloge industrijcev.
V	Barkovljah so pri kopanju zemlje na prostoru, kjer bodo zgradili nov hotel, naleteli na tlak iz mozaika. Ugotovili so, da gre za ostanke rimljanske vile iz 1. stoletja.
V	ul. Mazzini deluje neki urad za manjšinske zadeve. Nihče pa ne ve, s čim se ta urad prav za prav peča.
Gospa Emilija Fabius, vdova Fabjan, si je, čeprav ;e že v letih, zaželela novo pohištvo in ga kupila na obroke. Ob zapadlosti pa ni mogla obrokov plačati. Zato' je kar štirim ljudem obljubila, da jim proda proti predujmu svoje stanovanje. Predujme je dobila, na stanovanje po so ljudje zaman čaka i. Zato so jo zdaj spravili na varno za rešetke, kjer premišljuje o svojem pohištvu.
Trgovec Franc Jerač iz Skednja je malce pregloboko pogledal v kozarec in je začel za šalo v svoji trgovini klicati policijo, češ da so v trgovino vdrli tatovi. Ko je prišla na kraj polici ia je opaž.la, kako jo trgovec še vedno kliče in ga odpeljala s seboj.
V	Nabrežini sta dva otroka, ki sta šla v gozd s svojim psičkom, z grozo odkrila, da Strie iz kupa kamenja noge mladega dekleta. Na kraj je prišla policija in ugotovi-ia. da gre za dvajsetletno Gizelo Rustja iz Nabrežine, ki je manjkala že mesec dni z doma. Dekle je stalno hodilo z ameriškimi vojaki in mislijo, da jo je eden izmed teh umoril, nato pa jo pokril s kupom kamenja. Najbolj sumijo nekega mestica Rodrigueza, ki je bil prav onega dne, ko je dekle izginilo, v njeni družbi.
Vojaškemu sodišču se je prijavil Jurij Jacksetich, član stavkovnega odbora slavne dvanajstdnevne stav-:e tržaškega proletariata julija 1946. Pridržali so ga v zaporu.
Aretirali so ITletnega Guida Giurmanija, vodjo mladoletnih roparjev, ki so ropali otrokom zapestne ure.
Šivilje v podjetju Beltrame so stavkale, ker jih podjetje prehudo izkorišča.
Italijanski vojaški naborni urad zbira v Trstu prostovoljce za italijansko vojsko. Razpisal je natečaj za italijansko vojno letalstvo. Ljudje se sprašujejo, kako se to strinja z mirovno pogodbo.
V	nedeljo je bila v Ljudskem vrtu razstava vsakovrstnih psov. Pravijo, da je zelo dobro uspela.
Tržaški upokojenci so imeli v nedeljo v ul. Conti svojo glavno skupščino, ki se je je udeležilo veliko število ljudi. Razni stari delavci so povedali, da se ne morejo preživljati s pokojnino 2000 do 3000 lir in da so njih gmotni pogoji obupni. Upokojenci so sklenili, da bodo zaostrili borbo za uresničenje svojih zahtev.
Zaradi stavke kovinarjev ni bilo v torek nič plina.
Podjetje Modiano Je odpustilo 13 delavcev z izgo-orom, da mu primanjkuje dela.
Žalostni pojav samomorov se nadaljuje in ni skoraj dneva, da hi si ne skušal kdo vzeti življenje. Vzroki so beda, bolezni, nesrečna ljubezen in družinski prepiri. V bolnici je umrl 701etnl Angelo Le-Prin, ki si je prerezal žile in !z-pil nato še večjo količino amonl-aka. V reko Tilment je skočila bolničarka Miolll Ana in utonila. ■Cer je tamošnja policija menila, da je iz Trsta, je pokazala njeno truplo Tržačanki Brusich. Ta Jo je zaradi podobnosti zamenjala za neko svojo znanko Elizabeto Doma-nitzky iz Trsta. Čudno naključje pa je hotelo, da se je tudi ta Do-manitzky v Trstu ravno istega dne zastrupila.
Dijaška matica polaga
obračun svojega plodovitega dela
V nedeljo 10. Jt. m. je imela Dijaška matica svoj redni letni občni zbor, ki ga jg vodil predsednik dr. Kukanja. Zahvalil se je članom za res številno udeležbo, s katero so dokazali, da se zavedajo pomena te ustanove za slovenski dijaški naraščaj na Tržaškem ozemlju.
Iz tajniškega poročila posnemamo, da se je odbor Dijaške matice v času svojega delovanja trudil, da bi društvo doseglo svoj namen: gmotno in moralno podpiralo slovenskega dijaka na Tržaškem ozemlju. Glavna naloga Dijaške matice je vzdrževanje Dijaškega doma v Trstu. Od leta do leta je dom bolj urejen, tako da imajo dijaki v njem urejeno življenje in tako tudi možnost resnega učenja. Poleg raznih popravil v letošnjem letu je Dijaška matica nabavila 33 novih omar, tako da imajo dijaki sedaj tudi v spalnicah lahko najlepši red.
Ob koncu šolskega leta 1949 je bil v domu 101 gojenec. Zunanjih dijakov je bilo 48, Prošenj za sprejem v dom je bilo v začetku leta 141. Novi odbor Dijaške matice je s pripombami krajevnega odbora ali kakšne množične organizacije ugotovil, kdo naj bo sprejet. Prednost
so imele partizanske sirot» in žrtve I Celotna mesečna vzdrževalnina v fašističnega nasilja ter dijaki, ki domu znaša 5000 lir, ki jo je pla-stanujejo daleč od prevoznih sred- čevalo le nekaj dijakov, medtem štev.	I ko je mnogo dijakov bilo v domu
Slovenski dijaki in dijakinje iz Trsta, ki uživajo v dijaškem domu najboljšo •	skrb in vzgojo
Borba tržaških delavcev
ne sme služiti revizionističnim namenom
V torek zjutraj se Je začela ob šesti uri stavka kovinarskih delavcev, ki je trajala 24 ur do srede zjutraj. Stavko je napovedala strokovna zveza kovinarjev Enotnih sindikatov istočasno z napovedjo stavke kovinarjev v Italiji, da dokaže povezanost tržaškega delavstva z italijanskimi delavci. Ob tej priliki so tudi poudarili, da so mezdni in delovni problemi in pogoji delavcev v Trstu enaki kakor v Italiji.
Razlogi za stavko so po trditvab Enotnih sindikatov naslednji: Ze skoraj pred enim letom so sindikalne organizacije predložile Zvezi industrijcev svoje zahteve pa skromnem zvišanju mezd in doklad ter po revalutaciji. Decembra meseca so iste organizacije zahtevale zvišanje draginjske in družinske doklade. Vse te zahteve je Zveza industrijcev odločno odbila, kakor je tudi odbila zahteve po prilagoditvi mezd onib delavcev, ki so najslabše plačani.
Sedaj so Enotni sindikati postavili sledeče zabteve: prilagoditev mezd in plač, revalutacija raznih kategorij, podvojitev družinske doklade, izpopolnitev pregibne lestvice, ki vpliva ra višino draginjske doklade, dogovori o nekaterih delovnih vprašanjih, ki so še nerešena, svobodno izvajanje sindikalnih pravic.
Vse te zahteve so utemeljene in u-pravičene, niso pa nove. Delavci bi bili morali za te zahteve že zdavnaj poseči v borbo. Čudno pri vsem tem je le, zakaj so čakali do sedaj in napovedali stavko isti dan kot njihovi tovariši v Italiji. Tako se zdi, da bi morala ta stavka služiti le kot sredstvo, da se potrdi linija pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med Enotnimi sindikati in Splošno italijansko zvezo dela, ki dejansko podreja Enotne sindikate omenjeni italijanski zvezi oziroma KPI, katere stališče o tržaškem vprašanju je pač vseeno. Kavno v tem tiči bistvo in zato je zamisel istočasne stavke z italijanskimi kovinarskimi delavci zgrešena, ne glede na to da niso problemi tržaških delavcev enaki problemom italijanskih delavcev. V kolikor ima ta stavka pomičen pomen ip hoče, izkoriščajoč težke gospodarske razmere tržaškega delavstva, delavstvo tesneje navezati na Italijo, moramo obsojati to sicer pravično in upravičeno stavko, ki bi se morala začeti že zdavnaj prej.
Dolžnost tržaških delavcev je, da se odločno bore proti kapitalistom, da se bore za izboljšanje svojih gospodarskih pogojev, toda te borbe ne smejo Oportunistični sindikalni voditelji izkoriščati v svoje revizionistične namene.
Našim naročnikom in čitateliem
ADIT ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska v Ljubljani, ki je prevzela zastopstvo tržaškega tiska ter zbira tudi vse naročnine in druga vplačila za Primorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih in Razglede, ima sedaj tekoči račun pri KOMUNALNI BANKI v LJUBLJANI in sicer pod sledečo oznako in številko: Agencija demokratičnega inozemskega tiska • Ljubljana 6-1-90603-7.
brezpla.čno ali za nizko odškodnino.
Poleg skrbi za telesno dobro, skrbe v domu predvsem za duševno rast mladine. Dijaki imajo svojo knjižnico s 566 knjigami v 667 izvodih. V letošnjem šolskem letu je knjižnica narastla za 111 knjig. Dijaki imajo svoj pevski zbor, ki ga je vodil pevovodja tov. Venturini ter mali orkester pod vodstvom vzgojitelja tov. Furlanija. Prirejali so tudi nastope, žal pa so nekateri nastopi morali izostati, tako v Trebčah in Boljuncu. Prosvetno društvo v Trebčah je namreč stavilo pogoje, pod katerimi lahko dijaki iz Dijaškega doma nastopijo v Prosvetnem društvu, čeprav je prav iz tega kraja bilo v domu največ dijakov in dijakinj. ‘Prosvetno društvo je zahtevalo, naj bi črtali iz programa dve pesmi (Mladi bataljoni in Pesem delovnih brigad), češ da sta politični ter prepovedalo vstop v prosvetno društvo pevovodji Venturiniju in nekaterim vzgojiteljem. Jasno je, da pod takimi poniževalnimi pogoji kulturna skupina dija-
kov iz doma ni mogla gostovati y Trebčah. Iz Boljunca, od koder je v domu tudi lepo število dijakov, pa prosvetno društvo sploh nj poslalo odgovora. Tako so dijaki y letošnjem šolskem letu nastopili Je na Škofijah, priredili so pa mnoge interne proslave, v domu samem pa so dali koncerte pevski zbor Ivana Cankarja, Komorni zbor, tamburaši in Fantje a Krasa. Dijaki so se udeležili tudi predstav SNG, v do; mu pa so jim predvajali tudi filme.
Po vsem svojem delu vidimo, da je glavna ustanova Dijaške matice, Dijaški dom, tudi v letošnjem letu uspešno deloval ter je nerazumljivo, kako ga morejo nekateri ljudje napadati kot ustanovo, ki dijaka ne vzgaja v pozitivnem duhu, kot je n. pr. to storil pisec člankov, v «De’u».
Poleg skrbi za Dijaški dom daje Dijaška matica ludi podpore zunanjim dijakom v hrani, knjigah in drugih šolskih potrebščinah ter m obleki.
Po poročilu tovariša tajnika je podal poročilo blagajnik, iz katerega so se člani lahko prepričali, koliko Dijaška matica žrtvuje za našega dijaka in kako smotrno upo-i rablja nabrani denar.
Predsednik nadzornega odbora, dr. Perhavec je nato predlagal odboru razrešnico, tov. prof. Be. nuliču, upravniku doma pa še posebno pohvalo za njegovo uspešno delo v domu..
V diskusiji so posamezniki stav* Ijali predloge, kako naj bi se Dijaška matica čim bolj popularizirala med našim ljudstvom. Tov. Sancin Savo, kmet, je izjavil, da če bo pridelal dva krompirja, bo enega dal zg našega dijaka. Te njegove besede naj si vsi Slovenci na Tržaškem ozemlju dobro zapomnijo in naj se po njih ravnajo, ker bodo s tem, da podpro Dijaško matico, podprli mladi slovenski inteligenčni naraščaj, ki bo krepka opora v borbi za našo narodno ohranitev na tem majhnem koščku naše zemlje.
Po poročilu je bil izvoljen deloma spremenjen glavni odbor Dijaške matice, kateremu predseduje dr. Anton Daneu.
Prejšnji predsednik dr. Kukanja je zaključil dobro uspeli občni zbor in želel novemu odboru mnogo u-speha v skrbi in delu za našega dijaka.
Zadnje dnj pišejo uredniki «La-voratora», da hočejo babičevci zadušiti kominformistični tisk, da jim hoče Založništvo tržaškega tiska vsiliti pogodbo, ki hi jih tako rekoč zadrgnila. (Oni pravijo temu «contratto capestro»). V časopisu se previdno umikajo jedru stvari, ne govore prav nič o svojem dolgu Tržaškemu tiskarskemu zavodu, temveč skušajo z demago-škimi frazami hujskati svoje mno. žice. Spričo tega ne bo odveč, če našim bralcem objasnimo, za kaj prav za prav gre.
Po objavi resolucije so se hoteli kominformisti polastiti Založništva tržaškega tiska in s stavkami preprečiti izhajanje «Primorskega dnevnika». Od resolucije do konca avgusta so tiskali ves kominformi-stični tisk na račun Založništva in niso plačali za vse to niti lire. V dveh mesecih je zato Založništvo utrpelo okrog 8 milijonov lir škode.
Od konca avgusta do 4. decembra si je «Lavoratore» najel delavce in kar na svoj račun sklenil pogodbo s tiskarno. Ves ta čas pa ni plačal prav nič za električno energijo, uporabo strojev in prostorov, za davke in za splošne režijske stroške. Zaradi tega je imelo Založništvo nadaljnih 14 milijonov lir škode.
4. decembra 1949 so spravili kominformisti Založništvo pod sodni sekvester, pod katerim je še vedno. Za upravo je odgovoren sodni varuh odvetnik d’Angelo, ki ga je imenovalo sodišče. Ker je po zakonu varuhova dolžnost skrbeti za podjetje in ščititi njegovo imovino, je ta zahteval meseca marca, naj plačuje «Il Lavoratore» Založništvu splošne stroške za deset dnj naprej. Od 4. decembra dalje se je
Kdo drugemu jamo kop
dvignil dolg kominformističnega tiska za nadaljnih 8 milijonov in je znašal do marca 1949 nad 30 milijonov.
«Il Lavoratore» je nekaj časa redno plačeval določene obroke, zadnje čase pa je zaostajal in je na novo dolžan 3 milijone in pol lir. Torej je Založništvo izgubilo od sekvestra dalje 11 in pol milijonov lir, kar kaže, da sekvestra-tor ni hotel ravno zadušiti komin, formiste.
To ni moglo seveda trajati in sodišče je na predlog sodnega varuha 30. junija odredilo naslednje:
Vsi,posli se morajo opravljati z delovno silo, ki je odvisna od podjetja in z materialom, ki ga ono samo dobavlja, da se vsa odgovornost osredotoči v eni sami osebi. Vsaka oseba ali ustanova, ki se obrača na podjetje zaradi kakršnega koli dela ali usluge, se smatra kot stranka in mora skleniti s pod-
§. 1
•Hodnik v 4. nadsiopju poslopja v ul. M ntecclji po vsakokratnem krokanju vidalijevcev
jetjem redno pogodbo. Podjetje ne sme sklepati pogodbe in more suspendirati tiskanje strankam, ki so bile po 18.marcu 1949 v zastanku s plačili. Prepovedati je treba vhod v Tiskarski zavod osebam, ki ne spadajo k podjetju. Zahtevati je treba od vsake stranke, da bo vložila vnaprej akontacijo za tiskarske stroške za vsakih deset dni in suspendirat] tiskanje, če bi te a-kontacije ne bile položene v roku treh dni. Doseči je treba svobodno razpoložljivost s prostori, kjer so že bila uredništva in za katere ne obstoja nobena pogodba s podjetjem.
Sodišče tudi pooblašča sodnega varuha, da najame ali odpusti osebje po potrebi podjetja; da podvza-: me vse potrebne ukrepe za realiziranje zastalih kreditov na dan 18. marca 1949 in vse ukrepe, kj so po-trebni za strogo izvajanje gornje odredbe; da zahteva pomoč policijskih organov za izvedbo gornjiK ukrepov.
Takšna so dejstva in nobeno de-? magoško pisarjenje jih ne morei spremeniti. Kominformisti so zahtevali sekvester ZTT in nosijo le posledice svojega ravnanja.
«Lavoratore» in ostali kominfor-' mistični tisk imajo svojo skupino 19 delavcev, in sicer stavce, ročne stavce, stereolipiste in osebje, pri rotacijskem stroju. Ta skupina je prejemala plačo naravnost od uprave «Lavoratora». Med temi de-l lavci se jih je šest odpovedalo službi v Tiskarskem zavodu, osem

uživaju veselje ia zdravje na istrskili obalah
OTROCI TRSTA IN ISTRE PA PREŽIVLJAJO POČITNICE MED SVOJIMI TOVARIŠI V JUGOSLAVIJI
Kot olje leži mirna zelenkasto modra vodna gladina, leskežejo se v soncu šumeče bele pene ob veliki jadrnici, ki se bliža kopališču. Med šum vode se mešajo zvoki pesmi: Cim bliže prihajajo,'bolj so jasni in zveneči: lepo ubrana pesem mladih grl je najlepši pozdrav v čudovito mimo in jasno jutro. Ladja, polna mladih ljudi, pristane ob pomolu. Vsakdo bi bil rad čim prej zunaj, da bi bil še bliže morju, da bi ne zamudil niti trenutka. Toda pionirji, ki so se pripeljali v kopališče, so disciplinirani. Brez prerivanja, hitro in spretno poskačejo na pomol in že hiti dolga vrsta deklic in fantičev z rdečimi rutami okrog vratu proti svojim slačilnicam.
Kulturno umetniška skupina beograjskih pionirjev, 200 po številu, ie prišla prvič na slovensko obalo, prišli so, da se naužijejo morja, prišli, da poneso svojo lepo pesem tudi med Istrane. Nastanjeni so v dijaškem domu v Kopru. Vsako jutro se odpeljejo po obilnem Zajtrku — morski zrak je povečal tek prav vsem, saj jim pri 'jutranjem kakavu ne zadostujejo niti štirje veliki kosi kruha — z jadra-
nico v kopališče Sv. Nikolaj, kjer se sproste in uživajo morje, pesek, veslanje...
Ko trobentač zatrobi, tedaj se vseh 200 zapodi v vodo, kjer plavajo, se premetavajo, pogrezajo in copet skačejo iz • nje. Njihovi vodiči jih uče plavati, saj so sklenili, da prav nihče ne sme nazaj v Beograd, preden ne postane odličen plavač. Tisti, ki so v plava.nju že vešči, pa se zbirajo na skakalnici.
«Oh, na noge, to ni težko. Sprehajaš se po splavu, hodiš, pa stopiš v prazno in že si v vodi. Na glavo, na glavo, to bi bilo nekaj za nas!»
Mlade plavalke so vztrajne, doseči hočejo, kar so si zastavile. Tako je povsod: pri fizkulturi, v šoli, pri delu, tako jih uči nove življenje v novi domovini.
Trobentač zopet zatrobi:	znak,
da morajo pionirji in pionirke iz vode. Poslušni so, morda le malo manj, kot pri prvem znaku, ki jim je naznanil kopanje. Caka jih ju-žina, igre. Tekmujejo med seboj v nogometu, odbojki, v igri med dvema ognjema, plavanju, pa je zopet prosto kopanje vse do zbora pred odhodom nazaj v Koper.
Morski klobuk bodo izvlekli na s uho, da se ga bodo dobro ogledali
Srbski pionirji in pionirske plešejo na dvorišču dijaškega doma v Kopru kolo
Peljejo so ob 1 uri z, rednim parnikom, ki vozi iz Trsta mimo Sv. Nikolaja. Poleg teh 200 Beograjčanov se pelje nazaj v Koper 80 zemunskih pionirjev, ki prav tako stanujejo v Kopru, a se dnevno vozijo zjutraj z drugo jadrnico k $v. Nikolaju. V Kopru jih čaka obed, a po obedu počitek vse do popoldanske južine. Cas po njej pa izkoristijo pionirji in pionirke za vaje, saj pripadajo kulturno-umet-niški skupini, ki mora stalno vaditi vse svoje panoge: petje, folklorne plese, dramatiko itd. Zdaj ponavljajo v glavnem program, katerega. bodo izvajali v petek 15. t. m. v gledališču Ristori in s katerim bodo tudi gostovali v bližnjih krajih ter tako pokazali, česa vsega so do 14 letni otroci zmožni pod smotrnim vodstvom.
Daleč od svojih domov — 'pionirji so tu že osem dni — so proslavili dan srbskega ustanka. Na Titovem trgu pred Loggia v. Kopru so na predvečer pripravili ogenj in tako tudi v Slovenskem Primorju dali poudarka osmi obletnici tistega dne, ko se je srbski narod in za njim vsi jugoslovanski
lje sam vanjo pade!
Pa jih je tržaški Tiskarski zavod «Opustil zaradi pomanjkanja disci-Pkuc. «LavoraU rr» je najel nekaj n°vih delavcev. Med temi sta tudi dva, ki sta bila svojčas odpušče-na in sta dobila zelo visoke odpravnine.
Sedaj širijo med ljudi vesti, da hoče Založništvo tržaškega tiska odpustiti te delavce, medtem ko jih odpušča «Il Lavoratore» in ostali kominformistični tisk, ki jih je konec avgusta 1948 najel. Te delavce so prevarali s tem, da so dejali, da je dovoljenje za tiskanje na račun EST-a naslovljeno na nekega kominformista. Delavci so tako mislili, da je torej vse v redu. V resnici pa je dovoljenje napisano na ime ravnatelja Tržaškega tiskarskega zavoda vedno na račun Založništva tržaškega tiska.
Na prošnjo «Lavoratora» je sodišče za petnajst dni podaljšalo rok. v katerem mora skleniti z ZTT pogodbo za tiskanje. To pa zato, ker morajo pri «Lavoratori!» po znanih določbah odpovedati svojim delavcem dva tedna prej službo. Tako je z vprašanjem delavcev. Kakor smo že omenili imenuje «H Lavoratore», pogodbo, ki •jo mora skleniti za tiskanje z ZTT «contratto capestro», resnica pa je, da je to čisto normalna pogodba, ki jo sklepajo vsi časopisi z vsemi drugimi tiskarnami, le da ZT.T «d «Il Lavoratore» zahteva manjšo vsoto kakor jo je upravičena zahtevati. To naj bi bilo po besedah kominformistov dušenje njihovega tiska.
Seveda treba se je opravičiti pred delavci, ki so jih svojčas na. hujskali, sedaj po jih odpuščajo. Ce bo kominformistični tisk sklenil z ZTT pogodbo za tiskanje, bo podjetje sprejelo na delo del osebja, k* ga bo «Il Lavoratore» odpustil, ne pa vseh, ker nima zanje dela. Ze to dokazuje, da ZTT sprejme na delo delavce, kljub temu, da so se nekoč pokazali nedisciplinirane. Jasno je pa, da ne more sprejemati na delo delavce, ki si jih je med tem časom najel «Il Lavoratore» niti onih, namesto katerih so morali pač v tem času namestiti druge.
Poleg tega pa širijo vidalijevci še druge vesti, da bj vznemirjali delavce ZTT. Pravijo, da bo podjetje najelo delavce iz Ljubljane, iz Milana itd. ter celo delavce iz Trsta, ko pa vsakdo ve, da tu ni brezposelnih stavcev in ročnih
V veliki dvorani v 4. nadstropju poslopja v ul. Montecchi so vlda-lljevei poškodovali električno opreau
stavcev. Delavcev podjetja pa to ne moti, ker yedo, da so to zlonamerne govorice. Mnogi so zadovoljni, da bo v tiskarni končno red.
V	zvezi z omenjeno to odredbo sodišča ni trenutno povezano vprašanje četrtega nadstropja tiskarne, v kateri imajo svoje prostore krožek «Rinaldi», mladina itd. Teh prostorov so se kominformisti nasilno polastili in so napravili v njih že veliko škode. Pomazali so jih, pokvarili so stranišča, razbili električne svetilke, onesnažili z na. pisj zidove, pokvarili vrata itd. Na neka vrata so tudi napisali, da je tu sedež prosvetnega društva «Ivan Cankar», toda ostalo je le pri napisu.
V	te prostore se hodi mladina zabavat, y njih imajo svoj bar, plešejo, kakor je jo povsod drugje njih glavno kulturno delo. Jasno je, da mnogokrat zmerjajo tovariše iz uredništev naših listov, ki jih srečajo na stopnicah in zgodi se celo, da nadebudni mladeniči o-klofutajo kako našo uradnico, ko gre na delo. To ne sme nikogar čuditi, če celo odgovorni urednik «Lavoratora» tako rad zmerja naše tovariše in večkrat tuli za njimi kot kak obsedenec. Zaradi omenjenih prostorov v četrtem nadstropju je bila civilna tožba, ki pa se vleče v nedogled, ker so medtem vidalijevci vložili kazensko tožbo, ki ima prednost pred civilno, češ da so jih osleparili za «patrimonio».
Prihodnji dnevi nam bodo pokazali, kako se bodo stvari razvile. Vsekakor 'demagoško pisanje «La-vpratora» ne bo imelo uspeha, ker vsi dobro vedo, da so si kominformisti sami skopali jano, ko so .stavili ZTC pod sekvester.
narodi, tudi primorski Slovenci, dvignil v zmagovito vstajo.
Dobro se počutijo mladi Srbi med svojimi brati v Slovenski Istri, čepi-av so tako daleč od doma. Dolga je bila pot, ki so jo in e-vozili od Beograda do Rovinja in od tam s parnikom ob obali do Kopra. Prva skupina njihovih tovarišev je ostala v Izoli, dve sta pa prišli v Koper.
Toda to še ni vse. Zapadna istrska obala nima mladih gostov le v Izoli in v Kopru, odnosno pri Sv. Nikolaju. V Portorožu so tri skupine pionirjev iz Slovenije, ena je ostala v Poreču, najbolj na se-verozapad v Valdoltro pa je prišlo 160 pionirjev in pionirk iz različnih slovenskih mest in vasi. Vsi so se pripeljali do RoviSaja in od tam z ladjo do svojih končnih počitniških postaj. Dolga in utrudljiva jim je bila pot in kar dva dni je bilo treba, da so se dodobra odpočili. Danes pa so vsi srečni in uživajo počitnice.
Kot Beograjčani, tako so tudi mnogi med mladimi Slovenci prvič videli morje. Danes so že njegovi prijatelji in nič več. niso začudeni nad njegovo neskončno širino. Pogumni so. Prišli so z gora, Pa skočijo v valove, kot bi jih bili vajeni že zdavnaj. Nekateri so se že v tem tednu naučili plavati. Male pionirke, ki so komaj končale prvi razred, zatrjujejo, da bodo ob koncu meseca tudi one že lahko tekmovale v plavanju. To bo veselja in ponosa, pa tudi novih moči in zdravja!
Kot vse pionirske družine, tako imajo tudi mali Slovenci svoj dnevni red, ki ga začno z jutranjo telovadbo, zajtrkom in urami dela, ko čitajo, se izpopolnjujejo v znanju, pa tudi uče. Kako pametni so vsi ti otroci in vendar so ostali otroci v vsej svoji vedrosti, razposajenosti in igrivosti. Prav v njih, v tem novem rodu čutiš vso moč napredne vzgoje, ki jo je danes deležna mladina v Jugoslaviji, čutiš njeno smotrnost in koristnost.
Slovenska Istra je oživela, oživela je obala, morje, kjer bodo srkali zdravja in moči otroci iz bližnjih in daljnih krajev Jugoslavije. Oživela so istrska obalna mesta, kajti vanje je prinesla življenje Titova mladina, polna življenjske sile in poguma.
Jugoslavija, ki je postala svoje pionirje v Slovensko Primorje, pa je sprejeta v svojo sredo več stotin Istranov, in Tržačanov, pripravljena deliti z njimi vse kar ima, dati jim možnost, da se okrepijo in razvedrijo med gozdovi, ki jih ob morju pogrešajo. Čuvala jih bo, da se bodo vrnili k svojim mamicam in očkom zdravi in močni ter polni bogatih vtisov.
Počitniške kolonije uspevajo in dosegajo svoj namen; otroci si kre-pe zdravje, se vzgajajo v kolektivnem življenju, spoznavajo nove kraje in nove ljudi. Zato vsi tisti, ki imajo s kolonijami kakršno koli skrb zaslužijo vse priznanje,
CVETKE
Iz tržaških listov
JaVoce
deMci beha,
«Socialisti» v svojem glasilu ugotavljajo, da se Vidali vedno bolj pridružuje njihovim tezam o Tržaškem ozemlju. V ponedeljek so v člančiču «Pienamente daccordo» (popolnoma sporazumni) odgovorili Vidalijevemu članku, v katerem je zahteval združitev obeh con Tržaškega ozemlja, «da bi izginilo to žarišče spletk in nemira». List pravi «Zdi se nam, kot da ne bi bra. li «Il Lavoratore», temveč «Voce». V kolikih uvodnikih smo pisali vsa ta štiri leta iste stvari, to je, da je treba odstraniti to smodnišnico sredi Evrope, ustvarjeno proti volji njenega prebivalstva. Razlika med nami in Vidalijem je torej majhna. No Vidali, še en majhen sunek z avtokritiko, pa se bomo strinjali V vsem!»
Da, še majhen korak, kličemo Vidaliju tudi mi, pa bomo vsaj vedeli pri čem smo, oziroma da bodo vedeli vsi oni, ki v dobri veri še verujejo v Vidalijeve laži. K novi druščini pa vam iskreno čestitamo!
DELO
V duševna .'••»zvedrilo vam nuai-mo nekaj besed iz slovarja «Lavora, torejevega» slabega prevoda «Delaj», z dne 9. t.m.
Generalu Gošnjaku pravijo pokveka Titovega politbiroja, lopov z epoletami, človeški izrodek.
Nekemu tovarišu uredniku Primorskega dnevnika» pa so napisali: «Loie, trikrat lole. Na uredništvu «Primorskega» vedri duševni revež in prvovrstni ambicioznež, ki bi prodal mater, ženo in otroke, kakor je prodal čast in ideale, da bi dosegel višji položaj. V svojem poslu je pokazal, da je prvovrstni in patentiran Lole. Ta gospod, ta tlo. veški izrodek piše, da je Sovjetska zveza... prosovjetska. «Sublimis loie» ali bolje rečeno:	«Klojštrška
žaba».
Takšni so torej izrMi teh «novinarjev», takšna duševna revščina veje iz njihovih člankov. Samo zmerjati znajo, ker nimajo argumentov in niti dovolj soli v glavi. Pa si upajo zmerjati druge. In ta. ki novinarji naj bi s svojim glasilom vzgajali naše ljudstvo! Bolje bi bilo zanje, da bi šli svinje past.
M LAVORATORE
«Il Lavoratore» je zadnje čase začel objavljati pod rubriko «Trieste questa sconosciuta» članke o «skrivnostih» našega mesta. Dokler je novinar, ki se skriva pod psevdonimom Ferruccio D'Angiò in ki, kot kaže, dobro pozna življenje tržaških vlačug, zvodnikov in črno-borziancev, pisal o raznih dancin-gih, pocestnicah in podobnem, sl Je človek mislil «Naj bo, mogoče si hočejo s tem zvišati svoj krog či? tateljev.»
Toda sedaj se je ta gospod za nekaj časa ločil od metuljčkov v ženskih krilcih ter začei odkrivati neke tajne o UDBI, kraji avtomobilov, ugrabitvah, vohunstvu in podobno. Stvar postaja že kar preveč fantastična
Med drugim je zapisal «K UDB spadajo razni specialisti v kraji avto. mobilov, drugi odsek se bavi s tihotapljenjem denarja in kokaina,po kavarnah v središču mesta kar mrgoli agentov UDBE. Načrte za akcije: ugrabitve, napade, krajo avtomobilov študirajo v potankostih v neki hiši blizu podjetja Aquila v Zavijah.
Take stvari piše resni «Lavoratore». Ko človek to bere, misli, da ima opravka le s kakim Salgarijem ali drugim piscem pustolovščin. Čudno pri vsem tem je, da ta lovec na senzacionalne vesti, ta obiskovalec sumljivih lokalov in globoki poznavalec tržaškega gnoja, ne javi vsega tega, kar Je odkril, policiji, ki mu bo zelo hvaležna. To tembolj, ko ima prav gotovo z njo dobre stike.
% AGITIMI KORAKI
k izpolnitvi petletnega plana
ao',4 odst., ministrstvo za rudarstva s 1V(J odst., za lalJto industrijo s 102 odst., republiška industrija pu
je izpolnila svoj dei piana s 103 S odst Industrija zveznega in republiškega pomena je p najvažnejših panogah proizvonje izvršila plan prvega polletja t. I. skupno s 100,1 odst., torej v času, ko so z raznih strani prihajali glasovi, da ne bo mogla Jugoslavija izvršiti plana. Izpolnila ga je po zaslugi visoke zavesti svojih delovnih množic.
Ce označimo proizvodnjo v Prvem polletju leta IS48 s 1O0, tedaj nam pokaže v prvi polovici letošnjega leta indeksna številka 137, torej je povprečni porast v tem času 37.
Uspeh naporov je viden tudi o prometu. Dnevno nalože in prevozijo okrog 11.000 vagonov blaga, t. j. več kot Madžarska, Romunija in Bolgarija skupaj.
Odkup jn preskrba prebivalstva se dvigata. Odkup v gospodarskem letu 194S-49 še ni končan, vendar je v primeri z letom 1946-47, če vzamemo za to leto osnovo 100 narast-lo na 143 pri odkupu belih žit, odkupu koruze pa na 219fi.
Ob polovici petletke pa vidimo, da je FLRJ v raznih panogah industrije dosegla 50 odst., torej' je popolnoma izvršila polonico petletnega plana. Kljub težavam, ki so
jih nagrmadili na Jugoslavijo, vidimo, da so n. pr. v proizvodnji in predelavi premoga dosegli več kot predvideva načrt, prav tako so presegli plan v črni metalurgiji, predvsem pa v metalurgiji barvastih kovin. Le v elektroindustriji, po prekinitvi gospodarskih zvez z vzhodnimi državami, ki so odpovedale dobavo celo tistih strojev, ki jih je Jugoslavija že plačala in jih bo morala iskati drugje, je bilo izgubljenih nekaj mesecev, ki Pa j1-bodo delovne sile gotovo nadoknadile.
Nova stanovanjske tiila
Delovni plan nalaga gradbenikom, da postavijo dnevno za 2 milijona dinarjev stanovanjskih stavb.
Projektanti podjetja «Slovenija projekt» so po temeljitih proučevanjih in poizkusih začeli projektirati vzorne načrte za gradnjo stanovanjskih hiS, pri katerih bodo uvedli nov način gradnje, prihranili na materialu in delovni sili. Posebnost pri novem načinu gradbe je, da je večina gradbenih delov zgrajena izven gradbišča, tako da že gotove montirajo na stavbi. Po tem načinu gradnje so prihranili toliko časa, da so prvo tako stavbo, dvonadstropno stanovanjsko hišo; postavili v Ljubljani v enem mesecu.
V prvi polonici celotne petletke so bili tako dosežem naslednji rezultati: v proizvodnji in razdelitvi električne energije 38,2 odst. od petletnega plana, v proizvodnji in predelavi premoga 46 odst., v črni metalurgiji 32,3 odst., v metalurgiji barvastih kovin s 70,9 odst., v industriji predelave kovin 00,7, odst., v elektroindustriji 29,2 odst., v lesni industriji 80,5 odst., v, tek-, stilni industriji 48J! itd. itd.
Pri teh številkah moramo upoštevati, da so v nekaterih panogah izvrševali obširne priprave za plansko delo, tako da težišče dela odpade po načrtu na zadnje leto petletke kot n. pr. v proizvodnji in razdelitvi električne energije, kjer bodo vodne in druge centrale do-, končane šele v letu 19.51.
Plan investicij kapitalne graditve in dmžbenega standarda bi moč ral biti v prvi polovei petletke u-resničen z 31.6 odst., izpolnjen pa je bil s 36,5 odst.
Gospodarsko leto 1948-49 je pokazalo pravilno izpolnjevanje dolžnosti delovnih zadružnikov in kmetov. Zivljenjtlca raven se v Jugoslaviji dviga, čeprav so po resoluciji Informacijskega urada prerokovali, da bodo ljudje v FLRJ umrli od lakote.
Ne majhna zasluga za te velike uspehe leži na ljudstvu samem, delovni ljudje v Jugoslaviji se zavedajo, da grade socializem in zalo so pripravljeni na največje napore, na odporno borbo, samo da bi izpolnili petletko, da bi zgradili svojo socialistično državo.
• da jugoslovanski narodi se upravičeno sprašujejo po kupčiji s Koroško, kakšno trgovino pripravljajo v teh vprašanjih.
Informbiro je vci so prercltovrzli,
svom svobodo in neodvisnost*1 ^ f0£teJo	v dv*h
V U>]U »vwwwvr I*1	w	imperialistov, to-
pisma CK VKB<b)ja le krinka, ki,*1* uspeh je bil ravno nasproten:
JieslMi se umna
naj bi prikrila prave namene spremenjene zunaujf politične linije m revidirane ideologije voditeljev SZ. Sleherni sovražni loorak proti Jugoslaviji in njenim življenjskim interesom s strani informbirojevskik držav se je spremenil v obtožbo proti Jugoslaviji. Oni so izdali socializem, a Jugoslavijo obtožujejo izdajstva. Oni so izmaličili idejo proletarskega internacionalizma in spremenili pravico samoodločbe naroda v predmet barantanja in trgovanja z imperialisti, da bi imeli od tega gmoUie koristi, a Jugoslavijo obtožujejo tega. Oni hujskajo jugoslovanske narode na upor in vtihotapljajo vohune na jugoslovanski teritorij, a Jugoslavijo obtožujejo, da se vmešava v notranje zadeve drugih držav. Jugoslavijo obtožujejo, da je prodala Korošico, da hoče prodati Trst i« grško revolucijo, to-
Obvarovali so svojo svobodo in neodvisnost in Jugoslavija ne bo postala kolonija ne gubernija nikogar.
Odločen in pogumen odpor jugoslovanske partije ni bil odrešilen le za Jugoslavijo, temveč za socializem sploh. Vedno večji je krog komunistov v drugih državah, ki spoznavajo upravičenost jugoslovanskega odpora in neopravičenost napada na socialistično Jugoslavijo.
Vendar pa pri mnogih še prevladuje strah, da ruši odpor FLRJ avtoriteto SZ. To stališče je napačno in škodljivo za svetovno demokratično gibanje. Avtoriteta SZ kot prve socialistične države se bo ob^ varovala, in bo koristila vsemu svetu samo tedaj, če se bo razčistilo vprašanje odnosov med socialističnimi državami in bodo ti odnosi takšni, kakršni bi vedno morali biti.
Povprečni donos žita na ha v Banjaluški oblasti bo 200 kg večji kot lansko leto, v Tuzlanski oblasti okrog 150 kg večji. Po vseh drugih krajih Jugoslavije je žetev v polnem teku.
Vojaške «Unice na cesti tBrat. st va in edinstva» se silno odlikujejo. NajviJJe priznanje sta dobili edinici majorja Stanišiča in Baškote. «2 odst. vojakov je bilo proglašenih za udarnike.
Protestna zborovanja se še vedno vrše po raznih krajih Jugoslavije zaradi krivičnih sklepov štirih zunanjih ministrov glede Koroške.
Samo iz Vojvodine je odšlo okrog 1U.0C# otrok v počitniške kolonije k morju ali v planine.
Rankovičevo se bo imenovala srbsko mesto Kraljevo na željo vseh meščanov.
Narodnemu heroju Janku Cme-liku so v Stari Paravi postavili spr.menik. Organizator ljudskega upora v Sremu Cm.elik je bil po narodnosti Slovak.
Na jugoslovanskih poslaništvih 50 slovesno proslavili £ obletnica b: Uske vstaje.
Najboljšega jugosV.ai slega ru-d>rja, večkratnega udarn ka Alijo Smotaniviča je poz/ul Juraj Ke bet na tekmovanj. Brigad? Juri. la Kebeta je najboljša hrvatska brigada.
«.Merkuru in «Marko». Jve veliki tovorni ladji so dvignili iz molskega dna delavci kolektiva «Brodospas» z Keke.
Veliko borbo proti trahomu, malariji in sifilisu so pričeli v Srbiji Ljudska fronta in Rdeči križ botta z vsemi močmi podprli zdravnike pri teh velikih zdravstvenih akcijah:
Ob Ohridskem jezeru v Makedoniji so odprli novo otroško le-
lovišče, ki bo lahko sprejelo naenkrat do 300 otrok. To je že petinpetdeseto letovišče za pionirje in mladince v Makedoniji.
Idrijskemu inženirju Oskarju Antuli Je uspelo popraviti veliko peč, ki je niso uporabljali ž£ od leta 1918, ker je strokovnjaki niso mogli popraviti. Antuli je izdelal načrte zg^ njeno preureditev In zdaj je v obratu. Peč predstavlja vrednost 6 milijonov dinarjev.
Tudi mariborski oblastni IJud-tki odbor je sprejel proračun za leto 18«.
Novi madžarski poslanik pri vladi FLRJ Kerestes je prevzel posle v Beogradu.
Republiško razstavo lokalne proizvodnje v Ljubljani, ki je trajala |4 dni, je obiskalo 90.00\! ljudi.
V okolici Ljubljane so ustanovili te šestnajsto kmetijsko obdelovalno zadrugo, čeprav ni coi g tega, kar smo p iali, da je bila ustanovljena prva. Nova zadrugi Ima predvsem živinorejski značaj In ima ime po padlem sovaščanu «Matiji Jami Sinetun. Zadruga je v St. Vidu.
St odst. zemlje na področju Maribora je vključeno v socialistični sektor. V nedeljo je bila ustanov.
ijena Zveza kmetijskih zadrug za Maribor-mesto.
Italijanska manjšina v Istri in na Keki slavi peto obletnico ustanovitve Italijanske zveze za Istro In Reko.
Druga seja oblastnega ljudskega odbora goriške oblasti je bila 12-julija v Postojni.
Skupina madžarskih vohunov,
ki so delali po nalogu madžarske obveščevalske službe, je bila sojena v Mariboru. Vodja te skupine je bil Janez Horvat, ki je bil izšolan v fašistični madžarski organi-raciji ter se je med vojno udeleževal akcij proti partizanom. Vsi obsojenci so bili obsojeni na pri. silno delo.
Sindikat usnjarske industrije ima svoj IL kongres. Delovni kolektivi usnjarske industrije so v letu 1947 izpolnili plan s 104 odst., a v letu 1948 pa s 109 odst. V prvem polletju letošnjega leta pa ja bil plan usnjarske industrije pi tsežen za 3 odst.
V svojem govoru na velikem zborovanju v Pulju se je maršal Tifo zahvalil delovnemu ljudstvu, ki je prispevalo pelile delež ic skupni zgradbi in graditvi socializma v FLRJ, oziroma k izpolnjevanju petletnega piana. Podal je sliko 0 izpolnitvi plana v prvem polletju letošnjega leta ter v glavnem izpolnitev plana v preteklih dveh in pol letih.
Ministrstvo za težko industrijo je v prvem polletju tretjega leta petletke izpolnilo plan s 93J> odst., mi-nistrslvo za elelctrogospodarstvo S
n. KONGRES
A.FŽ Hrvatske
Tu
Tudi žeue so zaposlene v težki industriji in dosegajo iepe uspehe
AFZ Hrvatske je imel 11. in 12 julija svoj drugi kongres, na katerem je predsednica ,AFZ Jugoslavije Vida Tomšič dejala, da mora politično delo zajeli sleherno ženo, kajti politična izgradnja žena bo sprožila nove sile in omogo. čila hitrejši tempo v graditvi socializma. Posebno skrb morajo žene posvečati ustanavljanju zadrug, v katere se moraja predvsem same vključevati. Tudi ostalih problemov se morajo žene lotiti, kot n. pr. vprašanja mobilizacije delovne sile, vprašanja prehrane, higienskih razmer delavcev in delavk. eia bodo s ten» podprle bitko ea socializem, ki jamči boljše življenje otrok.
Za pozdravom Vide Tomšič je imela referat članica IO AFZ Hrvatske Soka Krajačič, ki je v svojem obširnem referatu prikazala delež žene v izgradnji socializma. Leta 1349 je v LPH vključeno 47 odst. žen več kot leta 1947 največ žena je v tekstilni industriji, toda žene so danes zaposlene tudi v težki industriji, prometu. pri gradbenih delih itd. Med ženami so novatorke in racionali-zatorke. V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo proglašenih med ženami 1396 udarnic.
Žene se zato lahko tako vključujejo v delo, ker so zaščitene, predvsem ker so preskrbljeni njeni otroci. V LRH je 35 jasli, a do konca letošnjega leta jih bo 59 ter 93 zavetišč. Do sedaj je 24 otroških restavracij.
Poleg deleža, ki ga doprinašajo žene za izpolnitev petletke, se bore tudi proti zaostalosti žena, ki je često vzrok bede in raznih bolezni. Organizirale so aktive, ki bodo s pomočjo zdravstvenih ustanov in prosvetnih organizacij dvigale žene še' po tistih krajih, kjer še niso dosegle povprečnega nivoja.
Na svojem kongresu so delegatke v imenu vseh žena sklenile, da bodo vse svoje sile dale da izpolnitev petletke in da dodo po svoji organizaciji dvignale nivo žene.
7. julija je vsa Srbija svečano proslavila dan všteje srbskega naroda, dne, ki je bii mejnik vseh Jugoslovanov, ki je pomenil začetek osvobodilne borbe, ki je do teda j po imperializmu zatiranim in izkoriščanim narodom prinesel svobodo. Iz težke vojne je izšla Jugoslavija že jasno politično izdelana ljudska demokratična država, ki je postavila temelje današnji izgradnji socializma.
Na velikem zborovanju v Novem Sadu je govoril član politbiroja CK. KPJ Moia Pi jade, ki je v svojem govoru dejal:
Ruševine in opustošenja, Jet jih je zapustila vojna, so skoraj izginile. Od Alp pa vse do južne makedonske meje rastejo nove tvorbe socializma, nova velik-a dela petletke. Z globoko vero v končni uspeh grade ljudje, enotni kot nikoli, svojo novo državo.
Na slavnem zgodovinsloem mestu prehoda čez Neretvo v 4. ofenzivi sc dviga gradnja, ki bo ponovno ponesla slavo naših narodov daleč v svet. Tam raste hidrocentrala, ki bo ob koncu petletke zgrajena, in ki b0 dajala dve tretjini električne sile, kolikor jo je dajal Dnjepro-stroj pred vojno. Domači inženirji bodo vodili vsa dela na Neretvi, kjer bo vsekan v granitne stene Prenja in Crvnice 80 m 'visok jez, nad katerim se bo razprostiralo umetno jezero, dolgo nad. 30 km. Toda Jablanica ni edina hidrocentrala, ki raste daites v Jugoslaviji. To je samo ena izmed podobnih velikanov, ki bodo preobrazili zemljo in ljudi.
Kako neumno in votlo zvene v močni sliki socialističnega ustvarjanja laži in klevete, lii jih besna toda onemogla injormbirojevščina neutrudno razsipava že nad leto dni. Toda to ne pomeni, da bi bile te laži in klevete brez učinka. Jugoslovansko delovno ljudstvo so zadele kot najhujša krivica in žalitev, še bolj so vzbudile njihovo ustvarjalno energijo in socialistično zavest. Z gospodarsko blokado ter politično in kulturno izolacijo so hoteli uničiti Jugoslavijo in njeno socialistično izgradnjo. Delovnemu ljudstvu so nanesti mnoge težave, kj bi mu bile sicer prihranjene. Jugoslovanski narodi tega ne bodo nikoli pozabili.
Vsakemu Jugoslovanu je danes jasno, da je bila resolucija 1U in
Predsednik romunskih sindikatov Georgi Apostolu je v svojem referatu o drugem kongresu Svetovne sindikalne federacije izjavil, da je «Svetovna sindikalna federacija center glavnih napadov jugoslovanskih trockistov, ki so poskušali preko vodstva jugoslovanskih sindikatov uresničiti načrte imperialistov, da bodo razbili in likvidirali Svetovno sindikalno federacijo.»
Ce smatra romunski predsednik sindikatov, da je pomoč 80 milijonov frankov stavkajočim franc •'skim rudarjem pomoč grškemu ljudstvu v hrani in denarju; dajanja sladkorja in kuriva francoskim otrokom, katerih očetje so stavkali, pomoč 50 milijonov dinarjev kot albanskemu narodu, ko je bil težko prizadet zaradi poplav, nešteti protesti fašističnim vladam ob priliki sojenj in streljanj demokratov za razbijanje sindikalne enotnosti ir. rušenje moči delavskega razreda, potem imajo jugoslovanski sindikat^ to res na vesti. Apostolu naj tudi pomisli, alj j« porušila vezi med romunskimi in jugoslovanskimi delavci tudi žrtev jugoslovanskih delavcev, ki so si odtrgaJU od ust, da ko poslali lahko romunskemu narodu žito, ker jim pretila težka lakota?.
Na podlo izjavo predsednika romunskih sindikatov najbolje odgovarja predsednik Svetovne sindikalne federacije Louis SaiN lant, ki j« 25.11.194«. leta dejal:
«Zahvaliti se hočem maršalu Titu, ker je dajal vedno naloge predstavnikom vlade FLBJ pri OZN, da so vedno .podpirali zahteve SSF. Ce bi vse sindikalne organizacije, ki so včlanjene v SSF, postopale na enak način in z enako odločnostjo, s kakršno je postopal Centralni odbor E-
notnih sindikatov Jugoslavije, bi Fianca danes morda ne bilo.
Na XI. kongresu j« v svojem poročilu o delu jugoslov: .skih sindikatov dejal med drugim tole: «Zveza sindikatov Jugoslavije je izpolnjevala vse obveze, ki so izvirale iz odlokov in naročil SSF. Jugoslovanski sindikati so spremljali z največjim interesom vse manifestacije mednarodnega življenja in iudj v praks] dejansko kazali mednaž rodno solidarnost.
• :» *
Provokacije na jugoslovanski meji s strani «demokratičnih» sosedov se vrste dan za dnem. Albanski graničarji prednjačijo
«im Jtes!
Me zsiaii
Kominformisti vedno očitajo Jugoslaviji, da trguje z Zapadom. Pri tem pa pozabljajo na svoje gospodarske in trgovske stike s kapitalističnimi državami, ki stalno naraščajo.
Tako se sedaj Sovjetska zveza pogaja z Anglijo. Ta trgovinska pogaja, nja se nadaljujejo v največji tajnosti. Med uradnimi krogi se širijo sesti, po katerih naj bi Velika Britanija zahteva la med r'egim od Sovjetske zveze nabavo 1 milijona ton žita. It visti sicer ne potrjujejo, toda v kr. g h Ci-tyja mislijo, da obstaja zveza med te. mi vestmi in med povratkom dveh britanskih strokovnjakov iz Moskve, kjer sta preučevala možnost dobav žitaric Veliki Britaniji. Iz Washingto. napa poročajo, da so, omenjena poga. ja nja z Veliko Britanijo v skladu z an-gtosovjelskimi sporazumi iz decembra 1947. Glasnik zunanjega ministrstva ZDA je izjavil, da bo pogodba, o kateri sedaj razpravljajo, veljala eno leto in da ne predstavlja nič drugega kot ukrep za preskrbo, ki je popolnoma normalna.
Češkoslovaški tednik «Paralela 50», ki izhaja v Parizu v francoskem jeziku, piše, d z se trgovinski odnosi med Češkoslovaško in zapadlimi državami dobro razvijajo. Izvoz Ceškoslo. vaške v kapitalistične države je zna-Sal 1938 leta. 346 milijonov dolarjev, leta 1948. pa se je povečal na 406 milijonov dblarjev.
Po podatkih tega Usta je leta 1948. Francija izvozila v Češkoslovaško blaga v skupni vrednosti 17 milijonov dolarjev proti 12 milijonom dolarjev iz leta »938. Češkoslovaški izvoz v Francijo se je od 9 milijonov dolarjev leta 1938, dvignil na 20 milijonov dolarjev leta 1948. Holandski izvoz v Hofandijo za trikrat v primeri s predvojnimi leti. Češkoslovaška je povečala tudi svojo gospodarsko lanen javo s Švico in zvišala izvoz v južnoameriške države.
Medtem pa kominformistične države prekinjajo svoje gospodarske odnose z Jugoslavijo in skušajo zavreti iZ2 gradnjo socializma v njej. V zvezi s-tem je zanimivo poročilo Tanjuga o trgovinskih ih gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Poljsko. Leta 194T. je FLRJ skledila s Poljsko dva sporazuma. Svoje obveznosti iz prvega 'oorazurna o enoletni zamenjavi je FLRJ v celoti izpolnila. Nasprotno ta republika Poljska ni izpolnila svojih obveznosti, kot je bilo sklenjeno, in sicer v zelo važnih predmetih. Tako ni do danes dobavila tekstilnih strojev, gabardena itd. Zaradi slabe žetve je tedaj FLRJ dobavila Poljski 100.000 ton iij v zamenjavo za predmete ši-
roke potrošnje. FLRJ je svojo obveznost popolnoma in pravočasno izpolnila, poljska republika pa še do danes ni dobavila sklenjenega blaga po tej pogodbi.
Po rednem trgovinskem sporazumu za leto 1948 je FLRJ na zahtevo Poljske povečala delež kovinskega sektorja v primeri z letom 1947 za 10 odst. Poleg tega je FLRJ sprejela obveznost, da bo tudi v letu 1948. dobavila Po. ijski znatne količine pšenice. Jugoslavija je dobavila 8t> odst. sklenjenega blaga, Poljska pa je do istega časa dobavila na podlagi omenjenega sporazuma samo 60 odst. Pri tem je' glavno, da to bile jugoslovanske dobave v najnajvažnejših predmetih., t.j. pšenici bakru, svincu, cinkovomu konce'. ..•at-itd. v celoti izpolnjene, poljske, dobave pa so tile nasprotno razen koksa v manj važnih predmetih, kot so svetilke, vile, kladiva, klešče, verige itd.
Kot rez ir; it kampanje intorffibiroja proti Jugoslaviji je Poljska namenoma zavlačevala dobava važnejših pred. metov za jugoslovansko gospodarstvo, kot so osi kmečkih vozov, kabli za šibki in jaki tok, električni motorji, transformatorji^ porcelan za električne naprave, lokomotive, volnena preja
itd. Vse dobave Poljske v letu 1948. so zakasnile, v drugi polovici leta po resoluciji Informbiroja pa so skoraj prenehale.
Jugoslavija je v letu 1948. dejansko kreditirala poljsko gospodarstvo, ker je imela na svojem računu aktivni saldo, k; je narasel do 8 milijonov dolarjev. To je še en dokaz, kako je Jugoslavija v odnosu do Poljske izpolnjevala svoje obveznosti.. Vse to kaže, da je Poljska popolnoma odgovorna za neizpolnjevanje sporazumov in da vse laži Poljske tiskovne agencije ne morejo spremeniti dejstev.
PAlstvs v Češkoslovaški
Ob koncu leta 1946. je padlo število prebivalstva Češkoslovaške republike zaradi izseljevanja sudetskih Nemcev s 14 milijonov na 12,075.000. To pomeni, da je število prebivalstva padlo na tako višino, kakršna je bila pred 50 leti. Ob koncu leta 1947. se je dvignilo število prebivalcev na 12,264.000, v letu 1948 pa na 12,408.000. V dveh letih je število prebivalstva torej narastlo za skoraj 400.000. Lani se je rodilo 283.953 otrok, umrlo pa je 141.654 ljudi;, prirodni prirastek je znašal 145.299. Precej ljudi se je tudi vrnilo iz tujine. Od osvoboditve do konca letošnjega junija se je vrnilo na Češkoslovaško iz Francije 12.893, iz Jugoslavije 5184, iz Nemčije 4035, iz Poljske 10.275, iz Avstrije 11.060, iz Sovjetske zveze 42.541, iz Romunije 18.030, iz Madžarske 65.334, iz ostalih držav Sveta 17.454.
Slovo bolgarskega ljudstva
od svojega voditelja in učitelja
Bolgarsko ljudstvo se je z velikimi pogrebnimi svečanostmi poslovilo od svojega voditelja in učitelja Dimitrova. Pretekli četrtek je pol milijona Bolgarov pričakovalo na
brhke in zajetne Čehinje pridno pomagajo graditi Moke v Češkoslovaški republiki
stanovanjske
in dnevno prehajajo na jugoslo-vajuslti teritorij, da bj izzvali incidente. Jugoslovanska vlada je v zadnjem času poslala že dve noti, toda albanska vlada je obe zavrnila brez kakršnega koli odgovora. Jasno je, da se provokacije nadaljujejo, ker hočejo, da bi jugoslovanski graničarji prekršili obmejna pravila. S tem hočejo doseči, da bi se naklon j e-hest albanskega ljudstva do ju-slovanskih narodov zmanjšala ter da bi odvrnili številne Al-
bane e, ki dnevno beže preko meje v Jugoslavijo.
Češka tovarna strojev «Skoda» je bila znana v svetu kot ena ftiued najčaiidnojžih tovarn. Toda stroji, ki so jih iz te tvornice poslali v Jugoslavijo, ne kažejo ravno največje solidarnosti. Rudarski bager j L, ki jih je Jugoslavija naročila in bi jih morali poslati v začetku leta 1948, so prispeli v Jugoslavijo šele letos aprila, monterja-strokov-njaka pa niso poslali čeprav je bilo tudi to v dogovoru. Jugoslovanski delavci so se lotili Sami montiranja. Vse dele so morali Preč' Uti. ker so bil; v notra-ostanki železnih odpad-
kov, ki bj zavirali hitro in precizno delovanje bagerjev.
Jugoslovanski delavci, ki so čistili in montirali bagerje, ki so zdaj že v pogonu, ne morejo verjeti, da je češki kontrolor strojev v tovarni «Skoda» tako površen. Razlagajo si slabo stanje poslanih strojev kot namerno sabotažo, ki naj bi «pomagala» jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu pn njegovi gradnji socializma.
* * *
Posledice pristanka štirih zunanjih ministrov, da ostanejo koroški Slovenci pod Avstrijo, so že vidne. Partijska tiskarna «Volksverlag» v Celovcu je ustavila tiskanj« «Slovenskega vestnika», ter navedla kot razlog «politična nasprotstva med avstrijskimi komunisti in koroškimi Slovenci».
Komunistična partija Avstrije je ob podpori zapadnih imperialističnih držav in Sovjetske zveze prišla na svoje, saj je še pred resolucijo IU jasno izjavila, da ]e proti priključitvi Slovenske Koroške Jugoslaviji, t.j. proti samoodločbi malega naroda.
Komunistična partija Avstrije se je s tem novim dejanjem postavila na pozicije avstrijske reakcije in po tem ne moremo pričakovati, da bo ščitila slovensko narodno manjšino pred napadi avstrijskih Šovinistov.
Uspehi gospodar-skega sodelovanja med Poljsko in Češkoslovaško
V dveh letih, odkar je bila podpisana pogouba o gospodarskem sodelovanju med Poljsko in Češkoslovaško, je med njima gospodarska zamenjava stalno naraščala. Leta 1945. je znašala trgovinska izmenjava med obema državama le 50 milijonov Kčs, leta 1946. se je dvignila na 170 .milijonov Kčs. Od 1. julija 1947. do 30. junija 1948 po podpisu gospodarske pogodbe je znašala zamenjava skupno z investicijami 3 milijarde, 100 milijonov Kčs, v letu 1948-49 pa na 6 milijard Kčs. Zlasti uspešno se razvija sodelovanje med Poljsko in Češko v industriji. Razne industrijske panoge obeh držav so med seboj navezale stike, v nekaterih pa so naložili investicije v skupni režiji. Obe državi sodelujeta tud» v prometu, v poljedelstvu pa so koordinirali planiranje posebnih kul tur. Vzajemno sodelovanje med Poljska in Češkoslovaško se uspešno razvija tudi v ostalih panogah gospsxfeir-stva. V zadnjem času so sklenili tudi dve pogodbi o žeteaniiJkem prometu.
sofijski centralni postaji prihod vlaka s posmrtnini ostanki predsednika Dimitrova. Ob prihodu vlaka so začele tuliti vse sirene v mestu. Člani politbiroja so dvignili krsto in jo položili na topovsko lafeto, na kateri so jo 'prepeljali v parlament. Tu je ostala do nedelje. Posmrtnim ostankom Dimitrova se je poklonilo na stotisoče ljudi iz Solije in ostalin kraiev Bolgarije, sprevod mimo krste Je trajal noč in dan cd petka do nedelje. Na mrtvaški oder so položili vence vsi diplomatski predstavniki; skupno je bilo položenih nad 2848 vencev.
V nedeljo ob 14.43 je krenil iz parlamenta proti začasnemu mavzoleju pogrebni sprevodi s člani bolgarskega politbiroja ta» 25 komuni, stičnimi voditeiji « ramiti držav na cero, ko so polotili krsto pred ma vas te j, je imel minister za umetnost in kulturo Cer ven kov slovesa! nagrobni govor. De Jat je: «Dimitrov je umrl, toda njegovo delo ga bo preživeto, g»j»i o« je dal vzgled delavskemu razredu, kmetom in izobražencem. To njegovo deio ne bo umrlo nikdar. Zgraditev socializma v Bolgariji pa bo najiepši spomenik, ki ga laMso postavimo v spomin našemu ljubljenemu voditelju.» Ves čas pogreba so tulile tovarniške sirene, ko pa so položili posmrtne ostanke predsednika Dimitrova pred začasni mavzolej na glavnem trgu Solije, so obmolknile. Nato so sledile še tri minute molka.
Po Crevenkovu so spregovorili drugi bolgarski voditelji, posmrtne ostanke Dimitrova je pozdravilo še »3 voditeljev kounmističnih partij, vsak v svojem jeziku.
Ob 15.48 so člani politbiroja KP Bolgarije prenesti truplo v notra. njost mavzoleja, 3444 pevcev pa je zapelo ob streljanju topovskih salv « tat er nacionala». Potem se je začel mimohod vojske in vsega ljudstva.
Bolgarska vlada je sklenila ustanoviti «Bed Georgija Dimitrova«, ki bo odslej uajvišje bolgarsko odlikovanje.
Iz kuhurnega življenja hižiškili srhov
V teh dneh je bil v Budišinu redni letni občni zbor «Mačice Serbslce». Na programu občnega zbora je bilo več znanstvenih predavanj, od katerih sta bili najbolj zanimivi predavanji «Iz paleolitične v, slovanska dobo Lužice» in «O zemljepisnih imenih v obeh Lužicah» (Gornji in Dolnji); Na občnem zboru so tudi sklenili, da preimenujejo «Mačico Serbsko» v «Domovino», ki bo reprezentativna organizacija lu-žiškosrbskega naroda. Posamezne skupine vsenarodne organizacije «Domovina» pripravljajo za letošnji september svoj program. Ta mesec bo<k> v obeh Lužicah izvedli akcijo «Mesec lu. žiškosrbske kulture». Posamezne skupine bodo tekmovale za najboljši program in jih bodo nagrattrti g knjigami.
Na merooajnem mestu v Pragi
odločno zanikajo vest, ki jo je razširil vatikanski radio, da je prišlo d-i nemirov v Bratislavi ir, Okolici. V slovaški prestolici vlada popoln mir.
Na Poljskem so zaradi gospodarske sabotaže obsodili na smrt dva ravnatelja pokrajinskega urada za zbiranje starega železa. Obtožena sta bila, da sta razdrla stroje, ki so bili še v dobrem stanju in s tem povzročila 900 mi. lijonov zlotov škode.
V	Sovjetski zvezi bo v kratkem konferenca sovjetskih pobočnikov za mir.
V	Pragi se je pretekli petek pričel kongres v okviru češkoslovaških In francosk h zdravniških dni. Dela kongresa se je udeležilo 30 francoskih zdravnikov, .
List «Izvestja» je prejel ob svoji 10.000 številki «Red rdeče delavske zastave» za svoje delo v vzgoji množic v duhu Leninovih in Stalinovih idej.
Predstavniki združene socialistične, liberalno-demokratične in krščansko^iemokratične stranice eo se sporazumeli, da nastopijo pri prihodnjih volitvah v sovjetski coni Nemčije z enotno listo.
V	soboto 9. julija so se končala gospodarska In politična pogajanja med Turčijo in CSR, ki so se vršila v Pragi na ministrstvu za zunanjo trgovino. Sklenili so novo trgovinsko pogodbo z veljavnostjo do dne 30. junija 1950.
Sovjetska zveza in Češkoslovaška republika sta sklenili nov trgovinski sporazum. Na podlagi tega sporazuma bo SZ dobavila CSR v teku letošnjega leta za 200 milijonov Kčs raznih proizvodov.
Bolgarski pop Jon», ki se je
udeležil proslave '(Slovanskega dne» na Slovaškem, je izrazil svoje začudenje, zakaj i eškoslova-ška katoliška cerkev ne podpira ljudskega režima. Dejal je, da vi. šoki katoliški dostojanstveniki uživajo popolno svobodo in podporo tf-žav e.
Češki list «Svobodno slovo» obtožuje Vatikan, da hoče povzročili i upad na države, ki gradijo socializem.
V	AkUnbinsku v Kazukistaau so odkrili zbirko 1500 rokopisov i»aj-večjih ruskih pisateljev, skladateljev, igralcev in državnike
Varšavsko vojaško soiiš'.e je ob-scailo na smrt bivšega voditelja desničarskih str a ik Adama Do. boczynskega, ki je bil obtožen protidržavnega delovanja, voiitm->tva itd
Louis Kanturek, predstavnik ameriške družbe za izvažanje ftl-mov za Srednjo in Vzhodno Evropo je v Pragi izjavil, da se bo odpeljal z letalom v Moskvo. S seboj bo vzel 25 filmov, ki jih bo pokazal sovjetskim funkcionarjem ea kinematografijo.
Madžarsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo kardinala Mtnd-ezentyja, ki je bil svojčas oteo-jen na dosmrtno ječo.
Češka policij» je aretirala patra Ludvika Smerilka, tajnika i« tol. mača papeževega apostolskega nuncija v Pragi.
Med argentinskimi strokovnjaki in češkoslovaško delegacijo so pogajanja o dobavi čeških strojev Argentiniji. Argentinija bo plačala te stroje s svojimi proizvodi na osnovi kliringa.
Med Poljsko iu Finsko so podpisali trgovinsko pogodbo, po kateri bo Poljska izvozila letos v Finsko premog v zameno za baker, pa pir, celulozo, koncentrat cinka in druge proizvode, k: so potrebni poljski industriji. SkupnSa vrednost blagovne zamenjave je določena na 13 milijonov dolarjev.
Agencija France Presse javlja, da je bil pred dnevi aretiran mi aistrski svetnik v predsedstvu madžarske vlade Andrej Rosta. Razen njega so baje aretirali še nekatere vaditelje madžarskih ra dijskih postaj in novinarje.
__TO JE M AÈ A SVOBODA..........................................................................................................................................................................................
iìllì!!l'llMÌt!tiìl|,|l|IMIIÌl)llll>llliiillllllllllllllllllllllilllllillllll!!l!llllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllll!lllllllllllllll>lll...HHIIIlIlfll...Illlllllllllllllllll...Hill.Illlllllllllllllll...IHIII
Istrsko ljudstvo se zaveda, svoje velike dobrine — svobode in jo zna tudi ceniti. V tej svobodi gradi, tekmuje, se tudi žrtvuje, ker ve, da mu bo vsaka žrtev poplačana s stoterim sadom.
So pa še redki ljudje V Istri, ki ne razumejo te svobode, ki je ne cenijo, ker so preveč zabubani v svoje lastne interese, ker ne. znajo pogledati preko plota, ker so še sužnji svojih predsodkov. Tem redkim poedincem in mnogim v Trstu in še dalje v svetu bi hotel povedati, kaj. je svoboda, ta naša svetla in ž\va svoboda, da bi jo lahko otipali in občutili.
Tega si nisem izmislil sam, niti ni to kaka moja trenutna muha. Meki tihi večer, ko je bilo morje pokojno, ko so črički peli svojo pesem, sem šel obiskat nad Izolo prijatelje, ki so me povabili v goste. V rebri, ki se spušča proti Bandelju se beli hiša in pred hišo so bili kljub pozni uri še v pogovoru o delu in, vaških dogodkih. Prijazno so me sprejeli in kramljali smo dolgo v noč.
Razgovarjali smo se o svobodi. Svoboda je tu, občutena, kot morda nikjer drugod v novi Jugosla-
viji. Istrani so mnogo trpeli, dolgo vzdihovali po njej in si jo skupno s svojimi brati priborili, zato pa jo tako cenijo. Ze lega Istre je taka, morje ji odpira vrata v svet ter jo sili k napredku, k širšemu razgledu. Človeku, ki pride iz Soške doline, s kameni-tega Krasa, iz ozkih tolminskih, cerkljanskih in idrijskih grap, iz temnega zelenja notranjskih gozdov si tu ob morju razširi obzorje, modra gladina ga s svojo prostranostjo prevzame in vabi.
Istrani so zato prvi občutili nevihto, ki jim je. prinesla čez morje dolgo suženjstvo, ki jim je v imenu rimske kulture, namenjene samo za izbrance, ki so jim sedeli na vratu, zastirala njihov pogled v svet, jim zavirala vsako misel po napredku in učenju. V, svojih pogovorih se spominjajo teh let kot more in se zato to-, liko bolj vesele svobode.
Dolgo smo se razgovarjali a črnih dneh preteklosti, o borbi, o osvoboditvi in o sedanjih dneh, ko si z napori gradimo lepšo prihodnost. Ko sem se poslavljal od njih, so mi dejali:	«Pa napiši
kaj o tej naši svobodi, povej
onim, ki je nošeno videti, kako nam je draga, kalco smo v njej zaživeli, kako smo šele sedaj postali ljudje.
In hotel sem začeti pisati o svobodi. Napotil -sem se v naravo, da dobim pod košatim drevesom, med zelenjem in ob pogledu na to naše modro morje navdahnjenja, da lepše izpovem svojo misel. In
Pagon dndial Ggaleu
glej, na cesti srečam starega znanca, vsega zagrenjenega, ki tako rad godrnja in ne vidi lepote nikjer, ne ve, kaj je. svoboda, živi samo zato, ker so ga od nekod vrgli na svet ter se vleče skozi življenje kot megla, kot staro, izgarano kljuse.
Trudno me vpraša, kaj je novega po svetu. «Pojdi z menoj, pa boš videl!» Začudeno in vprašujoče me pogleda in si misli: «Bog pomagaj, zmešalo se mu je!» Na griču nad Koprom sva se osedla v senco širokih listov brajde. Od dogodkov v svetu sva prešla na naše življenje, na ta košček
Istre. Ko sem mu dejal, kako je Istra vzcvetela in se razbohotila v svobodi, kako se Istrani prebujajo iz stoletnega spanja, me je neverjetno pogledal in nenadoma dejal: «No, kaj pa je prav za prav svoboda in kje jo sploh vidi?»
Vide! sem, da še ni znal najti prave poti, da se ne zna posloviti in odtrgati od preteklosti in pogumno stopiti v družbo novih ljudi, pa sem mu začel pojasnjevati, .kaj je svoboda in odkrivati njene sadove tu, med našim ljudstvom.
«Opazujva in poslušajva skupno», sem mu predlagal. «Odpri oči in prisluhni, pa boš videl in slišal in občutil marsikaj!»
Ali si videl nekdaj tako mnogo mladine v delovnih brigadah, tečajih in šolah? — Ne, nisi videl!
Ali si videl nekdaj tako brezskrbne obraze ljudi, nič strahu in groze v očeh — Ne, nisi videl!
Ali si videl, kakšne so bile nekdaj te vasi? In kakšne so danes?
Ali so šli nekdaj ljudje po opravljenem delu tako brez skrbi k počitku, ali si slišal nekdaj tako navdušeno peti našo mladino?
Prisluhni tem ljudem, kaj da-
V JUGOSLAVIJI IZDELUJEJO PREKOOCEANSKE PARNIKE
60%
r£A(wtlVAl„ d mm dh
Tam, kjer so danes delavnice ladjedelnice «Tretji maj», so bile pred štirimi leti same insevine. Stroje iz prejšnje ladjedelnice so odnesli Italijani, a kar so oni ju-stili, še Nemci. Nam ni ostalo ničesar.
Potreba hitre obnovitve države je zahtevala, da se obnovi tudi ladjedelnica. Nalogo je prevzela partijska organizacija ter za njo še sindikalna. Ciani partije so dali primer požrtvovalnega in vzornega dela, sledil jim je ves ostali delovni kolektiv.
Cez malo časa so bile odstranjene ruševine in dvignjene nove delavnice. Strokovnjaki: kovači, ladijski tehniki, graditelji ladij, elektrotehniki itd. so obnovili stroje in jih usposobili za delo. «Tretji maj» je začel z delom.
Od takrat dalje je podjetje uspešno premostilo mnoge težave in krize. V njegovem razvoju ga ni ovirala niti mahinacija italijanskih imperialistov in klero-fašistov, ki so izpeljali strokovne delavce v Italijo. Na njihova mesta so stopili tisti, ki so se odločili, da se bore za izgradnjo socializma in da v delo vlože vse svoje strokovno znanje.
«Tretji maj» je dal velik delež v obnovi in izgradnji jugoslovanske mornarice. Najprej so v njem obnavljali manjše plovne objekte, vlačilce in ladje za obalno plovbo, a že pri kraju prvega leta petletke je bilo podjetje usposobljeno za večjg dela, obnavljala je prekooceanske ladje in pričela z graditvami novih. V začetku drugega leta petletke je ladjedelnica splovila prvi veliki prekooceanski parnik, a nekaj mesecev za tem že drugega: «Zagreb» in «Skoplje». 14 mesecev je trajalo opremljenje «Zagreba», končno je bil 19. junija popolnoma dovršen. Po nekoliko kratkih poskusnih Vožnjah je «Zagreb» krenil na prvo svečano potovanje.
Na motorni ladji «Zagreb»
Nedelja 19. junija.
Nad Reko, Kvarnerjem in Učko pa.vse tam do,Cresa in «Velikih vrat» visi tanka zavesa umazanih sivih oblakov. Hladno je. Na morju veje veter, ki preti, da se spremeni v burjo. Qsem ura je minulo. Iz ladjedelniškega pristanišča počasi, z muko prihaja viacilec «Udarnik», ki so ga prav tako zgradili v ladjedelnici «Tretji maj», ter s svojimi močnimi stroji vleče «Zagreb», ki je svečano
okrašen. Na krovu je polno potnikov.
Z «Zagreba» pada v morje vrv, «Udarnik» se odmakne ob stran, a veliki sivo-modro pobarvani parnik požene svoje nove stroje. Mimo reške luke proti Kraljevici in dalje proti Podvelebitskemu kanalu krene na pot.
«Zagreb» je tovorna ladja, toda na svojem prvem potovanju je vozil potnike. To so člani delovnega kolektiva-udarniki in tisti, ki so se najbolj odlikovali pri njegovi graditvi. Poleg njih so na krovu predstavniki uprave ladjedelnice, pomorskih podjetij, predstavniki ljudskih oblasti, masovnih organizacij in vseh večjih podjetij na Reki.
Ko vozi ladja mirno obmorskih krajev, jo navdušeno pozdravljajo. Delavci, ribiči in kmetje Hr-vatskega Primorja se vesele svoje velike nove zmage v izgradnji socializma. Ponosni so, ker verujejo v zmago, v katero jih vodi partija s tov. Titom na čelu.
Pod vodstvom brigadirjev in udarnikov ter članov posadke si potniki ogledujejo ladjo.
«Glejte, to so naše kabine», kaže mornar. «Niti malo se ne razlikujejo od potniških. Nobena pomorska država na svetu ne posveča toliko pažnje pomorščakom kakor naša. Ko v inozemskih pristaniščih pridejo ljudje v naše kabine, se ne morejo dovolj načuditi in verjeti, da so to kabine navadnih mornarjev. Potniki se spuste nato v oddelek za stroje, nekateri celo do ogromnih osi, ki obrača vijak. «Preko 20 let sem delal v znanj ladjedelnici v Tržiču», razlaga skupini potnikov tri-. kratni udarnik in brigadir Andrej Černigoj. «Toda lahko trdim, da je «Zagreb» parnik, na katerega je lahko jugoslovanska ladjedel-niška industrija ponosna. Kjer koli bo plovil, bo dostojno repre-zentiral socialistično Jugoslavijo. Srečen sem, da sem doprinesel svoj delež pri graditvi tega parnika.
«Zagreb» razvija vse večjo brzino. Dosegel je svoj maksimum.
Hitro vozi, zelo hitro, toda nam beži čas še hitreje. 2e smo pred Crikvenico, že v Selcih, kjer ladja obrača proti obali. V tem tihem, skromnem toda lepem kopališču smo imeli svečanost.
Ravnatelj ladjedelnice tov. Vu-
(Nadaljevanje na 10. str.)
(Slavnostno okrašena ladja pred spovitvijo
nes govorijo. Nič več o vojni. In dina, in vojaki, in to u vseh treh poglej, kaj danes delajo. Ali	«Vstanite sužnji iz pro-
di!: tam v Marezigah rasle velik' s va'")>
in lep zadružni dom. Gradijo 0^*°^ t\ Wik° ™Vedel VeUko
hsti ljudje, ki so se uprli fasiz-p na-e lastne moei) u ustvarjal.
mu že od vsega začetka.	nost vseh novih ljudi za lepšo pri-
Pa še poglej, tja pod Marezigetodnost. Pa se mi zdi, da ja že
v 1’anganel. Tudi lam gradijo za-Aar dovolj. Sam moraš poskusiti
družni dom. In v Šmarje se ozri,^5® t0’ občutiti in pri tem tudi
kjer je vse živo na novi cestwj?™gtati-.PridružiiSf! množicam,
Kako rase vas iz ruševin' Pa še us£“aUaio K nelahkih pogojih Kako lase vas iz lusevm. Pa sekvoje lastno gospodarstvo, ki je
dalje poglejva, še bolj prisluhnile, in bo še bolj neodvisno od
va, prijatelj!	kapitala posameznikov. Ne bodi
Ali si slišal, kako tudi v Buj^e^' šieua in slepo nemisleče orod-
ščini gradijo zadružne domovejtf. - r°kah nekaj posameznikov,
šole, ceste? In kako nastajajo ^	izkoriščati, za dosego
ve obdelovalne zadruge? Kaj tudiU^ SblUUl boi "se ^dovolj-
ki prevzame človeka, kadar lega nisi videl in slišal, U nevermkodeluje & naprednimi ljudskimi Tomaž, ti večni nezadovoljnež irtpnpžicami za velike stuari; za godrnjač? Si vsaj slišal, da lod^čjo kulturo, za bratstvo, za poni več grofov, ki bi jim obdelo-fi£,;co resničnega sodelovanja med vali zemljo koloni-sužnji? Toda I0|.,aiot£i- Bo* videl, kakšno spro-še ni vse, potrpi, tovariš!	te bo Prevzelo, ko boš so-
ar .	-, j	.Pe£oua! za resnično bratstvo v
AU si pi-ej kdaj slišal, da bi »hsakdanjih odnošajih med ljudmi, bili ljudje, ki bivajo tod, tako lo-|k! jih je razvoj borbe poslaui! na variški. Ne...., nisi slišal! Ali sOe^Hdžaje napredujočega žarišča tedaj, ko so bili v verigah su-Fi<^s{cc demokracije nasproti umi-Ženjstva, smeli govorili o l}rat‘ìa^oderhu izkoriščevalskemu svetu, stvu, o enotnosti med SlobencM	P. A. — Ogarev
Italijani in Hrvati?: Ne, ker si jih čakali zidovi tam p Kop Videl si te ogromne zidove, kjeA so bili zaprli vsi taki ljudje, so si upali govoriti q svobodi bratstvu in Komunizmu. In seda; ni več teh zidov. Na njih ruše nah bodo zgradili šolo za naše tovariše Italijane. Ali si opazil, kako spreminjajo lice v.sa mesta ob obali in vasi v notranjosti?
Se eno vprašanje. Ali so Istra--ni kdaj poprej natrpali slavni ® trg v Kopru, kot so ga sedaj, ko so šli pozdravit predstavnike nove Jugoslavije, nove Slovenije?
JAN HUS
češki narodni buditelj
6. julija je ves češki narod svečano proslavil spomin na velikega mučenika Jana Husa, ki ga je cerkveno sodišče v Konstanci 6. julija 1415 obsodilo zaradi krivoverstva na smrt na grmadi, ves češki tisk pa je pisal o pomenu Husovega življenja in dela.
Razdobje ob koncu 14. in na začetku 15. stoletja je bilo na Češkem polno razrednih nasprotij in trenj. Bogata cerkev s premožnimi prelati in siromašnimi kaplani, močna fevdalna gospoda in osiromašeno drobno plemstvo, napredujoči obrtniki, podjarmljeno podeželsko ljudstvo in mestni siromaki so že s samim svojim obstojem dajali vzrok za socialne nemire.
Velika večina češkega ljudstva je živela v velikem pomanjkanju. Plemiči so izkoriščali svoje kmete, mestni siromaki pa so živeli od danes do jutri. V tej dobi, zreli za družbene preobrate, so imeli govori prvih reformatorjev globok odmev. Razni pridigarji so kritizirali cerkev,- ste-
prheološka izkopavanja na Diodo
08 začel b lui lekdmleqa Mada~ ljemwa Uejòkih izkopa mii/
Nadaljevanje iz prejšnje šfevilke
Najlepši primer je velika
'kropi n	vc’fv.i
Ali si videl prej v njih očeh takš" an.8 * * bonasia zaponka, dekori-no odločnost in samozavest? Kako .	.. lntračni pleteninasti orna-
veljka moč veje iZ teh množic! Irt os] 1	**' 0Èituje prepajanje sta-
li se jim še danes ne moreš prn ,D.| Yensl<e kulture s karolinškimi bližati ter skupno z njimi graditi )U1'V1.‘ Dalie so prišle na dan fi-boljše dni za nas vse?!	tr„a 'z brona z železnim jedrom, s
„	.	.	,	.	.	.	,	• , 0S°m v sredini, okoli katerega'je
To je svoboda to je demokrac I polj, kl jih obrobljajo kraki in
ja, tovariš, ki ze ne marea najblvorijo kras v obukl kolesa s petCro prave potK Uem, da jo tsčeš in btfcreèkamii železna broša štirioglate jo jad tako občutil, kot jo občtlSblike s konkavno vzločenimi stratim jaz.	thCait,i’ bronasta okrogla zaponka v
Saj ni tvoja krivda, če ne b‘*Pbliki vzvoda, čigar srednji del je diš vsega tega velikega življenjaif^Enjen in ozek, obe rami sta pa ki vre in kipi povsod. Tistih jeif0rni‘rani v lipov list, bronasta liki bi še nadalje radi imeli oblasirula Provincialno rimske oblike in nad teboj in tvojimi možgani. Do-p'bajlirana zaponka, na kateri je bro pa lahko veš zakaj. Da ne bif^obijen lik pantra v teku. Od videl vsega velikega poleta narOTak‘ta je navesti še redke ovratne da, ki se je sam sprostil vseh sti'Lerl*lce iz raznobarvnih steklenih ženjskih vezi. Da bi še nadalje” «od. majhen enakomeren križec, capljal v temi kol slepec in vprO'J*bk čekan divjega merjasca, ki ga
seval, kot si mene: Kje je svOj'\irn.el neki skelet v desni roki, in boda, kje je napredek, kje je resf. ‘ Preluknjane živalske zobe, ki pravo življenje?!	zapet? imel neki «troski skelet kot
Svoboda — tovariš so vsa ta zdjorož .nic° na desni roki. Orodja, reča polja pšenice, ki so jih ol)'tratnik lPozi in kraiki meči) in ke-sejali svobodni ljudje, ne več ko- Bu, ,* ^ na Bledu relativno malo. loni-sužnji. Svoboda so vsi listhnosi; o„.l<er?mika ljudje po krajevnih in ljudskih odborih, ki te danes tvojem jeziku sprejmejo in so na razpolago za vse, kar polij buješ. Svoboda je tudi tista oH Čuteno zapeta pesem, ki jo lahki slišiš vse dni, ker jo prepevfli<,| mladinske brigade, učeča se rnW
s*, “•>- nostj kot .......ima iste znaii,‘
mestni!'lraitlj| celotna staroslovanska ke-* hrapav 5 abo Prečiščeno zemljo in 'bienova’ -S cik'cak črtami, tako pavrSjnom val°vnicami, obdelano
šča žg'iZa *2k°P3nih skeletov dopu-tove	koncem izkopavanj go-
'ropološke sklepe. Iz števila
izkopanih skeletov se podaja, da je bila v zgodnjem srednjem veku o-troška umrljivost dokaj velika, enako kakor je bila tudi povprečna življenjska doba krajša kot je danes. Tudi človeška velikost je zaostajala za današnjo. Rekonstrukcija skeletov kaže mišičaste in nekoliko čokate postave; večidel' sledimo dolgoglavosti in širokim obrazom. Očesne votline so pravokotne, spodnja čeljust pa ima vogale zavihane navzven, kar je po naziranju prot. dr. Škerlja vodilna oznaka za prastaro evropsko prebivalstvo in bi bila potemtakem prt roki domneva, da so blejski okostnjaki rezultat predhodnega, križanja slovanskega in iiirsko-keltskega prebivalstva.
Prvi problem blejskih najdenin je vprašanje njihove časovne določitve. Čeprav izkopavanja še niso zaključena, se navzlic temu da izreči nekaj pripomb k njihovemu časovnemu okviru. Ponavljajoče se zaokro žene enote kulturnih elementov imenujemo v arheologiji, umetnostni zgodovini in narodopisju kulturne Upe, njihova zemljepisna ozemlja pa kulturne kroge. Materialno kulturo v prvem času po naselitvi od Avarov odvisnih Alpskih in Panonskih Slovanov uvrščamo tedaj v tako imenovani keszthelski kulturni tip, ki obsega tudi Avare, ki so spričo svojega gospodujočega družbeno političnega položaja napram tem Slovanom vtisnili tej kulturi njim
svojstven pečat. S prihodom Karantanije pod Franke sredi 8. stol. in zlomom avarske države na začetku 9. stoletja pa keszthelski kulturni tip odmre in se je na njegovih temeljih razvila v vzhodnoalpskih pokrajinah kettlaška, dalje na jugovzhodu pa betobrdska kultura. Zamenjava avarske nadoblasti s frankovsko, ki je dobila svoj odsvit v družbeno gospodarski in politični
c/lngrGlab ij fiS
ureditvi, je povzročila tudi kulturno preusmeritev, ki sc. Izraža v novo nastalem kettlaškem in belobrd-skem tipu. Spodnja časovna meja
kettlaške tipologije je torej sredi 8.
stoletja. Ker ni bilo na blejskem
grobišču odkritih nikakih predme-
tov keszthelské kulture, ampak so
z eno samo belobrdska izjemo vse izkopanine kettlaške, je druga polovica 8, stoletja najzgodnejše razdob-
je, ki mora priti za uporabo raziskovanega blejskega pokopališča v
poštev. Ta čas pa je že doba karo-linš-kega nasilnega pokristjanjevanja; le-to ni takoj prineslo konca slovanskega poganstva, ampak je spočetka še v marsičem dajalo koncesije pred pokristjanjevanjem obstoječim razmeram. Zaenkrat še ni rešeno, če smemo razumeti pod cerkvenimi
LOV MA RIBE	KM )
Podmorski lov na ribe je razmeroma nov šport. Pred petimi leti je bilo v Italiji n. pr. komaj kakih sto takih ribičev, sedaj pa jih je že nad 10.000. V začetku so uporabili frače, kakršne uporabljajo za lov na ptiče-Namesto kamenčkov so rabili puščice. Nato so uporabljali ročne harpune in so ostajali dolgo časa pod vodo. Bili so bolj podobni žabam kakor pa ljudem. Sedaj se je ta šport zelo spopol-nil. V ta namen so se ustanovile posebne panoge industrije, ki izdelujejo posebne vrste pušk, maske in plavuti. Toda za ta predmete je toliko povpraševanja, da mu ne morejo zadoščati. V zadnjem času se je lotilo izdelovanja teh predmetov, tudi veli-
ko industrijsko podjetje za gu mijaste izdelke Pirelli.
Pri tem novem športu je mnogo bolj privlačen kakor 'ov sam pogled v morske globine, ki so včasih prav pravljične.
Podmorske ribiče delijo v tri razrede: v majhne ribiče, ki se sputijo do treh metrov globine in ki levijo vse ribe ne glede na njih kakovost in težo; v srednje, ki se spustijo do desetih metrov in lovijo zlatobrove, ciplje itd. ter končno veiike ribiče, ki se spustijo v globine nad 10 m in lovijo ribe od 3 do 20 kg teže.
Uspeh lova na ribe jc mnogo odvisen od tega, ali je kdo v določenih vodah že ribaril. Kjer se tak ribič prvič pojavi, Se ga ribe prav niq ne ogibajo ko pri-
n
de drugič se že oddaljijo na £rov Se Pd^Pijo kakih 20 me-
^d. &,kakih 10 do 20 -
metrov.
Tak lov na ribe ni posebno žak; vse je odvisno od' tega, a*1 * * * je ribič treniran in koliko ener' gije porabi, ko se potaplja P00 vodo in ko se dviga.
Izkušenj ribiči Se spustijo P°j vodo s pravo eleganco, z gla^ navzdol in z navpično lego telcsa' Pri tem jim pomagajo plavžu Kdor jo na čolnu, šteje čepe *. plutovine in ve, koliko globoko se je ribič spustil. *' ribiči lovijo ob strmih obalah ‘ ob obrežju, se spustijo do dna ** se ustavijo pred luknjami, v * terih se rade držijo velike r‘b, Ko pridejo pred luknje, pogl6«^ jo vanje in namerijo puško P' ^ ti ribi tako, da jo zadenejo
Pijo	se ahko poto-
halih- 2'5 metr°v orez avlodi-rilji- a z navadno masko. Ko jo b Ladiha skozi cev, se pokaže-morski površin; številni dva)?' mehurčki. Ribič udari kp • at na konopec, tako da or.i, n_a čolnu, ve
Pii Vi
da je vse v Ce bi tega ne storil, ga ^na čolnu takoj potegne iz Vod;' .^°gled' na takega ribiča v
Pčai-
nekai čudovitega. Skozi
hioi-jkSc ^ kakor kako bajno
vidi v° božanstvo. Ce ribič ne
VR!akn)i ribe, se ponovno po-ve štirli zagleda ribo, iz dalja-®asčiCa '.metrov ustreli nanjo in hdško n'10 Prebode. Nato spusti a dno ter se zopet vrne
na površje, fu ;e navži;e zraka, nato si nadene on levo .-oko posebno rokavico ter se spusti v vodo. 7, levo rojco zn girai; j za dolgo k'-vinasto puščKo Ki -e močno odraža po svoji barvi od temne barve kamna in mahu. Ribič se bori z ranjeno ribo, voda postane kalna, dokler se po nekaj sekundah spet ne razčisti. Vsakikrat ni lahko prinesti ribo na površje. Da ribič ribo užene, j'; zapiči dva prsta v velike mehke oči pri čemer se riba več ne zgane.
Ribiči imajo veliko potrpljenje. Večkrat so pod vodo do dve uri, kar pomeni, da se morejo po 60 krat potopiti vanjo, če zdržijo v njej po dve minuti, kar pa j« že rekord. Za mnoge ribiče je dovolj, če ostanejo pod vodo minuto.
Najboljše priporočilo za ta lov je naslednje: določiti ločno kje je plen, potopiti se v vodo brez vsakega šuma, kajti ribe so ze-
lo občutne za zvok in se hitro prestrašijo, spustiti se v isto globino, kot je riba ter ustreliti vanjo s strani in ne iz višine, tako da se laže zadene.
Pri tem lovu so tudi nekatere nevšečnosti. Po globini treh ali štirih metrov sliši ribič, kako mu šumi v ušesih in čuti trud-nost v glavi. Temu pa nekateri ribiči opomorejo s posebno pripravo, s katero si stisnejo nos. Nekateri tudi priporočajo, da je treba na vsak meter izdihniti nekoliko zraku v nos, tako se čuti manjši pritisk na bobenčke. Na ta način se ribič počuti v globini 20 metrov, kakor da bi bil v globini 2 ali 3 metrov.
koncesijami tudi nadaljevanje načina predkrščanskega, poganskega pokopavanja, ki na svojih pokopališčih ne pozna nobenih cerkva in daje poganski religiji ustrezno, mrličem za nadaljevanje življenja v onostranstvu v grobove vse tostvar-ne potrebščine. Brez dvoma pa so na Bledu najkasneje 1. 1004 nadomestile vse morebiti še preostale poganske šege .crščanske navade, kajti tistikrat je dobil briksenški škof podeljen Bled v svojo posest. Po tem letu morajo na škofovskih tleh nujno prenehati vse ostaline poganstva, t. j. tudi način pokopavanja in predstave o posmrtnem življenju, Da pa je staroslovansko grobišče na Bledu izrazito predkrščanskega značaja, je nesporno. Do najdrobnejših izsledkov arheoioško-zgodovinske interpretacije je časovno obrobje blejskega grobišča po eni strani 'sredina 8. stol., po drugi strani pa preval 10. v n. stoletje.
Spričo za zdaj samo delnega razbora blejskega groblja m njegovega gradiva morajo biti iz njega izvirajoče arheološko zgodovinske sinteze prepuščene poznejšemu času. Zaenkrat 'je možno le bistveno nakazati njihovo poglavitno znanstveno problematiko. Antropološko se postavlja v prvi vrsti razčlenitev dojemljivega odnosa staroselskega prebivalstva do Slovanov, ki se ga more, kot izgleda, dobro posneti. Arheološko zgodovinska vprašanja so krajevna določitev izdelovanja blejskih najdb in njihova vzporedna najdišča, proučitev dopustnosti podmene o posebni gorenjski varianti kettiaškega kulturnega tipa, raziskava kulturnih in trgovinskih stikov Gorenjske s slovanskimi predeli Panonije. Problem porekla zaponk z živalsko dekoracijo pantra in z okrasom pleteninaste ornamentike sega še v umetnostno zgodovino. Popolnoma zgodovinska naloga pa je diskusija o družbeni interpretaciji blejskih najdb. Dognano je, da je pri Alpskih Slovanih najkasneje sredi 9. stoletja predfevdalna družba dokončno zatonila in je nastopil že pravi fevdalni red; diferenciacija v fevdalni antagonizem zemljiških gospodov in zemljiških podložnikov je izgotovljena. V grobovih opazne stopnje družbene razcepljenosti (raznotera množina nakita in. opremljenost grobov, odkoder je razvidna večina družbeno nižje stoječih pokopancev) bodo torišče najvažnejšega obdelovanja blejskega materiala.
ber tedanjega družbenega reda in glavno zaščitnico srednjeveškega fevdalnega reda. Pridigarji so žigosali trgovino s svetimi stvarmi (simonijo), razkošno življenje duhovnikov in laikov ter zahtevali, da se mora cerkev o-čistiti; poleg tega pa so imele njih zahteve tudi socialno vsebino, saj so terjali pravico za preprosto ljudstvo.
Med temi pridigarji je bil najbolj znamenit Jan Hus. Boril se je proti nepravilnostim, cerkvi in kritiziral tedanji družbeni red. Cerkev je zlasti razburjalo, da je zahteval siromaštvo za duhovnike in omejitev osebnega bogastva. Zato so ga s pretvezo krivoverstva zažgali na grmadi v mestu Konstanca na. Bodenskem jezeru. Ta zločin pa ni prestrašil čeških reformistov. Pristaši Jana Husa, husiti, so se vedno bolj množili. Husitstvo je postalo množično gibanje ter je dobivalo vedno bolj izrazite socialne in republikanske tendence. To gibanje se je po potrebi tudi vojaško organiziralo in z uspehom odbijalo napade tujih sovražnikov; doma pa je preprečevalo izdajo plemičev in bogatih meščanov. Vsa tedanja Evropa pod vodstvom križarskih zastav papeža in cesarja Sigmunda ni mogla premagati ju naši--ar 'husitskega gibanja.
Husitska revolucija zmagovala, idejno prepričevala in pridobivala veliko vojaško silo, ker se je naslanjala na najbolj široke množice preprostega ljudstva. Tudi zadnji siromak v mestih ali na vaseh je slišal iz ust husitskih duhovnikov zagotovilo, da je «tudi on kakor vsi drugi božji izvoljenec in določen, da z enakim delom prispeva z ostalimi k zbližan ju z nebeškim kraljestvom. Ce to prevedemo iz verskega simbolizma takratnih časov, je to jasna in odločna Zahteva po socialni pravici in družbeni enakopravnosti.
Ljudski tabori in zborovanja taborski potrošniški komunizem, ljudsko organizirana vojska, deželni kapitani in ljudski duhovniki, vse to je pjomenilo v onem razdobju velik socialni napredek, ki je najširšim ljudskim množicam omogočeval udeležbo pri vodstvu občin in dežele. Veliki razmah husitske revolucije, njene zmage na Vitkovu, pri Usti nad Labo, pri Domažlicah in drugod so bile delo zdravih sil češkega naroda. Slavne zmage husitske revolucije so bile dosežene s pomočjo najglobljega idejnega prepričevanja, enotne borbene volje vseh naprednih sil češkega naroda, vseh poštenih in zavednih mož in žena. Ob strani ni stala niti mladina in skupine komaj doraslih otrok so mnogokrat posegle v boj. Češki narod je pxmosen na svoje prednike, ki so mu še sedaj v vzgled, kako se mora boriti proti svojim razrednim sovražnikom.

^EGA
MM
£
O
\
\
Hi n.i o°
Rdeč dež v Oranu
V Oranu v Alžiru se je pretekli mesec dogodil čuden pojav, ko je nad mestom več ur lil temno rdeč dež. Pojav je nastal zaradi velike, ga oblaka rdečega prahu, ki ga je veter prignal nad Oran iz notranjih puščav.

VLAGANJE KUMARIC
Kumarice v kisu
Lepe, mlade, še tanke kumarice operemo v mrzli vodi, osnažimo vsako posebej z mehko krtaCo, dobro zbrišemo, stresemo v lončeno ali pološčeno posodo, jih nekoliko posolimo ter pustimo počivati kakih 12 ur. Med tem časom jih nekajkrat prcpoljemo. Naslednjega dne kumarice dobro obrišemo ter Jih zložimo čim bolj na tesno v kozarce. Med nje damo kak list vinske trte in prav malo popra (dila, koromača), ker ima močan duh ,nekaj olupljenih šalotk, celega belega popra in nekoliko gorčičnih zrn. Dobremu vinskemu kisu prilijemo četrt ali še več vode ter na vsak liter tekočine dodamo takoj v začetku (to je važno!) kavino žličko soli in pustimo, da kis zavre; vreti mora 6 minut. Ko preneha vreti, dodamo kisu na vsak liter po eno noževo konico salicila. Kozarce s kumaricami postavimo na večkrat zganjeno krpo, namočeno v vroči vodi ■ dobro ožeto, ali jih pa nekoliko segrejemo na robu štedilnika. Kis vlivamo počasi in kolikor mogoče vroč na kumarice. Ko se kis ohladi, zalijemo kozarce z raztopljenim lojem in ko se loj shladi, zavežemo kozarce nepredušno z dvojnim celofanom.
Večje kumare v kisu
Srednje velike, toda še mlade kumare prereži po dolgem na dva ali štiri dele, odstrani jim seme in mehki del, močno jih nasoli ter jih postavi za en dan v klet. Potem jih dobro osuši s prtičem in naloži v kozarce ali glinaste lonce; vmes potresi popra v zrnih, košček lavorjevega lista ter morebiti malo črne redkvice, lahko dodaš kak košček hrenovega lista in kak list od višnje. Zavri kis po gornjem navodilu, da ohladi ter zalij z njim kumare. Kozarce ali lonce pokrij in jih pusti dva dni ca miru, nakar kis spet odlij, ga prevri, ohladi in zopet zalij z njim kumare. Kozarce zaveži z dvojnim celofanom
Domača obrt v Sloveniji
Domača obrt se je v Sloveniji začela razvijati že zelo zgodaj, že pred 16. stoletjem ter obsega različne stroke, kakor čipkarstvo, izdelke iz lesa, lončarstvo, pletarstvo, tkalstvo in drugo.
Pozimi, ko počiva delo na polju, izdelujejo doma kmetje iz raznovrstnega materiala praktične, koristne in dostikrat izredno lepe predmete, ki pomenijo po zimi tudi njihov glavni zaslu-žek.
Najpomembnejša stroka slovenske domače obrti je čipkarstvo, ki se je začelo razvijati v Idriji ter se je od tam razširila v razne krajp Slovenije. Slovenske čipke domačega izdelka so že od nekdaj pomemben artikel za izvoz. Prve čipke, ki so jih žene izdelovale po strogo določenih, enostavnih vzorcih, je kmalu zamenjala nova vr. sta čipk, izdelanih v različnih vzorcih. Od tedaj žene, ki izdelujejo te čipke, vpletajo vanje najrazličnejše cvetlične in živalske vzorce, ki so značilna za- njihov domači kraj. Prav ta pestrost vzorcev daje poleg prvovrstne izdelave slovenskim čipkam posebno vrednost. Skozi vseh dvajset let težkega suženjstva pod tujcem, so idrijske žene' pod najtežjimi pogoji skrbno ohranile vzorce slovenske na. rodne čipke in s tem omogočile, da se danes učenke čipkarstva lahko okoriščajo z temi izredno lepimi vzorci.
Številne čipkarske zadruge in šole, ki so bile ustanovljene v Sloveniji po osvoboditvi v krajih, kjer je bilo cip-karstvo najbolj razvito, skrbe danes za pravilen razvoj te najpomembnejše stroke slovenske domače obrti.
Tudi leseni izdelki, ki so zlasti pomembni kot artikli šircke potrošnje, so že dolgo znani tudi izven Slovenije. Ti izdelki se največ izdelujejo v Ribniški dolini, okolici Velikih Lašč, Črnemu Vrhu nad Idrijo in v Godoviču. Tkalstvo v Beli Krajini, ki je bilo med vojno precej v zastoju, je danes ponovno oživelo. Laneno platno ter vezene tkanine izdelane po starih, originalnih vzorcih, so prav tako zelo va žen predmet za ižvoz. Po izrednih oblikah in izdelavi se odlikujejo lončarski izdelki, ki jih moramo prišteti med najboljše izdelke naše narodne keramike. Pletarski izdelki se izdelujejo največ v okolici Ptuja, kjer deluje ple-tarska zadruga in šola za pletarske izdelke. Tu izdelujejo različne torbice, čevlje in vrsto drugih reči potrebnih v gospodinjstvu.
iPebre je, #f«i ves
Kozice,
katerih smo kaj zasmodil, najlažje očistimo tako, da pustimo v njej vrelo osoljeno vodo ne.
aj dni ter nato pregrejemo ponovno vodo v sami kozici. Kar sprijeto na dnu, se kočilo.
je bilo nam bo samo iz-
Madeže da tako, da petrolejem in
* 9 *
od apna odstranimo s pojili najprej pokapamo s
V prejšnji Jugoslaviji je bilo življenje ljudi, ki so se preživljali z domačo obrtjo zelo težko. Dostikrat so zastonj ponujali svoje izdelke ter so bili končno prisiljeni, da jih prodajo po najnižji ceni. Žene so prodajale fino izdelane čipke na kilogram po neverjetno nizki ceni, čeprav je bila kupcu dostikrat dobro znana prava vrednost teh izdelkov. Po osvoboditvi je bilo mnogo storjenega za zaščito in razvoj domače obrti.
nato izbrišemo.
* * •
Pigino mleko je najboljše zdravilo proti osinemu ali čebelnemu piku.
* * *
Kostanj najbolje ohranimo suhim peskom, po možnosti v olupku.
V krajih, kjer so posamezne stroke domače obrti posebno razvite, so se izdelovalci združili v zadruge. Danes ima LRS 24 zadrug za domačo obrt. Za pravilen razvoj domače obrti, plansko proizvodnjo izdelkov posamezne stroke in za ohranitev pristnih narodnih vzorcev skrbi v LRS Državni zavod za domačo in umetno obrt — «Dom», ki je bil leta 1946 ustanovljen v Ljubljani. Naloga tega zavoda je, da j organizira zadruge, da je v zvezi s ■ proizvajalci privatnega sektorja, da med . oskrbuje potreben material ter odkupi
Danes šteje delovni koleittiv domače obrti v LRS 17.000 ljudi, ki se zaradi dela doma in na polju ne morejo vključiti v proizvodnjo ter na ta način s svojim delom mnogo koristijo izgrad-nji ter prejemajo za svoje delo tudi pošteno plačilo.
Z vključitvijo domače obrti v petletni plan, so bili izdelovalci postavljeni pred nove naloge. Ena izmed najvažnejših nalog je, da se skrbno ohranijo vse posebnosti izdelkov posameznih strok, obenem pa se ti izdelki pri. lagode praktičnim potrebam sedanjega časa.
Svojo domačo obrt moramo ohraniti v vsej njeni pristnosti ter jo najgloblje spoznati, da nam bo vsem blizu, ker v njej spoznavamo svojo domovino, našega človeka in njegov kulturni razvoj.
in jih hrani kakor vkuhano sadje. Take kumare imaš pozimi za solato ali omako. Lahko so kumare tudi kar cele, olupljene, tudi največje; naložiš jih v sod ali v desetlitrske kozarce, ko si jih imela en dan v soli in jih potem obrisala, ter jih zaliješ s prekuhanim kisom.
Spontano okisane kumare Za ljudi, ki kumaric s kisom ne prenesejo, bi bil dober tale recept: Naberimo zelene, sveže, zdrave in tenke kumare. Položimo jih za dve uri v mrzlo čisto vodo, da se odmoči nesnaga. Nato jih do čistega okrta-čimo z mehko krtačo, jih še enkrat izplaknemo v čisti vodi in osušimo.
Kumarice vložimo v kameninaste lonce, steklenice ali sode. Na dno damo plast listja vinske trte, listja višenj, popra, lorberjevih listov in tenkih hrenovih koleščkov. Na to plast
KUHINJA
fpt'lt'liiili tineli
V vročih poletnih dneh nam težke, goste in mastne jedi kaj malo diše, vendar mora gospodinja svoji družini, posebno tistim, ki kljub vročim dnem delajo, pripraviti tečne obede, ki jih bodo pojedli, ne da bi se silili in tako ohranili moč, ki jo potrebujejo za svoje delo.
Najbolj bomo ustregle naši družini, če ji bomo postregle z lahko juho, predvsem zelenjavno. Po tej zopet malo mesa, mnogo sveže zelenjave in sadja. S takim obedom bo naša dru. žina zadovoljna in na krožnikih ne bodo ostajala po nepotrebnem jedila.
Nekaj receptov:
Stročjega fižola jnha
I kg. mladega stročja, 3 i slanega kropa, 1/8 1 riža, 2 žlici masti, pol žlice čebule, 3 žlice moke, pol žlice petršilja. Na poševne rezance zrezan fižol kuhaj v slanem kropu. Kuhanemu dodaj razmešano prežganje,
v katerem si ocvrla čebulo in pe-tršilj ter zakuhaj opran riž. Namesto riža lahko zakuhaš tudi kašo ali nekaj na drobne kocke zrezanega krompirja.
Bifteki na laški način
Potolči koščke pljučne pečenke, potresi jih s soljo in poprom, pomaži z oljem, povaljaj v moki ter hitro spe. ci v vroči masti. Odlij potem nekaj masti in zloži bifteke na krožnik. V ponev pa daj malo presnega masla, nekaj žlic juhe in nekaj kapljic limonovega soka. Ko zavre, vlij poleg biftekov na krožnik.
Paradižnikova solata
1 1/4 kg dobro zrelih paradižnikov olupi, odstrani seme, razreži na koleščke, potresi s soljo, poprom, drobno zrezano čebulo in česnom, oblij z oljem in kisom ter rahlo premešaj. Daj v skledo poleg krompirjeve solate.
damo plast kumaric, nato zopet listje itd., dokler ni posoda polna.
Med tem pripravimo raztopino kuhinjske soli; na 10 1 vroče vode damo 36 dkg soli, 25 gr grozdnega sladkor- 'i ja in jedilno žlico dobrega kislega mleka.. Raztopina se zlije shlajena na kumarice in jih mora zmeraj pokrivati. Po ptrebi raztopino dolijamo.
:
S kumaricami napolnjene posode postavimo na gorak kraj, dokler vrenje, ni končano. Po končanem vrenju posode dobro zapremo, da zrak nima., dostopa. Sode zabijemo (vložimo kozarce ali lonce pa pokrijemo krovi, ki se tesno ujemajo in jih še primerno utesnimo. Na to moramo ml-‘ ■ sliti že, ko odbiramo posodo za tiaH način kisanja. Zaprte posode spravi;, mo na hladen kraj.
nima, < dno), s po- J jih še ' l
Kumare v slani vodi
Kumare prebodi z vilicami (nujno' potrebno pa to ni), nakar jih nasoli in pusti nasoljene 2 uri. Nato jih pre-piakni v čisti vodi in takoj vloži v prsten ali lesen sodček. Posodo znotraj obloži z listjem vinske trte. Med kumare vlagamo Janeža in pehtrana po okusu. Kumarice zalijemo z vročo slano vodo. (Na 1 liter vode pest soli). Posodo pustimo odkrito toliko £asa( da se hladi, nakar jo pokrijemo z ustrez- ! no deščico in zavežimo s čisto krpo.; ali pergamentqim papirjem.
Take kumarice so užitne že po treh \ tednih, držijo se do zime. Ko so povsem okisane, se ne razlikujejo od onih, ki so bile vložene v kis. Uporabimo lahko tudi že bolj ali manj dorasle kumare.
Nakrhljane kumare v soli
Dorasle kumare olupimo, prepolovimo, jih očistimo od pešk in nakrhlja-mo na strgalniku. Nato jih zmerno
nasolimo, premešamo in pustimo stati ! eno uro. Cez eno uro jih stresemo na i rešeto, da se odcedijo, nakar jih stehtamo. Sedaj si odtehtamo tudi sol (15—20 dkg soli na 1 kg kumaric) in takoj vlbgamo: plast kumaric, plast soli. Vrhnja plast naj bo sol. Tako napolnjene kozarce zavežemo. Tako pripravljene kumarice nam služijo kot sveže, predvsem pa za omake. Pred uporabo jih namočimo za 1—2 uri V večji množini čiste vode, da izgube nekoliko soli.
Na podoben način lahko vlagamo tudi gobe.

Gorčične kumare
Kumarice olupi, jih prereži po dolgem, jim odstrani peške, zrezi jih v poljubne podolgaste kose, posoli jih in pusti v soli 24 ur. Potem jih vze- ; mi iz soli in jih polij z navadnim zavretim kisom in jih pusti v tem kisu zopet 24 ur. Nato jih siresi na rešeto, da se odtečejo. Nato jih vloži tesno, drugo poleg druge v steklenico ter po-] tresi na vsako vrsto kumar pol žlici gorčice, nekaj šalotk, kolešček hrena, strok česna, kako papriko, lovorjev list in nekaj peresc pehtrana. Zalij kumarice z zavrelim močnim kisom/ ki mora biti popolnoma ohlajen. Na vrh kumaric deni 1—2 žlici olja in kozarec zaveži.
:


jo r,am z robci in rokami. Foča* .
imi pim mm ji
izdelke.
(Nadaljevanje s 8.-9. strani)
kasovič predaja «Zagreb» Jugoslovanski linijski plovidbi; slede svečani govori. Ravnatelj Vukasovič, minister Vicko Krstulovič in predstavnik sindikalne podružnice «Tretji maj» tov. Sodomacco poudarjajo pomen, ki ga ima gradnja parnika «Zagreb» za raz-vitek trgovinske mornarice in la-djedelniške industrije. V svojih govorih izražajo zasluženo priznanje delovnemu kolektivu, ki je pod najtežjimi pogoji uspešno končal veliko delo in Iti je s tem dal nov odgovor vsem «kritikom» in saboterjem socialistične izgradnje v Jugoslaviji.
Vse svoje sile bomo zastavili v to, da čim preje dovršimo «Skoplje»! Kljub vsem težkočam bomo vendarle izgradili socializem! Enoglasno in spontano odgovarjajo v hrvaškem in italijanskem jeziku najboljši delavci in
udarniki.
«Zagreb» je nadaljeval vožnjo. Veter je. razpršil oblake, morje se je pomirilo. Sonce greje. Na ladijskem kljunu igra tamburaški zbor borbene pesmi. Na krovu pa je ljudsko rajanje. Razvija se kolo. Delavci, člani posadite, ministri, predstavniki množičnih organizacij, vsi vstopajo v veseli krog. Razlega se pesem, razlegajo se navdušeni vzkliki uspešnemu delovnemu kolektivu, partiji. CK KPJ, maršalu Titu in socializmu.
Sonce je že nad istrsko kopnino. «Zagreb» z vso brzino piove na zaj proti svoji matični luki. Veselo plapolajo zastave na jamborih naše ladje. Vsi smo na krovu, poln je tudi komandantski most. Nasproti nam prihajajo že zvoki siren, s katerimi nas pozdravljajo vse ladje iz luke. Pomol Petra Drapšina je poln ljudstva, maha-
si obračamo v luko. Vozimo mimo Petrolejskega pristanišča, a s krova neke angleške ladje nam kličejo in mahajo mrnarji — črnci. Približujemo se pristanišču. Na njem ni niti najmanjšega pra-i znega prostora. Ljudstva je toliko, kot ob prihodu «Partizanke» in «Radnika». Medtem ko greh» manevrira, Hrvati in Ita/H jani z Reke navdušeno pozdravljajo ladjo. Z «Zagreba» pa iim odgovarja član CK KPJ minister pomorstva tov. Vicko Krstulovič. Njegov govor izzove nov val r ^ vdušenja. Potniki izstopajo. Me‘ šajo se med ljudstvo. Elektrova-rilka in dvakratna udarnica 1^** rija Lovrinovič govori skupir,, znancev: «Srečna sem, ker vidi*0-kako cenijo danes naše delo. Pra* * * * v v novem času, ki nam ga ,?e ustvarila naša borba in part*la pod vodstvom maršala Tita sern jaz kot delavka bila odlikovana, da sem kumovala ladji pri SP11 ščanju v morje in se danes P6* Ijala na prvi vožnji».
(Po «Ilustriranem vestniku»)
A!
l:
Jablanov molj
molj (Hyponomeuta jdaj je tudi najprikladnejši čas je majhen metuljček, zatiranje.
#n.
Jablanov malinellus) ki povzroča veliko škodo našim sadovnjakom. Metuljček meri z od-brtimi krilci okrog 18 do 20 mm v Irino in 8 do 9 mm v dolžino.
Prednji krilci sta belo-črno pik-{asti, zadnji pa rjavkasti alj sivi ier neopazni, kadar metuljček Po-5:va, ker sta pokriti s prednjimi ■ rilci. Crv je rumeno-zelenkaste larve; ima trup črne barve in dve |-sti črnih pik po hrbtu. Ko dora-1 e, merj 14 do 15 mm v dolžino.
4 Metuljčki izletijo iz bube v juli i ju — juliju, se sparijo ter odlo-f » 25 do 50 in tudi več jajčec ru-kaste barve na eno alj dvelet-vejice jablane jn to prav bli-I ■' pop ja.
.^Jajčeca so v skupinah, zložena jjukor strešna opeka; vsaka skupili je podobna majhnemu ščitu, ki tvzema površino 12 do 20 kv mm; >o nekaj dneh postanejo temne >arve, zelo podobna barvi vejice, la katero so bila odložena. Zara-li tega jih pr; površnem pregledu lahka ne opazimo.
Kdaj ga zatiramo
Nekater^ še danes svetujejo za-i ranje jablanovega molja na ta lačin, da te skupine jajčec kar «.peremo. Toda jajčeca, kakor re-(■mo, težko opazimo in zalo je tak ^ačin zatiranja le malo koristen, 'a način bi primoral naše sadjar-da bi zapravil pri iskanju salio mnogo časa. Brez uspeha je Udi lov na metuljčke.
Nekoliko časa po odložitvi jaj-ec se izležejo ličinke, ki pa ne redo na prosto, ampak ostanejo od streho, napravljeno iz jajčnih ipin, pajčevine in izjcdkov lubja, j.ako si izdelajo udobno zavetišče,
' ; jer prebijejo poletje, jesen in zi-o. Spomladi, ko poženejo listi, 'ezejo gosenice skozi eno ali dve iknjici zaklonišča in se z vso iretnostjo zalezejo med listje ter začno hraniti z njegovim sta-ičjem.
Cez nekaj časa preneha drugi ladij njihovega življenja. Gredo odprto, še vedno v gručah, ter r ačno presti gnezdo, ki ga spočet-a oprejo santo na en list, a ga časoma razširijo in povečajo. V .nezdu gosenice dorastejo, se za-redejo in iz njega izletijo v na-ednjem juniju ali juliju novi me--ijčki. Tako imamo vsako leto iz iistja izležejo konec prila ali pa prve dni maja. Doler pregled listja, ki Sa hočemo bvarovati, nam bo tedaj pokazal ve gosenice in prva gnezda. Te-
Sredstva za zatiranje
Kot zatiralno sredstvo proti jabolčnemu molju se danes priporoča zastrupljenje listja, s katerim se moljeva gosenica hrani. To zastrup-Ijenje pa lahko dosežemo s tekočinami in prahom.
S tekočimi sredstvi ravnamo tako, da škropimo v zimskem času krono jablane s 5 odstotnim fito-drinom ali pa neodendrinom, ki uničevalno delujeta na prezimujoče bube jabolčnega molja. Ko eni krat jablane odcvetejo, naj sledi temu škropljenju še drugo, in sicer s 0.5 odst. svinčenim arzenia-tom, ki gosenice pokonča ravno, ko začnejo delati na vejicah gnezda.
Čeravno so izkušnje pokazale izborne uspehe, ni rečeno, da je u-poraba teh tekočin vedno najboljša. Se pred kratkim prašna sredstva niso bila znana. Proti jablano-vemu molju so napravili z njimi prvi poizkus spomladi leta 1928. in leta 1929. Ti poskusi so pokazali odlične uspehe.
Mentol — sredstvo v prahu


Jablanov molj: a) jablanove vejice vsebujoče gnezdo jabl. molja; b) gosenice; c) odrastel metulj ček
Za prve poizkuse so uporabljali poseben arzenikov prah, znan pod imenom meritol. Poleg tega da je meritol neškodljiv tudi v dobi cvetenja, ima v primeri s tekočinasti-mi sredstvi nekatere prednosti, ki jih je vredno omeniti.
Število opraševanj je različno in je odvisno od vremena, predvsem spomladi, in od več ali manj številnih moljev. Nikdar pa ne prašimo več kot trikrat. Kadar je vreme ugodno, sta lahko dve oprašitvi kar dovolj.
Prvo prašenje opravimo takrat, ko gosenice zlezejo iz listja in ko začno presti gnezdo, torej v prvih
dneh maja. Prašenje ponovimo navadno v presledkih dveh tednov. Ce dež izpere listje, prašenje ponovimo.
Da dobro opražimo jablanovo krono, rabimo približno 150 gr mentola za vsako prašenje posebej; pripominjamo pa, da se množina spreminja skladno z velikostjo drevja in s skrbnostjo delavca, ki delo opravi. Delo pa mora biti opravljeno tako, da ne ostane noben list krone neoprašen.
Zatiranje tega škodljivca je tembolj potrebno, ker se škoda, ki jo povzroči, ne omeji samo na splošno okužbeno leto, ampak tudi na poznejšo dobo.
Ne pozabite na žitne shrambe!
Žetev je v polnem teku! Mlatil; bomo tudi kmalu! Zato moramo že sedaj misliti, kako in kam bomo spravili naše žito, da se nam ne bo pokvarilo in da ga nam bodo uničili razni škodljivci.
Kakšna nevarnost prav za prav preti našemu žitu in kaj moramo ukreniti, da se jim izognemo?
Predvsem je treba vedeti, da je žitno zrno živo, da diha in da se hrani, ker ne prejema več hrane od zunaj, samo po sebi. Zato postaja vedno manjše in lažje. Sami ste že opazili, da ste kaščo napolnili do roba, da pa že po kratkem času ni bila več čisto polna; žita je bilo na videz manj, v resnici pa so se le zrna zmanjšala in zgubila na svoji teži. Zato moramo hraniti žita v čim bolj suhih in hladnih prostorih. Zrno je dovolj suho, če nima več kot 11 do 15 odstotkov vlage. Pri večji vlagi pa se na žitu pojavljajo razne bakterije in plesni, ki včasih povzročajo nepopravljivo škodo.
Premočnemu dihanju žita in kvarjenju zaradi bakterij in plesni se izognemo le, če v skladiščimo žito v suhe, zračne in ne pretople shrambe; žito,
ki ga hranimo na tleh — in ne v predebelih plasteh, moramo pogosto premešati in zračiti.
Veliko škodo povzročajo v neprimernih shrambah žitu tudi razni škodljivci: drobne uši, žitni žužki, gosenice kaščnih metuljev-moljev, miši, podgane, vrabci, golobje itd. Vsi ti škodljivci žito žrd in ga uničujejo v velikih količinah. Tako uniči ižitni žužek 3 do 10 odst. celotne teže žita, prav tako molj, medtem ko gosenica zapreda žitna zrna in moko v kepice, ki se nato pokvarijo in zadehnijo; če uš napade žito ga popolnoma uniči in je razen tega nevarna, ker je strupena in ker povzroča nje’ ugriz opekline na koži. V mlinih in večjih shrambah uničujemo te škodijivce s plini, miši in podgane pa uničujemo z mačkami, strupi, pa tudi s plini, zlasti ko so žitne shrambe še prazne, medtem ko si proti vrabcem in golobom pomagamo s šipami in mrežami na oknih.
Razumljivo je torej, da moramo naše žitne shrambe pripraviti.
Žitne shrpmbe morajo biti zračne, suhe in take, da jih lahko čistimo. Ne smejo biti blizu gnojišč, da ne
Kako se borimo
•roti olj kini mušici
oljkini mušici (Dacus oleae) lio pred kratkim že nekaj pisali, r se ravno te dni izvaja po Milj-o-dclinskem okraju škropljenje oti temu, tako hudemu škodljivcu !*Ì<-nih nasadov, oglejmo si še netilko, s čim in kako prav za prav hiramo oljkino mušico.
je oljkina mušica res nevaren ''klljivec oljke, nam priča že to, ie preteklo leto napravila samo 'talij; do 25 milijard škode. Na j.0*! vsi poizkusi, ki so jih napra-■ * entomologi, za zatiranje tega dljivca niso še rodili zaželjene-Uspeha; torej niso dali še abso-rno gotovega in uspešnega sred-r.''a' Prof. Silvestri se je dolgo ba-'!* študijem tega škodljivca ravno ai°> z načlriom zatiranja. Vpošte-, J°č Posebnost oijkine mušice, ki grešna na sladke snovi, je j,.*- Berlese priporočal naslednji Pravem z -zastrupljeno melaso: Pesna melasa	, kg 10
natrijev arzenal gr. 250 do 300 0va Pre3 dobro raztopimo arzeni-'sW|S\01 <da obvarujemo opaljenje o v 10 delih vroče vode, na-jern lerno med neprestanim meša-e d^/^topino v melaso. Nazadnje “damo 80 litrov vode.
Odrasla oljkina mušica
S to mešanico škropimo v velikih kapljicah oljke; ne uporabljajmo več kot 300 gramov za vsako drevo, a čim je mogoče, škropimo omejen del vrhov. Paziti moramo, da pade čim manj škropila na tla!
Na splošno škropimo prvič v času, še preden mušice odložijo jajčeca, da jih zastrupimo. Poznejša škropljenja pa določimo na podlagi privlačne moči zastrupljene melase in po številu mušic, ki so se pojavile v nasadu, kar nas obvešča fitopatološka opazovalnica.
melasa (I proizvod)	litrov	95
natrijev arzenal	kg	-J
voda	litri	2
ki se razredči v času uporabe v količini 10 litrov in 90 litrov vode.
Koristno je, da dodamo 1 kg amonijeve soli (bodisi amonijevega nitrata ali pa sulfata), da s tem povečamo in podaljšamo privlačno moč mešanice. Privlačna moč me-lasne raztopine odvisi od svežosti raztopine same, ki Pa navadno poneha že v prvih dneh. t
S tem v zvezi je dr. Bellio izvršil popravek načina zatiranja Berlese tako, da ni storil škropiti istočasno vseh oljk v nasadu, ampak je škro pil izmenjaje na posameznih drevesih v presledkih od 3 do 6 dni tako, da je bila vedno na posameznih, ne preveč oddaljenih, drevesih sveža melasa z visoko privlačnostjo.
Poleg direktnega škropljenja uporabljamo tudi lončene ali podobne posodice, premera 30 do 40 cm in kakih 12 cm globoke. Držijo naj 5 litrov zastrupljene mešanice. Te posodice privežemo ali pa obesimo na debele veje oljk. Na primer, da imamo strnjen oljčni sanad, ena posodica zadostuje za vsakih 50 dreves.
V teku so novi poizkusi, ki so kombinacije zastrupljenih vab in modemih insekticidov na osnovi organskih klorovih sestavov (DDT, HCH, Oktaklor in Marlate). Kot že rečeno, ti sintetični pripravki sedanje proizvodnje so šele v preizkuš-
Prof. Silvestri priporoča rabo na- nji in ne moremo še ceniti njih slednje mešanice:	1 uspehov!
dobi žito vonja po gnoju. Okna^ ki jih opremimo s šipami ali mrežami, morajo bitj drugo proti drugemu, tako da dobimo, kadar jih odpremo, prepih, kar je potrebno za pravilno zračenje. Preden vskladiščimo novo žito, moramo shrambe temeljito prezračiti in jih s klorovim apnom razkužiti. Ostankov starega žita ne pustimo ležati več v shrambi ampak jih sežgemo. Prav tako je treba razkužiti razpoke v stenah in stropu in jih namazati z mavcem al; posebnim kitom.
Preden žito vskladiščimo, ga moramo očistiti na trijerju, da se tako iznebimo plev, zdrobljenih zrn in plevela, ki srkajo iz zraka vlago in so često krivi, da se žito pokvari.
Prav tako moramo žito preden ga vskladiščimo, temeljito posušiti in ga držati dalj časa na čimbolj suhem prostoru. Zračiti ga moramo le takrat kadar je zunaj zrak bolj suh kakor v shrambi, nikoli pa pri vlažnem vreme, nu. Zito v shrambi naj ne bo nad en meter visoko nasuto .največ 1.50 metra, toda samo v primeru, ako je v predalih. Večkrat moramo tudi pregledati, da-li se žito ne kvari. Ce začutimo loploto, ako sežemo z roko globoko v žito, ali če je žito na površini vlažno, ga je treba nemudoma na tanko raztegniti. Ko se spet dovolj osuši, ga vnovič prevejemo in šele nato spet spravimo v žitnico. Sicer pa je sploh dobro, da žito večkrat presujemo iz predala v predal ali premečemo s kupa na kup. Ce hranimo žito v vrečah, jih moramo čez pol leta presuli.
Ker je od pravilnega vskladiščenja odvisno, kàko seme sl bomo ohranili za bodočo setev in kakšen kruh In koliko ga bomo imeli, moramo posvetiti našim žitnim shrambam vso pozornost in jih že sedaj med žetvijo skrbno pripraviti.
Končno je treba žitne shrambe tudi varovati pred škodljivci, od katerih sta razen miši najnevarnejša žit ni žužek in žitni molj.
Žitni žužek, škodljivec, ki nam dela toliko 'preglavic v žitnih shrambah majhen, 4 do 5 mm dolg hrošček. Bar. ve je temnorjave, glava je podaljšana v rilček, na katerem so kolenčasto upognjene, rjavkasto rdeče tipalke. Vratni ščit je pokrit z velikimi podolgovatimi, vdrtimi pikami, krila ali pokrovke so pikčasto progaste, nožice rjavkastordeče. Hrošček prezimi najraje v razpokah sten in desk v žitnih shrambah. Spomlad) vrta samica s svojim rilčkom v zrna in v tako nastalo luknjico zleže po eno jajčece. Ličinka, ki je debela in ima močno ukrivljen hrbet in roženasto glavo, razjeda zrno v notranjosti. Ko čez nekaj tednov doraste, se V zrnu zabubi in Iz. zrna zleti nov hrošček. ki nadaljuje delo svojih prednikov. Vsako leto slede tr generacije.	(Nadaljevanje)
VINSKE
BOLEZNI
(Nadaljevanje iz prejšnje št.)
Nato sod ovinimo s čistim vinskim cvetom, ali da zavremo nekaj litrov popolnoma zdravega vina. Ko sod ozdravimo, damo lahko vanj zdravo vino. Ce je sod že več let cikast, potem tak sod ni več za vino, temveč le še za kis.
Da se izognemo ocetni bakteriji, ko spravljamo mošt, moramo postopati tako: Pri trgatvi strogo ločimo gnilo in poškodovano grozdje od zdravega. (O moštu gnilega grozdja v posebnem poglavju). Zdravo grozdje belih vrst še isti dan stiskamo. Mošt, če je le mogoče razlužimo in mu dodamo umetne zdrave vinske kvasnice, da kipe. Ce razkuževanja nismo izvršili, pa mošte lahko nalahko zažvepiamo, da preprečimo razvoj škodljivih bakterij. Znano je, da prenesejo zdrave kipelne glivice veliko več žveplenega dvokisa (SOž) kakor bolne, ki povzročajo ogljikovo kislino (CO 2) in druge snovi. V času kipenja opremimo sod s kipelno veho, da preprečimo dostop zraka do mošta.
Brozgo modrih vrst moramo pustiti, da kipi na jagodnih kožicah, da dobimo zaželena barvo, nakar denemo v posebne zaprte kadi. Ce teh nimamvvo, napravimo pokrov, da brozgo potisnemo v mošt, da nima zrak dostopa. Broz_ go večkrat premešamo, da se ne Segreje in da se barvilo hitreje izkuži. Najprimernejša toplota za -kipenje črnega mošta je 15 st. za kipenje belega mošta pa 17 st. Celzija. Zato ob času trgatve skrbimo, da je v kleti, kjer mošti kipijo, pravilna toplota. Ce je potrebno, močimo tla in sode z vodo, da toploto znižamo, kar je večkrat potrebno v Istrskem okrožju. V krajih, kjer je trgatev mnogo bolj pozna in klima bolj hladna, morajo večkrat klet greti, da dobijo pravilno toploto za kipenje mošta.
Takoj ko mine burno kipenje moramo sode napolniti do vrha, da se veha namaka. Ker hlapi vino skozi lesene luknjice in čim bolj topla je -klet in suha, tem močneje je izhlapevanje, zato moramo sode pogosteje dolivati. To ponavljamo vsak teden, končno pa vsakih štirinajst dni. Vino, ki ga sproti potrebujemo, moramo pretočiti v manj. jega soda vino sproti točiti, ker se zgo. di, da se vino preje popolnoma skisa kot pa ga porabimo in je nazadnje samo še za kis. V manjšem sodu, ki ga imamo na pipi, od časa do časa prazni (zračni) prostor nalahko zažvepiamo, da preprečimo razvoj ocetne bakterije. Skrbeti moramo, da bo v vinski kleti stalna temperatura. To bomo v veliki meri dosegli, če bomo kleti na jugovzhodni strani zasenčili z močnorasto-čimi listovci in da v vročih poletnih mesecih večkrat tla in sode polijemo z mrzlo vodo.
Cikasta vina se ne dajo ozdraviti, pač pa lahko nadaljnje širjenje bakterije samo zadržimo. Vina, pri katerih smo komaj opazili ocetno kislino zažvepiamo s kalijevim metabisulfitom, ki ga damo 10 gr na 1 hi. Nikdar ne smemo cikastih vin pretakati na zraku, temveč vedno s črpalko. Močno cikasta vina pa pateriziramo, to se pravi, da segrejemo na 65 st. Celzija in tako uničimo bakterijo ocetne kisline. V novejši -kletarski tehniki cikasta vina filtriranlo skozi cedilo Eka filter, ki odvzame vinu vse primesi in tudi to bakterijo. Vina, ki jih zdravimo po o-cetni kislini, pomešamo z lahkim zdra. vim vinom in čim prej jih prič.umo točiti. Močno cikasta vina so zdravju škodljiva in po zakonu o vinih prepovedana za prodajo, ker niso za drugo ■kot za kis.
Vinogradniki! Laže je bolezen preprečiti kot pa zdraviti. Prvi predpogoj za zdrava vina je pravilno spravljanje mošta, skrb za zdravo posodo in red ter čistoča pri kletarstvu. To so stvari, od katerih je v veliki meri odvisna kvaliteta vina. Ce boste upoštevali vsa navodila, se am ne bo treba bati, da bo vino zbolelo na ocetni ali kaki drugi bolezni.
(Nadaljevanje)
umnn.

ilJlU
Jtt'llft'lć* rđu ]} u Iz Uf
IlIlIlIlIlIlIlillllllimmillllllHIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlIlilllllMIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIII lllllllllllllillllllllill!!ll!llll!in
iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiMiiiHmiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Ime Balzac spada y zgodovini evropske kulture med naj znamenitejša imena. Letos proslavlja Francija 150-letnico Balzacovega rojstva. Slovstveni zgodovinarji o-značujejo Balzaca kot početnika realizma. V prejšnjih stoletjih so dajali francoski pisatelji prednost višjim slojem, kraljem ir. knezom vojskovodjem in vitezom, plemenitašem, svečenikom, dvorjanom in yisjim uradnikom. Romantika je ta tesni okvir razbila in razširila. Romani Victor j a Hugoja prikazujejo tudi življenje ljudskih množic, vendar ne dovolj realistično, potopljeno v romantične teorije in včasih svojevoljno pobarvano ali skonstruirano. Prvi, ki je krepko zagrabil v resnično dogajanje svoje dobe, je bil Honoré de Balzac.
Rodil se je 20. maja 1799 v Toursu. Srednjo šolo je izdeloval za silo najprej v Vendomu, nato v Parizu. L. 1816 se je vpisal na ju-ridično fakulteto. Obenem je veliko bral. Starši bi bili radi videli da bi bil postal notar ali odvetnik, on pa se je tega krčevito otepal. Vendar je bil 1820 dalje časa v odvetniški praksi, ki mu je razkazala pod kupi zaprašenih aktov grdobije in podlosti pravdarskega življenja med tožniki, obtoženci, odvetniki, sodniki in pričami. Nje-govim očem se je odprl svet. iz katerega je pozneje često zajemal snovi za svoje romane.
L. 1820 je obesil odvetništvo na klin in se posvetil pisateljevanju. Deset let je snoval in sestavljal bolj slabe romane, ki jih ni niti podpisoval. Nato se je lotil tiskarskega podjetja, s katerim se je zakopal v dolgove za vse življenje.
L. 1829 je objavil prvi večji roman «Suanci» kot začetnik dolge vrste romanov, ki jih je pozneje združil v celoto. V naslednjih dvajsetih letih je napisal štirideset romanov, s katerimi je zaslovel v svetu. Obenem se je spuščal v nove industrijske špekulacije, ki so njegovo gmotno stanje še poslabšale. Da bi poravnal dolgove, si je nalagal preobilno delo. Spal je od sedmih zvečer do ene ponoči. Ostalih osemnajst ur je delal in pisal; spanec si je preganjal s kavo, ki jo je pil ali Žvečil v zrnih. Tako je nastala yrsta romanov s skupnim naslovom «Človeška komedija».
Naslov je po pravici posnet po Dantejevi «Božanstveni komediji». Dante je ustvaril v srednjeveškem duhu močne prizore iz onstranskega življenja, ki razkrivajo zlasti v Peklu in Vicah vse tegobe in strahote srednjeveškega življenja, kakor odsevajo v zrcalu njegove u-metnosti. Balzac ne deli svojega sveta v P«kel, vice in nebesa in ga ne projicira v onstranstvo. S krepkimi zamahi kleše vso resničnost syoje dobe, življenje tedaj vladajočega meščanskega sloja, ki je bil glavni predstavnik francoskega narodnega življenja po veliki revoluciji in Napoleonovem padcu. V tej družabni plasti imata trgovina in industrija glavno besedo; delavsko gibanje se pripravlja, a še ne prebija v ospredje. V tej meščanski družbi img denar prvo mesto. Mno. gim Balzacovim osebam je pridobivanje denarja edini smoter njihovega življenja.
To je rana kapitalizma, ki se raz. rašča in zastruplja narodno telo. Umetnik razkazuje stra'sti, ki izpodjedajo tedanjo družbo, z znanstveno metodo, kakršne se je navzel pri francoskem učenjaku Geoffroyu Saint-Hilairu. Napisati je hotel prirodopis človeka na pod--•agi spoznanja, da človeška družba ni skupek povsem različnih posameznikov, temveč da obstoje razne kategorije.
Po teh načelih je razdelil svoje romane na več skupin: Prizori iz zasebnega življenja:	Polkovnik
Chabert, Oče Goriot, Zenska tridesetih let i. dr. - Prizori iz pokrajinskega življenja: Župnik iz Tour-sa, Evgenija Grandet .Lilija v dolini, Stara devica, Petriča, Samsko
gospodinjstvo i- dr. - Prizori iz pariškega življenja: Veličina in propast Cezarja Birotteauja, Zgodovina trinajsterice, Bratranec Pons, Sestrična Bette, Nucingenovi i. dr. -Prizori iz vojaškega življenja: Suanci i. dr. - Prizori iz podeželskega življenja Podeželski zdravnik, Poslanec d’Arcis i. dr. - Modroslov-ne študije: Oslovska koža, Iskanje absolutnega. - Analitične študije: Fiziologija zakona i. dr. - Zabavne so «Smešne zgodbe». - Gledališču so namenjena dela: Vautrin, Quino-lova sredstva. Pamela Giraud, Mačeha. - Važna so njegova pisma v dveh knjigah.
,.,Ta pregled kaže obširno?t nieno. vega okvira, ki zajema vse važnejše osebe, sloje in pojave tedanje družbe. Balzac je mojster natančne-
Prav na koncu te gledališke sezone je naštudiralo osebje Slovenskega narodnega gledališča v Trstu še eno premiero, osmo in zadnjo. Po več težjih, vsebinsko in ideološko precej zahtevnih igrah je prišla to pot na vrsto lahkotna in živahna Goldonijeva «Mirandolina» (La Locandiera). O uprizoritvi te igre na tržaškem odru bomo podrobneje poročali prihodnjič. Danes se omejimo na Goldonijevo delo samo.
O Carlu Goldoniju smo brali marsikaj v prejšnji sezoni, ko je igralo naše gledališče «Primorske zdrahe» v Ruplovi prireditvi. Tu naj kratko zabeležimo važnejše podatke iz njegovega življenja.
Carlo Goldoni se je rodil v Benetkah 25. februarja 1707. Oče zdravnik se je večkrat selil iz mesta v mesto. Ze zgodaj je odšla družina v Perugio, kjer je prebil Carlo svoja otroška in deška leta. Pozneje se je šolal v Riminiju, kjer je tudi že pokazal nagnjenje do satire. Na vseučilišču v Paviji je študiral pravo, ki ga je dovršil v Padovi, kjer je dosegel l. 1731 doktorat. Nato je postal odvetnik v Be-
V soboto 9. julija je uprizorilo SNG v Kopru igro v treh dejanjih, ki sta jo spisala Arnaud D’Usseau in James Gow «Globoko so korenine». S to predstavo je SNG zaključilo svojo sezono v Kopru. Koprsko občinstvo, je v velikem številu poselilo to predstavo in se poslovilo za čez poletje od priljubljenega gledališkega ansambla, ki mu je pogostoma nudil dobra dela iz domače in svetovne literature. '
Gledališče Ristori je že koj v začetku po prenovitvi zelo uspešno delovalo in je v dveh mesecih, v maju in juniju, pripravilo 27 prireditev. Predstave so bile na dostojni višini, nekatere pa celo na odlični umetniški ravni.
Koprsko gledališče si bo za bodoče svoje delo vzelo za osnovo gostovanje SNG iz Trsta, opere in drame iz Ljubljane ter opere in drame iz Reke. Reški teater bo izvajal tudi italijanski program, kar je važno za domačine Italijane. Razume se samo po sebi, da bo uprava skušala angažirati tudi druge umetniške skupine za gostovanje v Kopru. Obenem bodo seveda nastopali tudi domači dramski krožki ih zbori. Gledališče bo podpiralo ustanovitev domače dramske družine. Prav tako bodo še nadalje nastopale dramske družine Italijanskega kulturnega centra. Načrt je lep in uprava gledališča ga bo prav gotovo izvedla, ker na roko ji bodo šle domače oblasti kot tudi oblasti iz onih področij, od koder bodo prišla gostovanja.
ga opisovanja, zunanjega in notranjega. Nešteti značaji so začrtani natanko po resničnosti. Nekateri so izdelani s posebno vestnostjo, presegajo like navadnih ljudi, veljajo za človeštvo vobče in postajajo tipi, ki se lahko merijo z Moljero-vimi.
To velja posebno o njegovih najboljših romanih, n. pr. o «Evgeniji Grandet». Evgenijin oče Grandet si je nakupil ob revoluciji posestev po nizki ceni in si je nabral večmilijonsko premoženje. Vendar je s svojo skopostjo pravi mučitelj za hčer in ženo. Zena umrle od žalosti. Evgenija se zaljubi v bratranca Karla, a rjeon sreča je kratkotrajna. Po očetovem si momoru zaradi trgovskih nezgod odide Karel v Indijo. Trdosrčni Grandet bi
netkah. Bolj kakor odvetniški posli ga je zanimalo slovstvo, posebno odrska umetnost. Vmes je večkrat potoval. Rad je proučeval stara in nova odrska dela. Posebno ■ se piti je priljubil največji] franio'tki $* saielj komedij Molière. Ičmalu je ■začel tudi sam. pisati igrč.
Na italijanskih odrih je prevladovala še zmeraj improvizirana «commedia dell’arte» s stalnimi osebami in nestalnim besedilom.
AN URE,1 BUDAL
Goldoni je bil prepričan, da se gledališka raven lahko dvigne samo s pisano komedijo ,in je zato skušal odpraviti improvizacije. O tem prizadevanju pričata zlasti njegovi komediji «Dvorjan Momolo» (1733) in «Vljudna žena» (1743).
Od l. 1747 dalje je popolnoma zanemaril odvetništvo, ki mu je zdaj služilo pri umetniškem ustvarjanju najbolj za to ,da je iz tiste dobe zajemal zanimive in sodobne življenjske snovi in slikal po svojih bogatih izkušnjah žive ljudi, kakršne je poznal iz življenja. V naslednjih petih letih je napisal celo vrsto komedij za igralsko družbo Girala-ma Madebaca iz gledališča Sant'Angelo. Od 1753 do 1762 pa je ustvaril novo vrsto iger za družbo Francesca Vendramina, ki jih je uprizarjata v gledališču San Luca.
Doživljal je uspehe in neuspehe. Napadi njegovih nasprotnikov so se množili. Najhuje sta mu nasproto vala Pietro Chiari in Carlo Gozzi. Da se reši zastrupljenega domačega ozračja, je odpotoval l. 1762 v
Pariz, kjer je napisal več francoskih iger in doživel nove uspehe («Dobrodelni osornež», 1771). V francoščini je napisal svoje obsežne «Spomine». Francoska država mu je nakazala pokojnino. Umrl je
v Parizu med vèliko revolucijo 6. februarja 1793.
V njegovih delih živi italijanska družba 12. stoletja, kakor jo je gledalo njegovo bistro, k resničnemu življenju priklenjeno oko. Iz prve dobe slovijo igre: Zvita vdova. Spoštovana mladenka, Dobra žena, Vitez in dama i. dr. Za Medebaco-vo družbo je napisal: Zamerljive žene, Kavarnico, Lažnjivca, Pril:-zovalca. Starinarja, Pomelo, Viteza z dobrim okusom, Igralca, Nepravo bolnico, Previdno ženo. Spoštovano prihodnjost, Nestalno žensko, Kvante, Mirandolina i. dr. Za Vendrami-novo družbo je ustvaril kakih 60 iger; med njimi so: Letoviščne nevšečnosti, Čudno naključje, Zaljubljenca, Nova hiša, Cožotske zdrahe itd. Vseh Goldonijevih iger v italijanščini, beneškem nareč-ju in fran-
bii lahko rešil brata, a ni ganil z mezincem. Evgenija nadaljuje svoje žalostno življe..],,, do očetove smrti. Tedaj postane bogata dedinja. Oglašajo se snubci, a ona jih odbija v upanju, da se Karel vrne. To se res zgodi, a Karel je ne ljubi več. Evgenija vzame brez ljubezni st eblika Bonfonsa. - V Gran, detu je ustvaril Balzac prav tako nesmrten lik skopuha svojega stoletja kakor Molière v svojem «Skopuhu» iz 17. stoletja.
Ko Grandet umira, se zamika v svoje zlatnike: «Evgenija mu je razložila zlatnike po mizi in on je ure in ure upiral svoje poglede vanje, kakor dete, ki začenja gledati in opazuje bedasto isti predmet; in kakor detetu so se tudi njemu ustne nabirale v bolesten nasmeh. — «To me ogreje!» je rekel včasih in ha njegovem obrazu se je prikazal izraz blaženosti. — Ko je prišel župnik, da ga previdi, so mu oči, navidezno ugasle že nekaj ur, oživele ob pogledu na srebrni križ, svečnike in kropilnik, ki jih je gledal nepremično, in zenica se mu je zganila poslednji-krat. Ko je duhovnik približal njegovim ustnam pozlačeni križ, da bi bolnik poljubil Kristusovo podobo, se je strahovito zganil, da bi ga zagrabil, in ta poslednji napor ga je stal življenje. Poklical je Evgenijo, ki je ni videl, čeprav je kle-
coščini je bilo kakšnih 200. Okoli sto jih je ohranilo do danes svojo ceno in svežost. Med njimi tiče prvo mesto «Mirandolini».
Glavna oseba v «Mirandolini» je mlada florentinska krčmarica, ki so ji starši umrli in je po njih podedovala dobro vpeljano gostilno. Živahna, prijazna in lepa gospodinja je najboljša reklama za to gostoljubno hišo, za katero skrbi glavni natakar Fabrizio, kakor da bi bila njegova. Dekletu je obziren, nevsiljiv varuh in do neke mere morebitni ženin. Mirandolina obletavata vsak po svoje markiz di Forlim-popoli in grof d'Albafìorita, ona pa se z obema previdno norčuje. Osorni ,zadirčni, prepirljivi vitez Ripafratta zabavlja zoper ženske in se vede do Mirandoline skoraj žaljivo. To jo izpodbode, da nameri prav proti njemu vse svoje strele. Pretkano ubira take poti in je do njega tako uslužna in ljubezniva, da končno izpodmelje njegovo nedostopnost in ga s svojimi čari vsega omreži. Dve potujoči igralki Hor-tenzija in Dejanlra, pripomoreta, da postane igra še kratkočasnejša. Zdaj ko ima Mirandolina viteza v mreži, tira svoje maščevanje tako daleč, da njemu in drugim pred vsemi razdere vsakršne iluzije in se pametno poroči s Fabriziem.
Vsebina in dejanje sta preprosta in enostavna. Velikih dogodljajev in zapletkov ni. V zdravo meščansko okolje posegajo čudaški plemenitaši, ki kažejo v Goldonijevi osvetljavi propadanje višje družbe s poskusi dovajanja svežih sokov iz ljudstva. To so znamenja, ki napovedujejo bližajočo se revolucijo, dasi ni tedaj še nihče nič slutil o njej. Nesmrtnost «Mirandoline» sloni v dobršni meri tudi na tem, da je Goldoni naznačil, da se družba obnavlja od spodaj navzgor in da ljudski sloji požirajo preživele in odmirajoče vrhnje plasti. Ves čar Goldonijeve igre tiči v zdravem ljudskem strženu, ki ga tu predstavlja Mirandolina, premeteno, z vsemi zdravimi nagoni natrpano dekle, ki se prikrito in očito posmehuje gosposkim muham in razvadam, vodi svoje neresne oboževalce za nos in se mimo svojega nedolžnega maščevanja preudarno ohrani vsa sveža.in nepokvarjena zdravemu možu iz ljudstva.
Prismuknjenim moškim je Mirandolina upravičeno ostrgala korenček in se uveljavila z Vsem svojim bitjem. Goldoniju gre vse prizna-nje, da je njen značaj ujel, ga izklesal ih ga dvignil iz ljudskih množic na oder za svojo dobo in za poznejše rodove. Zenske bodo zmeraj ploskale — moški pa tudi.
Andrej Budal
O ZADNJI PREMIERI
Slovenskega narodnega gledališča v sezoni 1948-1949
cala pred njim in mu s solzami , močila že mrzlo roko. — «Oče, blagoslovite me!» je zoprosila. —: «Skrbi za vse! Račun mi boš dala | o vsem na onem svetu», je rekel, dokazujoč s to poslednjo besedo, da mora biti krščanstvo vera sken puhov».
Prav tako slovi roman «Qče Goriot». Trgovec z rezanci Goriot je v trgovini obogatel in se je umaknil v mirno meščansko življenje. Njegovi dve hčeri sta se z velikima dotama bogato poročili in živita v izobilju vsaka s svojim pie-miškim možem. Ta dva, baron de Nucingen in grof de Restand, ne marata stikov z meščanskim tastom in mu vsak svojo ženo čisto odtujita. Očetu Goriotu, ki ljubi obe ! hčeri, ostane kot edina tolažba le to, da ju vidi včasih od daleč, ko se peljeta mimo v bogati kočiji. Zaradi njiju izgubi vse svoje pre- ‘ moženje in umrje zapuščen isti dan, ko se obe hčeri odpeljeta z vsem razkošjem na ples, ki mu bosta kraljici. Očetova bolest je na- , slikana s pretresljivostjo, ki spominja na Shakespearovega «Kralja Leara».
Ko so Balzacovi romani zasloveli * * * * v *' po Evropi, se je od daleč, po njegovih delih, zaljubila vanj poljska grofica Hanska. Med njima je prišlo do petnajsletnega prisrčnega dopisovanja, ki se je zaključilo 1850 s poroko. Balzacova zakonska sreča pa ni dolgo trajala. Se isto leto ga je sredi otepanja z dolžniki zadela kap. Umrl je 19. (ali 20.), avgusta 1850.
Z let; je Balzacova slava še naraščala. «Človeška komedija» je ostala mogočen umetniški spomenik o dobi, ki je zajeta vanj, in o ge-. niju, ki ga je ustvaril. Čeprav je v Balzacovem delu precej romantičnih prvin in se jasno čuti, da je to delno prehodna umetnost, je vendar pretežno realistična, odpira nove možnosti in nova področja, ostrj mlajšim pokolenjem pogled za natančno, skoraj znanstveno opazovanje življenjskih pojavov in omogoča prihod načelniku francoskega realizma Gustavu Flaubertu, za njim pa mojstru naturalizma Emilu Zolaju. Na teh ustvarjalcih so sc zgledovali drugi ve-. > liki mojstri po Evropi in pri nas. Tudi današnji socialni realizem sloni na temeljih, ki segajo sto let nazaj do Balzaca.
A. BUDAL
Slovensko narodno gledališče je uprizorilo dne 11. julija v dvorani Kulturnega doma v Skednju reprizo drame Mire Pucove «Ogenj in pepel». Tudi ta repriza je doživela velik uspeh in predstava je zaradi izrazitosti in resničnosti igre močno učinkovala na občinstvo, ki se je popolnoma vživelo v dogajanju na odru.
Včeraj, 14. t. m., je SNG priredilo zadnjo premiero v letošnji sezoni in sicer Goldonijevo «Mirandoline» (La Locandiera). O tej predstavi bomo poročali v prihodnji številki našega lir sta.
Dne 8. t. m. je gostovala «Vesela scena» in postavila svoj oder v Šempetru v Istri. Gostovanje je dobro uspelo.
i Kulturna kronika i
2e deset mesecev se pionirji iz Bosne in Hercegovine pripravljajo na svoj veliki kulturno-umetniškl / festival. Iz malih potokov bo na- j stala velika reka. Več kot 1500 j! odredov s preko 250.000 pionirjev se pripravlja na ta festival.	I
* * *
Nedavno je v New Yorku izšla knjiga posvečena kongresu kultur- f nih delavcev za ohranitev miru, ki t je bil marca meseca. Znaten del knjige je posvečen Jugoslaviji. T1* ; so priobčeni govori Jovana Pop<n ;; Viča o kulturnem življenju v JO' : goslaviji in Aleksandra Vuča o vl°- s gl radia, filma in tiska v Jugosl»' viji.
t •	•
Opera splitskega narodnega g1®' dališča je te dni gostovala v Zadru z Gotovčevim «Erom z onega sveta» in Puccinijevo «Madam Bd' terfly». Tudi splitska drama je it štovala na Hvaru, Valaluci, Bla^,, in Korčuli.
I RAZGOVOR S TOV. BOŽOM PODKRAJŠKOM O „VESELI SCENI"
„DANES TUKAJ, JUTRI TAM,
KAMOR NAS POPELJE CESTA"
Letos se je zopet pojavila med nosim ljudstvom «Vesela scena». Ze lani je «Vesela scena* prinesla med naše ljudi zdravo in prijetno razvedrilo. Pogostoma je naš Ust obravnaval gledališke zadeve, zlasti Pa je beležil aetcvan,« na-ev . .siVv». Stalno smo beležil, tudi vpiuoritve te scene, katero tvorijo nekateri gledališki igralci, vendarle pa čuti-mo dolžnost, da se pobavimo še bolj podrobno tudi s to panogo igralskega udejstvovanja navedenih igralcev. Naš urednik je poiskal tov. Bo. Ža Podkrajška in se porazgovoril z njim o marsičem, kar se tiče «Vesele scene».
Našega urednika je seveda zanimalo tudi kakšne so bile pred vojno podobne scene in sicer zaradi tega, ker je izvedel, da so pri takratnih nastopih sodelovali tudi nekateri igralci, ki nastopajo sedaj pri tržaškem gledališču. Vzlic temu, da inia naša «Vesela scena» zaradi tukajšnjih posebnih prilik le svoj svojstveni pomen in obraz, je jasno že zaradi delne povezave v osebah med onimi scenami in sedanjo tukajšnjo, da je vendarle neka kontinuiteta med to in onimi. Toda vse to nam bo postalo jasno iz nadaljnjega. Leta 1039 ob proslavi desetletnice mariborskega tedna je uprava teh manifestacij povabila tov. Boža Podkrajška, ki je bil znan kol izdajatelj humorističnega «Totega lista», da bi nastopil s skupino igralcev z veselim programom. Tako so nekateri igralci mariborskega gledališča ali od drugod s štajerske dežele postavili svoj «Toti teater», ki so mu dali to ime v zvezi s «Tofim listom», zato da bi stvar Zadišala po štajersko, kajti kazalni Zaimek «loti» pomeni v. štajerskem narečju «ta». «Toti teater» je dosegel velik uspeh. Pa se je zmislila tudi uprava ljubljanskega velesejma na ta «Toti teater» in ga povabila na veselični prostor razstave, da bi tam igral z nekoliko sprg» menjenim programom, prilagojenim ljubljanskim prilikam. Leta '1940 tik pred vojno je ta teater doživel tudi V. Ljubljani velik Uspeh. Med drugimi so v tej ljubljanski skupini nastopali pri tem teatru Božo Podkrajšek, Milčinski, Vladimir Skrbinšek, Jože Babič, sedanji režiser SNG, in sijajni igraje avantgardističnega gledališča v Ptuju Wilhelm, ki je padel kot par-‘!an v Srbiji. Po okupaciji Marica po Nemcih se je mariborski bedališki ansambl zatekel v Ljub-in sedaj je bilo potrebno prnejatì lafe sporede, v katerih naj bi bila ost proti okupatorju. In opet srečamo v tej skupini kakega “foo novega dobrega znanca. Po-'«al vam bom nekatera imena, bodo bralci sami ugotovili, ka-p,11 so tj naši skupni znanci: Božo Podkrajšek, Pavle Kovič, Vladimir Skrbinšek, Edo Verdovnik, Branka erdovnikova-Rasbergerjeva, Rado
Nakrst, Milan Košič, Ema Starčeva. Sodeloval je tudi Adamičev orkester. Občinstvo je pričakovalo ost j v teh sporedih, toda to ost je bilo treba rafinirano zaviti, občinstvo pa je vsako podrobnost takoj razumelo. Mnogokdaj je bilo treba postaviti vse v velikanski okvir, da se je lahko vtihotapilo en stavek, lei je nosil zaóostren, duhovit dovtip, ki je povedal to, kar je ljudstvo čutilo in želelo. V desetih mesecih je ta scena uprizorila približno 150 pi-edstav. Toda tudi tega je bilo konec, ker so oblasti prišle na to, kaj hoče ta scena in ker je marsikateri član te skupine zmanjkal pri raznih racijah.
Samo po sebi je razumljivo, da se je nato urednik zanimal za sedanje delovanje, zamisli in namene «Vesele scene», ker ta ima za nas svoj pomen in ker to poznamo. Tov. Božo Podkrajšek ni štedil s pripovedovanjem. Težke so bile in so še prilike, v katerih živi tukajšnje naše ljudstvo. Življenje je naporno, ljudje žive v stalni napetosti, vedno morajo biti pozorni na vse, obenem pa čutijo veliko potrebo po kulturni rasti. Gledališče ne more povsod, ker niso krajevne prilike povsod take, da. bi lahko nastopila večja skupina s popolno odrsko opremo. Manjša «Vesela scena» pa je urnejša in gibčnejša in gre lahko povsod. Lanski uspehi so dali tudi letos pobudo za oživitev te scene. Ta skupina je že lani nudila ljudem v mestu in na deželi oddih od vseh naporov, zdravo zabavo in prijetno razvedrilo. Ni zavila torej svojega pi-ograma v visoko doneča gesla, temveč je ostala preprosto na trdnih tleh, kajti uvidela je, da so ljudje tudi tega potrebni. Predvsem pa je važno, da spored ni obrabljen, spolzek, plehek. Vse mora biti prirodno, prila' gojeno realističnemu gledanju našega človeka v svet. Tudi robatosti v igri morajo biti pristne in ne vsakdanje smešne in morajo izvi rati iz situacij. Po tej zamisli deluje «Vesela scena».
Pri lanski skupini so nastopali tov. Božo Podkrajšek, Elza Barbi-čeva, Lea Pertotova, Vera Nemčeva. Stane Raztresen, Dušan Pertot, Modest Sancin, Joško Lukeš, Rado Nakrst. Letos pa so pri tej sceni Božo Podkrajšek, Angelca Sancino-va, Vera Nemčeva, Jožko Lukeš, Stane Raztresen, Belizar Sancin, Srečko Košir. Važen je seveda tudi 'tehnični ansambl, ki mora skrbeti za garderobo, postavljati igralcem zasilne odre, zato da imajo igralci tudi v malih dvoranah kolikor toliko ugodna tla za igranje. Ne smemo seveda pozabiti n,a Gabrijela, ki s kamionom prevaža kulise in osebje.
Na sporedu ima trenutno «Vesela scena» 400 let staro francosko burko «Jezični dohtar», ki jd je na-
pisal Patlaine, ki še vedno zabava s svojo preprosto zamislijo, kako ofrnaži modrost in prebrisanost navadnega ovčarja jezičnega dohtarja. Pa še s spevoigro sestavljeno iz slovenskih narodnih pesmi zabava Vesela scena» ljudstvo, v kateri hčerka bogatega Mihe ne mara bogatega Kranjčičevega Jurija. In še nastopata dva gluhca, ki se ne moreta nikoli sporazumeti, ker slišita le končne rime, iz česar nastane kaj zabavna zmeda.
In tako roma ta skupina iz kraja kraj kot sta svoje dni s svojima družbama romala Molière in Goldoni v svojih slabih časih, ako je dovoljeno malo primerjati z velikim. Toda tedaj so se premikali iz kraja v kraj z eno ali z dvema konjskima silama. Danes pa se ta družina preseljuje z več konjskimi silami na nafto. Naglo se krečejo igralci, njihovo geslo je «Danes tukaj, jutri tam, kamor nas popelje cesta». Oni pridejo, postavijo svoj šotor, to se pravi svoj oder, igrajo, poderejo in se poslovijo.
Igralski kolektiv mora vložiti v to delovanje dokaj truda. Študirati mora za te nastope izven študija druge vloge pri rednih gledali-
Prizor iz «Vesele stene»
škili igrah, toda razgovori s ljudmi po takih nastopih so prepričali člane te skupine, da so taki obiski nujno potrebni in koristni. Zato so se igralci odločili, da bodo tudi prihodnjo sezono nadaljevali to delo z izpopolnjenim in izboljšanim sporedom.
Pa še to moramo povedati, kar nam je tov, Podkrajšek dejal in kar
smo že lani lahko ugotovili, da zahteva namreč taka «Vesela scena» dobre karakterne igralce. Medla igra 7ieiZvežbanih diletantov pri takih komičnih prizorih ne bi zalegla. Mnogo učinkuje pri humorju izrazitost igre. «Pogostoma», je dejal Podkrajšek, se zgodi, da propade dober skeč s slabimi igralci, medtem ko uspe slab skeč z dobrimi».
OJENCEV DRAMSKE SOLE SNG
manj izvežbanih se je čutilo, da ni še bilo prave skladnosti med dikcijo in zato niso zmogli dovolj nadzirati čustvenih momentov. Igralec se mora vživeti v vlogo, pri tem pa mora istočasno paziti nase in na vlogo, ki jo igra, ne sme pozabiti, da oblikuje ter se mora nadzirati, zato, da ga vživetje ne spravi predaleč in oddalji od ostalih igralcev. Na navedeno pomanjkljivost vpliva bržkone tudi dejstvo, da so pri tej produkciji po večini nastopali gojenci posamezno in da se zaradi tega niso mogli uravnovešati ob igri soigralcev, kar je bilo čutiti pri prednašanju Shakespearovega An-tonijevega govora iz «Julija Cezarja», kjer je poslušalec včasih imel ta vtis, da igralec kar čaka in gleda kak vpliv ima njegova beseda na okolico in ker ni pravega odziva je tudi njegova kretnja medla. To je čutil tudi njegov učitelj Mi-
Piobueta
innnrl
Naše tržaško gledališče hoče lasti samo iz sebe in črpati snovi za pomnožitev svojega ansambla iz domačih tal. Ta želja je prirodna. Gledališče se zaveda, da ni njegova naloga, uprizarjati edinole dobre predstave, ampak da mora skrbeti tudi za poznejšo nepretrgano zvezo in za poznejši obstoj gledališča in za pomnožitev svojih vrst tudi v bližnji bodočnosti. Cim večji je ansambl, tem lažja je izbira igralcev za razne igre, tem več premier in tudi repriz lahko spravi na oder, ne da bi moralo preobremenjevati igralce. Z veliko ljubeznijo si naši gledališki umetniki prizadevajo, da bi njihovo delo čim globlje zašlo med naše ljudi. V težkih prilikah deluje, toda kljub vsem težavam, kljub temu da nima lastne dvorane, je njegovo delo uspešno.
Ze drugo leto obstoja ta dramska šola. Dramska šola je trajala letos od marca do julija. Pouk je obravnaval teorijo in praktične vežbe igranja. Upravnik, di’- Budal je poučeval slovenski jezik, pravorečje, zgodovino slovenske književnosti in poetiko. Prof. Miroslav Ravbar je Lny)// liiisl\him/ti gojencem govoril o svetovni in slo- m&a UMMMVOm venski dramatiki ter o zgodovini IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItlllllinilllllllllll drame, režiser Babič pa o režiranju s posebnim ozirom na metodo Stanislavskega. Pri praktičnem pouku so si igralci Nada Gabrijelčičeva,
Ema Starčeva, Milan Kosič, Rado Nakrst, Modest Sancin razdelili gojence in jih uvajali y pravilno smiselno in izdelano prednašanje recitacij in oblikovanje vlog.
Od teh gojencev dramske šole smo nekatere že videli na odru pri raznih igrah, ker so že prej toliko napredovali, da jim je lahko režiser zaupal kako vlogo. Tako poznamo že Teo Starčevo, Berto Ukmarjevo, Guština Julija, Silvija Kobala, Srečka Koširja in Marija Marsina. Razen .teh pa so nastopili še Šušteršič Josip, Udovič Vera, Mara Gec, Karla Cač.
Pri vseh gojencih brez izjeme je bilo videti, da je bil pouk tehten, da so se učenci resno lotili učenja in da so se tudi za to produkcijo skrbno pripravili. Dikcija je bila pri vseh čista in jasna in izgovarjava dobra in tudi poudarjanje čustvenih in miselnih momentov je'
Pridni Plavčani, ki so bili vedno polni pobud pri prosvetnem delu, so počastili spomin Otona Zupančiča soboto, 9. julija, zvečer v dvorani tov. Čoka Slavka s prisrčno, iskreno in domačo proslavo. Domačin je v jedrnatem in dobro zamišljenem govoru orisal pesnikovo življenje in njegovo življenjsko delo. Prikazal je pesnika, kako raste iz domačih tal.
Pionirji so z vso otroško predanostjo prav dobro recitirali nekaj pesmi Srčkana je bila mala petletna pionirka Nediča, ki je lepo deklamirala «Ciciban zaspi». Pionirji so nato še deklamirali «Bim-bam-bom», «Barčica», «Ciciban Cicifuj» in «Zlata ptička». Zelo sta ugajala dueta, ki sta jih zapeli pionirki Margareta in Veselka «Sirota sem» in z «Zakrivljeno palico v roki».
Domači pevski zbor je dobro pred-našal pesmi na Zupančičevo besedilo. Tov. Mila je s svojo recitacijo spravila do dobre veljave vesem «Valdoltra». Zadnja je bila zborova recitacija «Zebljarsl.e», ki so jo izrazito
lan Kosič ir. je sam vpletal medklice. Moduliranje glasu tudi še ne more biti po par mesecih učenja popolno. Na nekaterih mestih samogovorov, kjer mora igralec govoriti prav tiho, ne sme biti ta pritišanost pretiha, temveč mora vzbuditi vtis pritišanosti, kajti poslušalec mora igralca slišati in kar je še prav posebno važno je pa to, da igralec svoj govor lahko še vedno modulira, zato, da ne bo prednašanje monotono. Pri pretihem izgovarjanju pa ne more več modulirati glasu. Te opazke paj ne razočarajo gojencev, kajti r.i čuda, če pri prvih nastopih ne morejo še doseči popolnosti. Vsekakor lahko rečemo, da so gojenci prav lepo napredovali. Opozoriti je še Maršiča, da ne sme pokazati pri igranju prevelike samozavesti in gotovosti, kajti pri tem obstaja nevarnost, da postane igra preležerr.a.
Spored te produkcije je bil markanten in je dal možnost nastopajočim, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj znajo. Obsegal je Gregorčičevo pesem «Soči», odlomek iz monologa Veronike iz Zupančičeve drame «Veronika Deseniška», odlomek iz Cankarjevega «Kurenta», odlomek iz Sofoklejeve «Antigone», pesem Iga Grudna «Pismo tovarišu sinu», narodno pesem «Graščakov vrtnar», Grudnovo «Pesem o lepi Vidi», HudalesoVo pesem «Ko legel je na vas večer», prizor iz Cehovlje-vega «Medveda», Zupančičevo «Na. še pismo», Jermanov govor iz 4. dejanja Cankarjevih «Hlapcev», Prešernov uvod h «Krstu pri Savici», narodno pesem «Mlada zora», Bez-ruževo pesem «Rudar», Antor.ijev govor iz Shakespearovega «Julija Cezarja», Kosovelovo balado «Kako lepo» in prizor iz 5. dejanja Zupančičeve «Veronike Deseniške».
Prizor iz «Vesele scene»
stvenih in imseinin momentov jc- preiinašale mladinke Irma, Alma, Mà-bilo precej izrazito. Pri nekaterih I NJa in Zorka,
Dosedanje učenje je gojence prav gotovo med drugim naučilo, da se mora bodoči gledališki igralec mnogo učiti in si pridobiti obširno splošno znanje, da mora opazovati življenje in ljudi in da je treba pri delu mnogo resnosti in vztrajnosti in da mu bo vse to dalo možnost obvladati vlogo. Ta večer je bil pravilno zaokrožen in je pokazal, da’ gledališče v tem smislu uči in vzgaja svoje učence.
J. K«
i4g5ESnEia32EI.

in
Pepelnati dež na otoku Las Palmas
13. t. m. je začel nad mestom Los Ljans padati pepelnati dež. Pepel se je namreč ohranil v zraku vse od zadnjega bruhanja vulkana Monte Pelada pred nekaj dnevi. Po dežju pa je začel bruhati nov vulkan Monte Ru razne. Oblaki sivega dima, ki nastajajo pri dotiku lave z morjem so ogromni. Reka lave je v nekaterih krajih široka 1500 m in prodira s hitrostjo 2 m na sekundo. Vas Malvasio je lava že prekrila.
Kmalu nam bodo znane tajnosti Marsa?
Sovjetski akademik Tihov( ravnatelj edinega «astro-botaničnega» vrta na svetu je v intervjuju, ki ga je objavila neka revija izjavil, da bodo sovjetski astronomi prej ali slej razkrili tajne planeta Marsa. Na osnovi lastnih opazovanj iz 1. 1909., je bil Tihov prvi, ki je odkril sneg in led na Marsu. Znanstvenik trdi, da kjer obstaja led in sneg obstaja tudi rastlinstvo in zato je gotovo, da na Marsu obstajajo rastlinojedi. Ker rastlinstvo na Marsu za razliko od zemeljskega ne odbija pač pa vsrkuje tople rdeče žarke, ni zeleno kot na zemlji, temveč modro kot nebo. Svoje trditve dokazuje znanstvenik z dejstvom, da v njegovem botaničnem vrtu v Kazakstanu, kjer je klima podobna oni na Marsu, uspevajo rastline modre barve.
Novi presejevalni stroji
Neka angleška tvrdka je začela izvažati nove vrste poljedelski stroj, ki lahko v eni uri vsadi do 12.000 sadik v zaželjeno globino in na zaže-ijeno razdaljo.
Zadela ga je strela in sedaj raste
V Angliji je pastirja Walt Grims-bija, pritlikavca po naravi, visokega komaj 1 m in pol med pašnjo zadela strela. Nekaj dni je ostal negiben. Pozneje pa je po posledicah strele začel naglo rasti in si-ser 3cm vsak teden. Sedaj je visok že 1 m 90 cm in še vedno raste.
PRIZOR IZ FILMA „SIRENA

U	,1111
ji
. I
’ ■ <!rf
. 'mm®..
Prizor iz češkega filma «Sirena», ki ga je režiral Karel Stekly in ki Je bil nagrajen leta 1947 na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkab. Scenarist je povzel film po romanu z istim naslovom, ki ga Je napisala češka pisateljica Marija Maje rova, katero naši bralci že poznajo po romanu v našem listu Najlepši svet». Tudi v tem filmu prihaja do izraza ona umetniška smer, ki ji po vsej pravici pravimo socialni realizem, ker skuša stvarno in resnično zajeti dogajanja in pojave v družbenem življenju la problematiko to. dobnega življenja. Režiser je v tem filmu vedno skušal podati ozračje okolja. V zadnjem času so film
predvajali v Italiji.

' m' '
* /M	,	' i
KR ONIKA
Mednarodni filmski festival, ki bo največja letošnja evropska prireditev se bo vršil v zapadnoče-škem zdravilišču Marianske Lažne od 23. julija do 7. avgusta. Priprave za ta festival so v polnem teku. V številu prijavljenih filmov je na prvem mestu Sovjetska zveza s 5 filmi, ZDA in Francija sta priglasili vsaka po 3 filme, z dvema filmoma se predstavijo Češkoslovaška, Poljska, Velika Britanija, Švedska, Danska, Italija, Meksiko in Sovjetska oblast Nemčije in po 1 film sta prijavili Norveška in Madžarska. Program predstav še ni dokončno določen, ker pričakujejo še nekaj prijavnic.
* « *
V Moskvi so predvajali veliki dokumentarni film, ki so ga javili že pred več meseci «Bitka pri Stalingradu». Ta film je režiral Ni-koias Virta. Med drugimi osebnostmi nastopajo tudi Stalin, Roosevelt. Molotov, Churchill, Harri-man. Diplomatski krogi so ugotovili, da ima ta film oster polemič-: ni ton proti bivšim zaveznikom.
* * *
Priprave za filmski festival v Svici so že zelo napredovale. Kaže, da se bodo tega festivala v Locarmi udeležile Italija, ZDA z raznimi svojimi filmskimi podjetji, Anglija, ZSSR, Ogrska, Nemčija, Švedska, Avstrija.
PoljsUa kinematografska industrija si smotrno in močno prizadeva, da bi se čimbolj in čimprej razvila; tak je prvi vtis tujega o-pazovalca, ki pride v to deželo. Pred štirimi leti, ob koncu vojne, ni bilo ostalo od te industrije nič ali skoro nič: ateljeji so bili porušeni, tehničnih in umetniških kadrov skoro ni bilo več, kinematografske dvorane so bile porušene in aparature uničene. Treba je bilo iti z vso vnemo znova na delo.
Kot zagleda tujec, ki se po dveh letih zopet povrne v Varšavo, lepe ceste, kjer so bile prej le ruševine, tako mora vsak tujec, ki obišče Lodz, to središče poljske filmske industrije, z začudenjem in občudovanjem ugotoviti, kako so se zopet dvignili tu filmski ateljeji in kako velikega pomena so postali. Leta 1947. je začela neka tvornica izdelovati po tujih vzorcih aparature, danes pa izgotgvlja ta tvorni-
SREDISCE POLJSKE FILMSKE INDUSTRIJE
ca pristno poljske aparate v veliki množini.
Tudi na področju proizvodnje filmov so uspehi zelo pomembni. Morda bi si bil kdo mislil, da je s filmom «Zadnja etapa» (film o grozotah v ženskem taborišču Os-wiencimu) ta proizvodnja dosegla višek in da je bilo vse ostalo le bolj srednje vrste. Toda razen nekaj izjem so skoraj vsi poljski filmi od leta 1946 naprej sila zanimivi in sicer prav tako vsebinsko kakor tudi po svojem načinu prikazovanja. Edini, ki so zelo in morda celo preveč strogi proti tej proizvodnji, so le poljski kritiki.
Proizvodnja tega ali onega naroda ne more seveda, dati samo ta-
Ai#
TUDI
§ AH i # x
POZICIJSKE
igre so lepe
Šahisti večinoma ne gledajo radi za oko suhoparne pozicijske partije, ker v njih manjka živahnost in ostrina. Igre, ki so polne pasti in duhovitih kombinacij mnogo bolj privlači šahista. Izrazit kombinatorik je mojster Puc, .ki je neštetokrat zadivil gledalce z drznimi In tveganimi žrtvami. V takem stilu je odigral na nedavnem internacionalnem turnirju na Dunaju mnogo parij. Evo partije iz 4. kola:	•
Beli: Puc (Jug.) Crni: Beni (Avstr.)
Gruefeldova obramba
1.	d2-d4	Sg8-f6
2.	C2-C4	g7-g6
3.	Sbl-c3	d7-d5
Gruefeldova obramba je zelo priljubljena, kar je razumljivo, ker doseže črni lepo igro a teoretično ta otvoritev še ni dovolj raziskana.
4.	Sgl-f3	Lf8-g7
5.	e2-e3	______
Sovjetski velemojstri se prav radi
poslužujejo nadaljevanja 5. Db3, ker je partija potem zelo živahna. Pa tudi ta manj ostra poteza je dosti jaka.
5.	-----
6.	c4-d5:
7.	LH-C4
Poenostavljenje igre
0-0
Sf6-d5:
Sd5-c3:
črnemu ne bo
v korist, ker sl beli ojači središče. Skakač v Gruenfeldovi obrambi ima na bS dobro mesto. Po tej potezi bi
c5-d4:
SbB.cS
črni lažje z c5 rušil belo središče.
8.	b2-c3:	c7-c5
Sedaj pa ta udar nima takšne moči, ker je kmet na d4 podprt s kmetom c3.
9.	0-0
10.	c3-d4:
Grozi udariti še z e5
11.	Lcl-b2	Sc6-a5
Pravo nadaljevanje je že težko najti. Skok skakača na rob deske je dvomljiv vrednosti. Crni hoče uprizoriti napad na belo polje c4.
12.	Lc4-d3	Lc8-e6
13.	Ddl-e2	Ta8-c8
14.	Sf3-d2!	—1----
Obramba in obenem napadalna poteza. Ponovno je polje c4 krito. Skakač je napravil pot kmetu f2, ki bo takoj krenil v napad, da razbije ozi. roma oslabi črno kraljevo postojanko predno bo črni organiziral igro na damskem krilu.
14.	--------------------- a7-a6
15.	f2-f4	Dd8.d7
16.	f4-f5!	Le6-f5:
17.	Tf 1-15;!!	----
Krasna žrtev kvalitete in kmeta. Z
daleč preračunano kombinacijo Je belemu uspelo oslabiti črnega kralja. Mojster Puc je pravilno ocenil situacijo ter energično vodi napad.
17-------*	g6-f5:
18.	Tal-fl	e7-e6
1». De2-h5	h?-hS
Pretilo je Tf5: ef5: 21. Lf’: s šahom in grožnjo mata na h7.
20. g2-g4!	------
Močna vezava kmetov je s tem razbita. Crni se nahaja že v težkem položaju in hiti zamenjati dame.
20.	----- Dd7.e7
21.	g4-f5:	e6-f5:
22.	Dh5-f5:	De7-g5+
23.	Df5-g5: :	h6.g5:
24.	Tfl-f5	------
Končno se le pojavi slabost skakača na robu deske in njegova odsotnost v središču. Neaktivnost črnih figur izdatno odtehta materialni minus. Nastali položaj za črnega ni ugoden, posebno še zaradi izgubljenega središča.
24.	----- b7-b5
25.	Tf5-g5:	Sa5~c4:
26.	Sd2-c4:	b5-c4:
27.	Ld3-c2	Tf8.e8
28.	Kgl-f2	------
Tudi beli kralj mora sodelovati v napadu.
28. ------
29. Lb2-c3 e3.e4 e4-e5 Kf2-f3 Tg5-g2 Kf3-e4 Tg2-gl d4.d5 d5-dS+ Lc2-dl Ke4-f3 40. Tgl-g6 + Crni je proti
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
Tc8-b8
Kg8-f8
Tl)8-b5
Te8-b8
Lg7-h6
Lh6.cl
Kf8-e7
Lcl-h6
Tb8-d8
Ke7-e6
f7-f5+
Tb5-bl
Ke6-d5
napredujočim kme-
tom v središču brez moči.
41.	Ldl-e2
42.	Lc3-a5 in črni se potezah upravičeno vdal. jugoslovanskega mojstra!
lag. Sikošek Boris
Tbl.cl je po par Lepa igra
kih filmov, ki naj bi dosegli velika mednarodna odlikovanja v Cannesu, Marianskih Lažnih ali v Benetkah, tem manj seveda ko se poljska kinematografija ne zadovoljuje samo s tem, da bi obdelovala snovi, ki so že postale zgodovinske, kot n. pr. vojno in odpor poljskega naroda, ampak se je lotila tudi snovi, ki so težavnejše in sicer najrazličnejših življenjskih povojnih problemov in vsestranske obnove življenja. Ta kinematografija prikazuje torej sodobno življenje, ki ga seveda ne more opazovati iz neke oddaljenosti, ki bi omogočila objektivnejše gledanje in tega lažje oblikovanje.
Poljska kritika je bila zelo stroga proti poljskemu filmu «Zlata polja». Vzlic raznim pomanjkljivostim pri igranju, v snimbah in pri režiji je ta film vendarle skrajno zanimiv, ker obravnava živa življenjska vprašanja, ki se jih drugod še niso lotili: nove naloge učiteljev na vasi, elektrifikacijo na posestvih in način, kako se upirajo fevdalci in reakcionarji. Morda so avtorji grešili v tem, da so načeli preveč vprašanj naenkrat; Toda v filmu sla sodobnost in resni-nica. Po deželi je film vzlic strogim ocenam kritike dosegel i&lik uspeh, ker so ravno deželani občutili vse te probleme.
«Drugi nam bodo sledili» ima popolnoma drug značaj. Režiser je brez dvoma zelo nadarjen. Razširil je vsebinsko to delo, ki naj bi po prvotni zamisli prikazalo le tajno tiskarno za časa okupacije, tako da nastopajo sedaj okrog osrednjih likov tudi še druge osebnosti, ki so pa jasno označene in orisane. Z njimi skuša prikazati dobo «osvobajanja» Poljske in tedanjo družbo. V tem filmu je cilj previsoko zastavljen, da bi ga lahko popolnoma dosegli. Nasprotstva pa so zelo jasno in izrazito ter umetniško prikazana, kot n. pr. tedaj, ko ta film primerja prave osvoboditelje Poljske s sredinci, ki so z užitkom poslušali nasvete londonskega radia. Režiser porablja filmsko kamero za slikanje družbe tako, kot sta Balzac in Tolstoj porabljala pero, da sta z njim načela in opisala razna težka življenjska vprašanja in da sta opisala resnična in pomembna dogajanja med ljudmi.
Poljaki pravijo, da «Krakov ni bil zgrajen v enem dnevu», in zato je važno, da znajo oni. ki vodilo državno podjetje Film Polski, kje je treba izboljšatL Zato skrbijo za nov naraščaj v posebnih tehničnih in umetniških šolah. In film kot
vsaka reč se razvija prav za prav budi na podlagi slabih izkušenj. Pudovkin bi prav gotovo ne bit mogel ustvariti tako pristno in živo množičnih revolucijskih scen V filmu «Mati», če bi ne bil že pred njim neki malo znani Viskovski v sedaj že pozabljenem filmu «Črna nedelja» slučajno dobro zrežiral nekaj množičnih scen.
Sodobno življenje na Poljskem je vedno privlačna snov. Četudi imame kako tehnično nepopolnost v «Zlatih poljih» ali pa nekoliko slabšo sestavo scen in rahlo zmedo v pripovedovanju ter preveč stati-zaradhlstov in figur, ki tvorijo ozadje, v filmu «Drugi nam bodo sledili», je pa režiser igralce zelo dobro izbral in jih je mojstrsko vodil. Tudi snov je pri filmih zelo pomembna. In to velja. Na Francoskem še vedno na novo premetavajo staro zgodbo o nezvestobi v zakonu id v Ameriki spreminjajo v filmih gansterju ime in lice, toda jedro je vedno isto kot je bilo pred tolikimi leti. Prav gotovo je težko, lotiti se snovi, ki se jih je leposlovje le malokdaj lotilo, toda vredno fé potruditi se. Zato gre poljskem» filmu vsa pohvala, da je Sel po tej poti.
FULMSKAl
j Himiika |
Izdelavo filma «Quo vadiš?» P° Sienkiewiczevem romanu z isti!1’ naslovom, ki bi moral biti izg0"
tovljen že letos, so odložili na pr1' hodnje leto, tako javlja filmsk0 podjetje MGM. Režiser John H9' ston bo prišel v Rim najmanj šef tednov pred pričetkom snimani3 tega filma, t. j. pred prvim maje'1' 1950. John Huston in njegovi P0’. močniki bodo v Rimu preštudira'1 tamošnje okolje in izdelali ^ stume.	„ , .
Zaradi protesta proti pristojim nam in zato, da bi imelo na svol' strani občinstvo, pripravlja Zdi'3' ženje filmskih podjetnikov iz Kerlj tukcyja kratkometražni film, ^ naj bi dokazal upravičenost nji*10, vih razlogov.
• « .
Charlie Chaplin bo baje Izdelal h*' mi film, v katerem bo s pantoroii1' prikazal svoje življenje.
• • •
Filmska produkcija v HollywO®^ stalno pada- Medtem ko so februaf ' 1945 leta izdelali 47 filmov, so jih 1
los Istega meseca izdelali samo 37-

BISSISI, 1	111~9 15
Novi letalski rekordi na zletu v Rumi
TO>1.'?S 1>E F BS A MCI« 1
Francoz Robič je zmagal v Luchonu
Po raznih letih motornih in jadralnih letal ter akrobacij in skakanj iz letal so pričela tekmovanja, na katerih so tekmovalci dosegli krasne rezultate. Postavlja, nih je bilo več zveznih in republiških rekordov. Marijan Knivald, član zagrebškega letalskega društva je postavil nov svetovni rekord s svojim letalskim modelom. Model jadralnega letala so spustili nad letališčem, kjer je napravil nekaj krogov ter se nato oddaljil proti Beogradu. Za njim je poletelo motorno letalo in ugotovilo višino 1800 metrov Model jadralnega letala je ostal v zraku 1 uro in 21 sekund ter dosegel višinski svetovni rekord, ki so ga držali Francozi z višino 1320 m.
rijan Metič. Letalo je ostalo v zraku 1 minuto in 6 sekund.
Tekmovanje jadralnih letalcev v Rumi je zahtevalo tudi svoje žrtve. Franc Tretjak in Danilo Blažič iz Maribora sta se na poletu z dvosedežnim letalom smrtno ponesrečila.
Tretjak in Blažič sta kot najboljša letalca svojega društva poletela v Srbijo, da bi skupaj z o-stalimi tovariši iz drugih bratskih republik pokazala razvoj in delo jadralnega letalstva. Tretjak je pred dvema, mesece na istem letalu, s katerim se je sedaj ponesrečil, dosegel državni rekord v. trajanju. Osial je v zraku 23 ur.
Košarkarji DKŠ iz Trsta na gostovanju po FLRJ
Ekipa košarkarjev dijaškega športnega krožka in Trsta gostuje po Jugoslaviji. Več tekem je odigrala z moštvi brigad na cesti «Bratstva in enotnosti». Proti reprezentanci štaba 9 sekcije je zmagala s 45:22, proti reprezentanci tuzlanske brigade z 28:20, proti reprezentanci mariborske brigade z 28:21.
V tekmi proti beograjskemu «Metalcu» pa so dijaki iz Trsta klonili z rezultatom 24:18.
* # #
Belgijsko možtvo «Racing» je o-digralo na svojem gostovanju po Jugoslaviji svojo prvo tekmo proti «Dinamu» iz Zagreba. Tekma je končala neodločeno 3:3.
Po enodnevnem počitku v Les Sables d'Olonne se je kolesarska krožna dirka po Franciji nadaljevala. Sedma etapa iz Les Sables d'Olonne v La Rochelle je bila na kronometer, to j dirkači so startali posamezno v presledkih treh minut. Ta etapa je bila dolga 92 km in je prišel prvi na cilj Italijan Coppi v 2,18TO” urah ter je vozil s povprečjem skoraj 40 km na uro. Med prvimi osmimi v lestvici je bilo šest Italijanov.
8. odsek dirke La RocheHe-Bor-deaux je znašal 264 km in ga je prevozil prvi Francoz Lapebie v
7,27’22”. Etapa je bila zelo pusta.
9. etapa Bordeaux-Sv. Sebastjan (228 km) je pripeljala dirkače v Španijo. Zmagal je Francoz Louis Caput. Pot je vodila ob obronkih Pirenejev. Dirkači so bili zelo žejni, ker je dežela brez vode; zaio so to etapo imenovali etapo Žeje.
V 10. odseku dirke Sv. Sebastjan-Pau (196 km) je presenetil vse Magni, ki je prevozil progo v 5,53’04”. Marinelli, ki je bil v splošni oceni do tedaj prvi, je prišel nad 20 minut kasneje na cilj kot Magni. Zato je odslej Magni prvi v splošni lestvici in nosi «rumeno majico» Francoza LapeLie in Bobe! sta se umckmla
Učiteljici zračnega letalstva Marija Krnjajac in Ana Skender sta postavili nov zvezni rekord. Izbrali sta sj polet z določenim ciljem. Dosegli sta zvezni ženski rekord na 50 metrov. Vzleteli sta v Burni in pristali v Zemunu.
Na dvosedežnem jadralnem modelu tipa «Žerjav» sta jeseniška letalca Marijan Slanovec in Jože Kos dosegla krasen uspeh. Preletela sta 06 m z že naprej določenim ciljem, kar je le za, nekaj metrov slabše od državnega rekorda.
Na letališču so poizkušali tudi raketno letalo, ki ga je izdelal Ma-
-
Na letalskem zletu v Rumi so sodelovala različna jadralna in motorna letala
Francija in Italija |]() LETOS POSTMLJEM
evlopblia {iiialitda 2(i Itauiuoo pokal
V semilinalni tekmi med Jugoslavijo in Italijo so zmagali Italijani z rezultatom 4:1. Igrali so Cu-cellkMitič 5:7, 6:2, 6:1, 7:5. Cane-pele:Palada 6:4, 6:4, 6:1. Marcello Del Bello:PaIada 6:3, 6:1, 7:5. Mi-tič:Canepele 6:1, 6:4, 6:3. V igri parov sta Italijana Cucelii-Mareello Del Belio premagala jugoslovanski Par Mitič-palada z razultatom 6:4, 6:0, 7:5. Končni rezultat je 4:1 za Italijo in tako se je Italija plasirala v evropski finale.
Cuccili je na tekmi pokazal svojo odlično formo in ga moramo Prišteti med najboljše teniške igralce sveta. Mitič ni mnogo zaostajal za njim. Pokazal je dobro tehnično igro in vztrajnost. Ce bi balada s Canepelom boljše igral in imel malo več sreče ter odločil Urugc igro v svojo korist, bi lahko rezultat d-ugače izpadel. Vendar Pa so Italijani zasluženo zmagali to je njihov uspeh toliko bolj ce-nien, ker so ga dosCftli proti dobrima in rutiniranima igralcema kakor sta Mitič in Palada.
.Na semilinalni tekmi med Frangio in Madžarsko je zmagala Francija z rezultatom 3:2 jn se tako plasirala v evropski finale, ki ga bp igrala z igralci Italije.
not/ si/etoi/ni rekord?
Vsi najboljši lahkoatleti vsega sveta se z vztrajnostjo in zagrizenostjo pripravljajo, da bodo v letošnji sezoni tolkli rekorde in postavili nove mejnike v raznih športnih panogah.
Do letošnjega leta veljajo naslednji rekordi v lahki atletiki:
10# m:	Jesse Owens (ZDA) 10.2
(1936); Haroid Davis (ZDA) 10.2 1941; Lloyd La Beach (Panama) 10,2 1948. 200 m: Jesse Owens (ZDA) 25,3 1935 400 m: Rudolf Harbig (Nemčija) 1:46,6 1939.
1.06# m: Marcel Hansenne (Francija) 2:21,4 1939.
2.009	m:	Gundar	Haegg	(Švedska)
5:11,8 1942.
3.000	m:	Gundar	Haegg	(Švedska)
0:01.2 1942.
5.008	m:	Gundar	Haegg	(Švedska)
13:50,2 1 942.
10.090 Emil Zatopek (CSR) 29:28,2 1949.
200 m ovire: Fred Wolcott (ZDA) 22,3 1940.
1 10 m ovire: Harrison Dillard (ZDA) 1948.
400 m ovire: Glen Hardin (ZDA) 50,6 1934.
4X100 m: ZDA (Owens, Metcalf, Draper, Wykoff) 39,8 1936.
4X400 m: ZDA (Fuqua, Ablowich, Warner, Carr) 3:08,2 1932. daljina: Jesse Owens (ZDA) 8,13 1935 višina: Lester Steers (ZDA) 2,11 1941 troskok: Naoto Tajima (Japonska) 16,00 1936.
ob palici:	Cornelius Warmerdam
DA) 4,72 1941.
krogla: Charles Fonville (ZDA) 17,68 1948.
disk: Adolfo Consolini (Italija) 55,33 1948.
kopje: Yrjo Nikkanen (Finska) 78,70 1938.
kladivo: Imre Nemeth (Madžarska) 59,02 1948.
100 m: Helene Stefens (ZDA) 11,5 1936.
200 m:	Helene Stefens (ZDA) 23,2
1936.
300 m: Zdenka Koubkova (CSR) 2:12,2 1934.
80 m ovire: Blankers-Koen (Nizoz.) 10,0 1948.
4X100 m: Nemčija 46,4 1936.
daljina: Blankers-Koen (Nizoz.) 6,25 1946.
višina: Blankers-Koen (Nizoz.) 1,71 1946.
krogla: Tatjana Sevrjukova (ZSSR) 14,59 1948.
disk: Nina Dumbadze (ZSSR) 53,25 1948.
kopje:	Herma Bauma (Avstrija)
48.68 1948.
Špirtni drobiž
Pred letom dni je postavil italijanski atlet Consolini svetovni rekord v metu diska z daljino 53,35 m. Ta rekord je izboljšal Američan Fortune Gordien za cel meter v dvoboju z portugalskimi atleti in dosegel znamko 56,40 m.
„« * * *
Lanski prvak Italije v košarki «Rayer» iz Benetk je igral v Beogradu proti «Partizanu» in tekmo izgubil z rezultatom 31:20.
Nogometno moštvo «Partizana» je še vedno na turneji po Švedski. V Stokholmu je odigralo proti švedskemu moštvu «AIK»u tekmo, ki jo je odločilo v svojo korist z rezultatom 2:0. Preko 30 tisoč gledalcev je z odobravanjem spremljalo igro Jugoslovanov, ki je bila ves čas na višini.
* » *
Na Dunaju je prvenstvo Evrope v igranju krogel, na katerem sodelujejo predstavniki Jugoslavije, Avstrije, Francije, Svice, Madžar-i ske in Danske.
L
ZA. BISTRE GRAVE
KRIŽANKA

12		FTH		M	m	14	Uš		10 j
				iš	ao			n	n
ir			P	n						£5
					HH			sT	
ir	90			IT		83	3		
ir		1	37	te	88				
ir				j«*	m	TT		H	41
	_ n		44	n	r	g§	p	M	
sko platno (fon.), 42. medmet, 43. vihar, 44. šahovski izraz, 46. sorodnik, 47. naša ljudska republika.
NAVPIČNO: 2. vzklik, 3. oseba iz Sneguročke, 4. predlog, 5. dva soglasnika, 6. Nemec, 7. podzemeljske živali, 8. igličasta drevesa, 11 šolska potrebščina, 12. glavno mesto naše republike, 13. koristnik prometnega sredstva, 14. riba, 15. osebni zaimek, 17. majhen ogel, 18 mesto pod šar-planino, 20. del postaje. 21. reka v Sovjetski zvezi, 24. lahkoatletska panoga, 25. pesmi, 30. trpljenje, bolečina, 32. pripadnik slovanskega naroda, 35. turški fevdalec, 35. plin, nevaren rudarjem, 37. svojilni zaimek, 39. časovni prislov, 41. nedoločni zaimek. 43, organ vida, 45. medmet, 46. osebni zaimek.
T'd LHiicijmija
pomenijo: "VODORAV-b makedonski javni in polilo \,w^e*.avec> 9- vodna naprava
Jni , m 11
te[0 ^Pcašalnica, 12. češkoslovaška bi ,Va^ba organizacija, 14. podred-enotP2n*k' šahovska figura, 19. obleka, 20. gorovje v Gr-' 22. rusko moško ime, 23. olje
(angl.), 24. mesto v Makedoniji, 26. pesmi, 27. hlapljiva tekočina brez barve, ki se uporablja v zdravilstvu. 28. malik, slepo oboževani, 29. kratica za mladinsko organizacijo, 31. mestece v Makedoniji. 34. skala, 36. špansko moško ime. 38. skrb, reja, 39. deli nog, 40. film. I
KOMINFORM
Kakšen strup skriva v sebi )a beseda?
PETER ROBAN
Or kod je doma ta tovariš
ARH. MONIS ŠOFAT
I.aJ Je ta grški državljan?
Rešitve iz št. 172
KRIŽANKA VODORAVNO: 1) voz — kos; 2) poza — orek; 3) rejen — metal; 4) Pikaso — Ivan — zefir; 5) nor ma — omet — veselo; 6) Ante — oris — bankrot; 7) plev — lata; 8) general — roka — kroj; 9) Al Arai — Goja — orada; 10) losos
—	žoga — Otokar; 11) seter — lotos; 12) cipa — eden; 13) mak — NEP.
NAVPIČNO; A) opna — gala; B) ion — Elo; C) krt — nas; D) rame — Eros; E) pesa — prašeč; F) Vojo — Olaf — tim; G) koze —orel — žepar; H) zanimiv — g°' rak; I) ves — Rog; J) komat — lojalen; K) koren — baka — oder; D) set — vata -r otep; M) bazena
—	Oton; N) lesk — kros; O) fer
—	rak; P) ilo — oda; R) prot — Jaro.
Šifriran Prešernov izrek
Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.
Slovenski pregovor
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
V	ponedeljek so dirkači počivali v mestu Pan ter se pripravljali ra težki naskok na Pireneje, ki mnoge kolesarje skrbijo, drugi se jih pa raduje jo.
V	torek se je nadaljevala dirka na odseku Pau-Duchon (193 km). Prvi je prevozil progo Francoz Robič v 7.6’32” s srednjo brzino 29 km. Tretji je prišel na cilj Coppi 57 sekund kasneje, peti pa Bartali. Etapa je bila zelo težka. Dirkači so morali prevoziti višino nad 200 metrov in več drugih visokih prelazov. Poleg tega pa je močno pripekalo sonce.
Po naporni in težki etapi v Pirenejih je bila 12. etapa Luchon-To-ioza (134 km) pravi počitek, ker je potekala po ravnini. Prvi je prevozil ta odsek Belgijec Van Steen-bergen v 3,32T1” urah. Sedaj se bo dirka nadaljevala po ravnini, dokler ne pride pod vznožje Alp. Pričakujejo, da se bo Coppi uveljavil na visokih alpskih prelazih, pri čemer pa mu je nevaren tekmec Francoz Robič.
V	splošni oceni je po 12. odseku dirke prvi Magni, Bartali je na 8. mestu, Coppi pa na devetem. Francoz Marinelli je na tretjem mestu
P O E. ET IVI
nogometni tisrnir
%u pokal
Organizacijski urad športnega lista «Trieste Sport» pripravlja nogometni turnir, ki bo tri nedelje, 24. 31. julija ter 7. avgusta med nogometnimi moštvi Trsta in Istre. Turnir, na katerem lahko sodelujejo moštva iz Trsta in iz Istre, so lahko sestavljena od igralcev katerega koli društva in kategorije. To bo «1. poletni nogometni turnir za pokal «Trieste Spori».
Moštva se bodo morala na tekmi predstaviti v predpisani obleki. Do 20. t. m. naj predstavniki moštev javijo organizacijskemu uradu športnega lista «Trieste Sport» postave. Med turnirjem ne bo dovoljeno menjati postave med nastopajočimi moštvi, lahko pa bodo kapitani moštev nadomestili igralce z drugimi, ki niso bili že imenovani v drugi skupini.
Vse tekme se bodo odigrale na nogometnem igrišču kopališča Sv. Nikolaj. Igralo se bo po izločilnem sistemu. V primeru, da bosta dve finalni moštvi v medsebojni tekmi dosegli neodločen razultat, se bo tekma podaljšala še za 2X po 20 minut. Ce rezultat tudi po tein podaljšku ne bo odločilno spremenjen, se bo tekma nadaljevala do prvega gola. 24. in 31. julija bodo samo izločilne tekme, 7. avgusta pa bodo finalne za prvo, drugo, tretje in četrto mesto.
Prvoplasirana moštva, kakor tudi posamezniki, bodo nagrajeni. Zmagovito moštvo turnirja bo prejelo pokal «1. nogometnega turnirja», ki jo bo poklonil časopis «Trieste Sport», igralci prvih štirih moštev bodo dobili spominske medalje.
Priprave za turnir so že v teku. Vse informacije daje organizacijski urad časopisa «Trieste Sport», ulica Sv. Vito 17.
Kupon št. 114
za nagradno tekmovanje Ljudskega teanika
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Mouteeebl #
Rokopisi se ne vračajo
16 {XSBi£QuEli3taQ3
Prve i’UiHle je debila kriza


Prvo rundo iz dvoboja je dobila kriza...
JU C A PIŠE PEPE
Radi zamenjave lire ni se v Kopru nič zgodilo, p<i četudi se is Kima ie kar na debelo vpilo.
V cori B zdaj dinar kroži, dobro vince z njim se plača, v Loggi in Taverni kupi. le za dinar se jedača.
Jugnlira pa za vedno mirno v, Bogu je zaspala, še celo ob sodnem dnevu ne bo več iz groba vstala. Tisti pa, ki jo imajo spravljeno doma v omari, čakajo naj na spremembe, da jo menjajo «al pari».
Kdor drugemu jamo koplje.
So drugim kopali jamo unidjivo
.„sam vanjo pade

X »Jej zdaj so sami io javkajo milo
Nekaterim pač še v vedno špekulacija je v glavi takšen človek za profite lonček svoj povsod pristavi.
V coni B pa, kakor vemo, budno oko ima zaščita in zato vsi špekulanti ostali bodo brez profita.
Kadar koli maršal Tito se pripeije na Brione, vse nasprotno časopisje v samih neresnicah tone.
Se trgovske jih pogodbe prav neusmiljeno tiščijo, Jugoslaviji procvita oiti malo ne želijo.
A kljub vsemu lam presegli so petletke polovico, pa četudi nekaterim ta reč sploh ne gre v butico.
Vse kar koli je mogoče Beogradu Se očita, z neresnicami o njem se nerazsodne glave pita.
Jugoslavija pa hodi pot. ki si jo je zadala, in bo obrekljivcem z delom njih lažnjivost dokazala.
Kaj na kriminalnem polju novega se je zgodilo ti ne pišem, ker predrago je za tako reč črnilo.
Ako o umorih rada bi kaj bolj natančno znala kupi «Il Lavoratore» tam vse te reči boš brala.
Jaksetič pa, ki v zaporu na obsodbo svojo čaka, ne omenja se v tem listu, škoda zanj je vrsta vsaka.
Na Angleškem pa nastala je na lepem kriza funta, kaj storiti v tej nesreči tam finančni krog zdaj grunta.
Kakor kaže se moč funta prav hudo je zamajala in verjetno bo Angleška iz tèga se težko izmazala.
Včasih bili so lastniki skoraj polovice zemlje, a sedaj zaradi funta kar hudo hudič ih jemlje.
Pravijo, da v tej vročini zmrznil bo «Lavoratore», ker podpornikov dobiti na noben način ne more.
Kdo potem čez Tita pisal bo lainjiva poročila?
Moje mnenje je. da najbrž «Unità» bo to storila.
Draga moja, ko to pišem huda me vročina daje, če imela bi kaj časa, kopat bi se šla najraje.
Ali delà je čez glavo, z doma kar ne morem iti in hlajenje v morski vodi moram drugim prepustiti.
Te pozdravlja Tvoja Juca
PUSCICE
Suh list trhle veje
Ce bi dejal vaHm čenčam ideje, bi jih branili s srednjeveškim rapirjem; dejstva pa je, da kvante so vaše brez meje; katere prodajate s higienskim papirjem.
2
«.Goriško stražo» si na kvesturi prodal, med vojsko si Švabom na «valiti» stal, za demokracijo se biješ kot fakin, tvoj ideal bil, je in bo: briški kvartin.
Pisun
Enkrat bi bil skoraj človek postal Spadàro; pa se skesal; zopet on je kar prej: porcaro-
Muzikant
Na vse registre močno svira Meksikajnar.
S plevami v vreči bo ostal, ubogi lajnar!
POMAGAJ BLIŽNJEMU
NOVA HIMNA
tržaških komintormistov
Micka kovačeva, pila, nič plačala, tiskal bi vsak hudič plačal pa nič!
Naši Dalmatinci, ki kot pomorščaki poznajo dober del sveta, imajo navado, da rečejo «Amerika», kadar gre za kako deželo ali kraj, kjer se posebno dobro živi. Italijani in Spanci, ki so istotako izkušeni pomorščaki, rabijo v takih primerih besedo «Perù». Ker leži država Perù v Ameriki, bo že pravilno, če sklepamo, da je ljudem tam dvakrat bolje nego drugod na svetu; kajti v tej državi najdeš na eni strani špansko-italijanski «Perù», a na drugi strani še dalmatinsko «Ameriko». A gotovo trikrat bolje je ljudem v Limi, glavnem mestu te države. Kajti Lima je srce Peru-ja in s tem Amerike.
Resničnost te ugotovitve je pred tedni izkusil v Limi neki Manuel Orihuela. Mirno se je sprehajal po ulici, pa pridrvi avtomobil, ga podre in rani. Avtomobil je seveda po ameri-kansko izginil. Ranjeni Manuel Orihuela je klical na pomoč in glej: Prihiteli so trije Peruanci-Američani, mu slekli suknjo in hlače ter odnesli uro in listnico z 1.000 dolari ji. Seveda so ravno tako po amerikansko izginili kakor prej avtomobil.
Bakla in koprski radio
V dobrodušni starodavni dobi naših dedov je bUa bakla priljubljeno sredstvo za razsvetljevanje. Povzročala je sicer mnogo dima in tudi dišala ni vselej prav prijetno, ampak po ceni je bila in svetila je pač.
Danes, v dobi električne žarnice, ki jo najdeš tako rekoč že v vsakem hlevu, je bakla popolnoma neznana: prišla je iz rabe, preživela se je. Ce kdo danes prižge baklo, je njegov glavni namen, da širi dim in smrad.
Očitno imajo tak namen nekateri fašistični pisuni, ki so se zbrali okrog tržaškega tednika «La Fiaccola» (Bakla). Svoj dim in smrad spuščajo v prvi vrsti na vse. kar je slovenskega in jugoslovanskega.
Pretekli teden se je ta tržaška «Bakla» spravila nad italijansko oddajo koprske radio-postaje. Q-čita ji, da rabi slabo italijanščino, ki da spominja na i-azne «drugove» in «drugarice» ter se prednaša z «dražestjo škofijan-skih peric» (lavandaie dl Alba-ro Vescova).
Ker nam je znano, da .je ’koprska italijanska oddaja v rokah pristnih Italijanov, smo se tepiu članku močno začudili. Več kot naravno je. da smo si malo ogledali ostale «Bkline» člank-e, da vidimo iz njih, kaj jo prav. za prav lepa, dobra italijanščina. In našli smo v isti številki 28 z dne 8. julija tete izraz»; Scalcagnato avventuriero balcanico (balkanski pustolovec z zdrsanimi petami), lupo jugoslavo (jugoslovanski volk), nadalje: tepci, zabiteži, nesramneži, kreteni, pljuvati, preklinjati, umazanija itd. S temi in sličnimi izrazi po-čaščuie «Bakla» ne samo nas. ampak tudi svoje italijanske tovariše, ki si drznejo biti drugega
mnenja kakor ona odnosno njeni profesorji italijanščine. Ce so pri tem spomnimo, da smo v prejšnjih izdajah tega lista vedno naleteli na izdatno obilico takih in še hujših izrazov, n. pr. «banditi, klativitezi, govnarji (stercari), sodrga, svojat, živina itd-, nam ne preostaja drugo, kakor da rečemo: Draga «Fiaccola»! Take italijanščine, kakor jo ti spoštuješ in širiš, seveda ne premore naša italijanska koprska oddaja. Prav radi jo prepuščamo tebi, da ž njo svoje tri ali štiri čitatelje še nadalje razsvetljuješ, odnosno bolje:	zadimljuješ in
smradiš!
Cetnu prinašamo to zgodbo? Da sé bomo zavedali, od kod nam prihaja najnovejša kultura in ker se želo lahko uresniči, da se to, kar je doživel naš Hanuel Orihuela kot posameznik, pripeti tudi celemu mestu ali deželi. Gre pač vedno za «pomoč bližnjemu» istega izvora, iste znamke: Ma-de in Amerika.
Pa še ena o Nikolu
Riko Malalan se je po volitvaH slabo počutil. Telesno namreč.. Neka prej neznana utrujenost mu je legala na ude in glava ga je bolela. Riko se je prestrašil. V prejšnjih časih ni nikoli polagal važnosti na to, če ga je kaj zabolelo. Zdaj pa je stvar drugačna; zdaj je Riko mestni svetovalec; zdaj je vse, kar se tiče njegove osebe, silno važno. Tudi bolezen! Ce zboli kak Matija Svedravec ali kaka Reza Poklju-kar. tedaj niti pes ne zalaja. Ce pa zbeli angleški kralj, izdaja mhrstmvo c poteku bolezni vsako uro uradno poročilo, ki gre po vsem svetu.
Riko je vsied tega prekinil s svojimi starimi navadami in — začel mislit). Takole je modroval: «Vedno sem slišal praviti, da je Človek tedaj zdrav, kadar syojega telesa sploh ne čuti, kadar mu je tako, kakor da telesa ne bi imel. Jaz do sedaj še nikoli nisem imel občutka, da na rEi-mah nosim glavo; zdaj pa mi na-mah postaja tako težka. To je vsekakor sumljivo. Moje zdravje zdaj ni več samo moje; zato je treba kaj ukreniti».
Riko je pravilno ukrenil, šel je k zdravniku in mu potožil svoje težave. Zdravnik ga je temeljito preiskal. Dolgo je trajalo. Končno je dal svoj izrek:
«Zdravil ne bom predpisoval. Vam je treba samo nekoliko oddiha. Pred vsem pa se morate absolutno izogibati vsakega dela z glavo!»
Riko se je globoko oddahnil:
«Hvala bogu!! Bal sem se, da ne bom mogel hoditi v Mestni svet!»
Nil rnzsluvi psov
Kaj praviš, ali sta plemenite pasme, ali bastarda?
(Pojasnilo; Govorita psa).