Hochiebl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 50. V Grorici, 10. decembra 1880. „SoCa" izhaja vsak petek in velja (J polto prejemanft ali ˇ Goriri na flom poSOjana: Vseleto.....f. 1.50 Pol leta.....,. 2.30 (Setvrt leta ...... 1.20 Pri oznanilin in prav tako pvi ,.pO' tlanicah" se placuje z» uavadou tri»top-no vrBto: 8 kr. tc Be tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ « » » » .» 3 „ Za vefie crke po prostoru. Teeaj X Posdto&ine Stevtike se dobivajo po 10 soldov't Goriiji v tobakarnici v gosposki uliei lilissd „treh kron". in na atarein trgii.—V Trstu v tobakarni-e.i „Vj'{i dclla casertoa 3". Dppisi uaj sc.Wagovoljno poffyjajo «fpilMli'yu ;,Sb6c« v GorM v Hilftrijtfnskl tbkarnij riaroouina pa opravniSfcVu,iSbSe" na Koronji v Sticsa-vi hiSi fit. 10 II. nadstr. Rokopisi ae ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno fraukujejo. — Dolalcora in drugim riepromoisnim bo narocnina rhlia, akoso oglago pri urcduifctvu. 1% driiavnega zbora. Z DUNAJA, 6. dec. (Izv, dop,) Drzavni zbor poslanske zbornice imel jc pretekli i teden tri seje, in je re§il nafert postave o nadrobnem prodajauju zganja v drugem berilu. Ta postava ima etlftm in iinan^oti namen; v prvem oziru bi se imelo pijanstvo po zganju, ako »e odpraviti, vsaj zdatno o-mejiti, v drugem pa dokodek diiave zviSati. 2e pri tej postavi pokazala se je zbornica ra/krojena v dve vetiki stranki, v kvieo iu desnico. Levica je bila pro-vocirala pri glasovauju, ki dolofiuje visokost davka, glasovanje po imeiiih, in pri tej priliki se je posnelo, da je desnica bila raocnejsa za celili 24 glaaov. Spfoh moram konstatovati, da m je desnica od lanskega ieta po novih volitvah ukrcpila za 6 glasov, in ker se je levica za toliko glasov oslabila, se jeto-raj pomnozila desnica za celili 12 glasov. Letos ne bo treba bati se vladi, da bi s kakim predlogom pnclla, doklor se bo naslanjala na desnico. Da bi se pa grof Tr.affe dcsnice zagotovil, moral bo najbr2e tudi kaj za dtsiiico djaustveno storiti, ker vse kaze, da se otta ne bo vefi data pridobiti z golimi obljubami, naj so te se v tako lepe besede vezane. Kakor se sllsi, sta posebno Ceskt klub in klub grofa Hohenwaita jako nevoljna o nau5nem minis tin in sicer narodnjaki iu klerikalci, ker niti eneui niti drugim ne ugaja; zatoraj bo intel ta gospod minister v letofinji' zboruici prav tezko staliSce. Va§ novoizvoljeni poslanec gosp. dr. Tonkli je pristopil klubu giofa Ilohcnvrarta in je bil voljen v dva odst'ka, v peticijski in pravni (Justiz) odsek; nad-jati se je, da bo tudi on odkiil ravnanje vladiuih or-gaaov na Gotiskem, posebno v §olskih zauevab. V zadnji seji sta bila utemeljena predloga giofa Wurmbrand-a g!ed6 vpeljanja jezikovne postave na podlagi razvpiUga tlena 19. temeljnega prava s pri-drzanjem nem^kega kot drzavncga jezika, in Herbsta gled6 jezikovnega razglasa na Ceskem. Govor, ki ga j«j imel Herbst Ccz uro trajajoeega, bi se bil bolj spo-dobil in prilegal dr. VoSnjak-u ali dr. Tonkli-u, ker on je navajal le nepriiike, ki bi po njem znale nastati za nem§ke Pemce. med tern ko so ie vse tenepriliki v kubitalnem pomno2enjn na Slovenskem. Desnica jc le \z milosti za to glasovala, da se ta predloga izro-6ita posebnemu odseku 24 !idov iz cele zbornice, v katerem namerava potem Hemcem po spodobi posvetiti. LISTEK. Oeodepolni: (a- (Dalje.) b)s = Bilo je v torek po veliki nofii. Du§a mi ni toliko krvavela, nema otoznost odjenjala je bila. Trdni sklepi, vredni na novo rojenega filoveka, zaLeli so to-la^iti in kiqiiti pobito arce. Bil sem v svoji sobi. Uie bolj trdni koiaki, ki so se odraevali po nji, ozna-njali so, du je priMo kaj novib mofii v oslabele ude. Toda po poluuin uiso se prcuehala grozovita samoo-Citanja — B te bodi — Nikodome I — dejal sem si... minder befriedigend / Kteri dohtar je kriv! Tvojo le-noba, tvoja prevzetnost, tvoja babarija, troja oepo-dudljivost, tvoja uehvaleztiost, tvoja prokleta domislji-vost, to to, je krivo, to je tist dohtar, ki te je tako lepega napravil. Haha! Dohtar u5e ve, kaj dela. Da si bil kaj bolj priden, pa ruaoj nagajiv, pri§lo xribiio nikdar do tega.... Fa tudi ni poStcno, da druge dol-2iS. To se pravi, grmaditi gteh na greh. To ni prav, in kar tri prav, tudi dobrega ne rodi. Da dal To stvar je treba drugaCe prijeti. Pred vsem, nesredii Nikodeme, nima§ casa tratiti. Urno na delo. NiC veC te nima spominjati preteklosti, ki je tako uze pre-druga^iti ne more§. NoVega Cloveka zadeni na-se. Proklett dozdevnosti, da so drugi krivi, dajroCno slo-\6. Saj b| ti to tudi oiO ue pomagalo. Vse okoli te- Ne bilo bi sicer v ve6 taka postava, ah 6e bi sedaj poaianska zbomica destiici ugajajoco postavo sklenila, zavrgla bi jo gosposka zbornica, samomnora pa desulca ne more in nofie ufiiniti gled«§ enakoprav-nosti narodnih jezikov. Zatoraj bi moral grof Taaffe najprej za to skr-bcti, da zadobi vcftno tudi v gosposki zbomici, ker dtugafie ne bode mogel svoje nalogc *. „spravo med narodi" dogaati. Interpelacija Hohenwartovega kluba zarad zbolj-Sanja kmefikega stanu ka^e na to, da se bo desnica pred vsem pecala s tem, kmetanu in obi'tniekemu stanu pomagati, in s tem bi gotovo pridobila si hva-lcznost vseb volilcov. Na&im politidnim dnevnikom. iokalni listi m uklanjnjo glavnim politiSnim fius-uikom, iu skrb6 v taki podredjenosti samo za o2e do-mafie potrebe. Uavtio zarad te zavisnosti no motejo biti iudiiercntni proti kakovostt iu tudi gtcvilu glav-nih li.stov. Pokiajiuski listi ne morejo iu uocejo de-lati v nasprotji z merodajuim) glasili; omejenim Hstom tudi ne more biti prav, ako* imcjo nasprotne ali slabe organe za svoje voduike. V Ljubljani imajo Slovenci dozdaj dvoje glavnih politidnih glasil, en dnevnil:, m en list, ki izhaja dozdaj po 3 krat na teden. Zadnji list hoce postati z noviiu letom tudi duevnik. Vzroki in povodi, da sta se imeuovana lista vec mesccev prepirala med scboj, vredni bi bili zarad sloveuske stvari same, da bi se o njih razgovarjali obSiruise. AU za tak namen nima nas list prostora, in §e danes si ga te2ko ukrademo, in sicer sosebno zato, ker lista, ki se med seboj tozita, ne moreta ob eiieiu sodnika biti edeu nad drugim. Tolazimo se, da doti&iim ni potreba mnogo pojasnil. Naj pa s tem domaci stvari koristimo ali ne, imeli bomo lahko vest, ko se predrznemo pravdo naCclno in vslcd tega razmeruo na kratko razsojati. Eksaktne politicne znanosti §e uimamo, in stro-kovnjaki v tem obseznem predmetu razpravljajo bo^j sekundarne ali 2e sestavljcne dr^avake eblike, ncgo pa prekrite in dozdaj §e ae jasne prvine ali naCelne in torej najobse^ni§e zakone politiinega znanja. Se celd politiCni vodniki se pravdajo v napaCnem redu za osuovue drzavske oblike, in namestu da bi se razgo- be mora drugafie biti v gotovo znamenje, da si se ti sara uredil in prenaredil..."... Po tem odlofinem samogovo.ru zgrabim zlmnik in slamnik, ter potisiiem oboje na tla. Koj zacuem razdirati posteljiSCc, da prestavim posteljo na drug kraj. Rd&io se zgodi. Nato prelozim podobe, omaro, mizo, knjftae police, stole sploh vse, kar je bilo* pte-makljivega v sobi, cel6 peC bil bi prestavil. Vse y stran! Pro5 prejgnji spominki! Vse novo a!i preloie-no more biti! Zdaj pridem do zrkala, hehotoma pade moj po-gled va-nje. Mrzla grOza! Kaka sprememba 1 Preifi malo teini cveto'S deCek z roiaato zarijo ni polnem obrazii; sedaj pa plahi seuci podobna stvar. 0 moj Bog I 0 moj Bog I Izpit, potrt, bldd, ves razmrSCen, podoba skrajne ialosti vsled notranjih borb. Med tein stopijo mati v sobo^ a postoje vender §e blizu praga kakor cude se muji prikazhi. Da da i Vide! sem solzico, ki je raehkofiutni 'materi kauilana velo; lice... «Moj Bog, Kikodeme, kajti je;- da si tako spe-menjen?" — pa, popra§ajo treso6 se."— BNi6 niCl 0 prav nifi raatii" odgovorini urno, ter se koj obrnem proC od nje, da skrijem potok novih solza, ki se mi je razlri po lici o njenem upra-Sanji. „U2e nekaj dni vidimte takega. Idi na sprehod. To vedno cfypenje v sobi ni zdravo... Ali ti si bolanl Hodi, Kikodeme, kava je n2e mrzla. Saj si zabil celo r^ zajufcrek... AU reci, naj posljem po zdvftvoikft ? varjnli, katcra osnova je primcrna za dotation razvo kakega naroda, ccpijo Be v razlttne teorctiko s trdit-vami in dotienimiizvodi, da je n. pr. ljudovladaprava'itd,, ali pa n a robe, ltesnica pa jo samo to, da se morajo imjti dotidiie vednostne prvine, iz katerih se izvajajo potem samovladu, ljudovlada ltd. Rcsuica mora potem biti tudi to, da so vse take teoretiLne oblike prakticnegft pomeiia za raznoteri zgoddvinski razvoj tega in onega naroda. Satnovlada je primerna tej btopi nji, ljudovlada ltd. pa drugi .stopinji narodnega razvoja. filiate mora veljatt za tassnotere stopinje v kro-gu iste oblike. Ako imnuio, n. pr. v naSem cesarstvu razue politique otrankc, Ima vsaka za se svojo pravico in tudi vcft all manj resnice v sebi. Ali nobena .lima pomena, kakor da bi bila edlno prava. Vsaka stranka xastopa skupnost politifitiih zakonov, ki niso abKolutno pntvi, ampak edino primerni za neko sto-pinjo ni/voja pri tem ali onem narodu. Takd ime-nttvani konservativci zasto|mjb neke poti in noko Oblike enojiie politique resnice za doloCimo sto-pinjo narodnega razvoja * tako iinenovana napredoval* na stranka ima svoj pomen v tem, da bt'cpeni dottf-ni narod povzdigniti ali prav za prav odvesti iz nizih ali preprostisih oblik do bolj sestavljenih in gled6 na popolnost vsaj po avojem razumu bolj dovrSouili oblik. Ohranjevalui in napredovalhi politidii ^ivlji imajo svojo veljavo, in vsak jo na avojem mestu pravi in enako potreben. Take strankc bi se potem lie imele nikdar prav-dati in prepirati med seboj, zato ker vsaka zastopa veljavue oblike. Da pa imamo vendar v vseh drza-vah hude boje med takimi in enakirai strankami, pri-haja odtod, da pogostoma sanli ne vedd, zakaj.se pravdajo. Pravdati in ediniti bi se imele stranke e-dino v tern, da bi se ovedcle, na kaki stopinji je ze od njih zastopani narod, in katera stranka po svojih poteh zastopa najprimerniie dolofieno stopinjo razuo-vrstno razvitih narodov. V Avstriji so, n. pr. narodi zarad preteklosti na raznih stopinjah svojega razvoja. Ako morajo tedaj zastopniki iz razno razvitih dezel ali za razno razvite narode skupno glasovati za iste predmete in za ista praSanja, jc potem naravno, da se razcepijo tudi potem, ko bi zares primerno znali cenitt razvoj tega in onega ljudstva. Ko bi po takers imeli drzavniki in politi6ni ljudski zastopniki samo en narod kna eui in Moj Bog, to se mi nic" nt dopda. Ve§, le kmalu pridi.„B S tem otidd pocasi in na tihem zaprevSi vrata, da mi kake nadlege ne 8tor6. Ta skrbljivost moje matere bila je globok su-nee v neVredno in moCtto Cutefie Brce moj6. Tisod su-lic gorefiih bi ne bilo toliko peklb. Zdaj zgrabim metlo ter zaCnem ueke tankdnitke us5e zopet zaCenjajofie pajfievine po stenskih kotih odprav^jati. Be2e6i pajCeki so me nemara ptoklinjali; a kaj sem mogel? Bolelo me je—kajti nesrecwClo-vek ima §e toliko veC softutja ^ toda kar mdra biti, mora. Oh6, kako je vse leteio sem ter tje. Vse se je podvizalo niti stailjenemu pritfsku brezobzirne metlc^ Le nek skrpljancek pobral je §ila in kopita, ter §el je, kamor so ga vSi peljale, tje .kriiem sv|t. To je bild res splogno pre^ljevanje. Pa6 res I En sam nesrednik sto nesrefiniib napravi. Uboge' iivalce/l Pa kaj? Saj ste odhesle Se zdravo -'koid in neranje-nd src€. Saj nobena izmed vais m* dobila od flohtar-ja: ,minder befriedigend,* kakor jaz. te se zadovolj-ne trdite, nekaj sprehoda yam nifc ne Skoduje la — Ko tako razsajam po sobi, pribrlizga na na§e dvo-riSCe „prva lastovka*. Naenkraten presuk v moji dusi. Ojejl Driiga leta in.danes 1 SreCna znanitejjica spomladi se je zaletavala v dolgih krogih pod na§o streho, in kmaltt potem priieti druga iu potem zopet treija, ! « isti stopinji razvoja, morali bi zastopniki soglasno ali ene in iste zakone za ves cnojni narod dajati in po isti poti narod povzdigovati v vsakoterem obziru. Dalje se v nacelnem naSem prepricauji za de- \ nasnji uaraen ne mudimo. Poglejmo, koga zaatopajo nasi polilifoi voditelji v parlamentih in politicnih gla- , silih. Gotovo je, da slovenski polit^ni voditelji in , njik organi ne delajo politike zase, ampak za narod. Political voditelji in politicni glavni dasniki so v vza- | jemnih in zavisuih razuierah; kar velja za ene, ne more biti tuje drugim. Politicna glasila imajo zasto-pati politiko, za katero se poganjajo narodni vodniki, in vodniki imajo strogo nalogo, vsakodobni razvoj in vsakodobne razmere in potrebe dobro in dolocno oce- j • njevati. Po torn morajo biti v soglasji eni z drugimu !u morajo biti enojni ali edin-stveni v postopanji, zastopanji in zahteva- j nji, akoje narod edininenojeu in na 1 enaki atopinji vsakoterega razvoja, ka-kor jo narod sloven ski. Naj taji kdo, da se | vecina nasega naroda razlikuje, bistveno railikuje v vera ali onein obziru! 1877. s?m sepredrznil enojnost I razvoja slovenskega naroda trditi v pokojni raaribor-ski ..Zori"; nikdor me ni spodbijal, kcr je rcC samo ob sebi umevna in jasna. Enakega prepricaoja smo, kakor upam, vsi tudi danes na to stran. Ako pa je I nas narod na eni in isti stopinji svojega Se nizkvga razvoja, ako ima enake potrebe vsvojih bistveno ena- I kih, ce tudi po imenu drugace krScenih razmerah, | moramo s silo sklepati, da potrebnje tudi od koraka | do koraka enakih in enako obseinih politicnih oWik in I zahtev. Ako je pa ta eoakost in enojnost politicnega | iivljenja vsch Slovcncev neoporecaa, mora biti kar | naravna tudienojnost in edinost naiih I polititfnih zastopaikov v parlamenta in v j javnib politifinih glasilib. I Po takem mi Slovenei ne poznamo politicnih I stran k, ki bi se za povzdigo narodovo razlocevale: | mi ne poznamo ne konservatwnih, ne napredovalnih j strank za nas narod, ampak eno samo stranko, I ki mora teleti in zahtevati, da se nekatere dosedaj I merodajne modi in sile v naSem naroda ohranijo, I druge pa predrngaSijo ali celo" odstranijo ali pa sled* I njiC, da Se druge mocl ozive. Ako bi ne {imeli Se 1 take euojne in kompaktne stranke, morula bi se u- I stvariti. Prva naloga pa je, da naia glasila tako pre- I pricauje raziirjajo in pojaSnjujejo. 1 V bistva pa se po tukaj nacrtanih naCclih naSi [ vodniki ravnajo, in bistveno tudi takd narod vodijo. I Takd mora biti, ako hccemo zares napredovati ali po 1 naravmh zakonih razvijati se. j Eaarfomerni dosedanji razvoj slovenskega naroda I zahteva po vsem enih in istih nacel tudi v nadalj- I njem politicnem razvoji. Za euojaimi naceb" morajo I stati nasi voditelji kot ena nepremakljiva stranka, kot I en sam vodnik, in za tern enojnim vodstvom mora ] stati enojno vodstvo v glavnih naSih glasilib. Enojna | nacela, enojno vodstvo, enojna javna glasila! Eno se I vjema in se mora vjemati z drngim. I Ako tedaj nastane, all ako imamo vec" politiSnih I glasil, imamo jib za ista nacela in za iste oamene. Dvoje ali vec" takih glasil nima in ne more pri nas ] imeti namena, kakor da bi vsako posebe zastopalo svojo stranko ali cel6 svoj oddelek naSega naroda. Oao glasilo, ki bi si prisvajalo tako nalogo, se oklepa necesa, si prisvpja nekaj, kar nima v na-rodu kot takem svoje podloge, in je torej samo nena-ravno ali umeteljno osnovano, in je nacelno vsekako brezpotrebno. Kdor bi menil, tag narod razkosovati glede na verske potrebe, ta bi sanjal in sam sebi legal. Noben denaSnji vodnik ni takd kratkoviden v svojem najSirjem obzoiji, da bi delal proti tudi v veri enojnema narodu. Mi smo se takd srecni, da lahko napredojemo vkrogu po veri zedinjenega naroda. No-ben nasib vodnikov tega ne prezira in tudi vere ne spodkopnje. Vera je pri nas na mini in tudi varo-vana; da bi imeli v naroda le kaj drugih potreb e-nako utrjenih, kakor je veral Kdor tedai meni tudi politicno nevarnost kazati gled6 na naLo vero, se trudi za nekaj, Cesar ni, in dela imamo dovolj, da mocl ! tarn rabimo, kjer smo zares ubogi in potreboi. Ako j si pa naSi vodniki med dtugim drznejo nevednost za-tirati iu podedovane med narodom razSirjene vrazje ! vere in neumost trebiti, je tako delovanje primeruo | za zdravi nadaljnji razvoj, ako nodeuio vecno ostati med in za kineskimi zidovi. Tak napredek pa se vrSi v krogu podedovane vere. Mi p0 takem moramo oSitno obsojevati vsako drazenje naroda za prezanje na nevarnost, kjer je pameten slovensk katoli6an ne more zagledati. Iz vsega je dosedaj razvidno, da nismo na8elno proti veCcmu gtevilu pol.daevnikov, pafi pa proti na-Celno razlidnim politifinim glasilom. Drngo prasanje pa je, ali smo mi tudi veCega Stevila takib glasil v resnici zmo2ni in potrebnit Kjet so vedi narodi, ntegnejo zarad geografeke lege in drugih n. pr. tiskarskib dobifikov imeti po dvoje ali vec bistveno enakih glasil. Siovensko .ozemlje pa ni tako raztegueno, da bi geogr. Sirjava in daljava spodbojaSa na tako pomno2enje. V en em in est u pa dvoje takih glasil vzdrifevati, se pravi premozeaje ubogega slovenskega naroda zapravljati. Na§e razam-jmHvo je doteno podpiratt* tudi drnge jayne potrehe, in nima dasa dolgoeasiti se s ponavljenim pr^biraujem enih in istih predmetov in casnikarskih no.ic. Eno samo glasilo je imeio dozdaj premalo narofinikov in enako tudi premajhno obliko. Kaj pa hocete z dve-ma listoma hirati in umirati ? Ali Vam je, uarodnjaki iu voditelji, mar zopetcepiti, se, tujctm in pametniin doraafiiiu Ijadem v posmeh? OCitno -prasamo, ali se dosedaoji duevnik v zadnjih letih in v sedanjem easa pregreSuje proti enojnim naLeIom,|katera so za nadaljnji razvoj neobhodno potrebnal Mi niislimo, da bistveno ne I Iu ako se voditeijem zdi^ kaka prenaredba po-trebua, aafielna ne bo; zapo^tianske potrebe niislimo pa, da se da tudi sedanji dnevoik podaditi ,in prena» rediti. Zato oditno obsojujemo vsakotero cepljenje moet ne samo v dva dnnvniktt, ampak ctlo v dos^danje dvoje glasW, katera iroatuu tukaj v mislib. Zarad o-sebuih dobidkov iu prepirov pa ni vreduo, da bi siovensko razumni§tvo tratilo svoje modi in zapravljalo eas iu dcuar za drage nepotrebuosti. Veliko bi imeli §e povedati, pa nnj to zadostaje. Opominjamo trezuo vazumuiitvo siovensko, naj nikakor ne podpira brezpotrebnib podjetij. Edinosti, edinosti potrtbujemo tudi v tem tukaj §e dalje nego samonaC-elno razgovorjeuem pralatiji f Na n a c e 1 n e capade jc pripravljeu odgovarjati n a 6 e 1 n o za lake prilike podpisaui _«__ ^* Pfe* Dopisi. Iz Gorice, 0. dec. Citalinci v Gorici je te dni potrdilo c. kr. namestniStvo v Trstu isto prenaredbo pravil, katero je bil skienil izvanredni obcui zbor me-seca aprila t. 1. Razun §. 14 in 25 imajo veljavo poprejSnja pra- . vita, le staii §. 14 odpade, iu novi se pa glasi :j „Kujiznicar preskrbuje po sklepu odborovem in 8braiii v redu casnike in knjige, ter razpolaga v po-„bcbni sobi Casnike iatim, ki jib je odbor sprejel le *Bkot bralce, in kateri ne spadajo v vrsto SitalniCnih 9druStvenikov. Bralct dohajajo le v sobo jim od Cit. „odbora odto5eno, plaCujejo po 20 soldov ua mesec za Bsvoje casuike, sobo, kurjavo, svefiavo itd. ter nimajo „pravice udelezevati se tttalnicuih obdnib zborov. Za „porabo tega, kar jim ostaja od njih mesednine, po „po odbitih ravno navedenih stvoSkih, je pa veljaven ssklep nadpolovice* bralcev, ako ga titaluiuui odbor | „zabvali. V : ffCitalnicni odbor jim lahko dovolt lastno besedo „v ditalnidni dvorani injih tudi lahko povabi k Li-qtalnt5nim besedam. Bralci izvolijo si med seboj go- i napodavuika, ki bo izbival njih ineseCniuo in jo bo „vsak mesec izroceval s posebnim razkazom CitalniC-nuemu denaraiCarju. i „§. 25. Zastava CitalniCna je belo-modro-Brude6a s Lroo-rumenim tr.ikom". Tako bodemo imeli za naprej prav za prav dve ditalnici v Gorici, doaedanjo bolj za gospodo in novo pa za ude uizjega stanur t. j. sedanjo siovensko 6i-talnico za gospodo in posebe v lastnem prostoru pa braluico. Zaduja spada pod citaliiiCui odbor in cital-nicno zastavo. Slovenei nizjega stanu niso imeli v Gorki do sedaj nikakega druStva v naroduem obziru, in zalosten nasledek tega je bil, da st> je ta stan vsega drugega bolj zavedal kot svoje naroduosti. Udje te vrste bodo tedaj imeli lastno ognjiSce za omiko v naroduem zmistu; v svoji bralnici bodo lahko lastne dasopise prebirali aIiposlu§ali kako bra-nje; tudi si bodo lahko omisljevali svoje lastne vese-lice in se udelezevali CitaJniCmh besed, ako jib odbor povabi. Velike vaznosti je tudi to, da si udje bralnice to, kar si prihranijo od svojih vplaCil (po 20 soldov na mesec) za podporne namene med seboj lahko od-lofiujejo itd. Nadjamo se, da bo LitalniLni odbor bralnico kot poddru2uico Citalnice tako vredil in tudi tako nadzo-roval, da bo popolnoma zadostovala nameuu, vsled katerega se je rodila. Maraikedo bo porabil Las v bralnici nmesti v krCmi in si bo tako koristil ne le gled6 Omike, ampak tudi gled6 2epa. Kar pa zadeva §.'25, tudi ni brez vaznosti; \ kajti vse Citalaice pojGori§kem so rabile in rabijo svojo na-I rodno zastavo; le Gorislca Citalnica je imeia marsi-I kaiio sitnost v tej zadevi, in tako ji odpade tudi to. Pricakujemo od ditalnicuega odbora, da bode preskrbel citalnici tako novo zastavo, katere bodo po-nosni biti ne le bralci pdddrn^nice, ampak tudi cl-| talnicui adje sami. __________ Cepovan, dne 5. dec. Due 28. nov. je imela katolisko-politiska Citalnica v Cepovanu shod, ki se je vrSil po razglaSaneni redu. Drustveni predsednik je dai prvo besedo g. Ant. Bratuz-u. Ta se je ob kratkem, pa jedrnato spominjal bede malih posestnikov in opomuil, da marsikdo ne more vec nositi tezko breme raznih stroskov in davkov, ter mora njivo za njivo prodajati ali puatiti, da mu joprodajajo drugi. Pri tem, pravi, je posebao hudo breme za takega ne-sreLnika, ki na davkih ali drugod ostane dolznik,) da mu cenilna komisija njegov dolg 6asi podvoji. Reve2 bi rad pladal, a ne more; tedaj pa pridrdra ko&ija z dvema konjioema in § tremi ali Stirimi gospodi, ki pridejo revezu ceuit njegovo ubostvo, za le-to delo pa mora ubog; kmetid pla^ati po 40 do 60 gold. Tako pride zadolzeni revez zarad cenilne komisije v §e veto revo. Dalje govornik razlaga, da cenitev nepremak-Ijivega premoienja bi mogel opraviti tudi sodnijski poobla§5euec za inventare, ali zupan, ali le eden u-radnik, ali pa tudi sodnijski sluga, ki sploh tudi ce-Injaje premakljivo premo^enje. Mogla bi se pa tudi cenitev nepremakljivega premozenja opraviti pri sod-niji v uiadu; iu tako bi se dali strosH za cenilno komisijo zmanjsati ua kakih 5 gl. To trditev opira ivi to, da sodnijska cenilna komisija ne potrebujejho-diti na lice zarubljenega zetnljisca, ker ima natau^ne katastralue mape in cuno v rokab. Ako bi pa domaca zupanijska komisija opravljala take cenitve, bi to lahko storila za prav majlien stroSek. Govornik tedaj predlaga, da naj diustvo naroCi svoj emu odboru uapraviti v receuem zmislu prosnjo do velesl, c. kr. nadsodnije v Trstu za sprcmembo cenilnih komisij za nepremakljivo premoienje. Bazgovora o tem predmetu so se vdelezlli §e mnogi govoruiki, iu vsi so bili te misli, da strodki cenilnih komisij za zarubljeno nepremakljivo premo-mozenje so preveliki, ter se morejo zmonjSati. | Eden je navedel dogodbo pret. leta, ko ste dve sodnijski komisiji v dveh dneh zaporedoma pridrdrale v Oepo-van, da je edna danes, druga jutri cenila ravno tisto premoZenje; ter je onieuil, da bi veudar cenitev edue komisije morala zadostovati tudi za dvojni rubel Ko-ne6uo je bil nasvet g. Ant. Bratu2a Boglasno sprejet. O drugej tocki duevuega reda je dobil prvo be* aedo g. Lud. Podgornik. On je pojasnil ua6in po-biranja eksckucijnih pristojbin zurad zastanih davkov, ter prediagat prosnjo do visokega finan5uega mini* sterstva, da naj omenjene blagovoli bolj primemo u-rediti. Tudi o tem predmetu so je oglauilo ve6 go-vornikov, ki so pravili, da se one eks. pristojbiue terja po 1 gl. 5 kr. tudi za zastanek od 9 kr., in celo m zastanek od 1/2 kr> Kone&io je g. tajnik prebral doti^no prosiijo do v. c, k. nnanCnegu miuibterstva, Ta proSuja je bila z dobroklici pohvaljena in sprejeta eduoglasno. Morda jo prihodiyifi posljemo bSocI" v blagovoljni natis. Pri zboru je bilo prifiujofiih 30 udov in kakih 10 gostov. Naj mi bo tudi dovoljeno opomniti, dacerkveno I petje v Cepovanu prav lepo napreduje. U2e veCkrat pohvaljeni pevci se ino&uo trudijo za pravo cerkveno petje. Letos so prviC slovesno praznovali god sv. Ce- cilije, zavetnitc svetega petja. Iz Brd, 6. dec. (Izv. dop.) (0 popisu ljudij). Opravicen je strab zadnje BSoce,a da pri sedanjem popisovanji ljudij mi Slovenei izgubimo veliko svojih. Ta nevarnost pa je velika, ne saiuo v naSih mestih, ampak tudi ob laSki meji, zlastiv Brdih. NaSe briske soseske in obCine obfiujejo prevee" z bli^njimi laskimi sosedi. Na mejah govorc ^e sedaj mesati jezik, in po nekaterih krajih uahajamo domaCe ljudi, ki ze rajsi krauiljujo slabo lascmo kot pa stari domaci jezik. Saj ste se oudau uazuanili, da v neki obtiui ob laski meji voI6 za tojnika, 6e ne celo zupana rajse takega moza, ki je zuuu po jeziku in Se bolj po duhu kot hud lahon, nega pa da bi si izbirali pravih domadih zastopaikov. Vidise, da narodni mozjepri obfiinskihvo-litvah propadajol Kak6 bodetepotem upati, da se bodo taki zapisaval kot domaciuci. Poleg tega bodo za-peijavali se one ljudi, ki se trdno drz6 domaCega jezika. Ta postava, da naj se vpisujemo po tistem jeziku, v katerem doma govorimo, je zapeljiva in na§e ma preprostemu ljudstvu ob mejah zeld Skodljiva. Nasprot-uiki porefiejo, da ne gre za narodnost, ampak samo za potrjenje, kak6 obcujemo Tisti ua§i ljudje, ki so podiozni bogatim iahom ali tujeem, ali ki iSCejo kra-ba pri tujcih, italiauisiinih, se zboje in vlov6. Ker obSujejo s tujo gospodo po tuje, poreCejo sami, da resnicno oMujejo po laiko ali nemsko. In g. kom'sar bo imel lahko pot, da zapise slovenske ljudi med laSke in nemske. Zato bi morali biti nasi stareSine in zu-pani, najbolj pa narodujaki pozorni in delavni. Naj tedaj poja§ujujejo dase nam kriviea in Skoda godi, a-ko se kdo vpise za jezik, ki ni njegov. Razlozijo naj Se do casa, da svoj narod in svoje otroke zatajuje-ino, ako odlo&io ne povemo, da mi govorimo le po doma&j kot pravi Slovenei. Ne smem zamoldati, da se mi zelo nevarna zdi Podgora, obema blizu Gorice. Znano je, da se je Lo6-nik polaSCil, ko je bil Se ni davno slovensk. Sosedje laSki se zmerom bolj pomikajo proti Podgori. Odkar imamo Ritterjeve fabrike v Podgori, zahajajo v to sosesko vedno bolj tujci, in se tukaj naseljujejo. Slovenei pa i njimi polusko govore. Deiavci in delavkinjo nje so v fabrikah tukaj slovenski in laski in naravno v uajozi dotiki. Tak6 se nam Podgora po-laaci, in za zadnji dan letoSojega leta se jih gotovo wuogo vpise za lahe, ako se naSi Podgorci m podu- ce in obud6.§e so pac" tudi v Podgori kmetje stare korenine, Se so tarn in v bliznjih soseskab znani do-maii korenjaki in narodnjaki. Na njih je, da se po-trudijo in naS nevedni in zanemarjeui nurod podufie" tudi za popis na sv. Silvesra dan. Kakor pa so nevanm naSe la§ke meje tmSim Brkem, ravno tukd je Bovcanom blizu ncmskovalni Rabelj in Tarviic. Bovcani sami radi nemSkutarijo, zlasti oni, ki po svetu hodijo. Kvcraarji hi uradniki pa so tudi dozdaj radi knmiljali v neinSkeiu jeziku. Kdo bi se ne bal, da se, nam slovenski ljudje v teh krajih ne zapiSejo kot tujci zadoji daa leta. Sli-lati je paL zadnijcaS, dase tudi v BovcureCi na bolj-ie obracajo. Alt obfiine so raztresene, in ce se narodnjaki ne zganejo tudi v bolj postranskih obclnah, zapisali Be bodo nevednezi ali kratkovidniki cel6 s Eonosora v dotifioo rubriko, da govore* po uemSko, ko i tudi v obce res ue bilo, Kakor vidite, g. urednik, nista samo Trst in Gorica za naSe ljudi nevarna; nevarni so tudi nasi Brici, goriSki okolicani, posebno tisti, ki delajo v Stra-Cicah in v Podgori, nevarni so Bovcani, najuevarniSa pa je nezavednost, nevednost in kratkovidnost naSe-ga preprostega naroda, Ko bi biia zavest narodna bolj • vkoreninjeoa, ne bilo bi se bati. Vredua prilika se kaze, da vsaj iiajpotrebniSe pojmc razkladamo naSe-mu preprostemu ljudstvu, ki je preubogo, da bi se z lastuo mocjo okrepilo do potrebne zavesti. Zato, za-vedni Slovenci, poniagajte do easa do prave zavesti tudi turn, kjer je Se ni, in kjer nam drugace veliko domacjh ljudij vpiSejo v oni oddelek, kateri bi po-krivem prieeval, da pri nas z naSimi ljudmi govorimo v tujih jezikih. Bozja poinofi in sruea junaSka 1 Politi6ni pregled. Glavne tofike driavnozborskega delovanja prinaSa denaSnji dunajski dopls. Ministerstvo prediaga tudi uacrt za pooblaS-Cenje, da bi dobili 1 milijon in 470,000 gl. novih krajcarjev in pa 30.000 gl. no* vih pookraj carjcv, pa tako da od te Vsotedobijo naSe de_ele samo 70 odstotkov, ker 80 odstotkov pripada Ogerski. Hrvatje se pogajajo v Pesti za zdru-_enje Krajine s civilno HrvaSko. Iz B e 1 g r a d a se slisi, da hofiejo judom podeliti popoluem enake pravicc. Ako pomislimo, da bi po vsej pravici na NemSkem radi skrdili dosedanjo enakopravnost judov z drugimi drzav-Ijani, bi bilo pad Seleti, da se Srbi ne prenag-lijo gled6 na imenovane podelitve. Naj bi jih ne zaslepila _elja po krivo razumeti tolerant-nosti, Le§, da ne smejo tudi tukaj zaostati za vecimi kulturnimi drzavami. Naj pogledajo rajSi tudi na Pol j s ko inpana nepobolj Slj i-ve lastnosti zidovskega rodu. GrSki kra 1 j hofie zadeti vsekako voj-skos Turkom, ce se do 1. marcija 1881 ne iz-polnijo grSke terjatve. Evropsko brodovje seje razdruzi-lo in razSlo. Tezko se zdruzi zopet za enake nameue. Bomade stvari. Semenj svetega Andreja sejje v ponedeljek v Gorici dobro obnesel. Vreme je bilo lepo, in mno-go Ijudstva je piivrelo na trg. Zlasti les se je dobro prodajal. Prodajalci in krtmarji so imeli dober dan. V Postojni seje osnovalo ognjegasno druStvo, kateremu nacelnik je narodnjak g. TiCiC. G.Teodorpl. KinaJdini; namestniStveni sveto* valec v Tvstu, postal je dvorni svetovalec. Zgodilo se je, kakor jo slutil goriSki dopisnik 8Novic". Veteransko druStvo je preraestilo svojo pi-sarnico s 1. t. m. v h. St. 6 Via del Teatro. Grof Chambord priSel je v saboto z odlicnim 8prerastvom v Gorico. Tako ima naSe mesto tudi le-tos visoke francoske goste v svoji sredi. Biskup Strosmayr izdal priuaSa dopis krajuega Solsk. sveta iz Serine. Da bodo videli na§i bralci, do katere mere je bil dopis v St. 47 „Soee" resnifien, pripbtimo radi v prih, MSo-gi" on dopis z opombo ured. „Eda. Danes opomnimo samo, da bi bila nSoca" rada videla se ve& o n er es n i e o njenega dopisnika, nego jo je inogel dokazati krajni Sol. svet v Sezani, in nego jo je niogla z debelimi Crkami povdarjati diugafie rada molceca tiiaSka „Edinost" v listnici ureduiStva! Odkrijemo prihodnji6 tudi neko p r e k r i t j e, katero uani je dopis iz Go»ice v -zadr-^NoviGiii"" od-kri! na to stran. Spomenica se poslje v iraenu primorskih Slo-veacev po pvedlogu g. Nabergoja in g. Dolinarja mi-nisterstvu na Dunaj. V spomenici se zahtcva slovenski uCnijezikvvsehsrednjihfiolah na Primorskem. V Zagrebu bil je zopet hud poties v sredo. Skode vendar ni, 6italnici v Gorici so po ie odposlanih 470 gl. za Zagreb^ane po potresu uuesrcfineue doSIa sic-deca darila, in sicer je podaril: p. u, gospod Ga-ber&cek Simon 1 gld. — JakopiC Dr. Josip 2 «ld.— Faganelj Josip 1 gl. — Gabrielfiie Dr. I gid, — Ko-vaCit Ignacij 10 gid. Vseh daril se je uabralo do danes 485 gld, V GoriSkem glediSdi bila je vceraj predsta-va (II marito d' Ida) v korist unesreCenih Zagrcbta-nov. Delegat tukajSnjega municipija prevzel je Cistega dohodka 480 gl. Odbor Solkanske fiitalnice se pripravlja v kratkeu napraviti ^besedo" vkorist bratom firvatom, poskodovonim po hudeui potresu. 0. kr. namestniStvo v Trstu je premestilo mod drugimi sledece uraduike: c. kr. okr. komisar German Zuech pride iz GradiSko k. okr. glavarstvu v Gorico; c. kr. our. kumisar Ad. 3chaffenhauer*Neys is Tolmina k okr. glavatntvu v Selaui; c. kr. uameat-niitveui koncipist Al. Fabiani v Se2uni k okr, glavarstvu v Toltnin. V Ljubljani se je biio na ljudskeui shodu seSlo kakib 600 deiuvcev in obrtuikov. Bazgovarjali so se o slabem stanji malih obrtnikov. Oni tirjajo, da se odpravijo iudirektui davki na muito, meso, petro-lej in sladkor. ObLo volilno pravico bo tudi ho-teli prutresovati, pa jim ni bilo dovoljcno, ker so bili naziuuiili toiko samo o razsirjenji vol. pravice. KoneLno sklenili so tcsolucijo, da naj se vvede postava zoper oderuhe. Neki Nemci iz Gradca so se bili tudi priklatili med ljubljanske delavce in so tern mnogo pokvarili s svojimi za naSe razmere neprimernimi vzori ali na-zori. _______ Razne vesti Luna mrkne letos 16. dec. Mrknenje se bo vidclo po celi Evropi, Aziji, Afriki in Avstralije. PriC-ne se ob 3. uri 51 minut in traje do 5. ure 22 mi-nut zvecer. V Neapelju je zgorela velika fabrika za to-bak in cigare. Skode je za veL milijonovl Tudi je bilo pri pozaru ranjenih nekaj ljudij. Slovstvo. Peter rokodeldid. „PouCua povest odraslej Bslovenskej mladini. Prosto na slovenski jezik prelo-B_il Ivan TomSid, uditelj na c. kr. vadnici v J^ju-„bljania. — Tak6 se najnovcjsa, lifina knji2ica, ki smo jo ravnokar dobili v roke „S1. N.tt pi5e takoMe o njej: Ta knjizlca je nada^evanje tako imenovane knjiznice za slovenske mladino, katere prvi zvezek jej priScl uz6 lanjskega leta na svitlo pod imenom „Dra-goljubci.1' V istej obliki in z isto ceno, kakor »Dr&-goljubci", imamo zdaj „Peter rokodeldica" pred aeboj, to|je: II. zvezek knjUnice za slovenko nila-d i n o. Knji^ica, ki jo denes tukaj omenjamo, obsega na 96 straneh prav miLno in zanimivo povest iz ziv-ljenja rokodelskih mladenifiev. Vie iz tega se vidi, da je povest namenjena bolj odraslej mladini. — Knjizica ima spredaj prav lieno podobo »Petra roko-delCita*, trdo je vezaua in se dobiva pri ttVrt8evemB uredniStvu (mestni trg Stev. 9) in pri bukvarji J. Giontinitu po 45 kr. v ljubljani. — Zeled, da bi se take naSej mladini neobhodno potrebne knjteice na-daljevale, priporocamo „Petra rokodelfiica" vsem prija-teljem slovenske mladine v obilo nakupovanje in raz-Sirjevanje med na§o dobro, se^nepokvarjeno mladino". Isti izdajatelj je tudi urednik „Vrte$ev". »Vrtec,* casopis s podobami za siovensko wladlno, je dvorSil ravno 10. letO; Vrtec zarea slu2i slovenski mladini v poduk in zabavo in je vreden, da se vedno bolj raz-Sirja med naSo mladino. Vabilo k narofibi obefiuje, da si bo ureduiStvo prizadtvalo tudi v pribodnjem letu za zanimivost po obsegu iu po razliCnosti sestavkov Uraviuiva bode listu taka, da bode ustrezal mali in odrasli slovenski mladini slovenskim u.iteljem, starSem in sploh odgojiteljem mladine. Kdor meni za bo2iane praznike s knjigami ob-daiiti unSo mladino, uaj n« pozabi na -Vrtec:* mi ga odkritosrcuo toplo pripoi-Qcamo..._____________ ______ Naro5oina (2 gl. ti kr. za celo leto in 1 gl. 30 kr. za pol leta) pofiilja se spoStnimi nakaznicami na Urednistvo Vrtefievo (na mestnem trgu, h. fit, 9 v Ljubljani, »SIpv#aik© knjl&ilo©,* osmi zvezek je izSel v Narodui tiskarni v Ljubljani. Vsebina 8. zvezka m .Zimski vederi. Zbir-ka novelic. Spisal dr, Ivan TavCar. Oena 50. kr, — Knjiiice z 52 stranmi, ki nam je vSeraj doSIa, ne bomo mi presojevall. Naj sainb povomo, da je g. pi-satelj slovenskemu svetu znan 2e od prvega .Zvona" in kot pridon sodeiaveev poznejih letnikih -Zvonovih.1 Jasnost in krepkost v mislib in v slogu se mu bero iz vsake vrste. Po preteklosti sklepamo, da bo kriti-ka njegovitn MZiinskim veCerom« ugodna, kakor tudi upamo, da bomo imeli s posameznimi „novelicamiH zares prijetne ve&re. Iz prcdgovora posnemljemo, da je bila dozdaj samo ena novelica natisnena v „Zoria, vse druge vidijo zdaj pivikiat slovenski svet, „SlovcnBka knji„oico« bo nam kmalu podala So drugega berila, iz JurCiC«vega pereaa, NaSi narodnjaki bi moiali zlasti na to gledati,da senjeno berilo tudi med izobtazenim nalim zenstvom raziirja. Zenstvalimamo tako malo narodnega zlasti tudi ker mune dajemo prili-ke za domaCo berilo. Tudi tu je prilika da segnemo za bo^iCuo praznike nafiiui miadiin izobraienkam in izobraienccm po zvezkih .Slovenske knijzuice" za pri* merna darila. NaroCajo se vsi zvezkl pri zalolniku g. Jur-ciCu v „Narodni tiskarnlH v Ljubljani. Vabilo na naroCbo .Slovenskoga Piavnlka" priobfiimo prihodujiL. Gospodaretvo. Nckatere dtatistidne Itevilke o vinskem pridelku. Da morejo naSi viuorejci presoditi, koliko vina se je pad letos nioglo pridelati, naj podamo iz BtatistiCaega porofiila za 1. 1879. (za letoti Se ni mo-goce takih dat podati), koliko se je vina pridelalo v 1. 1879, in ker je letoSnja letina morda Se slabeja, more vsakter sklupati, koliko je vina, pa tudi da bi — (Se bi ne bilo zalibog toiiko ponarejena ali saj petiotiziranega vina v kupCiji — moraia naSa poSte-na vina dobro ceno ohraniti ali pa Se posko&iti. Se veda si ne upam svetovati z vinom prevec* cakati, ker zalibog zarad hude mokrote zgnjilo je veliko grozdja, in iz takega paC ni mogoCe stanovituih vin pricakovati, posebno ker se ze vse preveft naSi gospo-darji trdovratuo drze nesreLne misli, da iz inatere — dro2, torej iz svojega blata dobiva vino svojo moil Zato pretakajte zdaj, ko se je vreme zvedrilo 1 Tudi zarad tegase nedrznem svetovati preveC zaupati v kup-iijo, ker bojim se, da bodo k nam pridrli Ogri in drugi spekulauti s6 svojimi vini po nizkijceni, in naSe ob&nstvo zalibog se je uie zel6 poprijelo naeela, le da je vino po nizki ceni, naj bode uze kar koli. Tu-ja vina naj se bi le od domaCih znanih trgovcev ku-povala. V 1. 1879. se je v Gislajtaniji pridelalo: Spod- tja Avstrya 880729 W. (v 1. 1878.: 2,852.096 hi.;; tajersko 542.818 W. (v 1. 1878: 772.156 hi.) Kra-njsko 183.186 hi. (v 1.1878: 427.860 hi.), Primorsko (Istra, GoriSko in TrzaSka okolica) 72.144 hi. (V 1. 1878: 222.194), Jui. Tirolsko 166,790 hi. (v 1. 1878: 240,600 hi.) Moravsko 152.710 hi. (vl. 1878: 392585 hi.) Dalmacija 907.960 hi. (v 1.1878: 1.710.800 h. 1.). Iz teh Stevilk je razvidno, koliko se je v 1. 1879 manj pridelalo, kakor v 1. 1878. in prav tako, da tudi letoSnja vendima ni veca od oneod 1. 1879., torej daljec pod letino 1878. Zato starih zalog vina ne more veliko biti, in naravno sledi, da bi moraia posebno poStena dobra vina imeti primerno ceno. Kedor ima tedaj dobro domain vino, naj dr2i blago, nizka vina pa zarad nevarnosti, naj se pred toplim casora prodajo, ker uevgodno bendimsko vreme, prez-godnja bendima itd. ne daje upanja, da bodo taka nizka vina trpezna; saj nismo nikdar u2e sedaj na zimo dobili toiiko slabib, cikastih, motnih vin v preis-kavo. kakor zalibog, ravno letos. PovSe. Xistnicft urodnifitva: Gosp. dopisnika „spod .Triglava"; Hrala, prido na vrsto ob sTojem Lasu. Otg. dopisnike, ki nas oBreCujejo b sporo5iii o osebnih napadih, prosimo Se enkrat, naj nam dopufiCajo premajhno pro-store naSega liBta za imenitnige, zarea obfca atvari, in naj nad-legajejo I svojimi pritoibaitti druje instanoo, kakcr jim drago, Pristnost zagotovjjena! Dr. Snin de BoRtemardt-ova lepo diSehi pasta za zobej »« navadnejsi in zanea-IjivSi poraocek za obvarvanje in eisSenje sob in dlesen (zebernov); y cejih in Vj povezkih po SO in 35 sold. Dr. Hartnng-ovo gWSSafSWSt njenjo in IiSpanjo las; tzapeSatenih aklenicah(flaskah); (potot jo v stoklo vtinijen); p© 84 soldov. Br. Borchardt-ovo JgfcflSySS in zboljsanjo potti, po sknSnjah potrjeno zopcr vaakor-•5no kozno nesnago;r zapeeatenib originalmh potczkih (pakeljoih) po 43 soldov. Br. Beiingnier-jev tSTSHSZ Re'ist), zl»btna voda za duhanje in umivanje, ktera moci z;.vljt'nja krepfia in spodbuja; t originalnih sklenicah po 1 gold. 25 s., alt •/« sklenice 75 sold. Prof. dr. Lindes-a SSP^.Kft (Stangcnporaade) stttri, da se lasje bolj svotlijo, da so voljnojSi, in da, poCesaui, lepo trdno stoje; v originalnih ko,H(5h po 50 soldov. Halzamovo rfjfcn© mijlo; .^XH; da ko2o ozivlja in hrani ter jo dela mehko in roljno; v povezkih po 'M soldo*. Dr. Beragoier-jevo 3j53S,L:- va jib prav crno, rjavo in rudeSkasto; s acetrai in lone-ki vred 5 gold. *. v. ' Dr. Hartung-ova SffffaCAfi zopefc cvrsto rasti; v zapecatenih steklenih lonckih, ki imajo pecat v steklo vtisnjen, po 85 sold. Bratov Leder ^gSffirBSSS zoper zgrbandeno, popocano rumeno kozo, priporoSa se posebno gospem in atrokom in sploh vsem tistim, ki so drobne, sjezne koze. Br, Beringper-jevo .&&!%L nik; ono da Jasem mod in jihohranaje; ena skleni&ca 1 gqfd. in 75 s. a. v. ||w 1Tni>1i.AV7A zelis&iosladje; potrjeno kot Ui. JkUMI~U*V dober domaei pomocek zoper kalef, zagrljenost, zaslizcnje;- t originalnih skatljicab po 7«, in $5 soldov. - jPRBSUSE jfnepokvarjene) se prodajajo. vse te za-rad priznane dobrote tudi po naSib krajih Spogane reLi ˇ Gorici in za dezelo samo v lekarnici (Speceriji) pri Pontoni-u, pri zamorcib,v Rastelu. Na podlogi razsodbe v. C; k. de*. zdravni-Skega sveta od v. c. k. namestni§tm dovoljcne Marijaceljske kaplje za zelodee izvrsten pripomocek zoper vse zeledecna bolezni posebno pa se sponaSa pri not< cuosti, zeloihini slabo-sti, slubotli^e&n dihn, kp-dar cloveka tiapenja, nw ki-slo podaja, ktilar ga grize ;li vjt'da, pri ieleifccnem kataru, zgagi ali rezalci, fr se narfja ppsek ali ka§a, pri pTcobihsosti slip, xlatcu- 1'MtS; glavobolu, prihajaJoScrn od P^ffi zelodca, zelode&reiii krtu, ,.,wAv*: pri zaprtem zi?otu, prcna-sitetvosti bodi z jedmi ali pijafami, pr'i glifahT vranlnih, jeternib ali he-moroidalnih bolestih. Vsaka steklenica stane s podukom 0 rabi 35 ki'. Glavna zaloga za Ciorito pri gosporfu le-| kaniifaiju A. pi. Gironcoli v Gorki, blizo »treh kron". Gcntralna zaloga za mzpoSiljanfr: Apothekc zuin hciligcn Schutzcngel ties Citrl Bra^ly, KremV sicr, Maeiireu. Skoro zastonj! Veliko zalogo na nid pri§!e vellke toTarne za britanija-srebro, prodaja oskt-bnigtvo skupnega blaga zaradi dolznega poplaifiovanja in zaradi popolnoga treb-ljenjst prostoror §0F- za 75 od sto pod lenitvijo, "^Q tedaj skoro zastonj. Za gl. 6.70, tedaj komaj polo-vice tcga, kar je dftlo stalo, dobiva se izvrstno'sledefie pomizje iz britanija-srebt-a, ki je stalo prej 30 gld., in smo porok za 25 let, da ostane vsak koraad zmo-rom bel. 6 namiznih nozev z izvrstno jelrteno ostrino, — 6 Tilic, iz pravega angleS, britanija-srebra, — 6 teSkib zli«i za jedi w britanija-srebra, 6 jako finih zlit! Za kavo iz britanija-srebra, — 1 te^ki zajemalec za jn-ho iz britanija-srebra, — 1 tefcki zajemalec za mleko iz britanija-srebra, — 6 podstavkov flno cjzilovanib, — 6 podndinlkov iz prav dobroga britanija-srpbrn, — 3 lepi tezki kozarfcki za jaca, — 3 krasni prav flni sladfkorniki, — I izvrstni solnjak all poppnjak, — 1 C'ajni cedilnik, prav One sorte. — 2 krasna sobaii* ska namizna svefnika, — 2 prav fina alabastrnusta nantavka za svcCuike. 50 komad. Vseh tukaj naveddnih piokrasnih 50 komad UV stane skupno gld. 6.70 "W. Naroubo izvrsujeta po povzetji ali proti poSiijatvi denara, dokler je kaj blaga v zalogi, gospoda liaeril • Cepot dsr Sriiannii - Silber - Fabrilwn: Wien I., Elisabethstrasse 6. py* Na atotine zabvalnih in pvipoznaluih pisem jo n,a javni pregled v naSem bureau. Pri naro^bab zadostuje unpin: BLAU & KANN^ WIEN. MARIJNCEUSKE po yrave lagljice J zoper 2eloclLnc bolezni |, dobivajo se v Cristofolotti-jdvi lefc&rnici, c. kr.'dvorni priskrbnici. Na Ti'aviiiku, b!izo skofije po 35 kr. steklo. Apotheke „zum Ml. Leopold" in Wien. StadtT Ecke der Planke"- und Spiegelgasse, I> HI L, 1 JP I> NE.USTEIN, priporoga p. n. obcinstTa celo vrsto resnienih in toaletnili sredstev, ki se prcdobro obne- sejo V vseb slu5ajih in gotovo tudi ozdravijo. — Zato' imamo tisocero sprifieval. P. n. obSinstvo prosimo, da inm za prava samo. ona zdravilo, katera kazejo naSo firmo. JAKO YAZNO Tsa^terema za oGl. Prava dr. Wfaite-jeva voda za oci od Traagott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turingiji (Thtiringen) slovi nze od leta 1822 po celem sveta... Dobiva. se stektepica po I gl. v Trstn. v lekarni n Carlo Zaaetti"- Vianuova 27 ia v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travniku. Zaliteva pa naj; se izrekonia. fir. Vi%v tejevo vqd.0 za odi od T?. ^hyiiardta. Odloraki iz pisim: Gospodu Tr. Ekrbardt-u. Ker ne iuorcjo §e celo. v Anieriki ugreSiti Vale prave dr White-jevc vode za odi, io ker sera i njo pomagal premnogim drugim ljudein, kateri se nanjo'§e naroCajo po meni, Vasprosim (sledi nar.) Willian^hurg NwrYork. Willi. Ilcffmaun. Nensteinovi osladkorjeni Isvalki za ciSeen|e trv&W sv. Ellzabeie to Inbke mecivni, krv eistilni in popblnem] 'Skodljivi, obnesejo se zlaati pri boleznih spodnjib tslesnih delih, za prcnehovalno rzlico, pri bolnih prsnib delih, koznih in ..Sesnih boleznih, otrolkih in zenskib bo- Jeznih, zabranijo wakotero zapr^je, go- Ilovi vzrok najvec boleznij. Ta svalek je Inajboljifi in cenejSi izdelek te vrste. 1 svi- Itek, 8 Skatljic s 120 svalk;, v.elja 1. gl.^ po- liamezna Skatljice po 15 kr.Ti svalki, ki so §e posebno priknpili, imajo izvrst»i no sprieevalo odgovoraega svetovalca Pitha-e. * ', 3fr Svarilo. Vsaka Skatljica, ako nima predoj finne: rt Apotheke zum heiligen Leo- Ipold'4, je falsi fikat, katerega naj obfiinstvo _Jne kupuje. Gledati je treba, da se ne Hdobi slab, brezuspeSen, Le ne celo Zenski prah, orijentalski. [Elektpo-motorski egrljaj $ZV%i Ijenju otroSkemn zefo agpcii iGiPomov balzam '™^JZm^r\ |z» yiscenje zob po :tj kr. IBBtown-Ppmade, SSSyTKSS1 ^ranje lis in poTrne lasem prcj^njo barvo. Velik Ion-¦iek »elj* 2 gl^-ma-jhen ton&ek 1 gU_______________ l?l ,K<»n.itn edi,li Pf»*« pripomoiek proti li->tranjenje taak. 1^0 gl.___________________ |Dr. Fr^montov o^ivljavni Iikorj je najbolj kraplTBO in hladirno zdraTilo. 2 gl. IskodytT-. izdelek. Izreenu jo pragati po] HNeustein-ovih . Elis^betinih./%>,.*.lLfL>_ Lvalkih: ti imajo na zavitku ^r/^^ZL [in poducnem list'u talepodpis: HDr. Callmann-ov pripomocek V pobarvanje las, BLSL^L Hbarvo (Smo, rnjaroy rumeno). 3 gl. gladino, ncznost in roljnost {bet, rudec>, Dr. Hajder-jev zobni prah, 35» ItTfimvo irvraten. le< pruti ftlalicmu prebaT .ivuin js, )Jlinj1Ji lltiHtii prop„,u mofii) meaie jnjn to tfmotisi. Steklo po 80 kr. Hlontllitl *«««ten lek za scelodoi!, kre, tudi 70 kr. J Maigaritte-boniboni, Odontinova zobna pasta xaSrnela zobe 79 kr. Pn.Ttn s Kitajskega, polojsa hipoma najhujjol !*•"""> migr^ao in gUMfobol. 1 gl. Prsnc cigarete iz smrekovih e zdravilo zs nadusne Ijudi. 25 go- iQoebraeko-Ekstrakt gS«SSUgi ia dr. Penxold v Erlangen najtoplfj^e za naduSnei iljadi po I gl. Halier ledove pastile poBp^rLti is kitoTib jctcr. Te pastile ozdravljajo iore, zaata-rano uramno kago, grarobolje, ilezaato in o5e»no( boiezett itd. 1 gkatljica 80 kr. ' mejih bolciig. gl. 1.60 fielezni albnminal g^SKa dicne, okre»ajoce ia boloe r cutnioab iidn r malo dneh ieoutimo dobrotoieleznepaalbuminata. gT. 1.30. Dr. Rajer^jev pravi pulheriul je najboljii lok proti pegam in podeli obraza barTol Trtnic in limbaror. Po gj. 1,50 jn SO kr. Salycilov antisiutinJStSSS^ Salyeilovo milo, ^ibp°y50Vr? a,Jceneil1 [Sclirier-ovi zobni svalki XTwi! »lj?l lek. 35 kr. ^ lllieCtion Cadf»lli> .0*d»«U»Wtrok*tnrUenagUTOMo6 za kaielj in prsne boleoiae. 70 kr. suay«/uuvu %.ww«,iav „ ,ne|,urj( j,reI po. —------—------------------------------------------------- *n«iih boIoSin »I t.Krt r iPl»nFl»-1V Proti-3v cvef, aromaticen, k» trpg na potinc ia akrnjaku. 70 kr. ytakewki prah,]5gj;ff;gK! Tanninova pomada, Sfi^$$f la* prar dobra. Nestle-jev otvoski prali po 90 kr.; anaterinova voda za usta (Popp) gl, 1.401 dr. l'feffcrmannova zobna piistd po gl. 1.25; Polt-ova res0dna pomada po gl. 1.50 imamo amerom nove. Dttnajski goruscni popilf, 10 lisfov vplehov- nasti Skatlji 45 kr. Iforvesko salo iz kitovih jeter, veliko stefch 40 kr. Ainov rodni prah za oneienje rok 50kr. Najbolj znani izdelki lekarniski in parfumertjski francoski angleski, P.meriski, nemski, svicarski In avstrijskl so vedno pri nas t zalogi. *- Vse kdelke .lekaraiske; parfameryske in opravne umotnosti z razstave pariake od 1818 prodajamo mi in razpoailjamo cenilnik brezplagno. * Opozarjamo posebno na knjizico: Dr. Boll's Schoftheits- nnd fiesnndheitspflege. Za 30 kr. * ^eleznfr pivo, boljge in zdraveje odvsake napraveiz sladja. Zdrave, okreVajode in bolnike krepivno in redilno. 50 kri BIT Bazposiyamo pcoti gotovini aJi poStnemn povzelju in dajam'o~kapeelnlia~velik6^natno rabato. 'WtT Izdavatelj in qdgoVorai wednik: F, POJDGOMIK. — Tisk?.: aLiilarijanska tiskarua" V Gorici. Velika saloga vsakovrstnih ^P oU u g03pods ia » naj obilniSe zbirke, flobrcga blaga in krasne izdelave pri IS. STMU-JD Y Mild poleg ikofijskc palate. Auto :-«* Obizzi, uradnd poolalaieeai zemljemerec naznanja, da je prelo^il svojo pisarao v ulico #Via MoreHi" (Za mesnieami) v svojo laslno bi§o §tv. 22.