Leto XVI	V Celju, dne 27. aprila 1M6. 1.	Štev.
DOMOVINA
)	Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in	(
t	petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 1*2 kron. pol leta	j	_ . .
Uredništvo je v Sehillerjevi cesti St.. 3. - Dopise bla- i	H kron. 8 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele	)	'nse,ra,e.se Placu3e 1 krono temeljne pristojbine
tforolite frankivati. rokopisi se ne vračajo. f	toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron.	i	ter od vsake petit-vrste po >20 vinarjev za vsakokrat: za
S	pol leta M kron 50- vhi._ NaroCnina 'se pošilja npravništvu.	S	Tec-le lnserat« !n mnogokratno insenraiije znaten popust, i plačuje se vnaprej.
Opomin državnozborskim volilcem.
Volitev poslanca v državni zbor iz splošnega razreda (pete kuri je) za Spodnje Štajersko bode 29. maja t. 1. Volilo se ne bode več po volilnih možeh, ampak volilci oddajo svoje glasove neposredno izvoljenemu priporo-čeneu (kandidatu). To je direktna volitev. Volilo se bode v vsakej občini posebej. Sedaj je paziti vsakemu volilen. da bode res vpisan v imenik volil cev. To je treba poizvedeti pri občinskem uradu, kjer volilec stanuje. Voliti sm^ vsak 24 let star avstrijski državljan možkega spola, ki ni vsled posebnih vzrokov izgubil volilne pravice. Opominjamo zato vse Slovence v pdnili' okrajih: Celjskem, ptujskem, šenttei^rtskem, šoštanjskem. slovenje-graškem. konjiškem, gornjegrajskem, vranskem. laškem, sevnišk^m. brežkfem. fcrtzjftBskttjrt. šinarskein. rogaškem. ffr-možkem. ljutomerskem in gornjerad-gonskem. naj nemudoma pregledajo vsak v svoji občini im e n i k v o 1 i 1 c e v splošne (pete) k u r i j e i n s k r b i j o . da se vpiše vsak, ki bi Ml mòre bi t i izpuščen, ker drugače ne bo smel voliti. V Celju j« razgrnjen imenik do 28. t. m. pri «Ntnem uradu.
Javno zborovanje v Celju.
(Konec,)
Govornik preide nato k raznim «govorom veleposestnikov in Nemcev proti volilni reformi na podlagi splošne in enake volilne pravice. Veleposestniki imajo sedaj svojih 85 zastopnikov v državnem zboru. Ker se boje, da bi jih pri splošni volilni pravici izgubili, zato javkajo sedaj, kakšna bo pač Avstrija, če se bode pustilo masi ljudstva priti k vladi. Bojijo se že za obstoj države, ker zastopniki mase ljudstva ne bodo hoteli dovoljevati državnih potrebščin. Seveda so to le samo jalovi ugovori in izgovori, ki kažejo (vso politično neresnobo današnjega aristokratskega veleposestva. Tudi Nemci navajajo ugovore, češ. da se o enakosti absolutno ne sme govoriti. ker je baje nemški narod tisti, ki je ustvaril in ki ima moč. vzdržati ^Avstrijo. Boje se. da prepade trozveza. pridejo Slovani v Avstriji do večine. Dalje navajajo kulturno silo nemškega naroda. Xo če bi se šlo na to in bi se začelo primerjati, bi pač morali mi spodnještajerski Slovenci dobiti ravno takšno pravico kot gornještajerski Nemci, ker kar se tiče kulture, izobrazbe. mi štajerski Slovenci pač ne zaostajamo. Res je. da imajo na Gornjem Štajerskem več šol kakor mi; toda ravno to je tista podla krivičnost naših mogočnikov: ne nam dati šol in
potem nam še predbacivati nekulturo. To je hinavstvo, vredno najstrožje obsodbe. In konečno navajajo Nemci svojo davčno silo. Kar se tega tiče. se ne bil moglo nikdar natanko določiti. koliko taktične davčne sile ima 'kak narod, kak posameznik. Vsak plačuje toliko, kolikor more in davčna sila siromaka, ki težko spravi denar, je razmeroma večja nego ona ošabnega aristokrata, ki z lahkoeo plača. Vsi ti razni ugovori so tovrej brezpredmetni in piškavi. Pač pa imamo mi štajerski in koroški Slovenci polno pravo, ugovarjati takšni volilni reformi, kakor jo predlaga vlada. To je navadni rop naših pravic, to je napad na naš obstoj. .
Štajerska dobi 28 poslancev na , blizu 1,300.000 prebivalcev, tako d;f bi prišel na 47.000 prebivalcev en poslanec. Po navadnem računu bi morali mi štajerski Slovenci, ki nas je po ljudskem štetju okroglo ioo.ooo. dobiti ne čisto ft. a nekaj Juaii. £ j^-'ìIm-, <n\ No dali so nam jih 6. Xa Gornjem Štajerskem obsega največji volilni okraj toliko prebivalcev, kolikor pri nas na Spodnjem Štajerskem najmanjši. Na slovenskem štajerskem obsega največji volilni okraj 74.000, najmanjši pa 54.000 prebivalcev. To je pač tako očividna krivica, da jo mora videti vsak še tak politični slepec. In šele Koroško! Tam so dali Slovencem, ki jih je nad 90.000, en celi volilni okraj, a še ta je nesiguren. Vzeli so v ta volilni okraj okroglo 40.000 Slovencev. Ostalih 50.000 Slovencev pa .so razdelili na 7 nemških volilnih okrajev, tako da so ti Slovenci za vedno oropani svojega zastopstva, na milost in nemilost prodani nemškim večinam ■ v posameznih volilnih okrajih, da so torej obsojeni na politično smrt. Takšno lopovstvo je morala vlada izvršiti na ljubo svojim dragim Nemcem! No s tem še ni konec. Če pregledujemo to ..splošnost" Gautscheve volilne reforme, vidimo, kako je zakrpana in skrpana na vseh straneh. Na Koroškem n. pr. so baš za to, da bi v nemških volilnih okrajih gotovo bili Slovenci majorizirani, pustili mesta in trge voliti s kmečkimi občinami. A pri nas na Štajerskem, kjer se je „pravični" vladi šlo zato, da pač, kjer le more, skrpuca še kak nemški mandat, pa so napravili drugače. Tu so vzeli mesta in trge v posebne skupine. Nič bi ne rekli, če bi se bila ta procedura izvedla pravično, toda v tej obliki, kakor ga predlaga vlada, je načrt največje lopovstvo, kakoršnega je vlada zmožna. Mislim na celjski mandat; v to skupino so vzeli razun par slovenskih trgov, nekaj i nemških mest in celo kopico neznatnih nemških in liemšku-tarskih vasi samo za to, da bi dobili na tak umeten način v tej skupini za Nemce večino.
j Dobro so čutili gospodje, da bi. če hi dali vsa spodnje štajerska mesta in trge v eno skupino, pri splošni volilni pravici zmagali v tej skupini Slovenci; zato ta lopovski manever. (Vihar ^ogorčenja in burni medklici!) Da pridem h koncu svojih izvajanj: Jasno je ko beli dan. da mi štajerski in koroški Slovenci s takšno volilno reformo, kakor jo predlaga vlada, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni; da je ne sprejmemo, če rtäm je količkaj za naš obstoj in za našo prihodnost. Odločno moramo izjaviti, da rajši nočemo volilne reforme, kakor pa takšno skrajno krivično. (Burno odobravanje).
G- S m e r t n i k povdarja še enkrat, da štajerski Slovenci ne smemo trpeti, da bi se postopalo z nami na tako ponižujoč in nesramen način, ampak da se moramo takšni krivici, kakor nam jo vlada hoče zadati, odločno p''si;i viti po robu. Predlaga rezolucijo: er.-; k i S I « v o u c i- u4k»k-«>r n i s o z a d o v o 1 j n i z v olii il o r e-r o i- lifo, kakor je o d v 1 a d e p r e d-1 o ž e n a, in odločno protest u-jejo. da bi v t e j o b1 i k i p o s t a 1 a z a k o n. Mi zahtevamo, da se število slovenskih poslancev z a ,S p o d n j i S t a j e r zviša na osem in število slovenskih koroških mandatov na dva." Rezolueija je bila z viharnim odobravanjem sprejeta.	%
Predsednik preide na to k drugi točki dnevnega reda. konštatira. da se na današnjem zborovanju ni imelo namena določiti kandidate, ampak se je društvo ..Naprej"' izrecno omejilo na razgovor ali posvetovanje o kandidatih. Popolnoma neosnovano in neopravičeno je torej očitanje od gotove strani njemu in pol. društvu, da se hoče od te strani kandidate usiljevati. Volitve so blizu, in razgovarjati s« o kandidatih, to je pravica vsakega posameznika in vsakega društva in te pravice si tudi društvo ..Naprej" ne da jemati. (Živahno odobravanje). Nato se spominja predsednik obeh umrlih poslancev, njih zaslug, njih neumornega in požrtvovalnega delovanja v prid naroda. Spominjajmo se. pravi, s hvaležnim srcem obeh mož in zakli-čimo jima ..Slava!" Po dvorani je za-donel burni ..Slava" in zborovalci So se dvignili s sedežev. Nato želi predsednik. naj bo razgovor stvaren, dostojen in miren, naj pokaže, da smo resni in dostojni možje. Prečita dalje prijave kandidatov, kakor so se po vrsti vršile. Prijavili so se: Jakob Pukl. ki je na zborovanju navzoč, dr. Povalej, ki je tudi navzoč, dr. Korošef-po dr. Ploju in Robiču; vransko politično društvo je postavilo kandidatom g. Zdolška. župnika iz Št. Jurja ob Taboru; dr. Jartela iz Ptuja piše in želi. naj bi se kandidat predstavil v
vsakem okraju: dr. Omulec piše v imenu ormoških Slovencev, da so žal zadržani, da pa se bodo glede kandidatov strinjali s sklepi shoda ter se strogo držali discipline; končno je še brzojav od trške občine Gornjigrad: Korošca ne maramo in tudi ne Zdol-šeka.
Po otvoritvi ^debate o kandidatih se oglasi prvi k besedi župan M i j o Starki, ki povdarja. da mora poslanec. katerega bi naj volili, dobro poznati svoje ljudstvo, posebej kmečki stan. Govori nato obširneje o težavah, ki tarejo dandanes kmeta. (Ker se preveč oddalji od stvari, se ga pozivlje k stvarni debati). Izjavlja, da mora poslanec imeti čisto vest iii čiste roke. da ne sme biti nikakšen strankar. da mu mora biti edino geslo: ..vse za narod". — ker klerikalnih in liberalnih neumnosti mi na Štajerskem se smemo uganjati. (Splošno pritrjevanje.) Želi konečno. naj bi se delalo na to. da se - tudi Žičharjcv deželnozborski in Bei ksov mandat čimprej razpišeta.
Dr Hrašovec pojasni, da je glede razpisa teh dveh volitev stvar že v teku in da znata v par dneh biti razpisana.
Nato govori kandidat za V. kurijo. Jakob Pukl. posestnik v Sečah pri Konjicah in v Maria Enzersdorf na Dunaju. Dasi ga spoštujemo kot zaščitnika Slovencev in kot moža. ki je za svoje rojake na Dunaju že mnogo storil, vendar moramo izjaviti, da s svojim kandidatskim govorom na zbo-rovalce ni dobro uplival. i Govoril je zvečine o zasebnih zadevah Povdarjal je. da je bil že večkrat pozvan, naj kandidira. Leta 1897 mu je pisal kanonik dr. Gregorec pismo, v katerem izraža željo, naj kandidira. Njegova kandidatura se je sprožila v ptujskem okraju. Tudi iz Savinjske doline je dobil mnogo priznalnih pisem z željo, naj nastopi kot kandidat. Zato se oglaša tudi zdaj. Bil je v Mariboru in je tam dobil zagotovilo, da mu ni nihče nasproten in da ga bodo podpirali. (Klici: Oho.) Tudi v Ptuju je bil. ker je čul. da so tam govorili o njem kot nasledniku Žičkarja. Govori potem o svojih zaslugah za slovensko dijaštvo. ker je ustanovil podporno društvo za slovenske visokošolce; zanimal se je tudi za delavsko vprašanje. kar dokazuje to. da je vodil deputacije slovenskih, nemških in laških tržaških takozvanih ..fakinov" od ministrstva do ministrstva. Razume in pozna tudi dobro težave kmeta, ker ima sam kmetijo. Tudi sploh je za Slovane delal, ko je urejeval list ..Süden". Ne usiljuje kandidature; pač pa želi delati.
Posestnik Blaž Ürleb od Sv. Jurja ob južni železnici predlaga za poslanca dr. Povaleja, ki sam kmetuje in dobro pozna kmečke težnje.
Dr. P o v a 1 e i pravi, da ni imel namena kandidirati, pač pa je to storil na željo mnogih drugih. Izvaja, da bo, če bo izvoljen', zastopal vedno koristi vseh stanov, kmeta, obrtnika, delavca, a vsekdar bo v prvi vrsti gledal na koristi kmečkega stanu. Tudi za koristi učiteljstva in duhovščine bo vedno zastavil vse moči. Govori dalje, da današnja ljudska šola ne zadostuje, ampak da se mora urediti tako. da bo pouk trajal samo 6 let. v sedmem letu naj bi se poučevale obrtne, v osmem pa politične stvari. Če ga kdo praša, kakšne vere da je. izjavlja, da je rimski katolik, in da kot tak hoče tudi umreti, da pa obsoja tiste agitatorje, ki tudi pri nas hočejo sejati razpor. Vnuki nas bodo kleli, če se bomo začeli pobijati, kakor to delajo na Kranjskem. V skupnem narodnem delu ne poznajmo sovraštva, najsibo potem ta tega in oni drugega prepričanja. Kadar se gre za skupne narodne zadeve, stopi vsako drugo vprašanje v ozadje. Izjavlja dalje, da bo deloval, če bo izvoljen. proti vsaki reformi svetega zakona, ker tega smatra za podlago družine, rodbine in naroda. Tudi pri volilni reformi bo povzdignil svoj glas za pravice slovenskega naroda. Zagotavlja. da bo nastopal vedno radikalno, da ga ne bodo nikdar zmotile lepe oči kakega ministra. Ne sodijo ga naj vo-lilci po njegovih besedah ampak po de» janjih, (Odobravanje pri enem delu zborovalcev).
Župnik Zdolšek izjavlja, da ga je sicer pol. društvo za vranski okraj postavilo kandidatom, da pa je on takoj takrat odklonil in še odklanja. On ima- dovolj drugih skrbij in se pri svojih 65 letih ne bo podajal na politično polje.. Izjavlja pa konečno. da mora kandidat stati na katoliškem programu. (Odobravanje pri enem delu zborovalcev). »
Dr. Rosina pravi, da nikakor ne gre. da bi se danes tukaj že določil kandidat, ker je zborovanje javno in se še nikdar na javnem zborovanju ni postavljalo kandidatov. Politično društvo je jako modro stavilo na dnevni red edino le posvetovanje o kandidatih, a ne definitivno sklepanje. Danes je navzoča večina zborovalcev iz celjskega okraja; krivično bi bilo. če bi se danes postavil kandidat, za vse ostale spodnještajerske Siovence. ki bi potem inorali v imenu narodne discipline voliti danes določenega kandidata. Zato predlaga rezolucijo:
„Sklene se. prepustiti odločitev v zadevi k an d i d a t ure shodu zaupnih mož iz cele Spodnje Štajerske, ki ga naj s k 1 i č e j o slow dež. in drž. p o-s 1 a nei t e k o m 14 d n i v P o 1 j č a n e. Na sliod se naj vabijo zaupniki iz vseh slojev slovenskega p r e b i v a I s t v a,"
Dr. K uk o ve c omenja, da je prav, če se govori o kandidatih tudi na javnih shodih. Dosedaj se je večinoma stvar vršila tako. da je bilo na zaupni shod poklicanih par mož, ki nikakor niso bili predstavniki mnenja celega ljudstva. Dobro je. da se raz-govorimo o kandidatih, da jih cujemo, kaj hočejo za nas storiti. Vemo vsaj tudi za poznejše čase. kdo bi se hotel žrtvovati za narodno delo. Pravi, da mu je tudi dr. Vidic iz Dunaja pisal, da bi bil voljan kedaj pozneje prevzeti kakšno kandidaturo.
Prof. Zelennik iz Ptuja, edini zastopnik ptujskih Slovencev na shodu, se strinja z mnenjem dr. Rosine.
Veleposestnik g. Zdolšek, vulgo Kristan s Ponikve, želi. naj se kandidatura za prazni mesti postavi en kmet in en doktor.
D r, Janko S e r n e c predlaga za IV. kurijo na Berksovo mesto Mihó
Vošnjaka. ki je svoj 'čas za Slovence kot poslanec in kot narodni gospodar dosti deloval in bo gotovo rad prevzel zastopanje tesa volilnega okraja.
Blaž U r 1 e b predlaga za četrto kurijo veleposestnika Josipa Zdolška (Krištaria). Ta izjavlja, da se sicer ne čuti prav sposobnega za takšno važno mesto, vendar bi. če bi se mu skazalo zaupanje, bil voljan prevzeti poslanstvo ter iti na Dunaj, da bi tam zastopal koristi kmečkega stanu.
K m e t M a r t i n G a j š e k pravi, da se" j e že o vsem drugem danes govorilo. samo o katoliški veri še ne. o katoliški duhovščini. (Klici: Saj nismo v cerkvi!)
Rudar S a v š e k iz Štor želi. naj bi bodoči poslanec V. kurije zastopal tudi koristi delavskega stanu, katerega je v njegovem okolišu veliko
Rebe k Ivan povdarja. da je peta kurija pravzaprav delavski mandat. Vsi drugi stanovi imajo v zbornici svoje zastopnike, samo delavstvo nima nobenega. Pravično bi bilo. da bi se kot kandidat za to mesto postavil kak delavec. Ker pa še dandanes delavski Stan nima politično tako zrelih ljudi, ki bi bili zmožni nastopiti kot poslanci, zato želi. naj se določi na zaupnem shodu tak kandidat, ki se bavi tudi s socijologijo. z delavskim vprašanjem, človek, ki dobro pozna razmere delavcev na Spodnjem Štajerskem in ki si bo upal priti ob prilikah tudi med delavstvo.
Vrši se nato kratka debata o tem, ali se naj skliče zaupni shod v Polj-čane ali kam drugam. V debato poseže dr. Sernec sen.. ki predlaga Celje. dr. Mayer, ki pravi, naj bi se določilo središče Spodnještajerske. Končno se z veliko večino sprejme predlog, da se vrši shod v Celju.
Sledi posvetovanje o ustanovitvi narodnega sveta. Ker je pozna ura in odhajajo kmalu zadnji večerni -rakr. veliko zborovalcev zapušča dvorano. Urednik Spindler poda kratek, k večjemu 10 minut trajajoč obris ali načrt organizacije češkega narodnega sveta, kar je storil na željo pol. društva.
Dr. Kukovèc pravi, da imajo Čehi veliko obširnejše polje dela. .da si mi ne smemo staviti tako širokih mej, da si stavimo v začetku male naloge, a te izvedimo.. Predlaga, naj bi se v očigled važnosti, ki bi jo imel narodni svet kot nekako središče velikega političnega življenja, kot nekako enotno narodno vodstvo, katerega potrebo smo že davno čutili, katero smo že davno krvavo potrebovali, in do katerega ustanovitve mora konečno priti, naj se danes principijelno sklene ustanovitev narodnega sveta za Spodnještajersko in naj se voli pripravljalni odbor, ki ima izdelati pravila in podrobni načrt delovanja narodnega sveta.
Ivan Rebek povdarja. da pridemo z ustanovitvijo narodnega sveta konečno do pravega vodstva, katerega smo v mnogih slučajih že krvavo potrebovali. Za tem vodstvom, v katerem bodo možje iz vseh krajev in iz vseh stanov Spodnje Štajerske, bode šel narod kot nepremagljiva disciplinirana falanga.
Dr. Karba istotako omenja, da je bila že davno potrebna ustanovitev narodnega sveta; a nihče naj ne pričakuje od njega čudežev; sadovi delovanja narodnega sveta se bodo poznali šele čez desetletja.
Ko se zbol-ovalci principijelno izrečejo za ustanovitev narodnega sveta, predlaga dr. Karba. naj se poveri odboru pol. društva „Naprej" sestava pravil in sploh vsa pripravljalna dela.
Dr. H r a š o v e c odkloni to v imenu odbora, da bi se mu zopet kdaj ne očitalo od katere strani vsiljevanje in netaktnost.
Dr. Mayer predlaga nato dr. Hra-šovca. dr. Stiker ja. dr. Fermevca. dr. Rosino in dr. Jurtela. Dr. Karba predlaga še dr. Mayerja.
Dr. H r a š o v e c za sebe odkloni, želi. da bi se volili kvečjemu 3 4 v pripravljalni odbor, ker sicer ta ne pride nikdar do dela. Tudi dr. Karba-se pridružuje temu mnenju ter predlaga. naj se volijo 4 iz Celja.
Končno predlagani dr. Rosina, dr. Jurtela. dr. Ferme ve. (Ir. Hrašoveč in dr. Medved se sprejmejo.
■ Ker se k slučajnostim nihče ne oglasi, zaključi predsednik di;. Hrašovec zborovanje. Izraža svoje veselje, da so spodnještajerski Slovenci pokazali zanimanje za tako važna politična vprašanja. da so prišli v tako častnem številu, veseli ga. da se je zborovanje vršilo tako dostojno ter povdarja. da bo pol. društvo ..Naprej" od danes naprej vedno skušalo se skazati vrednim svojega lepega imena, da bo začelo zahajati ven med slovensko ljudstvo ga budit, poučevat in dramit. da bo šlo naprej po začrtani poti. Predsednik končuje z besedami: Bog živi n a š o domovino. Bog živi 11 a š s 1 o v e 11 s k i narod, a č r n a z e m 1 j a 11 a j p o g r e z 11 e onega, k d or bi hotel rušiti edinost i 11 slogo 11 a S p o d n j e 111 Štajerske 111 !
Svetovno-politicni pregled.
— Državni zbor. 402. seja 24. aprila. Začetkoma seje se je predsednik grof Vetter'v toplih besedah spominjal umrlih poslancev viteza Berk s a in \Y a 1 z a ? omenil je katastrofo, ki je zadela. San Francisko: in si izprosil dovoljenje, da se izreče sočutje ameriški vladi. — Poslanec dr. Jäger in drugovi so vložili dva nujna predloga v zadevi fakultativnega s e ž i-g a 11 j a 111 r 1 i č e v i 11 radi češke o b r n v n a v e p r e d -o k r. - s-o d i -š e m v Ašn dne 1». aprila, — l'Osi. Znleger in .drugovi so predložili zbornici nujni predlog v zadevi trgovinske pogodbe s Srbijo. - Dr. Sylvester in tovariši so predlagali, naj se ureoi razmer:e med Avstrijo in Ogrsko s pomočjo regnikolarnih deputacij. Dr. Pacali je interpeliral o pogodbi, ki jo je sklenila krona z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Wekerloiu in zahteval, da se dotične punktacije predlože parlamentu. — Dr. Ellenbogen je vložil na vlado interpelacijo radi vdeležbe Avstrije- pri ruskem posojilu.
Razprava o posi. dr. Jiigerjevem predlogu glede sežiganja mrličev se je takoj pričela. Nujnost, je bila odklonjena. Na razpravo pride predlog posi. Zulegerja v zadevi trgovinske pogodbe s Srbijo. O stvari govore posi. Zuleger, ki napada Srbijo, posi. Pražak. poljedelski minister Buquoy. poslanec Günther, Irò, Peschka. Schadinger, Erb. Schraffl. Seitz: debata je jako ostra. Končno se sprejme nujnost s 138 proti 32 glasovom. Poslanec Herzog in Iro stavita vprašanja radi novih razmer z Ogrsko. Poslanec Sternberg želi. naj bi se poročilo imunitetnega odseka stavilo na dnevni red prihodnje seje. Predlog se sprejme. — Prihodnja seja v petek.
— Parlamentarni položaj. Dne
23. aprila se je baron Gautsch pogajal z raznimi političnimi voditelji. V svrho kompromisa za volilno reformo je vlada pripravljena dati Nemcem 12 novih mandatov, Poljakom 10. Italijanom pa 1 mandat. Novi nemški mandati se razdele: 4 Dunaj. 4 ostala Nižja Avstrijska. 1 na Češkem. 1 v Šleziji in 1 za Kočevje. Vendar je kočevski m a 11 d a t še zelo dvomljiv. Iz kompetentnega vira se poroča, da je krona Gautschu sporočila, da zadeva volilne reforme ni v nobeni zvezi z
rešitvijo ogrske krize in da se v 0-
I	i 111 a p r e O s n o v a mora d o g nati
II	a vsak način.
—	Ogrski dogodki. Državni tajnik v finančnem ministrstvo Aleksander Popovič je izpovedal svojim volilceni v Budapešti. da namerava vlada izvesti velike reforme 11 a f i n a 11 č-11 e 111 polju. Minister Kossutli baje proučava drugo železniško zvezo z Reko. — Ministrski predsednik dr. \Ve-kerle je izjavil neki delavski deputa-ci.ji. da se vlada resno bavi z z a v a r o v a 11 j e 111 delavcev za s t ar o s t, — Minister Polonyi je rekel 11a shodu v Budapešti. da mora vsak voli, 1 e c biti Ö g e r i n p a-t r i j o t. Politične pravice se ne smejo izrabljati proti državi.
—	Fuzija hrvatske napredne in demokratske stranke. Na zborovanju v Splitu dne 23. t. 111. je bila sklenjena enotna organizacija napredno - demokratske stranke za Banovino in Dal-" macijo.
—	Za hrvaškegii ministra 11a Ogrskem je imenovan sin nekdanjega hrvaškega ministra Geza Josipovič. ki je star 50 let.
Dopisi.
Družmirje pri Šoštanju.
fjjut boj. kateri se bije v Šoštanju, je vzdramil vse narodne sile k čilemu izobraževalnemu delu: z veseljem nas navdaja dejstvo, da je že tretje bralne društvo, katero se osnuje v teku zadnjega leta v Šaleški dolini. Ta pojav pa je tem veselejši. če pomislimo.: da prihaja želja po izobrazbi in ustanovitvi izobraževalnih društev iz vrst kmečkega ljudstva, iz krogov vrle kmečke mladine. Vpliv nasprotnikov iu od njih razširjajočih se n;tsprotnilrJ časopisov v šoštanjski okolici, je pri-vedel do ustanovitve bralnega društva za Soštrtiijsko okolico kateri se reši ir nedeljo dne 24. t. 111. ob 3. uri pop. v gostilni g. Kotnika v Družmirju s si«* dečim sporedom: 1. Pozdräv skliw-telja. 2. Volitev odbora. 3. Vpiso/H/ije novih udov in pobiranje minine. 4.Slučajnosti. pri katerih« bodo »nastopali razni govorniki. 5. Prosta zabava. Šoštanjski Slovenci in okolièànj. udeležite se mnogobròjnoteo-austaiioviieo-n «tioda!
Slovenske novice.
Štajersko.
—	„Celjsko godbeuo društvo* priredi v nedeljo 6. maja t. 1. svoj prvi društveni koncert v „Narodnem domu J v ( ,'eljti z izbranim, popolnoma novità vsporedom. in prosi slavno občinstiff da se blagohotno na ta dan ozira.
—	Na Ostrožno med narod! To je deviza celjskih slovensko narod-nih društev v nedeljo popoldne dne 29. j t. 111. Spomlad ni dala samo naravi no- j vega življenja, poživila je z novo. svežo močjo tudi naša društva. V bratski slo-žnosti bodo nastopila pot na Ostrožno-; Celjski Sokol. Celjsko pevsko /Iruštvo in „Slovensko delavsko podporno drl štvo". Tem pa se bodo pridružile tul celjske narodne rodbine. Kjer so pevei, tam je tudi zabava, a okrbljeno je tudi š« za drugo raznovrstno zabavo. — Zbi rališčev „Narodnemu domu" Ob pol dvel odhod ob dveh.
—	Zabavni večer Celjskega So-
•M
kola". Preteklo soboto priredil je „Celjski Sokol" svoj prvi zabavni večer Kako potrebni so taki večeri in kako željno jih je občinstvo že pričakovalo pokazal je mnogobrojni obisk: do zad njega kotička je bila dvorana natlačena občinstva iz vseh celjskih narodnih slo jev. Glavna točka večera je bilo predavanje društvenega načelnika br. Smert-nika: Tolstoizem in Sokolstvo. Preda-
vatel.j nam je slikal v markantnih potezah naziranje svetovnega učenjaka o vzgoji in potrebnem preporodu ljudstva, jk bistvu in namenu držav, in je dokazal. da se Tolstojevi nauki križajo z idejo ■sokolsko. Občinstvo je z zanimanjem sledilo interesantnim izvajanjem govornika in bilo bi le želeti, da bi se ob (enakih prilikah večkrat oglašali «govorniki s poučnimi predavanji; naše ljudstvo potrebuje pred vsem vzgoje in ravno v tem oziru se je do sedaj mnogo grešilo. - Za zabavo skrbela sta izvrstno hipnotizer Salmič in gorenjski kmečki fant Mikuš. Pevski zbor ,.Slovenskega delavskega podpornega društva" pa nas je razveselil z nekaterimi pevskimi točkami. — Upamo, da bo ,.Celjski Sokol" izpolnil svojo obljubo in nani v prav kratKem zopet priredji kak večer.
— ..,Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" v Celju ima v navadnih prostorih v Celju dne 29. aprila t. 1. ob pol 12. uri predpoldne svoje .redno zborovanje po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Petje. 3. Društvene zadeve, in nasveti. -4. Razdeljeni in nerazdeljeni pouk. (Poročata tovariša F. Brinar in F. Krajnc). 5. Učiteljevo delo izvan šole. (Poročevalca tov. L.j. Černej in Ant, Petriček). (i. Iz šolske prakse. Po zborovanju obed in sestanek v, ..Skalni kleti". Gosti dobro došli! K prav obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
Na „Slovenčevo" poročilo o zborovanju ..Napre.ja" povem sledeče: l.*Resnica je, da nisem bral „nekih" ; pravil češkega narodnega sveta. ,.ki [ sem jih prestavil na slovensko'1, ampak, da sem podal v kratkih, k večjemu 10 minut trajajočih potezah ■»bris organizacije Češkega narodnega sveta, kateri obris sem po mnogih študijah posnel iz raznih listin č. u. s. t. Resnica je. da nisem jaz zaklical <ir .Kukovcu:' „le rezòiucijò preberite!", kar mi lahko potrdijo oni. ki so v nioji bližini sedeli in ki jim je resnica bolj sveta, kakor „Slovenčevemu" poročevalcu. :>. Dahl i so ljudje zaradi ,.dolgočasnosti" mojega k večjemu 10 minut trajajočega „branja" o organizaciji č. n. s. ali pa zato šli iz dvor tane, ker se je mudilo radi poznega «asa na vlak. tudi to sodbo prepuščam bolj resnicoljubnim in resnejšim možem, kakor je bil „Slovenčev" poročevalec. 4. Kar se tiče konečno epiteta ,.dijak" Spindler. s katerim me zadnji čas tako .slastno zalaga ,.Slovenec", mu povem, da se ne bom nikdar spuščal na polje takšne nizkotnosti. kot se je poslužuje „Slovenec", dalje, da sem si nadel trdo kožo zoper vsak takšni napad, posebno če izhajajo od otrok, kakor je bil „Slovencev" poročevalec. To je moja zadnja beseda „.Slovencu". Naj uh* psuje in naj laja - jaz grem ■mirno po začrtani si poti naprej! Celje, dne 25. aprila 1906.
Vekoslav Spindler. Pomotoma je v zadnji številki izostalo ime g. dr. Rosina, ki je bil tudi voljen v pripravljalni odbor za narodni svet.
è — „Prvi avstrijski zadružni shod.
Zadružna Zveza v Celju je razposlala •svojim članicam sledeče okrožnice: Slavna zadruga! Z okrožnico št. 1152 od pretečnega tedna smo Vas vabili k vdeležbi na Prvi avstrijski zadružni shod, ki se ' 'bode vršil na Dunaju 28.. 29. in HO. majnika 1906 pod Častnim predsedstvom ekscelence g. c. kr. poljedelskega ministra Ferd. grofa Buqnoy.
Danes vam pa naznanjamo obljubljeni natančni vspored tega shoda, ki je sledeči: V ponedeljek. 28, 5. 1906 -ob 9. uri dopoldne: Zborovanje revizorjev. katero se po potrebi nadaljuje
istega dne popoldne. Ob 6. uri zvečer je občni zbor Splošne Zveze na Dunaju. Ob 8. uri zvečer: Sestanek udeležencev shoda in pozdrav istih v lokalu. ki se še naznani.
V	torek. 29. 5. 1906 ob 9. uri dopoldne: Otvoritev in I. glavno zborovanje zadružnega shoda in pričetek razprav o posameznih določenih referatih. Ob 1. uri popoldne je skupni obed; potem nadaljevanja zborovanja.
V	sredo; $klH 1906 ob 9. uri dopoldne: 11. glavno zborovanje zadružnega shoda in nadaljevanje razprav. Popoldne skupni slavnostni obed udeležencev in gostov zadružnega shoda.
V	č e t r t e k. d u e 3L/5,1906 skupni izlet v zgornjo donavsko dolino. Wachau, in ogledovanje zadružnih naprav.
V	petek. 1. 6. 1906 skupni ielet v ogledovanje zlaganja zemljišč in enega zadružnega skladišča.
Dnevni red zadružnega shoda.
Dnevni red glavnega zborovanja zadružnega shoda je sledeč:
V	torek, dne 29 maja 1906: 1. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na Nižjeavstrijskem. 2. Zadružno šolstvo. '■'>. Zadružno nakupovanje in prodajanje v splošnem, 4. Vprašanje glede pokritja izgub pri zadrugah z omejeno zavezo. 5. Vprašanje glédé ustanovitve zadružne državno-centralne blagajne.
V	sredo, dne 30. maja 1906:1. Načela za poslovanje skladiščnih zadrug. 2. Izkušnje glede ustanovitve in obrata viničarskih zadrug. 3. Načela za zadružno mlekarstvo in zadružno uporabo jajc. 4. Vprašanje glede oblačenja in plačevanja neposrednih pristojbin po avstrijskih davčnih in pristojbinskih zakonih. 5. Vprašanje o zadevi vojnega zalaganja. 6. Razmerje med kmetijskimi in obrtnimi zadrugami.
Ponovno toraj prosimo, da nam zadruge. ki se po svojih odposlancih vde-leže tega shoda, naznanijo imena istih v kratkem v namen, da .jih skupno javimo predsedstvu zadružnega shoda.
Za pojasnila smo vedno radi na razpolaganje.
Z odličnim s p o š t o v a n j e m : Zadružna Z veza v Celju, reg. z ad r. z omej. zavezo. Mihael Vošnjak. Franjo .Tošt.
predsednik.	pis. ravnatelj.
—	Zahvala. Vsem p. n. č. gospodom dobrotnikom, ki so pripomogli, da se je tudi v pretočeni zimi omogočila šolarska kuhinja, posebno graj-ščaku g. Froliner'-jù in velečastitemu gospodu Frideriku Kukovič-u. župnikn na Doberni, izrekata podpisana v imenu Ubogih učencev liajiskrenejšo zahvalo.
K ra jn i šolski svet in šolsko vodstvo
Doberna. dne 12. aprila 1906.
Franc Pinter, načelnik.
Ivan Voglar, nadučitelj.
—	Imenovanja. Nadučiteljem na ljudski šoli v St. .lederti pri Laškem je imenovan Jožef Hribar, doslej učitelj v Trbovljah. Kot učitelji, odn. učiteljice, so nastavljeni: v Sv. Križu pri Slntini Ivan Fras. v St. Jederti pri Laškem Emilija Kren. v Rogatcu Franc Ferner in Franc Pavalec. Premeščena je učiteljica Elza Klemenčič iz Zibike v Šmartno v Rožni dolini. Učiteljici Tereziji Požar v Dobovi pri Brežicah se je dovolila možitev z Ludvikom Potočnikom. učiteljem istotam.
—	Osebna vest. Cesar je podelil zaslužnemu profesorju in splošno spoštovanemu bivšemu okr. šol. nadzorniku, dr. I. Bezjaku v Mariboru, naslov c. kr.
■	-šolskega svetnika.
—	t*mrl je v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu g. Ivan Dominkuš. c. kr.
■	prof. v pokoju, v 85. letu starosti. Za-ì pustil je 4 hčere.
—	Vojaška vest. Dosedanji poveljnik 11. infanterijske brigade v Gradcu, gm. Henrik pl. Aulicli. je imenovan poveljnikom 45. domobranske divizije v Przemislu.
—	Smodnika v pipo nasul je zidar Jože Kranjc dninarju Selinšku Martinu v Mariboru. Hotel je napraviti šalo. nasul mu nekoliko smodnika v pipo in dal povrh tobaka. Ko si je Se-linšek nažgal, mu je puhnilo vse v lice in ši je opi težko poškodoval. Radi te neumne šale se bo zagovarjal Kranjc pred sodiščem.
—	Razpisano je mesto učitelja v Dobovi pri Brežicah. (IU. plačilni razred. prošnje do 20. maja.)
—-, Obesil se je v Radgoni 76letni davkar v p., Ivan Friedl.
—	Iz ptujske okoliee. Ptujski veljaki, pozor! Pripravlja se atentat na dosedaj docela slovensko okoliško šolo. Na noge. na delo!
—	Uinrl je v bolnišnici v Gradcu g. Alojzij Zver. dušni pastir moške kaznilnice v Mariboru.
•— Deželni orožniški poveljnik za Štajersko, polkovnik Jurij pl. Ca-targi. -je umri dne 23. t. m. v bolnišnici na Dunaju. Bil je potomec stare moldavske bojarske rodbine, rojen 22. junija 1. 1852.
—	Na deželnem vinskem sejmu v Gradcu, ki je bil otvorjen včeraj in traja do 26. t. in., je zastopanih 12 vinskih okolišev, med drugimi: 4. vinski okoliš Slovenske Gorice z enoletnimi in staršimi vini. dalje 6. vinski okoliš Ljutomer - Ormož, katerega zastopajo med drugimi: Mursä Josip s Krapja in Sever Franc iz Ljutomera, T. vinski okoliš Ptuj. 8. vinski okoliš Maribor. 9. vinski okoliš Pohorje, 10. v. okoliš Haloze. 11. vinski okoliš Celje in 12. vinski okoliš Savska in Sotelska dolina. ___
Kranjsko.
—	Ustanovni občni zbor „dru-• štva slovenskih profesorjev" se je
vršil dne 21. t. m. v Ljubljani. Udeležba je bila lepa. Shod je pozdravil v vznesenih besedah prof. dr. Ilešič. Poročilo pripravljalnega odbora je podal prof. Vajda. Od 20o slovenskih profesorjev je priglasilo pristop že 190. Poslovni jezik društva je slovenski in srbsko - hrvatski. V odbor so voljeni: predsednikom prof. Oražen. odbornikom pa dr. Ilešič, dr. Opeka. dr. Požar, dr. Tominšek. Vajda. dr. Ozvald. dr. Vladimir Nazor in Henrik Schreiner, namestnikom dr. Lončar in Peterliu.
—	Poročil se je v Krškem meščanski učitelj dr. Romih z gospico Ano Schmidingerjevo.
„Slovenske Matice" 143. od-borova seja se je vršila v sredo, dne 18. malega travna 1906' v društveni pisarni v Ljubljani. Poročilo knjižnega odseka o letošnjem knjižnem programu se v načelu odobri. Matica izdaj po tem programu letos osmero knjig in sicer: 1. Anton Knezove knjižnice XIII. zvezek; 2. dr. Vošnjak: Spomini II. zvezek Ci. del): 3. Tolstoj - Govekar: Moč teme 05. zvezek cikla iz svetovne književnosti): 4. L. Pintar: VIII. zvezek ,.Zbornika": 5. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi H), snopič. 6. Letopis za leto 1906.: 7. dr. Fr. Ilešič: Hrvaška knjižnica. 1. zvezek. XVIII. zvezek „Zabavne knjižnice". Tajnikovo poročilo o udih, poverjeništev. knjižnici in knjižnih darilih še vzame na znanje. Za lansko leto je je vplačalo ietnino 2963 udov. za letošnje 505; na novo je društvu pristopilo od zadnje seje 6 udov. Novega poverjenika je dobilo Rudolfovo.
Primorsko.
— Lastnega brata je zabodel
neki Gojtan v Trstu. Težak Josip Goj-
tan se je okoli polnoči na nekem trgu spri s svojim bratom, ki ga je med prepirom sunil z nožem in mu prizadel zelo nevarne rane.
Ustrelil se je v Trstu zaradi ' neozdravljive bolezni komaj SOletni kurjač Bruno Rinaldi. — Na pokopališču se je hotela zastrupiti Ana Bello. Zdravniki so jo rešili smrti.
— Dva cerkvena tatova obsojena. 311etni kočijaž Alojzij Devetak iz Opatjesela in 46tetni urar Aleksander Banden iz Gorice sta v noči od 3. na 4. februarja okradla cerkev v Bateli na Goriškem, odnesla ciborij in dva keliha. Devetak je bil obsojon v triletno. Banden pa na sedemmesečno ječo.
Slovanski jug.
—	Mandat je odložil dalmatinski državni poslanec dr. Kvekis zaradi napadov dalmatinskih Srbov. Obenem je izjavil, da ne sprejme -zopetne izvolitve.
—	Nova banka na Reki. Na Reki se snuje nov denarni zavod, ki se bo imenoval ,.Ptička banka".
—	V Zagrebu je umrl bivši sek-ci.jski načelnik v ministrstvu notr. zadev Oton pl. Krajesovics je nagloma umrl. Ravnokar je še priglasil svojo kandidaturo v Vukovaru. Pokojnik je bil madjaron in posebeh ljubljenec bana Khuena - Hedervaryja. Ko je bansko stolico prevzel grof Pejacsevich. je šel Krajčovič v pokoj, a je ostal še vedno aktivni politik madjaronske stranke, ki jo je zastopal v saboru in v skupnem parlamentu v Budapest!
Svetovne vesti.
—	Potresna katastrofa v San Frančišku. Po najnovejših poročilih se z-apadni del mesta le reši plamenom. Požar je omejen na malo površje ob morju. Tudi vlaki so že začeli redno voziti ter so odpeljali že skoraj polovico prebivalcev i-/ mesta. V porušenih delih mesta je popolna tema. Pri preiskavan.ju razvalin najdejo čini-dalje več mrtvih. Policija je izpustila v vseh gostilnah opojne pijače v kanale. da se roparji in preveč žejni ljudje ne opijejo. 1000 mož se je oborožilo kot specijalna policija za varstvo -premičnin. V šotorih se je pojavilo več slučajev koz in legarja. — Predsednik Roosevelt pride še ta teden z vsemi mihištri v San Francisko. — Za ponesrečene je z živili in stanovanji zadostno preskrbljeno, le obleke primanjkuje!, General Fouston poroča uradno, da je vseh mrtvili v San Frančišku in okolici kakih 10.000. Mesto Pittsburg je ponudilo tisoč rodbinam iz San Frančiška popolno preskrbo za eno leto.
—	Diplomacija, zbrana v Alge-cirasu, je. kakor poroča neki španski list. v razne kraje Kvrope odposlala brzojavnim potom 1.982.382 besed. Največ se je brzojavilo dne 22. ja-nuarija. namreč 50.000 besed.
—	Kitajci v San Frančišku. V San Frančišku žive različni narodi, med temi je bilo leta 1900 tudi 15.000 Kitajcev, ki prebivajo v posebnem mestnem delu. imenovanem „Kitajsko mesto". Tukaj so najprej spoznali pravo žolto nevarnost, ker so z malim zadovoljni Kitajci v kratkem izpodrinili domače delavske moči ter jih pripravili oh zaslužek in krtih. Vsled tega je bilo po zakonu prepovedano naseljevanjé Kitajcev.
—	Šolske klopi na Japonskem. Mikado je odredil, da dobe odslej japonske šole mize in klopi, da otroci ne bodo več s prekrižanimi nogami sedeli. To preuredbO so svetovali japonski zdravniki, ki holejo s tem izboljšati rast svojega majhnega plemena.
— )led evropskimi državami
najmanjši državni dolg ima Črna gora — 2 milijona, in največji Francija — 30.500 milijonov. V primeri k številu prebivalcev najmanjši državni dolg ima Kitajska,; na vsakega prebivalca pripada tam tri in pol franka dolga.
(204 a ■ 10—4
Prva zapoved!
Ohranjujte se
in imejte doma vedno Felerjev lepo dišeči rastlinski esenOni flnid z znamko
Elsa-fluid,
ker isti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trganju v udih. bodenju, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih iufluenci, migreni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, Trillinosi. vnetja, močen utrip srca, šumenje v usesih, slabost, oči, bolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 12 malih ali (i dvojnih steklenic stane franku 5 K. 24 malih ali 12 dvojnih steklenic s K tio v. IS malih aii 24 dvojnih steklenic ie K in se dobe pri 'izdelovatelju K. V. F ELLER.! C, lekarnarju v SITUICI, Elzin trg št, 202. Hrvatsko.
Priporočati je, obenem naročiti Fellerjeve odva-jujoče rabarbarjeve kroglice z znamko .. KI. SA P! 1.1. KV : škatljic /.a 4 K ; te vplivajo imenitno pji težkočah v želodcu, slabem prebavljanju, slabostih, zaprtosti itd. PKAVEUA BALZAMA je dobiti ne 1, ampak 2 det, franko za r> K.
Velika vročina v Londonu.
Iz Londona javljajo, da vlada tamkaj velika vročina, kakoršne se nikdo ne spominja v tem letnem času. Na Veliki petek je kazal, toplomer 33 stopinj Reamurja, V obmorskih krajih je vročina neznosljiva ter se ljudje kopajo kakor v letnem času. V Londonu je solnčarica zadela več ljudi.
—	Posnemanja vredna obsodba.
Na Dunaju je obsojen zaradi surovega postopanja z vojaki podčastnik 14. pešpolka Franc Moriksbauer na štiri mesece težke ječe; obenem je tudi degradiran. Vojake .je klofutal in suval. Eden se je vsled njega oelo ustrelil.
—	Cene perila se podraže. Ta teden bo na Dunaju sestanek vseh tovarnarjev perila. Na sestanku se bo razpravljalo o podraženju perila za gospode.
—	San Francisko, ki ga je zadela ravnokar grozna katastrofa, je največe mesto Združenih držav ob Tihem Oceanu. Mesto leži na zahodni strani zaliva San Francisko. ki je po ozkem prelivu, takozvanih ..Zlatih vratih"', zvezan s Tihim Oceanom. Mesto leži na več gričih, visokih do 110 metrov, ki so jih v zadnjem času izravnali. Mesto ima dolge, široke in popolnoma ravne ulice, krasne javne prostore in velikanske hotele. Na jiižni strani mesta leži velikanski park ,.Golden Gate Park", velik 421 hektarov. Prebivalcev ima mesto okolu 450.000, med temi mnogo Ircev, Kitajcev, Nemcev, Slovanov, Italijanov itd. Mesto je deloma industrijsko, največ pa trgovsko. San Francisko ni staro mesto. Prvo evropsko naselbino v tem kraju so napravili frančiškani leta 1776, od todi je dobilo mesto svoje ime. Njihov „misijon" obstoja še danes na južni strani mesta. Od leta 1833 je misijonska postaja propadala, a leta 1848, ko so v Kaliforniji prvič našli zlato, je mesto štelo okolu 1000 prebivalcev, ki je potem naglo naraščalo. Leta 1852. je štelo mesto že 34.776 prebivalcev. Sedaj je bilo mesto eno izmed najbolje upravljanih v Združenih državah. V San Frančišku živi tudi več Slovencev, ki imajo ■ tri podporna društva.
—	Zopet knez pod — kuratelo. Knez Klemen Metternich - Winneburg, lastnik več graščin na Češkem in na Nemškem, je sam prosil, naj mu dajo grofa Pallavicinija za knratorja.
—	Avstrijski poštni uradniki na deželi groze s splošnim štrajkom. ako se jim položaj ne zboljša.
Hud boj med gondolierji in chaufferji (šoferji) motornih čolnov ,v Benetkah se je vršil te dni. Enega chauffeurja so odnesli umirajočega, drugega težko ranjenega z bojišča.
Voda je vdrla v novi predor skozi Ture pri Gasteinn, da so morali z delom prenehati.
—	Najstarejši mož Velike Britanije, Juri Fletcher, je v soboto umrl v starosti 118 let.
Katoliška cerkev in šola pogoreli. Pet oseb zgorelo. V Torgavu je v soboto požar uničil katoliško cerkev in šolo. Dve redovni sestri in trije otroci so našli v plamenu smrt. Šest otrok, ki so se Zastrupili z dimom, so morali odvesti v bolnišnico. Dva sta v smrtni nevarnosti in bosta težko okrevala,
- Gorkota lave. Italijan Bartoli se je z mnogimi poskusi (to pa še pred sedajnim izbruhom Vezuva) prepričal. da ima lava koj blizo žrela 980—1080° C vročine. V daljini dveh kilometrov pa še vedno 790—870° C. Zato si lahko predstavimo grozne nasledke opustošenja, katero napravi ta vulkanska moč.
—	Olimpijske igre v Atenah je slovesno Otvoril kralj Jurij dne 22. t. m. v navzočnosti nepregledne množice. Grška in inozemska društva so deti-lirala pred kraljem. Tudi angleški kralj Edvard je prisoten. Princ Jurij je voljen predsednikom, princ Nikolaj podpredsednikom razsoduištva. Število konkurentov za slavnostni turnir je 46.
—	Grški kralj Juri je podelil angleškemu kralju Edvardu naslov admirala grške mornarice.
—	Skoraj celo mesto pogorelo. 'Mesto Sniatyn v Galiciji je skoraj popolnoma pogorelo. Zgorelo je 150 hiš in 180 gospodarskih poslopij. 1500. ljudi je brez strehe. Škoda znaša blizu milijon kron.
Potreben pouk. Povodom zadnjega bivanja virtemberške kraljeve dvojice je šla kraljica nekega dne s svojo dvorno damo na sprehod po mestu. Nasproti jima je- prišel oddelek vseučiliščnikov v čepicah. Oholi, burši se niso hoteli izogniti, tako da sta morali dami stopiti z ozkega hodnika v blato. Kraljica pa je dijake dobro poznala. Par dni nato je dobilo predsedstvo dijaškega društva „Snevia". kateremu pripada tudi kralj kot stara hiša. povabilo h kralju. Vsi so se praznično oblekli, ker so pričakovali posebnega pogoščenja. V predsobi so morali čakati dobre pol u^e, potem pa je topil pred nje kralj ter jih nagovoril: „Ne morem zahtevati, da bi vsi Člani poznali mojo ženo. toda to pa smem zahtevati, da se društve-niki ..Suevie" na cesti vsaki dostojni dami izognejo." S tem so bili oholeži odslovljeni.
Velika gostilna
z mesarijo,
kegljiščem, lepimi obširnimi vrtovi, gospodarskimi poslopji v obrtnem* rudarskem kraju ha Spod. Štajerskem se v najkrajšem časti, prostovoljno
3-1
1249)	proda.
Kje, pove upravništvo tega lista?
A A äB	naprodaj s kletjo
^P^^ W ^^ in hlevom in čez en ^	šfe oral zemljišča na le-
V	^^B pem prostoru pri-
H ^RM merno za trgovino I aE 1IE ali obrt, oddaljeno ^m ■ vHV	trga
~ w ^^	Konjice tik državne
ceste, cena 5000 K. Več se izve pri lastniku ANDREJU SEBIČ. trgovcu Hebenstreit pri Konjicah.	(lito) ti—4
Osebni kredit !
Z in brez, žirar.tov za častnike, duhovnike, dvorne — državne — in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na 1 4--25 let proti mesečnim 1 4 ' ? ali celoletnim odplačilom: kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
4% Z
40 I
o s
4o i o «
°/ I ■ /o I
Realni kredit!
od 300 K višje na 1.11. in Hf,-stavek za posestnike na polja, obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome- in vsake vrste nepremičnine do 3'4 delne cenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
i
\a stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba..
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja, Prevzamemo tehnične in geologične potrdite po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družite.
iako reelno ! Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in franeosko-angleških zavodih !
Prima-reference'.
Zahtevajte prospekti
Znamko za odgovor priložite!»'
MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA,
(246)	V.. Kohàry-Utoza 19 B. 24 1
Učenec
ki vina veselje do krojaške obrti se sprejme pod dobrimi pogoji pri
JOSIP ZABUKOŠEKU
(250) krojaški mojster. Celje. Ulavni trg. :{ 1

Kupujte narodni kolek!
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. VOLK
Šoštanj. Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji ua par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
»v i
V.
krojaški modni salon. Kolodvorska ulica.
(64) 67-40
[O-
J
Proda se1 hiša
s tremi sobami, kletjo, kuhinjo in pralno kuhinjo: krita z opeko, poleg hiše lep vrt in sadovnjak, in novo zidan hlev. kozolec in približno štiri orale zemlje. Hiša je v trgu Šmarje. .Iako pripravna za kakega prenzijonista. Natančneje se izve v ŠMARJI h. št. 29
me pd mm in imm
prodaja v vseh velikostih najboljše izdelano lirma. ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-69
sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati.
H
Ponudbe nasloviti je na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani (|
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
Iftl 100-6H