July 2018
Pripravlja uredniški odbor mladih Uredništvo; Urška Petaros Grafično oblikovanje: Matej Svsič rastairednistmtaigmaii.com - ISSN
Navijači,
ki ne znajo navijati
9316
Navijači s slovensko zastavo peed začetkom tekme, ob prihodu gledalcev
Navijači na športnih prireditvah naj bi bili tisti dodatni motor, ki pomagajo igralcem na igrišču. So tisti, ki ob igrišču spodbujajo igralce in jim pomagajo do zmage, zato je lažje igrati domače tekme kot pa v gosteh. Sotisti, ki dihajo z ekipo in jih spodbujajo v dobrem in slabem.
Navijačem je zelo lahko navijati, ko njihova ekipa zmaguje, težje, ko ekipa igra slabo. To srno lahko zelo dobro opazili pri navijačih slovenske košar karske reprezentance. V času evropskega prvenstva lanskega septembra je cela Slovenija dihala S slovensko reprezentanco. Tudi na finalno tekmo evropskega prvenstva je v Carigrad odletelo kar 7000 navijačev. Slovenci so množično hodili v Celje, kjer so jim pripravili potni list v nekaj dneh, da so lahko odleteli vTurčijo in si ogledali finalno tekmo med Slovenijo in Srbijo, Tudi v domovini je zlata košarkarska reprezentanca doživela veličasten sprejem. Množica ljudi jih je pričakala že na brniškem letališču, na uradnem sprejemu na Kongresnem trgu pa naj bi po nekaterih ocenah stala kar 20 000-glava množica.
Nekaj mesecev kasneje pa vidimo drugačno sliko slovenskih navijačev. V Stožicah sta bili 28,6. in 1.7. na sporedu kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo v košarki 2019, na katerih je slovenska reprezentanca igrala proti Španiji in črni gori, Stožice niso bile razprodane, so pa bile v nasprotju z drugimi športnimi prireditvami precej polne, saj so odprli tudi rdeči ring, ki ga na veliko tekmah ne odprejo. Oslabljena zlata košarkarska reprezentanca (med njimi so manjkali Goran Dragič, ki seje reprezentačno upokojil, Luka Dončič, ki ni mogel pomagati soigralcem, ker mu je novi delodajalec Dallas predpisal počitek, Gašper Vidmar, ki ima poškodovano koleno in Anthony Randoplh) s svojo igro ni navdušila. Navdušili pa niso niti navijači. V dvorani so na začetku odmevali slogani, ki jih je skandirala organizirana navijaška skupina, ki je vsako toliko tudi razvila ogromno slovenska zastavo in stalno spodbujala slovenske košarkarje. Ostal i navijači so jim sledili, ko se je tekma bližala koncu in ko je bilo jasno, dla bodo Slovenci tekmo izgubili, je bilo slišati vedno manj navijanja. Ko je manjkalo nekaj manj kot pet minut do konca tekme in je bilo res že jasno, da slovenska reprezentanca ne more nadoknaditi zaostanka, pa so nekateri navijači že začeli zapuščati dvorano Stožice. Niso počakali do konca tekme, niti, da bi svoji ekipi ob koncu tekme zaploskali za borbo,
Kaj niso navijači za to, da sledijo ekipi v dobrem In v slabem?
Urška Petaras
Srečanje z mladimi Slovenci iz Argentine
Tudi tretja generacija še pov s slovenstvom in slovensko k
Nekoč so naši predniki komunicirali preko pisem in pošte. To ]e bilo še precej zamudno in zato je bilo težje obdržati stike in prijateljstva po svetu. Danes pa nimamo tega problema: v hipu se lahko povežemo s prijateljem na drugem koncu sveta, in to tudi zastonj. Vsekakor prijateljstvo ni samo nekaj virtualnega. temveč je to bistven odnos v realnem svetu.
Tudi naši slovenski prijatelji ¡z Argentine, ki smo jih spoznali v minulem poletju, junija letos pa spet novo skupino, so svojo domovino poznali le preko zgodb in spominov njihovih prednikov.
Večkrat mislimo, da nekoga poznamo, tudi če ga nismo nikdar srečali v 21 vo. V resn id pa se ta oseba la h ko izkaže čisto drugačna, kot smo si jo predstavljali. Priznati moramo, da smo bili pred srečanjem s skupino slovenskih maturantov iz Argentine nekoliko radovedni, saj si nismo mogli predstavljati kakšni bodo naši gostje, Srečali smo se v Mavhi-njah na pobudo Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta, kije skupino RAST gostita med njenim postankom v naših krajih. Slovenski maturantje iz Argentine se sicer vsako leto ob koncu svoje študijske poti podajo na nagradno in obenem Študijsko
potovanje v Slovenijo. Tu se < jo dvotedenske poletne šole slove skega jezika., medtem nastopajo na raznih prireditvah, kot je Tabor Slovencev v svetu in Dobrodošli doma, obiščejo naše zamejstvo in koroške Slovence in spoznavajo razne kraje v Sloveniji, Njihov obisk podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, organizirajo pa ga ob podpori društva Slovenija v svetu,
Predno smo se lani in letos poleti predstavniki društva MOSP srečali z lanskimi argentinskimi maturanti, smo o njih vedeli, da poznajo naš jezik, zelo pa so nas presenetili z odlič nim znanjem narodno zabavnih
Pogovor “na daljavo” s štirimi predstavniki tretje generacije Slovencev iz Argentine
Kot smo povedali na začetku, se lahko v današnjem gfobaliziranem svetu takoj povežemo z ljudmi na drugem koncu sveta. Zato ni bilo težko najti nekaj slovenskih deklet, ki že celo življenje živijo v Argentini. Kakšen pogled ima na slovenstvo mlada generacija, so nam prijazno povedali Magdalena Godec, Marijana Lucija Ustar,Tarna Oblak in Aleš Grohar,
Kako doživljaš slovenstvo?
Magdalena: Slovenstvo doživljam na različne načine. Po eni strani se konce tedna udeležujem dejavnosti, ki jih imamo v slovenskih domovih; obiskovala sem sobotno slovensko šolo, sodelujem pri mladinskih organizacijah in pri dejavnostih, kijih imamo skozi leto. Pri kakšni kulturni prireditvi pa tudi oblečem slovensko narodno nošo. Po drugi strani berem slovenske knjige, govorim slovensko in poslušam slovenske pesmi. Poleg tega pomagam stari mami pri peki potice, krem s n it, štrudlj:a, kifeljčkov in še kaj. Nekoč jih bom tudi sama pekla.
Marijana Lucija: Slovenstvo doživljam tako, da se zanimam za Slovenijo v preteklosti, sedanjosti in
prihodnosti. V preteklosti tako, da se rada pogovarjam s starimi starši in skupaj obujamo spomine o njihovi zgodovini, o njihovih izkušnjah, doživetjih, usodi in vsakdanjem življenju. Tudi rada berem slovenske zgodovinske knjige. Sedanjost doživljam tako, da sem na tekočem s tem, kar se dogaja v Sloveniji in v Evropi. Vedno sem v stiku s sorodniki v Sloveniji in sodelujem vtukajšnih slovenskih ustanovah. Bodočnost pa tako, da se udeležujem volitev, In da to opravljam vestno, moram biti na tekočem o politični in socialni aktualnosti v Sloveniji.
Tania: Slovenstvo doživljam kot nekaj samoumevnega. Prepleteno je v mojem vsakdanu. Doma imamo nekatere slovenske navade, druge pa argentinske. Recimo skupaj s potico pijemo "mate" (argentinska pijača).
Narodne noše ob praznovanju obletnice Stomikovega doma
pesmi mjlo^enskih tradicij. Vzdušje na srečanjih je takoj postalo domače, čeprav so doma na drugem koncu sveta. Seveda je bil vpliv argentinske kulture še posebej razviden. Očaralo nas je njihovo neprestano veselje do
ja In do zabave. Slovenske tra-
dlclje so se srečale z a rge istrski mi in ustvarile nove, argentinsko slovenske vesele pesmi.
Kako In kdaj pa so se pravzaprav Slovenci začeli seliti v Argentino?
Na to vprašanje nam je letos pozimi, ob svojem obisku v Trstu - na večeru Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana Černeta - odgovorila vidna zastopnica slovenske skupnosti Marijana Poznič, po poklicu odvetnica, sicer pa tajnica Zedinjene Slovenije in urednica tednika Svobodna Slovenija Takole nam je povedala;
Ob koncu devetnjastega stoletja je potekal prvi val preseljevanja. Takratni Slovenci so iz Slovenije odšli
Mladina peče potico
zaradi delovnih razlogov; iskali so boljše pogoje za življenje.Takrat niso ustanavljali skupnosti, saj so to bili večinoma delavci, torej preprosti ljudje. Največja skupina ljudi pa seje preselila v Argentino, točneje v oko-
lico Buenos Airesa, v obdobju druge svetovne vojne. Doma jim je grozil fašizem, nacizem in kasneje tudi komunizem. To so bili glavni razlogi izseljevanja; cele družine so zahajale na drugi konec sveta, z namenom
^oieg študija, dela in dejavnosti v argentinskem okolju, tudi sodelujem v slovenskem domu,
Aleš: Slovenstvo doživljam v vsakodnevnih stvareh, saj doma govorimo samo slovensko. Drugače pa se slovenstvo razvija v slovenskih domovih, Sam sodelujem v slovenski pristavi v Castelarju. Že več let sodelujem v mladinski organizaciji, v kateri sem imel različne funkcije: predsednik, blagajnik, športnik, kulturni referent, itd. Sodelujem tudi v zboru v domu, v skupini, ki skrbi za ozvočenje raznih prireditev in pri športu. Vsako nedeljo hodim k slovenski maši v dom, potem pa ostanemo se na zajtTku in v družbi. Iz srednješolskega tečaja imam veliko prijateljev iz drugih domov, s katerimi se še vedno redno dobivamo in se zabavamo. Doma oh ra njamo veliko slovenskih navad, še posebno za velike praznike, kot sta velika noč ali božič.
Kaj je zate domovina?
Magdalena: Zame je domovina dežela, za katero čutiš, da ji pripadaš, katero ljubiš, spoštuješ in ohra njaš njene navade. Mislim, da ni nujno, da je to dežela kjer si se rodil.
Marijana Lucija: Domovina je zame kraj, kjer so moje korenine; kjer so moji predniki skozi tisočletja bivali, od koder so se selili in kamor so se selili, Zato ni zame domovina določen kraj na zemljevidu, temveč gre za skupino vrednot in načel, s katerimi sem jaz tudi tukaj v Argentini rasla in katere sem sprejela kot lastne.
Tania: »Domovina« se mi zdi zelo abstraktna beseda in mi je težko ji pripisati pomen, ki bi predstavil moja čustva. Beseda «narod« mi je bolj pri srcu, ker vsebuje občutek pripadnosti kulturi in ljudem, ne glede na to, kje se nahajajo,
Aleš: Domovina je zame še vedno Slovenija, Čeprav sem rojen v Argentini, imam 1 00% slovensko kri in to mi je v ponos! Vedno pravim, da sem slovenski Argentinec in ne argentinski Slovenec.
V katerem jeziku se pogovarjate v družini? Magdalena: V družini se pogovarjamo samo v slovenščini. Španščino sem se naučila, ko sem bila stara štiri leta. Takrat sem začela hoditi v solo,
Marijana Lucija: V družini se pogovarjamo po slovensko in po argentinsko. S starimi starši večinoma po slovensko.
da bi tam ostale le za kratek čas. V resnici pa se večina njih ni nikdar več vrnila v svojo domovino.
Tokrat so ljudje začeli ustanavljati tudi šole v slovenskem učnem jeziku, saj je bilo med njimi veliko izobražencev in učiteljev. Slovenska šola j s pravzaprav bila le tečaj slovenskega jezika,, kije potekal vsako soboto v slovenskem ljudskem domu,
Večina Slovencev seje preselila ravno v Argentino, saj je ta sprejemala vse ljudi, medtem ko so druge države bile veliko bolj izbirčne In sprejemale le mlade in močne ljudi (večinoma moške), ki so predstavljali deiovno silo države.
V Argentini Imamo danes šest slovenskih domov, kjer prirejajo tečaje slovenščine in ob koncu
šolanja potovanje v domovino. Večina pripadnikov te skupnosti doma ne govori več slovensko, vsi pa se zavedajo pomembnosti svojih korenin. Velika večina priseljencev Iz Argentine, ki so se v preteklem desetletju in pol naselili v Sloveniji, je v Argentini odraščala v slovenski skupnosti ali pa z njo vsaj vzdrževala precej pomembne aktivne stike. V tej skupnosti so se učili uporabljati slovenski jezik, vzdrževali so predstave o svojem poreklu in ohranjali skupinski spomin na izvirno domovino ter begunstvo svojih staršev oziroma starih staršev. S kompleksno organizacijo in številnimi prostovoljnimi društvenimi dejavnostmi so vzdrževali povezanost s "slovenstvom" ter s slovensko kulturo.
Svetlana Brecelj, Veronika Bordon
* Tania: Slovenščina je moj materni jezik in po slovensko se doma pogovarjamo, odkar pomnim. Ko sem začela obiskovati šolo, smo se pa tudi začeli pogovarjati po špansko, ker je jezik, ki ga uporabljamo vsak dan.
Aleš: Doma se vedno pogovarjamo po slovensko, že od malih nog.
Bi se vrnil/a v Slovenijo, če je sploh zate to »vrnitev«...
Magdalena: Ne bi rekla da bi to bila "vrnitev" Vrnitev bi bila za moje stare starše, Zame bi bil obisk ali preseljevanje. Zelo rada bi znova obiskala Slovenijo, tam imam tudi sorodnike, toda ne vem, če bi se preselila, kajti zapustiti bi morala svojo družino in prijatelje, ki jih imam tukaj,
Marijana Lucija: Dandanes mislim, da se ne bi vrnila v Slovenijo.Tukaj v Argentini imam starše, brata In druge sorod nike in tudi prijatelje. Zame je to na prvem mestu v lestvici vrednot.
♦ Tania: V Slovenijo bi se vrnila (na počitnice), ker sem tam že bila dvakrat na obisku, Ni pa »vrnitev« V smislu, da od tam izhajam, ker sem rojena v Argentini, V Sloveniji se počutim kot doma. Imam večino širše družine tam (tet, stricev, bratrancev In sestričen, rojenih v Argentini, ki so se tja preseliti pred nekaj leti). Z jezikom tudi nimam težav,
Aleš: Zame bi brez dvoma bila vrnitev, ker je Slovenija moja domovina. Ampak trenutno se ne bi vrnil
zaradi ekonomskih in socialnih razlogov, V Argentini Imam namreč veliko prijateljev, družino, domove, univerzo. Tudi medsebojni stiki med mladimi so različni v Argentini In Sloveniji, Res br se bilo težko navaditi na slovensko realnost.
Se imaš za Argentinca/ko in je Slovenija te domovina prednikov ali se počutiš Slovenec/ka?
*	Magdalena: Čeprav sem se rodila v Argentini, lahko rečem, da sem ponosna Slovenka. Slovenija ni le domovina prednikov. Poleg posredovanja slovenskega jezika, so nam stari starši tudi posredovali ljubezen
do Slovenije kot svoje domovine. Čeprav to ni nekaj lahkega, kajti živimo daleč, smo si z ljubeznijo ustvarili majhen del Slovenije v Argentini,
*	Marijana Lucija: Se počutim in sem Slovenka in Argentlnka, dejansko In srčno. Sem sad vpliva tako slovenske kot argentinske kulture, ki sta v meni neločljivi.
★ Tania: Sem Argentlnka rn Slovenka. Ne sprašujem se o odstotkih vsake narodnosti, pač pa sem oboje. V Sloveniji So Se rodili moji stari starši, starša sta se pa Že rodila v Argentini. Kultura In jezik obeh narodov se prepletajo v meni.	v%
A Aleš: Kot sem odgovoril na prejšnje V
vprašanje, se počutim Slovenec. Res XVvs pa je, da je vsakič težje ohranjati
slovensko kulturo, še posebno slovenski jezik.
Tudi letos smo ne ulici Donizzettf praznovali poseben dan, torej dan ustvarjalnosti, ki je potekal v soboto, 26. maja, v Peterlinovi dvorani. Slovenski kulturni klub je letos svoj literarni natečaj posvetil Ivanu Cankarju. Odziv je bil pozitiven, saj je veliko mlad Ih kar 93 -prispevalo svoje izdelke, tako pesniške kot prozne.
Žirija, ki so jo sestavljali Lučka Suslč, Majda Artač Štorman in Jurij Paljk, seje odločila, da bo nagradila več dijakov, saj sl je bilo kar nekaj prispevkov enakovrednih.
Prvo mesto je zato v kategoriji poezije osvojita Ja na Tu If, na drugo mesto sta se uvrstila Goran Abdilkadcr Hammous In Erika Ivanich, tretja pa sta bila Aki Cavarra in Max. Zulianl,
Mladi so bili zelo uspešni tudi v kategoriji proze: prvo nagrado je prejel Jakob Gruden, na drugo mesto sta se skupaj uvrstila Julijan Devetak In Veronika De Luisa, tretja pa sta bila Emma Riccobon In Matej G rud en.
V obeh kategorijah je bilo nekaj del tudi priporočenih za objavo.
Za nagrade so poskrbeli založba Mladika, draguljarna Malalan In Zadružna kraška banka,
Večerje bil ustvarjalen, saj so za to poskrbeli tudi harmonikarica Ivana Kresevič, pianist Simon Kravos, gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba pod
mentorstvom Lučke SusiČ, plesalka Mod Pisca n c in skupina Love g Lin s.
V osrednjem delu večera so članice A^OSP-a prebrale odlomke iz nagrajenih del, ne da bi razkrile, kateri odlo m ek se je uvrstil na katero mesto ter ustvarile veliko pričakovanje med publiko. Kdor je prepoznal svoje delo, je moral stopiti na oder. Sledil je kratek intervju, ki sta ga z zmagovalci vodili Svetlana Brecelj in Veronika Bordon,
torej članici časnikarske delavnice, ki deluje v okviru MOSP-a. Po kratkih vprašanjih o ustvarjanju je sledil video, v katerem sta pisatelj Alojz Rebula in njegova žena, pisateljica Zora Tavčar dala nasvete mladim, kako naj pišejo; pomembneje pisati dnevnik in biti avtokritičnl do samega sebe, sta svetovala. Organizatorji so se ob koncu večera zahvalili vsem, ki so sodelovali na natečaju. Posebna zahvala je bila namenjena profesorjem, ki so spodbujali svoje dijake k pisanju. Dan ustvarjalnosti je bil zelo uspešen, saj je umetnost zavladala v vseh svojih oblikah: v poeziji, v prozi, a tudi v glasbi, govoru in plesu. Tudi dvorana je bila polna mladih obrazov, kar je lep dosežek za klub, ki deluje za višje šoice.
Nagrajene Izdelke boste lahko prebirali v naslednjih številkah Rasti,
Svetlana Brecelj
O SE HLAIINA SKEČA Z USTVARJALNOSTJO
Erika Ivancich
((avii se sprehcuciCci
v /hesecmc
Tam sva se sprehajala v mesečini, z roko v roki hodila za spomini Močno sva si želela jih dohiteti, jih v pesti ujeti
Iz prgišča nikdar ne bi zbežali saj v njem smo kdaj vodo zadržali; čeprav le za kratek hip - en trenutek, v hipu za občutek.
Tam j kjer livada je dremala, spala, sva si tiho sezula obuvala, da lovila bi spomine lahkih nog, pod nebom, naokrog.
Dvigala svti korake, nesla jih v tek da bi se jim približala na doseg.
A oddaljenost je bila prevelikat ni bilo dotika!
Bolj kol sva oba hitela za spomini, bolj so se odmikali bližini!
Bili SO kot metulji barvanih kril, pod taktirkami vil.
Od onemoglosti sva tam zaspala, preveč sva tekala, si duška dala; Želela sva ujeti kar se ne da, oditi v čas za dva.
Z jutranjo roso sva se prebudila, luna odšla je, v morje se skrila. Sončni je žarek nama solze sušil, vse žalosti izpil.
Takrat nama veter je pesem zapet, ker nekaj je s pesmijo reči hotel Besede njegove so glasne bile, da čulo bi srce:
» LOVITI SPOMINE JE VEDNO ZAMAN, NIKOLI, NIKDAR JIH NE UJAMEŠ VOLAN! NEKJE V MESEČINI ŽIVIJO ZATO,
DA VES, KAJ BILO TI JE DRAGO ZLATO! «
line in priimek: Erika fvandch
Doma sem ...: iz G ročem e
Obiskujem: licej A. M. Slomšek v Trstu, zaključita sem 4. razred višje srednje šole
V prostem času rado: pojem slovenske pesmi (narodne} ir) piiem
Avtor, po katerem se v glavnem zgledujem: po Srečku Kosovela, ker je
njegov stil pisanja preprost, izrazi, kijih uporablja, pa sodobni
Ko bom »velika«, bom...: učiteljica ali pa profesorica slovenščine
Najraje berem: slovenske časopise in knjige, včasih tudi revije
Najljubša književna zvrst: esejistika in kratka proza
(pripravila l/eronifen Bordon)
Pesem je prejela 2. nagrado na literarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba 2018
Maria Vitturelli Fnbioli
#su m me r# I ovebeath #c roatia #instatravd#happy
Svetlana Brecelj
Sprehod po gozdu #narava#5ummertime
Jernej Močnik
#po letje # n ovzačetek #relax ik
#poletje
Veronika Bordon
epolet niza to n #nočn ¡sprehod #rdax
Denise Frandolic
#narava#sprehod #začete k poletj a #ko n čnorela x
Svetlana Brecelj
Čas za morje! '*'r S ko ne c po uka #schooJisout#toplo fpretopto
Podporno okolje - krepitev vodenja mladinskih zamejskih organizacij
Kako do organizirana organizacije?
informiranje, oglaševanje, strateško in projektno načrtovanje, pridobivanje sredstev ter učinkovito upravljanje s časom - vse to je ključno za dobro delovanje neke organizacije. Prav te teme so bile v ospredju na usposabljanju z naslovom„Podporno okolje - krepitev vodenja zamejskih mladinskih organizacij", ki gaje organiziral Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije.Celodnevno srečanje, ki je potekalo 19, maja 2018 na sedežu Slovenske Prosvete vTrstu, je bilo namenjeno mladim, ki opravljajo vodilne naloge v zamejskih mladinskih organizacijah, se k temu usmerjajo ali jih zanima vodenje organizacij. Menedžerje in Člane društev sta k nadgradnji voditeljevih kompetenc vodila trenerja Mladinskega Sveta Slovenije Matej Likar in Nina Debevec. Celodnevni tečaj je potekal v več sklopih: po uvodu je sledil mladinski sektor, nato vodenje, strateško in projektno načrtovanje ter na koncu evalvacija.
Udeleženci tečaja smo izvedeli, da v temeljih uspešne organizacije stoji uspešen voditelj, Njegova naloga ni le organizacija skupine, temveč motiviranje vseh njenih članov, poglobljeno spoznavanje sodelavcev in odkrivanje njihovega potenciala. Voditelj lahko vzbudi v sodelavcih zanimanje do določenih projektov tudi z neformalnim druženjem. Med predstavitvijo načrtov pa mora jasno podati cilje in primerno porazdeliti vloge. To je mogoče izpeljati le, če poteka med skupino in voditeljem dobra komunikacija in če je vzpostavljeno obojestransko sodelovanje,
saj je bistvo organizacije vtem, da so vsi člani aktivno udeleženi in da vsak posameznik lahko izrazi lastno mnenje in nove ideje. Nikoli ne sme voditelj popolnoma samostojno odločati. Njegova g favn a vloga je vzdrževanje energije in živosti skupine, obdržati red ter - če je potrebno ■ rešiti morebitne konflikte. Se najbolj pomembno je, da je voditelj dober motivator.
Vsak vodja uspešne organizacije mora imet i strateški načrt, ki vključuje potrebe in poslanstvo organizacije. Strateški načrt delimo na tri dele: načrtovanje, izvedbo in vrednotenje, Da se lahko načrtovanja sploh lotimo, potrebujemo kot prvo analizo stanja in potreb organizacije; natančneje moramo navesti prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, s katerimi se bomo soočali med izpeljavo projekta. Sledi še analiza problema. Po analizi je ključen korak oblikovanje namenov, kar nas bo pripeljalo do postavljanja določenih ciljev, ki jih želimo doseči ob koncu projekta. Nato se usmerimo k praktičnemu delu načrtovanja, kjer določimo izbiro metodologije dela in izdelamo načrt dejavnosti.
Končno se lahko podamo k izvedbi. Delo mora slediti načrtu dejavnosti, ki smo ga oblikovali. Pri izvedbi načrta pa je bistven monitoring oziroma načrtno in stalno opazovanje ter spremljanje delovnega procesa.
Dokončani izvedbi dela naj sledi še vrednotenje ie-tega in če je strateški načrt privedel do dosežka zaželjenih ciljev, si zasluži celotna organizacija praznovanje za uspešno opravljeno delo.
Za konec pa bi predstavila še zanimivost, in sicer pet točk, bistvenih za uspešno izvedbo kateregakoli projekta.Te točke ponazarja angleška beseda SMART, v slovenščino prevedena kot pameten oz. bister, in sicer:
S - specific (natančen, specifičen}
M - measurable (merljiv)
A - acchivable (dosegljiv)
R - relevant (relevanten)
T-time-related (časovno definiran),
Veronika Bordon
rast - mladinska priloga mladike - ul. danizecti 3, 34133 trst - rast.uredni5tva@gnnail.coim * tisk grafika soča do.o, - nova gorica