V soboto S. avgusta, ob 9 uri zvečer,
v ulici Cangallo 2535, bo „DIVJI LOVEC“
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in xa celo leto 5 arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección ÿ Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, u. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 8 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1941 Núm. (Štev.) 28 Bs. Aires.		POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
BOJI V JUGOSLAVIJI SE NADALJUJEJO
ŠTIRI BOMBE PROTI VSTAŠKT MILICI V ZAGREBU — NEMŠKE GLAVE PADAJO V BEOGRADU — ŽITNA POLJA GORE V BANATU — HITLER UKAZAL MUSSOLINIJU, NAJ POŠ LJE OJAČENJA V JUGOSLAVI JO ZA BOJ PROTI KOMITOM
Čimbolj se Nemci, Italijani in vstaši trudijo, da bi z ognjem in mečem zatrli odpor našega naroda proti sovražnim četam in tolpam pro-dancev, tembolj se po vsej Jugoslaviji širi plamen upora. Ne mine dan, da ne bi dnevniki poročali o dejanjih, s katerimi Jugoslovani dokazujejo, da jim je ljubša smrt nego suženjstvo in da ne bodo mirovali, dokler ne bo sovražnik pregnan z naše zemlje. Središče odpora so bili doslej gorati predeli naše države, boj proti sovražniku pa se je začel širiti tudi v doline in prodrl je tudi do Zagreba.
Totalitarno časopisje javlja, da je bil na Runjanina ulici v glavnem
10 milijonov dinarjev denarne kazni, ko sta 29. julija bila ubita en nemški vojak in en član nacistične policije.
V Banatu so kmetje zapalili žitna polja, ker nočejo, da bi se Madžari, ki so tam zasedli jugoslovansko zemljo, skupno z Nemci polastili žita. Madžarske oblasti so postreljale mnogo naših ljudi z namenom, da bi ustrahovale prebivalstvo in zatrle odpor, toda brez uspeha.
Posebno odkar je Nemčija napadla Rusijo, se je zelo razširila sabotaža in so se povečale akcije komi-tov. Naši ljudje, ki nikoli niso obupovali nad končno zmago pravice, so sedaj gotovi, da totalitarci ne bo-
Hrvaški narod pod izdajalcem in Slika nam predstavlja skupino teh Zagorja, zaprtih v sobi, ki jih
mestu Hrvaške izvršen atentat na oddelek Paveličeve vstaške milice, sestavljen iz srednješolcev. Štiri bombe so priletele mednje, ko so korakali po imenovani ulici, in 28 vsta-šev je bilo ranjenih. Pavelič je dal poloviti 102 nasprotnika njegovega režima ter jih dal ustreliti kot “Žide in komuniste”, da bi se maščeval zaradi napada na njegovo “vojsko”.
V Beogradu ne mine dan, da ne bi padla kakšna nemška glava, vkljub strahovitim represalijam s strani o-kupacijskih oblastev. Ker streljanja in obešanja ne morejo ustrahovati
ubijalcem Paveličem ni zadovoljen, nezadovoljnih ljudi, iz Hrvatskega straži Paveličev plačanec
| do mogli dolgo vzdržati proti tako mogočnim nasprotnikom, kakor so Velika Britanija, Rusija in Združeno države, in to jih še bolj podžiga v odporu proti vpadnikom. Nemci, ki so bili ob priliki napada na Rusijo umaknili mnogo svojih čet z Balkana, in posebno iz Jugoslavije, so morali spet poslati v našo državo
25.000	mož, ker se komitska akcija tako širi, da resno ograža ne samo važne nemške prometne zveze, ki gredo skozi našo državo, marveč tudi mnoge posadke nemške armade v manjših mestih. Kakor javljajo iz
«iaiuuitittiiuHHb
dMÜIHMUiita
namreč zahteval od Mussolinija, naj pošlje več čet v Jugoslavijo, da bodo sodelovale v boju proti komitom.
Streljanja na dnevnem redu
Švicarski poročevalec newyorške-ga dnevnika “The New York Times”, je poslal svojemu listu 5. t. ni.-sledeče poročilo o sedanjem stanju v Jugoslaviji, ki potrjuje gornje vesti iz turških, ruskih, nemških in italijanskih virov:
“Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo še vedno poročila o gverilj-ski vojni, ki jo Srbi brez prestanita vodijo proti vstaškim in nemškim silam, kakor tudi o': strahovitih represalijah, ki se izvršujejo v vseh slučajih proti upornikom.
“Po vesteh, prihajajočih iz Zagreba in Budimpešte, je bilo včeraj usmrčenih, v raznih krajih Hrvaške, 117 oseb. Vkljub vsemu je vsak dan bolj jasno, da skupine srbskih borcev nastopajo že javno in v organiziranih oddelkih. Iz Hrvaške poročajo o sistematičnem zasledovanju srbskih rodoljubov po bosanskih gozdovih. Izgleda, da so 'vstaši pripravljali dve široko zasnovani vstaji. ki sta imeli izbruhniti 14. julija, na srbski pravoslavni praznik Petrov dan, in 2. avgusta. Paveličevci zagotavljajo, da se nobeden od teh dveh načrtov ni mogel izvesti, vendar pa mnogi osamljeni slučaji — bombe, streljanja in razna sabotažna dejanja —, o katerih so poročali uradni obveščevalni uradi tekom zadnjih dveh tednov, pričajo o odločnem delovanju Srbov. Že dejstvo, da so oblasti dovolile, da gredo v svet poročia o usmrtitvah v masi, je zelo značilno. V berlinskih uradnih krogih so v preteklem tednu govorili, da razna znamenja kažejo na povečanje gveriljske delavnosti.
“Nemški uradni obveščevalni tirad je .javil iz Zagreba, da je 200 vstaških ‘vojakov — Paveličeve milice — padlo včeraj v zasedo ob belem dnevu in v eni izmed zagrebških ulic. Štiri bombe, vržene izza neke ograje, so ranile 28 vstašev. Oni, ki so jih vrgli, so bili vjeti in takoj obsojeni na smrt. Kot “sokrivce oziroma duhovne izvršitelje” pa so oblasti polovile še drugih 98 oseb ter jih tudi takoj obsodile na najhujšo kazen. Še istega popold.ne so jih vse postrelili.
“Iz Budimpešte prihaja druga vest: V Iloku sta bila napadena in ubita dva vstaška orožnika. Za to dejanje sta bila odgovorna, kakor je izgledalo, dva Srba. Oblasti so takoj polovile 42 članov neke srbske organizacije, obdolžene, da je pripravila ta napad. Tekom popoldneva je vojno sodišče že izreklo obsodbe in veliko število Srbov je bilo ustreljenih. Budimpeštanske vesti javljajo tudi, da je bilo.v Vukovarju ustreljenih 15 srbskih kmetov, obdoženih komunistične delavnosti. Prišli so pred sodišče, bili so obsojeni in ustreljeni, vse v enem
Odpor na Bolgarskem in drugod
V zadnjih dneh so na Bolgarskem skočili iz tračnic štirje vlaki, deloma natovorjeni z nemškim vojnim materijalom. Dejanje pripisujejo komunistom, ki jih je bilo na Bolgarskem posebno v zadnjih letih mnogo. Stvar je zelo nerodna za nemško vojsko, ker zastaja promet, na katerega je navezana. Oblasti so brž ojačile straže vzdolž vseh boi-
Nemški vojak jemlje našemu vojaku s šlema grb. Vojak stoji žalostno, a samozavestno
garskih železniških prog.
Pa tudi iz drugih dežel, iz Holandije, Belgije, Norveške, Češkoslovaške itd. prihajajo poročila o sabotaži. Narodi, ki jih je bil nemški napad presenetil; prihajajo polagoma do sape in si prizadevajo škodovati sovražniku, kjer le morejo. To so slaba znamenja za Hitlerja in njegovo nacistično kliko, ki je kriva današnjega gorja.
Hitler in Slovani
To poglavje — “Hitler in Slovani” — bi zaslužilo bolj temeljit članek, vendar pa se bomo za danes omejili samo na nekatere misli, ki nart jih narinja sporazum, sklenjen te dni med Rusijo in Poljsko.
Hitler je začel svojo vojsko pravzaprav z napadom na češkoslovaško, katero je bil najprej, s spretnim spletkarjenjem med Čehi in Slovaki, notranje oslabil, potem pa še ločil od nje njene zunanje prijatelje, katerim je lagal, da bo popolnoma sit, ko bo češka in Moravska v želodcu Velike Nemčije. Nacistična vojna se je torej začela z napadom na slovansko državo. Premeten spletkar, kakor je, je Hitler napad na Češkoslovaško izkoristil za to, da ie ustvaril novo zdražbo med če-
iiLin Puliaki kateri,» .j,, .numluml.
prisvojijo tisti obmejni košček zemlje, radi karega sta se poljski in češki narod gledala kakor pes in mač- • ka. Ko si je tako pridobil zaupanje Poljakov, je napadel tudi ta slovanski narod ter obenem Rusom pustil, da so zasedli polovico poljske države, radi česar so se stara nesoglasja med Poljaki in Rusi spremenila v zelo odkritosrčno sovraštvo. Ko je p > okupaciji velikega dela Balkana ukazal napasti Jugoslavijo, je proti njej vrgel tudi slovanski bolgarski narod in s tem v enem dnevu podrl delo dveh desetletij za zbližan j e med našim narodom in Bolgari. Razkosal je našo državo (seveda samo začasno) in povzročil našemu narodu novo razočaranje tudi s tem, da je v Moskvi zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev ruske vlade z našo, ki je morala zapustiti državno ozemlje. Obenem je Bolgarijo — slovansko državo — zasužnjil prav tako kakor Slovaško, ki ni nič drugega kakor “svobodna” nemška provinca. Končno pa je sprožil še napad na Rusijo in navdušil za naskok na to največjo postojanko Slovanstva tudi romanske narode. Ker je ves čas zagotavljal, da se on proti svoji volji tepe z Veliko Britanijo ter je angleški vladi venomer ponujal mir, moramo priti do zaključka, da je njegov načrt bil napasti samo slovanske narode ter narediti iz slovanskih ljudi nemške hlapce, oziroma, bolj točno povedano: nemške sužnje. Ko bi se bili slovanski narodi zavedali nevarnosti, ki jim je vsem pretila s strani nemškega nacizma, bi bili kaj lahko s skupnim nastopom strli glavo totaliarnemu zmaju.	'
Slovani se pa niso zavedali nevarnosti, marveč so nasedali vsem spletkam nemške diplomacije. Ko je Hitler pripravljal napad na češkoslovaško in so Rusi ponujali, da pošljejo Čehom pomoč, če udarijo tudi za-padne velesile proti Nemčiji, so si Poljaki pustili dopovedati od Hitlerjevih diplomatov, da ne smejo dovoliti prehoda rdeči vojski, ker bi to pomenilo konec poljske neodvisnosti ; rdeča vojska se nikoli več ne bo umaknila iz vaše dežele, če ji odprete vrata — tako so dopovedovali Nemci in tako so jim Poljaki verjeli. Ko je Hitler sklenil napasti Poljsko in so si Angleži in Francozi prizadevali pridobiti Rusijo za skupen nastop proti nacizmu, katerega nevarnost so končno spoznali teko v Londonu kakor v Parizu, so nemški diplomati prepričali Ruse, pa tudi mnoge druge, da Anglija samo spletkari z namenom, da bi sprožila boj med Nemčijo in Rusijo ter potem lepo gledala, kako se koljeta dva naroda, ki jih ona, Anglija, oba sovraži. Nemška propaganda je bila tako spretna, da je prav mnoge prepričala in jim tako zmedla pojme, da še sedaj ne vidijo jasno, čeprav so na lastne oči videli, da je Anglija šla v vojsko, čeprav Rusija tedaj ni šla; da z nacizmom noče skleniti miru, čeprav ga Hitler ob vsaki priliki ponuja; da Anglija ni hotela nič slišati o neki križarski
-...— -
vojno potom svojega najožjega sodelavca, Hessa, in da je Anglija takoj ponudila pomoč in zvezo Sovjetski uniji, ko jo je Hitler napadel, čeprav bi bila mogla sedaj mirno gledati, kako se koljejo Rusi in Nemci.
Pri vsej veliki nesreči, ki jo je pomenila za Slpvane tolika kratkovidnost, imajo slovanski narodi v tej vojni veliko srečo, da imajo na svoji strani mogočne anglosaške države: Veliko Britanijo in USA.
Hitler, ki je pripravljal zasužnje-nje slovanskih narodov, je s svojimi napadi dosegel ono, kar se je zdelo nemogoče: Slovaki, ki se sedaj, pod nadzorstvom nacističnih bajonetov, morajo boriti proti Rusom, bi gotovo radi spet živeli v skupni narodni državi s Čehi, ko bi le mogli; Čehi sc se pobotali s Poljaki in se dogovarjajo, kako bi po vojni navezali kar najtesnejše stike med obema državama; oni kratkovidni Hrvati, ki so mislili, da bi mogli biti bolj srečni v samostojni državi, proklinjajo Paveliča in so sedaj popolnoma prepričani, da je obstoj in napredek hrvaškega naroda mogoč samo v državni skupnosti s Srbi in Slovenci; Poljaki in Rusi so pozabili na svoje stare prepire in sklenili zvezo za skupen boj proti nacizmu in fašizmu, zakletima sovražnikoma Slovanov.
ARGENTINSKE VESTI
omenjenih pristaniščih tamošnji naši mnogoštevilni rojaki.
Bruno Mussolini mrtev?
Iz Rima poročajo, da je umrl Bruno Mussolini, sin italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija. Baje je padel z letalom na tla.
Bruno je bil letalec, ki se je posebno v Abesiniji odlikoval s pobijanjem neoboroženih Abesincev. Pa je mogoče zato dobil sedaj svoje plačilo. “Kdor ubija, bo ubit’’.
Združene države in
PROTIARGENTINSKO DELOVANJE NACIJEV
Komisija, ki ima nalog preiskovati delovanje Nemcev in njih podrepnikov, je živo na delu ter je tudi marsikaj že odkrila, ki točno dokazuje, da so Nemci z nekaterimi tukajšnjimi skrajneži in plačanci hoteli spraviti Argentino pod okrilje “novega nereda”.
Komisija je Jako energična, da je zaplenila celo diplomatično pošilja-tev, ki jo je tukajšnje nemško poslaništvo hotelo odposlati.
Znano je, da je ta komisija izvršila že več hišnih preiskav ter s temi še nadaljuje.
Dokumenti in druge stvari, ki jih je komisija v raznih nacističnih organizacijah zaplenila, jasno dokazujejo resničnost naše trditve, da hočejo Nemci potom svojih izseljencev in raznih nerazsodnih ljudi ter plačancev pripraviti pot, da pride Argentina pod nemški vpliv in končno celo do okupacije.
Ne dogaja se pa to samo v Argentini, ampak se dela po tem načrtu po vsej Južni, Centralni in tudi Severni Ameriki. Izvzeta tudi ni Afrika in Azija.
Menda bodo vendar prišli k pameti tisti naši še poslednji “modrijani”, da se tu ne gre proti angleškemu kapitalu, ampak za Hitlerjevo ambicijo podjarmiti svet.
Preiskovalna komisija, pri kateri sodeluje tudi dr. Vasquez, je dala zaplenjene dokumente zapriseženim prevajalacem, da jih iz nemščine prevedejo na kasteljanščino. Mnogi spisi so že prevedeni in je iz njih povzeti, da so agitatorji in najbolj gorki delavci za nacizem prejemali plačo, za katero so morali mesečno prispevati člani nemških organizacij in tukajšnja velika nemška podjetja, katerih poslovne in računske knjige tudi pregleduje komisija.
Upajmo, da ne bo v kaki taki organizaciji noben Slovenec!
o potopljenju argentinskega parnika “Uruguay”.
Rusij
a
Prejšnji teden se je mudil v Moskvi Harry Hopkins, osebni Rooseveltov zastopnik. Sestal se je s Stalinom in ruskemu tisku je sporočil, da se Roosevelt iskreno veseli zaradi dosedanjega uspešnega odpora ruske vojske proti totalitarnim na- i padalcem. Pa ni, ostalo samo pri besedah in čestitkah. Severnoameriška vlada je poslala ruski vladi pismo, s katerim se obvezuje, da bo prožila Rusiji “neomejeno” pomoč v boju proti nacistični Nemčiji. V ameriških lukah ladje že to vari jo vojni materijah katerega bodo odpeljale do Vladivostoka. In sicer so to severnoameriške ladje, ker so Rusi prositi Amerikance, naj bi jim tudi glede prevažanja šli na roko.
Nemci “nočejo” prodreti do Moskve
Dne 13. julija, torej pred tremi tedni, je nemški generalni štab sporočil v svet, da ruska vojska ne obstoja več kot organizirana vojna sila. To je pomenilo, da so Rusi zgulili glavo in da je nemška zmaga že gotova. Po tem sporočilu pa se je dogodil čudež: Rusi, ki so bili izgubili glavo, so nadaljevali boj proti vpadniku s tako odločnostjo, da se Nemci skoro niso ' več premaknili naprej.
Sedaj, po tako dolgem presledku, je nemški generalni štab izdal novo poročilo, v katerem zagotavlja, da so Rusi zgubili doslej 895.000 vjet-rdkov, 12.145 tankov, 10.388 topov in 9.082 letal. Nemški uradni obveščevalni urad dodaja k temu poročilu še, da je nemška vojska “eliminirala” doslej več ko 4 milijone ruskih A-ojakov in da .je rdeča vojska že v popolnem razsulu.
Zanimivo pri teh poročilih je sledeče: Nemški glavni stan zatrjuje, da je boj pri Smolensltu, ki je trajal mesec dni, končan in da je nemška armada popolnoma uničila v tistem delu fronte rusko vojsko. Ker je.Smolensk na poti, ki pelje v Mos-k\ro, bi človek pričakoval, da so Nemci to temeljito zmago izrabili in skozi vrzel, ki je nastala z uničenjem ruskih čet, vrgli svoje motori-
“PAMPERU” ODVZETE POŠT-NINSKE OLAJŠAVE
Listu “Pampero”, ki izhaja zvečer, je poštno ravnateljstvo odvzelo poštne olajšave, ker piše večkrat v proti argentinskem duhu.
MAŠA ZADUŠNICA
V nedeljo 17. avgusta se bo vršila maša zadušnica za pookjno Ido Mavec.
Maša se bo vršila ob 10 uri v kapeli na Av. del Čampo 1653 na Pa-ternalu.
NAŠ POSLANIK ODPOTOVAL V PARAGUAY
Minister g. dr. Izidor Cankar je pretekli teden po diplomatskih opravilih odšel v Asunción, kjer bo ostal nekaj dni, nakar se bo zopet vrnil v Buenos Aires.
Na poti skozi Rosarijo in Paraná so našega poslanika pozdravili v
Jugoslovanska radio
C
ura
Prenos jugoslovanske radio ure se vrši vsako soboto od 6.45 do 7.15 ure zvečer, na radio postajo L S 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte prenos!
I Vesti iz organizacij
Koncert Zinke Milanov
GIBANJE PARNIKOV
Prejšnji petek je krenil nazaj proti Evropi španski prevoznik “Cabo de Buena Esperanza”. Drugi španski parnik “Cabo de Hornos”, je tudi odplul te dni.
V ponedeljek je dospel v naše pristanišče nov angleški parnik, “Ben-taucuria ’ ’.
Ta parnik bo vozil na Angleško živež.
Prejšnji četrtek je privozila v naše pristanišče tudi angleška pomožna križarka “Alcántara”.
Zadržala se je tu do določenega roka ter nato spet odplula po svoji službi.
Ta križarka je bila do pred kratkim še potniški parnik, ki je imel zvezo z Buenos Airesom.
ARGENTINA SE BO OBOROŽILA
Negotov položaj, v katerem se nahajajo vse države, ki niso dovolj oborožene, je prisilil tudi argentinsko vlado, da je začela razmišljati o oborožitvi.
O tej zadevi se sedaj peča poslanska zbornica, ter so bili v tem pogledu nekateri predlogi že sprejeti.
V soboto 2. avgusta se je vršil koncert Zinke Milanov, pri katerem je sodeloval kot violinist Ljerko Špiler.
Spored je bil sicer kratek, ali posrečen.
Prvi je nastopil Ljerko špiler, ki je zaigral “Srbski ples” in hrvaško
j iz opere “Madame Butterfly”, arijo iz .“Cavalleria Rusicana” in slovensko pesem “Pastirica”.
Z izvajanjem Zinke, Špilerja, kakor tudi spremljevalca na glasovir je bilo občinstvo nadvse zadovoljno ter dalo duška svojemu zadovoljstvu z burnim ploskanjem.
SENAT ZAHTEVA POJASNIL
Senat je poslal na izvršno oblast interpelacijo, v kateri zahteva pojasnil o bivši posadki potopljene nemške vojne ladje “Graf von Spee” in
zirane oddelke proti glavnemu mestu Sovjetske unije, ki bi moralo danes ali jutri pasti v nemške roke. O kakšnem prodiranju proti Moskvi pa ni nobenih vesti in ga tudi nemški generalni štab ne napoveduje, marveč pravi, da si sedaj prizadeva na isti način, kakor pri Smolensku, uničiti rusko vojsko tudi v Ukrajini.
Hitler, ki je napovedoval, da bo v dveh tednih v Moskvi, se dela sedaj, kakor da ga Moskva sploh ne briga. Edino, kar ga zanima, je “obglavljanje” ruske vojske, “popolno uničenje”, ki ga je že pred tremi tedni “izvršil”, ki ga je sedaj “obnovil” in ki ga bo čez kakšne tri tedne spet “ponovil”. Mar ruski vojski vsak hip zraste nova glava, ko ji Hitler eno odreže v svojih poročilih? če pojde stvar tako dalje, bo Hitler začel misliti, da se bori s strahovi in nič čudnega ne bo, če ga bo popadel strah.
Zinki Milanov je bilo poklonjeno sredi, držeča šop
rapsodijo “Žetva”. Za njim je nastopila Zinka Milanov, ki je zapela “Vir”, “Vseh duš dan” in “Letne noči”. Sledil je kratek odmor, nakar je zopet nastopil Ljerko špiler ter zasviral “Romanza Andaluza”, “Danza de la vida breve” in “Iz moje domovine”.
Za, tem pa se je ponovna predstavila Zinka Milanov ter zapela arijo
mnogo cvetja. Naša umetnica je v cvetic v rokah
Zinki Milanov je bilo ob tej pri-! liki poklonjeno mnogo cvetja.
Koncert je v vsakem oziru sijajno i uspel. Tudi je bilo zanimanje za ta koncert, ki ga je organizirala Jugoslovanska Narodna Obrana, izredno veliko, saj je bila prostrana dvorana “La Argentina” nabito polna. Posebno mnogo je bilo udeležencev iz naše slovenske naselbine.
“Divji lovec”
V mnogih državah, in sedaj sc že lahko reče v vseh, morajo mladi moški, ki so, zdravi in imajo popolne ude, k vojakom.	»s
Ko so živeli očetje naših očetov, pa ni bilo tako. Če je nastala vojna tedaj so stanovi, grofje ali občine, zbirale mlade ljudi in jih poslale poveljstvu.
Ker tedaj ni bilo take obveznosti, kakor je danes, zato tudi se je hotel marsikdo vojaščini odtegniti. So sicer bili cesarju zelo zvesti in bi se radi borili zanj, a so-bili dostikrat slučaji taki, da marsikdo ni hotel v vojake, ampak se je rajši skrival. Te skrivajoče se moške so imenovali “divje lovce”. Bili so ti divji lovci zelo predrzni ter so marsikaterega “biriča” in njih pomagača spravili na drugi svet, ko so jih lovili.
Tudi v igri “Divji lovec”, ki jo bo vprizoril v soboto 9. avgusta ob 9 uri zvečer, ulica Cangallo 2535, se je godilo tako.
Na Laškem so se vzdignili. Cesarju je bilo treba radi tega vojakov. Na Laško bi moral tudi Janez, sin bajtarice, v katerega se je bila Majda, hčerka “rihtarja” zagledala. Ta je tedaj Janezu svetovala, da naj ne gre. Janez, ki je sicer bil ves vnet za vojno, se je Majdinim prošnjam vdal.
Rihtar pa, ki je vedel, da se Majda in Janez rada vidita, pa je hotel na vsak način spraviti Janeza na Laško, in se ga tako iznebiti. Ta pa ni hotel in postal je “divji lovec”.
Pridite tedaj vsi pogledat to igro, pri kateri bo nastopilo okrog 50 oseb in videli bofte kako se je mešetarilo in kako se je izvršilo.
Pri igri boste slišali domače pesmi, ki jih fantje in dekleta pojo. Prikazala se bo ‘tudi naša prava Velika Nedelja. Videli boste kako dekleta obdarujejo fante s jhrhi in kako fantje in otroci “sečejo” pirhe in pomaranče.
Vseh teh lepih prizorov boste deležni. Zato pa pridite vsi brez izjeme.
Priliko imate prav lepo, ker so
dobre prometne zveze, ker se dvorana nahaja le par kvader od Plaza Once.
CQOC
soc
IOE3G
DOMAČA ZABAVA JUGOSLOVANSKEGA DRUŠTVA O	“SAMOPOMOČ”
tj Jugoslovansko društvo “Samo-moč Slovencev” VABI
cenj. rojake in rojakinje na
Domačo zabavo
ki se bo vršila v SOBOTO 16. AVGUSTA ob 9 uri zvečer, v društvenih prostorih, ulica
TRES ARROYOS 376.
. Poleg plesa bodo na sporedu i še druge zanimivosti.
Sviral bo tipičen in karakterističen orkester.
Vstopnina: Moški $ 1.—;
ženske prosto.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
aoooE
Mnogoštevilni udeležneci na koncertu
AKADEMIJA SOKOLA BUENOS AIRES I.
Sokol Buenos Aires I. bo priredil v soboto 20. septembra ob 9 uri zvečer SOKOLSKO AKADEMIJO v proslavo rojstnega dne kralja Petra II.
Proslava se bo vršila v sokolski dvorani, ulica San Juan 782.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — U. T. 59
Buenos Aires 1232
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure,, GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
i
if
□
.Técnico Constructor
Proyectos - Planos Trámites
%
Homigón Annado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
oaoi___ ".pa


“SLOVENSKI DOM” - BUENOS AIRES
Divji Lovec
Priljubljena ljudska igra P. S. FINŽGARJA se uprizori v
soboto 9. avgusta 1941
ob 21. uri
v dvorani, ul. CANGALLO 2535 OSEBE:
Zavrtnik, rihtar (župan).............Joško Živec
Majda, njegova hči...................Zofka Sulieeva
Lisjakov Gašper, posestnikov sir.....Emil Lozej
Maruša, kočarica.....................Pavla Rojčeva
Janez, njen sin...................... Gustav Dečman
Tine, gostaški sin...................Martin Keber
Tonček, vaški revež, norček............ Ivan Berginc
Jež, kmet............................Josip Švagelj
Gaber, kmet.......................... Rado Ličen
Eržen, kmet.......................... Silvan Pečenko
Rožman, kmet.........................Štefan Mavec
Sajetov Jure, kovač..................Franc Trebše
Špela, njegova žena.................. Marija Trebše
Anka, dekle..........................Irena Jekšetova
Roza, dekle..........................Ana Kalnerjeva
Grozdek, oštir....................... Andrej Škrbec
Dolinarica, mati.....................Erna Paškulin
Prvi lovec........................... Štefan Lipičar
Drugi lovec......................... .. R. živec
Prvi birič........................... Ivan Hvala
Drugi birič..........................Avgust Cotič
Komatar, črednih.....................X. X.
Jurček, pastirček.................... Oskar Živec
Dekleta, fantje, dečki, lovci, skrivači, planšarice.
Godi se leta 1848 na Gorenjskem.
Režija: KARLO TIŠLAR
Zofka Suličeva, ki bo nastopila v ' vlogi Majde, nesrečne Zavrtnikove hčerke, katera po bridkih preizkušnjah gre v smrt za svojim ljub-p Ijenim Janezom, preganjanim divjim - ^ lovcem.
1
i i§§
f m
Zavrtnik, oblastni rihtar, ki ga pohlep po zemlji spravi ob pamet. V tej vlogi nastopi naš znani igralec Joško Živec.
Tončka, vaškega reveža in norčka, ki “ima hudiča v želodcu”, bo igral Ivan Berginc, dobro znan našemu občinstvu po mnogih posrečenih ustvaritvah.
BOGAT SREČOLOV IN PLES.
SVIRAL BO SLOVENSKI ORKESTER
nji
Od prijatelja smo prejeli pismo, ki ga je pisal iz kamniškega okraja sorodniku, ki se glasi:
“Naznanim Ti, da smo vsi zdravi doma. Zdaj Ti malo popišem, kako je pri nas sedaj, ko imamo nov red, ko so Nemci prišli. Jesti malo — samo veliko govorijo, ali ne dajo pa nič. Obleke, ali kar se tiče obleke do nogavic in čevljev, ne moreš nič kupiti bi'ez nakaznic, toda nakaznic ne dobiš. Ne vem, kaj bo.
Zapirajo jih kar naprej in človek vsak dan čaka, kdaj bodo prišli ponj. Saj so že sokro vsi zaprti iz kamniškega okraja. Vse duhovne so zaprli, samo v Domžalah je še župnik Bernik, ker je že Tl let star, drugače bi ga tudi vzeli. Vso zlatnino, ki je v cerkvah, so pobrali: monštrance in kelihe. Samostane so vse razgnali.
Torej potem veš, kako je. Pišem Ti iz Ljubljane, ker tukaj so Italja-ni. Sava na Černučali je meja.
VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
n i Killva- jo PortuŠalei kot svojo največjo in JLFOillOVlila Hit IvalVa najboljšo ladjo, ki oskrbuje promet
med Portugalsko in južnoafriškimi lukami ter Južno Ameriko. Lastništvo Zetske plovidbe je prodalo ladjo “Boka”, ki je bila pozneje torpedirana, ter “Kotor” in “Balkan” podjetja “Levant” s Sušaka.
Posebno odisejado je doživela naša ladja “Milena”, ki se je znašla ob času francoskega zloma v neki francoski luki, kamor je bila pripeljala smolo. Parnik se je nato s tovorom vred zatekel v neko angleško luko, kjer so skušali smolo prodati. Kupčija se je počasi razvijala, vladala je silna vročina in smola se je raztopila in zalila ves brod. S smolo vred so ga potem prodali nekemu panamskemu parobrodarskemu društvu.
Vse parobrodske družbe so se pritoževale, da jim ladje pogosto zadržujejo po pristaniščih ali da so prisiljeni izpremeniti smer vožnje, kar vse skupaj zelo ovira plovbo. Druga težava je preskrbela s premogom, z živili, in drugimi potrebščinami. Kdor se ne drži predpisov blokade in protiblokade, ne more nikjer pristati in se preskrbeti z vsem potrebnim. Nekoč je bilo za izmenjavo posadke najprikladnejše in najbolj znano pristanišče Rotterdam, pozneje pa je njegovo vlogo prevzela Lizbona, v Ameriki pa New York.
prepričan, da ni več daleč čas, ko se bo mogel zopet vrniti v svojo domovino. Pravi, da je ta čas bližji, kot pa si marsikdo misli.

Predavanje
V sredo 13. avgusta, bo belgijski duhovnik Charles predaval v dvorani “Gran Splendid”, ul. Santa Fe 1860, o prilikah, ki jih sedaj preživlja krščanstvo. Predaavnje se bo začelo ob 18.15.
I

ZOBOZDRAVNIKA f DRA. S A MOILO VIČ de Falicov in
f DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
¡FOTOGRAFIJA
| “LA MODERNA”
V' VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
p Ne pozabite
I FOTO “LA MODERNA”
I	S. SASLAVSKY
Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
m
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Ako pismo prejmeš, ne smeš m: pisati, kaj Ti pišem; samo piši, da si pismo prejel, ali omeniti ne smeš.
Boga zahvali, da ste v Ameriki. Prej nismo vedeli, kaj smo imeli. Državni uradniki so večinoma brez službe. Draginja je tako velika, da ni mogoče nič kupiti.. Čevlji so navadni 500 din. Za nemško marko moraš dati 20, din.
aNvadne čevlje se je prej moglo dobiti za 200 dinarjev.
Človek ne more verjeti, kaj še godi. Saa Ti ne morem povedati vsega. Toraj malo sem Ti povedal, kaj in kako se nam godi.
Pod Italijani je malo boljše, saj dosedaj, ali že kaže da ne bo tako dolgo trajalo, ker so že začeli z njihovimi metodami.
Jaz sem sedaj tudi brez službe, v tovarnah nič ne delajo.
Končani svoje pisanje in vas vse skuaj pozdravim. — Tvoj......”
Usoda jugoslovanskih
ITALIJI SE OBETA DOBRA LETINA
Iz Rima poročajo, da bo letos Italija znatno več pridelala kakor lani. Lani je bil pridelek pičel, ker so bile pa odrejene precej stroge omejitve, bodo lanske zaloge trajale do letošnje jezeni.
Zelo dobro kaže tudi južno sadje, ki ga pa mora Italija v velikih množinah eksportirati v Nemčijo, da dobi v zameno druge potrebščine, predvsem premog in železo.
*
Če tudi je res, da je letos letina mnogo boljša od lani, je italijansko prebivalstvo obsojeno na lokoto. Saj Italija ne pridela toliko, da bi mogla kriti potrebščine, ki jih je treba za tako mnogoštevilno prebivalstvo, kakor ga ima Italija. Res je sicer, da grabi in izvaža iz zasedenih jugoslovanskih krajev,, kar na debelo, toda to bo vse premalo.
Kljub lepim zagotovilom in trditvam, da bo živeža do jeseni dovolj, je pomanjkanje, ali bolje rečeno lakota neizogibna.
ladij
Ljubljana. — Ni svetovne morske poti, po kateri ne bi križarile jugoslovanske trgovinske ladje, kljub nevarni vožnji po morju, so bile naše ladje daleč izven Jadranskega in Sredozemskega morja. Marsikatera je postala žrtev podmornice ali bomb, marsikatera pa je bila prodana drugi državi. Odkar je postala vožnja po morju tvegana, so naše parobrodske družbe prodale več velikih ladij s približno 45.000 ton nosilnosti. Še pred nekaj meseci so bile 700 do 8000 tonske ladje, stare po dvajset let, po 50 dolarjev tona, medtem ko so nove ladje takrat prodajali po 65 dolarjev tono.
Prodana sta bila naša dva največja parnika “Princesa Olga” in “Kraljica Marija”, oba na Portugalsko. “Princeso Olgo” reklamira-
KMETJE SO DOBILI GOZD
Preeklo leto je nastal v okolici Križevcev na Hrvatskem velik spor zaradi motenja posesti, ker so se kmetje polastili velikega dela gozda graščine Kiepach. ki mu pravijo Klobočec. Prišlo je med graščino in kmeti do tožbe, zaradi motenja posesti in je bilo vsega skupaj toženih 155 kmetov. Sodišče je razsodilo v korist graščine. Ker so pa kmetje že prej trdili, da imajo neke pravice do istega gozda, ker so bili pred 80. leti.(1860) pri razdelitvi zemlje prikrajšani, je sedaj graščina Kie-pach prostovoljno dala kmetom 177 j utrov tega gozda, da bodo lahko kmetje dobivali potrebna drva za kurjavo. Ta zemlja, oziroma gozd je razdeljen med 220 kmetov.
NESREČA PRI SPRAVLJANJU LESA
Pri spravljanju lesa je bilo v Auerspergovih gozdovih zaposlenih več delavcev, med njimi tudi mladi delavec Bukovec iz Loške vasi pri Soteski. Ko so velik in debel hlod vlekli v dolino, se je hlod nekako zaobrnil, kar je hotel Bukovec popraviti. Med tem pa je bik, ki je bil vprežen, naglo potegnil. Hlod je pri tem tako nesrečno zadel Bukovca, da mu je popolnoma zmečkal stopalo. Tovariši so mu priskočili na pomoč, ga odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Veliki zavod
“RAMOS MEJIA”
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOSA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Ciearelliju.
SIVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; eolitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ SO.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenj , zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
SKORAJŠNJA OSVOBODITEV JUGOSLAVIJE
Jugoslovanski kralj Peter II. je govoril po radiju v Londonu in je povdaril da je bila njegova domovina dolgo neodvisna ter rekel, da je vsled odločnosti jugoslovanskega naroda in vsled pravične stvari ter vsled velikanske sile zaveznikov v
ŽALOSTEN LETNI IZKAZ
Strahovito porazna statistika rojstev in umrljivosti, tako poročajo iz Vinkocev, je za preteklo leto zabeležena v slavonski vasi Habjanov-cih. Tu se je lani rodilo komaj dvoje otrok, umrlo je pa 13 oseb. To je eden naj očitnejših dokazov, da se je bela kuga udomačila v slavonskih vaseh.
svojem srcu in pameti popolnoma : mača zemlja!
SMRTNA KOSA
V Ljubljani je umrla Marija Potokar.
— V Pevmi pri Gorici je umrla Marija Boškin, rojena Mikluš, skrbna žena in dobra mati, ki je dosegla visoko starost. Naj ji bo lahka do-
«•»•»•••••••»i
..•..•..•..•..«..•..•..i
VELIK SHOD
priredi o priliki rojstnega dne in polnoletnosti kralja PETRA II. dne 6. septembra t. 1. v dvorani ASOCIACION FILANTROPICA “LA ARGENTINA”, ulica Rodríguez Peña 361, Odbor “AMIGOS DE YUGOESLAVIA” v proslavo kralja in naše države.
Na tem shodu bodo poleg Argentincev nastopili tudi pevci in pevke, kakor tudi celi pevski zbori.
SPORED :
1.	Argentinska in jugoslovanska himna
2.	Govor člana odbora “Amigos de Yugoeslavia”, g. Rahla C. Monsegura
3.	Jakov Gotovac: “Zašto smo se sreli!” (V. Petrovič)
Lu j o Šafranek-Havič : “Sjaj, sunčece!” (Tekst iz narodne lirike)
Blagoje Bersa: “Robinjica” (Bosanska balada)
Vlad. R. Djordjevič: “što slavuj peva” (M. Petrovič)
Poje :	Klara Ivanič
Glasovir: Leo Schwarz
4.	Govor
5.	Fran Lhotka: Hrvaška rapsodija “Žetev”
Aguirre-Gao: “Aires criollos”
Miroslav šlik: “Primorski ples”
Saint-Sains: “Introduction et Rondo Capriccioso”
Gosli : Ljerko Špiler Glasovir: Leo Schwarz
6.	Srbo-hrvaške in slovenske narodne pesmi (Zbor).
7.	Govor kralj, poslanika dr. Izidorja Cankarja
8.	“Hej Slovani” (Zbor).
V odboru “Amigos de Yugoeslavia” so sledeče osebe:
Dr. MARCELO T. DE ALVEAR, bivši predsednik Republike in lider U.C.R. — MARTIN NOEL, prof. vseučilišča in narodni poslanec za prov. Buenos Aires — Ing. JULIO A. NOBLE, bivši narodni poslanec in predsednik “Aerokluba” — Dr. GUILLERMO EDUARDO LEGUIZAMON, profesor vseučilišča — Dr. ALEJANDRO CEBALLOS, prof. vseučilišča — DR. SILLA MONSEGUR, odvetnik — Dr. PEDRO PALACIOS, odvetnik — CARLOS O’FARRELL, javni notar — RAUL MIHANOVIČ, arhitekt — RAUL MONSEGUR, odvetnik.
SLOVENSKI LIST
List izdajata: “SLOVENSKI DOM’’ in KONSORCIJ
I	■/' '•>
CERKVENI VESTNIK
10. avg. Maša na Avellanedi za Rastieo Kandus.
Ob 12 uri pri sv. Rozi za Katarino Lužnik.
Molitve na Paternalu.
14.	avg. je zapovedan post od mesa.
15.	avg. zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja.
Maša ob 12 uri pri sv. Rozi za Ivana Furlan.
17. avg. Maša na Paternalu za Ido Mavec.
Ob 12 uri pri sv. Rozi za stariše Lab-
Veliki šmaren, spomin da je bila
f
Perramus
Suknje
Obleke
jVV.'Vb
Najboljšo postrežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ
Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
Marija vzeta v nebo z dušo in telesom, dvigne tudi kristjanu misli v večne višine. Nekateri s posmehom gledajo proti zvezdam, kot da bi tam zadaj ne bilo ničesar; v naši veri pa vendar molimo: verujem v vstajenje mesa in večno življenje.
Današnji čas svet doživlja nepopisne vojne grozote. Tisti, kateri so zgubili šest resnic svete vere res ne vedo kaj naj porečejo k tem dogodkom. Saj je samo Jezus Kristus prinesel nauk, ki nam more razložiti vprašanje trpljenja in krivice. Trpljenje in nesreče so ogenj, ki človeka očiščuje, da bo postal sposoben, da pride v rajsko veselje, smrt so pa vrata v boljše življenje, kjer ni ne kriviee, ne laži, ne solz ne bo-
Ne zabite, da bo v soboto 9. avgusta v dvorani ulice Canga-r *35, igra “Divji lovec”!
lecin.
Spomin Marijinega Vnebovzetja nas spet opozarja, da nikar ne pozabimo one velike prošnje, da naj Mati božja “prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri”.
Janez Hladnik
j V DAR DOBITE
I na vsakih 6 slik, ki stanejo od I 3—6 , lepo sliko v barvah, i Odprto tudi ob nedeljah.
t Atelje MARKO RADALJ
1
*
facundo Quiroga 132 o U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Tisoče krasnih motivov za
VEZENJE
namiznih prtov, prtičev, namiznih tekačev, posteljnih blazin, rjuh velikih in malih za zibelke, rute, spodnje perilo, jopice, Imamo na razpolago našim cenjenim odjemalcem katere prosi-itd. “SISTEMA ENTNER” za odtis na kakršnokoli platno, mo, da nas obiščejo, brez vsake obveznosti, da si izberejo vzorce, ki so jim všeč in nam jih naroče za odtis na platno, ki nam
ga izroče.
Cía. Laborarte
CARLOS PELLEGRINI 62, I. nadstropje U. T. 37 - 2247
BUENOS AIRES
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583
U. T. 54 -
— Gs. Aires
3588
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
Diplomirana’na Univerzi v | Pragi in v Buenos Airesu | Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer | LIMA 1217 — BUENOS AIRES 4 U. T. 23 - Buen Orden 3389 I
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son ’ ’, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno | oskrbo. Cene izredno nizke. Po- f strežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182

Dr. Nicolás Martin t
t
ODVETNIK
1
ZA TRGOVSKE ZADEVE f
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
••••"•»•••••••"••••«••M

KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga ^klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—-12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 238
Zdajci digne kralj roko.
To je bilo znamenje, naj prižgejo smodnik.
Nastala je strašna detonacija — zemlja in skalovje se je streslo.
Pazljivo uho bi lahko slišalo v tem groznem grmenju neki glasni, obupni krik.
Kriknila je grofica Ana.
Prvi strel se je zaril v pečino, — krogla se je razletela na tisoč koscev.
Drugi in tretji strel nista bila drugačna.
Sledeče krogle pa so začele s strahovito močjo padati na strehe sosednjega gradiča, ki so ga skoraj popolnoma porušile.
Ko je kralj to opazil, je ukazal, naj prenehajo s to okrutno igro.
Nato ukaže, iaj se vojaki vrnejo v kasarno.
Tudi on se je začel pripravljati na odhod.
Tedaj pa — v zadnjem trenutku — se spomni kralj nekega krasnega obraza, ki ga je nekoč tako vroče ljubil in ki je sedaj zrl skozi rešetke.
On ukaže svojemu spremstvu, naj zaostane, sam pa odjezdi zamišljeno nazaj, tja, kjer se je nahajala trdnjava.
Ona ga je videla prihajati.
Njeno razburjenje se ni dalo opisati.
Toda sedaj je vedela, da ni prišel radi nje v Stolpen,
Zobje so ji mrzlično šklepetali, iz oči pa .ji je odsevala blaznost.
Iz nekega skrivališča vzame Ana nabit samokres, za katerega niti njena komorniea ni vedela.
S tem orožjem v roki se nasloni na okno.
Buljila je v kralja, ki se je počasi bližal.
Nenadoma ona glasno zakliče:
— Avgust — ljubljeni moj —
Kralj se zdrzne.
On ustavi konja in dvigne svojo glavo.
Gledal je na njeno okno.
Njegovo lice pa je ostalo nepomično, kakoar da bi bilo okamenelo.
—	Kralj moj — bodi usmiljen —: milost! —■ zajeclja Ana in iztegne svojo roko skozi rešetke.
Toda Avgust ničesar ne odgovori.
On dvigne svojo roko h klobuku in pozdravi.
Zdajci pa zakriči ujetnica vsa iz sebe:
—	Tako držiš torej svojo besedo,
svojo obljubo, krivoprisežnik?	—
Kaj je tebi človeško življenje? — Ujetnica, nesrečna grofica Cosel te zaničuje, — proklinja te, — proklet bodi ti, tvoja hiša in tvoja država! —- Umri lopov!
Strel odjekne,
Zamolklo odjekne grom.
Takoj nato se zgrudi grofica nezavestna na tla.
Kralj je čutij, da mu je krogla sfrčala mimo usesa.
Trenutek je obsedel kakor oka-menel, nato pa se kmalu pomiri. Niti za trenutek ni več izgubil hladnokrvnosti.
On še enkrat nemo pozdravi proti oknu, nato pa vzpodbode svojega konja in odjezdi.
Zastonj ga je pričakovalo njegovo spremstvo.
Molče, s stisnjenimi ustnicami je jezdil kralj Avgust skozi majniko-vo jutro.
To Anino dejanje mu je dovolj povedalo.
Sedaj je vedel, kako nevarna je zanj Ana.
V prestolnici so se zopet začele' vrstiti svečanosti.
Tokrat so slavili prihod nekega sosednjega vladarja.
Povsod je prišlo poročilo o sijajnih svečanostih in tako tudi v dvorec Stolpen.
Kralj Avgust ni nikomur niti z besedico omenil, da je Ana nanj streljala.
O vsem je trdovratno molčal.
Tedaj pa se loti grofice Cosel obup.
Sklenila je, da bo pobegnila iz svoje ječe.
Zdelo se je, da ji sama usoda hoče pomagati.
Nekega dne je našla mal listič, ki je bil privezan na. neki kamen. Nekdo ga je vrgel preko ograje na vrt.
To je bil prvi znak njenega prijatelja Rajmunda Helma, o katerem je bila prepričana, da je že davno mrtev.
Rajmund se torej zopet nahaja v njeni bližini!
Še več, nahajal se je celo v samem dvorcu, — preoblečen je bil v kmeta in se mu je posrečilo, da si je pridobil zaupanje sedanjega poveljnika trdnjave.
Pri tem pa je bil zelo previden, tako da ga Ana niti enkrat ni videla.
Sedaj pa ji je na kratko sporočil, da je pooplnoma nepoznan stopil v službo pri poveljniku, ki niti ne sluti, kdo se skriva v njegovem naivnem služabniku Cikli, kakor se je Rajmund sedaj imenoval.
Rajmund je prosil grofico, naj bo pogumna, naj ne postane maloduš-na in čaka na njegova nadaljnja navodila.
Sporočil ji je tudi, da upa, da se jima bo beg posrečil, -— biti mora samo izredno previdna.
Dnevi so minevali, a ničesar se ni zgodilo.
Ana je le z veliko težavo zakrila svoje presenečenje in razburjenje.
Ni pa vedela, če niso morda medtem že zopet odkrili in aretirali njenega zvestega prijatelja.
Toda nekega dne — Ana se je pravkar nahajala na polmračnem vrtecu pri svojih cvetlicah — se nenadoma pojavi poleg nje Rajmund Helm.
Prišel je skozi mala vrata v ograji.
Ana ga ne bi bila spoznala, če je ne bi bil nagovoril.
Rajmund se je zelo spremenil.
gova postava ni bila več tako močna kakor nekoč.
Le njegove lepe oči so ostale zveste kot v prejšnjih letih, a tudi njegov glas je bil še vedno tako blag kakor pred mnogimi leti.
—	Ana!
On poklekne pred njo.
Ona se prestraši, toda ko se je ozrla, je videla, da sta sama na vrtu.
—	Rajmund — moj nesrečni — edini moj zvesti prijatelj! Ostal si torej živ? — zašepeče ginjena Ana in mu ponudi obe svoji lepi roki.
—	Nisem mogel umreti, ker seiii vedel, da ste nesrečni, — odgovori hitro Rajmund. — Toda bodite previdni, postopajte z menoj kot s tujcem !
Midva se ne poznava.
Vse sem že pripravil.
Ali ste pripravljeni še enkrat poskušati pobegniti?
—	Tvoja velikodušnost me spravlja v zadrego, dragi moj ! — odvrne Ana, — Tebi vendar grozi večja nevarnost, če bodo zopet odkrili, najin beg!
Toda če bi me lahko rešil iz te ječe, — bi ti bila celo življenje hvaležna.
—	Poslušajte torej, Ana! — zašepeta pridušeno Rajmund in se skrije v senci zida. — Počakati morava na prvi dež.
Prijatelj, ki mu lahko zaupam, naju bo pričakoval z vozom pred izhodom iz drevoreda.
V kratkem bova lahko že daleč.
Pii vratih ni stroga kontrola.
Ana, preoblečeni v uniformo boste lahko nemoteno odšli skozi vrata. Čez nekaj trenutkov pa bom prišel jaz za vami!
Grofica je bila z vsem sporazumna.
—	Če naju bodo tudi tokrat zalotili, — reče ona, — se bom obupno branila! Toda ti ne boš dovolil, da bi me zopet zaprli!
Rajmund položi roko na srce.
■ — Kakor sem varoval oni spis, tako bom žrtvoval za vas tudi svoje življenje, če bo tako moralo biti!
Naposled je napočil četrtek, danr ko bi morala Ana ponovno pobegniti.
Zunaj je močno deževalo.
Ozračje je bilo dušljivo, nebo oblačno.
Rajmund je že nekolikokrat korakal v svoji stari vojaški suknji skozi vrata, tako da se je straža nanj že popolnoma privadila.
Vojaki so ga že poznali in ga mirno puščali skozi vrata.
Vedno bolj se je mračilo.
Strahovit vihar je divjal okrog dvorca.
Zdajci stopi Ana Cosel, ogrnjena v star vojaški plašč, s kapo globoko na čelu^odločno skozi prva vrata.
Nemoteno je prišla do drugih -vrat.
Tukaj jo je straža sicer ostro pogledala, vendar pa jo je pustila dalje-
Ana se hitro napoti proti drevoredu.
Tri minute pozneje se pojavi pri vratih Rajmund, oblečen ravno tako kot Ana.
—	Prokletstvo! — zamrmra prvi stražnik. — Koliko pa vas je prav za prav nocoj? Komaj je eden odšel in glej, že hoče drugi za njim!
Rajmund dvigne glavo.
Tovariš, mislim, da me poznaš I
—	vzklikne Rajmund in se nasmehne.
—	Ah, kaj! — zakliče stražnik.
—	Vem samo to, da je eden vstopil, dva pa sta odšla skozi vrata!
—	Dva? Neumnost! — se nasmeji Rajmund, toda ves se je tresel od razburjenja.
On hoče nadaljevati svojo pot, toda vojak stopi odločno pred Rajmunda.
—	Sedaj boš šel z menoj k poveljniku, — ukaže vojak odločno. — On naj napravi s teboj kar hoče!
Rajmund je poskušal pomiriti strogega stražnika, toda to se mu ni posrečilo.