17Z. Številk Mm v iefptek f. avgusta I9Z1. LIV. leto SLOVENSKI Izhaja mk dan popoldne, zavzemal nedelje is praznike, rnaerati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 *i//h viSlne 1 K, od 30 m/m viSine dalje kupčijtki In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratoir naj se priloži znamka za odgovor. (JpravnUHro „81or. Naroda11 in zaroda* Tiskarna" ina flora ulica št. 5, pritlično. — Telefon st 394. „Slovenski Narod1 vel|a v LJ«bl|aat ln po posti i t Jngoalavlll: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno. ...... u 150'— 3 mesečno......„ 75*— l ...... 25- ¥ lnozentatroi celoletno......K 480*— polletno.......„240-— 3 mesečno ....... 120'— .. 40 - Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na| pošljejo v prvič naročnino vedno P° nakaznici. Na samo pismena naro;ih brez noslatve liennt a se ne moremo ozirati. DrednUtro „Slov. Naroda" Knallova nlica st. 9f I. nadairopir Telefon itev. 34. Dopiae npretema le podplaane in zadostno irankovane. ajear* Rokoptaov ne vrača. ~3ENrf Posamezna Številka veli?? 1*20 i' Poštnina p!ačarsa v gotouinl. Po njih žiulf enjii jih bomo sodili, ne ps njih teoriji. Vide! sem danes komunista, elegantno opravljenega. Jaz nisem nikoli tak »kicoš«. Ali je to vrhunec in konec nie* gove elegance ali šele razvoj? Ne bo vrhunec; skušal bo biti se ele* gantnejši kakor ie pač moda in kas kor bo kazal žep. Nagnenje je namreč nagnenje in tosle hoče vedno iznova biti na* sičeno in zahteva vedno finejše in pikantne j še hrane. Žena prezidenta nemške repub* like baje sama pere perilo. Lepo je to. Nemci so se s tem hvalili. Fran» cozi pa so odgovarjali: Ona pere, njena hči ne bo več prala, a njena vnukinja ne bo niti več vedela, ka* ko se pere«. Francozi bodo imeli prav. Tudi drugi so tako elegantni kakor moj komunist: razlika je pa ta, da se onim zdi hrepenenje po finejšem življenju (obleki hrani in stanovanju) naraven in upravičen pojav, a komunist jih bas zato psu* je za — buržuje; t. j. pri onih se be< sede krijejo z dejanjem, pri mojem komunistu pa so besede nasprotne dejanju in zato je on tudi zato kri* vec, ker je lažnjiv hinavec. Pred leti sem srečal slovenske* ga silno bogatega socialista; bil je to mož, ki je mogel vsak hip iznajti kakšno novo teorijo. Odpravljal se je na nekak socialističen kongres. Bil je kakor iz škatljice vzet. Jaz sem bil poleg njega kakor skromna bilka poleg buno cvetoče in nališpa* ne rože. Z nekakim pomilovanjem mi je govoril: »Vi buržuji!« Zakaj sem jaz tisti preziranja vredni bur* žuj, on pa pošten Človek, proleter? To je bilo zame nerazrešljivo vpra* sanje. Sigurno je pa tole: Kdor troši preveč za luksus ta ni socialen, pa najsi prišteva k socialistom, komu* nistom aH katerikoli stranki. De* janja ga izdaj ejo kot lažnika! • »Mi imamo nov sistem za člove? j ško življenje« , mi odgovarjajo, »sos vete itd.« Jaz pa pravim: »S teorijami, si* stemi ne boste življenja popravili; s teorijami, ker prihajajo iz same mržnje in same umske špekulacije ter se ne opirajo na ljubezen in mo? ralo in ne na izkustva človeštva.« Ali je komunist že zato, ker iz* poveda komunistični socijalni sistem boljši človek? Govoril sem z mladim komuni* stom. Njegov prijatelj, tako nekak delavski nadzornik v tvornici, je imel otroka z neko služkinjo. »Vzel bi jo v zakon,« mi pravi, »ko bi ona bila kaj drugega, ne služkinja.« Ta* ko torej! Ali ni ta komunist brezve* sten »buržuj,« ki zapelje preprosto dekle, pa jo potem pusti? Ali ne de* la razlike med seboj, »višjim« bit* jem, in med »nižjim« slojem? Pravi socialist je tisti, ki socU alno živi, ne tisti, ki socializem pros daja in ga naznanja kot sistem, a ga v vsakdanjem življenju sam za* taj uje. Naši politični duhovniki kaj ra* di govore o »ljudstvu« in o življenju z ljudstvom. Kdaj pa ste še duhov* nika videli na pr. v vlaku v tretiem razredu torej med ljudstvom? Red* ko je pač kaj takega. Videl sem ne* koč romarski vlak: ljudstvo je bilo v 3. razredu, duhovnik na je zlezel v 2. razred, med boljše (!) ljudi. Dej a* nja se ne krijejo z besedami. Prišli bodo sedaj privilegirani zakupniki »ljudskega« mišljenja nad mene in rekli: »Ta pa ne piše nič vis sokoumnega in nič širokonotezne* ga«. Odgovarjam: »Splošnih besed in dogmatiČnih zapovedi imamo za* dosti. Treba opazovati konkretno življenje in v praktičnih slučajih uporabljati načela. Komur je teorija eno, življenje pa drugo, temu ne ve? rujte, zakaj laže!« Demokrat. Aretiral kofnnnisfiftii poslssicf. — Beograd, 3. avg. (Izvirno). Ob dveh popoldne takoj po končani se« ji narodne skupščine je šef tajne po* lici je Lazerevič na dvorišču skkup* ščine aretiral 8 kom. posl. Aretirani so bili poslanci Milic, Miha Koren, Života Milojković, Laza Štefanović. G juro Kalaj a, Trebinjac in Sine Mi* ljuš. Zanimivo je, da se je slovenski komunistični poslanec Miha Koren iz Trbovelj nedavno vrnil iz Rusije, kjer ie bil na kongresu sovjetske res publike v Moskvi. Aretirane komu* niste so z izvoščeki odpeljali v za» pore. Dr. M. Obersnel: ilsiša Đ&ssseina i&lzm& m&mtm V beogradskem »Trgovinskem Glasniku«: od 5. julija t. 1. opisuje načelnik ininistrsttva trgovino in industrije g. Milivoje M. S a v i ć industrijo železa in jekla v Sloveniji, navaja kapaciteto, produkcijo, naprave in posebna razmero posameznih tvornic in podaja perspektive teh podjetij za bodočnot ter nalogo državne gospodarske politike, zastopajoč pri tem izključno interese narodne brambe. Gospod načelnik Sa-vić ugotavlja, da sta baš najvažnejši podjetji, namreč tvornice Kranjsko industrijske družbe na Jesenicah in je-klarna na Ravnah*v Mež. dolini preblizu državne meje in da iz tega razloga no moreta tvoriti podlage naši vojni industriji. Priporoča, naj država obe podjetji odkupi in z njunim strokovno izučenim delavstvom vred prenese v okolico Ljubijo in Prijedora v Posni. Ako bi so te tvornice ne prenesle v notranjost države, bi bilo treba omogočiti, čim nastanejo v Bosni taka podjetja, da se produkcija obmejnih tvornic omeji na izdelovanje železa in jekla za inozemski trg in s pretežno inozemskimi sirovinami; jeseniško železo da bi se ne smelo potem prodajati več v tuzemstvu brez carine, kajti drugače bi ta obmejna industrija ovirala razvoj podjetij v notranjosti države. Železarna v Storah. ki ni v neposredni bližini državne meje. bi lahko ostala, a bi se morala specializirati za posebno vrstno produkcijo. Kot nadomestilo za preneseno železno industrijo naj bi se ustanovile na Jesovicah tvornice papirja in celuloze, torej industrija, ki bi ne tangirala interesov narodne brambo v toliki meri, kakor železna industrija. Gospod načelnik Savić nam je znan kot dober poznavalec nase industrije, kot vnet pristaš narodnogo-pod irske politike, posnešujoče domačo industrijo, in kot rodoljub najčistejšeera prepričanja, ki premotriva vse nase narodnogospodarsko življenje izključno z vidika državnih interesov. Iz teh razlogov in z ozirom na avtoritativno mesto, ki ga zavzema g. načelnik Savić v naši državni upravi, moramo niegovim izvajanjem posvetiti najresnejšo pažnjo, a baš iz istih razlogov na? morajo ta izvajanja tem bolj iznenaditi. Temeljna misel Savićevega nazira-nja je, da se morajo podjetja, ki naj bodo podlaga narodni hrambi v slučaju vojne., ustanoviti v notraniosti države, in sicer v bližini prijedorskih in ljubij-skih ležišč železne rude. Ta temeljna misel je vsekakor pravilna in tudi z izključno gospodarskih vidikov utemelje- *) Ta članek posnemamo iz »Narodnogospodarskega Vestnika«. ker je vreden, da se z njim seznani 1 širša slovenska javnost. — Uredništvo. Marica Bartolova. Jenka" Zofbe Kvedrove. Ko sem bila nekoč med. vojno v Ljubljani, me je vprašal slovenski literat, sem li čitala »Hanko< Zofke Kvedrove. Dejala sem, da no, nakar mi je rekel: Čitajte jo, lepo delo je to! In šla sem takoj povpraševat po knjigarnah; toda knjige še ni bilo dobiti. Prišedši v Trst, sem morala seveda takoj zopet pozabiti Ljubljano, literata, »Hanko« in pisateljico Zofko. Misliti in skrbeti sem morala le, kako preživim svojo številno rodbino tedne, mesece, morda ce!6 še leto dni v nesrečnem našem Trstu. Prišel je prevrat, in Italijani so zasedli Trst. Mi smo pa bili odrezani, knjig in*listov nismo dobivali iz Slovenije, še pisma smo vtihotapljali le še z zvijačo. Tako nisem vse leto ne videla ne čitala slovenskih istočasnih listov in revij. Zato tudi nisem nikjer Čitala ocene o Zofkini >ITankic. In še zdaj ne vem. kako in kaj ter če se je o knjigi sploh pisalo v Slovencih. Delo je namreč pisano v hrvaščini. Ne bom ocenjevala »Hanke<, opozoriti hočem le slovensko ženstvo na to knjigo, katerej je malo enakih. — Ponavljam: ne vem. kako so jo ocenili naši moški, ki tako radi gledajo na vsak slovstveni proizvod naših žen z viška doli in prav tako z viška doli govore in ocenjajo njihova dela. Nadejam se, da je bila »Hanka« izjema. Pred kratkim sem nrečitala to delo Zofke Kvedrove in reči morim, da sem bila uprav presenečena. Čitala sem knjigo počasi, z neko sveto pobožnost-jo; nekatera mesta sem čitala po dvakrat in še večkrat, a ko sem prišla do konca, sem ostala nema. zroča predse zamišljena v >Hankoc in avtorico Zofko Kvedrovo. Položila sem knjigo na tako mesto svoje pisalne mize. da sem jo imela vedno pred očmi. Hotela sera namreč napisati o tem krasnem delu vsaj nekaj besed o vtisku, ki ga je delo napravilo name. Srečna, zavidanja vredna Zofka! Koliko ie žen, ki čutijo in trpe kakor njena »Hankac. a niso tako srečne, da hi mogle povedati, da bi si mogle olajšati dušo kakor ona! Koliko žen je mislilo morda isto otožne misli Han-kine o razmerju v zakonu med možem in ženo ali katera bi znala svojo bol in svojo tugo izraziti tako, kakor Zofkina Hanka? Samč tole čujte n. pr.: »Znate, prijatelju, nisu to samo duge godine braka, koje čine, da izblijedi medjusobni čar. Mnogo sam puta o tome razmišljala, zašto je toliko tudjega med ju nama: toliko šutnje. Ja često, prečesto ne razumijem njega, a on ne mene. Ono, što. je najlepše, najdublje, najsvetije u meni, ne mogu da mu dadem, jer su to njemu trice, djetinjske sanjariie. koje ne dolikuju ozbiljnoj ' ženi. On nije vidio cvijet moga srca. nije mirisao miris moje duš<\ nije čuo tajne i čiste piiesme moga biča. Slijep je on zato i gluh. . . . On ima smisao samo za zbilju, dok sve druiro za njega ne postoji. I kod mene voli samo ono što jest, što se vidi i euje. Njemu je drago, da sam. kako vele. lijepa žena. čestita i radina. AH ono. što je u meni, u mojoj duši, njega ne zanima. On ne pita, što ja mislim, što ja osjećam. A ja sam, ta vi znadete, biće fantazije. Kod mene misaoni život prevladava zbilju, ja volim sanje, lijepo bajanje, pričan ie o liiepim, nepotrebnim stvarima. Težim nekamo izvatoi sebe, iznad sebe. On to ne razumije 1 ne voli. Dosadiuju mu razerovori, koji baš nisu TK)trcbni. Ono. što nije mužno. za njega jo suvišno i on to ignorira. Zato, znate prijatelju, posta doše riječi med ju nama suhe i siromašne. Već davno su bez topline, bez ljepote, bez sijaja. Uvijek se naš saobraćaj kreće samo oko istih banalnih potreba svaki dašnjeg života, uvijek istim načinom govora i izraza . . .« Pisateljica pravi v predgovoru, da je spisala kniisro v drugem letu voine, a izšla je knjiga šele koncem leta 1917. Njena >Hankaoditvo ali ki smo ž njimi moraH to svoboditev plačati našim zapadnim sosedom, te izpremcmho so tangirale naša podjetja železne Industrije v njihovih podlagah, toda le vsled začasnih nenormalnih gospodarskih razmer, spojenih s temi izpremem-bami. Trajno te razmere ne ostanejo, ^kedenski plavži imajo se vedno svoje na višku moderno tehnike stoječe naprave, iz prekomorske in bosanske rude bo vedno še mogoče racionalno izdelovanje dobrega sirovega železa in fe-romangana in razdalia od skednja do Jesenic se ni povečala. Vodne sile so na razpolago slej ko prej, strokovno delavstvo za d°lo v jeseniških tvomi-eah in za izdelovanje kvalitetnega jekla na Ravnah nam je večinoma še ostalo, visokovredne tvorniške napravo v velikem delu že amortizirane, so vedno še tu, prometne zveze niso neugodno. ?>ilo bi pač odveč, ako bi bolel dokazovati, da ie v naivečjem interesa na- šega narodneua gospodarstva, da se postoječi pogoji industrijske delavno«« in z velikimi Btroški ustvarjene naprav ve gim temeljiteje izkoristijo; omenim naj le, da je zlasti Slovenija naveauMi na čim intenzivnejši Industrijski raa> voj in da morajo dru »z: čne gospodar-skopolitične smeri v Bvojik posledična kvarno vplivati tudi na okolnosti, kl bo največjega pomena za vso državo, na našo trgovinske in plačilno bilanco, na vrednost našega denarja, na davčno moč prebivalstva. Te z gospodarskega stališča pomembne okolnosti imajo pa tudi svoje socialne reflekse, čim učln-kovitejše z ozirom n \ dobo, \ k«>i! živimo. Tn vsi ti razlogi, napram katerim no nudi sedanjost nikakih enakovrednih protirazlogov, bodočnofl pa le problematične, vsi ti razlogi govore za to, da se mori naša lelezna industrija tudi v obmejnih krnjih ohraniti, kakor bo se vzdrževala in so še vzdržujejo s1!'-na podjetja v drugih državah, navzlia njihovi obmejni legi. Tej ohranitvi pa tudi Interesi narodne brambe no nasprotujejo. Ni dvoma, da se bo morala bodoča železna vo-leindustrija v naši državi, kolikor Ivo služ'»la narodni brambi, v glavnem osredotočiti v bližini ležišč železne rude in v notraniosti države. Toda njen obstoj ne bo odvisen od poprejšnjega pogina obmejne industrije. Ugodni po? goji produkcije in centralna lega b«>do oni činitelii Ki jo bod<> le naravnim potom pospeševali, konsum razvijajoče aa tuzemske industrije in državna naročila bodo omogočevala zadostno produkcijo-, konkurenca a starimi obmef-nimi podjetil pa se bo dala izločiti s produkcijskimi dogovori, s specializirano produkcijo in s prilagoditvijo naših obmejnih tvornic izdelovanju proizvodov, ki no služijo vojnim svrham. Obo skupini pa bost;i morali producirati tudi za inozemski trg, kajti v raz-meroma mali državi bo v žele/ni ve1^ indnstriji vsekakor nemocečo izvesti načelo, da l>odi prodrk- omejona na domačo potrebo. Ye= ta razvoj lx"> V* moral izvršili stonoma. organično. skratka premišljeno in brez katastrofalnih ekfimerimentov, V ,rSlovenki<, ko sem jo še jaz urejevala. Ker nisem vedela Zofkinega naslova, sem odgovorila na njen poslani mi spis v listnici uredništva, Bo aed i se spominjam, kako sem bila vesela ob njenem prvem Spisa in tudi pozneje vsakokrat, ko sem sagledala njeno uHvala lepa za prijazne besede v listku : Slovenko*. Ni- m bo nadejal'4, da mi bodete iako nal h Kal o sem bila vesela ko som bral-i Vaše vrstice! Torej smem res verjeti svojim tajnim željam, smem res Upati da se in i izpolnijo? In moje poi iti bodo rti za rabo? — O. drirrič .cr> hočem že potruditi, učiti se hočem in vaditi, in če mi Vi še kdaj pomorete - Svoj., podbo, se mi bo gotovo posrečilo, da kaj dosežem.c Tn biLa je izredno pri d m. Vsaka Številka »Slovenke« je imela gotovo kak njen spi«. Pripovedovala jo živo. popisovala po resnir-i in vedno zanimivo. Njena plama iz; todnnjo doh<» so taka, da bi jih človek najrajši natisnil, Pod gotovimi vplivi je hretiila pozneje malo v stran, posknaala je z dekadenco, izdala svoj »misterij ženo<, a Zofkina narav jo preveč zdrava in preveč krepka, da bi blodila po meglah in da bi letavala in hrepenela. Vrnila se je na svojo pot. katero hodi čvrsto in zdravo do danes. Najlepšo njeno delo polecr njenih lepih del jo pa le »Hanka<. Naj bi nam naša ljuba Zofka podala še kaj sličnoga! 36 s *2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 4. avgusta I92i, štev. 172 Zaključke gospoda Savica glede na podjetja v Sloveniji sem označil zgoraj kot smrtno obsodbo teh podjetij. Morda se bo zdela ta označba pretirana spričo dejstva, da dopušča gospod načelnik Savić tudi alternativo, da ta podjetja ostanejo, toda le ob pogoju, da smejo proizvojati le za inozemstvo. Doseglo naj bi se na ta način, da bi se njihovi proizvodi no smeli prodajati v tuzemstvu brez carine. Toda taka prav sin-gnlarna carinska eksteritorijalnost bi zopet ne pomenila nič drugega kot nameravano upropastitev, kajti usoda industrije, proti kateri bi se lastna država zaščitila s carino, bi bila pač že v naprej odločena. Ako torej obveljajo nazori, ki jih razvija gospod načelnik Savić, je naša obmejna industrija železa in jekla neizbežno zapisana smrti. Teoretično šele tedaj, ko se zgradijo plavži, železarne in jeklarne v notranjosti države, faktično pa že sedaj. In v tem leži akutna nevarnost teh nazorov. Naša gospodarska politika zanemarja že sedaj obmejno železno industrijo, ker iz razlogov državne brambe ne bo imela interesa zanjo v bodočnosti, zanemarja pa pri tem celo tudi ono industrijo, ki nima strategi čn o neugodne lege. Produkcija naše železne industrije je od predvojne višine padla v letu 1919, na 17-5%, v letu 1920. na 16*2%; povprečna poraba premoga pri 1 kg valjanega izdelka je od 1-8 kg v letu 11913. vsled skrčene proizvodnje poskočila v teb letih na 3*4, oziroma 4*5 kg; produktivna zaposlenost delavstva se je znižala na 22*3, oziroma 17-8%. V tem položaju se naša železna industrija ne more vzdržati v konkurenčnem boju z razvito nemško, avstrijsko in češko industrijo. Le carinska zaščita in izdatna državna naročila bi ji omogočila, da izkoristi zopet v polni meri svoje peči in stroje, da npostavi zopet racionalno obratovanje, da zniža s tem svoje produkcijske troske in postane zopet sposobna za konkurenco. Toda carinska zaščita se naši industriji odklanja*) in državna naročila se ji dajejo v prav neznatni meri, tuzemski trg pa se polni izdelkov inozemske, zlasti nemške industrije, ki ima v naši gospodarski politiki zaveznika, s čigar pomočjo bo lahko popolnoma uničila naša podjetja. Tako je naša industrija zašla v najhujšo krizo, obrati se ustavljajo, delavci se odpuščajo In — se izseljujejo. Da posledice te lastni industriji nasprotujoče gospodarske politike ne morejo koristiti niti nacrtom, kl hočejo našo obmejno industrijo z delavstvom vred enostavno presaditi v notranjost države, je jasno. Dotlej, da bi se mogli ti načrti uresničiti, bodo naša podjetja že davno pokopana, naše strokovno delavstvo pa razkropljeno po svetu. Ako bo torej naša država hotela imeti v bodočnosti gvojo železno industrijo in ž njo tehnično podlago narodne brambe, mora ščititi pred vsem industrijo, ki jo že ima, kakršnakoli je njena lega. Prilagoditev obmejne industrije naših krajev položaju, ki nastane v bližnji ali daljnji bodočnosti z ustanovitvijo novih železarn in jeklarn v notranjosti države, naj se pa mirno prepusti naravnemu razvoju, ne le v interesu obmejne industrije, ampak tudi v korist njene, morda srečnejše, bolje zavarovane sovrstnice. •) Uvozna carina je znašala v Avstro - Ogrski pred voino za železo in jeklo v palicah 33 do 39%, tedanje tržne ceno. v Srbiji, ki železne industrije ni imela, pa 12-5%; v naši državi znaša sedanja — še nepovišana — carina S poslovnoprometnim davkom vred komaj 5 do 6^ cene nemškega, t. j. najcenejšega železa. narodna skupščina. Razprava o Izročitvi komunističnih poslancev sodišču. Beograd, 2. avgusta (izv.) svrho preiskave takih zadev ne more klicati poslancev k zaslišanju, ako ni skupščina dvijrnila njihove imunitete. Da se vsa vprašanja, ki so v zvezi z atentatom, popolnoma preiščejo in ugotovi čista resnica, je torei potrebno, da suspendira skupščina imunitete. Taka izjava, kakor jo je podal poslanec Kovačević, bi morala povedati resnico, ne smel bi se pa v skupščini opravičevati atentat kot posledica socialne bede. nezadovoljstva naroda itd. Atentator, ki je hotel izvesti 'atentat na prestolonaslednika Aleksandra, ni storil tega zaradi socialne bede, ravno tako tudi ne drugi atentator, ki je končal življenje našega prijatelja plemenitega Draškoviča. Komunistična stranka je sprejemala nekritično člane v stranko in se ni trudila voditi svojo politiko v interesu države, kar kaže tudi delo gotovih komunističnih poslancev. Naj navedem samo nastopno. Eden vaših drugov, Čigar lastnoročno pismo imam v rokah,-pravi v tem pismu, pisanem v Crno goro, naj ljudstvo ne izroči orožja, ker so oni, ki so v šumah, naši zavezniki. Ta vaš drug je bivši učitelj poslanec Pavle Žičič, ki je sam na ta način dokazal zvezo organizacij v šumah z vami, vašo stranko in klubom. (Protesti pri komunistih. Predsednik kliče k redu.) Ne razburjajte se, g. 2i-žić! O vas je dosti v aktih in se morete tudi pohvaliti, kako ste zbirali šolsko deco in zlorabljali svojo službo za to, da ste s šolskimi otroci demonstrirali proti oblastim. (Posl. Zižič kliče: To ni resnica!) To je dokazano in se zaradi tega ne razburjajte! (Glasovi pri komunistih: Ako je to storila dvojica ali trojica, niso tega storili ostali!) Tudi nisem trdil, da je to delala vsa komunistična stranka in da je za to odgovorna. Rekel sem samo, da niste vodili kontrole nad svojimi posamezniki in tako je prišlo do tega, do Čegar je došlo. (Nemir.) Vsi občutimo in vsi dobro veste, da živimo v kritičnem času ne samo pri nas, ampak po vsej Evropi. Povsod se zaradi tega trudijo vsi državniki, da bi dobili v svoie roke vsa sredstva, s katerimi bi lahko zaustavili prevratne elemente. (Vzklik: Tega ni rekel Llovd George!) Llovd George je dobil od parlamenta zakon, po katerem more proglasiti obsedno stanie in uvesti preke sode, kadar hoče. Ali pa nam je dal naš parlament pooblastilo, da moremo kaj takecra izvesti. (Posl. Košta Novaković: Vi ste to delali tudi brez pooblastila!) Ne smatram za potrebno, spuščati se podrobneje v slučaj sam, ker bo o nfem sklepalo naše neodvisno sodišče, na kateresra vlada ne more vplivati. Ob tej priliki hočem samo navesti, da ta vlada, dokler bo na svojem mestu, ne bo trpela na podlagi zakona, ki je bil včeraj sprejet v skupščini, nobeno akcije, ki bi bila naperjena proti državi in oroti redu v državi. Z največjo strogostjo zakona bo nastopila za kaznovanje vseh elementov, ki bi hoteli podreti temelje naše države in hoteli delati proti njej. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)' — Za tem je posl. Pavle fcižic" (komunist) podal osebno pojasnilo na očitanja ministra Pribičevića. — Posl. Zvonimir Bernot (soc. dem.) iziavi početkom svojega govora, da je bil včeraj izvršen v skupščini čin, ki ne more zadovoljiti nikogar. Za tem ie govoril proti narodnim socialistom, češ da je znano o posameznikih izmed njih, da niso narodni, ker ne znalo njihovi otroci niti slovensko niti srbsko. Končno se je izjavil proti izročitvi noslancev sodišču. — Posl. Vladimir Fabjančič (komunist) je naglašal da je komunistična stranka v Sloveniji takoj po atentatu potom svo- Današnja plenarna seja narodne iskupščine je pričela ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o Izročitvi komunističnih poslancev sodišču. Imunitetni odbor je predložil akt preiskovalnega sodnika, ki po imensko zahteva, da se izroče sodišču med drugimi naslednji komunistični poslanci: Valentin Mlakar. Vladimir Fabijančič, Gjuro Salaja, Trebinjac, Života Milol-kovič\ dr. MIlan Lemež. Miha Koren, dr. Sima Marković, dr. Vladisavljevič, Kaclerović, Lovro Kiemenčič, Marcel Žorga in drugi. Akt preiskovalnega sodnika obširno navaja glavne momente, ki utemeljujejo izročitev komunističnih poslancev. Preiskovalni sodnik ugotavlja, da so nacrti za atentate bili dogovorjeni in sklenjeni v klubu komunističnih poslancev, kamor je zelo pogosto zahajal atentator Stejič. Klub komunističnih poslancev je dal inicijativo za atentate. V klubu se ie sklenilo, da se na »Obznano« reagira z organizacijo atentatov. Prvi je govoril posl. Momčilo Ivanič (radikalni disident), ki je poudarjal, da je napačno stališče vladne večine, da imunitetni odsek ni dolžan proučiti, ali so poslanci krivi ali ne, da morajo zapustiti skupščino. To se zdi na prvi pogled pravilna toda v resnici nL Imunitetni odsek, odnosno skupščina imata dognati, ali so izpolnjeni pogoji za tako izročitev. Tako na spravlja skupščina lahkomiselno v nevarnost imuniteto poslancev in s tem tudi samo sebe. — Posl. K a c 1 e r o-vič (komunist) izjavlja, da je ves akt preiskovalnega sodnika lažnive konstrukcije in da nima dokazov za ono, kar trdi. Tu se ne navaja, kdaj je bil sklenjen atentat, kdo ga je sklenil in kdo je bil pri tem prisoten. Glavni oddelek govori o vseh komunističnih poslancih. V tem se jasno vidi tendenca, da se hoče atentat, ki ga obsojamo, izkoristiti za uničenje komunističnega gibanja. Ne more se verjeti, da bi 58 ljudi tukaj v klubu takorekoČ pred očmi vsega sveta sklepalo kaj takega. Tega ne more verjeti noben resen člo-ve£ Akt preiskovalnega sodnika ne nudi dovolj gradiva in se mora radi tega odkloniti. — Posl. Ivan D e r ž i č {nar. soc.) je izjavil, nai se komunistični poslanci izroče sodišču, ker so huj-skali za nasilno izpremembo reda v državi. Značilo za voditelje komunistične stranke je. da so n. pr. v Ljubljani, ko se je streljalo na ulici, vsi komunistični voditelji pobegnili, po njih zapeljano nedolžno liudstvo pa je moralo trpeti. — Posl. Jovan Djono-vič (republikanec) izjavlja, da je nelogično, ako se razpravlja o izročitvi poslancev sodišču, ko je že sprejet zakon, s katerim se ukinjajo njihovi mandati. Ako pa se že razpravlja, je nepravilno, da se vsi izročalo sodišču, ker vsi ne morejo biti krivi. Med njimi so taki, ki so že 7 do 8 mesecev bolni in ki ne prihajajo v klub, kakor so tudi taki med njimi, ki so na dopustu. 'Posl. Vladimir Markovič (komunist) •5e v svojem govoru navaiial zgodovino svojega delovanja v času Avstrije. Vedno je delal proti Avstriji in je moral bežati, da se je izognil temnici in morebiti tudi smrtni kazni. Odločno je proti temu, da se komunistični poslanci izroče sodišču. — Zatem je govoril minister za notranje stvari Svetozar P r i b i č e v i č, ki je med drugim izjavil: Nismo poklicani, da akt preiskovalnega sodnika analiziramo. Gospodje, ki so govorili o tem vprašanju, kažejo, da napačno poimujeio imunitetno pravo.. Gospodje, ki vedo, kaj ie imuniteta in kaj je njena vsebina, zelo dobro vedo, da preiskovalni sodnik v jega pokrajinskega odbora obsodila 'atentat ter naslovila na delavstvo poziv, da to ni taktika komunistične stranke, temveč anarhistov. Govorim samo za Slovenijo, toda mi smo sestavni del komunistično stranko, a že v prvi številki svojega lista »Rdečega prapor-jac smo prinesli pojasnilo, da v naših vrstah ni mesta za lumpe in deklasirane elemente, kakor tudi ne za anarhistične teroriste. Trdi, da ni krivcev v komunistični stranki, in kolikor mu je znano, tudi ne more biti krivcev v vodstvu stranke. Ko se je dogodil atentat, ga je imenoval za zločin, in sicer ne samo zločin nad osebo, nad katero se ie izvršil, temveč tudi napram posameznim razredom v tej državi. Krivci so tudi na nasprotni strani, ne samo pri komunistih. Neupravičeno je. da se izroče vsi komunistični poslanci sodišču na zahtevo preiskovalnega sodnika, ne da bi se zadeva prej proučila. — Sklepno besedo je imel nato minister za provosodje Marko Gjuričić, ki je naglašal, da se bo skupščina odzvala pozivu preiskovalnega sodnika, ako zaupa njegovemu delu. Zakon o zaščiti države je od sedaj naprej v veljavi. S tem, ako so zahteva izročitev posameznih poslancev sodišču, še ni rečeno, da so ti poslanci tudi krivi. Poslanci, proti katerim niso osnovane obtožbe, se no bodo zaprli in se rudi ne bodo sodili. Odklanjamo pa izjavo posl. Djonoviča, ki je rekel, da eo navedbe sodnika monstruozne in da jih je treba z veo energijo odkloniti. — Za tem se je vršilo glasovanje. Poslanci manjšine so g laso" vali proti predlogu imunitetnega odseka. Predsednik je nato objavil, da jo poročilo imunitetnega odseka sprejeto in da se izroče sodišču posl. Valentin Mlakar ter vsi ostali poslanci, navedeni V poročilu imunitetnega odseka. Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. ODDELEK IX. Sodna oblast* Člen 109. Sodišča so neodvisna. Pri izrekanju razsodbe ne stoje pod nikako oblastjo, marveč sodijo po zakonu. Sodišča in sodne pristojnosti se morejo ustanoviti samo z zakonom. V nobenem slučaju se ne morejo ustanoviti izredna sodišča ali komisije za preiskovanje. V rodbinskih in našle dstveuJh poslih muslimanov sodijo državni šerijat-ski sodniki. Člen 110. Za vso kraljevino obstoji samo eno ka-sacijsko sodišče s sedežem v Zagrebu. Ka-socijsko sodišče je pristojno tudi z<* reševanje sporov o pristojnosti med upravno, državno ali vojno oblastjo in sodnimi oblastmi. Istotako je pristojno tudi za spore o pristojnosti med upravnimi in rednimi sodišču Člen 111. Postavljanje kasacijskih in apelacijskih sodnikov in predsednikov prvostopnih sodišč se vrši s kraljevim ukazom na predlog pravosodnega ministra izmed Števila kandidatov, H jih izvoli volilno telo katerega sestava se pobiižje uredi z zakonom. Člen 112. Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodnik ne more biti odstavljen s svojega mesta, niti iz kakega vzroka suspendiran od svoje dolžnosti proti svoji volji, brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarne razsodbe ka-sacijskega sodišča Sodnik ne more biti tožen za svoje sodnijsko delovanje brez odobrenja predstoinega apelacijskega sodišča. Za člane višjih sodišč daje to odobrenje kasacijsko sodišče. Sodnik ne more, tudi ne začasno, biti premeščen v drugo plačano ali ne plačano javno službo brez svojega privoli en j a in odobrenja kasači jskega sodišča. Sodnik more biti premeščen samo po svojem privoljenju. Sodnik more biti v službi do izpolnitve 65. leta svojega življenja, predsednik kasacijskega n apelacijskega sodišča do izpolnitve 70. leta. Pred tem rokom se more sodnik pokojiti samo na pismeno prošnjo ali ako telesno ali duševno tako oslabi, da ne more vršiti svoje dolžnosti. Odločitev o vpokojitvi v tem poslednjem slučaju sklene kasacijsko sodišče, ODDELEK X. Državno gospodarstvo. Člen 113. Narodna skupščina odobri vsako leto državni proračun, ki velja samo za leto dni. Proračun se mora predložiti narodni skupščini najdalje za mesec dni od dneva njegovega sestanka. Istočasno s proračunom sa predloži narodni skupščini na vpogled In odobrenje tudi zaključni račun poslednjega minulega računskega leta. Narodna skupščina ne more predloženih partij povečati, pač pa jih more zmanjšati ali izpustiti. Proračun se odobrava po partijah. Način sestave ln izvršitve proračuna se predpiše z zakonom. Prihranek jedne proračunske partije ali proračunskega leta se ne more potrošiti za pokritje potreb druge partije aH drugega leta brez odobrenja narodne skupščine. Člen 114. Dokler narodna skupščina ne odobri predloženega ji proračuna, more odobriti dvajnajstine za jeden ali več mesecev. Ako |e narodna skupščina razpuščena prej, nego je bil proračun rešen, se podaljša proračun preteklega računskega leta z ukazom najdalje za štiri mesece. Člen 115. Državni davki In spIoSne državne davščine se določajo samo z zakonom. O državnih posojilih sklepa narodna skupščina. Vlada Je dolžna, da narodni skupščini predloži po glavni kontroli overovljeno točno poročilo: da so dogovori o posojilih zaključeni in Izvršeni v zmislu zakona. Člen 116. Da vina obveznost je splošna in vse državne davščine so enake za vso državo. Davek se plačuje po davčni moči in progresivno. Kralj in prestolonaslednik plačujeta državni davek od svojega zasebnega imetja. Nikaka stalna ali začasna pomoč, nikak dar aH nagrada se ne morejo dajati iz državne blagajne, ako nI to utemeljeno po zakonu. Člen 117. Državno Imovino upravlja finančni minister, v kolikor to zakoni drugače ne določalo. O načinu odtujenja državne lastnine, se predloži poseben zakon. Pravica monopola pripada državi. Rude, zdravilne vo-i de in vrelci in prirodne sile so državna \ last. O dajanju rudarskih, industrijskih ali • kakršnihkoli drugih koncesij se predloži poseben zakon. Člen 118. Za pregled državnih računov Ln nadziranje izvrSevanja državnega in oblastnega proračuna obstoji glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Predsednika in člane glavne kontrole izvoli narodna skup- ščina Iz kandidatske liste, katero sestavlja državni svet In na kateri je predloženih dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest Predsednik ln polovica članov glavne kontrole morajo biti pravniki. Ostali člani pa so morali biti finančni ministri ali pa morajo imeti 10 let ukazne s užbe v finančni stroki za seboj. Predsednik in člani glavne kontrole vžlvajo enako nepre-mestljivost, kakor člani državnega sveta. Natančnejše odredbe o sestavi, pristojnosti in postopanju glavne kontrole pjoda poseben zakon, Z zakonom se odredi, v katerih slučajih ie proti odloku glavne kontrole dopustna pritožba na kasacijsko sodišče. Glavna kontrola pregleduje, opravlja in likvidira račune splošne administracije in vseh, ki predlagajo račune državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači nlkak izdatek po proračunu ln da se nikaka vsota ne prenese iz ene proračunske partije v drugo. Ona zaključuje račune vseh državnih uprav in jo dolžna, da zbere vse potrebne dokaze in poročila. Zaključni državni račun se predloži narodni skupščini v rešitev s pripombami glavne kontrole In to najdalje v enem letu, računajoč od zaklju-1 čka vsakega računskega leta. Politične vesti. = Izključitev češkoslovaških komunistov. Kakor poročajo praški listi, je unija češkoslovaških železničarjev izključila iz organizacij komunista Križa, in Horskega. Križ je bil načelnik unijo, Horskv pa načelnik nadzo rovalnega sveta. = Vseslovancska katoliška liga, >Narodni Listy< poročajo, da so namerava ustanoviti vseslovanska katoliška liga. Na ustanovni kongres te lige, ki jo bil sklican za 4. do 5. avgusta v Ve-lohrad na Moravskem, so bili povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov. r= Dr. Wlrth o političnem položaju. »New York VVorld« priobčuje Izjavo nemškega državnega kanceiarja dr. VVirtha, ki je rekel med drugim, da ne ve, kaj bo, ko se sestane v septembru nemški parlament, od katerega bo moral zahtevati nove davke, kateremu pa ne more nuditi nič, ker dobi Nemčija vsak teden nov udarec v lice. Nemški narod se zaveda, da je poražen in da mora izpolniti mirovne pogoje, toda zato ne sme- dobivati samo udarcev. Ce bo šlo tako naprej, bo kabinet moral pasti in svetovni mir bo zopet ogrožen. = Francosko kolonijalno vojaštvo v Nemčiji. V angleški poslanski zbornici je izjavil Harmworth, da ima Francija v zasedenem nemškem ozemlju okoli 23.000 ko-lonijalnega vojaštva lz Afrike in Azije. Od teh je 15.000 lz severne Afrike In 2500 z Madagaskarja. Ostali so Anamiti. — Pollaka ln družinska Imena. »Ber-liner Tageblatt« poroča, da je prejelo prusko ministrstvo v enem letu več tisoč proženj za spremembo družinskih imen. Ponemčeni Poljaki prosijo, naj se jim dovoli spremeniti poljska družinska imena v nemška, aH vsaj, da jih smejo ponemčlti. Zdi se, da so ti »patrioti« večidel Židi. Pri nas spreminjajo 2idi nemška imena v slovanska, v Nemčiji in drugod pa zopet, kakor jim kaže. = Novi nemiri v Vladivostoka. »Times« poročajo iz Tokija, da so izbruhnili v Vladivostoku novi nemiri. Japonske oblasti so izdale stroge naredbe proti upornikom, ki so napadli Japonski oklopni vlak ter ubili 20 oficirjev, med njimi poveljujočega polkovnika. = Nemci in Alzaclja-Lotaiingtja. V nedeljo, 31. Julija se je vršila na frankfurt-skem vseučilišču slavnostna proslava tristoletnice vseučilišča v Strassburgu. Proslave so se udeležili predvsem bivši dijaki strassburškega vseučilišča in profesorji, ki so sedaj večidel v Frankfurtu. = Vladna kriza na Kitajskem »Mor-ning Post« poroča, da je kitajski ministrski predsednik Tšinjunpeng podal ostavko. = Angleščina v bavarskih Šolah. Bavarski prosvetni minister Matt Je napovedal za prihodnjo sejo deželnega zbora konferenco glede upeljave angleščine na višjih učnih zavodih. Poučevanje francoščine v srednjih šolah bo le še fakultativno. = Irsko vprašanje rešeno? Po poročilu >East Europe< iz Dublina, so irsko vprašanje lahko smatra že za rešeno, ker so stnfajnovci sprejeli ponudbo vlade. — Zanimiva Interpelacija v angleški zbornici. V angleškem parlamentu so razpravljali o dejstvu, da se Je 138 angleških oficirjev in vojakov pri angleški okupacij-sk armadi v renskem ozemlju poročilo z nemškimi deklicami. Vojni minister Sir F. WorthIngton-Evans je odgovoril, da vojno ministrstvo sicer ne odobrava teh porok, da jih pa ne more preprečiti. — Harding In gornjesičztfsko vprašanje. »Chicago Tribune« poroča Iz Was-hlngtona, da predsednik Harding, oziroma ameriška vlada nikdar nI izrazila želje, da bi odločevala pri rešitvi vprašanja Gornje Šlezije. Poslanik Harvev bo prisostvoval seli vrhovnega sveta le kot opazovalec. r= Zaupnica italijanski Vladi. Iz Rima poročajo: Parlament je z veliko večino sprejel dnevni red, v katerem 8e jo vladi izrekla zaupnica. =: Italijansko časopisje proti Franciji. Gornješlezijsko vprašanje povzroča Italiji velike skrbi, ker se bofl. da bi Francija zmagala s svojimi proti-nemskimi zahtevami na škodo Italije. Vprašanje Gornie Slezije je postalo tako za Francijo kakor za ostale zaveznike eminentno gospodarsko vprašanje, Od katerega rešitve je odvisen razvoj nadaljnih odnosa j ev med posameznimi zavezniki. Jasno je, da Francija noče ugodne rešitve za Poljsko zgolj iz ljubezni do Poljakov, jasno je pa tudi, za*-kaf zahteva Ttalija rešitev ?orniešlezij-skega vprašanja v prilog Nemčiji. Zanimivi so glasovi italijanskega časopisja ki je napravilo enotno fronto proti Franciji. >Epocac piše, da je nemška diplomacija iznenadila zavezni- ke v popolnem sporu. Dolžnost Italije je, da opazuje, čaka in da se na nol>en način ne vtakne v zadevo. >Giornalo d' Italiac trdi, da na podlagi ver.-aillo-ko mirovne pogodbe Nemčija nikakor ne more Izgubili Gornje Slozije. Ako Francija in Anglija ne izpremenita svojega stališča, jo izključen vsak sporazum. >Mess.iggero< izjavlja, da je prišla ura, ko mora vrhovni svet ukiniti sankcije v renskem ozemlju. Eventualni padec. "VVirthoveg* kabineta bi imel lahko težke posledico za vso Evropo. >Starapa< pravi, da ne sme Italija ved dopuščati francoske Industrijske hegemonije. »Popolo Romano« zahteva, da mora Italija odstraniti zadnje sledove Sforzine politike. Nittijev >Paose«: pa je za energičen nastop italijansko vlade. — Lloyd George se boji bodočih konfliktov. Ministrski predsednik Llovd George je v Thameu odkril spomenik padlim vojakom in je imel pri tej priliki govor, v katerem je opozarjal na angleška prizadevanja med vojno in poudarjal, da jo An^liia postavila deset milijonov mož, od katerih je izgubila tri milijone mož. Francoske izgubo pa so še mnoiro večje. Ministrski predsednik jo izjavil, da bi bilo nepojmljivo, ako bi se dve državi, ki stti doprinesli tako ogromnih žrtev za skupno stvar in izvojevali zmago po tolikem trpljenju, prepirali se zaradi interpretacije miru, za katerega sta plačali tako ceno. Francija in Anglija sta govorili med seboj popolnoma odkrito, kar jo edino sredstvo, da se dajies doseže uspeh in edina pot do sporazuma, Llovd George je poudarjaj, da so prvotne težkoče odstranjene in da je sestanek zaveznikov končno veljavno zabrisal medsebojna nasprotja, Anglija sama zahteva, da fo poslušajo pri interpretaciji miru, ki si gn je priborila s tolikimi žrtvami. Ne zahteva gospodovalnega in odločujočega glasu, kajti to bi bilo neumestno prilaščanje pravic. Zahteva le enakopraven glas. Anglija priznava, da dajejo Franciji njene ogromne žrtve pravico, da se njeni interesi upo^tevato, to tembolj, ker je nevarnost njej bližja in njeno opreznost upravičujejo zgodovinski razlogi, ki so važnejši kakor angleški. Ministrski predsednik je pristavil, da želi z vso vljudnostjo povedati, da bi bilo to vpo*. Števanje zmožno otožkočati mirno sodbo. Min. predsednik je poudarfal, da misli Anglija vedno na to, da bo tako drago odkupljeni mir resničen mir. Ako svari Anglija k potrpežljivosti jn priporoča zatajevanje v evropskih zadevah, dela to zaradi tega. ker jo je vojna naučila ceniti mir. Končno jo min. predsednik poudarjal, da je edina skrb Anglijo bojazen da bi zavezniki z nerazsodnim in prestrogim uporabljan jem svojih nespornih sil poglobili in ojocili korenine bodočih konfliktov. — Razmere v podkarpatski Rusiji, >Slovensky Vvchod« piše: Volitve v Podkarpatski Rusiji se ne morejo vršiti, ker ljudstvo še ni zrelo. Več Rute-nov je Članov petih ali še več političnih strank, v rensici pa ne ve, ali je pristaš te ali one stranke. Komunisti se živahno gibljejo. Podpirajo fih tamkajšnji madžarski inteli^enti, ki se še niso sprijaznili z novimi razmerdtaai. Vsake volitve bi bile v teh razmerah preuranjene. Podkarpateka Rusija potrebuje še vedno močno vlado s strogo pravičnostjo. = Združenje nemškega ln avstrijske, ga uČJtelJstva. V Innsbrucku se Je vršila slavnostna skupna seja Zveze nemških učiteljskih društev In Zveze nemško-av-strijskega učiteljeva, na kateri se Je enoglasno sklenilo, đa je od sedaj naprej Zveza nemško-avstrijskega učlteljstva le podružnica Zveze nemških učiteljskih društev. = Bolgarski delegati v Zveri narodov. Na sejah zveze narodov bodo zastopali Bolgarijo v začetku ministrski predsednik StambulIJskl. pozneje pa rninistera Kosta Todorov In St. Panaretov. = fipanci v Maroku poraženi, pariški >Journal< poroča, da po uporni Maročani strahovito pobili španske čete ter da so se erenernl Rilvestro teT njegovi štabni častniki sami usmrtili. Ministrski svet ima v prisotnos+i kralja posvetovanja ter se odnoFliejo nove španske čete. da nkrote upornike in maščujejo poklano vojsko. Pristopat!«? k „ *uno-slDiienskl Iffl&tlci"! Telefonska in brzoiauna poročila. Hasbnrf ha propaganda o SlooenllL — Logatec 3. avgusta. Naše politične oblasti se vse premalo zanimalo za habsburško propagando, ki jo vzdržujejo gotovi temni elementi in visoki nemški aristokrati v Sloveniji. Ta propaganda je zelo razpredena. V Planini biva že dalje časa madžarski grof E r-d6dy. Kako je tja dospel, ni znano. Toliko je gotovo, da se je v Planino pripeljal z avtomobilom in da nemoteno biva v graščini kneza VVindisch- gratza. Grof Erd6dy je znan pristaš exkralja Karla. Zanimivo le dalje dejstvo, da je dr. Hugo VVindischgratz odpotoval v Švico h Kartu. To je nepobitno dejstvo. Kako je dobil zadevne potne dokumente, še ni pojasnjeno; gotovo pa je, da je VVindischgratz odpotoval brez vsakih zaprek in ovir. Grof Erd6dy je prinesel knezu VVin-dischgratzu znatne svote. Imela sta nekak obračun. Sodni aht o IzroCItol komunističnih poslancev. —d Beograd, 2. avgusta. Poroči* lo imunitetnega odseka, ki zahteva izročitev komunističnih poslancev na podlagi akta pravosodnega mini« strstva št. 35.730, s katerim se za» hteva, da se predajo sodišču poslan* ci komunistične stranke in kateremu je priložen akt mestnega sodi« šča beogradskega št. 16.077. se glasi: Gospod pravosodni minister! V svrho preiskave radi izvršenega at^n« tata na Nj. Vis. prestolonaslednika je zahteval podpisani sodnik mest* nega sodišča s svojima dopisoma z dne 30. junija in 1. julija t. 1. iz raz* logov, ki so navedeni v dopisu, naj se izroče sodišču komunistični pa* slanci Filip Filipović, Vladimir Čo* pić in Nikola Kovačević v svrho preiskave radi soudeležbe pri zlo* činu atentata. Navedeni trije po« slanci se nahajajo v preiskovalnem zaporu Tekom preiskave pa je iz* javil atentator Stejić, da so mu da* j ali navodila razen teh treh še tudi drugi komunistični poslanci Aten. tat je povzročilo delovanje vseh ko« munističnih poslancev konstituante V svojih govorih na sejah skunšči* ne so bili ti poslanci vedno proti se* danji obliki države in proti vladar* ju, na sejah svojega kluba pa, ka* mor so imeli pristop tudi ugledni člani stranke, med njimi tudi aten* tator Stejić, so javno govorili proti sedanjemu stanju in zahtevali, da nastopi diktaturo proletarijata Ugotovljeno je, da je atentator Ste* jić dostikrat prišel v Beograd ln da je imel vstop v Delavski dom in ko* munistični poslanski klub, da so 2a poznali in vzdrževali vsi poslanci in da je Stejić v Novem Sadu po njihovih navodilih organiziral tero* ristične akcije in zbiral orožje in da je prihajal na seje konstituante z vstopnico, za katero so jamčili ko* munistični poslanci, končno da ie bil večkrat prisoten pri sejah kluba. Ugotovljeno je, da je hotel reagira* ti na Obznano z atentatom na pre* stolonaslednika in druge politike in da je imel organizirati tajno terori* stično organizacijo v vsej državi. Ugotovilo se je tudi, da obstoja ta* ka tajna organizacija v vsej državi. V komunističnem klubu se je skle* nilo, da prevzame izvrševalni od* bor stranke nalogo, izvesti atentat na imenovane osebe. Odlok, naj Stejić izvrši atentat, mu je bil izro* čen'v klubu. Na tajni seji v Novem Sadu je bil v prisotnosti komunistič« nih poslancev izdan odlok in dolo* cen dan za atentat Na podlagi tega kar je dognala dosedanja preiskava imamo vzroke za to, da pričnemo vršiti preiskavo proti vsem komuni« stičnim poslancem in to na podlag? Čl. 88. ustave. Gospod provosodni minister! Izvolite zahtevati, da se izroče sodišču ti*le poslanci: (Slede imena 58 poslancev.) Podpis: Preis. kovalni sodnik Vojislav S. Angjel* kovic. Iz sooletske Rušile. 6 milijonov gladujočlh koraka proti Moskvi. — Starši zapuščajo otroke. — Trockij Izjavlja . . . —d Moskva, 2. avgusta. Stavka tekstilnih delavcev v lodzkih tvornicah je končala z uspehom delavcev, ki so dosegli 40% povišanje plač. —d Moskya, 2. avgusta. Posebna komisija, ki jo je sestavil vseruski izvrševalni odsek in ki je prepotovala ozemlja, kjer divja lakota, poroča, da je splošni položaj sicer zelo težak, vendar pa nI brezupen. Komisija ie ustanovila različne pomožne institucije in se je bavila tudi z vprašanjem preselitve otrok, kmetov in delavcev v bolj rodovitna ozemlja. —d Kodanj, 1. avgusta. Po poročilu »Izvestije« znaša število gladujc*-čih prebivalcev vzhodne Rusije, ki korakajo proti Moskvi, preko 6 milijonov. —d Kodanj, 1. avgusta, »Politi-ken« javlja iz Rige: Uradno se naznanja, da divja kolera v samarski guber-niji. V mestu Samara samem je dnevno 400 novih slučajev. Veliko število staršev, ki beže je zapustilo svoie otroke. V samarski gubemijl je že preko 40.000 takih zapuščenih otrok. Trockij je izjavil v razgovoru, da je razširjena govorica o mobilizaciji sovjetske Rusije proti Poljski, Romuniji in Letsld predrzna imperij ali stična laž, ker je rdeča armada sedaj tri- do štirikrat manjša kot pred osmimi meseci. Ustanovilo se je pač mnogo novih častniških šol. da se izboljša bojna sposobnost vojske. — d Kodanj, 2. avgusta. Po poročilu >Izvestije< so gubernije Tambov, Pensa in Voroneš polne stradajočega prebivalstva, ki koraka brez prestanka naprej. Dne 20. julija je to bežeče prebivalstvo dospelo do mesta Tambov. Čete. ki eo mu jih poslali nasproti, so pognali v beg. Oplenilo je vse zaloge ter pobilo vse konje kavalerije in požarnih bramb. Preiskava je dognala, da so se čete, ki bi morale ščititi mesto, branile streljati na množice. — d Berlin, 2. avgusta. Hoover je dal vodji ameriške pomožne akcije za Evropo, ki se mudi v Londonu, nalog, naj odide takoj v Rigo, da se pogaja s sovjetskimi oblastmi glede pričetka transportov ameriških živil v Rusijo. Hoover je naznanil, da se more sporazumno z Rusijo takoj pričeti s prevozom živil preko Gdanskega. Prvi transporti živil bodo najbrže odšli v Petrograd. Razen živil se bodo pošiljala tudi zdravila. Jngoslooanibo - CebosIooaSha oofaSha bonoenctfa. — Praga, 3. avgusta (izvirno). Med zastopniki Cehoslovaške republike in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se zadnje dni vodijo obširna pogajanja »lede zaključltve trdne vojaške konvencUe. V Beogradu vodi ta pogajanja za Čehoslovaško republiko polkovnik M e 1 i c h a r z merodainimi vojaškimi krogi v Pragi pa jugoslo- vanski polkovnik Kalafatovlč. Konvencija je v načelnih točkah že iz-gotovljena. V kratkem pričakujejo odobrenja in podpisa. Konvencija temelji na sličnih načelih, kakor je bila sklenjena znana balkanska zve?a v času balkansko-turške vojne. Konvencija ima cilj utrditi vojaški položaj male antante. Carnso nmii. — Pariz, 2. avgusta. »Havas« javlja, da je v Neapolju umrl Itali« janski tenorist Eerico C aru so. — Rim, 3. avgusta. O smrti tenorista Carusa priobčujejo listi obširne podrobnosti. Caruso je včeraj ob pol 7. zjutraj umrl v isti hotelski sobi, v kateri Je bil leta 1873. rojen. V Ameriki je PREDSEDSTVO ZAKONODAJNEGA ODSEKA. — d Beograd, 2. avgusta. Na podlagi sporazuma med radikalci in demokrati se bo volil;predsednik zakonodajnega odseka Sele Jeseni. Dotlej bo vodil seje podpredsednik dr. Žerjav. USTANOVITEV VTSJE PEDAGOŠKE ŠOLE. — d Beograd, 2. avgusta. Prosvetno ministrstvo je sklenilo sklicati Se to leto konferenco pedagogov iz vse države. Konferenca bi se posvetovala o ustanovitvi višje pedagoške šole in o njeni notranji ureditvi. POTOVANJE PASICA NA CESKO. — Beograd, 3. avgusta. (Izvirna) Po končanih sejah narodne skup* ščine odpotuje ministrski predsed* nik g. Nikola Pašić na Češko v Kar« love vare, kakor je bilo projektirano pred atentatom na ministra Draško* dobil vnetje prsne mrene. Med boleznijo se je zaobljubil da bo romal na romarsko pot blizu Neaplja. Obljubil Je tudi veliko vsoto za cerkvene namene To obljubo je izpolnil te dni. Toda bolezen se mu je tako poslabšala, da Je vsled vnetja umrl. DIJAŠKI DOMI. — Beograd, 3. avgusta. (Izvir.) V Novem Sadu so otvorili dva dija* ška doma. ki sta določena Ferijalne* mu Savezu za potujoče dijake. Do* m a je otvorilo ministrstvo prosvete. V dijaških domih dobe dijaki hrano in stanovanje. POVRATEK ALEKSANDRA. — Beograd, 3. avg. (Izv.) Kakor javljajo iz Pariza se regent prestolom naslednik Aleksander povrne iz Francije v Beograd v drugi polovici meseca avgusta. Pričakujejo, da pri« de 20. avgusta v Beograd. DNEVNI RED KONFERENCE VRHOVNEGA SVETA. — d Berlin, 2. avgusta. Listi javljajo iz Pariza, da bo po glasovih časopisja dnevni red prihodnje konference vrhovnega sveta obsegal nastopne točke: 1. Odpošiljatev ojačenja četam v Gomil filezijL 2, Ugotovitev nemiko- poljske meje v Gornji Sleziji in ljudskega glasovanja. 8. Gospodarske in vojaške sankcije, ki se uporabljajo od meseca marca in aprila, 4. Razsodba zoper vojne krivce in procese v Leipzigu. 5. Odredbe, da 60 odpomore gospodarski bedi v Rusiji. 6. Razorožitev Nemčije in odredbe k izvedbi gospodarske kontrole. 7. Iztočno vprašanje, & Albansko vprašanje. VRHOVNI POLJSKI NARODNI SVET. —d Varšava, 2. avgusta, V Kato-vicah se je ustanovil vrhovni polivki narodni svet za Gornjo Šlezijo, v katerem so zastopniki poljskih strank. Sedež tega narodnega sveta bo v By-tomu. Ima namen, zastopati ooljski narod pri medzavezniški komisiji. Gospodarske uesfL SploSne Mlade na ose direktne daoke. — d Beograd, 2. avgusta. Snoči je imel finančni odsek svojo sejo. na kateri se je razpravi alo o zakonskem predlogu glede splošnih doklad. Finančni minister je izjavJL da namerava vlada ukiniti izvozno carino, oz. ublažiti jo za mnoge predmete, da se tako olajša izvoz. Ker pa je imela vlada dosedaj od Izvozne carine okrog 150 milijonov letnih dohodkov, tedaj izgubi država za naprej's to naredbo okrog sto milijonov dinarjev letno. Finančni minister ie nredlaeal. naj se uvedejo splošne doklade na vse direktne davke razen na dohodninski in osebni davek. S temi dokladami bi bilo mogoče nadomestiti primanjkljaj sto mili onov dinarjev, ki ga trpi država vsled ukinjenja izvozne carine. Ta davek bi imel retroaktvno veljavo za leto 1920/21. to je od 1. junija 1920 do 30. maja 1921. Doklade so progresivne, tako da se plačujejo do 100 dinarjev davka doklade v znesku 15%, za 400 dinarjev 20%, za 2000 dinarjev 30%. za 5000 dinarjev 34%, za 10.000 dinarjev 37%, za 20.000 39%, za 50.000 dinarjev 41%. za 100.000 dinarjev 46%, za 200.000 dinarjev 49%, nad 200.000 dinarjev pa po 50%. Dolgo časa ie odsek razpravljal o retroaktivni moči davka posebno zato. ker je davčna moč že precej napeta. Seja je bila odgođena, da se morejo klubi posvetovati o tem zakonskem načrtu. Carinsko poslooanle. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenski Narod« iz trgovskih krogov obupen klic po remeduri v carinskem poslovanju. Uvideva se, da carinski organi ne bi smeli tako dobesedno strogo izvajati svojih carinskih predpisov, ker drugače bo zastoj po cari-narnah vedno bolj škodoval trgovini. K temu vprašaniu naj podam tudi jaz nekoliko pojasnila. Trgovci žele, kakor znano, da bi š*le njihove pošiljatve kolikor mogoče hitro naprej in se poslužuiejo v to svrho vseh mogočih sredstev. Nako-pavajo pa si pravzaprav le ogromnih stroškov in uspeh je navadno Isti. ali pa celo manjši, kakor le v navadnem prometu. Navajam sledeči primer: Trgovec odda na Dunaju 10 zabojev manufakture. Da bi hitreje ekspediral to pošiljatev, jo odda kot ekspresno bla— og in plača dvakratne pristojbine. Menda misli, da se odpelje to blago kar z ekspresnim vlakom; aH na Dunaju odpremlo robo in jo pošljejo z brzim tovornim vlakom do Maribora. Tu pride v carinsko skladišče, kjer jo izložijo in vknjižijo in ako gre zelo po sreči, more stranka dobiti to blago drugi dan in ga ekspedirati dalje, kar ie zopet združeno s težkočaml. Stranka mora čakati v Mariboru rar dni, aH pa izročiti vso zadevo špediterju, ki poda za svoje delo velik račun. Ne bom navajal vsega, kar se tu vmes stori, saj je vse dobro znano trgovcem, ki imajo s tem opravila; dejstvo je, da narastejo v Mariboru veliki stroški, katerih povrnitev si trgovec poišče pri konzumentu. Vsega tega bi ne bilo potreba, ako bi trgovci tako nervozno ne forsirali svojih pošiljatev. Trgovci na Dunaju bi morali oddajati svoie pošiljatve kot brzovozno blago. Morda zamude s tem kaj na času, aH pa tudi ne. kajti špediter, ki pripelje robo v prtljažni oddelek, jo pripelje lahko v istem času tudi v brzovozno predajo. Take pošiljatve pa imajo to prednost, da se odpremijo v direktno postaio ali vsaj oddajo z direktnim brzovoz-nim tov. listom ter se odpeljejo z Dunaja z istim vlakom kakor ekspresno blago, v Mariboru pa se ne razloži, se ne vknjiži in tudi še česa drugega ni treba, ampak se nakaže direktno namembni carinami, oziroma postaji in gre še isti dan v namembno postaio. Tako dobi stranka svoje blago Doprej in si prihrani precej stroškov, ker to-vornina je tudi dvakrat cenejša. S tem se odpravijo nepotrebnosti, olajšalo bi se delo carinami, železnici in trgovcem. V mirnem času je Šlo vse no taki poti. Cas je. da se vrnemo k poslovanju mirne dobe. Sedanje delovanje in pošiljanje diši preveč po verlž-ništvu. nereelnosti ln po diletantstvu. Carinski ln železniški uradniki morajo Iti seveda trgovskim krogom na roko. ker z dlakocepljenjem ln korupcijo ne pridemo do nikakega pravega reda. Do reda vodi samo razsodno medsebojno razumevanje in podpiranje. C. —g »Bančni Vestnlk«. V Ljubljani Je začel izhajati »Bančni Vestnlk« kot strokovno glasilo društva bančnega uradništva Slovenije. V programu pravi uredništvo, da bo vsebina lista razdeljena v strokovni ln stanovski del. Uredništvo lista je v Ljubljani Cesta na Rožnik 5 . — g Notranje posojilo. Beograd. 2. avgusta. Finančni odsek finančnega ministrstva je pričel razpravljati o notranjem posojilu in o finančnem zakonu za leto 1921/23. Borze. — d Curili. 2. avgusta. (CTU) Devize. Berlin 7455, New York 610. Pariz 46.55, Milan 25.90, Praga 7.60, Varšava 0.30, Zagreb 3.50. Budimpešta 1.55, Bukarešta 7 65, Dunaj 0.61. avstrijske krone 0.65. — d Dunaj, 2. avgusta. (CTU) Devize. Amsterdam 30.150—30.250, Zagreb 552 do 556, Beograd 2204—2224. Berlin 1194 do 1200, Bruselj 7355—7395, Budimpešta 245 do 248. Bukarešta 1240—1250. Kristianija 12.525—12.575. Kodanj 14.975—15025. London 3517.50—3537.50, Milan 4170—4190. Pariz 7517.50—7557.50. Praga 1226.50 do 1232.50. Sofija 767.50—787.50. Varšava 48.75-50.75, Curih 16.100—16.150. Valute. AmeriSki dolarji 98450—988.50, nemške marke 1193—1199, angleški funti 3475 do 3517. Italijanske lire 4140—4160, francoski franki 7490—7530, Jugoslovenski dinarji (srotaki) 2182—2202, poljske marke 47 do 49, romunski leji 1235—1275, švicarski franki 16.085—16.135, češkoslovaške krone 1312—1336. madžarske krone 246—249. — g Zamenjava kron v Dalmaciji. Finančno ministrstvo je pričelo delovati na to, da se Čimprej zamenja denar v tretji coni Dalmacije, ki pripadajo po rapallski pogodbi naši državi. — g Pariška žitna borza, ki je bila od leta 1914 zaprta, ie bila v ponedeljek zopet otvorjena. — g Poprava lokomotiv. Beograd, 2. avgusta. Prometno ministrstvo je sklenilo dati v popravo večje število lokomotiv. — g Dobara plaht za pokrivanje železniških vagonov. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje potom javnega natečaja dobavo 300 komadov plaht za pokrivanje železniških vagonov. Zapečatene, pravilno kolkovane ponudbe je poslati na Direkcijo državnih železnic v Sarajevu najkasneje do 20. avgusta t 1. 12. opoldne. Dobavni razpis, vsebujoč podrobne pogoje In risbo plahte, je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani na vpogled. — g Oornješlezljskl premog. »Industrie Kurlert poroča, da so dobile v času Od 1. do 15. julija t 1. Poljska 13287, Avstrija 54.744, Češkoslovaška 2606, Italija 29.140, Madžarska 6926 In Danska 5623 ton gornješlezljskega premoga. — g Japonska zunanja trgovina. V prvi polovici tekočega leta Izkazuje japonska zunanja trgovina 50% nazadovanje. Izvoz znaša 574,817.000, ovoz pa 197318.000 Jenov. — g Nemški uvoz v Anglijo. V mesecu juniju se je nemški uvoz v Anglijo v primeri z mesecem majem zmanjšal za 256.410 funtov šterlingov. — g Povišanje tobačnega davka v Nemčiji. Novi nemški finančni zakon predvideva skoraj 3 milijarde dohodkov Iz tobačnega davka. Pri cigaretah se bo povišal davek približno za 50, pri ostalem tobaku pa za 100%. — g Nemška vlada kupuje zlato. Nemška državna banka kupuje od 1. do 7. avgusta zlatnike po 20 Banka Izplačuje za kg čistega zlata 47.600 — K Uprava Avstro-ogrske banke. Uprava Avstro-ogrske banke za poslovanje v Avstriji se spremeni v toliko, da bodo tvorili ožji generalni upravni svet samo nemški Avstrijci. —g Ameriški živež za Rusijo. »Chicago Tribune< poroča, da je trgovinski tajnik Hoover izjavil, da mora Amerika za vse države znižati dobave živeža za 50%, ker je treba pošiljati Rusiji petkrat več nego dosedaj. Svobodna trltllio. Kakor vse drugo je tudi kritika potrebna človeku in družbi. Započete akcije so le takrat uspešno, ako so šle skozi samokritiko in kritiko vobče. To velja zlasti za večje socijalne akcije: tičejo se celih zvez in zato so enostranske, nezadostne in nepravilne, ako ne gredo skozi občno kritiko. Za vsako akcijo stoji kot pogon neka sila. Ta sila je lahko prava ali kriva. Kriva in nesolidna je vedno, ako ne gre skozi kritiko. Da bi za akcijo stala prava sila in pravica, da bi ta akcija postala resnično stvarno, pravno in moralno delo, je treba, da je prošla skozi svobodno, nezainteresovano in ustvarjajoče kritiko. Kakšna Je naša kritika? Premi lo rečeno, naša kritika je nesvobodna, za-interesovana in zanemarjena. Redko je najti tak6 osebno, sektarsko, strankarsko, v malenkostih zainteresovano kritiko, tudi v gmeri osebnih ln strankarskih Interesov krivično, kakor je naša kritika. Ravnanje v tem pogledu prestopa najširše mejo poštenosti, resnice in časti. Niste varni nikdar in z ničimer. Preberite karkoli, tudi najmanjšo notico, in vselej se morate vprašati, prodno mislite na zaključek, ali je to resnica. Lažnivost ter osebna, sektarska in strankarska zaintereaovanost gredo tako daleč, da ne smete skoraj ničesar verjeti, dokler niste stvari preiskali sami na licu meta. Tu se mora človek spomniti onega zgodovinarja, ki je dospel do osmega zvezka svoje svetovno zgodovine. Gledal je skozi okno, kako se je odigraval neki dogodek ter je že-leč, da se dogodek dokumentira z vso zanesljivostjo, vzel naslednjega dne vse časopise v* roke, da bi videl, kaj je bilo Sravzaprav. In ko je videl, da piše vsak unikat o dogodku iz oa*bna simnatlia 1 do prizadetih oseb drugače, ie z boso« dami: >In na temelju takihle dokumentov naj pisem zgodovino!« vrgel vso svoje delo na ogenj. Pravijo, da smo mladi, da so nismo še skoncentrirali. da smo nagli, da nam je Se težko dajati pravo sodbe, in da Je kritika stvar samo zrelejših, umnejših, ustaljenih ter onih, ki imaio za seboj historijo, tradicije in izkušnjo. A s tem so ne more braniti nihče in ničesar* Pamet, osebna nezaintereeovanost, pravi pogled in ljubezen do istine, so ded-Štine vsakega naroda, mladega in^starega. Bolj resnična jo trditev, da nismo narodne maso se dvignili do tega, da bi bili kaznovani 1 a ž i n n e r e s-n i ca. Ker noš svet rad čita laž in tudi kadar ne verjame, se za laži zanima in čim več jih je. tem raiši jih čita Sicer lažem malokdo nasede. Laži ne zmagujejo, izvzemM včasih pri volitvah; nikdar pa ne na unherzah, akademijah, v vodi. v književnosti in umetnosti. Toda laži so prav rade čitajo. Mi nimamo kakor druci narodi ničesar, s čimer bi so raztresali: ni'i športov, niti humorističnih aH satiričnih listov, niti pravo družhe, zato pa nas razburja, raztresa in zabava laž. Pustimo na stran tisto dnevno laž, ono vsakdansko majhno laž človeka o človeku: da jo ta in ta, drugače ilosr velik politik, najpokvarjonejši človek no lo v naši državi, noirn na tem svetu; da jo oni drugI kradel, ubijal ali so kaj takega; pustimo tudi one vesti iz najzanesljivejšega vira.« laži ali vsaj po-listine, ki se prodajajo dalje kot avtentične istine! Pustimo vse to, dasi bi bilo tudi zabavno govoriti o njem, in konsta-tuimo neviđeno čudo, da so govori lal celo v vprašanju državo, svobode, ujedinjenja zakonov, organizacij itd. Prave, svobodne, ustvarjajoče in objektivne kritike oziroma re?niee pri nas ni. Imamo srpske, hrvatske, slovenske, pravoslavne, katoliške in moha-medanske, radikalne, demokratsko, ra-dićevske, zemljoradničke, boljševičke, socijalistično in klerikalno >pučke<, >kmetijske< in kdo ve kakšno kritike in >resnice<. Resnic o državi je prav toliko, kolikor je strank, kast. koterij, osebnih stališč in zahtev, mržnjo in ljubezni itd. V razvitih državah sta navadno dve državni, socijalni in politični istini, ki so vrstita in izmenjujeta, delata, dodelata, utrujata. Pa pride druga Toda njih istino o državi niso pobarvano verski, plemenski, strankarski, iezikovno, osebno ali drugače. Pri nas nastopi lahko vsak človek na verskem, plemenskem ali kakršnemkoli temelju ter dobiva pri misi za svojo polistino ali laži pristaše. Nastopaj s komerkoli ali s čimerkoli, lahko si pridobiš somišljenikov. Mase, nevedne in neinfor-movane, naveličano in Jezne na vse, kar se godi. so požirale in požirajo besede in pisane laži vsakogar, ki jo zašel med nje. Tako je mogoče, da imamo pokrete celo na konfesijonalnl podlagi in da taki jokreti v nasprotstvu z drugimi državami pri nas tudi uspevajo, Z ozirom na državo so vsi ti pol* istine ali laži. Država pometnja vse drugo. Ie tega ne. Nn glasati pred državo kot važnejše svojo verovanje, svojo narečje svojo pisavo, svoje grbe ln druge znake ter se deliti v pogledu istine o državi v skupine ter v tem smislu, je nespametno, nedržavno in neustvar-jajoče. Država je skupnost interesov, inkarnacija sile in prava, avtoriteto brez robstva, svobodo brez razbrzda« nosti, sinteza zavednih sil in inicijativ. In vse to kot rezultat svobodne in no* zainteresovano kritike svobodnih, pravih in moških ljudi, ki vidijo državo, a ne vere, ne plemen, narečij, črk, ne vsak svoje vasi in v njej svoje koče ter prav pogosto svojo majno osebo. Država se no gradi iz polistin in laži. Države ne grade taki ljudjo. Skupnost na takem temelju jo igrača kriz, sprememb in nemirov. Naši možje se morajo končno otresti ozirov na svoje mandate in načina kako so jih dobili, ter se morajo na sceni, na kateri se zdaj gradi država, pojaviti kot državljani in državniki, a ne kot provincijalci in branjevci, kot svobodni, objektivni tvorci in kritiki, a ne kot ljudjo, ki so se spomnili katolicizma, pravoslavja ali mohamedanstva prav takrat, kadar ni tega prav nič treba Svobodna kritika je prava kritika in istina. Vezana kritika jo polkritika in laž. Prva gradi in ustvarja druga v najboljšem slučaju lo krpari. Končno so mora vendar začeti v narodu ustvarjati zdravi tok idej. Ta tok pa so mora pričeti odzgor. od inteligence, politikov, vede. književnosti in časopisja Nedovoljeno bodi še nadalje zameglivati in mazati oči našemu svetu. Narodu treba odpirati pravo vidike o državi in družbi, a ne ravnati po njegovih omejenih pojmih ter hoditi s tokom njegovih idej. Zločin je, kar počno nekateri z no-kimi doli narodnih mas. Če se človek spomni, da so s >Hvaljen bodi Jezus !c zašli v republikonizem svojo vrste ogromni deli hrvatskih mas, da eo zlorabili jadni koran v to svrho, da so potegnili za seboj veliko dele mohame-danskih mas ter da so sli za nerazumljenimi komunistič. idejami gotovi deli srbskih mas, se človeku ježi koža. Ali ker vemo. da leže laži na pesku in da so polistino zgrajene iz papirja ter da obstojajo pri intelektuvalcih pravi pokreti, da imajo nekateri politiki smisla za pravo delo, da bodo te krize vendarle odprlo tudi masi oči ter jih česa dobrega naučile, — potem je človek vendarle lahko optimist. Človek sme vendarle verjeti, da pridejo tudi v noše mase večjo in širšo ideje, da začno zdravo gledati na stvari, tako da se bo mogla tudi država početi graditi na pravi, zdravi, svobodni in na nezainteresovani kritiki in istini. CNova Evropa — B, LasJ Velika sokolska manifestacija o Slooen skih goricah. V nedeljo, 31. julija se je pri Sv. Jakobu v Slov. goricah na narodno in politično obmejni postojanki vršilo sokolsko Slavje, kakršnega še niso doživele Slov. gorice, najmanj pa ta prelepi ki a j Sv. Jakob sam. Kljub pritisku od nasprotne strani se je pred kratkim pri Sv. Jakobu ustanovil Sokol, ki se ie med kmetskim ljudstvom priljubil in razširil. Da se sokolska ideja Se bolj učvrsti med preprostim kmetskim ijudstvcm, je mariborska sokolska župa za to nedeljo priredila svoj večji zlet v te kraje in v to novo sokolsko trdnjavo. Iz Maribora samega se je kljub neznosni vročini to*a peš iz leta udeležilo, vštevši lepega števila članov, članic ter naraščaja, nad 400 prijateljev sokolske Ideje. Zleta se je udeležil tudi Sokol h Jarenine in v posebno častnem številu pod vodstvom dr. Goriška lz Sv. Lenarta. Povsod ob potu je kmetsko ljudstvo prijazno pozdravljalo zletnike, v goricah so kar tekmovali s pogostitvijo in kar je še posebno značilno, tudi pristaši SLS, tako n. dt. Županec, ki je zletnike naravnost prilazno pogostil. Ob vhodu k Sv. Jakobu je mariborske zletnike pozdravil domaČi Sokol z iskrenim nagovorom nadučitelja Kotnika, ob avokih mariborske Narodne godbe (kapelnik Vanouš) ter ob navzočnosti številnega občinstva. Za ta prijazen sprejem se je starosta dr. Sernec primerno zahvalil. Po sprejemu je Sokol vkorakal v vas aa slavnostni prostor, kjer je bilo za vse v oblli meri preskrbljeno. Tu se Je vršila telovadba. Mariborčani so bili naravnost Iznenađeni, da se je slavja udeležilo tudi priprosto kmetsko ljudstvo v takem šte- Maribor, 1. avgusta. (vllu, kakor v teh krajih nI bilo pričakovati in to tem manj ker je bila udeležba ljudem v cerkvi prepovedana. Vseb udeležencev je bilo nad tisoč. Ljudstvu je imponiral nastop telovadcev, zlasti skupine obrtnega naraščaja. Nastopili so: Sokol Maribor, Sv. Jakob, Sv. Lenart, Jarenina, proste vaje; ženski naraščaj (Maribor); obrtni naraščaj (Maribor); Sokol Sv. Lenart in Maribor na orodju; zadnji nastop cela skupina. Med zadnjim nastopom so govorili: načelnik Novak (Maribor), ki je izražal posebno veselje ln zahvalo kmetskemu ljudstvu, da se s svojo častno udeležbo ni ustrašilo cerkvene prepovedi: njegovemu zaključku: »Živelo naše kmetsko ljudstvo, ki je pokazalo, da hoče sodelovati pri širjenju sokolske ideje,« je sledilo splošno burno odobravanje, godba je zaigrala »Lepa naša domovina«, katero je tudi kmetsko ljudstvo razkritih glav pelo. Za Novakom je navzoče pozdravil tudi župan Ivan Tvojner, kar je na navzoče napravilo posebno dober utls. Zadnji govornik starosta dr. Sernec je dal duška veselju, da je kmetsko ljudstvo pokazalo javno, da se ne da več komandirati od prepovedi s prižnic, ampak da misli in nastopa samozavestno ter se zaveda, da imamo poleg \ere tudi še drugo svetinjo, to je ljubezen do naroda. Oficijalnemu delu je sledila prosta zabava. Le težko se lo mariborski Sokol zvečer ločil Iz srede tega Iskrenera veselja sredi prelepih vinorodnih Slovenskih geric In tega zavednega HuuNtva. Sokolska Ideja J t s tem zletcm med preprosto ljudstvo napravila velik korak naprej I Dneune uestl. V Lfubifani 3. avgusta 1921. Blaž Ročen. (Proslava stoletnice rojstva ln petdeset letnice smrti učenjak*.; Kakor je že omenil vaš list v štev. z dne 22. jan. t L, je preteklo dne 24. jan. t 1. 100 let, odkar se je rodil v ilorunjah, župnije in občine Ponikva ob juž. žel. — m dne 30. maja Je minulo 50 let, odkar je umrl v Hernalsu slavni slovenski učenjak In dosedaj neprekosljivi zemljeplsec In kartograf Blaž Kocen. Ne bilo bi prav, da se prepusti spomin na tega našega znanstvenika pozabnosti. Zato se je izbral v Ponikvi odbor, ki je prevzel težavno, a častno nalogo, da priredi proslavo teh dveh jubilejev kolikor mogoče dostojno. V trajni srx>rnln se je vzidala ta se dne 7. avgusta t. L slovesno odkrije spominska plošča tudi na rojstni hišici. Obenem se yrši pri tej slavnosti tudi veselica, ki bode nudila obiskovalcem mnogo zabave. Cisti dobiček veselice je namenjen po polovici ustanovitvi Kocenove ljudske knjižnice v Ponikvi In v podporo Jugoslovanski Matici v Ljubljani. Kolikor nam je znanega lz ustnega sporočila po domačinih o njem in kakoi nam ga opisuje tuk. šol. kronika, se je Kocen prav dobro zavedal svoje narodnosti ln bil nanjo tudi ponosen. Saj je pogo-stoma ln prav rad prihajal na oddih v svoj rojstveni kraj, ki ga je ljubil čez vse. Tu se je shajal z domačini in jih bodril k narodni zavesti. Domačini so ga prav radi poslušali In ga visoko spoštovali. Kar se tiče njegovega delovanja, ostane nespod-bitno, da je bil neprekosljiv mož. In kdo re pozna Kocenovega dela za zemljepisni pouk? Mlajši rod se ne more tega zavedati, a starejši Inteligenci, ki je črpala zemljepisno znanje na srednjih šolah iz njegovih knjig, so Kocenove knjige in njegovi atlanti v prav dobrem spominu. Radi tega je popolnoma umestno, da se slavi stoletnica njegovega rojstva in pa petdesetletnica njegove smrti na primeren način, da se tako spominjamo njegove neumorne delavnosti v dobrobit naše učeče se mladine. Slavje z veselico obeta biti nekaj zanimivega. Oboje se vrši v neposredni i bližini kolodvora v Ponikvi ob Juž. žel. — Ob 10. predpoldne je slovesna maša na Ponikvi, popodne ob 3.30 pa se prične slavnostno odkritje plošče, ki se nadaljuje z veselico zanimivega programa na primernem prostoru. Ker je železniška zveza, tako z juga, kakor iz severa, jako ugodna za prihod in odhod, pričakujemo prav obilne udeležbe. Gostje, ki žele toplega kosila na Ponikvi, naj se oglase po dopisnici pri podpisanem odboru. Da proslavimo našega slavnega učenjaka, se priporoča za obilo udeležbo Odbor Kocenove slavnosti v Ponikvi ob juž. žel. nad Kolpo. Nekateri člani »Društva za raziskava-nje podzemskih Jam« so v preteklem tednu raziskali podzemske jame v GrajŠici in na Kožicah, gorskem grebenu zahodno cd Poljanske doline In severno od Kolpe pri Starem trgu. S pomočjo prijaznega župana v Predgrađu in tamošnjega gozdarja so našli malo, a jako krasno jamo Grajšico, katere zadnja polovica le izredno lepo za-fifgana in ima neštevilno čistih ln lepo oblikovanih kapnikov. Turist, ki bi posedi Poljansko dolino, naj se potrudi skozi divne jelove gozdove gori v Jamo In ne bo mu žal. Blizu te je tudi divji prepad Veliki ZJud. Kakor pri večini jam na Dolenjskem, pripoveduje pravljica tudi o tel, da Je padla v njo deklica s parom volov In jarem ter oglavna obveza sta prišla pri Kolpi zopet na dan. V prepad raziskovalci niso mogli, ker so Imeli seboj le 20 m lestvic, do tal pa, na katerih leži še sneg, Je okoli 50 m. Ker se nad snegom odpira črno žrelo, je mogoče, da so spodaj ie večji prostori. Tudi je prepad tako širok, da bi ledena jama ne bila Izključena. — Pod vrhom Kožic (857 m) je proti zahodu obrnjena precejšna ravna jama brez izrazitejših kapniških tvorb. Zanimiva pa je, ker fe služila prebivalcem Poljanske doline kot pribežališče pred Turki Greben Kozle pre- neha na jugu z robom Stražo, kjer so stra-žUl ln palili grmade za časa turških navalov. Odtod se pogreznejo stene ln pobočja skoraj za 600 m h Kolpi. Razgled je s Straže krasen posebno na Hrvatsko. Na obzorju se dviguje neštevino krasnih gozdnih vrhov, med njimi strmi Klek, zbirališče čarovnic. Kolpa pa ima silno globoko urezano dolino s izredno strmimi, do 300 metrov visokimi bregovi. Zato bo delala podaljšava kočevske železnice velike te-škoče in umlj'Ivo je, da se v zadnjem času poteguje odbor za podaljšanje te železnice za progo, ki naj bi tekla mimo Knežie ii-pe, po Poljanski dolini proti reški liski železnici. Ta proga bi bila izmed vseh vari-jant naMažja. najcenejša in bi šla mimo zelo obljudenih krajev. Izognila bi sc tudi številnim velikim predorom in skrajšala neizmerne vijuge za vspon. Ali se naši domači železniški strokovnjaki kaj zanimajo za to novo progo, ki bi bila velikega stra-teglčnega ln gospodarskega pomena? Tam se obetajo nove žl'e premoga in tudi železna ruda, za kar naj bi se zanimali naši geologi. Krasni gozdovi pokrivajo še čudoviti tamkajšnji kraški svet in dobro, gostoljubno ljudstvo prebiva tam, ki je vredno, da pride v ožji stik s svetom. P. Kunaver. Kopanje na Saul. V nedeljo, 31. julija se je nabralo zaradi še vedno trajajoče vročine na Savi silno mnogo občinstva, Čegar število je gotovo presegalo obisk prejšnjih nedelj In praznikov. Zbira se ondi staro in mlado Iz mesta in okolice, da kar mrgoli obrežje v naj pestrejših barvah. Vse bi ie bilo nekako v redu, zlasti ker si prevdarnejši ljudje, zlasti če imalo seboj svojo deco, poiščejo plitvo vodo za svoie kopališče. Mnogo pa je ljudi, katerim je predvsem ležeče na tem, da se čimpreie ohladijo v prijetni kopeli ne glede na globoCino vode in nezadostno znanje v plavanju. Nekateri al v tem ozlru tudi sami sebi preveč zaupajo in smo na žalost zabeležili radi take nepremišljenosti v letošnji sezijl že nekaj žalostnih slučajev. Tekom nedeljskega popoldneva ae le pripetilo par zelo mučnih prizorov. Med drugimi se je posrečilo prokuristu Ljubljanske Kreditne banke g. O. rešiti Iz zelo mučne situacije gdč. P. Iz Ljubljenec Gospodična ie sicer plavalka, a Je nenadoma zgubila zavest in se borila z zagonetnimi valovi reke. Bila Je v družbi svojega brala, ki pa Ji nI mogel % solboJd vodi nič pomagati. Zahvaliti se je le odločnemu nastopu g. O., da nI zahtevala Sava nove žrtve. Komaj eno uro nato se je odigral bal v tem odseku, t. I. Južno od Črnuč, kjer je Sava radi globoke vode le malo obiskana, sličen slučaj na levem bregu. Potapljati se je začel neki mlad Črnučan, kateremu sta hitela Iz desnega brega pa pomoč gg. O. In J. iz LJubljane. Razven mladenlčevega prijatelji, ki pa očlvldno nI bil plaveč, ker le le klical oddaljenejše plavac«, naj ga rešijo, nI bilo nikogar navzočega. Ko Je Prišel dotlčnlk do zavesti, Je pravil, da mu Je nenadoma odpovedala sila In tožil le e bolečinah v prsih. Svetujemo v Interesu vsakega posameznika, naj ai poliče vsak posetnlk sicer Prijetne Save sebi primeren prostor za kopanje, plivače pa Istotako opozarjamo, da če le plavajo daljšo progo, naj pazijo drug ne drugega, zlasti na) se to vrši le v ekuplnah ter naj drug drugemu pomagajo pravočasno na breg, da ne bo Seva reka žalostnega« marveč veselega spomina. FosovcL — Sprejem mag. uradnikov pri kr. pokr. namestniku. Danes dopoldne so je poklonilo mag. uradništvo v družbi načelnikov mestnih podjetij g. kr. pokrajinskemu namestniku Iv. Hribarju. G. mag. ravnatelj dr. Miljutin Zamik je izrazil veselje da je nekdanji dolgoletni mestni žujnin ' zasedel najvišje uradno mesto v Sloveniji, ter je prosil g. kr. namestnika najdalekosežnejše podpore mestni občini ljubljanski. G. kr. namestnik je izjavil, da ie Ljubljana postala iz nekdanjega deželnega mesta tretje kr. rezidenčno me to. Zato bo pokrajinska uprava za Slovenijo storila vse, da bo Ljubljana sposobna, vršiti novo nalogo kr. rezideučnega me ta ter bo poskrbela, da bo Nj. Veličanstvu kralju in Nj. Visočanstvu regentu mogoče, vlako leto prebivati tudi v Ljubljani nekaj tednov ali celo mescev. Pokrajinska uprava bo podpirala vedno rada mestno občino ljubljansko v njenem napredovanju, ter je uverjena. da najde v mag. uradih vnete sodelavce. Vojna je vsekala tudi Ljubljani hude rane, jo obremenila in zadrževala v njenem potrebnem razvoju. Treba bo energično delati, in drživa bo Ljubljani, kakor je Beogradu in Zagrebu, brez dvoma izdatno priskočila na pomoč. Nato je govoril g. kr. pokr. namestnik z vsakim posameznim map. referentom ter z načelniki mest. podjetij, živo se zanimajoč za delo, ki ga opravljajo. Velika večina uradnikov jo bila g. kr. namestniku žo znana ter se je od vseh ljubeznivo poslovil. — Poljski generalni konzulat v Zagrebu poroča, da bo izdal v-em, ki potujejo na PoIjsko na >Vzhodni semenj* dno 25. septembra do 5. oktobra t. 1., brezplačne vizume na potne liste. — Izročitev telefonske postaje llum na Sutli medkrajevnemu prometu. Javna telefonska postaja Hum na Sutli se je 9. julija t. 1. izročila medkrajevnemu telefonskemu prometu. Sprejema tudi brzojavke in jih. nosiednic po telefonu. — Iz^on komunistov iz Ljnbs ljane. Kakor v dmaih mestih, tako je tudi ljubljansko policijsko ravna; teljstvo sklenilo izgnati iz Ljubljane vse one komuniste, ki niso pristojni v Ljubljano. Te dni ie bil izgnan urednik »Dela«, občinski svetovalec krojaški pomočnik Andrija Barrulo« vic. Poslali so ga v Dalmacijo. Bar* tulović se |e proti izgonu pritožil. — Rezerv, peš. podpomčnikj. Prvič v naši uedinjeni in svobodni domovini so napravili izpit za čin rez. oeš. podporučnika ti-lc Dodnaredniki diaki iz Slovenije g^.: Bosna k Martin iz Braslovč. Dular Tone iz Potoka nri Novem mestu. Hafner Franc iz Krone, Jurčec Ivan iz Krškega. Kastelic Robert iz Novega mesta, Korovšek France iz £iške. Kovic Pavle iz £išk£. Lu-šin Ciko iz Ljubljane, Mcško Josip iz Lab.ouč pri Ormožu, Perko Anton 5z Goric pri Kraniu, Pire Edvard iz Dra-velj, Praprctnik Stanko iz Mozirja. Prestor Niko iz £;ške, Raisp Ivan iz St. Vida nad Ljubliano, Rauch Metod iz Adlešič, Rcpnik Tone iz Celja, Rotil Valter iz Ljubljane. Vanič Janko iz Krškega, Završnik Rudi iz Kranja. Zupan Rudi iz Mojstrane in Žukovec France iz Dobrnie. — Obsojen župmk. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo župnika Franceta Lasscrja na 3 mesece težke ječe, ker se ie pregrešU po paragrafu \>9. kaz. zak., ki vsebuie nečistost zoper naravo. — Otvoritev zdravstvene Izložbe v Ce'ju. V nedeljo. 31. julija se ie vršila v Celju v prostorih dekliške meščanske šole slavnostna otvoritev zdravstvene izložbe, ki je v g'avnem razdeljena na oddelek s protialkoboli-stično proongando in na oddelek, ki kaže strasne posledice nemoralnega življenja. Prvi dan je obiskalo razstavo okoli 200 oseb. — V celjski Marijini cerkvi se vršijo cerkvene pobožnostj še vedro v nemškem jezjku. Duhovnik pred oltarjem moli očenaš nemški, vernice oa odgovaria o — slovenski. — Novi celjski žunan. demokrat dr. lirašovcc je daroval za mestne reveže 1500 K. — Obletnica osvoboditve Prekmurja. Dne 12. avgusta t. 1. pretečeta dve leti, ko je na.ša hrabra vojska zasedla Piekmurje; s tem je rcšHa tudi tu naš narod tisočletnega jarma in ga spravi a za večno pod okrilje majke Slave. V ta namen se vrši velika slavnost po Iniciativi in pod pokroviteljstvom Sokola iz Murske Sobote. Čujemo, da mislijo tudi KJekl ln njegovi tovariši prirediti v tem času v Prekmurju posebne vrste slavnost. V ta namen baje je angažiral že poleg drugih »kongregacija tudi pevsko društvo »Ljubljana^ lz LJubljane, ki nastopi po raznih krajih v Prekmurju 13., 14. in 15. avgusta t 1. s svojimi 500 pevci, kakor pravijo. — Slovensko zdravniško društvo v L/juMjani opozarja svoje člane, da izide ob priliki III. kongresa jugoslov. lesarskega društva v Ljubljani slavnostna številka Liiečniskega Vijećnika, Zato se obračamo na vse naže člane e prošnjo, da sodelujejo v čim večjem številu pri izdanju te Številke, katera izide v počast kongresa. Ker se slavnostna številka začne kmalu tiskati, je poslati vse spise čim preje odboru našega društva. Za odbor: Dr. V. Gregorič, t. č. predsednik, dr. C. Ko-motar, t. Č. tajnik. —Letovišča «a deželi je težko dobiti; radi tega naj bi sc ravno v sedanjem času, ko se bo tudi na kmetih mnogo zidalo, upošteval nasvet, da bi vsak kmet ki bi v kakem zdravem ln prijaznem kraiu zidal hišo, pri tej priliki tudi nekoliko misbl na mestne ljudi. Ako bi tako hišico povečal za skromno sobico in kuhinjo, bi prav lahko tako stanovanje tekom poletja in jeseni večkrat oddal letoviščarjem. Kmet bi pa od tevca ne imel samo materijalnoga nego tudi duševni dobiček, ker bi prišel z mestnim človekom bolj v dotiko, in bi tako oba prišla do medsebojnega spoznavan a. Sicer bi pa kmet itak moral misliti na meščane, ki imajo čestokrat njegove otroke v oskrbi za časa njih šolanja. Saj bi njemu bilo to le malenkost, ako bi jih za trud. i ki so ga imeli skozi 10 mesecev z nje-i govimi otroci, povabil za nekaj časa na oddih. Mislim, da bi bil v takem pri-j meri jaju dobiček na eni kakor na drugi j strani. — Oba sta imela prav. Ze bolj prileteti i zakonski parček na »Cesti dveh sleparjev* j ima poleg male hišice nekaj krajev rodo-i vitne njive. Na tej njivi je boljša polovica spomladi vsadi'a izboren ftf.olček, ki je J vzlie silni vročini dal te dni svoj prvi le-| toSnji pridelek. Vsak dan sta ga ogledovala i ln se radovala ob njem: Mož je dejal, da j bo prvi založek njegov, žena pa je trdila, I da ga bo prodala. In res ga je natrgala in izročila sosedi, naj ga na trgu prrdu. Mož pa je zaslutil, da bo ob fi2ol, pa se je napotil v mesto, kjer je kupil od sosede svoj lastni fižol za svojo lastno porabo. Zmagoslavno je pritresel fižolček domov v družbi par pristnih kranjskih klobas. 2ena ga je prijazno sprejela, saj Je Imela denar za svoj fižolček že v žepu, pa mu je rada pripravila oboje: fižol in klobase. V h'adnl uticl sta večerjala v veliki zadovoljnosrl, saj je mož jedel svoj prvi fižol in tudi ženi se je ?elia Izpolnila, da Je prodala svoj prvi pridelek Obojno zmago sta praznovala v najlepši harmoniji pri kupici pristnega dolenjca v zavesti, da je vsak s svoje strani storil, kakor si je bU prvotno zastavil načrt. — Izpiti iz slovenskega učnega jezika. Poverjenifitvo za uk je odredilo, di okr.-ijni šolski sveti odslej ne smok) nastavljati nobenih začasnih učiteljev (ie) ki nimaj zrelostnega izpita iz slovenskega učnega iezika. Izkazati so za tem taki, ki sedaj že službujejo, a pa še nimajo, kakor sledniič tudi uči-telii nemških (manisinskih) ljudskih šol. ki dosedaj še niso napravili uspo-sobljenostnega izpita iz slovenskega jezika, — Tatvine kofes. Tatvine koles v I LJubljani se zonet pojavljajo. SkladiŠČ-! niku Alojzija Horaku le bilo iz veže Trgovske zbornice ukradeno 2300 K vredno kolo znamke ^K!nta«. — Stavbrdku Ivanu Brezelfu je bilo z dvorišča Reslieve ceste 9 ukradeno ; 3600 K vredno »Kinta« kolo št. 538.119. — Piščanci. Neznan maloDridnež si je zn?elel piščancev. Antonu PeČni-ku na Poljanskem nasipu št. 50 le odnesel kar 11 lepih rdščancev. Pcčnik , ima 150 K škode. Tat le Piščance iz-; maknil na zelo premeten način. — Tatvina zlate damske verižica Delavki Marili Kovačevi v tovarni pletenin Dragntina Hribarja ie bila ukradena zlata ovratna verižica, vredna 800 K. — Velika tatvina. Služkinja Pre-sečan Marija. 25 let stara, majhne po» I stave, črnega obraza ln črnih las. je okradla svojega gospodarja Aleksandra Ponoviča v Novem Sadu. Odnesla mu ie razno perilo in obleko v vrednosti 50.000 K. — Procesija za dež. Zupljani Šentjakobske cerkve so danes z ju* traj oh 6. priredili procesijo za dež. Procesija ie šla iz cerkve Sv. Jakoba na Grad k Sv. Juriiu, — Nesreča pri kooanfu. Ml a* da Elvira J. se jc kopala v Koleziji in je v vodi s tonil a na žebelj. Tako se je zbodla, da je morala oditi v bolnico. — Velika hotelska tatvina. Neka postarana hotelska služkinia je izvršila velike tavtvine. Naipre* je je okradla svojo tovarišico za 4000 K. Dalie je ukradla raznim strankam velike svote denarja in druge dragocenosti — Tatvina semenske detelje. Posestniku Andreju Svetku v Vod* matu je neznan poljski tat ukradel 100 kp; suhe semenske detelje. — Popolnoma nov cepin se je našel v nedeljo, 31. pr. m., v Turškem žlebu. Lastnik pa dobi v odhorovi sobi , T. K Skala na Starem trgu Št. 34, lil, i v torkih in petkih med 7. in 8. uro zv. — Preprečena nezgoda. Pri kopanju pri Lazah bi bil kmalu ponesrečil včer.'j popoldne ljubljangki uradnik g. A. V. Močni tok deroče Save ga je šiloma nesel proti 6kalam, ob katerih 8© razbijajo valovi. Izvestno bi bil dobil znatne poškodbe, da ga ni ▼ zadnjem hipu rešil iz mučne situacije neki *>o-kopalec, potegnivši ga h kraju iz deročega curka. —- gpedlcijske tvrdke v Ljubljani bodo ob sobotah v mescu avgustu do vključno 3. septembra konča-vale oh 12. uri opoldne z obratom, na kar se stranke opozarjajo. — Šentjakobski semeni v nedeljo, 7. avgusta v doleniih prostorih vo!ajfc$< Ka strelišča na Dolenjski cesti bo kot j vsako leto nudil udeležencem izredno zabavo in razvedrilo. Jed *n Di^ia najboljša, cene zmerne. Vstopnina srnno 2 dinarja, otroci do 10 let v spremstvu staršev prosti. — pozab!7en je bil včeraj popoldne v gostilni pri Zupančiču v Kameacah 20 i pri Dolskem črn ščipalnik. Iz Zagreba. Po prevratu 1^>1S so tudi v Zagrebu prestrašeni izginili vsi črni, hudobni e!< mentL Skrili so se kakor podgane v svoje luknje. Ko pa BO videli, da Srbi. o kat rib se je tako strasne reci razširjalo med voj-ko, niso ha L< bol in da so kot pravi junak! kav.ilirji, ko so hu-dobneži spoznali, da Hrvat, tudi pro3t verig, t stane prizanesljiv napram svojim nekdanjim nem. in mad/. tla<a-ijem, s-? oumačili in poskusili so v mescu novembru 1913 svojo moč proti razvijajoči se državi. Poskusili &o z orožjem a ar idoli so hitro, da jo Srb so vedno isti junak, kakorsen jo bil tekom vse vojne, da pozna le zmago ali sinrt in da se z njim ni igrati. 1 o-skri ; BQ se šepet, a pričelo so novo taktiko, ki jim je v>;ij do danes žalibog prinašala boljše sadove. Zaceli so namreč operirali z lažjo. Nezrelo ljudstvo. Izpuščeno iz verige readžarstva, je mislilo, da v svobodi ni treba redi in je slo lažnjivcem hitro na lep- Počelo i<\ v veseljo profili sovražnikov, razdirati svojo lastno hišo. \ saks najmanjše neprilika Je bila vzrok Jugoslavija, Vem slučaj, ko so je v VinI:ov(ih na po-t<';i n-k^inu fr-kolinn polomil stol, pa |e aaklioal; >s<> vidi. da jo iu_rosl..vanski! Vražji Jugoslavija!« Beseda Jngolavija je bila za-vedenoasn le >nie=na. Odkar pa je pri OStavl odpadla ta beseda, sedaj vsi ne-zodovoljneži zopet javkajo: >Zakaj BHS, zakaj ni Jueo^la vi ja ?< — Ako bi bila Jugoslavija, bi ne bilo vseh teh pri rarov in mi bi bili vsi enaki v državi, za katero smo mi lirv atje najveo žrtvovali. Kako se jo lagalo, pretiravalo, Bumnieilo in psovalo po zagrebških in novosadskih kavarnah in beznivah, kako eo je hujskalo po nekaterih hrvatskih caBopisfh pjo*i Srl>om, vodno z nnfflfi.ianjoTu silne skrbi za pravičnost ln zakonitost, jo neverjetno. Vsaka pro-potentnost posameznika so je generalizirala, vsaka malenkost se je napibni-la, za osromno afero. In afer ni bilo konca- Toda Srbi bo ost ili ledeno mrzli in mirni. Naj se i rat jo Iskrico in izpsu-jejo, končno jih le sreča pamet, so si mislili. Za ostre naredbo je &o vodno čas. Morda so bili Srbi v svo'1 stolcoi potrpežljivosti vendar le preveliki. Razne jezike M bilo iStalOf lo koristno prej priliii na sramoto] drog. razne pijače psovače bi bilo treba prej ■grabiti za grlo. Dobrota jo vedno sirota. V zadnjem č.i-u so začeli namreč sovražniki naie državo operirati šo g hudohnejšimi sredstvi. Vrinili po se med poštene, a zavedeno Hrvate ln pričeli v časopisih vsako najmanjšo stvar podtikati državi oziroma vladi. Ko se ie v konrivrii.-kern vlaku dogodila obžalovanja vredno ooaieca, da je orožnik Krusie, izzivan in dejansko užaljen no hudobnih, državi sovražnih in zaslepljenih elementih, nepravilno rabil orožje in je polesr, ra-nienega izzivalca padla tudi drupra nedolžna žrtev. Človek, ki jo bil prepojen z juro^lovensko dmsIjjo. za katero se je boril in Ml zaradi tepa odliko* van. so porabili to nesiOOO za naUm-đobnejšo afriincijo proti državi. >U1m> eri Zlatko Arnoldl čNidno. da nisi vstil iz rakve in zal; 1 i« al prokletstvo in smrt morilcem svoje svete misli !< so pie.irili. Govorniki ob groba žrtvo. zakrinkani Frankovci, so pomešali ne-srecnikovo kri z umazano irnoinico svojih peklenskih dus. Ženska iz rodu. k! prinaša prokletstvo celemu Slovenstvu, Židovka, si je dovolila ob grobu lugoolovenskega funaka klicati osveto. na tisto veliko c * > idejo, katero je nosil pokojnik lem srcu. Nov dokaz ^nosti piscev v protidržavnih • h na Hrvatskem, pa je tudi slur če na Gareinici. Tam so je no ni Moett nekega vo- jaka razletela r- mata in usmrti- la tri. ranila pa vajakov. Tudi v tem slučaju hudobni duh ne pusti no-keca. caaopisfa, da bi ostalo pri stvarnem poročilu, nepro mora pocrrevnti VSO nesrečo, ki so se zgodile po neprevidnosti posameznikov, in iih pisati na račun Brbskepra vojaštva in naže države. Vsak miroljuben državljan, ki ljubi količkaj svojo domovino, se mora Čuditi, da država dopnlca izhajanje ta^ kih lažnivih in hujskajočih vos ti po hrvatskih listih. Zafo je novi znkon proti komunistom proti nrovT.itnim hniskačem za izvestne hrvatske krogo sila potreben. Pozdravljajo ga vsi državo ljubeči sloji. IfroCfna In suša. — Tjlnhljana, 3, avgusta, Termometer ob 7.'zjutraj 20° O, ob V2 W 0. Barometer ob 7. 744, ob 12. 7-10. Vročina je stalna, — Gradec, 3. avgusta. Tu pojenju-je vročina, ki jo sedaj v zadnjih dnoh padla na 30° C opoldne. Upravi našeora lista je noslal: Za Dr. Ci'ilft ln Metoda Franc Cvetko v Zetalah pri Rogatcu 100 K, ker so ni udeležil izleta na PonnČko goro o priliki slavnosti 3v. Cirila in Metoda. Srčna hvala! li — n n ii . m j, ii Spomin^ajle se Družij g su. Cirila in Metodo. 172. siev. .SLOVENKSI NAROD- dne 4. avgusta 1921. stran 5. Helih pisžar na Dolenjskem, Strašen požar je v ponedeljek, 1. t. m. upepell četrt ure od Mokronoga oddaljeno vas Slepšek in napravil nad-milijonsko škodo. Goreti je pričelo ob 10. in sicer pri hlevu posestnika Antona Žnideršič. Zažgali so zopet otroci, ki so steknili nekje premalo zavarovane žveplenke. Ogenj je opazila takoj, ko se je pokazal, hišna gospodinja, pa ga že ni mogla pogasiti. V trenutku ie bilo vse gospodarsko poslopje v ognju, ki se je nato zbog vetra in silne suše širil od poslopja do poslopja. Sosede je prvi obvestil o grozni nesreči turobni glas zvona na Žalostni gori in takoj nato še od mokronoškega požara vsakemu živce pretresujoči pisk Pencato-ve tovarne. Nekako četrt ure potem, ko je pričelo goreti, je prihitela na kraj nesreče mokronoška požarna bramba. Tedaj je bila že vsa vas ob cesti v plamenu. Tej požarni brambi, ki sta ii prišli požrtvovalno na pomoč požarni brambi iz Št. Ruperta in Mirne, se je posrečilo po silnem naporu ogenj omejiti in rešiti ne le spodnji del vasi. temveč tudi bližnji vasi Preloge in Sv. Križ, ki sta bili pri sedanji strašni suši in pri močno vetrovnem vremenu v veliki nevarnosti. Več ali manj pa ie bila v nevarnosti tudi vsa druga soseščina z Mokronogom vred. Razume se, da so poleg gasilcev skušale nesrečne žrtve z nadčloveškim naporom rešiti vsaj malenkosti: vendar je bil ves trud ma-lodane brezuspešen. Več revežev se je pri tem nevarno opeklo in pobilo. Od 10 gospodarjev so ostale trem močno poškodovane hiše, pravzaprav le še ogrodje hiš. dočim so vsem 10 zgorela vsa ostala 21 poslopja do tal z vsemi pritiklinami vred. Nepopisna ie stiska teh revežev. Pomisliti treba, da so ravno spravili svoj edini letošnji pridelek pod streho. Kajti razun žita in skoro odmerjenega sena nimamo v našem kraju letos pričakovati skoro nobenega dohodka več iz zemlje, ki se je razsušila, da bi že sama gorela, če bi jo vžgal. Ravno suša in nje posledice so za nesrečne žrtve tega požara še najhujše zlo. Nesrečneži nimajo, da bi se najedli zdaj ob žetvi, ko se kmetu dolgo leto pričenja. Kaj pa Še bo? Kako naj stavijo nove domove pri tej strašni draginji? Ej hiše dolgo dolgo ne bodo stale, če ne bo priskočila požrtvovalnost darežljivih src z zdatnimi prispevki na pomoč. Dobrodošel bo vsak dar, bodisi v denarju, bodisi v naturalliah. Ker oo-gorelci so rešili sebi in družini le golo življenje. Pa, če bodo reveži še dobili za prvo silo košček kruha pri sosedih, ki so pa sami vsled strašne suše — pri nas namreč nismo imeli niti nalivov, kot so jih imeli marsikje — v skrbeh za bodočnost, kaj pa naj počno z Živino, ki jim je še ostala? Več glav je namreč postalo žrtev ognja. Darovi, katerih nesrečni pogorelci težko pričakujejo naj se blagovolijo nakazati pomožnemu odboru v Mokronogu ali županstvu istotam. Podeljeuanje Štipendij dijakom na olso-hih Solata o inozemsfuu. Prejeti smo prepis razglasa, ki ga priobči »Uradni list« In Id se glasi tako-le: Da bi se pravilno In v soglasju s stvarnimi državnimi potrebami uredilo vprašanje o podpiranlh dijakih (štipendistih) v inozemstvu, vprašanje, s katerim so v zvezi bodisi veliki državni izdatki, bodisi odtok tuje valute Iz države, Je glasom razpisa ministrstva prosvete z dne 20. julija 192U V. M štev. 2163 ministrski svet sklenil naslednje: 1. Do nadaljnega ukrepa se bodo pošiljali na tuja vseučilišča podpirani dijaki samo za one naučne stroke, ki niso zastopane na vseučiliščih v kraljevini. 2. Nove štipendije se dajo tudi dijakom naših vseučilišč, ki so nauke dovršili, (diplomiranim), v svrho nadaljnega izpopolnjevanja studil. Ti gojenci se bodo pošiljali le v izjemnih slučajih po proračunski možnosti na predlog poedinih vseučilišč. Te štipendije bo podeljevalo ministrstvo prosvete. 3. do dovršenih študij ostanejo medi-cinci, veterinarji, tehniki vseh panog, dijaki Industrijske kemije, dijaki eksportne akademije, dijaki živih jezikov, dijaki »ecole centrale«, montanlstike, konzervatorija In umetnostne akademije; dijaki ostalih fakultet pa le, ako Imajo samo še leto dni do dovršltve. 4. Od vseh podpiranlh dijakov In njihovih staršev (varuhov) se vzame obveza, da bodo po dovršenih študijah služIli državi toliko let kolikor let so bili štipendisti (ali pa bodo vrnili štipendijo z zakonitimi obrestmi). 5. Dijaki izgube štipendijo: a) ako se ne prijavijo pravočasno k Izpitu ali se prijavijo In izostanejo; b) ako se ne udeležujejo redno predavanj in ostalih praktičnih vaj; c) ako ne predlože potrdila, da so kolokvirali iz svojih predmetov, ako bi v tem roku ne Imeli polagati nikakšnih izpitov; č) ako padejo pri Izpitu; d\ ako se nedostojno vedelo ali proglašajo načela, ki so protivna družabnemu in državnemu redu. 6. Dijaku se more podaljšati vživanje štipendije, ako je padel pri izpitu, kadar šolska oblast to predlaga, ker se je uverilo pri pristojni vseučiliški oblasti, da Je redno obiskoval predavanja (praktične vaje) in bil marljiv ali da je bil tekom tega semestra resno bolan. Podaljšanje se more dovoliti samo enkrat tekom študij. 7. Dijaku se more povrniti štipendija, ako je na svoje stroške položil izpit, radi katerega je Izgubil štipendijo. Ta vrnitev se more dovoliti samo enkrat in velja od dneva položenega izpita. 8. Štipendije se izenačijo. 0. Proračuni pokrajinskih vlad za štipendije se preneso na ministrstvo prosvetes ki bo v prihodnjem šolskem lem skrbelo za vse podpirane dijake v inozemstvu. Poverjeništvo za uk in bogočastje daje ta sklep ministrskega sveta na znanje. Dijakom Je na prosto dano, da vlože svoje prošnje pri dijaški zadrugi (n. pr. na Dunaju, Pragi). Dunaju, Pragi itd.), pri kateri so včlanjeni, ali pa naravnost pri poverjeništvu za uk in bogočastje, kjer naj vlože svoje prošnje tudi oni, ki niso včlanjeni pri nobeni dijaški zadrugi. Prošnje naj bodo pravilno opremljene s študijskimi izpričevali in družinskim in premoženjskim izkazom. Vse prošnje se moralo vročiti poverjeništvu za uk in booočastje v Ljubljani vsaj do 20. avgusta 1921. Vodja poverieništva: Skaberne s. r. Turlstiha in sport. Tehtno o plaoanin In sfeofen za prvenstvo Jugoslavije priredi Športna zveza v Ljubljani v zvezi s Plivačko sekcijo J. O. O. v Zagrebu dne 21. avgusta na Bledu, hotel Petran. Program: Dopoldne: začetek točno ob 10.: 1. 50 m za začetnike. 2. 50 m juniorji, 3. 50 m dame, 4. 50 m sprint, 5. 100 m hrbtno, 6. 100 m prsno, 7. 200 metrov dame poljubno, 8. 100 m sprint 9. 1500 m, 10. skoki dam: a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) poljubno. Izven programa: 11. tekma plavačev s čolnom, 12. boj gusarjev. Popoldne; začetek točno ob 3.: 13. potapljanje. 14. skoki začetnikov: a) naprej na glavo, b) salto naprej, c) salto nazaj, d) poljuben, 15.olimpijska štafeta (lOOkrat 200krat300krat400krat), 16. skoki, za seniorje: A. skoki z deske 3 m: a) naprej na glavo, b) nazaj na glavo, c) salto naprej, d) salto nazaj, e) delfin, f) auerbach, g) auerbach-salto, h) vijak, i) sveder, j k) 2 poljubna; B. skoki z deske 6 m: 1 m) 2 poljubna, 17. VVa-terpolo-tekma. Izven programa: 18. tekma s čolni (paroma). Ob 18. razdelitev nagrad v Zdraviliškem domu. nato ples in prosta zabava. Pri vseh prireditvah igra zdraviliška godba. - Zmagovalci dobe na era de za prvenstvo Jugoslavije, in sicer pri kategorijah do 5 prijav prvi. pri kategorijah s 5 prijavami prva dva, pri onih z več prijavami prvi trije. Prijavnina se določi na 10 K za vsako točko in osebo. Prijave morajo poslati klubi skupno s prijavnino najkasneje do 15. avgusta, in sicer klubi v Sloveniji na Športno Zvezo, ostali pa na naslov Reš. Sušak, Hotel Klotllde. Po tem roku dospele prijave se upoštevajo le z dvojno prijavnino. — Nogomet — VVIener Sportklub v Ljubljani. V soboto In nedeljo. 6. In 7. t m. Igra proti Iliriji VVIener Sportklub. Wr. Sportklub le Izmed 13 dunajskih prvorazrednih klubov na četrtem mestu. V tekmah za avstrijski pokal se je priboril v finale ter podlegel Amaterjem le 1 ; 2. V LJub- ljani je Wr. Sportklub že gostoval v lanski sezoni. Porazil je takrat našo Ilirijo po vzorni, stilno dovršeni igri s 6 : 0. — Iz krogov šahlstov. Slovenec prof. dr. MIlan Vidmar Iz Ljubljane je postal kot drugi najboljši šahist sveta, kandidat za svetovno mojstrstvo. Berlinska >Deuische Schachzeitung« prinaša v 6. štev i' ki dr. Vidmarjevo sliko in biografijo. Iz te posnemamo: Dr. Vidmar ima namen, napovedati svetovnemu mojstru Capablanu boj za svetovno mojstrstvo; njegovi dosedanji uspehi ga brez dvoma usposobljajo za tako borbo. Sicer pa spada Vidmar k redkim šahovskim veličinam sedanjosti In pieteklostl, ki so si priborile svetovno ime ne samo na polju šaha, nego tudi v svojem prvotnem poklicu. Njegove števiine lLborne knjige tehničnega značaja se že leta J915 vzbudile v strokovnih krogih za Vidmarja toliko zanimanje, da je bil poklican na tehnično visoko šolo v Braunschweigu. Toda Vidmar se je rajši habilitiral na Dunaju. Po svetovni vojni je prevzel v Ljubljani vodstvo zelo važne strojne tovarne ter je bil (rmlti »q to imenovan za rednega nrofesorjE elektrotehnike. Njegovo obširno delo »Die Transformatoren« je Izšlo predkratkim v Berlinu ter se smatra med avtoritetami za eno najboljših del tehnične literature. Prof. Vidmar se namerava tekom poletja udeležiti mednarodnega šahovskega turnirja ako se skliče, — Hoteli Sv. Janez ob Bohinjskem jezera je, kakor znano preeel v zakup Osrednjega odbora 8. P. D. Obratovanje tega hotela, ki je državna last, so mora vršiti po drugačnih načelih, kot pri drugih planinskih postojankah. Hotel je v prvi vrsti namenjen za daljše bivanje leto'viSčarjem, ki se žele odpo-čiti od celoletnega dela in si okrepiti razdražene živce v krepkem planinskem zraku ob našem najlepšem jezeru. Hotel ima glavno poslopje in depen-danco s skupaj 41 sobami, ki so elegantno opremljene in imajo po eno ali več postelj, eno manjšo in eno večjo obednico, glasbeno sobo s klavirjem, kavarno, konverzacijski salon ter kopalnico za gorke in mrzle kopeli, temnico za fotografa. Poleg hotelskega poslopja je novo urejen poštni urad z brzojavom in interurb. telefonom. Na razpolago so garaže za automobile. Za hlevom je velik park s tenis prostorom. Ob jezeru je idealno urejeno kopališče s kabinami, ločenimi za molke in ženske, nadalje čolnarna za Čolne, ki so namenjeni gostom za vožnjo po jezeru. V lastnem ribnjaku se hranijo postrvi in druge plemenite ribe za hotelsko uporabo. Gostom se nudi prvovrstna in obilna hrana po ceni, ki odgovarjajo cenam prvovrstnih ljubljanskih hotelov. Točijo se prvovrstna domača vina iz sodov ali v boteljkah. Lovci dobe dovoljenje za lov na divje koze in drugo divjačino, ribiči pa lovske karte za lov postrvi in drugih rib ob pritoku in odtoku jezera. Glede na ugodnosti, ki jih imajo gostje v vsakem oziru, in glede na težavno aprovizačne razmere zahtevane cene za hrano in oskrbo niso previsoke. Zveza z železniško postajo Bistrica-Bohinjsko jezero je čim najugodnejša. Pri vsakem vlaku posredujejo odvoz in dovoz postrešče-ki, pri zjutranjem in popoldanskem vlaku pa tudi redni omnihus. Jutranji in večerni vlak ima iz Ljubljane in na postajo Bistrica - Bohinjsko jezero in nazaj direktne vagone. SPD. stori vselej in povsod vse, kar je le mogoče, da zadovolji svoje člane in drugo občinstvo, prosi jih pa, naj se ozirajo na apro-vizačne in druge težkočo ter na občo draginjo in podpira društvo v stremljenju omogočiti obisk najlepših delov naše domovine najširšim slojem, vsakemu po njegovih razmerah. Odbor S. P. D. si prizadeva, da gostom hotela Sv. Janeza ustreže v vsakem oziru v polni meri in •hrani obratovanje na višini, ki se zahteva od prvovrstnih alpskih letovišč. Razven hotela Sv. Janeza je na razpolago v prvi vrsti turistom-lzletnikom tudi društveni h o t el Zlatorog na zahodnem koncu Bohinjskega jezera, ki je istotako izborno oskrbovan. Soholstuo. Ljubljanska sokolska župa priredi dne 7. avgusta 1921 zlet na Vrhniko. Spored javne telovadbe je zelo zanimiv. Po telovadbi vrtna veselica. Pri telovadbi in pri veselici sodeluje pol-noštcvilna godba dravsko divizije. Vlaki vozijo iz Ljubljane na Vrhniko ob 7.20, ob 13.18 in ob 19.20, iz Vrhniko v Ljubljano pa ob 16.45, ob 20.40, posebni vlak pa ob 23.20. Ker je rudi za jed in dobro pijačo preskrbljeno, torej 7. avgusta na Vrhniko! Vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 13.18 in posebni vlak iz Vrhnike, vstajata tudi na Viču pri vlakojavilnici št. 10-a. Ribniški Sokol vabi vse Sokole in prijatelje Sokolstva na prireditev dne 7. avgusta ob priliki 151etnice društvenega obstoja. Sodeluje polnoštevilna godba jugosl o venskih železničarjev iz Ljubljane. Posebni vlak proti Ljubljani odhaja ob 21. iz Ribnice. Kdor hoče zasigurano kosilo, naj javi na odbor. Zdravo! — Društvo za zgradbo doma Sokolu Moste pri LJubljani vabi vse odbornike na silno važno in nuino izredno se.;o, ki se vrši v brivnici br. Novaka dne 9. t. m, ob pol 20. Dolžnost odbornikov je, da se radi nujnosti in važnosti te seie polnoštevilno udeleže. — Poživljam vse brate In sestre, ki so prejeli v razprodajo bloke v korist zgradbi doma. da se z preostalimi jim bloki zanesljivo tekom rega tedna zglase pri blagajniku br. Virantu. da se ugotovi množina razprodanih listkov. Zadev je nujna, ker se vrši v kratkem občni zbor društva. Bojan Novak, I. podpredsednik. — Sokolskemu društvu v Šiški so došli od 1. januarja do 30. junija t 1. sledeči darovi: Darovali so bratje in sestre: Boltauzer 2. K 8, Stepič-Boltauzer-Frank K 40, Breceljnlkova K 135, Boltauzer 2. K 20, Petrič M. K 44.60, Minkuš K 80, Valas A. K 12, Sindikat ljubljanskih bank K 1500. Minkuš K 20. Stepič Fr. K 400. Gržina K 400; nabrali so bratje in sestre: Frank K 40, Jeslh J. K 70, Lampič C. K 50, telovadci K 175. Šuštar K 32, Članice K 700, Petrič R. K 85, članice K 142.60, telovadci K 128.40, Lampič C K 100, Stepič P. K 50, Lampič C. K 39; na nabiralne pole so nabrali bratje in sestre: Udovč A. K 43, Jermolj J. K 410, Faiout J. K 24. Je-bačin Ivan K 30, Svetlin J. K 210, Kumar R. K 79, Zakotnik I. K 100, Dolhar Al. K 60, Lampič C. K 113, Boltauzer 2. K 235, Prestor J. K 32, Koprivec M. K 244, Tušar A. K 55, Puppis Z. K 5, Ložar M. K 36, Ce-gnar A. K 12U, Kresal M. K 19, Cegnar J. K 5, Lukežič A. K 28, Mihelak M. K 100, Kozjek A. K 150, Brodnik J. K 20, Bavčar R. K 190. Jebačin M. K 92, Herbst P. K 241, Bar D. K 70. Gogala F. K 295, Perko M. K 720, Petrič R. K 205. Šuštar F. K 240, Saje Al. K 200, Dominko B. K 20, Puppis A. K 130, Kovač M. K 180, BajželJ G. K 2420, Kovic J. K 16, Bavčar R. K 293.60, Haderbolec I. K 20, Baltauzer N. K 48, Jermol J. K 128, Bar D. K 42, Engelman-Bonač K 100, Belin F. K 260, Pušar M. K 70, Tavčar A. K 900, Venier O. K 285, Mal-zaj J. K 60, VIzJak Sr. K 20, Jelene A. K 181, Kresal M. K 30, Kogovšek M. M. 182. Tome J. K 20, Mohar R. K 12, Koprivec M. K 20, Vučnik VI. K 134, Venier O. K 68, Jeslh St K 44, Stepič P. K 160, — Vsem darovalcem In nabiralcem iskrena hvala! Zdravo I Odbor. Društvene oesti. — Klub »Soča«, podružnica Boh. Bistrica priredi dne 14. avgusta 1921 v gaju »Danica« v Boh. Bistrici »Primorski dan« Člani In prijatelji društva se vabijo, da se v obilnem številu ude'efe te prve prireditve. Klub »Soča«, podružnica Boh. Bistrica. — Prostovoljno gasilno društvo v Krškem slavi v nedeljo dno 14. avgusta t L svojo oOletnico, — Velika planinska slavnost 7. avgusta v Rušah bo prava pohorsko narodna veselica, pri kat-ri tudi nastopi pohorski narodni pesnik Juri Vodov-nik. 7. avgusta vse v Ruše! — Ženska podružnica družbe sv. Čiri. la in Metoda v Mariboru je priredila j družbi v korist cvetlični dan in veselico, j Izvanredni požrtvovalnosti rodoljubnih dam, na čelu jim ge. predsednice Milke Pirnatove, se je posrečilo nabrati znaten znesek 6100 K. Pri tej priliki moramo omeniti, narodno zavest koroških Slovencev, ki so poslali Iz svojega tužnega Ko-rotana lepo cvetje za to prireditev. Naj bi bilo to cvetje znak skorajšnjega ujedinjenja z našo skupno materjo Slovenijo. Iskrena hvala bodi izrečena vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu. Kultora. — Vasic Draglša: Dva meseca v jugoslovenskem Sibiru. Izdavačka knjižara Geze Kosca. Beograd, St. 66. Ju^oslovenska Sibirija je naše ozemlje ob albanski meji. Vasic popisuje strašno življenje naših vojakov in častnikov v divjih kraiih brez stanovanj, brez vsake najmanjše udobnosti: tam so naše čete raznim epidemijam izpostavljene, a brez zdravnikov in zdravil, izročene smrti, likratu pa so noč in dan napadane po zavrat-nili albanskih kačakih, besnih roparskih tolpah. Ta knjižica je ostra obtožnica, naperjena proti vojnemu ministrstvu in protežirancem v Hco^raJu. Vasic ima sila ostro in zelo seretno pero. Ker je kot častnik doživel med svetovno vojno vso srbsko trasrediio, si sme tako kritiko dovoliti. Zdi st. da imajo izvestni častniški kroži prednra-vice, proti katerim Vasij rezko protestira. Naši parlamentarci bi morali v to barje poseči energično in brezobzirno! — »Pravni Vestni'*«, list za pravoslov-le in pravosodje izhaja enkrat na mesec Naročnina za č'ane »Pravnika* za celo leto 24 lir, za pol leta 12 lir; za nečlane za celo leto 36 lir, za pol leta IS lir; v Jugoslaviji znaša naročnina 36 dinarjev na leto. — Izdaja podružnica društva *>PrjvTEdinost« v Trstu. Št. 5. ima sledečo vsebino: Dr. M Turna: Prispevki k slovenski sodni terminologiji. Dr. France Ooršič (Ljubljana): Greh po polu. Občni zbor odvetui.-ke zbornice v Trstu. Josip Jurca: Odkod je slovensko in hrvatsko ime? Male vesti. Drobtin?. — Priporočamo našim pravnikom, di si ra-roče ta strokovni list, ki je prav spretno urejevan. — Dolane pri Borovljah. Okr. glavar Rainer pride vsako sredo iz Celovca v Borovlje, menda z na* menom, da s svojo uradno avtori* teto in s primernimi kaznimi dela red in mir, v resnici pa on naibolj širi nered in nemir in pospešuje dejanske napade na mirne Sloven* ce s tem, da pretepaških nemšku-tarjev nikoli ne kaznuje, kakor bi zaslužili. Zato pa tudi napadov na Slovence noče biti ne konca in kraja, in anarhija raste Še vedno. Slovenci pa, od nemškutarjev za* sramovani in napadani, sploh ne upajo se podivjane nemškutarske razgrajače pristojni oblasti nazna* niti, ker te postopajo popolnoma pristransko, vrh te£a pa se z ovad= bo izpostavljajo še večjim nevar* nostim. Dne 17. junija popoldne, torej pri belem dnevu, je znani »hajmatrajc« Franc Oraže, doma na Doleh, napadel brez najmanjše^ ga vzroka, edino zaradi narodnega sovraštva, Slovenka Marijo Moser na cesti sredi vasi blizu studenca. Ta fini kavalir je žensko prav po zverinsko oklofutal, potem pa jo je začel zasramovati in psovati na najnesramnejši način s psovkami: »Tri prokleta . Kranjka, ti svinjska čužinja, ali se še vedno nisi spravi* la črez Ljubelj?« Žena je nato za* čela teči proti domu, surovež pa, ne dovolj, da jo je bil že oklofutal in naigrše opsoval, šel za njo, da jo še enkrat zagrabi in pretepe. Ker je bila dovolj hitra, se ji je posrečilo, da je surovežu utekla in se zaprla v svoje stanovanje. — Dne 25. ju* ni j a je »Hajmatrajc« Albin Anto* nič Slovenko Marijo Šašl pred nje* no hišo napadel, jo klofutal, pso* val in zasramoval na naigrši način ter jo pobil dvakrat na tla, tako da je reva še drugi dan imela vidne znake zadobljenih udarcev po obrazu. Dični pristaš »Heimats* diensta« ji je očital tudi, da je volila s Kranjci ter rabil besede, ka* terih sploh ne moremo zapisati, in to spričo trinajstletne njene hčer* ke. Rekel je tudi, da je on več kot ona, ker je — Vertrauensmann (meda nemškutarski) in da on že ve, kaj sme in kaj ne. — Take sa* dove rodi neverjetno lahkomišlje* no zadržanje poklicanih oblasti in neprestano hujskanje nemškega časopisja proti Slovencem. Slo ven* ci onstran Karavank! Vi si ne mo« rete predstavljati, kako mi trpimo. Pri belem dnevu nas pobijajo ka* kor pse na cesti, in ni ga človeka, ki bi nam pomagal. Oblasti to vse mirno gledajo, in če že kaznujejo zločince, jih kaznujejo tako smeš* no, da jim s tem samo dajejo po* gum za nove napade, Pospeševanje zakonov na ])uniju. Prof. dr. Viktor Mataja na Dunaju začel veliko akcijo, da se ustanovi posredovalnica za sklepanje zakonov. Akciji so so pridružila razna društva, družabna in kulturna, ter razni o ilični znanstveniki in damo. Namen društva je prirejati zabave, na katerih naj bi so možitve ali /mitve željni kaudi-datje shajali v neprisiljenem obsevanju ter naj hi društvo svojim članom posredovalo najti prave zakonske tovariše, primerne po kulturi in imetku, po značaju in mišljenju. Posredovalo bi dopisovanje med ženskami in moškimi ter uboge paro tudi gm >tno podpiralo dotlej, da si ustanove eksistenco. Marsikdo ne utogne, ne zna, se boji, ženira itd. iskali ženo ali moža. Marsikdo bi se rad ženil, a nima zvez in ne moro v primerno žensko družbo. Najboljši ljudje morajo vesto ostati samski, ker nimajo priliko, da bi se seznanili z ženskami. Tako ostanejo preuinogokral najmarljivejši, nafpoštenejši in najres-nojši možje in ž nske .-iari samci ali stare samice lo zaradi nesrečnih razmer. Bojcčnost. srajiKvViji vost, nezaupljivost, nervoznost, pesimizem, zastrupljenost po čtivu in vzgledili so krivi« da se marsikdo ne oženi, dasi hrepeni po družici. Novo društvo hoče postopati ]>.-ihološko in zdrava veno, ekonomično in strogo individualno a z vsem tsktom. da po Tiomore mo-kim in ženskam do zakonske . Kako i-e poskus obnese, pokaže bodočnosti * Kemik jo fe rešil. V vicarsklh 11-Ptih ritamo: Neka prodajalka je imela na prodajni mizi ln kg surovega mar sla. Ko so je popoldne vrnila v med tem dobro zaprto trgovino. Je bila posoda z maslom — prazna. Krt* s<> so na nji našli sledovi saj in se je ugotovilo, da se je ob tem času v hiši nahajal dimnikar, so napravili pri njem hišno preiskavo. Našli so poleg male množine masla se 0 kg že raztopljenega masla. Dimnikarjeva žena ie tajila in se ;red sodiščem zagovarjala da je večjo množino masla =-i nabavila po malem, Sodišče je pozvalo kot izvedenca kemika, ki je ugotovil, da so pri dimnikarju najdeno mnslo res sestavlja i/ vej raslio-nih plasti — torej da maslo no izvira iz tatvine v prodajalni. * 12 gledalce v Londonu zaprtih. V Londonu so zaprli 12 gledališč, ostala pa preživljajo hudo gospodarsko krizo. GledMiški kritik A. Boughan piše v >Daily Xewsc, da je pravi vzrok gledaliških kriz ogromno ; »večanje stroškov. Občinstvo po večini ne obiskuje gledali-'"- ter se rajo zabava pri startnih prireditvah. Po mnenja imenovanega kritika je sport največji konkurent gledališču. * Japonska ustanova za nemško medicinsko znanost. Profesor I risova v Toki ju je izročil v imenu 500 japonskih zdravnikov, ki s^ dovršili svoj studii v Nemčiji, nemškemu poslaniku 490.000 m srk kot ustanovo za nom.-k<> medicinsko znanost na nemških univerz ah. * Obsojena vnukinja Franca Jožefa. Dunajsko kazensko sodiSČC ie obsodilo vnukinjo Franca Jožefa, kneslnjo EBzabeto VVindischgratz na globo 10.000 K ali 10 dni zapora, ker je imenovala zagovornika svojega moža s habsburškim častnim izrazom — prašič! ZANIMIVA OVADBA AVSTRIJSKI« OFICIRJEV. — Dunaj, 3. avgusta. Onranizaciia nekdanjih frontnih oficirjev je vložila pri vojaškem sodišču ovadbo proti bivšemu vojnemu ministru avstr. republike dr. D eu t se h u in politiku soc. dem. dr. Ovonu B a u e r i u. Ovadba navaja, da sta omenjena kot bivša avstrijska rezervna oficirja kršila službeno dolžnost. Oficirji jima t.čitaio, da sta neposredno povzročila razpad bivše avstrijske armade in tako polom Avstrije. Ovadba temelji na Bauericvl brošuri o »Revoluciji v Avstnii'. flarnsSna ubrana. — Za Jugoslovensko Matico so darovali: Admiral Koch, Zemun, 1000 K, podružnica J. M. Kranjska gora 2000 kron, podružnica J. M. Ptuj 5000 K, podružnica J. M. škof J a Loka 12.000 K, podružnica J. M. 8—t 105.354 K, Slov. Eskom. banka 10.000 K. Mestna blagajna Ljubljana 300 K, deska ljudska šola Kamnik K 283.40, šolsko vodstvo Pi« šece K 140.24, unuiništvo Ljubljansko Kreditne banke 1000 K. šolsko vodstvo Ivanci 130 K, Klavs Turnišče 216 K, Andrej Hrast, Jesenice, 122 K. Turk, Murska Sobota, 105 K, podružnica Trebnje 304 K, ljudska šola Kočevje K 82.45, šolsko vodstvo Spitalič 120 K, Zornič, Mežica, 100 K. dekliška ljudska šola St. Jurij 180 K. Mirko Vanda, Laporje, 240 K. Delniška tiskarna, Ljubljana, 2000 K, Posojilnica Radovljica 500 K, Tinja Jemec, Topolšica, 1504 K, dr. Švigelj iz poravnavo Turk-Bašin 250 K, uradništvo urada za zgradbo hudournikov 100 K. dr. Kuhar, Ljubljana. 100 K, Odlasek, Domžale, 500 K, podružnica Kladanj 2G0 K, podružnica Ormož 1252 K, podružnica Vojnik 1200 kron, Pevski krožek Sv. Lovrenc 140 kron. šolsko vodstvo Srednja Bistrica 160 K, dr. Fettich, Ljubljana, 1000 K, učenci TV. razreda Šole na Prulah 100 kron, Krnest Pecan 184 K. Iskrena hvala! Posnemaj te I Glavni urednik: Rasto Pustoslenišek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj, 6 stran .SLOVENSKI NAROD* dne 4. avgusta 1921. §tev. 17 > Deske 'arah m smreka) proda Prid Toma 0. MeOTOdt. 5313 Tnlje za strope Izdeluje in prodaja na debelo In drobno m2 po K 4-— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton. Ljubljana, Jeranova nI. 13, Trnovo. 26 Stanovanje podstrešno, dve sobi (v eni Železen Štedilnik) v leta 1919 na novo zidani nisi v Goricah nad Kranjem se z 1. oktobrom odda. Edvard Dolenc, Branj. 5312 Inteligentna gospodična popolnoma vešča nemščine, z dobrimi izpričevali vešča šivanja, išče se k deci od 8 — 12 let za trajno. Želi se eventualno znanje francoskega ali angleškega jezika. Pismene ponudbe na adreso: Beata Vinski Karlovac Železna otroška postelja se kupi. Naslov pove upr. SI. Nar. 5295 Odda se tako] lepa meftlovatia soba. Obenem se proda tudi dobro ohranjen gugalni stol. Kje, pove uprav. SI. Nar. 5302 te kapija oz. proti odškodnini hnflfflrififl k spevoigri ..Legionarji". UPOSOliljt), „Zapojmi ptičica". ..Ptička" in ,,Skoz vas". Ponudbe pod »Čitalnica', na upr. Slov. Naroda. 5299 Polvo raznih vrst dobite po konkurenčnih cenah edino le v novozaČeti trgovini s pohištvom Ivan Andlovioy Gosposvettka cesta Kolizej, pritličje vrata 38. 5296 II dobro ohranjen se 'proda. A. VortlC, Stari trg 26111. 5301 Parni stroj s stoječim kotlom 16 HP se proda. Več pove Matija Rozman, Stožice p. Jezica pri Ljubljani. 5297 Bančni ravnatelj išče dva elegantno mebltrani sobi na takoj- Plača postranska stvar. Ponudbe pod .Bančni ravnatelj 5303' na upravo Slov. Naroda. 53U3 5300 avgasfa j| 11 -12 ore dop. Klavirje utfaiu!« ia popravlja solidno in tat no ter gre tudi na deželo, Ffflte Pot le. LlgHJaia. Trafika r Pozor i V jeresia l Na obroke! Da udovoljimo mnogobrojno izraženoj želji naših mušterija, prodajemo naše poznate satove (ure) uz polakšicu kod plačanja krasne remontolr - satove (za gospoda) najbolje udešene, 23 sata iduče, sa garancijom od 2 godine, prodajemo uz bezprimjernu cijenu od samo 125 dinara po komad uz kaparu od 45 dinara i mjesečnu odplatu od 8 dinara. Priposlanje dotičnog sata usljedi odmah po primitku kapare preporučeno. Dotični naručitelj neka nam izvoli svoje zvanje priobčiti. Ako naručitelj želi cijelu kupovninu odmah podmiriti, dobije 5% popusta. Skladište satova Adolf Hith, Zagreb, Samostansha ul. br. 4. Zadruga hroat. oinogradara Zagreb, Baroševa cesta preporuća svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih vina i to stara i nova, bela, cviček (šiler) i črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev šalje. Molimo posiet našeg podrumca na Baroševoj cesti. Gospodična se sprejme k 3 deklicam. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Deklice/5309*. 5309 Posteljo pri družini išče gospod neoženjen, tudi zunaj mesta. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod „B 26/5308-. 530S s tO Suha bukova drva 3000 m3 na prodaj takoj franco postaja Podnart. Ponudbe s ceno na naslov; Ivan Magmiar, Krope Ocren-sko. Topilnica loja v Ljubljani, Poljanska cesta 87, kupue JK> primerni ceni surovi in topljeni oj v vsaki množini. 5287 PomoCnlM Zeiezninorji se sprejmejo za takoj! Prednost imajo k4 so zmožni srbohrvatskega jezika Ponudbe na .Ferrum' željezarska Industrija d. d. Sarajevo. 5289 Proda se mlstilni stroj na pogon ter čistilnica za Žito, oboje v dobrem stanju. Poizve se pri Josip Bergmanu v Ljubljanij Poljanska c. 87. 5286 Isće sa mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na poštni predal št. 53. 4805 Zahvala. Vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast našemu iskrenoljubljenemu očetu Franc Hartmanu izrekamo našo globokočutečo zahvalo. Zahvaljujemo se pa za časteče spremstvo g. načelniku A. Ludviku in vsem drugim gg. uslužbencem juž. žel., istotako pevskemu zboru „Ljubljanski Zvon" za v srce segajoče žalostinke, gasilnemu društvu Moste in vsem darovalcem vencev in cvetnih šopkov. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1921. 53,4 Zainfoča rodbina. Zahvala. Vsem, ki so nas povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega sina, brata, nečaka Anteja tolažili t naši neizmerni žalosti, ki so položili vence in cvetje na njegov prerani grob, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo gg. Mirko Avsecn, J. Demšar m!., M. Ferliču in L. Špendalu, ki so ob nesreči prihiteli požrtvovalno na pomoč. Obitelj Anton GloMnikovo. za m moderna, kompletna, skoraj nova, se proda. Vpraša se v Mariboru, Maistrova ulica 17, vrata 2. 5246 Spalna soba nova, svetla, kompletna, z marmorji, zrcalom, mizo in stoli, vse v Istem slogu, se radi preselitve ceno proda. Karlovška cesta St. 20. pritličje .desno. 5278 Sprejmem 5 mladih delavcev katere bi izučil v papirni stroki. Prednost imajo absolventi obrtne šole al oni, ki imajo obrtno izobrazbo. Karto nažna tovarna Bonač« Čopova c. 16" BB —— Spedlcljska firma Ludovik Ševar, vd. na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinionje. 2535 Hiša krasna stavba, z velikim vrtom, primerna za hotel, blizu glav. kolodvora v Mariboru, se preda. Cenj. ronudbe na: A. Vertn!!sT Sodna nI. 17. 4915 Sprejme se noterski substitut Plača po dogovoru. Nastop takoi. JOŽEF ROHRMAN. notar, Kostanjevica. 5258 Pozor, trgovci s hlobuhi! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe velourne klobuke. Franjo Cerar, tovarnar v Stobn, posla Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna Stalno primerno stanovanje brez kuhinje aH s souporabo v centru-mu ali na periferiji Ljubljane išče mala rodbina za takoj. — Cena postran ska stvar. — Cenj. ronudbe na inž Mlljntin, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11 Primorec mladenič, star 21 let, se želi učiti za trgovskega pomočnika na deželi aH v mestu. Zmožen pisanja s pisalnim strojem in ameriškega knjigovodstva. Ponudbe z navedbo učnih pogojev na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 5276 Kupi se 10 stolov, miza za jedilnico, Žimnica, 2 šivani odeji, zastori, umivalniki in posteljno perilo, ako tudi že nekoliko rabljeno. Naslov pove uprav. Slov. Nar 5245 Krompirjeva škroba« moka. pšenični puder, koruzni puder. Škrob v zabojih po 31 i« 30 kilogramov, kristalni Škrob v omotih po 3'/2 kg., dtkxtria, pŠooKno lepilo za čevljarje tor Škrob za napravljeni! lepiva (Maistri). nudi FILIP MATEB, Zagreb, Omn. dolldeva »lica 5. Telefon 18—31. Hotel LocKner (srod) v Črnomlju, s staro dobro gostilno* kavarno, tvornico sodavode, žganjeku-ho, zalogo piva i. t. d. z vsem inventarjem in zraven spadajoČimi velikimi hlevi, kleti, skladiSČI 80 proda. Na predaj so tudi h gradu spadajoča zemljišča, njive, travniki, gozdovi in gospodarska poslopja. Vprašanje na Lack-nerjeve dediče v Črnomlju. Vspe3no posredovanje se honorira. 5232 Učenec za trg. me5. blaga iz dobre hiše z boljšo šolsko izobrazbo se takoj sprejme. Tudi taki brez staršev — do-bijvo vso preskrbo! — Ponudbe na uprav. Slov, Naroda pod .Učenec 316/ 5274'. Korespondent železninske stroke se sprejme takoj. Znanje srbohrvatskega in nemškega jezika je pogoj. Samo dobro izurjeni železninske stroke naj pošljejo svoje ponudbe na .Ferrum" željezarska industrija d. d. Sarajevo. 5290 Izvoššeka išče trgovski potnik brez p tljage za meseca september ln oktober za Sp. štajersko. Zahteva se pokrit voz z dvema konjema. Pcnudbepod .IzvoŠček* poštnokzeče Ljubljana. 5293 Kopališče v hotelu 99 SLON je od danes nadalje zopet vsaki dan od a zjutraj do 5 oziroma 6 popoldne izven ponedeljka in nedelje popoldan odprto. 5305 G. F. Jnrasek ogiJieva'-r. ilamiri!! v L'ublani W.!!ora 12. Izvršujem uglaSevanJa ter popravila rja-sovirjev in harmonijev speci.e.no strokoT-no, točno in ceno. Velika izbira otročjih vozič kov, Bvokcles in Svaliti' SilOJtV ijaiia, Stari trg fitov. £ S?rcjme se \ polno popravo za BO I:ranje z ognjem In ponikianje dvok lesa otro?k> vozlCki, -Mvalni in n stroj«. Mehanična delavnica, Ka: loviUa CSSta 4. surovega olja z% sact-: proda'o Eč&nlnho tovarne železao, kljačarffčzrsfca In fcoir.? ske robo »TITAN" d. d. Kamnik. andl lastni proizvod pAmsastneg" trapiste?sitega, gro7erslsega sira pc nsgniž 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod iz Rogaike RUtii iz Grobelncga v Ljubljano 1457, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 1701. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne« Za inseratni del odgovoren V aieutiii Kopitar. 13 NU