PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. majq, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KžlMr* Cena 600 lir - Leto XLI. št. 130 (12.162)	Trst, sreda, 19. junija 1‘
o. -š vo p
o- x > o o c 2
O r-i !i!
- o i!l * ? c 5 p
s
s
i-i
h
I
L-
r-i
Z
rH
S
5
ie)
I
I
o-
7>
0^
O
Včeraj pomembni srečanji Craxija s tajnikoma KD in KPI
Trenutno najtrdnejši kandidat za Kvirinal demokristjan Cossiga
RIM — Včerajšnji bi znal biti zelo pomemben dan, seveda za Kvirinal. Bil je dan sestankov na vrhu, zlasti za ministrskega predsednika Bettina Craxija, ki je sicer nastopal v svojstvu tajnika sodalistične stranke. Craxi se je srečal s tajniki KD De Mito, PLI Zanone-jem in PSDI Longom, pozno dopoldne pa s tajnikom KPI Natto: zadnji sestanek ni bil predviden in je zato izpadel toliko bolj pomenljiv. Mimo vsebine posameznih srečanj se zdi, da prihaja do izraza precej razširjeno soglasje o kandidatu »vseh«, oziroma o človeku, ki naj predstavlja ves ustavni lok. Zato je včeraj skočilo na vrh razpredelnice, pa čeprav začasne, ime predsednika senata Francesca Cossige.
Ko je Natta odprl sestanek parlamentarnih skupin KPI je vsekakor razložil, da ostaja za sedaj partija na svojem stališču: njen najpriljubljenejši kandidat ostaja Pertini, na vsak način se KPI zavzema za neodvisnega človeka, ki lahko jamči narodno enotnost in splošne interese države. Toda tajniku KPI sta ušla z jezika pomembna pojma: prvič, da z njegovega srečanja s Craxi-jem izhaja nova volja predsednika vlade, da se pogaja tudi z opozicijo, mimo sheme o »kandidatu petstrankar-ske koalicije«, in drugič, da je v tej klimi vsem dovoljno predlagati svoje kandidate. Torej ob pravem času bo tudi KPI predložila svoja imena.
Ko je dirka za Kvirinal tik pred startom torej kaže, da se je pojavilo nekaj novega. Vse politične sile, vsaj za sedaj, izjavljajo, da imajo rajši človeka vseh kot človeka posamezne stranke. Zato in v tem okviru, je Francesco Cossiga favorit: ker je demokristjan, osebno znan kot poštenjak, pri katerem bi v KD ne prišlo
do razdorov, ker je sprejemljiv za Craxija, dasi ni strogo vezan na petstrankarsko koalicijo, ker je sprejemljiv za KPI, čeprav ni človek »zgodovinskega kompromisa«. Če bi se torej volitve za predsednika republike začele takoj, bi bil Cossiga lahko izvoljen že pri prvem glasovanju. Ni pa mogoče izključiti, da gre tudi v tem primeru za taktične poteze, za alibije o 'enotnosti, ki si jih vsak priskrbi, da bi mogel potem opravičiti naslednje razbijaške poteze v običajni klimi pretepa, ki označuje volitve za Kvirinal.
Včerajšnji dan je pa vsekakor nakazal drugačen potek. Zlasti pomembni sta bili srečanji na vrhu med predsednikom vlade in De Mito ter Natto. Kar zadeva sestanek s tajnikom KD je šlo, po sicer neuradnih vesteh in namigih, za zelo zaupno, a tudi zelo koristno srečanje. Craxi in De Mita naj bi se bila dogovorila, da bo šel na Kvirinal človek KD, čemur socialisti ne ugovarjajo. De Mita naj bi bil predložil tri imena:	Fanfanija, Cossigo in Forlanija.
Craxi mu. je baje odgovoril, da se bo javno opredelil samo tedaj, ko bo KD predložila samo enega kandidata.
Kar zadeva drugo srečanje na vrhu, Craxija z Natto, so ostali vsi skrajno zapeti, toda izredno pomembno je že zaradi tega, ker se tajnika KPI in PSI dolgo nista srečala. Sklical ga je predsednik vlade, ki ga v tem trenutku zanima, po volilnih sporih in referendumu, večja odprtost komunistov do njegove vloge ministrskeg.1, predsednika. Tudi v tem primeru se še lahko vse sprevrže. Toda danes se lahko reče, da so socialisti in komunisti, s Kvirinalom na obzorju, sklenili vsaj premirje.	R. G.
Talci letala TWA še vednc	§
Nadaljuje sc med šiiti in ZDA
BEJRUT — Vznemirjenost in napetost zaradi ugrabitve potniškega letala ameriške družbe TWÀ se nista polegli. Še več, kljub spravljivi gesti voditelja Amala in libanonskega pravosodnega ministra Berija, ki je včeraj izpustil tri talce, se odnosi na relaciji Washington - Bejrut nevarno zaostrujejo.
Reaganova administracija se je znašla v hudi zagati. Ameriško javno mnenje je ogorčeno, da lahko peščica teroristov ustrahuje in izsiljuje največjo velesilo svete. Pred hišami ugrabljencev so se pojavili rumeni trakovi, podobni onim iz časov dramatične zasedbe ameriškega veleposlaništva v Teheranu. V Ameriki pa se vsi zavedajo svoje nemoči, dokler so' talci v rokah borcev Amala. Vsi pa se strinjajo, da morajo ZDA drastično ukrepati, ko bodo dosegle izpustitev talcev.
Kako bodo ukrepali, ni še povsem jasno. Ob robu libanonskih ozemeljskih voda se nahaja ameriška jedrska letalonosilka Nimitz v spremstvu drugih bojnih in izkrcevalnih ladij, ki imajo na krovu baje 2 tisoč mornariških strelcev. Reagan je imel ponoči tiskovno konferenco, a zaradi časovnih razlik, ni znana vsebina njegovega posega. Vsekakor pa je iz včerajšnjih izjav raznih funkcionar-
jev Reaganove administracije razvidno, da bo Washington še počakal, odgovornost za ves zaplet pa vali na libanonskega pravosodnega ministra Berija.
Beri pa je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil tri osvobojene talce: grškega pop popevkarja De-misa Roussosa, njegovo ameriško zaročenko Pamela Smith in nekega a-meriškega državljana grškega porekla.
Vodja Amala se je seveda potrudil, da bi zanikal vse obtožbe na svoj račun. Vztrajal je pri »pravični« zahtevi ugrabiteljev, trdil je, da Izrael zadržuje proti vsetm mednarodnim konvencijam več kot 700 šiitov, pozabil pa je, da nobena vojaška konvencija ne predvideva ugrabitve letal, saj je to le navaden zločin, ki spada v kazenski zakonik. Prav tako ni Beri pojasnil, kje je skupina ameriških talcev domnevnega judovskega porekla.
Medtem pa so ugrabitelji ponovno zahtevali, da hočejo izpustitev ne samo v Izraelu zaprtih šiitov, temveč tudi izpustitev šiitskih teroristov, ki so v španskih in kuvajtskih zaporih. Ob vsem tem Izrael ponavlja svojo razpoložljivost za izpustitev šiitov, a le pod pogojem, da bodo to ZDA u-radno zaprosile.
Včeraj slovesno odprli 37. mednarodni velesejem
Minister za trgovsko mornarico Gianuario Carta je včeraj v spremstvu predstavnikov oblasti in številnih gospodarstvenikov ter zastopnikov dr žav, ki sodelujejo na manifestaciji, slovesno odprl 37. mednarodni tržaški velesejem.	NA 4'
Razprava o kulturi v centralnem komiteju ZK Slovenije
Posegi Kmecla, Ribičiča, Partljiča Šetinca in predstavnikov narodnosti
LJUBLJANA — Razprava na zadnji seji CK ZK Slovenije, ki je bila posvečena kulturni politiki, je pokazala, da kultura še vedno ni pojem, ki bi prav vsem ljudem pomenil isto. Različna so tako razumevanja njene vloge v družbi, 'kot tudi videnja rešitev iz težkega materialnega položaja. Na govorniškem odru se je zvrstilo zelo veliko razpravljavcev in slišati je bilo mnenja, ki so povsem pritrjevala uvodnemu referatu Borisa Majerja, kot tudi takšna, ki so opozarjala na drugačne vidike kulturnega dogajanja.
Posebej odmevno diskusijo je imel slovenski minister za kulturo, sicer znani književnik dr. Matjaž Kmecl. Dotaknil se je med drugim tudi stalnega prerekanja o tem, ali je kultura poraba ali ne. »Seveda je, saj nobena produkcija ni brez porabe. O tem, denimo, včasih groteskno priča naše gospodarstvo, kjer je poraba tudi večja od produkcije. Naj trdimo to ali ono, kultura enostavno je, ne uteče ji niti najbolj zadrt in varčen tehnokrat, če hoče ali noče. Predstavlja tisto območje našega življenja, s katerim smo najintimneje povezani.« Ob tem je zato iluzija misel, da je mogoče odpravljati težave zgolj z nizkimi dohodki v družbenih dejavnostih, meni Kmecl. Varčevati pa je treba, ali, bolje rečeno, razumno gospodariti s kulturnimi zmogljivostmi, v kar Slovence sili fizična majhnost, katere posledica je tudi majhnost kulturnega trga. Poleg mnogosrediščnega in enotnega kul-
turnega prostora potrebujemo sredotežno, združevalno jedro, kakršen je Cankarjev dom. Kajti vse kulturne moči niso enako pomembne, vse vrhunsko je treba nekje združevati.
Tudi Mitja Ribičič je, sicer z drugega vidika, omenil Cankarjev dom. O tej največji (in najdražji) slovenski kulturni instituciji je zadnje čase veliko govora, zlasti zaradi velikih denarnih, predvsem deviznih težav. Denarne težave pa po Ribičičevem mnenju še ne pomenijo neupravičenosti Cankarjevega doma. Črnoglede napovedi, da bo ta kulturni hram ostajal prazen, da bo prekinjal tradicijo slovenskega policentričnega razvoja, so se pokazale kot popolnoma neutemeljene. Letos bo Cankarjev dom predvidoma obiskalo 400 tisoč gledalcev iz vse Slovenije, to pa je že številka, ki bo trdno podkrepila predlog, naj bi se v Sloveniji dogovorili glede pokrivanja deviznih dolgov Cankarjevega doma. Da bi ga-torej kot je dejal Ribičič, osvobodili Damoklejevega meča, ki ves čas visi nad njim.
Tone Partljič, predsednik Društva pisateljev Slovenije, je potarnal zaradi vzdušja, ki ga ustvarjajo v govorih nekateri politiki in glasila, »kot da smo sredi vojne situacije in so povsod sovražniki«. Odločno je zavrnil obtožbe, češ da nekateri pisatelji hočejo razvrednotiti
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi žaljivih izjav do Slovencev v Meridianu
Profesorja de Col Tano zamenjali
Belunski profesor de Col Tana, ki »se mu gnusijo Slovenci s Krasa«, ni več član maturitetne komisije. Na zavodu za geometre v Trstu se je začela v ponedeljek matura brez njega, njegovo mesto pa je zasedel profesor fizike na zavodu za geometre v Rimu Luciano Fratta. Tako se je torej klavrno končalo bivanje v Trstu (na pragu »prelepe in nemarksistične Slovenije«) za človeka, ki je prav gotovo - bolj kot njegovi dijaki in bodoči geometri potreben zrelostnih izpitov iz srčne kulture.
Njegova neverjetna in skrajno žaljiva izjava je namreč spravila v slabo voljo tudi šolskega skrbnika v Trstu dr. De Roso, ki je nemudoma ukrepal. Včeraj smo izvedeli, da je že v petek, 14. junija, dan po gnusni izjavi prof. de Col Tane v tržaškem tedniku Meridianu, poskrbel za njegovo zamenjavo v maturitetni komisiji, bvo-
jo odločitev in »začudenje nad neumestno in nesprejemljivo izjavo« profesorja bo sporočil tudi ministrstvu.
Ob tem lahko le pohvalimo zgledno in hitro ravnanje tržaškega šolskega skrbnika, za belunskim projesorjem pa kljub temu ostaja madež, ki ga bo treba še odstraniti in za to so poleg šolskih poklicane tudi druge oblasti in sploh sirsa javnost. Naši narodnostni skupnosti pa ta pnmer nalaga še dodatno vprašanje Kako je namreč mogoče, da m razen našega dnevnika, devinsko -nabrežmskega župana Fonde in deželnih svetovalcev KPI Iskre in Bratine ki sta včeraj vložila o tej zadevi pismeno vprašanje v deželnem svetu, nihče drug (kar je nam znano) javno reagiral na nezaslišno izjavo v Meridianu? Kaj o tem mislijo solniki, kaj mislijo kulturne in druge organizacije, ustanove, stranke?
V petek v Ljubljani otvoritev mednarodnega grafičnega bienala
LJUBLJANA — V ljubljanski Modemi galeriji se je včeraj sestala mednarodna žirija za šestnajsti Mednarodni grafični bienale, ki ga bodo odprli v petek, 21. junija, ob 20. uri. Žirijo vodi znani umetnostni zgodovinar iz Rima Giulio Carlo Argan, v njej pa so še Jorge Glusberg iz Buenos Airesa, Tamom Miki iz Japonske, Pierre Restany iz Pariza, Ryszard Stanislawski iz Lodza in Zoran Kržišnik iz Ljubljane. Poleg glavne razstave bodo v likovnem razstavišču Riharda Jakopiča odprli osebne razstave nagrajencev prejšnjega bienala,
v Cankarjevem domu razstavo Joanu Miroju v čast, v Mali galeriji pa razstavo grafik ameriškega umetnika Jasperja Johnsa. V likovni galeriji Janez Repanšek v Rudniku blizu Kamnika pa bo razstava izbranih del slovenskih slikarjev iz zbirke Modeme galerije. Letos poteka trideset let, odkar je bil mednarodni grafični bienale prvič na ogled v ljubljanski Modemi galeriji. Od tedaj se je na prireditvi predstavilo že nad 6000 umetnikov z vsega sveta. Leitos bo razstavljalo 536 umetnikov iz 55 držav okrog 1300 grafičnih listov.
• V.V.V.V.V.V.V.'
( Danes posebna priloga ob 37. Tržaškem mednarodnem velesejmu |
Položaj državne industrije se postopno izboljšuje
Predsednik Prodi o razvoju IRI in samo obrobno o prodaji SME
RIM — Poslovni obračun koncerna IRI bi moral letos biti precej boljši kot lani, tako naj bi izguba znašala 1.552 milijard lir proti 2.674 milijardam leta 1984 (bančni sektor ni vštet). Zgubo v letošnjem obračunu gre pripisati tečajnim razlikam pri odplačevanju dolgov in slabemu tren-
du na železarsko-jeklarskem področju, brez česar bi bilanca bila blizu ravnovesja. To je povedal predsednik IRI Romano Prodi, ki je včeraj v navzočnosti ministra za državne soudeležbe Daride in podtajnika Giacomettija predstavil vodilnim zastopnikom podjetij pod koncernovim nadzorstvom poročilo o »razvoju in perspektivah skupine«.
Prodi je pojasnil, da bi morala letošnja vrednost proizvodnje v obratih IRI doseči 53.137 milijard lir proti 46.885 milijardam v letu 1984. Zaposlenost: lani je znašala 505.351 delovnih moči proti 529.893 v 1. 1983, letos naj bi upadla na 490.482, leta 1986 na 486.600 in leta 1987 na samih 482.600 enot. V obdobju 1980-84 se je organik skrčil za 9,2 odst., a odstotek primerov odsotnosti z dela je zdrknil s 14,1 leta 1982 na 10 lani. Učinek cene dela na vrednost proizvodnje je prešel od 33 od sto leta 1979 do 29 od sto lani, ko je IRI investiral 24.000 milijard lir. V obdobju 1983-84 je koncem oddal večje število obratov, s čimer se je vir
dohodkov zmanjšal za 1.447 milijard lir.
Med strateške smernice IRI je Prodi uvrstil inovacije (potrebne za zajezitev mednarodne konkurence), internacionalizacijo (v smislu nabavljanja novih tehnologij z mednarodnimi sporazumi) in pozornost človeškemu kapitalu. Te smernice pa bodo obrodile le, je dejal Prodi, če bomo laže prišli do svežih kapitalov, če bomoi z državo in privatniki oblikovali učinkovito strategijo nastopanja na tujih trgih in če bomo prišli'do ustaljenega sistema tarif, ki bi olajšal programiranje investicij na storitvenem področju. Prodi je najavil načrt IRI-CNR za uskladitev raziskovalnih dejavnosti.
Predsednik koncerna državnih industrijskih podjetij je samo ob robu omenil afero okrog prodaje družbe SME, ki vključuje javno prehransko industrijo zasebnikom, pri čemer je očital vladi nepravilno oviranje kupčije, prisotni minister Darida pa je le v zadregi odgovoril, da je Prodi vreden vsega zaupanja.
Lucchini kmalu pred sodiščem
MILAN — Predsednik Confindu-strie Luigi Lucchini, njegov sin Giuseppe in drugih osem industrijcev bodo že v prvih dneh prihodnjega tedna obrazložili svoj položaj v zvezi s preiskavo o domnevnih valutnih prekrških. Prihodnji teden bo namreč ponovno v Milanu namestnik držav nega pravdnika Pier Luigi Dell’Osso, ki je predvčerajšnjim ukazal preiskave v stanovanjih, poletnih rezidencah in v sefih skupine italijanskih industrijcev.
Lucchini in ostali so do sedaj zanikali svojo odgovornost. Iz bornih vesti pa je razvidno, da je bil postopek še kar osnovan. Vprašljiva je le osebna odgovornost, saj valutne trans-lakcije potekajo običajno med družbami in ne med osebami. V sedanjem primeru so vpletene tuje filialke in zadružne enote bivšega Calvijevega Ambrosiana.
Agca priznal, da ni vedno resnicoljuben
RIM — Pot do resnice je dolga in naporna, toda sodniki na procesu o atentatu na Janeza Pavla II. so jo odločeni prehoditi do konca. Tako je večkrat poudaril predsednik sodišča Severino Santiapichi na včerajšnji obravnavi v Foru Italicu v Rimu, očitno vznemirjen zaradi protislovnega nastopanja Mehmeta Alija Agcaja, katerega pričevanje bi moralo biti odločilnega pomena za podkrepitev »bolgarske sledi«. Sicer pa se vsega tega dob,ro zaveda sam turški terorist, ki je včeraj nekajkrat priznal, da je »v preteklosti povedal dosti resnic, a tudi kako izmišljotino«.
Prvič je tako priznal, ko mu je sodnik dal komentirati povečave slik, ki so bile posnete med atentatom na Trgu sv. Petra. O eni izmed njih je Agca v preteklosti dejal, da na njej prepoznava Bolgara Todora Ajvazova, včeraj pa je povedal, da v resnici gre za njegovega rojaka Orala Čelika. Na vprašanje, zakaj se je v preteklosti lagal, je turški terorist odgovoril, ker da ni hotel škodovati prijatelju.
Podobno se je opravičeval, ko je v nasprotju s svojimi prejšnjimi izjavami »razkril«, da mu je Omer Bagci (tudi on sedi na zatožni klopi, ker je iz Švice prinesel pištolo za atentat) februarja 1981 izročil 1.500 švicarskih frankov. Na včerajšnji obravnavi je bil nadalje govor o načrtu za beg po atentatu, ki naj bi ga pripravili Bolgari.
Ob vstopu novih članic v EGS
Španija in Portugalska med najrevnejšimi
V prejšnjih dneh so vsi dnevniki obširno poročali o vstopu Španije in Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost. Zato ne bo napak, če nekoliko analiziramo nekatere indekse, ki zadevajo gospodarstvo teh dveh držav, in jih primerjamo z indeksi ostalih držav članic.
Če na primer vzamemo bruto notranji dohodek, izražen v ECU (evropski denarni enoti, vredni približno 1.450 lir), lahko ugotovimo, da je imel španski državljan leta 1984 poprečno 5.370 ekujev dohodka, portugalski državljan pa 2.647. V tem oziru je torej Portugalska najrevnejša država dvanajsterice, medtem ko je za Španijo, poleg Portugalske, samo Grčija (4.178 ekujev). Ostale države imajo te dohodke: Irska 6.253, Italija 7.787, Velika- Britanija 9.540, Belgija 10 tisoč 39, Nizozemska 10.890, Luksemburg 11.154, Francija 11.449, Zvezna republika Nemčija 12.723 in Danska 13.647 ekujev. Kot primerjavo lahko navedemo še podatka za ZDA in Japonsko: v prvi je bil notranji bruto dohodek za prebivalca leta 1984 19.475 ekujev, v drugi pa 12.088 ekujev.
Nekoliko bolje je na industrijskem področju: v obeh državah Pirenejskega polotoka je industrijska proizvodnja od leta 1980 do leta 1984 nekoliko narasla. Če vzamemo za osnovo podatek 100 za leto 1980, potem je bila industrijska proizvodnja v Španiji leta 1984 101,1, na Portugalskem pa 102,7; to pomeni, da je industrijska proizvodnja v teh dveh državah v zadnjem četrtletju narasla več kot na primer v Italiji (padec na 95,3) ali v Nemčiji (97,9), a manj kot na Danskem (116,2) ali v Luksemburgu (114,2). V ZDA je ta indeks od leta 1980 do leta 1984 narasel na 116,5, na Japonskem pa na 111,2. Naj dodamo še, da ima ta indeks le relativno važnost, saj nam pove le, če se je proizvodnja v neki državi povečala ali zmanjšala, nam pa ne pove, koliko znaša ta proizvodnja.
Zanimiv je tudi odstotek brezposelnih na skupnem številu aktivne-
ga prebivalstva. Tu je Španija na (sicer nezavidljivem) prvem mestu, saj je bilo leta 1984 kar 19,6 odst. za delo zmožnih Špancev brezposelnih. Portugalska je na šestem mestu (13 odst.); pred njo so namreč še Irska (16,7 odst.). Nizozemska (14,7 odst.), Belgija (14,5 odst.) in Italija (13,1 odst.). Kot zanimiv podatek naj navedemo, da je odstotek brezposelnih najnižji v Luksemburgu (1,7 odst.) in v Grčiji (1,9 odst.), kar je celo manj kot v ZDA 7,4 odst.) in Japonski (2,7 odst.).
Nič kaj rožnat ni za obe novi članici podatek o inflacijski stopnji: na Portugalskem je namreč ta leta 1984 dosegla kar 30,7 odst., kar je veliko več od 18,4 odst., ki jih je zabeležila Grčija, to je država EGS, kjer je bila doslej inflacija najhujša. V Španiji je bila lani inflacija 11,3-odstotna, torej višja kot v Italiji (10,7 odst.). Irski (8,4 odst.), Franciji (7,2 odst.), Luksemburgu (6,7 odst.), Belgiji (6,3 odst.). Danski (6,1 odst.). Veliki Britaniji (4,6 odst.). Nizozemski (3 odst.) in Zvezni republiki Nemčiji (2,6 odst.). Kot primerjavo naj navedemo še podatka za ZDA in Japonsko: v prvi državi je inflacija leta 1984 dosegla 3,2 odst., v drugi pa 2,6 odst.
Nazadnje poglejmo še trgovski saldo (razliko med izvozi in uvozi): v obeh državah je bil leta 1984 negativen, kar pomeni, da je uvoz presegal izvoz; v Španiji je saldo znašal —10.478, na Portugalskem pa —3.861 milijonov ekujev. V EGS je le Francija imela višji deficit (15.502 milijona ekujev), medtem ko je bil v ZDA še veliko višji, in sicer 64.602 milijona ekujev. Italija je lani imela deficit 8.495 milijonov ekujev, pozitivni saldo (torej presežek izvozov nad uvozi) pa so imele le Zvezna republika Nemčija (18.537), Grčija (5.835) in Nizozemska (4.506 milijonov ekujev). Izven EGS pa je visok pozitiven saldo imela leta 1984 Japonska (23.066 milijonov ekujev).
MARKO OBLAK
Tretje zasedanje o sodelovanju med EGS in Jugoslavijo
LUKSEMBURG — Včeraj se je začelo tretje zasedanje sveta za sodelovanje Evropske gospodarske skupnosti in Jugoslavije. Ob pričetku srečanja je imel uvodni referat jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, ki je predstavil najpomembnejše globalne ocene dosedanjega sodelovanja ter vizijo prihodnjih odnosov. Pozitivno je ocenil lanskoletne rezultate. Posebej je poudaril, da je prišlo do zmanjšanja jugoslovanskega trgovinskega primanjkljaja, sklenjen pa je bil tudi dodatni aranžma izven finančnega protokola. Dizdarevič je opozoril tudi, da je pomen tokratnega zasedanja prav v i-skanju poti za odpravljanje težav, ki ovirajo boljše sodelovanje. (dd)
Ob nadaljevanju neuspehov v najbolj deficitarni panogi SZ
Gorbačov pred težko nalogo sanacije kmetijstva
MOSKVA — Po ostrih kritikah, ki so jih v preteklih tednih izrekli v Kremlju na račun gospodarskih gibanj in tehnološke zaostalosti v državi, so vladni uslužbenci začeli boj za novo kmetijsko letino. Dosedanje priprave naj bi namreč pokazale, da tudi letos stvari ne potekajo tako, kot bj bilo treba, in da bo najbrž tudi tokrat žetev veliko manjša, kot je predvideno po petletnem planu.
Ponedeljkove vladne ugotovitve sicer nikogar tukaj niso posebej začudile, kajti kmetijske težave se vlečejo že nekaj zadnjih let, vendar pa so presenetili podatki, da so se razmere na tehničnem področju v primerjavi z lanskim letom še poslabšale, čeprav je najvišje sovjetsko vodstvo že pred tremi leti sprožilo ostro politično kampanjo, da je treba narediti vse za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Tako se je znova pokazalo predvsem to, da je obstoječi upravni sistem sila tog in da so najbrž povsem upravičeni strahovi nekaterih sovjetskih ekonomistov, da bo brez globljih posegov v sistem težko zagotoviti kriterije »nove ekonomske politike«, za katere se je v zadnjih dveh tednih zavzel novi partijski šef Mihail Gorbačov.
Če so namreč kaj odločno zahtevali tukaj v zadnjih treh letih, so bile to radikalne spremem-
be na kmetijskem področju, saj so se razmere tako katastrofalno poslabšale, da je postalo vprašanje povečanja kmetijske proizvodnje že stvar sovjetskega političnega ugleda. Toda zadnji podatki so na razočaranje vseh pokazali, da ostre partijske zahteve niso prinesle nobenih bistvenih rezultatov in da je kmetijska tehnika, od katere je baje največ odvisno, kako poteka spravilo kmetijskega pridelka, ostala tudi letos prav tako nepripravljena, kot je bila v preteklem obdobju. Do sedaj je namreč le 80 odstotkov vseh kombajnov (od 800 tisoč, kolikor jih je v deželi), na desettisoče pa je takih, ki še zmeraj čakajo na popravilo, čeprav naj bi v sovhozih in kolhozih dobro vedeli, da je zaradi kratkega poletja od vsakega stroja odvisno, koliko zrna bodo spravili v kašče.
V Kremlju pravzaprav že ne vedo več, koga naj kritizirajo, saj se slabosti (in neorganiziranost) pojavljajo iz leta v leto, ne glede na to, da v ministrstvih, ki so odgovorna za kmetijsko proizvodnjo, pred vsako sezono zatrjujejo, da bo »naslednjič bolje«. Tako naj bi tudi tokrat pri-manjkovalo rezervnih delov, ponekod naj bi kas-niii z dobavo nove opreme, drugod naj ne bi bilo dovolj velikih zalog goriva, nekje pa naj bi se predolgo obirali s popravili mehaniki. Najtežje
naj bi bilo pri tem ravno v Kazahstanu, ki je ena od najpomembnejših »žitnic« Sovjetske zveze, in kjer je menda v tem trenutku neizpravnih še zmeraj skoraj 40 odstotkov kombajnov, čeravno je žetev pred vrati.
Vladini uslužbenci so zaradi tega spet močno pritisnili na »vest« sovhozov in kolhozov, in od tamkajšnjih partijskih funkcionarjev zahtevali, da naj »vse podredijo spravilu kruha«. Kakšen bo rezultat, si v tem trenutku še nihče ne upa povedati, zakaj vse napovedi v prejšnjih letih so se pokazale za neresnične. Proizvodnja žitaric je namreč že od leta 1980 v strmem upadanju in v povprečju letno vsaj za 50 do 60 milijonov ton pod planirano. V sedanji petletki naj bi, na primer, proizvedli 240 milijonov ton žitaric, kmetje pa so jih spravili v kašče dejansko le od 180 do 190 milijonov ton, leta 1981, ko je bilo najslabše, pa komaj borih 160 milijonov ton.
Neuspeh v kmetijstvu je tako že leta 1982 privedel do prvih sprememb v organizaciji proizvodnje (sprejet je bil prehrambeni program za osemdeseta leta, ki naj bi privedel do združitve vse agroindustrijske dejavnosti v državi), toda odpori birokracije niso, kot kaže, niti do danes o-mogočili bistvenega izboljšanja položaja.
DANILO SLIVNIK
I
I
I
• Razprava « kulturi v CK ZK Slovenije
NADALJEVANJE S 1. STRANI
jugoslovansko revolucijo, saj tega ni mogoče storiti.
O enotnem Kulturnem prostoru je spregovoril Franc Šetinc, predsednik RK SZDL, ki je menil, da bi morali o tem pojmu ter razlagi, kaj si predstavljamo pod zedinjeno Slovenijo, več pojasnjevati v širšem jugoslovanskem prostoru. Nekateri . bi ju namreč radi prikazali kot alternativo Jugoslavije. »Izraz prostor morda ni najprimernejši, ker lahko ob njem kdo pomisli, kot da ima slovenska matica kakršnekoli ozemeljske pohlepe, prav tako pa tudi zedinjena Slovenija nima nič skupnega s separatističnimi blodnjami sovražne emigracije. S tem pojmom poimenujemo skupno zgodovinsko narodovo usodo in skupno kulturo kot bistveno bogastvo človeka, ki ga morajo enako-
pravno ustvarjati in iz njega črpati vsi deli slovenskega naroda, ne glede na državne meje. Seveda pa mora biti slovenski kulturni prostor odprt predvsem do drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti.«
Enotnega kulturnega prostora sta se vsak iz svojega zornega kota dotaknila tudi Leo Fusilli in Tibor Fule. Prvi je spregovoril o kulturni raznolikosti Obale, ki pomembno bogati kulturno zakladnico. Menil je, da bi bilo napačno, če bi se italijanska narodnostna skupnost zapirala v okvire svoje narodnosti in svoja društva, da-siravno jo posamezniki še vedno o-bravnavajo kot folklorno zanimivost. »Toda ne gre samo za folkloro,« je dejal Fusilli, »naša kultura je vse naše življenje.« Tibor Fule pa je obširneje spregovoril o dobrih pogojih za kulturno življenje madžarske narodnosti v Sloveniji.	Z. š.
66000 KOPER, Krpanova 2 Telefon: (066) 25-461, 25-464 kemična	Tlx: 34132 yu Iplas
industrija	Cable: IPLAS KOPER
Koper o. sol. o.
koper
PROIZVODNI PROGRAM:
anhidrid ftalna in maleinska kislina — mehčala — na benzoat — disperzije — veziva in lepila — izdelki iz plastičnih mas (transportne gajbe, tulci za baterijske vložke razni ventili, specialni artikli po naročilu) — magnetofonske kasete — izdelki iz poliestra (hladilne komore, cisterne, silosi, cevi, drogovi) — S IVI C (sheet moulded compound) — ventilatorji in črpalke — prezračevalne in prečiščevalne linije — galvanske linije.
V sodelovanju z italijanskimi partnerji je v špetru Slovenov zgrajena tovarna » V E P L A S « za proizvodnjo poliestrskih cevi velikih premerov za potrebe jugoslovanskega in italijanskega tržišča, kjer je IPLAS sodeloval s 50 odst. udeležbe kapitala. Prodaja tretjim se vrši v sklopu Iplasovega proizvodnega programa.
Razvit je močan maloobmejni promet s pomočjo in sodelovanjem tržaške firme »FARGO«
Veliko razumevanje in sloga z obeh strani meje jamčita za uspešnost in nadaljnji razvoj maloobmejnih odnosov.
Na včerajšnji seji
Deželni svet F-JK izvolil svoje tri »velike volivce«
Protest svetovalca Stoke (SSk)
TRST — Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na včerajšnji seji izvolil tri svoje predstavnike, ki se bodo udeležili volitev predsednika republike, ki se bodo začele v četrtek, 24. junija. Na osnovi 83. člena ustave je vsak svetovalec glasoval lahko le za dva predstavnika, tako da je tudi opozicija imela možnost izvoliti svojega zastopnika.
Za delegate Furlani je-Julijske krajine na volitvah predsednika republike so bili tako izvoljeni: za večino bivši dolgoletni predsednik dežele Antonio Comelli (KD) in odbornik za kulturo in šolstvo Dario Barnaba (PRI), za opozicijo pa načelnik svetovalske skupine KPI Renzo Pascolai. Glasovalo je 40 svetovalcev: Comelli je prejel 20 glasov Barnaba 22, Pascolai pa 13. Tri glasove svoje stranke je prejel misovec Alfio Morelli, enega demoproletarec Giorgio Cavallo, ena glasovnica pa je bila bela. štirje predstavniki Liste za Trst in predstavnik Slovenske skupnosti se iz protesta niso udeležili glasovanja.
V utemeljitvi takega zadržanja je predstavnik liste Gambassini protestiral zaradi take »centrahstične metode«, po kateri so bili po njegovem na vsedržavni ravni izbrani »veliki volivci« in ker ne bo predstavnika Trsta na volitvah novega predsednika republike.
S svoje strani pa je predstavnik SSk Štoka obžaloval, da ni bilo mogoče najti možnosti, da bi bil med tremi »vehkimi volivci« naše dežele tudi predstavnik slovenske narodnostne skupnosti. Znano mi je — je dejal — da bosta imeli tako francoska kot nemška manjšina v Italiji svoja predstavnika na plenarnem zasedanju parlamenta, ko bo volil novega predsednika republike. Če ne bo predstavnika slovenske manjšine med tremi kandidati, ki bodo volili predsednika republike — je še pristavil — se ne bom udeležil današnjega glasovanja. Slovenskega kandidata ni bilo in zato se Štoka ni udeležil glasovanja. Vsekakor pa je novemu predsedniku republike kot pripadnik slovenske manjšine za-žel vso srečo in uspehov polno sedemletno obdobje v korist vseh gospodarskih, socialnih in etničnih skupnosti italijanske republike in istočasno v korist evropske demokracije.
Nastopili so zbori iz Slovenije, avstrijske Koroške in s Tržaškega
V soboto v Stražišču pri Kranju uspelo tradicionalno srečanje pevskih zborov
STRAŽIŠČE — V Stražišču pri Kranju je bilo v soboto zvečer 13. tradicionalno srečanje pevskih zborov, katerega so se udeležili zbori iz Slovenije, iz avstrijske Koroške in s Tržaškega. Slovenijo sta »zastopala« dva zbora in sicer DPD Svoboda iz Stražišča in DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic, Koroško zbor SPD Zarja iz Železne Kaple, Tržaško pa zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. Omenjeni zbori se izmenoma srečujejo že od leta 1973 in to je v svojem pozdravnem govoru poudaril Uidi predsednik domačega zbora Tone Kejžar, ki je med drugim podčrtal tudi pomen in važnost teh srečanj, na katerih so pevci iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora vzpostavili bratske stike, ki so se vsako leto utrjevali na srečanjih v Sloveniji, na avstrijski Koroški in v Italiji.
Po pozdravnem govoru je v dvorani osnovne šole Lucijan Seljak sledil nastop zborov. Prvi so se predstavili pevcj s Proseka - Kontovela, ki so pod vodstvom Evgena Prinčiča solidno zapeli »Sumi potok sumi« V. Mirka, »Sinoči me je dekle vprašalo« U. Vrabca, »Vihar« R. Gobca in »I. Rukovet« S. Mokranjca. Zbor iz Brežic je najprej v moški nato v ženski nakar še v mešani sestavi izvajal svoj program pod vodstvom Elizabete in Dragutina Križnica. Jožko Wrulich je vodil zbor iz Železne Kaple, domači zbor iz Stražišča pa je nastopil pod vodstvom Marije Jamnik. Vsak zbor je zapel po štiri pesmi.
Med izvajanjem posameznih zborov so si predstavniki kot običajno izmenjali darila in pozdrave. V imenu zbora Vasilij Mirk je spregovoril Bruno Rupel, ki je v svojem posegu med drugim podal tudi sliko kulturnega dela v zamejstvu in s podrobnimi podatki navedel število posameznih društev in skupin, ki delujejo na
Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Poleg tega je še o-menil neprecenljivo vlogo, ki jo opravljajo tudi športna društva v katerih nastopa okrog 5.000 tekmovalcev. Ohranitev slovenske pesmi in besede pa je še vedno ena največjih skrbi v zamejstvu in zato je omenil tudi lep jubilej (40. obletnico), ki jo letos proslavlja slovenska šola na Tržaškem in Goriškem.
Zelo ganljiv je bil poseg predstavnika iz Železne Kaple Petra Kuharja, ki se je dotaknil problemov, s katerimi se še vedno srečuje slovenska manjšina na Koroškem, . . . »ki noče biti le kulturna skupina, temveč polnopravni državljani avstrijske Koroške«.
Predstavnik iz Brežic pa je uradno povabil vse zbore na 14. tradicionalno srečanje, ki bo prihodnje leto v mesecu juliju v Brežicah.
Spored je sklenil nastop združenih pevskih zborov, ki so zapeli Vrabčevo »Zdravico«, Kemjakovo »Juhe, pojdam u Škufce«, Gobčevo »Bratje zapojmo« in Hajdrihovo »Jadransko morje«. Pred nastopom zborov so pozdravili še predstavniki ZKO Kranj, skupščine KS in SO Kranj.
Zaradi slabega vremena (dežja), je žal odpadlo družabno srečanje na odprtem. Organizatorji pa so vseeno poskrbeli, da so se nastopajoči res odlično počutili na skupni večerji v dvorani doma Krajevne skupnosti. Tam je ponovno zadonela slovanska in partizanska pesem, ki so jo občasno prekinili zvoki orkestra Dobri prijatelji iz Brežic, tako da so se pevci lahko sprostili in tudi zavrteli. Družabnost, ki je potekala v prijetnem in prijateljskem vzdušju, se je zavlekla pozno v noč, tako da bo to srečanje še dolgo ostalo v spominu posameznih pevcev.
B. R.
Monografija o Vipavski dolini Goriški in Brdih
Ljubljana, nova gorica —
Založba Mladinska knjiga v Ljublja-ni je izdala monograjijo o Vipavski čolini, Goriški in o Goriških brdih. Gre za zajetno in bogato dokumen-Rrano ter ilustrirano delo, ki opisu-ie preteklost, sedanji utrip in nakazuje tudi prihodnji gospodarski in družbeni razvoj omenjenega območja. Monografijo je napisal znani slovenski znanstvenik in družbeni delavec dr. Avguštin Lah. Že prej je pisal 0 Primorski, novo publikacijo pa je Pripravil na pobudo Mladinske knji-Se ter ajdovske in novogoriške obči-ne. V uvodu monografije je pouda-rieno, da knjiga ob predstavljanju krajev in ljudi vodi tudi k razmišljanju o sodobnih tokomh in smereh Tazvoja in tako so razvrščena tudi P°samezna poglavja. Vsekakor mo-Pograjija ne bi mogla iziti brez sodelovanja tovarn in podjetij, ker Vipavska dolina, Goriška in Brda z njimi živijo in rastejo.
V novi monografiji so posamezna Poglavja opredeljena in povzeta z Poslednjimi naslovi: Vipavska in soška obzorja. Pokrajina ob Vipavi in Soči, Korenine so globoko. Na Goriškem in Vipavskem, Obmejno sodelo-vanje, Na soških obzorjih in Gospodarstvo ne pozna meja. Pri pripravljanju publikacije, ki ima predvsem veliko dokumentarno vrednost in po-'"Pen, so avtorju pomagali tudi zu-Pana Ajdovščine in Nove Gorice Gro-zdan Šinigoj in Danilo Bašin, rav-Patelj Goriškega muzeja Branko Ma-Tušič ter gospodarstveniki Ladislav Batagelj, Franc Boštjančič, Tadej Munih in Anton Slapernik.
MARJAN DROBEŽ
mu je morska sol sladka
Solinar, ki
SEČOVLJE — Ste že kdaj slišali, da je sol lahko sladka? In da je treba orati tudi morsko dno, če hočemo boljšo letino dobrot, ki jih ponuja morje? Še veliko takih zanimivih stvari bi vam znal povedati Jože Zudič, vodja proizvodnje v solinah, sam izkušeni solinar in do ušes zaljubljen v nasipe, slinske fonde, stare hiše, kanale. . . Kako bi ne bil, saj je njegovo življenje od malih nog prepleteno s solinar-stvom.
Doma je iz Nožeda nad Sečo, enega od krajev, koder so zmeraj rasli sohnarji. Že kot fantič je pomagal vleči solinarske grablje — gaver, redno pa se je zaposlil v solinah pred skoraj 37 leti, ko je imel komaj 14 let. Skoraj 30 let pa je že vodja soh-narskega dela na 560 hektarjih solinskih površin v Sečovljah.
»Solinarji so stanovali v Piranu in po okoliških vaseh. Najpogosteje so spomladi obdelovali zemljo, poleti, ko je manj dela na njivah, pa so se s svojimi družinami presedli na slana polja in tam garali. Včasih so si pri prečrpavanju zgoščene slanice pomagali z velikimi vetrnicami (ki so se v Sečovljah vrtele še do leta 1966). Te je bilo seveda treba premikati in prilagajati smeri in jakosti vetra. Toda, ko vetra ni bilo, je moral solinar sam napolniti svoje bazene — tudi po 20 kubičnih metrov vode je moral v enem samem dnevu pretočiti in če se je pripravljalo slabo vreme, jo je moral spet vrniti v zbiralnik, da je dež čim manj razredčil gosto slanico. . . Danes je delo lažje, vendar še zmeraj garaško. . .«
Kako je bilo s solnimi žetvami med vojno?
»Proizvodnja je tekla povsem normalno. Itah-jani so seveda celotno ozemlje dobro zastražili — noč in dan je to območje stražilo 80 financarjev. Dobro se spominjam, kako so prihajali ljudje (predvsem s podeželja) ponoči po sol. Nekoč sem pomagal nositi vrečo tudi sam. Vendar so nas prijeli, sol pobrali, nas pa spustili. Sol so rabili domačini, nekaj pa jo je odšlo tudi za partizane. Takrat so Italijani gledali vsako zrno soli in solinarje ob odhodu z dela pregledovali, da je niso skrivali. Danes tega ni več. Solinarjem ni potrebno kupovati soh. . . Tiste čase je v solinah delalo po 450 ljudi,'zaradi česar je bila proizvodnja kar nekajkrat večja kot je danes.
Res pa je, da tudi danes solinarjem pomagajo sorodniki, zlasti takrat, ko se mudi, ko je več soli. ..«
Ali ni težko dobiti delavcev?
»Je, toda zadnja .leta se stvar spreminja, ker je cena jedilni soh bistveno poskočila, tako da je moč sohnarje dobro nagraditi. Zdaj se dogaja, da pridejo poleti sezonsko delati tudi kvalificirani mehaniki, ključavničarji, študentje. Kmalu se lahko priučijo temu delu in če bo količkaj povprečna sezona, bi s povprečnim delom morah zaslužiti po sto tisoč dinarjev na mesec. Vsak solinar ponavadi obdeluje en fond, to je 18 ah 24 bazenov, ki imajo skupaj 3.200 ah 4.200 kvadratnih metrov površine. Redno zaposleni pa morajo v nesezonskih mesecih še vzdrževati polja in sohnske nasipe. Računamo, da vsako leto opravimo za 20 mihjonov dinarjev del pri vzdrževanju nasipov. To so najnujnejša dela. Če tega ne bi počeli, bi bil ta del sečoveljske dohne že zdavnaj močvirje.«
Imate pa nekaj načrtov, da bi vse to prenovili. . .
»škoda, da je je vse premalo razumevanja za naš trud, čeprav se mnogokrat drugi širokoustijo, kako skrbe za sohne. Morda so teoretično res podkovani, toda prakse nočejo upoštevati vehko. Ravno zaradi cipljev (in drugih rib) na primer. Dobro se spominjam, da so Italijani vsake tri ali štiri leta dodobra preorali z verigami morsko dno ob koncu solin in v kanalih in rib se je kar trlo. Tudi tukaj opažamo, da se ribe pojavljajo takoj, ko odkopljemo kaj tiste goste in visoke morske trave, ki je že povsem prerasla dno ob solinah in od tam, kjer bi morala biti zibelka, odgnala vse več rib. Dva kanala smo zaradi zmanjšanja stroškov vzdrževanja zaprli leta 1972, od 1966 ni nihče več čistil kanalov in vse se je lepo zaraslo. Strokovnjaki imajo glede oranja morskega dna razhčne razlage, v praksi pa ni dvoma — kjer je treva ni rib.
Zdaj nameravamo obnoviti Fontanigge, to je tretjino solin, zadnjo tretjino pa naj bi namenih vzgoji rib in školjk. Prav v kanalu Giaši bi lahko izredno poceni gojili ribe. Seveda bi morah popraviti nasip, postaviti mrežo ob izhodu in morebiti še stražarja. Vsako novo vodstvo Tozda Riba povabim na ogled in jih prepričujeva skupaj z vodjo za razvoj ribogojstva, a ne pomaga vehko, čeprav
bi nekaj denarja prispeval tudi naš Tozd (ker bi u-redih en nasip za sohne), nekaj denarja pa bi prispevala tudi vodna skupnost, ker je potrebno urediti izliv Dragonje. . .
S prenovljenimi Fontaniggeami bomo pridobili večjo količino slanice, ki bo primerna tudi za proizvodnjo v novi to.varni...«
Kako pričakujete tovarno
»To je v 25 letih tretji poizkus. In če tokrat ne uspemo, ne bomo nikoli več. Denarja imamo v našem Tozdu že toliko, da lahko izplačamo pol naložbe, drugo pa bi bila sovlaganja in krediti. Tisti, ki bi nasprotovah tako zasnovani tovarni, kot je zdaj, bi resno in neutemeljeno oviral razvoj te strateško pomembne dejavnosti, ki bo pomagala nadomeščati uvoz soli.«
Ali turisti kaj zahajajo na solinska polja?
»Kar precej jih je. Nekatere prevzamejo stare hiške, druge beh kupi soh, tretje kanali. Nekateri se hodijo sem mazat in zdravit, ker je tu blato na soncu bolj učinkovito. Nekateri kupujejo sol, ker je naša bolj sladka — je najbolj čista, ima najmanj primesi drugih mineralov. Kamena (rudninska) sol pa je grenka. Trdim, da imamo najboljšo sol na svetu, ker je nikjer ne delajo tako kot mi. (Gre za vsakodnevno pobiranje soh — drugod pobirajo enkrat, ah le nekajkrat letno in s kuhinjsko soljo se v takem procesu izločijo tudi drugi minerali). Za sežansko mesno predelovalno industrijo smo ekskluzivni dobavitelj soh, saj so ugotovih, da so njihovi izdelki z našo soljo boljši. Za turiste p« bi lahko bolje poskrbeh in uredih solinarski muzej z vsem orodjem, z vetrnico — črpalko na veter in drugimi značilnimi predmeti, ki so jih skozi stoletja uporabljali tukajšnji sohnarji. Gre za neizmerno bogastvo.«
Kako so včasih zgledali solinarski prazniki?
»Preprosto in zabavno, vsaj kolikor se sam spominjam. Jgrali smo nogomet, skakah v vrečah, plezah na mlaj, vozili z bicikh, jahali osličke, itd. Včasih so imeli sohnarji svojo godbo na pihala in celo svojo nomogetno ekipo, ki je igrala v italijanski ligi (nekateri nogometaši celo v italijanski reprezentanci), kar vse pomeni, da že takrat sohnarji niso bih od muh.«
BORIS ŠULIGOJ
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
28.
r-
»Da,« je pritrdila Ana, videč, da so njene bede zalegle, vsaj kakor si je mislila. »Pri tem se i ne smeš napihniti. Domišljavost je začetek kon-L- Srce mora ostati čisto pri vsem, da se bo bog, ti ga je dal, razveselil rekoč si: Glej, kako je moj rok ponižen.«
Tako vsestransko poučena in ohrabrena je zve-r v družbi starega Koštrce — Ivan je bil bolan opila na veliko pot. Zvezde so svetile Koštrci, Ka -i pa je bila pot ponoči prav tako znana ka or >dnevi, ko sta hodila ob robu velikega rokava Mure, er sta splašila jate divjih rac, ki so kncaje letele i drugo stran. Vas je bila zavita v noe, le u p m so luči po hišah razodevale človeško blizino in ihovo budnost. Daleč na ravnini po vaseh so lajali ii, po istih vaseh so peli in vriskali fantje m ivo petje se je mešalo s šumenjem Mure.
Potrkala sta na organistove dun m vstopila.
»Prva sta,« je rekel organist in jima p	_
n to je lepo, Katica, da prideš prva. Imel sem v vljenju že nekaj takih, ki so pomenile ka)jec kot Mge, zlasti pri glasu, ali toliko prosen, sem mo-d napraviti, da me je vedno bolelo srce.«
Kakor je možak govoril veselo in zadovoljno, je bilo vendar opaziti, da se nemirno ozira na uro, ki je kazala že itak čas, ob katerem so bili po navadi že vsi pevci zbrani, medtem ko zdaj ni bilo nikogar. Ponudil je Koštrci cigareto, potem pa prelistaval časnik, kot bi bil hotel pregnati nemir, ki se ga je loteval. Koštrci ni ušlo, kako je včasih nekaj zamrmral.
Vstopili so trije moški, obstali v sobi s klobuki v rokah, spregovorili z organistom in se z njim vred čudili, da drugih še ni. Saj ni bila taka navada pri njihovem zboru.
Ura je prešla, organist je primerjal svojo žepno s stensko in dognal, da ni krivda v urah, temveč v ljudeh. Naposled je vstopila že priletnejša ženska, ki se kljub pešajočemu glasu ni mogla odreči radosti, da je pela na koru.
Ko jo je organist povprašal po drugih, se ni hotela nič jasno izkašljati, konec koncev pet je le iztisnila iz sebe, da mu ima nekaj povedati. Koštrca je sedel kakor na žerjavici, ko je organist stopil z žensko v drugo sobo, da bi izvedel za čudno vedenje svojega zbora. Jožef je slutil, da se odloča nekaj težkega, a tudi trije moški, ki o stvari niso nič vedeli, so bili nemirni in so se samo spogledovali.
Organist in ženska sta se za dve minuti vrnila iz sobe, obraz starikavega, dobrega organista je bil bled in izmučen, mišice na njem so mu trepetale, ne da bi bil kaj rekel. Ženska je nagnila glavo na stran in se ozrla po slepem dekletu s pogledom najbolj nedolžne ženske.
»Danes,« je rekel organist, ko si je opomogel —
njegov glas je bil lep, čeprav nekoliko bolesten — »ne bomo imeli skupnih vaj... Nič ne de, jih bomo pa kdaj drugič. Kljub temu nam boš, Katica, zapela, kar sem te naučil, da bodo moji zvesti trije pevci slišali, kako poješ. Mislim, da jim bo tvoj glas nadvse všeč.«
Koštrča je vedel, kaj se je zgodilo. Bil je droben možak, pred tem dejstvom pa je postal še manjši. Zdaj si je želel, da ga ne bi bilo tu, da bi bil sploh daleč stran od vsega.
Katica sama je ostala mirna, čeprav so se ji noge zašibile, ko je spoznala, da je vse končano. Potem je njen obraz ožaril lep nasmeh, ki v slepih očeh ni mogel dobiti izraza.
Organist je sedel za klavir, sklonil glavo in se najprej poigraval z neko pesmijo, ki jim je bila vsem tuja, potem pa prešel na Katičino prvo, poiskal melodijo, ji našel glas in ustavil, dokler ni potem spet udaril spremljavo.
Katica je zapela.
Nežno, nekoliko boleče se je razlil njen glas po sobi, vzvalovil kakor valovi v Muri: preprosto je zavel in mehko, kakor zaveje pomladni veter prek žitnega polja, da ga vzgiblje. Potem je postajal čedalje močnejši, lepši in prevzemal srca treh moških, ki so poslušali stoje ob Koštrci in se lotil še srca edine ženske, ki je stala v sobi. To ni bila več nabožna pesem, to jé bil napev življenja samega, bil je izliv srca, ki je ranjeno, in je presunil poslušalce, da si skoraj niso upali dihati.
Katica je pela čedalje lepše.
Minister Carta včeraj slovesno odprl že 37. mednarodni tržaški velesejem
____________pisma uredništvu____________J
Pripomba k praznovanju 400-letnice Padriè
Številni predstavniki oblasti in zlasti gospodarstveniki, tako domači kot v zastopstvu držav in regij, ki se predstavljajo na letošnji sejemski manifestaciji, so včeraj dopoldne napolnili prostoren kongresni center tržaškega razstavišča, kjer so slovesno odprli 37. mednarodni tržaški velesejem. Po obsegu in po številu razstav-Ijalcev je letošnja manifestacija potolkla vse dosedanje rekorde, že bežen ogled razstavišča pa daje občutek, da se je letos dvignila tudi kakovostna raven eksponatov.
V imenu vlade se je namesto napovedanega podpredsednika Forlanija, odprtja udeležil minister za trgovinsko mornarico Gianuario Carta, poleg tega pa so na slovesnosti spregovorili tržaški župan Richetti, predsednik pokrajine Marchio in predsednik deželnega odbora Biasutti, medtem ko je imel obsežno uvodno poročilo predsednik Velesejemske ustanove Piero Toresella. V njem je razčlenjeno orisal mednarodni gospodarski položaj s posebnim oziram na zunanjo trgovino in na odgovorno vlogo Evrope pri spodbujanju integracije svetovnega gospodarstva. Opozoril je na nevarnosti, ki pretijo šibkim začetkom gospodarskega oživljanja in se nato zadržal pri pomembni vlogi Italije za širitev in krepitev Evropske gospodarske skupnosti. Ko je govoril o italijanskem notranjem gospodarskem položaju je izrekel prepričanje, da je družba dovolj zrela za spretje načelnih pravil in za njihovo izvajanje, med temeljnimi problemi, s katerimi se mora v tem trenutku spopadati, pa je posebej podčrtal problem brezposelnosti. Krajevno gospodarstvo, katerega odsev je prav največja tržaška velesejemska prireditev, mora še naprej po poti odpiranja in zaupanja v lastne potenciale, Trst pa mora dokončno in povsem sprejeti vlogo protagonista svoje prihodnosti, je zaključil Toresella.
Po pozdravih Richettija in Marchia, ki sta oba podčrtala pomen tržaškega velesejma, je predsednik deželne uprave Biasutti poudaril, da le-ta pomeni eno od najvidnejših in najbolj občutenih manifestacij med prebivalstvom v deželi. Dejal je, da izraža trgovinsko in mednarodno vlogo mesta in se ustavil pri predlogu vladnega zakona o spodbudah za Julijsko krajino, znanega pod imenom »Paket za Trst in Gorico«. Ob tem pa je opozoril, da Trst ne more ostati birokratsko središče, ki bi dobivalo podpore od zunaj, ampak da mora na pot novih izbir, ena od katerih je nedvomno njegova mednarodna vloga, za katero si bo, zlasti na področju znanstvenega raziskovanja, deželna vlada odločno prizadevala.
Minister Carta je izrazil soglasje z vsem, kar so povedali njegovi predgovorniki in poudaril, da je vlada spoštovala obljube, ki jih je dala Trstu, tako v svojem zakonskem predlogu za javno brodovje, kot s »paketom«, kj da gre daleč onkraj golega finančnega podpomištva in ima značaj organskega in usmerjenega posega za gospodarsko oživitev, ki mora izrabiti zemljepisni položaj Julijske krajine. Za sam velesejem pa je dejal, da presega zgolj razstavno funk-
cijo in pomeni priložnost za srečanje In razmislek: ne gre po njegovih besedah za kakršnokoli sejemsko prireditev, temveč za stično točko na mednarodnem križišču, kakršen je Trst.
Generalni sekretar tržaškega velesejma Giorgio Tamaro je na slovesnosti podelil priznanja podjetjem, ki že 16, 18 in 25 let zvesto sodelujejo na prireditvi, medtem ko so posebne medalje prejeli posamezniki, ki so kakorkoli prispevali k razvoju in u-spehom velesejma, med katerimi tudi bivši vladni komisar Marrosu in predstavnik koprske Gospodarske zbornice Vodopivec.
Slovenski maturanti so včeraj o-pravilj še drugo pismeno preizkušnjo. »Tehnična naloga«, kot kandidati pravijo drugi nalogi, je bila v mnogo-čem zahtevnejša od naloge v slovenščini. »V ponedeljek smo lahko »fantazirali«, pisali prosto, druga naloga pa je zahtevala od nas konkretno znanje določenega predmeta«, je včeraj povedal eden od maturantov.
Na oddelku za geometre, kjer o-pravljajo letos prvič zrelostne izpite, so pisali nalogo iz gradbene tehnologije. Za kandidate je bila to pravcata maratonska naloga: na razpolago so imeli osem ur časa, da so lahko »zgradili« hišo. Že dejstvo, da je ministrstvo za šolstvo določilo tolikšen časovni rok za nalogo, dokazuje, da so bili bodoči geometri pred nelahkim delom.
Mnogo lažje in predvsem hitreje je šlo od rok klasikom. Prevod latinskega teksta Plinija Mlajšega o tajnih volitvah je bil po mnenju enega od dijakov »razmeroma lahek«. Tudi ta tekst, kot ponedeljkova naloga o nasilju, je bil po svoje »aktualen«.
Na učiteljišču so tudi pisali nalogo iz latinščine. Prevod enajst tipkanih vrstic dolgega Tacitovega teksta o vzgoji v prejšnjih časih so kandidati različno ocenili. Medtem ko so se dijaki B razreda, vsaj po njihovem mnenju, razmeroma dobro lotili prevoda, je povzročal tekst njihovim vrst-
Minister Carta je nato slovesno odprl velesejem s simboličnim prereza-njem traku, nakar si je v spremstvu gostiteljev ogledal razstavišče in se najprej ustavil v jugoslovanskem paviljonu, kjer sta ga skupaj s predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške sprejela generalni konzul SFRJ Drago Mirošič in predstavnik GZ Jugoslavije v Trstu dr. Boris Zidarič, (vb)
Na sliki: minister Carta si v spremstvu generalnega konzula Mirošiča in predstavnika GZJ Zidariča ogleduje jugoslovanski paviljon.
nikom iz A razreda nemalo težav. »V B razredu imajo drugega profesorja, zato so lahko tako pisali,« je potožila skupina dijakinj A razreda po izteku štirih ur, ki so jih imele na razpolago za prevod. Nad nalogo očitno niso bile preveč zadovoljne.
Tudi kandidatom na znanstvenem liceju je naloga iz matematike povzročala nekaj težav. Večina dijakov sploh ni rešila zadnje od štirih nalog, ker med tekom šolskega leta niso
Padriče so bile vedno zavedna slovenska vas, to so pokazale ob raznih prilikah. Med narodnoosvobodilno borbo je sodelovala vsa vas, bili so neustrašeni in tvegali vse. Vendar je o-stal nad njimi nek temen madež, ki bi ga morali zbrisati in se pokazati res borbene tudi sedaj kot so bili med vojno.
K letošnjemu proslavljanju 400-letnice vasi, bi morali vključiti v svoj program tudi nalogo, da bi vsi »GRE-GORI« postali zopet GRGIČI, kot je bil pred 400 leti njihov prednik.
To bi dalo proslavi še posebno veljavo, posebno, ker se najde še danes »neki profesor Col Tano« iz Belluna, ki se je predrznil dati v Meridianu izjavo, da se mu »Slovenci s Krasa enostavno gnusijo«, in Padričarji so tudi Kraševci.
Padričarji, brez zamere, napisane besede so dobrohotne.
Premislite in - ukrepajte!
Prijatelj zavednih Padričarjev
Zalivala Postojnčanov
OPZ glasbene šole Postojna je bil v soboto, 1. t.m., gost pevskega zbora Opčine Vesela pomlad. Vsi naši pevci, pevovodkinja in ravnatelj Glasbene šole Postojna ter spremljevalci smo bili deležni izredne »nekdanje« slovenske gostoljubnosti. Polna dvorana Finžgarjevega doma je izpričala zaželeno srečanje zamejcev z nami
obdelali programa, ki ga je zajemala ta naloga. Prva naloga je zavzemala snov iz analitične geometrije (dijaki so morali »dobiti« ob dani paraboli še tri simetrične parabole in izračunati ploščino, ki jo parabole omejujejo), druga se je nanašala na kubiko, v tretji nalogi pa so se maturanti morali spoprijeti s krožnicami .
Naloga iz trgovinstva na trgovskem tehničnem zavodu je bila vsaj po
Postojnčani. Pevci so bili nagrajeni s ploskanjem. Najprisrčnejši pa je bil zaključek. Vsakemu pevcu iz PO' stojne so gostitelji dali rdeč nagelj-Pozdrav z nageljni je privabil solz® ganjenja in zavest prijateljstva in iskrenosti ob tem srečanju. Na vrtu Finžgarjevega doma pa nas je čakalo pravo presenečenje. Openske mamice — pridne kuharice so prinašale pecivo, sadne kupe in druge dobrote. Skupaj s pevci gostitelji in njihovimi starši so se naši pevci OPZ iz Postojne veselili ob mizah z obloženimi dobrotami. Ni manjkalo veselih iger, sproščenosti in prijetnega razgovora z našimi brati onkraj meje.
Hvala za lep večer, hvala za gostoljubnost vsem in vsakomur. To srečanje nam ostaja v spominu na nekaj lepega, kar bi morali negovati ih ohranjati.
Mimi Tonkovič Postojna
Kam je izginila luč?
Pred kratkim sem bila na nekem pogrebu v moji rojstni vasi Dolini. Ko sem prišla v cerkev, sem kar cr kamenela: izginila je luč v sredim cerkve. Zelo bi rada zvedela od naših vaščanov, kako, da tega ne pogrešajo? Kam je to izginilo? Saj to ni igla.
besedah plavolasega maturanta s Proseka »kot po naročilu«. Trgovci so se v teoretičnem delu naloge o-bregnili ob podeljevanje kredita, v praktičnem delu pa so »obdelali« do; pisni tekoči račun z najmanj petimi postavkami in eskont finančne menice. Snov so očitno med šolskim letom dobro naštudirali, tako da niso imeli večjih težav.
Podobno je bilo tudi z nalogama na poklicnem zavodu za industrijo in obrt. Tehniki elektronske in elektrotehnične industrije so pisali o vzvratnem delovanju v avtomatičnem kontrolnem krogu, tehniki kemijske industrije pa o procesu izdelave žveplene ine.
Kandidati bodo imeli po pismenih preizkušnjah nekaj dni premora. Ustni del matur se bo skoraj na vseh šolah začel v ponedeljek, 24. junija, le na poklicnem zavodu bodo začeli z izpraševanji že v soboto (prvi bodo na vrsti dijaki, katerih priimek se začenja s črko »P«).
Na učiteljišču bodo v ponedeljek startali ustni izpiti s črko »L«, na znanstvenem liceju s črko »V« (A razred). Na klasičnem liceju bodo v ponedeljek izprašali vseh šest kandidatov, na trgovskem tehničnem zavodu pa bodo prišli najprej na vrsto kandidati, ki se bodo udeležili letošnjega maturantskega izleta.
»Geometre« je včerajšnja naloga iz gradbene tehnologije pošteno namučila
Prosim za razumevanje.
Ferluga L.
Slovenski maturanti opravili včeraj še drugo pismeno preizkušnjo
Druga naloga »zahtevnejša« od prve
Drugi pohod po Barkovljah v spomin na težke čase fašizma in svetovne vojne
Barkovljanj so v nedeljo opravili že drugi pohod po svojem okraju in njegovi okolici, ki ga je organiziralo domače društvo. Na srečo jim je bilo vreme naklonjeno in tako so lepo izpeljali ta izlet, ali pohod, ki so ga tokrat namenili počastitvi 40. obletnice osvoboditve in zmage nad na-cifašizmom.
Okrog 40 udeležencev, mladih in manj mladih, se je okrog devetih zbralo pred sedežem društva in od tam začelo pohod, ki je bil poučen in zabaven, kot so nam udeleženci povedali, ko so se v večernih urah vsi veseli in zadovoljni zbrali še v društvenih prostorih, kjer so bili deležni dobre »paštašute«, ki jo je odlično pripravila Sabina Nibrant, pa še kozarčka vina in dobrih kraških češenj.
Načrt pohoda je tokrat pripravil Edi Godnik, ki je želel predvsem mladim pokazati, kako je bilo v Barkovljah v času fašizma, predvsem pa v času druge svetovne vojne. Tako jih je najprej zadržal v šolskem poslopju, kjer je bila v času fašizma seveda italijanska šola, toda takšna, je dejal, ki nam je strogo zabranila govoriti po naše, kjer so nas
hoteli vzgojiti v fašističnem vzdušju, pa so nas napravili samo še bolj zavedne in uporne Slovence. Pokazal jim je, kje je bila tèdaj tovarna Serravano, v kateri so bile zaposlene tudi slovenske delavke, pa železniške tračnice, po katerih so tedaj lahko vozili vlaki samo enosmerno, ker so druge tračnice odpeljale vojaške o-blasti na fronto. Pokazal je, kje so bile razne nemške postojanke in bunkerji, povedal, kako so se odvijali boji v zadnjih dneh pred porazom nacifašističnih enot, ko so se nam-ške enote hotele predati zavezniškim silam, pokazal je tudi, kako so Nemci postavili mine pod železniške mostove, ker so hoteli zaustaviti prodiranje partizanskih in zavezniških sil, pa do porušenja ni prišlo itd.
Tudi padlih za svobodo so se na pohodu spomnili, kot domačina Maria Matjašiča, ki so ga nacifašisti ubili, pred spomenik padlim pa so položili tudi šop cvetja.
Obiskali so še barkovljansko cerkev, kjer je tedanji župnik Škabar še leta 1944, kljub fašističnemu terorju, opravil obhajilo v slovenščini ter je šest mladih deklet celo zapelo v slovenščini, se sprehodili ob obali.
nato pa po Judovcu obiskali vrsto slovenskih družin, ki so jih vse lepo sprejele in pogostile. Ne bomo naštevali vseh imen, ker se bojimo, da bi koga po pomoti izpustili. 0-menili bomo le Gigija Brusa - Scien zo, ki je bil nekoč kapelnik domače godbe in ki ima že nekaj čez 80 let, pa Edvarda Scheimerja, ki je prav gotovo najstarejši Barkovljan. Povsod so bili lepo sprejeti, dobro postreženi »tako, da smo sedaj vsi resnično dobre volje«, so nam dejali.
Ko so se vrnili v društvo, so si nekateri privoščili še malo športa in rekreacije, ostali so se raje zadržali ob kozarcu vina in ob poslušanju domačih pesnikov Aleksandra Furlana, po domače Sandrina in Edija Godnika. »Vsi v Barkovlje, po strmih klancih, kjer en škalin manjka, drugega ni, tam pa se najrajše znajdemo mi.«
Poslovili so se, trdno odločeni, da bodo s takšnimi pohodi in izleti še nadaljevali.
N. L.
• Tržaški pokrajinski svet se bo spet sestal v ponedeljek, 24. t.m. Na dnevnem redu bo imel številna upravna vprašanja.
Protest prebivalstva zaradi ukinitve avtobusne postaje v Istrski ulici
Prebivalci Istrske ulice, ulic Vigneti, Liburnia, Žara, Praga, Panebianco in okoliških ulic so včeraj dopoldne javno protestirali zaradi ukinitve avtobusne postaje v Istrski ulici nasproti hišnima številkama 127 in 129 in zaradi ukinitve zebrastega prehoda za pešce pri starem vhodu na mestno pokopališče pri Sv. Ani. V ta namen so ustanovili koordinacijski odbor, ki je že posredoval najprej pri občinski upravi in pri upravi podjetja za javne prevoze (ACT), javnost pa seznanil s problemom tudi preko dnevnega časopisja. Ker vsa ta prizadevanja in posredovanja niso obrodila zaželjenih rezultatov, so sklenili prirediti poulično demonstracijo. Tako se je včeraj zbralo pri že omenjeni ukinjeni avtobusni postaji okrog sedemdeset ljudi s transparenti.
Čeprav se veliko ljudi ni moglo udeležiti protestne akcije zaradi delovnih obveznosti, je manifestacija uspela. Med drugim sta se je udeležila tudi rajonska svetovalca Leghissa in Castello, kj sta se obvezala, da bosta spet posredovala pri občinski upravi. Sinoči ob 20. uri pa so se vsi ponovno zbrali na javnem posvetu, da bi ocenili dosedanje akcije ter se dogovoriti o nadaljnjih oblikah boja.
Edvin Švab in Pavel Colja bosta se dalje vodila občini
V Dolini in na Repentabru napredni občinski upravi
SSk še naprej v konstruktivni opoziciji
Prednost spremembi regulacijskega načrta
Z obljubo, da bo vestno izpolnjeval °dgovomo nalogo in dosledno spošto-va! načela demokracije, svobode, e-Hakopravnosti in sožitja, je začel svoj •©lestitveni govor novi župan dolinske občine Edvin Švab, ki je bil v Ponedeljek na to mesto izvoljen že fretjič zapored. Švab je tudi poudaril, isto pričakuje tudi od vseh ostalih, kar naj bi prispevalo k dobrim odnosom v občinskem svetu in med občani. V nadaljevanju se je dotaknil sestave občinske večine KPI in PSI ler izrazil zadovoljstvo, da se je po-
večala še za enega svetovalca. Glede večine je bilo pričakovati tudi vstop Slovenske skupnosti, ki pa je v zadnjem trenutku svoj vstop v večino odložila, dokler se ne razčistijo nekatera vprašanja.
Osnova za sestavo večine so bili programi in cilji posameznih strank. Na sestankih za sestavo nove občinske večine je delegacija KPI zagovarjala stališče, da mora dogovor sloneti na spoštovanju republiške u-stave in deželnega statuta, na prizadevanjih za vsestranski razvoj de-
lovnega človeka in na boju za boljšo in pravičnejšo družbo. V ta okvir spada tudi celotna problematika slovenske narodnostne skupnosti, ki pa danes še ni ustrezno zaščitena.
Podobna stališča in programske smernice so zagovarjali tudi socialisti, zato je bil dogovor med obema strankama, ki sta se obenem zavzemali za čimširšo večino, dokaj hitro sklenjen. Tako pa žal ni bilo s Slovensko skupnostjo, ki je v začetku sicer p>okazala precejšnjo pripravljenost za pristop k večini. Delegacija KPI je od SSk zahtevala, da popravi nekatere točke volilnega programa in kazalo je, da bo do dogovora tudi prišlo. Toda v zadnjem trenutku je prišlo do nepredvidenega zapleta in do nadaljnjega ostaja SSk zunaj občinske večine.
V zvezi s tem je tajnik dolinske sekcije SSk Mahnič na občinski seji izjavil, da pri dogovorih za sestavo tristrankarske koalicije niso bila obdelana vsa vprašanja, zaradi česar se Slovenska skupnost v tem trenutku m mogla izreči za vstop v koalicijo. Mahnič je še dodal, da dokler se ne rešijo odprta vprašanja s trenutno večino in dokler se ne reši problem upravljivosti drugih krajevnih ustanov, SSk ne more vstopiti v odbor in bo vodila kot doslej konstruktivno opozicijo.
»Naša osnovna skrb bo kot doslej namenjena ohranitvi obstoječega narodnega ravnovesja v občini z doslednim izvajanjem dvojezičnosti in s pobudami, ki naj ovrednotijo našo bitnost v teh krajih. Z občani italijanske narodnosti moramo gojiti in poglobiti prijateljske odnose in iskati nove načine in oblike medsebojnega sodelovanja.« To je na ponedeljkovi ume-stitveni seji repentabrskega občinskega sveta med drugim podčrtal potrjeni župan Pavel Colja, ki je dodal, da bo v prihodnjih mesecih uprava dala prednost spremembi regulacijskega načrta, na katerem bo moral sloneti ves bodoči razvoj občine, od kmetijskih dejavnosti, do agrituriz-ma, kamnoseštva in obrtništva in do vsestranskih zadružnih pobud. »Posebno pozornost bomo pctvetili skrbi do starejših občanov,« je nadaljeval župan, »in utrdili prijateljske stike s pobrateno občino Logatec. Želimo si plodnih in konstruktivnih stikov s Slovensko skupnostjo in hkrati želimo, da bi pri upravljanju repentabr-ske občine sodelovale vse družbene stvarnosti, ki delujejo pri nas,« je zaključil svoj umestitveni govor Colja.
Tudi svetovalska skupina SSk, kot je poudaril načelnik Emil Guštin, bo stremela po sodelovanju z napredno listo in z občinskim odborom. »Priča-
kujemo pa, da nas bodo župan in odborniki redno obveščali o delu u-prave tako, da bomo .lahko tudi mi z našimi nasveti in z našim delom pripomogli k reševanju upravnih problemov naše skupnosti,« je dejal Guštin, ki je tudi izrazil upanje, da bo uprava upoštevala delo vseh organizacij in skupin v občini, tudi katoliških, ki odigravajo pomembno vlogo v repentabrski stvarnosti.
Vreme okrnilo praznik nabrežinske godbe
Konec prejšnjega tedna jč' bil v Nabrežini tradicionalni praznik domačega godbenega društva »Nabrežina«. Zaradi muhastega vremena, ki jo je v nedeljo »zagodlo« organizatorjem, se je praznik nadaljeval tudi v ponedeljek. Med zanimivejšimi točkami kulturnega dela programa lahko o-menimo nastop pihalnega orkestra »Svoboda« iz Anhovega pri Novi Gorici in seveda koncert domače godlje, ki je med drugim tudi v ponedeljek napolnila kulturni program praznika. Mimogrede naj omenimo, da bo naslednji nastop nabrežinskih godbenikov že v začetku prihodnjega meseca, ko bo društvo nastopilo v okviru občinske razstave vin.
Prva seja novoizvoljenega dolinskega sveta v Dolini
Brezigar: WWF He govori resnice
»Devinsko - nabrežinska občina je odobrila regulacijski načrt, ki predvideva lotizacijo plaže na Botanjku (Costa dei Barbari) in istočasno prepoveduje prost vstop kopalcev. V Se-sljanskem zalivu pa plan predvideva gradnje z volumnom, ki je višji od tistega, ki ga predvideva deželni urbanistični načrt (PUR)«. To je med drugim napisano v plakatu Svetovnega sklada za naravo (WWF), ki je sprožil ostro reakcijo odbornika za urbanistiko devinsko - nabrežinske občine Brezigarja, ki v izjavi za tisk Pravi, da gre za popolno laž. Prvič, ker občina ni pristojna za urejevanje dostopov do plaž in drugič, ker predlog za razvoj Sesljanskega zaliva ui v nasprotju z deželnimi normami«. Vsakdo ima pravico, da predloži ugovor k regulacijskemu načrtu, nima Pa pravice spregledati resnice in izkoristiti dobro vero ljudi,« pravi Bre-fcigar, ki je o zadevi obvestil pristoj-Ue sodne organe.
V devinsko-nabrežinski občini
Prihodnji teden zna biti odločilen za razplet političnega položaja v devinsko - nabrežinski občini. To je mogoče sklepati iz raznih sestankov med stranicami, ki se bodo nadaljevali še ta teden, medtem ko vlada veliko pričakovanje, kaj bo rekla domača sekcija PSI, ki naj bi prihodnji teden dokončno povedala, kako si zamišlja bodočo upravo. Drevi se bodo socialisti sestali s KD, v petek pa s socialdemokrati, stališče PSI pa bo v marsičem odvisno tudi od tega, ka-
ko se bo izrekla strankina pokrajinska federacija, zlasti tajnik Seghene, ki se baje ogreva za upravo brez KPI.
V ponedeljek se je sestalo vodstvo devinsko - nabrežinske SSk, ki je ocenilo sestanka s KPI in s PSI. Spet je SSk potrdila zavzetost za obnovitev domače napredne uprave in proučila vse možnosti, da do take uprave tudi pride. Na seji je bila tudi poudarjena nujnost, da se pospešijo pogovori med strankami za čimprejšnjo izvolitev nove uprave. O poteku
Dopolnilna blagajna v štivanski papirnici
570 delavcev štivanske papirnice Cartimavo bo od danes za teden dni v dopolnilni blagajni. Tako je odločilo vodstvo obrata, potem ko je baje prišlo do težav na mednarodnem tržišču papirja. Sklep o dopolnilni blagajni je sprožil ostre reakcije tovarniškega sveta in sindikalnih organizacij tega sektorja, ki so se do zadnjega prizadevali, da bi vodstvo Cartimava preklicalo ta sklep. Dopolnilna blagajna za tako visoko število delavcev preseneča in zaskrbi ja tudi zato, ker je štivanska papirnica komaj prebrodila hudo krizo.
razgovorov (o pravih pogajanjih ne moremo še govoriti) bo pojutrišnjem razpravljalo tudi vodstvo devinsko -nabrežinske sekcije »Enrico Berlinguer«, ki je napovedalo stvarne politične akcije za izvolitev uprave KPI - SSk - PSI, ki je po mnenju komunistov edino jamstvo za vsestranski razvoj občine
Župan Gradca v Trstu
Včeraj je prišel novoizvoljeni župan Gradca Alfred Stingi na uradni obisk v Trst, kjer so ga pričakali tržaški odborniki z županom Richetti-jem. Mesti, ki sta med seboj pobrateni, si že dolgo izmenjujeta prijateljske stike. Ob, tej priliki pa sta jih župana sklenila razširiti na. več področij. Sklenila sta organizirati nekaj skupnih kulturnih pobud, poleg tega pa bo letošnji velesejem v Gradcu in Trstu prilika za gospodarske stike.
•	Tržaška občina namerava sprejeti v službo poklicne in splošne bolničarje za potrebe krajevnih počitniških domov za ostarele občane. Vse informacije nudijo na občinskem uradu za osebje (Trg Unità 4, drugo nadstropje).
•	V petek, 21. junija, se bo ob 19.30 sestal rajonski svet za Sv. Ivan. Seja bo v prostorih sveta na Rotondi del Boschetto 3/f.
V
Čelno trčenje v predoru Montebello
V katinarsko bolnišnico' so včeraj popoldne ob 16.15 pripeljali 20-letnega Paola Tosolinija iz Trsta, ki se je poškodoval v prometni nesreči v predoru Montebello. Do nesreče je prišlo na koncu predora proti Ulici Flavia. Proti mestu je s fiatom 126 vozil 40-letni Claudio Budica in čelno trčil v Tosolinijev kawasaki, ki je po levi strani pripeljal nasproti. Tosolini ima zlomljeno levo zapestje, poškodbe po glavi in celem telesu ter bo okreval v 40 dneh. V nesreči se je poškodoval tudi Budica, ki pa bo okreval v 10 dneh.
Včeraj pred tržaškim sodiščem
Člani teroristične skupine FARL obsojeni na 15 do 16 let zapora
Zaradi obtožbe, da je pomagal ubitemu avtonomistu Grecu
Izredno stroga kazen za Roberta Davija
Tržaško sodišče (predsednik Bren-ci. javni tožilec Drigani) je včeraj obsodilo tri pripadnike libanonske teroristične skupine FARL (libanonske oborožene revolucionarne frakcije), ki 80 bili obtoženi, da so sodelovali Pri vnosu večje količine plastika v Italijo. 22-letni maroški državljan Ab-dullah El Mansouri je bil obsojen Pa 16 let zapora, 24-letna Daher Feriol r .ayez in 27-letna Josephine Abdo Sar-ais pa na 15 let zaporne kazni. Vsi Jrije bodo morali plačati tudi milijon br globe in po prestani kazni zapustiti italijansko ozemlje. V resnici vetja to le za El Mansourija in Josephine Abdo Sarkis, kajti Daher Feriol Fayez F pred aretacijo zbežala iz Italije. 'i proces je bila vpletena tudi 26-letna Jaqueline Esber, ki pa jo je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
.To je prvič, da so pripadniki teroristične skupine FARL obsojeni v Ita-bji, kajti preiskovalni postopek, ki le proti njim in še drugim članom te skupine v teku v Rimu, še ni zaklju-PpP- Pri tem ne gre pozabiti, da je skupina pred nekaj meseci tiskala v Bejrutu in nato razmnožila v Francij» letake, v katerih je zahtevala osvoboditev svojih članov, ki so zaprti v Italiji in Franciji in grozila, da bo r nasprotnem primeru izvedla aten-Infe proti italijanskim in francoskim osebnostim. Dejansko so pred nekaj meseci ugrabili direktorja francoskega kulturnega središča v Tripolisu Uillesa Peyrelleuxa.
Tržaški preiskovalni sodnik Patriar-cbi je med svojo preiskavo, tudi ob
pomoči dokumentacije svojega rimskega kolege ugotovil, da so omenjeni obtoženci vsi člani skupine FARL, ki ima za cilj uničenje ameriških in izraelskih predstavnikov v Evropi. Izvedla je že več atentatov, med katere sodi tudi umor ameriškega diplomata Raya Hunta v Rimu. Tržaška preiskava je stekla 6. avgusta lani, ko so na železniški postaji na Opčinah finančni stražniki odkrili v prtljagi El Mansourija več kot 7,6 kg plastika z izredno visoko eksplozivno močjo, verjetno češke izdelave. El Mansouri, ki je potoval z Daher Feriol, je tako včeraj kot že med prvimi zasliševanji izjavil, da je bil prepričan, da je v zabojih hrana in da jih je kupil od nekega neznanca v Ljubljani. Tako on kot Josephine Abdo sta trdila, da se ne poznata, da sta potovala po Španiji, Franciji, Jugoslaviji in Italiji le iz turističnih razlogov in da nista terorista ter člana FARL. Za javnega tožilca so njune izjave bile lažne in neverodostojne ter je predlagal kazni, ki jih je z razliko za oproščeno obtoženko, sodišče v celoti upoštevalo. Obtožence so branili odvetniki Lunder, Padovani, Calligaris in Zappacosta.
Naj še zapišemo, da sta bila sodna palača in njeno bližnje območje včeraj izredno strogo zastražena in da je bilo med publiko več agentov kot radovednežev.
• Zveza žensk Italije - UDI prireja danes ob 17. uri na svojem sedežu v Ul. del Toro 12 letno skupščino naročnic in bralk revije »Noi donne«.
V istem napetem ozračju — pregledovanje torbic, odvzem osebnih do-kumentov, prepoved parkiranja na širokem območju okrog sodne palače, poplava agentov letečega oddelka, Digosa, karabinjerjev in celo finančnih stražnikov — v katerem se je odvijal proces prot; pripadnikom FARL, je potekala včeraj pojxddne tudi obravnava proti 35-letnemu psihologu Robertu Daviju. Braniti se je moral obtožbe, da je avtonomistu Pie-tru Grecu »Pedru«, ki je 9. marca padel pod streli policije, dal na razpolago stanovanje v Ul. Giulia 39 in ga praktično skrival, kajti proti Grecu sta sodišči iz Benetk in Padove izdali zaporne naloge zaradi terorističnih dejanj.
Sodišče (predsedoval mu je spet Brenči, javni tožilec je bil Staffa), je bilo do psihologa izredne strogo: obsodilo ga je namreč na dve leti in osem mesecev zapora, čeprav mu je priznalo olajševalne okoliščine. Ob dejstvu, da je Staffa zahteval obsod-bo na isto dobo, ne da bi upošteval olajševalnih okoUščin, mu je sodni zbor torej povišal kazen za eno tret-JLn°- Je. šlo za emblematično razsodbo potrjuje tudi sodni sklep, ki je Daviju (v zaporu je že dva mese-ca) odbil prošnjo po začasni svobodi.
,se Je včeraj branil obtože-
reCicii3i>0:!afnil ie’ da ie decembra leta A9o2 dal v podnajem eno sobo stanovanja v Ul. Giulia nekemu študentu, ki se je izdajal za Roberta Caval-lanja, za prijatelje »Bobo«. Fant mu je povedal, da je doma iz Trevisa, da studira v Trstu na fakulteti za politične vede in da je že opravil ne-
kaj izpitov na fakulteti za psihologijo v Padovi. Poleti leta 1983 naj bi mu Cavallari predstavil svojega prijatelja Lucia Morellija iz Milana. Leta je imel družinske spore in je zato naprosil Davija, če lahko kdaj pa kdaj preživi nekaj dni v njegovem stanovanju. Tržaški psiholog ni odbil prošnje in tako se je zgodilo, da je Morelli vsak poldrugi mesec preživel nekaj dni v Ul. Giulia. Proti koncu lanskega leta je svojemu gostitelju povedal, da je Cavallari v Palermu, kjer služi vojaški rok. Ker je Davi nameraval za dalj časa na počitnice v Brazilijo, se je z Morel-lijem domenil, ,da mu izroči ključe stanovanja. To se je tudi zgodilo 14. februarja letos, dan preden je Davi vzel letalo za Brazilijo. Šele v zaporu je na osnovi pokojnikovih slik spoznal, da je Morelli bil v resnici »Pedro«.
Tako Davi. Sledila so nato pričevanja policistov in kolegov obtoženca. Slednji so potrdili, da so v stanovanju večkrat videli omenjenega Crivellarija, ki pa ga sodni organi niso izsledili. StaJffa je zato poudaril, da je Darijeva verzija neverodostojna in da je nemogoče, da psiholog ni vedel za resnično osebnost Morellija. Darijeva branilca Battello in Fabretti sta podčrtala, da je njun varovanec odprtega značaja in da preverja znance preko odnosov in ne pa na osnovi osebnih dokumentov. Crivellarijevo prisotnost vsekakor {x>-trjujejo priče, Morellijevo ime pa telefonski klic, ki je takoj po umoru, ko so v stanovanju v Ul. Giulia že bili policijski agenti, iskal »Luda«, nato pa še dvakrat vprašal po »Pe-
dru«. Odvetnika sta dokazovala, da Davi zaradi preiskovalne tajnosti ni mogel vedeti o teh klicih in da si torej ni izmislil imena Lucio Morelli. Lahko bi izjavil, da se mu je Greco predstavil z imenom Niccolino lacucci, kot je pisalo na osebni izkaz-nid, ki jo je imel na sebi po umoru in o kateri so pisali časopisi. Toda tega ni storil, sta dejala odvetnika, ker je pač imel drugo — resnično verzijo: v katero pa sodišče očitno ni verjelo, (nf)
Zapustil nas je naš dragi
Giuseppe Vouk
(PEPI)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v četrtek, 20. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje.
Žalostno vest sporočajo žena Lisetta, sin Boris z družino in drugo sorodstvo.
Log, 19. junija 1985
(Pogrebno podjetje Zimolo) a______________________
Ob smrti dolgoletne članice zbora Rosalie Škerl vd. Orel izreka iskreno sožalje družini Cerkveni pevski zbor Novega sv. Antona.
Učni uspehi na nižjih srednjih šolah
KD VALENTIN VODNIK
4. junijski glasbeni in likovni večeri
GALERIJA TORKLA — danes ob 20.30 odprtje razstave umetne obrti SILVE BOGATEČ in GABRIJELE OZBIČ Predstavitev: Vojko Kocjančič Nastopi pevski zbor zborovske šoje ZSKD iz Trsta
Vabljeni!
Danes začenjamo z objavo učnih uspehov na slovenskih nižjih srednjih šolah.
Šola Srečko Kosovel na Opčinah
1. A razred: izdelali so: Sebastian Froglia, Dimitrij Krizman, Boris Renar, Denis Slobic, Peter Škabar, Roberto Škabar, David Taucer, Irina Cebulec, Adriana Ciuk, Elisabetta Drago, Sava Jogan, Monica Micali, Mojca Milič, Gabrijela Pieri, Tanja Purič, Tamara Raseni, Eliana Sca-bar, Tanja Škabar.
1.	B razred: Damijan Berdon, Christian Malalan, Andrej Maver, Tomaž Milič, Bogdan Stopar, Mitja Tavčar, Aleks Unussich, Vesna Buscemi, Cristina Gregoretti, Daša Grgič, Dunja Jogan, Petra Krizmancic, Barbara Pavat, Valentina Repinc, Jagoda Skerk, Tatjana Stopar, Ingrid Vidaii. Trije dijaki niso izdelali.
2.	A razred: Marco Antoni, Janez Berdon, Jure Brišnik, Damijan Cris-sani. Matija Danev, Aleksander Danieli, Martin Mesar, Leopold Oblak, Gregor Peric, Alberto Prelec, Marjan Renčelj, Marco Škabar, Robert Zenic, Susanna Ciocchi, Elisabetta Cor-batti, Eva Mauri, Erika Paulina, Erika Parsinovic, Susanna Rebula, Tania Tretjak, Vesna Škabar. Trije dijaki niso izdelali.
2. B razred: Adriano Ferluga, Luca Gregoretti, Kristjan Guštin, Tomaž Kalc, David Kralj, Danijel Malalan, Danilo Pahor, Matej Sussi, Tomaž Sussi, Marko Vitez, Gabriella Baldissin, Nataša Buscemi, Klara Calzi, Katerina Citter, Susanna Cres-siach, Monica Čufar, Katja Fabrizi, Katja Foschini, Barbara Gregori, Tjaša Kocman, Sonja Kralj, Lara Lupine, Ai-Ling Marucelli, Teresa Mar-zetti, Maila Ozbic, Giuliana Plehan, Erika Skerk, Romina Zobec. En dijak ni izdelal.
Vseh 19 dijakov 3. A razreda in 17 dijakov 3. B razreda je bilo pripu-ščenih k zaključnim izpitom. V 3. C razredu je bilo 23 dijakov pripušče-nili k zaključnim izpitom, eden pa ne.
Šola S. Gregorčič
v Dolini
1. A razred: Vitjan Bandi, Miran Canciani, Massimiliano Gorian, Da-mian Gulli, Aleš Gropazzi, Ivan Kral, Aljoša Mauri, Erik Sancin, Uroš Tul, liaria Giorgi, Romina Kocijan, Tjaša Kral, Elizabeta Kraljič, Miriam Ota, Sarina Paoli, Igor Mocor. Dva dijaka nista izdelala.
1. B razred: Mitja Bandi, Denis Bencich, Dimitri Rosso, Stojan Zahar, Igor Žerjal, Michela Flego, Breda Furlani, Giada Lainè, Gabriella
Mohorovicic, Tanja Parovel, Katja Polh, Jadranka Santi, Ester Scrocca-ro, Martina Zahar, Ingrid Zerial. Dva dijaka nista izdelala.
2. A razred: Renato Bandi, Roberto Bandi, Roberto Ciuk, Ivo Colarich, Davide Glavina, Ivan Komar, Peter Kozina, Paolo Labiani, Igor Lainè, Giovanni Lovriha, Marko Ota, Marko Tul, Lorenzo Zupin, Barbara Bachi, Deborah Brajnik, Mirjam Grison, Barbara Mauri, Erika Pecar, Michela Feccia, Bojana Racman, Susanna Sancin, Valentina Tul, Mirjana Živec, Erika Žerjal. Dva dijaka nista izdelala.
2. B razred: Franco Andreassi, Igor Cavarra, Max Clementini, Lucio Chermaz, David Gurman, Fabio Grilanc, Andrej Kosmač, Fabio Olenik, Walter Razem, Marijan Smotlak, Maks Stefančič, Erik Vopodivec, Luciano Zeriali, Edvard Žerjal, Pavel Zeriali, Samuela Baldi, Alenka Bandi, Lara Berdon, Nataša Canziani, Tatjana Canziani, Daniela Coren, Karin Glavina, Alessandra Jurjevčič, Nataša Kraljič, Barbara Mauri, Ingrid Slama, Tatjana Zerial.
K zaključnim izpitom je bilo pri-puščenih deset dijakov 3. A razreda (dveh niso pripustili) in 25 dijakov 3 B razreda (enega niso pripustili).
Šola Fran Levstik
na Proseku
1. A razred: Davide Battigelli, Erik Husu, Jan Egmont Godnič, Kristian Rebula, Danilo Riolino, Marko Škabar, Dario Furlan, Peter Stocca, Roberto Šavron, Maria Bisiacchi, Matej-ka Bucavec, Deborah Colja, Elena Cossutta, Luana Grilanc, Samanta Gruden, Betty Rebula, Dunja Regent, Elena Samar, Katja Starec, Sara St egei.
1.	B razred: Igor Badalich, Igor Bizjak, Christian Brischich, Aleš Kapun, Ervin Mosetti, Cristian Rođella, Andrej Rupel, Mitja Scabar, Damijan Štolfa, Amedeo Taucer, Jasna Bri-scak, Tamara Cibic, Martina Doljak, Erika Kocman, Katerina Kralj, Členka Puntar.
2.	A razred: Dimitrij Luxa, Igor Milic, Mitja Riolino, Moreno Trampuž, Paolo Vodopivec, Elena Colja, Sara Kralj, Tanja Kralj, Martina Ravbar, Katjusa Scuka, Karin Ten-ze, Kristina Zidarič, Anna Živec.
2. B razred: Stefano Abbondanza, Andrej Ban, Aljoša Blason, David Bogateč, Andrea Danieli, Walter Danieli, Marco Ceri, Damjan Grilanc, Žarko Počkaj, Aleš Sterni, Maria Luisa Abbondanza, Vesna Bizjak, Barbara Luxa, Deborah Pierazzi, Mojca Reggente, Barbara Sardo.
K zaključnim izpitom je bilo pri-
puščenih 17 dijakov 3. A razreda (trije dijaki niso bili pripuščeni) in 15 dijakov 3. B razreda (štirje dijaki niso bili pripuščeni).
ODDELJENI ODDELKI
V KRIŽU
1.	razred: Peter Sedmach, Jana Drassich, Lorena Cossutta, Valentina Cossutta, Nataša Sedmak, Brigida Zotti.
2.	razred: David Esposito, Erik Sedmak. Igor Tence, Tomaž Tenze, Giuliano Vrabez, Denis Zorzut, Daniela Bresciani, Katarina Cossutta, Kata Kozlovič, Alenka Sirk, Roberta Sul-lini.
K zaključnim izpitom je bilo pri-puščenih sedem dijakov 3. razreda (eden ni bil pripuščen).
Šola Igo Gruden
v Nabrežini
1. A razred:	Walter De Matteis,
Christian Gabrovec, Walter Germani, Paolo Leghissa, Erik Mihelič, Gian-andrea Peric, Andrej Pertot, Karmen Brumat, Erika Čok, Sabrina Leghissa, Natascia Pemarcich, Samanta Picciola, Sabina Zega, Mateja Zi-darich.
1.	B razred: David Antonič, Alek-sij Cosma, Andrej Cosmina, Claudio Leghissa, Giorgio Markuza, Martin Pertot, Milivoj Pertot, Samo Pertot, Alex Svetlič, Martin Terčon, Marjan-ka Ban, Katja Cappelli, Nataša Crociati, Cristina Dragoni, Alessia Gian-narini, Tanja Kosmina, Bojana Pahor, Alenka Škabar, Ingrid Tence, irina Tinta.
2.	A razred: Alen Adamič, Massimiliano Antonič, Andrea Gruden, Igor Motta, Aljoša Saksida, Nataša Busan, Erika Cherin, Tatjana Hrovatin, Tamara Osi, Aleksandra Pemarcich, Valentina Vrabec. Rosanna Zuzek.
2. B razred: Roberto Briščak, A-lessio Gruden, Marco Rebula, Sonja Briscech, Sonia Gattonar, Alenka Devetta, Katja Legiša, Daniela Lovriha, Ivanka Pahor, Lara Peric, Serena Periz, Nataša Rebula. En dijak ni izdelal.
2. C razred: Samo Adam, Roberto Cappelli, Franc Fabec, Adriano Fer-foglia, Igor Gabrovec, Damian Gerii, Matteo Košuta, Damir Kralj (Carli), Vasja Leghissa, Andrej Peric, Martin Sosič, Paolo Tanze, Laura Di Marcantonio, Marianna Golemac, Tanja Gruden, Barbara Pertot, Elisabetta Popovič, Jana Radovič, Nadia Renzi, Marta Sirza, Savina Žbogar. En dijak ni izdelal.
K zaključnim izpitom je bilo pri-puščenih 14 dijakov 3. A razreda (pet dijakov ni bilo pripuščenih) in 11 dijakov 3. B razreda (dva dijaka nista bila pripuščena).
gledališča
VERDI
V petek, 21. t. m., ob 20.30 bo na sporedu simfonični koncert diplomirancev konservatorija Tartini. Orkester gledališča Verdi dirigira Julian Ko-vatschev.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 20. junija, ob 19.30:	Simfo-
nični orkester Slovenske filharmonije.
Okrogla dvorana
Do 21. junija: VI. Vidmarjev memorial - Šahovski turnir.
POLETNO
GLEDALIŠČE KRIŽANKE
Od 21. do 23. t. m. ob 20. uri: 26. mednarodni festival jazza. Sodelujejo skupine: Vienna Art Orkestra, Paquito d’ Rivera Quintet, Big Band RTV Ljubljana, Quatebriga, Anthony - Braxton Quartet, Nana, Enrico Rava Quartet in Julius Hemphill Yah Band.
kino
Ariston 21.30 »La signora in rosso«. Gene Wilder. Na prostem. V primeru slabega vremena v dvorani.
Eden 15.30 — 22.10 »Strapazzami, rompimi, prendimi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.00 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Excelsior Danes zaprto.
1 Jutri 18.00 — 22.00 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Sesso sulle labbra«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Scuola guida«.
Dvorana št. 3 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 in 22.15 »La rosa purpurea del Cairo«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ali della libertà«.
Grattacielo 17.00 — 22.00 »Runaway«.
Capito! Zaprto.
Jutri 17.00 — 22.00 »Rombo di tuono«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »L’amante bisex«. Martina Lotar. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.30, 19.45, 22.00 »Christiana F. - Noi, i ragazzi dello zoo di Berlino«. Glasba David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »La finestra sul cortile«. A. Hitchcock.
Radio 15.30 — 21.30 »Abbracci di corpi in orgasmo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Prireditve in »poročila kulturnih društev in organizacij
KD F. Venturini vabi na KLAVIR' j SKI RECITAL TATJANE BLOKAR v soboto, 22. t. m., ob 20. uri v kultur nem centru A. Ukmar - Miro. pri Domju-
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dori-V soboto, 22. junija, ob 18. uri NA' STOP GOJENCEV BALETNE ŠOlL ŠD MLADINA iz Križa. Vodi Anka Kocjančič. Na sporedu: Cirkus, kolo iz operete Mala Florami, Rdeča kapi' ca itd.
Moški in ženski pevski zbor Tabo( vabita v nedeljo, 23. junija, ob 21. un na KRESOVANJE NA PIKELCU. Poskrbljeno bo za veselo vzdušje.
PD Kolonkovec - Žcnjan 46 priredi 22;. 23. in 24. junija TRADICIONALNI PRAZNIK. V soboto, 22. t. m.: ob l»- j uri kresovanje ter otvoritev razstav domačega vina in starega vinskega orodja; ob 20. uri nastop učencev osnovnih šol iz Skednja in od Sv. Ane po« vodstvom D. Jakomina. Sledila bo za' bava z Veselimi godci. V nedeljo, 23. t. m.,: ob 15. uri odprtje kioskov; ob ; 19. uri krstni nastop in poimenovanje ^ pevskega zbora; nato nastop ansamblu TAÌMS. V ponedeljek, 24. t. m.: ob 19-uri odprtje kioskov; ob 20..SU nagrajevanje razstavljenih vin.
TPK Sirena priredi v nedeljo, 23. trn., KRESOVANJE. Ob 20.30 bo na sporedu premiera predstave v komični magiji z naslovom »Vikj show«. Vabljeni člani in prijatelji.
KD Primorec in Godba V. Parm» vabita na koncert skupine MUJA DOC BAND, ki bo jutri, 20. junija, ob 21-uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah.
KD V. Vodnik - Dolina vabi na 4. junijske glasbene in likovne večere. Danes, 19. t. m., ob 20.30 v Torkli odprtje RAZSTAVE SILVE BOGATEČ IN GABRIJELE OZBIČ. V petek, 21. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina koncert vokalno-inštrumentalne skupine NUOVO RICERCARE iz Trsta. Vabljeni!
šolske vesti
Osnovna šola F. S. Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj vabita na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki je danes, 19., in jutri, 20. junija, od 9. do 12. ure v šolskih prostorih.
mali oglasi
Važno za razlaščence na odseku avtoceste med Sesljanom in Prosekom
Za 25., 26., 28. junija in 4. in 5. julija je državno podjetje za ceste (ANAS) povabilo na sedež podjetja »Place Moulin« (državna cesta 202) lastnike zemljišč, ki so bila razlaščena za gradnjo hitre ceste, na odseka Sesljan - Prosek. V teh dneh se bodo lastniki dokončno sporazumeli s podjetjem, ki ima v zakupu dela glede odškodnin in ostalih še odprtih problemov.
V vabilih, ki so jih razlaščenci prejeli je navedeno, da morajo s seboj prinesti določene dokumente. Te dokumente so nekateri že predložili. Da bi se vsakdo lahko podrobneje seznanil z omenjenim problemom sklicuje Kmečka zve-«.za dva sestanka, na katera so vabljeni vsi razlaščenci v omenjenem odseku. Prvi bo danes ob 20.30 v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini, drugi pa jutri ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu in ne na Proseku, kot je bilo objavljeno v včerajšnji številki PD. Do spremembe je prišlo zaradi tehničnih razlogov.
Tajništvo Kmečke zveze
razstave
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20. je odprta razstava grafik Vladimira Makuca.
V	tržaški občinski galeriji na Trgu Unità bo od 24. junija dó 1. julija razstavljala slikarka Claudia Raza. Ofivo-ritev razstave bo 24. t. m. ob 18. uri.
KD Slavec in Foto Trst 80 vabita na ogled fotografske razstave JANJA TO-ROŠA, ki bo še jutri, 20. junija, od 19. do 21, ure v Babni hiši v Ricr manjih.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 19. junija JULIJANA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 22.21.
Jutri, ČETRTEK, 20. junija NENAD
Vreme včeraj: temperatura zraka 18,3 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Daniele Bertolutti,
Michele Pecchiari, Vito Davide Palum-bo, Andrea Bartoli, Paola De Cassan.
UMRLI SO: 73-letna Rosalia Škerl, 75-letni Giuseppe Vouk, 78-letna Antonia Paolettich vd. Romich, 86-letni Giordano Lauri, 61-letni Gaetano Lesa, 74-letni Marcello Monaco, 73-letni Ermenegildo De Brumatti, 82-letna Olimpia Co-stre vd. Callin, 77-ktni Emanuele Ber-trandi, 74-letna Maria Rodella vd. Fu-nes, 67-letni Federico Bernardi, 64-letni Onorato Poivari, 84-letni Giuseppe Som-mer, 45-letni Luigi Bernardini, 84-letna Anna Miliani vd. Dolenz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
Dijaško matico
T P P Z »P. TOMAŽIČ«
V BAZOVICI
POZOR !
Koncert na Dunaju, ki bi moral biti v petek, 21. t. m., je preložen na nedoločen datum. Istega dne se dobimo v Bazovici na redni vaji.
menjalnica
18. 6. 1985
Ameriški dolar						1.930,—
Kanadski dolar						1.420.—
švicarski frank .						756,—
Danska krona . .						175,—
Norveška krona .						218.—
Švedska krona . .						217,—
Holandski fiorini .						563,—
Francoski frank .						206,—
Belgijski frank .						29.—
Funt šterling . ,						2.485,-
Trski šterling . .						1.985.—
Nemška marka .						635,—
Avstrijski šiling .						90.—
Portugalski eskudo						10.—
Japonski jen . .						7.—
Španska pezeta .						10.-
Avstralski dolar .						1.175,—
Grška drahma . .						14,—
Debeli dinar . .						6.50
Drobni dinar . .						6.60
mm
BANC/i Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. A.
-mul- - Ul ICA F. FILZI 13 - C3 f31-<MD
Združenje Italija - ZSSR sporoča, da so možni vpisi za sodelovanje na 12. svetovnem festivalu mladine, ki bo v Moskvi od 25. j uh ja do 4. avgusta 1985. Vse informacije dobite v tajništvu vsak dan od 17. do 20. ure razen v soboto od 10. do 12. ure.
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 19. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 20.30 na Glasbeni matici zaključni nastop oddelka za staro glasbo.
ZAHVALA
Sklad M. čuk se najtopleje zahvaljuje repentabrskim občinskim upraviteljem za dvorano, ki so jo dali na razpolago za sobotni koncert.
Obenem pa izraža svojo zahvalo balinarskemu odseku iz Repna, ki je tako vehkodušno odstopil svoje prostore za srečanje z novomeškimi in trebenjskimi koncertanti.
Na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je z odliko diplomirala
ROSANA PETAROS Novi arhitektinji čestita
sekcija PSI iz Doline
J--------------------------------
V Križu praznuje danes 86. rojstni dan
ALOJZ SEDMAK (Sedmakov)
Iskreno mu čestitajo vsi njegovi.
IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo z vrtom, tudi staro, ali zazidljivo zemljišče. Tel. Alpe-Adria št. 794-246.
PRODAM klavirsko harmoniko scan-dalli 7+2 registrov, v odbčnem stanju. Tel. 229-246 v večernih urah.
PSIČKO po imenu Lilly sem izgubila v Miljah, kratka dlaka, rjave barve, z ovratnikom, reg. Občina Trst št. 001540. Tel. 271-685.
OSMICO sta odprla Berta in Marčelo Nadlišek s Katinare. Točita belo h1 črno vino.
PRODAM motor SUZUKI GS 550 E, letnik konec 1981, v odličnem stanju. Tel. 227-284.
V REPNU ima odprto osmico Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Zdeno Hrvatič. Toči pristno domače belo ib črno vino.
PRODAM fiat 127 sport, letnik 1980. prevoženih 58.000 km. Tel. št. 571-574 po 16.30.
DUŠAN MILIČ iz Repniča »Gašper« ima osmico. Toči samo teran.
VINSKE BRATCE vabi Stanko Gruden iz Samatorce 6. Toči črno in belo vino ter reže domač pršut.
PRODAM parcelo z gozdom, 1.100 kV. m. Tel. na št. 228-390.
WINDSURF fanatic-fun prodam. Teina št. 040/421-515.
ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE
R. PRELZ
Ul. s. Negri 3/E Telefon: 828701
■	verande
■	vrata
■	termoizolirana okna iz aluminija, lesa in PVC
■	ograje in vhod. vrata
POHIŠTVO ZA OPREMO STANOVANJA
DNEVNE SOBE KNJIŽNE OMARE SEDEŽNE GARNITURE
TISOČ IDEJ ZA OPREMO TVOJEGA STANOVANJA
SVETILA
MEDENINASTE
POSTELJE
SPALNICE
KUHINJE
SESTAVLJIVE
OTROŠKE
SPALNICE
TRST -- UL. CARDUCCI 10 — TEL. (040) 732677
j?! 37. MEDNARODNI D TRŽAŠKI VELESEJEM
od 18. do 30. junija 1985
Današnji dan so prireditelji posvetili uradni udeležbi Jugoslavije
Mednarodnost sejma spodbuda h gospodarskemu preporodu
Že ob prvi izvedbi Tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma leta 1948 so prireditelji poudarjali njegovo mednarodnost, saj so v njem videli dejavnik, ki utegne uspešno raztegniti posredniško vlogo krajevnega trgovskega sveta na vzhodnoevropsko in bližnje- ter daljnovzhodno območje. Danes, ob 37. priredbi sejma, je še vedno govor o njegovi mednarodni vlogi in v določenem oziru svetovnih razsežnostih, vendar v zavesti, da je bilo v vsem tem času v tem pogledu že veliko storjenega, čeprav bo treba za dokončno, trajno ovrednotenje prireditve na mednarodni ravni še pridno delati.
Kakšen odziv ima tržaški velesejem V svetu, dokazujejo že gole številke: tokrat na njem sodeluje 36 držav oziroma regij, od tega 19 uradno, razstavljavcev je prav tako mnogo več •- 358 (281 iz Italije in 77 iz tujine) v zastopstvu 1200 podjetij. Bolj kot množičnost udeležbe in bolj kot okoliščina, da letos ni te ali one države, ki je bila prisotna v preteklosti, pa so pomembni rezultati stikov in dogovarjanja med posamezniki in delegacijami iz nairazličnejših in med seboj tudi močno oddaljenih zemljepisnih območij. T; rezultati so sad vloge Trsta kot čedalje kakovostnejšega povezovalca gospodarskih interesov tako na relacijah Zahod-Vzhod in Sever-Jug kakor specifičneje na ravni čezmejnega sodelovanja. Vpričo naše geografske lege drugače tudi ne more in ne sme biti.
Danes je na sejmišču Dan Jugoslavije, ki je (poleg Avstrije) edina država, ki se aktivno vključuje v razvoj sejemske prireditve od njenega samega začetka. Spet nova priložnost, torej, za nadaljnje širjenje in poglabljanje sicer že dobro razvitih trgovinskih odnosov med obmejnimi predeli in med Italijo in Jugoslavijo. A tudi priložnost za izoblikovanje kakovostnejšega sodelovanja med sosedama na osnovah proizvodne kooperacije, vlaganja skupnih kapitalov v proizvajalne in storitvene panoge ter skupnega nastopanja v tretjih državah.
Možnosti za razcvet večsmernega sodelovanja tičijo tako v ustaljeni težnji k specializaciji na številnih po-
dročjih obojestranskega interesa ob zaslombi razvijajočih se znanstveno-tehnoloških raziskovalnih centrov kakor v dopolnitveni naravi oziroma soodvisnosti gospodarskih sistemov na obeh straneh meje. Sicer pa v smer kvalitetnejšnih oblik skupnega dela silijo določila mednarodnih dogovorov In že sama nuja po vsesplošni inovaciji, brez katere nepovrnljivo zastaneš.
O vsem tem bo nedvomno govor tudi na današnjih dvostranskih sestankih med operaterji in uradnimi od-
poslanstvi z obeh strani meje, na katerih bodo svojo dragoceno dvojno vlogo povezovalcev slovenskih oz. jugoslovanskih in italijanskih gospodarskih koristi ter utrjevalcev našega manjšinskega gospodarstva odigrali tudi slovenski gospodarski delavci v Fur-laniji-Julijskj krajini.
Spletanje čezmejnih in mednarodnih vezi koristi izrecno tudi krajevnemu gospodarstvu, ki je v krizi in se ne more oslanjati le na ministrske »pakete«, čeprav nekaterim krogom nekatere mednarodne smeri ne dišijo,
Tudi letos številne spremne prireditve in uradni dnevi
Pester program dvanajstih sejemskih dni
37. mednarodni tržaški velesejem je uradno odprl svoja vrata že včeraj, ko je bil tudi dan uradno po-svečen Združenim državam Amerike.
Danes je na velesejmu dan Jugoslavije, ki^ se ob 9.30 začne s srečanjem jugoslovanskih in tržaških gospodarstvenikov na Trgovinski zbornici. Ob 11. uri bo v kongresnem središču na velesejmu tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili razstavljalce iz Jugoslavije, ob 12.30 pa si bodo udeleženci ogledali jugoslovanski razstavni prostor v Palači narodov.
Hkrati bo danes tudi uradni dan Izraela s tiskovno konferenco ob 19.30, medtem ko bodo delegati iz držav članic EGS ob 11. uri obiskali pnstanisce, ob 17. uri pa bo na velesejmu posebno srečanje m og e razstavnih prostorov za novinarje.
Jutri, v četrtek, bo uradni dan Avstrije z obiskom avstrijske gospodarske delegacije na Trgomnski zbornici, ob 12. uri pa bo na velesejmu tiskovna kon/e-renca. Jutrišnji dan bo posvečen tud1 obrtni8 ^	.
15.30	bo na Trgovinski zbornici 2. sreca.nje o problemih obrti v italijanskih, jugoslovanskih m avs j-skih deželah, republikah in regijah, ki so clamce ae_ lovne skupnosti Alpe - Jadran. Delegacije
17.30	obiskale sedež tržaškega združenja obrtnikov Associazione artigiani, ob 18.30 pa avstrijski ^ slovanski paviljon in posebni ra^taimi P7 08
na velesejmu. Dan obrti se bo ob 20.30 zaHjucil z modno revijo Odbora za modo v kongresnem srediscu.
Prav tako jutri, v četrtek, bodo tudi^rf^_ posvečene trgovini z lesom: ob 10. uri se h grešnem centru sestali italijanski in~ jugos sni operaterji, ob 11. uri pa bo srečanje o prohlem* komercializacije lesa med članicami EG ,	,
ko bodo ob 16. uri predstavili kanadski les. Petek,
21. junija, bo posebej posvečen italijansko - avstrijskemu trgovanju z lesom, osrednji dogodek pa bo okrogla miza z naslovom »Kakšne so možnosti usmerjanja trga z lesom?*, ob 9. uri v Kongresnem centru. Prav tako v petek bo uradni dan češkoslovaške, s tiskovno konferenco ob 17.45 v paviljonu A in s srečanjem gospodarstvenikov na Trgovinski zbornici.
V soboto, 22. junija, se bodo ob 9.30 v kongresnem centru zbrali mojstri dela na deželnem zboru, uradni dan Egipta pa predvideva ogled štanda v paviljonu H ob 17. uri.
Ponedeljek, 24. junija, bo posvečen Indiji in avstrijskemu Gradcu, torek pa Hongkongu. V sredo bo dan Romunije in v četrtek dan Argentine in Slonokoščene obale, hkrati pa bo ob 9.30 skupščina združenj CECA in EUCA Caffè na Pomorski postaji, ob 15.30 pa si bodo delegacije iz držav EGS ogledale skladišča kave v tržaškem pristanišču. 20. mednarodni dan kave bo v petek, 28. junija, ko bo v kongresnem centru na velesejmu srečanje o transportu kave, ob 16. uri pa bo v hotelu Excelsior skupščina zveze za kavo ECE. Petek bo posvečen tudi turizmu s 6. okroglo mizo o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furlanijo - Julijsko krajino, ki bo ob 16. uri v kongresnem centru.
Zadnji dan pred zaprtjem 37. mednarodnega velesejma, v soboto, 29. junija, se bodo nadaljevali mednarodni dnevi kave s sestankom včlanjenih v zvezo Anidecol, ki bo od 9. do 11. ure. Dan bo posvečen tudi Tirolski, katere gospodarska delegacija se bo s predstavniki tiska srečala ob 17. uri. Pester sobotni program bo ob 20.30 zaključila modna revija, ki bo zadnja manifestacija na letošnjem mednarodnem velesejmu.
kot jim tudi ne dišj reklamni letak velesejemske ustanove, na katerem je prvič vidno ponazorjena ideja o mednarodnosti sejma, in to z zveriženimi zastavami vseh 19 uradno zastopanih držav: jasno opozorilo, da je v prizadevanjih za boljši jutri nujno mednarodno sodelovanje, obogateno s čutom za vzajemno solidarnost. Vztrajanje pri utrjevanju te usmeritve nam je ustno potrdilo tudi samo vodstvo velesejemske ustanove, ki je pripomnilo, da se vzorčna prireditev v koraku r, časom postopoma vse bolj razvija v specializiran sejem. V resnici zado-bivajo mednarodna zasedanja in strokovni sestanki na področjih lesne in kavne trgovine, lq so že tradicionalni, iz leta v leto globlji pomen in svetovne razsežnosti. Obenem se razvijata obrtniški sektor in turistična ponudba, tako npr. izraelska in seveda avstrijska (prvič tudj tirolska) ter jugoslovanska. Naša matica razstavlja med drugim navtično opremo, kar je sad rastočega gornjejadranskega sodelovanja na področju pomorskega turizma v sklopu dejavnosti Skupnosti Alpe-Jadran.
Tržaški velesejem torej ni, kot rečeno, le priložnost za sklepanje golih kupčij (za katerih obseg je tudi sicer kaj težko zvedeti), ampak tudi in zlasti priložnost za kovanje pobud trajnejše vrednosti.‘Vzemimo Ljudsko republiko Kitajsko: letos ni navzoča, vendar ne zato, ker je tržaški sejem ne bi zanimal, ampak — nasprotno — prav zato, ker je z udeležbo na njem že dosegla, kar je želela, to je blagovno skladišče v naši luki. Pač pa je letos prvič prisoten Hong kong, a tudi Češkoslovaška je pokazala novo zanimanje za tržaško pristanišče kot najbližja južna vrata za prodor na čezmorska tržišča afriške in azijske celine.
Velesejemska ustanova je v finančni stiski. Predsednik Toresella je javno izjavil, da sejem brez denarne pomoči nima prihodnosti, kajti primanjkljaja ni mogoče odpraviti s prihodkom od vstopnine in večerne prodaje jedače in pijače ter prirejanja zabavnoglasbenih prireditev. Najboljši argu ment za izposlovanje potrebnih sredstev je vsekakor dosedanja uspešnost velesejma.
Letošnji velesejem v številkah
Razstavni prostor letošnjega 37. mednarodnega velesejma obsega skoraj 16 tisoč kvadratnih metrov, na katerih se predstavlja kar 358 razstavljalcev, ki zastopajo več kot 1200 podjetij. Nov absolutni rekord predstavlja število tujih razstavljalcev, ki jih je kar 77 iz 36 držav oziroma regij. V uradni obliki se letos udeležuje sejma 18 držav, drugih dvanajst pa je zastopanih v posredni obliki.
Uradno so zastopane naslednje države: Indija, Avstrija, Slonokoščena obala, češkoslovaška, Etiopija, Gabon, Gana, Jugoslavija, Somalija, Romunija, Cen-tralnoafriška republika, Uganda, Egipt, Argentina, Združene države Amerike, Izrael in Hongkong, poleg njih pa še avstrijski deželi Tirolska in Štajerska.
Med specializiranimi spremnimi manifestacijami naj poudarimo najvažnejše: srečanje o obrtništvu v deželah članicah delovne skupnosti Alpe-Jadran; srečanje o vprašanjih trgovine z lesom; mednarodna dneva kave; okrogla miza o turističnem sodelovanju med Avstrijo in Furla-nijo-Julijsko krajino.
Naj naštejemo še razstavne sektorje: oblačila, stanovanjska oprema, pisarniška oprema, gospodinjski pripomočki, obrtniški izdelki, oprema za hotele in javne lokale, vozila in rezervni deli, računalniki, kozmetični izdelki, varnostne in kontrolne naprave, založništvo, gospodinjski stroji, optika, gastronomija, vrtnarstvo, igrače, nakit, naprave za ogrevanje, gradbeni material, darilni predmeti, sončni panoji, naprave za industrijsko čiščenje, obloge, vrata in okna ter tv-radio-ste-reofonija.
DRAGO GAŠPERLIN
Pogovor s predsednikom Vsedržavne zveze uvoznikov kave dr. Vanjo Lokarjem
Trst mora okrepiti vlogo sredozemske prestolniee za kavo
Zamisel o ustanovitvi terminske borze za surovo kavo na dobri poti uresničevanja
Dr. Vanja Lokar, ki je pred poldrugim mesecem prevzel odgovorno dolžnost predsednika Vsedržavne zveze u-voznikòv kave in kolonialnega blaga, se je rad odzval našemu vabilu, da se za prilogo ob tržaškem velesejmu pogovorimo o Trstu kot sredozemski prestolnici kave, kakršna je bila pred prvo svetovno vojno in kakršna naj bi po načrtih tistih, ki ne čakajo križem rok na podpore iz Rima, ponovno postala. Priznanje, ki ga brez dvoma predstavlja njegova izvolitev na o-menjeno odgovorno mesto, ni le izključno osebnega značaja, temveč je preko njega, kot člana slovenske narodnostne skupnosti, tudi priznanje slovenskim gospodarstvenikom v Italiji, ki se vse bolj uveljavljajo v zahtevnem svetu italijanskega in mednarodnega gospodarstva.
Letošnji — že 20. po vrsti — dnevi kave na tržaškem velesejmu so po Lokarjevih besedah velikega pomena zlasti kot priložnost za srečanje trgovcev in proizvajalcev kave, za razpravo o problemih skupnega interesa in za neposredno izmenjavo mnenj, do katere sicer bolj poredko pride zaradi velikih razdalj, ki ločijo trgovce od proizvajalcev v Afriki in Latinski A-meriki. Letošnji dnevi so po tematiki posvečeni suhozemskemu in pomorskemu transportu kave, poseben pomen pa imata generalni skupščini Evropskega komiteja združenj za kavo CECA in Evropskega komiteja združenj pražilcev kave EUCA, ki bosta v četrtek, 27. junija, na tržaški Pomorski postaji. V Trstu se bodo torej zbrali operaterji s kavo iz vse Evrope, hkrati pa bo to priložnost za dogovore pred prihodnjim svetovnim kongresom, ki poteka vsaki dve leti in bo junija prihodnjega leta v Trstu.
V soboto, 29. junija, bo v okviru sejma tudi sestanek združenja ANIDE-COL, ki mu predseduje dr. Lokar in ki sodi v okvir Italijanskega odbora za kavo CIC. Gre za organizem, ki je nastal pred dobrima dvema desetletjema v bran pred morebitno državno monopolizacijo kave, vanj pa so se združili zasebni trgovci in pražilci kave: omenjeno združenje ANIDECOL, združenje velikih pražilcev ALPA, sindikat pražilcev kave in agenti, združeni v zvezo ANAGENTI ter tri periferne ustanove, ki so tržaško, genovsko in neapeljsko združenje za kavo. Združenje ANIDECOL se ukvarja z vsemi problemi, ki zadevajo mednarodno in italijansko tržišče s surovo kavo in skrbi za koordinacijo na notranjem tržišču ter za reševanje vprašanj, s katerimi se kategorija srečuje v odnosih z mednarodnimi organizacijami. Med zahtevnejšimi vprašanji, Id jih je v zadnjem času pripomogla rešiti zveza pa naj omenimo uveljavitev pravice, da smejo njeni člani poslovati tudi na mednarodnih terminskih borzah ter da smejo obračunavati tudi v dolarjih.
Ob tem smo se v pogovoru z dr. Lokarjem ustavili tudi pri vprašanju ustanovitve tržaške terminske borze za kavo, o kateri se že več let govori in ki je po njegovih besedah končno na zelo dobri poti uresničevanja. Dežela je s svoje strani že zagotovila za 700 milijonov lir finančnega prispevka, Tržaška hranilnica 200 milijonov lir, tržaški trgovci pa čakajo še za odločitve drugih bank, med njimi tudi Tržaške kreditne banke. Prvi kapital je tako zagotovljen, tekom julija pa bodo pred notarjem ustanovili tako imenovano Clearing House, likvidacijsko blagajno kot temeljni kamen za novo borzo. Medtem so bili prav v teh dneh strokovnjaki iz londonske terminske borze, ki je poleg newyor-ške najpomembnejša na svetu, in ti so se ugodno izrazili o možnosti, da bi tržaško terminsko borzo za kavo namestili na sedežu borze vrednostnih papirjev. Prepričali so se tudi o u-godnosti in izvirnosti tržaške pogodbe, ki bo poleg za brazilsko (in ki ni krita na nobeni drugi terminski borzi), veljala tudi za afriško kavo »robusta« in izrazili pripravljenost, da bi kot delničarji pristopili k tej pobudi in zanjo nudili vse tehnične storitve. Seveda bo treba za uresničitev te za Trst izjemno dragocene pobude rešiti še vrsto zapletenih vprašanj in jo tudi uveljaviti v državni in mednarodni javnosti — je opozoril dr. Lokar — po drugi strani pa je to edini način, da Trst spet pridobi središčno vlogo za trgovino s surovo kavo v Sredozemlju, kakršno je že uspešno igral za časa avstrijskega cesarstva.
28. in 29. junija na tržaškem velesejmu
XX. MEDNARODNI DNEVI KAVE
r-------\ KONZORCIJ KMETIJSKIH ZADRUG
SBI GRMADA
^_______
7.a krepitev kmetijstva in zadružništva — Posluje po avtonomnem in generalnem računu — Uvaža in izvaža kmetijske pridelke, opremo in repro-materiai
34133 TRST — Ulica/Via Cicerone 2
Tel. (040) 62-754/61-754 - Telex: 460204 GRMADA I Filiala GORICA — Ul. Malta 2
RESIM
ZASTOPSTVA
UVOZ-IZVOZ
Ulica Cicerone 8 34100 TRST P.P. 101 Telefon: 61-241 — 61-478 62-112 — 62-995 Telex 460561
Filiala:
Korzo Italia 205 34170 GORICA Telefon (0481) 30840
TRST/TRIESTE . UL. GHEGA 2 TEL. (040) 64535 . 64449 Telex 460517 TECHNA I
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
vaša banka
ob severovzhodni meji Italije
Vodilni kreditni zavod v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki nudi vse bančne storitve in je hkrati pooblaščen za poslovanje s tujino.
TRST
Ul. Cassa di Risparmio 10
Tel. (040) 7366 — P.O. Box 481 Centro
Telex: 460403 ESTCAR I
IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE
UVOZ - IZVOZ
VIDEM - TRST
Sedež 33100 Videm - Ul. Adige 27/7 - tel.: (0432) 282967 Podružnica 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel.: (040) 43713/4 - Telex: 460319 - FRI EX
TRŽAŠKI TEHNIČNI KONZORCIJ
OBRTNA ZADRUGA
Proizvodnja in kooperacija izdelkov in polizdelkov kovinomehanike, fotografije, plastike, navtike in računalništva.
UVOZ - IZVOZ PO GENERALNEM IN AVTONOMNEM RAČUNU
TRST — UL. CICERONE 8/B — TEL. 62736
PODJETJE
Giacomo Vatovec succ.
import - export	S. r. I.
TRST — Ul. Torrebianca 19 — Tel. 69-077, 65-482
Trgovina gospodinjskih strojev
TRST — Ul. Machiavelli 28 — Tel. 69-076
VARNI pred TATOVI
•	OKLEPNA VRATA
•	BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE
•	NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE
•	PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMERE
VSE PO MERI
G. MICHELI
ključavničarska — kovaška delavnica TRST — Ulica Grimani 42 — Telefon (040) 948-318
Podjetje
Sincovich Ubaldo sas
TRST
Ul. Rosani 23 — Tel. 280-568	'
POLAGANJE IMPERMEABILNIH OBLOG
Razstavljamo na Tržaškem velesejmu v paviljonu'»F« (stand TRIESTE CONSULT)
bcIkb	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU	
	ALPE-ADRIA
	TRST - Ulica Filzi 10
PRIMORSKI DNEVNIK — 19. junija 1985
37. tržaški velesejem □ stran 9
POMORSKA AGENCIJA
Mediterranea
TRST - Ul. Milano 4/1 Tel. 040/7369
Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST — Ul. Rismondo 9 Tel. 761-884 — 761-819
EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA Radenska mineralna voda - Rogaška mineralna voda -Kraški pršut - Pršut »S. Daniele«
Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Plose in Crodo Briška vina in Kraški teran
uvoz - izvoz predstavništva

S. p. a.
TRST — Ulica Ceppa 9/111
Telefon: 68802 - 64489 - 62254
Telex: 460231
C.I.S.A.A.
commercio intermediazione sviluppo alto
adriatico
mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu
TRST
Ul. S. Caterina 1 — Tel. 040 - 631333, 630444 Telex: 460505 I
SPLOSNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D.Z O.Z. - Uvoz-izvoz Telefon: 61579 - 69316 - 69558 Teleks 460559 TRST - Ulica Geppa 9 PP 185
Filiala GORICA:
Piazzale Martiri per la Libertà d’Italia 5
O
Jgf
TRST
Ulica Cereria Tel. 727617
(druga ulica levo od Ulica S. Michele)
p,Oliate,3i£ne In	-
wnte? - “„nr-Tsteina' Siniala -'pr.i - no.es,ina baia.
RAZSTpSoK E™,2-KlTANDLfEJMU
Nastop na velesejmu priznanje za slovenski umetnostni obrtnici
Keramični izdelki Ozbičeve	Usnjena manteia Silve Bogateč
Uveljavljati in oplemenititi obrti je težnja, ki jo zasledujejo naša krajevna združenja in državna ustanova za razvoj obrtništva ESA v prizadevanju, da bi v dobi vsestranske industrializacije rešila smisel in željo po osebnem obrtniškem delu, po ročnem izdelovanju tudi uporabnih predmetov, po ohranjanju tehnik in načinov manipulacije raznih prvin, ki bi se sicer izgubile, ne le na škodo obrtništva, temveč vsega človeštva.
V elitnem A paviljonu Tržaškega velesejma, na izrecno povabilo ustanove ESA, razstavljajo umetnostni o brtniki, cvet obrtniškega sektorja v deželi. Že samo povabilo v paviljon
ESA predstavlja priznanje za njihove dosežke. Med sedmimi razstavljal-ci letošnjega paviljona sta tudi dve Slovenki, članici obrtniškega oddelka SDGZ: Gabrijela Ozbič in Silva Bogateč. Ob ponovnem priznanju, ki sta ga deležni naši obrtnici želimo naglasiti tudi prizadevnost tako ustanove za razvoj obrtništva, kakor vseh društev in razstavišč v naši deželi, ki obrtnim umetnikom redno prirejajo razstave in jim nudijo možnost za u-veljavljanje. Iz takih priznanj črpa umetnostni obrtnik moč, da svoje delo nadaljuje in v njem napreduje, da ne klone pred vsemi težavami, ki jih mora dnevno premostiti in ki mu jih
že sama stroka nalaga: osamljenost pri delu, nereden zaslužek, strah pred boleznijo, davčne dajatve in drugo.
Umetnostna obrisa naših ustvarjalk Gabrijele Ozbič — Ars Cretaria — iz Trsta in Silve Bogateč — Pri kostanju — iz Križa, ki se sicer izražata v dveh različnih vejah obrti, prva v keramiki in druga v finih usnjenih izdelkih, imata kljub različnosti nelcaj skupnega: njihovi natančno in okusno zasnovani izdelki dobijo dokončno podobo šele po umetniški risbi ali o-krasku vnešenem nanj na nov ali tradicionalen način.
Mehko ob dotiku, prožno ob nošnji in počivajočih barv za oko so modne kreacije Silve Bogateč. Njeni modeli imajo v sebi vedno nekaj nenavadnega, ki v skladu s skrajno praktičnostjo, kljub bistveni modni temi, ki jih je sprožila, napravijo iz njih predmete, ki jih lahko nosiš v nedogled, preko sezone, v kateri so bili ustvarjeni. Vsak izdelek: manteia, krilo, torbica ali pas je poosebljen z vrisanim, pi-rografiranim ali vtisnjenim motivom, ki se včasih ponavlja na dveh, treh kosih. Za rafinirane okuse so sestavljeni kompleti kakor so torbica in pas, krilo in ruta ali šal, denarnica in ovoj za ključe. Odločno zarisani rezi in vanje nanesene barve na trpežnem materialu nas nehote spominjajo na kraško pokrajino in vas v kateri Silva Bogateč živi in dela — Križ. V njih je pečat trdne skalnate, toda mehkočut-ne osebnosti, ki jih je ustvarila. Iznajdljiva igra vijug, skoraj povsod prisoten umetniški izraz, ki personali-zira tudi geometrične kompozicije, kjer se natančnost kosa s fantazijo odpornosti, pomešana in prenešena na usnje s spretno roko — končen rezultat je poezija enostavnosti.
Zmožnost prenesti na uporaben predmet ali okrasno ploščico kotiček iz narave, cvetico, listič ali bilko je umetniški dar, iz katerega črpa Gabrijela Ozbič svoje teme. Še tako preprosta rastlina ima svojo lepoto — lepa je če jo gledaš osamljeno, zaradi harmonije barv in oblik, ki jih je narava vlila v vsak svoj stvor in ki ga umetnikovo oko občuti in spretna roka obrtnika prenese na vazo ali krožnik, še lepše je cvetje če je zajeto v skupini, kompozicija pridobiva na čaru zaradi skladnosti barv in oblik. Uporabnost predmetov in umetniški okraski so komponenta zaradi katere gredo esportati Gabrijele Ozbič redno v prodajo. Cvet, list, stebla ali figure imajo vsak neko izrazito zasebnost*, ki odgovarja različnim o-kusom: romantično dekle bo izbralo spominčice, novoporočeni par bo za stroje stanovanje izbral kompozicijo z osati, za urad profesionista bo najprimernejša opraskana glinasta ploščica. To so primeri, kako pooseblja u-metnica svoje izdelke, kakšen globok čut in ljubezen do svoje obrti in u-metnosti izraža v vsakem delu, kako prilagaja naravo duševnim razpoloženjem človeka.	(B. D.)
ars cretaria
LONČENI
IZDELKI
GABRIJELE
OZBIČ
OBRTNIŠKA DELAVNICA IN PRODAJA
TRST — Ul. Settefontane 25/D Tel. 772-731
trgovina finih usnjenih	
modnih izdelkov	
pri	kostanju
	(all'ippocastano)
KRIŽ pri Trstu 168	

Ccntiolspcd
tržaška SPEDICIJSKA DRUŽBA z o. z. TRST, Drev. Miramare 3
GORICA, Ul. Cravos Blagovni terminal štandrež FERNETIČI Blagovni terminal FILIALA MILAN Ul. Palazzi 2/a
tel. (040) 417831-5 telex: CENTTS I 460140 tel. (0481) 20233-20345 telex: CENTGO I 460386 tel. (040) 213344-213345 telex: CENTFE I 460143 tel. (02) 209190 telex: CENTMI I 314007
CARINSKA SLUŽBA — SKUPNI PROMET — SKLADIŠČA AVIOPROMET — PREKOMORSKI PROMET — MEDNARODNI KOPNI TRANSPORT

MOTOCIKLI — IZVENKRMNI MOTORJI ZA ČOLNE — MOTORNE ČRPALKE — MOTORJI ZA INDUSTRIJSKO IN DROBNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO — HOLANDSKI BICIKLI
GORICA — Ulica S. Michele 334 Tel. 21621-21622
Jugoslovanski
razstavljale!
Tovarna obutve Beograd iz Zemana
Emona Globtur - Ljubljana Industrija gumarskih proizvodov RIS - Zagreb Jugoplastika - Split Jugoslovanski kombinat SPORT-Beograd
Kvarnerplastika - Labin Prodex - Zagreb
Razvojni center Celje, v okvira katerega se predstavljajo podjetja:
Zlatama - Celje Rašica - Ljubljana Suvenir - Beograd Steklarna Boris Kidrič - Rogaška Slatina
Toko - Domžale Utok - Kamnik Zlatorog - Maribor Adriaticturist - Poreč Dekor - Zagreb Projekt - Ranjca Sajka Ribomaterial - Zagreb
Reška tovarna konoplje - Reka Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč - Celje Slovenijašport import - export -Ljubljana
Souvenir - Beograd
Textil - Zagreb
Timav gostinstvo - Sežana
Toper - Celje
Veplas - Titovo Velenje
Oglase
pripravil
publiest
oglasni
oddelek
telefon 775275
OMNIACOMMERCE
di S. Savarin
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
Giavina Nazario
Ul. Carpison 16 — Tel. (040) 761-953 — TRST ZA POLAGANJE PLOŠČIC:
•	rezila za ploščice • klešče za lomljenje granita in marmorja • stroj za obdelavo tal • električni lomilci.
ZA KAMNOSEKE:
•	diamantne plošče za stroje • »flex« 9 diamantne plošče »INCIMAR« za brušenje nožev • loščilci • rezila na vodo in brez • klešče za marmor • plošče »ZEC« • dleta in šila »WIDIA« • loščilni svinčeni prah in krema • lepila in kiti • razna kladiva.
SIAT
SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
TRST - Ul. F. Severo 21 - tel. 62176
Filiala v GORICI: Korzo Italia 205 tel. (0481) 87213
«FARGO,
FINE CHEMICALS
34132 - TRST	---------------
Ul. del Lavatoio 4	KEMIJA
Tel.: (040) 65134/5	FARMACEVTIKA
Tx: 461012	_______________
Filiala GORICA:
UL. TRIESTE 160 - TEL. (0481) 20769
»Pa bom znal uporabljati
osebni računalnik IBM«
Poskusi!
Pooblaščeni predstavnik za	osebne računalnike
DITTA MÙRRI
Ul. A. Diaz 24/a - TRST - Tei. (040) 733253 - 734383 U'. Roma 48 - R0NKE - Tel. (0481) 776055
INDUSTRIA
RADIO
ELETTRICA
TELECOMUNICAZIONI S. p. A.
PODJETJE USTANOVLJENO LETA 1950
Ul. Caboto 16 - TRST - Italija
P.o.b. 2739 - Tel. 827281 - Telex: 460233
Ođ leta 1950 je prisotno na področju profesionalnih in vojaških primoprednjnikov na mednarodni ravni Podjetje izvaža več kat 80% svoje proizvodnje.
avtomobil in človek
Tudi novi »uno« z motorjem FIRE
Osnovna verzija una velja sedaj skoraj 800 tisoč lir manj od dosedanje
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Uno je brez dvoma največji Fiatov uspeh na avtomobilskem področju. O tem zgovorno pričajo podatki o prodaji: od začetka leta 1983, ko je prvi uno privekal na svet do danes so prodali več kot milijon teh posrečenih avtomobilov. Za'dnji model, ki je prišel pa tržišče pred sedanjo prenovitvijo cele serije je bil uno turbo, minibomba, ki so jo predstavili ob dirki za veliko nagrade Brazilije v Rio de Janeiru.
Največja novost zadnje serije una je motor FIRE, ki je bil doslej na voljo samo pri Y 10, sedaj pa ga serijsko vgrajujejo v vse različice una 45. Novi motor zmore 45 KM, ima 999 kub. cm, pri stalni hitrosti 90 km/h pa porabi nekaj več kot 4 litre za 100 km. Te zmogljivosti so bile poglavitni razlog, da so ukinili izdelavo modela »energy saving«. Elektronske rešitve, ki so oznčevale ta model, bodo poslej značilnost modelov uno 60 in 70, medtem ko prehajajo aerodinamične značilnosti modela energy saving k različicam SL. Odpade tudi model SX, se pravi najpopolnejša in najbolj luksuzna izvedba. V novi seriji imajo luksuzne izvedbe vseh treh modelo 45, 60 in 70 oznako SL. Če torej pregledamo sedanjo serijo uno lahko ugotovimo, da je sestavljena takole: uno 45 (troje vrat 999 kub. cm - 45 KM), uno 45 (petero vrat), uno 45 S troje vrat, uno 45 SL troje vrat (ostale značilnosti kot pri drugih uno 45) ; uno 60 S in SL (petero vrat, 1116 kub. cm . 58 KM), uno 70 SL (petero vrat, 1301 kub. cm - 65 KM), uno turbo i.e. (troje vrat, 1301 kub. cm -105 KM), uno D troje vrat in uno DS petero vrat (1301 kub. cm - 45 KM). Skratka, dve različice karoserije (troje in petero vrat), 5 različnih motorjev (1000, 1100, 1300, 1300 turbo, 1300 dizel), tri stopnje obde-
Danes bi končali s kratkim opisom navtičnih centrov ACY. Ostale so nam namreč le severnojadranske marine, ki so v glavnem znane vsem našim dopustniškim kapitanom. Od dalmatinskih pa smo namenoma izpustili •ACY Vodice, saj je zelo blizu murter-skemu in skradinskemu centru, da je v bistvu namenjen le tistim bolj redkim dopustniškim kapitanom, ki si želijo letovanja v znanih turističnih krajih.
O severnojadranskih marinah ACY naj omenimo predvsem, da so namenjene stalnim gostom. Umag, Rovinj in Pulj so namreč z lahkoto dostopni tako slovenskim kot tujim dopustniškim kapitanom, ki lahko za dostopne zneske za stalno držijo svoja plovila v teh marinah. V dobršni meri to ve-ija_ za Italijane, ki imajo precejšnje težave s privezi, saj so italijanske marine neprimerno dražje, v klasičnih pristaniščih pa v bistvu ni več Privezov. Ob tem ne bo odveč, če ponovimo nekaj cen za storitve v ACY centrih. Navedli bomo dolžino plavita in nato ceno enoletnega priveza: 4 metre —■ 460 tisoč lir, 5 metrov — 520 tisoč lir, 6 metrov 570 tisoč lir, 1 metrov 680 tisoč lir, 8 metrov 770 tisoč Ur, 9 metrov 885 tisoč lir, 10 metrov 960 tisoč lir, 11 metrov 1.120 tisoč Ur, cena za večje jahte se nato Postopoma viša in doseže 2.760.000 lir za 25-metrske jahte,
Ob teh cenah in nič čudnega, da so se številni Italijani odločili^ za stalne priveze v ACY centrih. Če k temu dodamo še cene drugih storitev.
lave: osnovna, S in SL. Vsi uno razen osnovne verzije 45 imajo petstopenjski menjalnik.
Pri Fiatu so sklenili ne posegati v karoserijo, saj je oblika una naletela na odobravanje široke publike. Gre za vozilo, ki je lahko glavni družinski avto, saj je v njem dovolj prostora za vso družino, istočasno pa lahko služi kot drugi avto, s katerim se z lahkoto vozite po mestnem prometu. Odtod tudi toliko različnih verzij in različic, ki v resnici lahko zadostijo vsem potrebam.
Predstavitev nove serije una je bila tudi priložnost za ogled tovarne v Termoliju, kjer izdelujejo novi motor FIRE (Full integrated robotized en-gine). Gre za obrat, ki je izdelan po najsodobnejših tehnoloških kriterijih: njegovi tekoči trakovi izdelajo po en motor vsakih 20 sekund. Trenutno je tovarna že skoraj dosegla višek svojih zmogljivosti, tako da komaj zadošča potrebam Fiata in Lancie. Trdijo, da za sedaj ni nobene možnosti, da bi te motorje prodajali tudi Citroenu, ki bi ga potem vgrajeval v svojega bodočega malčka. Proizvodni proces je povsem robotiziran: motor izdelujejo sodobni roboti, človek, se pravi specializirani delavci posežejo samo v končni fazi, ko je motorje treba peiskusiti. Kontrole so zelo natančne, tako da skoraj ni mogoče, da bi prišlo do napake. V tem primeru pa opazijo napako v realnem času in jo lahko odpravijo, tako da v nobenem primeru ne more priti do večje serije ponesrečenih motorjev. Osnovna prednost novega motorja je predvsem v njegovi enostavnosti, nezahtevnemu vzdrževanju in lahkosti ter zmerni px>rabi. Ker je to le začetek neke generacije motorjev, napovedujejo, da se mu bodo v kratkem pridružili tudi drugi.
bo lahko vsakomur jasno, da se je Adriatic Club Yugoslavia odločil za množični turizem in ne za elitnega. Iz dosedanjih izkušenj je razvidno, da je predvsem srednji sloj tisti, ki na 'dopustih porabi največ denarja. Evropska elita je v Jugoslaviji navadno skrajno varčna in izbirčna, saj si na svojih jahtah prinese od doma domala vse. Jugoslavija ima navsezadnje tudi nekaj klasičnih marin zahodnoevropskega kova, kjer pa so seveda cene prav tako zahodnoevropske.
Nedvomno bo dopustniške kapitane zanimalo koliko stane v centrih ACY dviganje in spuščanje plovila v morje, da bi lahko kar sami poskrbeli za vsakoletno vzdrževanje in barvanje. Dvojna operacija (dvig in spust) z 10-tonskim žerjavom stane za 6-me-trsko plovilo 65 tisoč lir, za 7-metrsko DO tisoč, za 8-metrsko 115.000 lir, za 9-metrsko 147.500 lir in za 10-metrsko 173 tisoč lir. Za daljša plovila je treba seveda globlje seči v denarnico, a vsote so še vedno sprejemljive. Kdor Ima seveda dovolj pod palcem lahko prepusti vsa vzdrževalna dela uslužbencem ACY centrov. Prav tako je poskrbljeno za konzervacijo in dekon-zervacijo ladijskih motorjev.
Po vsem tem ne bo odveč, če navedemo še nekaj ugodnosti za letne goste ACY. Plovilo lahko držijo v dveh različnih centrih: poleti v e-nem, pozimi pa v drugem. Med poletnimi križarjenji imajo člani ACY 10 odstotni popust za storitve v drugih centrih.
Prvi kanal
11.00	Televideo - px>skusm program
13.00	Želja po glasbi - glasbena oddaja
13.30	Dnevnik 1
14.00	Gli eroi di Telemark - film Nastopata Kirk Douglas in Richard Harris
16.05 Potovanje skozi sončni sistem -dokumentarna oddaja Naša zvezda: Sonce
16.35	Magic show - vodi Tony Bina-relli
17.00	Ciao cowboy - TV film 17.55 Risanka
18.15	Dnevnik 1 - Kronike
Server kliče Jug - Jug kliče Sever
18.45	Check-up - pxjsebna medicinska oddaja
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	FBI oggi - TV film
21.25 I. festival plesnih orkestrov 22.50 Dnevnik 1
23.00	Neposredni prenos - Trideset minut kronike - vodi Enzo Biagi
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti. Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo - proskusni program
13.00	Dnevnik 2 - Ob, 13. uri
13.30	Sterline, svastiche e spie
Ljubljana
17.40	Poročila
17.45 Slovenske ljudske pravljice: Goslač
18.05	Figole Fagole - 1. del predstave SLG Celje
18.40	Prostorsko načrtovanje: človek in prostor
Izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.05	Dokumentarec meseca: Dežela smehljaja
20.50	Film tedna: Julija
22.50	TV dnevnik II
Koper
14.15 TV Novice
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja
15.00	Burna leta - TV nadaljevanka
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
16.30	Bratje in sestre - TV film
17.00	Prijatelji - dokumentarna odd.
17.30	Čudoviti ranč rumene žolne -TV film
17.55	TV Novice
18.00	Sužnja Isaura - TV film
18.30	Govorimo o...
19.30	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
19.30 TVD - Stičišče
CANALE 5
8.30	Alla ricerca di un sogno - TV film
9.30	Singapore - film
11.00	Lou Grant - TV film
11.55 II salotto di Minilinea - rubrika
12.00	Tuttinfamiglia - nagradno tekmovanje
12.50	II pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV nadaljevanka
16.30	II selvaggio mondo degli animali - dokumentarna oddaja
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	Webster - TV film
18.30	Help - nagradno tekmovanje
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	I tre giorni del Condor - film Nastopata Robert Redford in Faye Dunway
22.30	Kojak - TV film
23.30	Canale 5 News
00.30 Arco di trionfo - film
Nastopata Charles Boyur in Ingrid Bergman
retequattro
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra - TV novela
9.40 Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.10	Ruy il piccolo Cid - risanka
10.45	L uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	La squadriglia delle p>ecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV novela
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Maurizio Costanzo show - vodi Maurizio Costanzo
23.30	M 5 codice diamanti - film
1.20 L’ora di Hitchcock - TV film
14.20	Poletje je dogodivščina
15.50 Concerto della fanfara dei bersaglieri in congedo di Roma
16.35 Belluno: kolesarstvo
17.00	Le belle di notte - film Nastopata Gerard Philippe in Gina Lollobrigida
18.25	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40 Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Storia di un italiano - vodi Alberto Sordi
21.45	Zgodovinski dnevi - dokumentarna oddaja
22.45	Dnevnik 2 - Nocoj
22.55	Solisti jazz glasbe
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo - poskusni program
18.00	in 18.30 Šola in vzgoja
19.00	Dnevnik 3
19.25	XXI. mednarodna razstava nove kinematografije v Pesaru Kinematografija v Indiji
20.00	Šola in vzgoja
20.30	Zio Vania - film Nastopa Laurence Olivier
22.20	Delta - posebna oddaja
23.30	Dnevnik 3
19.50 Start, kako in zakaj se premi-kamo
20.25 Mafujeva kletka - TV drama 22.20 TVD - Vse Danes 22.30 Eksplozija - film
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Dan Jugoslavije na velesejmu ŠPETER — Firmino Marinig potrjen za župana
PADRIČE — 400 let vasi KRIŽ — 10-letnica dekliškega zbora »Vesna«
TRST — Pohod po Barkovljah TRST —- Razstava grafičnih listov Vladimira Makuca
TRST — Šolska prireditev v duhu programa Amnesty International
Zagreb
17.20 Videostrani
17.30	Poročila 17.35 Videokoledar
17.45	Legende sveta - otroška serija 18.15 Učbeniki - izobraževalna oddaja
18.45	Ljudski običaji
19.30	TV dnevnik
20.00 Kino oko - Pogovor na temo Športno življenje
22.30	TV dnevnik
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari • TV film
9.30	Scuola elementare - film
11.30	Sanford and son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television - glasbena od daja
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and son - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Laura - risanka
La famiglia Mezil - risanka I fantastici viaggi di Fiorellino -risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	II grande sogno di Maya - risanka
20.30	OK! Il prezzo è giusto - nagradno tekmovanje z Gigijem Sa-banijem
22.30	Cassie & Company - TV film
23.30	Šport: ameriški football 00.45 II triangolo maledetto - film
TELEPADOVA
11.30	Luisana mia - TV film
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Lupin III - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Luisana mia - TV film
15.00	Adolescenza inquieta - TV film
15.30	TV film
16.30	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
21.30	La ragazza dal pigiama giallo
23.30	Star Trek - TV film
00.30 II lungo, il corto, il gatto - film
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - TV film
15.20	Corri uomo corri - film 16.50 Risanke
18.30	Dokumentarna oddaja
19.20	Športne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	II sergente Rompiglioni - film 22.10 TV dnevnik
22.25 Gli amici di Nick Hezard - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Gospodarska problematika; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri;
12.00	Sestanek ob 12.00: liki iz naše preteklosti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Ekumenski zbor iz Trsta, vodi Zorko Harej; 13.40 Glasbena priloga;
14.10	Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi;
17.10	Zadnji sklop: Mi in glasba: A-kademija za staro glasbo v Radovljici; 18.00 Iz sence večnosti: »Hudiček v steklenici«, skoraj žaljiva pripoved o neznancih iz vesolja; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbena mladina; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dcgodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; Ì6.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Kotiček za narodnozabavne glasbo - ansambel Slovenija; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna;
10.10	Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in umetnost; 16.15 Glasba;
18.00	Na odru; 18.32 Glasba M. Ravela; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Spomini Giulie Lazzàrini; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o človeku in njegovem ambientu; 16.00 Popoldanski program;
17.30	Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs;
20.00	Titanic - radijska priredba; 21.03 Udobje vašega doma; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska nadaljevanka;
9.10	Discogame - nagradno tekmovanje; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Glasba; J5.42 Popoldanski program; 18.32 in 20.45 Glasbene ure; 19.50 Capito! - kulturne aktualnosti; 19.57 Zasedanje petih; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131 -Nočni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika - Promet, obvestila; 5.50 Rekreacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja;
17.00	Studio ob 17.00 in glasba; 18.00 Naj narodi pojo; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Koncert za besedo -Trave; 20.25 Tri poloneze Frederika Chopina s pianistom Mauriziom Pol-linijem; 21.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Don Juan«; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije.
ti in morje	j
Cene navtičnih centrov ACV
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
ITALIA 1
Prijave do 22. t. m.
Letos že šestič natečaj za najlepše okrašena okna
0 predsednikih rajonskih svetov ni bilo doslej enotnih pogledov
V doberdobskem odboru že porazdeljene funkcije
Podobno kot pred petimi leti prihaja tudi tokrat v rajonskih svetih goriške občine do izvolitve predsednikov na samostojni krajevni ravni, ne da bi se lahko občinska vodstva strank vmešala v ta glasovanja. To tudi zaradi tega, ker se niso občinska vodstva strank petstrankarske koalicije domenila o tem vprašanju. Tudi zaradi tega nekateri člani rajonskih svetov nočejo glasovati ker trdijo, da so pogajanja v teku.
Že v nedeljo smo poročali o izidih glasovanja v Ločndku in štandrežu. Medtem ko so v Ločniku potrdili demokristjana Perca, v Štandrežu predsednika niso izvolili in rajonski svet se bo torej sestal ponovno v petek. Povedati pa je treba, da so za ponovno izvolitev Valterja Reščiča glasovali le nekateri komunisti in socialisti. Oboji razpolagajo s šestimi glasovi, Reščič jih je dobil le štiri. Ker sam ni zase volil je med drugimi en prosti strelec. Tako glasovanje še je ponovilo dvakrat. Pristaši Slovenske skupnosti, ki so v prejšnjem manda-
Interpelacija KPI na pokrajini
Pokrajinski svetovalki KPI Aleksandra Devetak in Rosaria Di Dato Busolini sta poslali predsedniku pokrajine, odborniku za kulturo Špacapanu in predsedniku komisije za kulturo Bergaminu interpelacijo. Sprašujeta zakaj ni svetovalska komisija še razpravljala o uporabi dodatnega prispevka dežele za strokovne šole. Dežela je prispevek nakazala že v februarju. Svetovalci so ugotovili, ob obiskih v glasbenih šolah v Gorici (občinska glasbena šola) in v Tržiču (šola Vivaldi), da se te šolske ustanove nahajajo v finančnih težavah. Svetovalki tudi sprašujeta zakaj ni prišlo do obiska v slovenski šoli Glasbene matice, ki ga je vodstvo šole zahtevalo in ki je bil že domenjen.
Drevi občinski seji v Foglianu in Škocjanu
Umestitveni občinski seji bosta drevi v Foglianu in Škocjanu ob Soči. V Foglianu bo seja ob 18.30. Tu bodo izvolili župana in odbornike iz vrst komunistične partije. Ta ima v občinskem svetu devet svetovalcev. 0-pozdcija, ki jo sestavljajo socialisti in demokristjand, pa jih ima šest. Na prvi seji niso uspeli izvoliti župana, ker je opozicija zapustila sejno dvorano.
V Škocjanu, kjer se bo seja pričela ob 20. uri, pa imajo komunisti 13 od skupnega števila 20 svetovalcev.
tu v Pevmi oporekali rotaciji, so jo tokrat v Štandrežu zahtevali.
V ponedeljek zvečer sta se sestala tudi rajonska sveta na Rojcah in pri Madonnini. Rezultat glasovanja v obeh krajih je še bolj pokazal nesoglasja v občinskem merilu. Na Rojcah je demokristjan Elio De Marchi dobil sedem glasov (šest KD in e-nega od misovskega predstavnika). Republikanec se je vzdržal, dva komunista sta oddala beli glasovnici. Nista bila prisotna socialist in socialdemokrat. Pri Madonnini pa je bila izvoljena demokristjanka Licia Co-cianni por. Bordin. Dobila je sedem glasov. 1 glas je dobil socialist Gia-comel, 4 glasovnice so bile bele. Tri od teh, so bile demokristjaneske, ena pa liberalna. Demokristjani niso torej enotno volili za predsednico, ki je dobila tri glasove svoje stranke, e-nega socialdemokratskega, dva komunistična in enega misovskega. Seveda so to ugibanja. Glasovanje je sicer tajno, vendar so dajo gomje raz-
Rezultati
Na slovenski nižji srednji šoli Ivana Trinka je velika večina dijakov prvih in drugih razredov izdelala in bila pripuščena v višji razred. Dijaki tretjih letnikov pa polagajo v teh dneh zaključni izpit, malo maturo, še danes in jutri imajo pismene izpite. V petek, 21., bo začetek ustnih izpitov po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razjasni deski.
V prvih in drugih razredih so izdelali naslednji dijaki:
I. A: Anita Breganti, Dolores Černič, Claudia Cesselli, Michela Coder-maz, Michela Gajt, Valentina Flore-nin, Mateja Gravner, Nancy Hlede, Laura Hvalič, Danjela Klanjšček, Sonja Marussi, Giuliana Gretti, Arianna Simčič, Pavel Cemic, Vanja Cernie, Claudio Colussi, Mauro Ferfo-lia, Adrijan Feri, Luka Ferletic, Andrej Lakovič, Valentin Pintar, Denis Ursic, Emanuele Zampar. Trije dijaki niso pripuščeni v višji razred.
I. B.: Ksenija Buzzineilli, Suši Fer-foglia, Tanja Ferfoglia, Elisa Ferletti, Martina Ferlež, Nataša Frando-lič, Irena Jarc, Adriana Leghissa, Milka Pahor, Martina Sredaik, Lilijana Terpin, Debora Terpin, Mitja Bizaj, Sandro Cuzzola, Marino Jarz, Aleksander Komic, Damjan Načini, Dimitri Nicolosi, Davide Piccolo, Martin Spacal. 6 dijakov ni bilo pripu-ščenih v višji razred.
I. C.: Sonja Andreoli, Patrizia Bas-sini, Marta Biancuzzi, Magda Brai-ni, Maša Braini, Marilena Corsi,
mere sklepati iz izjav svetovalcev.
Pogajanja se niso še prav začela za sestavo odbora na goriški občini. Zeleni pa zahtevajo sklic občinskega sveta. Imeli so že več sestankov in shodov v raznih krajih mesta. Obtožujejo voditelje večinskih strank, da se pogajajo za zaprtimi vrati.
V malih občinah pa je upravno življenje že na normalnih tirnicah. Nekateri župani so že prisegli prefektu. Med njimi je tudi doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič. V tej občini so že tudi porazdelili odbor-niške funkcije. Podžupan Dario Legi-ša bo imel resor za zdravstvo in socialno skrbstvo. Prof. Karlo Černič bo skrbel za kulturo in šolstvo, Janko Gergolet za finance in osebje, Lilijana Semolič pa za rekreacijo in mladino. Za javna dela in urbanistična vprašanja bo skrbel župan Lavrenčič sam. Prva seja doberdob-skega občinskega sveta bo 2. junija.
Sovodenjski in števerjanski župan nista še prisegla.
Maura Devetak, Tanja Gaeta, Valentina Kristančič, Maja Makuc, Ema Prinčič, Miriam Simiz, Miran Devetak, Valter Devetak, Damjan Domi, Marko Gus, Danjela Komjanc, Mitja Koršič, Andrej Simčič, Janez Terpin.
I. D: Natascia Bazzani, Mara Gergolet, Claudia Grillo, Valentina Humar, Agata Koren, Anka Kuzmin, Tanja Kuzmin, Sonja Makuc, Romina Pizzo, Vesna Tomšič, Aleksander De-vetta, Bogdan Jarc, Marko Juretic, Marko Kenda, Aleš Klede, Danjel Lakovič, Luka Milocco, Maurizio Monti, Diego Petejan, Luca Pisti, Marko So-sol. G dijakov ni pripuščenih v višji razred.
I.	E: Claudia Chinese, Cristina Cigoli, Tosija Graunar, Barbara Hladnik, Deborah Marvin, Ivana Nanut, Tanja Prinčič, Tanja Zavadlav, David Baša, Samo Cussigh, Maurizio Gugliatti, Ivo Koršič, Enrico Marega, Peter Paulin, Ivan Pipan, Daniel Pisk, Pavel Šuligoj, Maksim Šuligoj. 3 dijaki niso bili pripuščeni v višji razred.
II. A: Kristina Corsi, Tiziana Flo-renin, Daniela Jarc, Daniela Juretic, Nataša Maraž, Deborah Marušič, Ingrid Pintar, Ilaria Tomasin, Emanuela Tomšič, Mojca Vogrič, David Ambrosi, Mitja Bandelli, Nikolaj Devetak, Walter Gorkič, Fabjan Koršič, Pavel Miklus, Sargo Gnesti, Mark Pisk. 4 dijaki niso bili pripuščeni v višji razred.
II.	B: Emy Bauzon, Emanuela Ko-
Goričani — in med njimi je kot znano zelo veliko ljubiteljev cvetja —-bodo tudi letos lahko sodelovali v natečaju za najlepše okrašen balkon, o-ziroma najlepše urejen vrt. Natečaj, letos že šesti, sta razpisala goriška občinska uprava in center za vrednotenje ljudskih izročil iz Podturna. Tisti, ki nameravajo sodelovati, se lahko prijavijo, do 22. t.m. na sedežu lokalnih radijskih postaj. Ocenjevalna komisija bo ogled opravila 20. junija in 1. julija.
Naj ob tem omenimo še, da ravnokar poteka v mestni vrtnariji v Ločndku hiter tečaj vrtnarjenja, oziroma gojenja cvetja in da spada v okvir pobude tudi fotografski natečaj, zmeraj na temo cvetje in zelene površine v našem mestu, za dijake nižjih in višjih srednjih šol.
Polemike o bolnišnicah
V deželnem merilu so že izdelali načrt restrukturacije bolnišnic, ki ga je rimska vlada pred nekaj dnevi tudi potrdila. Znano je, da bodo kr-
ren, Magali Micottis, Maja Radetič, Anita Tomažič, Lucija Valentinčič, Laura Zotti, Klavdij Cibini, Peter Cemic, Gerenia Hlede, Luca Mauro, Edi Pelicon, Aleksander Radetič, Denis Sfiligoj, Mirco Sturma, Mauro Tommasi, Igor Tomšič, Ladi Tomšič. 3 dijaki niso bili pripuščeni v višji razred.
II. C: Lucia Ferfolja, Ingrid Fran-dolic, Nicoletta Gergolet, Erika Jaz-bon, Valentina Lacovig, Elena Anna Miranda, Marjana Paulin, Valentina Rosano, Barbara Tabaj, Robert Bensa, Igor BHasutto, Ivan Blasutto, Fabio Grendene, Klavdij Lavrenčič, A-leksander Paulin, Andrej Petelin, Andrea Vicchi, Marko Volčič, Erik Zavadlav. 1 dijak ni bil pripuščen v višji razred.
II. D: Majda Bratina, Graziella Bressan, Tamara Butkovic, Nataša Caudek, Roberta Conzutti, Barbara Markočič, Sabrina Martinuč, Tanja Pelicon, Mirjam Radinja, Katja Tommasi, Mitja Briz, Marko Caudek,. Mitja Feri, Igor Kocjancic, Franc Pa-corini, Boris Primosig, Aleksander Quinzi, Dimitri Srmoli, Gabrijel Sfiligoj, Auro Tomšič.
II. E: Sonja Bastjani, Sabina Buz-zinelli, Anita Lutman, Vesna Lutman, Kristina Marussi, Martina Pahor, A-lenka Radetič, Francesca Saher, Ivo Cotič, Robert Devetta, Samo Durcik, Luciano Gergolet, Tomaž Klemše, A-driano Stanzani, Vania Tonzar. 5 dijakov ni bilo pripuščenih v višji razred.
minsko bolnišnico zaprli kot tako, v njej pa uredili druge zdravstvene naprave, ki bodo služile vsej deželi. Ker pa se predčasno namerava zapreti kirurški oddelek v Krminu, je sindikat bolničarjev CGIL, CISL in UIL izdal tiskovno poročilo, s katerim protestira proti temu zaprtju. O-čitno je, da bodo kirurške posege odslej opravljali v goriški bolnišnici.
Do polemike na zdravstvenem področju je prišlo tudi v Tržiču. Tam pravijo, da nimajo denarja niM za najnujnejše upravljanje bolnišnice. U-pravni odbor KZE pa da je sklenil kupiti dragocene naprave za bolnišnico v Gorici. Prihaja torej, tokrat v Tržiču, do sporov kampanili-stičnega značaja.
čestitke
Marija Ferletič por. Frandolič iz Doberdoba je v ponedeljek praznovala 72 let. Dragi slavljenki želijo mnogo zdravih in veselih let mož Valerio in otroci z družinami.
razna obvestila
RMV - goriška četa priredi sestanek za taboreče in starše jutri, v četrtek, 20. junija, ob 18. uri v dvorani KD Jezero v Doberdobu ter ob 20. uri v sovodenjskem Kulturnem domu.
gledališča
Danes ob 20.30 v Kanalu ob Soči, na odprtem prostoru, M. Bulgakov: Don Kihot. Uprizoritev PDG, Cankarjevega doma in Festivala Ljubljana.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Omicidio a luci rosse«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Bombarder«. SVOBODA 20.30 »Ljubezen«.
DESKLE 19.30 »Maščevalec iz pekla«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI: Alesani, Via Carducci 38 - tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU: Alla salute. Ulica C. Cosulich 117 -tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11.00 Lucia Bec-ciu iz cerkve na Placuti, ob 11. uri Alojzija Komel vd. Cengerle iz bolnišnice Janeza od Boga.
na nižji srednji šoli


Prireditve ob zaključku leta na
številnih šolah
Plesalci na prireditvi v Števerjanu
Zbor slovenskih otrok v Podgori
Razstava risb in del na učiteljišča
V stavbi števerjanske osnovne šole na Dragah je bilo v petek popoldne zares veselo. Učenci te šole kot tudi slovenske osnovne šole s Plešive-ga v krminski občini so tik pred zaključkom šolskega leta pripravili nastop s katerim so osrečili svoje starše ter učiteljice in številne goste, ki so prišli na to prireditev. 0-menimo le didaktično ravnateljico Mirko Braini - Saksidovo, bivšega ravnatelja Milana Brešana, štever-janskega župana Ivana Humarja in župnika Ambroža Kodeljo.
Šolarji vseh razredov števerjanske Šole so nastopili s pesmijo, ki so jo spremljali tudi na razna glasbila, z recitacijami, tako v slovenščini kot italijanščini, z raznimi prizorčki, z nastopom plesne skupine in s sodelovanjem v recitalu z naslovom »Sračje
gnezdo« v katerem so pesmi goriške ustvarjalke Zore Sakside.
Šolski otroci s Plešivega pa so nastopili s prizorčkom »Zajček v šoli« in seveda bili deležni, prav tako kot njih števerjanski vrstniki, precej a-plavzov.
Prireditev je bila posvečena 40. obletnici obnovitve državnih slovenskih šol. Posvečena pa je bila tudi peti obletnici tekmovanja za bralno značko v naših šolah. Učenci, ki so se seveda med letom izkazali v branju slovenskih knjig, so dobili to značko, ki jih bo spominjala na šolska leta. V šolski stavbi je bila prirejena tudi razstava risb ter ročnih del učencev.
O O O
Učenci osnovnih šol Dol in Jamlje so v soboto dopoldne pripravili prijetno zaključno prireditev ob koncu
pouka. Prireditev je bila v župnijski dvorani, pričela pa se je z veselo pesmijo šolskega zborčka, pri katerem sodelujejo prav vsi otroci. Zbor je zapel tudi ob koncu, preden so otroci dobili v roke spričevala in bralne značke.
Zabeležiti velja, da so se otroci, pod skrbnim vodstvom učiteljev lepo pripravili na zaključno šolsko prireditev. Tako so najmlajši, letošnji prvošolci, pripravili odrski prizorček o punčki, ki je zbolela, z odrskim prizorčkom so se predstavili tudi učenci 2. in 3. razreda, medtem ko so četrto in petošolci posredovali skupinsko recitacijo o domovini: pesmi in misli, ki so jih o domovini zapisali naši pesniki in pisatelji.
O O G
Tako kakor skoraj na vseh naših
osnovnih šolah, so zaključno šolsko prireditev pripravili tudi v Podgori. Pod vodstvom učiteljic. Barbare Rustia in Ane Rupel, so pripravili izbor Župančičevih pesmi in ga zelo doživeto posredovali, na prireditm, ki je bila prejšnjo soboto dopoldne. Tudi tematsko je bil izbor zelo posrečen in seveda najbolj primeren za mlade navihance, ki so se brez težav lahko povsem vživeli v mlade cicibančke, kakor jih v svojih pesmih predstavlja Oton Župančič.
GOO
še nekaj dni, pa se bodo pričele počitnice tudi za otroke v vrtcih. Na konec pouka se povsod marljivo pripravljajo, ponekod pa so že imeli tudi zaključne prireditve.
Tako prireditev so v petek popoldne pripravili za svoje starše, mlaj-
še bratce in sestrice ter seveda za vrstnike, malčki v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Maxa Fabianija v Gorici, kjer poučujeta Ani češčut in Laura Kocjančič.
Navdušeno so prikorakali pred zbrane starše, pojoč tisto o ptički, recitirali in peli, svoj nastop pa zaključili z glasbeno pravljico o Luni in zvezdicah. To je bil tako imenovani uradni del prireditve, kajti sledilo je še srečanje s starši in seveda ogled ročnih del ter risb.
GOO
Razstavo risb in ročnih del so pripravile dijakinje in dijaki učiteljišča ter tečaja za vrtnarice. To je sestavni del njihovega pouka, saj $e bodo po diplomi prav s tem ukvarjali ko bodo poučevali naše otroke. Razstava je vzbudila precej zanimanja.
PRAZGODOVINA ISTRE NA ZANIMIVI RAZSTAVI V MILJSKI BENEŠKI HIŠI
Z umetnostnih razstav
Perorisbe Vena Dolenca v izolski Algi
i
Razstava ho na ogled občinstvu do konca junija
V soboto je bila v Beneški hiši v Miljah uradna otvoritev razstave »Arheologija in umetnost Istre« in »Zaklada iz Vodnjana«. Na uradni otvoritvi so spregovorili župan Bordon, ki je pozdravil vse prisotne, še posebno ravnateljico muzeja iz Pulja, prof. Vesno Jurkič, ki je pripravila razstavo, podžupana Pulja Peruško, katerega misel je bila, da take pobude krepijo sodelovanje obeh sosednjih držav, predsednika odbora za organizacijo razstave, zgodovinarja Rendiča, ki je v kratkih obrisih orisal pomen razstave. Ta prikazuje izkopanine, ki so jih od leta 1900 našli po celi Istri in segajo kakih 6 tisoč let daleč v zgodovino, saj zavzemajo izkopanine časovno obdobje iz prazgodovine do leta 1700. Docent zgodovine na tržaški univerzi Giuseppe Cuscito je poudaril važnost takih razstav, in dodal, da so Milje kulturno dozorele, kar se vidi tudi v tem, da bodo v bližnji prihodnosti tudi tu odprli muzej. Poleg vseh ostalih je spregovorila ravnateljica Jurkič, ki je orisala delo, ki so ga do danes naredili jugoslovanski, italijanski in avstrijski zgodovinarji. Ti so s svojim delom zbrali zelo bogato zbirko antičnih predmetov, ki so shranjeni v puljskem muzeju in tako o-mogočili, da je razstava nastala. Zahvalila se je tudi župniku Marjanu Jelenčiču, Id je posodil relikvarije in zlate predmete, ki so shranjeni v vodnjanski cerkvi.
Izkopanine prikazujejo razvoj prebivalcev Istre, od kamene dobe, ko so še živeli v jamah, preko gradiščanskih naselij, ko so se v Istro naselila nova nomadska ljudstva, ki so prinesla tudi na to področje znanje za pridobivanje kovin. Tako si lahko ogledamo najrazličnejše bronaste in
BERITE
Navi
Matajur
železne izdelke in orodje. Iz rimi jam ske dobe lahko vidimo razne kovance in druge predmete, ki jih je na to ozemlje prinesel rimski imperij. Razstavljeni so tudi kipi, mozaiki, razne posode in freske, ki pričajo o stopnji razvoja umetnosti nekdanjih prebivalcev Istre. Iz raznih glinastih izdelkov in vaz, ki prihajajo iz Grčije in drugih krajev, se vidi, da so skozi Istro v preteklosti šle trgovske poti, ki so združevale vzhod z zahodom.
Razstavo zaključujejo zlasti predmeti in relikvariji iz cerkve v Vod-njanu. Zlati izdelki so prav gotovo neprecenljive vrednosti, saj je njihova manufaktura zelo natančna. V Vodnjan jih je leta 1818 prinesel iz Benetk slikar - Gaetano Grezler, potem ko je Napoleon dal zapreti vse samostane.
Razstava, ki je bila prej v Benetkah in Veroni, bo na ogled v Miljah do 7. julija. Organizirala sta jo Arheološki muzej iz Pulja in miljska občina v sodelovanju s Tržaško pokrajino in Ljudsko univerzo.
X. T.
Likovno in tehnično znanje si je Veno Dolenc pridobil v -»Centru za estetsko vzgojo« pri profesorju Milanu Batisti v Kranju, sicer pa je zaposlen kot grafični oblikovalec v tovarni »Peko«. Že od leta 1969 prikazuje svoja dela na skupinskih in samostojnih razstavah. Razstavljal je v raznih krajih Slovenije in v sosedni Hrvaški. Poleg likovne dejavnosti se u-kvarja tildi s poezijo, pomembno pa je tudi njegovo delovanje na glasbenem področju, saj je s skupino Sedmina požel številna priznanja širom po Sloveniji in drugod po Jugoslaviji.
Dolenc išče sintezo v različnih medijih besede, glasbe in risbe, ter poskuša najti odgovor na vedno nova vprašanja človeške eksistence oziroma preživetja v našem svetu. Avtorjevo likovno govorico doživljamo kot razbirek simbolov, fantazmagorijo vizije boja posameznika z družbo. Nadrealistična komponenta v njegovih delih je očitno bistvena vendar je kljub temu vselej povezana z izrazom samobitnosti, neposrednosti, je živ Ijenjska. Kolikor so njegove pošasti
fantastične izmišljotine, narisan ab surd, jim kljub temu nikoli ne manjka resnične osnove. Za krinko njihove norije je čutiti živ stik s človeškim rodom, ki je nasilen, vulgaren in obseden, čeprav ga slikar razume. Podoba grdega in spačenega mu ne pomaga le pri poglabljanju podob o pregrehah in zlu, ampak ga po svoje sili, da z natančnim očesom opazuje vsa razmerja moralne in materialne ničevosti. V vseh njegovih delih živi grenka potreba po resnici, po odkrivanju življenja. Vštric s fantastično, vizionarsko prekipelostjo gre tudi njegov pripovedni način. Njegove risbe so obogatene s pomembnimi detajli, čejrrav so podobe relativno lahko čitljive in raspoznavne. Iz njegovih perorisb izžarevajo realitete, kot so npr. sovraštvo, vojna, eros in ljubezen. Napetost, ki jo potencira kontrast med belino podlage in liki skostenele človeške figure groteskno zdaljšanih udov, ter kobiličjih, ptičjih, ribjih, gazeljih in konjskih oblik je osnovna značilnost, ki jo avtor vleče kot ustvarjalno nit in ki hkrati
poraja govorico prostora in figur v pestri ikonografski pripovedi simbolov, razločenih v skrajno premišljeni in dodelani kompoziciji prostora. Perorisbe Vena Dolenca dokazujejo, da je umetnik dosegel ustvarjalni vrhunec prav v tej zvrsti.
To je področje, kjer bi mnogi slikarji zašli v naracijo in literaturo, Dolenčeva problematika pa je izrecno likovna. Avtor odklanja dekorativ-nost in se odloča za moralne teme življenja, borbo posameznika z družbo, ki pa ni samo avtorjeva bitka in ni samo znak enega naroda ali enega obdobja, temveč dobiva univerzalen pomen, razumljiv vsem ljudem. Dolenčeve stvaritve so na razpotju med deli srednjeveških mojstrov (Bosch, Schongauer) in fantazmagorijo modernistov (Max Ernst, Jože Horvat - Jaki).
Zanimiv je tudi Dolenčev odnos do živalskega sveta, ki je v njegovih delih v stalni konfrontaciji s človeško družbo. Mistični odnos do živali zasledimo že v prazgodovini, vendar so nekatere od njih do današnjih obdržale svoj mistični in mitski pomen. To si lahko rhzlagamo z dejstvom, da so nekatere živali znanilke nesreče, nevarnosti, potresov ali smrti. Živalski liki so po zatonu gotike skorajda povsem izginili iz umetnosti, kar še posebej velja za scientistično 19. stoletje in so šele v 20. stoletju postali predmet pozornosti. Nekateri umetniki, med njimi Jože Horvat-Jaki in Veno Dolenc, sta vsak na svoj način prikazala svojo fantazmagorično (človeško - animalno) vizijo življenja, ki niha na tehtnici med življenjem in smrtjo.
Razmišljanje o življenju, borba med dobrim in zlim, sožitje telesa in duha, erotične refleksije in iskanje resnice so tiste silnice, ki dajejo ustvarjalnemu duhu Vena Dolenca vedno novih moči, s katerimi premaguje tragično občutenje življenja, ki je prisotno v vseh porah njegovega bitja.
SLAVKO GABERC
Otroški zbor KD Prosek Kontovel prijetno presenetil poslušalce z ubranim petjem
Otroški zbor KD Prosek-Kontovel nam je prejšnji petek pripravil prijetno presenečenje. V dvorani na Konto-velu se je predstavil z daljšim programom, s katerim je želel prikazati strnjen pregled celotnega delovanja. Zborček, ki ga v glavnem sestavljajo mlajši otroci — kar precej je malčkov iz otroškega vrtca — je za ta nastop naštudiral enaindvajset pesmi, ki so bile tematsko vezane na letne čase, na nekatera praznovanja v letu na argumente, ki so otrokom bolj pri srcu. Tako smo se ob njihovi pesmi lahko spet spomnili na zimo, priklicali v spomin dedka Mraza in pust ter se vživeli v pester živalski svet, ki ga ob nastopu pomladi prevzame ljubezensko čustvo. S Premrlovo Zdravico so se otroci oddolžili našemu duhovnemu velikanu Prešernu, vsem mamicam pa so poklonili pesem Mama. Spomnili so se tudi težkih vojnih časov in
s krvjo priborjene svobode ter izrazili željo po boljši prihodnosti in svojo zavzetost za dosego le te. Vse to in še marsikaj drugega so nam pod vodstvom Pije Cah Širca priklicali v spomin s svojim spontanim in prisrčnim petjem, ki sta ga spretno spremljala na harmoniko in na kitaro člana partizanskega pevskega zbora. Vezni tekst, ki naj bi poslušalcem še bolj približal vsebino in vzdušje pesmi, sta brala osnovnošolca Katjuša Regent in Ivo Emili. Za sceno je domiselno poskrbel Aleksander Starc.
Program je dopolnil in popestril baletni odsek ŠD Mladina iz Križa, ki je s pravljico o Rdeči kapici navdušil občinstvo. Upamo, da je to le začetek medsebojnega kulturnega bogatenja in tesnejšega sodelovanja med dvema društvoma.
Slava Starc
POGOVORIMO SE
V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici boš vedno našel koga, ki ti bo pripravljen svetovati glede kateregakoli finančnega vprašanja. In najvažnejše je to, da boš s tem našel ljudi, ki živijo v tvojem okolju, ki delujejo v tvojem domačem kraju in poznajo njegovo stvarnost, njegove značilnosti in probleme. V kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici, ki je ustvarjena po meri človeka, boš našel res človeški odgovor na vsak svoj finančni problem.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini



Drevi povratne‘četrtfinalne tekme v italijanskem pokalu
Le Verona prepričana v napredovanje
Šah: na Vidmarjevem memorialu
Predrag Nikolič presenetil
Drevi bodo odigrali povratne tekme četrtfinala italijanskega nogometnega pokala. Drevišnje tekme bodo prav gotovo zanimive, saj je v bistvu le tekma med Verono in Inter-jem že odločena, glede na to, da ir majo državni prvaki kar tri gole prednosti.
Fiorentina bo igrala doma proti Parmi, ki je v letošnjem prvenstvu nazadovala v C -1 ligo in bo skušala rešiti svojo slabo sezono s prestižnim uspehom proti renomiranim nasprotnikom iz Firenc ter se uvrstiti v polfinale italijanskega pokala. Vendar pa bo tudi Fiorentina skušala dati vse od sebe proti na papirju dosti šibkejšemu nasprotniku, ki pa ima presenetljivo gol prednosti iz prve tekme. Fiorentina bo igrala brez' o-beh tujcev, Passarelle in Socratesa, vendar pa bo tudi Parma igrala brez Marocchija, Facchinija in Bertija.
Inter bo skušal doma nadoknaditi tri gole proti Veroni. Namesto diskvalificiranega CoEovatija bo igral Bini. Zanj bo to zadnja tekma v In-terjevem dresu, saj ga je matično društvo že prodalo Genovi. Verona se bo verjetno v glavnem omejevala na ohranitev velike prednosti, saj ima mnogo problemov z že prodanimi igralci. Namreč ni še povsem jasno, če bodo igrali vratar Garella, krilo Fanna in branilec Marangon.
Prva tekma četrtfinala med Juven-tusom in Milanom se je v Milanu končala brez gola. Takrat je za Juventus igralo mnogo rezervnih igralcev, ki pa so dobro opravili svojo nalogo, tako da jih je trener Trappa-toni potrdil tudi za to tekmo. Tudi tokrat bodo torej igrali Vignola, Koet-ting in Scola namesto Rossija, Tar-dellija in nekaterih drugih standardnih igralcev. Milan pa bo v običajni
postavi. Favorita v tej tekmi seveda ni.
Tudi prva tekma med Sampdorio in Torinom se je zaključila brez zadetka. Tedaj je Torino doma poskusil vse, da bi nasprotnika spravil na kolena, tokrat pa je stanje seveda drugačno. Obe ekipi sta z osvojitvijo obeh mest tik pod vrhom končne lestvice prijetno presenetili, tako da bi bila osvojitev italijanskega pokala še dodaten uspeh v itak bogati športni sezoni.
Obe ekipi bosta igrali v še precej okrnjeni postavi, saj bo Sampdoria brez Pellegrini ja in Manninija, Torino pa brez Zaccarellija in Pileggija. V genovsko ekipo se bo vrnil Anglež Francis, ki je baje v odlični formi, medtem ko bi moral napadalec Viali spet na rezervno klop. Tudi v tem srečanju ni favorita.
LJUBLJANA — Deveto kolo 6. Vidmarjevega šahovskega memoriala je hilo spet zelo borbeno, v derbiju kola pa je jugoslovanski velemojster Predrag Nikolič po sijajni igri premagal vodilnega Američana Christian-sena. Pred pomembnim uspehom je tudi ljubljanski mednarodni mojster Barle, ki bo kot vse kaže v nadaljevanju prekinjene partije premagal nekdanjega sveftovnega prvaka Vasilija Smislova, čeprav je bil med partijo že v izgubljenem položaju.
REZULTATI 9. KOLA: Karlsson -Parma remi, Cigan - Popovič remi. Smislov - Barle prekinjeno (v dobljenem položaju za črnega), Nikolič -Christiansen 1:0, Miles - Portisch (prekinjeno v izenačenem položaju), Gligorič - Ribli remi.
VRSTNI RED: Ribli 6, Miles 5,5 (1), Christiansen 5,5, Portisch 5 (1), Nikolič 4,5, Smislov 4 (1), Gligorič
Popovič, Parma in Karlsson 4, Barle 3 (1), Cigan 2,5. (F. Božič)
Amaterska kolesarska dirka
po Italiji
MONTE BONDONE (Trento) - Na 7. etapi amaterske kolesarske dirke po Italiji je prišlo do precejšnjih sprememb na skupni lestvici. Etapo je osvojil Američan Sanders, ki je na zadnjih 14 kilometrih poti silovito potegnil in pustil za sabo vse ostale. Do včeraj vodilni Bergamo je prišel šele po 2’33” in je tako prvo mesto na skupni lestvici moral prepustiti Čehoslovaku Styksu, kateremu po 8 sekundah sledi Bugno. Ostali so tako uvrščanj: 3. Moro po 22”; 4. Škoda (ČSSR) 39”; 5. Uslamin (SZ) 55”; 6. Bergamo 56”; 7. Kičirin (SZ) 1T2”; 3. Vandelli 1’28”; 9. Votolo 2’06”; 10. Zen 2’27”.
Tenis: ivimbledonski turnir
Včeraj izžrebali pare
Mladosti prav na koncu zmanjkalo moči
LONDON — V Londonu so včeraj izžrebali pare prvegg kola (moški in ženske) za teniški turnir v Wim-bledonu, ki se prične v ponedeljek. Največja novost letošnjega turnirja je v tem, da bosta nosilki 1. ženske skupine kar dve igralki, in sicer E-vert-Lloydova ter Navratilova. Kot so povedali organizatorji, so se za tak korak odločili, ker pač niso našli boljše rešitve: Evert-Lloydova je namreč lanska zmagovalka v Wimble-donu, Navratilova pa je osvojila zadnja dva turnirja velikega Slama.
Včerajšnji žreb ni bil naklonjen italijanskim tekmovalcem. Claudio Panatta in Gianni Ocleppo se bosta namreč pomerila z dvema nosilcema skupin, in sicer prvi s Švedom Jarry-dom, drugi z Američanom Teltscher-jem. Nekoliko lažje bo za Cecchinije-vo, ki jo čaka Salmonova (VB). Veliko smolo je imela tudi Reggijeva, ki je zbolela in se je morala že vrniti domov. Medtem pa je Simmondso-
va brez težav v kvalifikacijah s 6:3, 6:0 premagala Američanko Bramblet tovo.
Žreb se je poigral tudi z Jugoslovanom živojinovičem, saj se bo v prvem kolu pomeril nič manj kot z nosilcem 4. skupine, Švedom Wilander-jem, tako da se bo turnir zanj, razen čudeža, kaj kmalu končal.
Ostali važnejši pari prvega kola:
MOŠKI: McEnroe (ZDA) - McNa-mara (Avs.), Pecci (Par.) - Kriek (ZDA), Edberg (švedska) - Doohan (Avs.), Stefanski (ZDA) - Curren (ZDA), Connors (ZDA) - Stefan Si-monsson (Šve.), Nelson (ZDA) - Cash (ZDA), Noah (Fr.) - Gilbert (ZDA), Nystroem (Šve.) - Goodall (VB), Pur-cell (ZDA) - Lendl (ČSSR); ŽENSKE: Evert - Lloyd (ZDA) - Piatek (ZDA), Nagelsen (ZDA) - Kohde (ZRN), Mandlikova (ČSSR) - Budarova (ČS SR), Jexell (šve.) - Sukova (ČSSR), Bonder (ZDA) - Navratilova (ZDA).
Poslednje upanje Mladosti se je razblinilo v nedeljo v Vilešah, ko je avtogol Frandoliča odprl pot goriške-mu Audaxu v 2. amatersko ligo. Škoda, da Doberdobcem tokrat ni uspelo napredovanje, saj bi si ga povsem zaslužili.
Zaslužili bi si ga predvsem za to, kar so pokazali med prvenstvom, ko so gotovo bili vodilna ekipa v tržiški skupini in do zadnjega zasedali prvo
mesto na lestvid. Verjetno pa je prav zadnja tekma zadala pretežak udarec Doberdobcem: neroden poraz s Foglianom, zapravljeno prvo mesto, zapravljeno neposredno napredovanje. Trojnega neuspeha v enem samem srečanju, doberdobski igralci, ki so v enem popoldnevu zapravili večmesečni trud, očitno niso mogli hitro preboleti.
Poglavje dodatnih srečanj je treba
gledati torej tudi v tej luči. Dober-dobci so torej startali na teh dodatnih srečanjih handikapirani, saj Audax in Olimpia nista v prvenstvu doživela takega neuspeha, in to še v zadnjem srečanju.
Res je tudi, da so Doberdobcem v ključnih trenutkih zmanjkali nekateri odločilni igralci, res pa je tudi, da so igralci sami zadevo vzeli nekoliko na lahko.
Dejstvo je, da bo tudi v naslednjem letu Mladost igrala v najnižji kategoriji in sedaj je prišel zares čas, da se začenja misliti na združevanje* moči. In ne samo misliti.
Na sliki: doberdobski navijači so do zadnjega v velikem številu sledili kraški ekipi.
Dirka po Švedski
UPPSABA — Na 7. etapi kolesarske dirke po švedski je zmagal Francoz Rault, ki je v zaključnem sprintu prehitel Danca Olsena in Caerlse-na. Na skupni lestvici je na prvem mestu prav Olsen
Potem ko si je že zagotovil napredovanje
Drevi zadnji nastop Brega v prvi košarkarski diviziji
obvestila
kratke vesti
Moroniju kolesarska
dirka po Toskani
SIENA — Na tradicionalni, 59. kolesarski dirki po Toskani, na kateri so manjkali vsi najboljši, od Moserja do Saronnija, Argentina, Continija, Baronchellija, ki pa zato ni bila nič manj zanimiva, kot dokazuje velika poprečna hitrost (več kot 40 km/h), je zmagal Ezio Moroni. Na drugo mesto se je uvrstil Mantovani, tretji pa je bil danski kolesar Veggerby.
Peterson ostane pri Simacu
MILAN — Dan Peterson bo tudi prihodnjo sezono vodil košarkarskega prvoligaša Simac. Včeraj zjutraj so namreč pri Simacu sporočili, da so z znanim ameriškim trenerjem podpisali novo enoletno pogodbo. Po neuradnih vesteh bo Peterson za svoj ostanek v Milanu prejel okrog 200 milijonov lir.
Team 81 — Breg 100:95 (59:40)
BREG: Kapic 17 (11:19), Malè 6 (4:4), Meneghetti 11, Barut 5, Race 20 (2:2), Sosič 23 (4:8), Štrajn 7 (3:4), Miran Žerjal 2, Zobec 4.
V svoji letošnji predzadnji tekmi so Brežani v nedeljo po predvidevanju izgubili z ekipo Team 81. Korenovi varovanci so stopili na igrišče precej nemotivirani, saj so si prestop v višjo ligo zagotovili s četrtkovo zmago v Miljah. Poleg tega so igrali proti ekipi, ki je nujno potrebovala zmago, s katero bi ji ostalo še kakšno upanje na osvojitev tretje-
ga mesta, ki pelje v promocijsko ligo.
Že po prvem polčasu so si tako domačini pridobili visoko prednost, tako da je bil poraz za naše fante neizbežen. V drugem delu je Breg i-gral večinoma z rezervnimi igralci, ki so se tudi izkazali, saj so ob koncu občutno zmanjšali razliko. Svojo zadnjo tekmo (proti Sabi) bodo Brežani odigrali doma, in sicer drevi ob 19.30. Poleg že osvojenega prestopa v višjo ligo bi si Breg z zmago zagotovil tudi končno prvo mesto na lestvici »play-offa«. (D. čok)
ŠD ZARJA
sklicuje danes, 19. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v svojem krožku 19. REDNI OBČNI ZBOR.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 21. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 15. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev predsedstva ter volilne verifikacijske komisije; 3. poročila; 4. prošnja za včlanjenje novega društva ; 5. diskusija; 6. razrešnica odboru; 7. volitve; 8. zaključki.
ZSŠDI
obvešča, da so za letošnji slovenski košarkarski tabor v Postojni, ki bo od nedelje, 23. .6-, do sobote, 29, 6., sklicani naslednji igralci: MLADINCI: Pieri, Korošec; KADETI: Lippolis, Terčon, Pertot, Dolhar, P. Sterni, Stanis-
sa, Kocman, Birsa in čebulec; DEČKI: Arena, Ažman; TRENERJA: Furlan, Pangos. Zbor udeležencev bo v nedeljo, 23. 6., ob 12.30 na Trgu O-berdan; zbor v Postojni bo ob 14. u-ri pred motelom Proteus. Kdor gre z lastnim prevoznim sredstvom, naj telefonira na št. 51036 - Walter Vatovec.
JK ČUPA
organizira v poletnih mesečih jadralne tečaje na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. Vpisovanje v društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure.
PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane na sestanek, ki bo jutri, v četrtek, v Lonjerju ob 20.30. Na dnevnem redu bodo nujna sporočila.
TPK SIRENA
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure. Tel. 422-696.
Na državnem atletskem prvenstvu za naraščaj niče posamezna
Soliden nastop štirih predstavnic Bora Infardate
Konec tedna je bilo v Brambateju pri Bergamu državno prvenstvo v šesteroboju za naraščajnice posamezno, katerega je res dobro organiziral domači klub Atletica Bergamo. Norma za udeležbo je bila 3.200 točk.
Na prvenstvu so nastopile štiri predstavnice Bora Infordate in sicer Veronika Gerdol, Tanja Kalc, Vera Krmec in Lidija Glavina. Vseh udeleženk je bilo skupno 49. Na prvem delu tekmovanja je nastope oviral precej močan veter. Najbolj sta bili oškodovani Gerdolova in Kalčeva: ko sta tekmovali na 100 m ovire, jim je nasproti pihal veter s hitrostjo kar 3,75 m na sekundo. Razumljivo je, da so bdi zato rezultati slabši od zmogljivosti atletinj in posledica tega je nedvomno manjše število zbranih točk.
Tudi v drugem delu tekmovanja slabe vremenske razmere niso prizanašale, saj je ob itak nizki jutranji temperaturi še deževalo. Kljub vsemu pa je bil nastop naših deklet gotovo pozitiven, čeprav so bile zaradi neugodnih pogojev uvrstitve slabše prav v disciplinah, kjer so naše a-tletinje najmočnejše. Vsekakor pa je treba omeniti odlično 12. mesto Ger-
dolove, ki je že drugič nastopila na državnem prvenstvu v mnogoboju. Gerdolova je s svojimi 3.637 točkami dosegla nov pokrajinski rekord v tej disciplini. V vseh disciplinah, razen v teku na 100 m ovire, kjer jo je oškodoval veter, je dosegla dobre rezultate. Osvojeno 12. mesto je nedvomno velik dosežek te atletinje, saj jo postavlja v sam italijanski vrh mnogobojk. Sicer pa je bilo dobro uvrstitev že pričakovati, saj je Ger-
dolova edina izmed vseh štirih atletinj, ki je specializirana v mnogoboju.
Tanja Kalc je dosegla svoj osebni rekord v mnogoboju Ln se s 3.521 točkami uvrstila na 18. mesto, kar je gotovo solidno mesto glede na to, da je šele prvo leto v tej kategoriji, škoda pa, da je tudi Kalčeva zaradi vetra gotovo izgubila vsaj 100 točk v teku na 100 m ovire, ki je gotovo ena izmed disciplin, v katerih je najbolj uspešna. Pod svojimi zmožnostmi je tekmovala Vera Krmec, verjetno zato, ker je bilo breme prvega nastopa na tekmovanju takega nivoja veliko. Kljub temu se je uvrstila na 28. mesto. V skladu s svojimi sposobnostmi je nastopila Lidija Glavina, ki je zasedla 36. mesto s 3.143 točkami.
Poudariti pa je treba, da nista ne ona, ne Kalčeva ter Krmčeva specializirane v mnogoboju. Glede na to je že dosežena norma za udeležbo zelo dober uspeh, čeprav je šlo za individualno prvenstvo, se je organizator odločil, da bo nagradil prva tri društva in je tako sestavil društveno lestvico, pri čemer je upošteval točke dveh najbolje uvrščenih a-
tletinj posameznih društev. Na tej lestvici je Bor Infordata na 4. mestu, kar potrjuje, da ima Bor Infordata na državnem ekipnem prvenstvu v mnogoboju, ki bo v Veroni 19. in * 20. oktobra, zelo dobre možnosti za visoko uvrstitev.
REZULTATI:
1. Cornolti (Atletica Bergamo) : 100 m ovire 15”81, višina 157 cm, krogla 12,42 m, daljina 535 cm, kopje 34,92 m, 400 m 95”64, skupno 4.695 točk; 2. Andretti (UGG Gorica): 100 m ovire 14”61, višina 148 cm, krogla 10,40 m, daljina 549 cm, kopje 28,14 m, 400 m 58”74, 4.504 točk; 12. Gerdol (Bor Infordata) :	100 m ovire
17”48, višina 151 cm, krogla 930 cm, daljina 486 cm, kopje 28,84 m, 400 m 65”71, 3.637 točk; 18. Tanja Kalc (Bor Infordata) : 100 m ovire 16”04, višina 151 cm, krogla 842 cm, daljina 485 cm, kopje 18,20 m, 400 m 63”99, 3.521 točk; 28. Vera Krmec (Bor Infordata) : 100 m ovire 16”93, višina 140 cm, krogla 704 cm, daljina 485 cm, kopje 21,08 m, 400 m 63”04, 3.334 točk; 36. Lidija Glavina (Bor Infordata); 100 m ovire 17”37, višina 151 cm, krogla 711 cm, daljina 458 cm, kopje 18,84 m, 400 m 65”78, 3.143 točk.
DANES V KRIŽU
Začetek turnirja »Giulio Delbello«
Danes bodo na sporedu na malem igrišču v Križu kvalifikacijske tekme za tretji nogometni turnir »Giulio Delbello«. Turnir je namenjen samo ekipam kraške planote, ki jih sestavlja sedem igralcev kategorije seniores.
Osem ekip je razdeljenih v dve skupini. V prvi nastopajo ekipe Carrozzeria Gamma, Godba Vesna, Ljudski dom in Restavracija Tenda rossa, v drugi pa Pam-Pam, restavracija Bellariva, Pohištvo Madotto in pa Pub 1902.
Drevi ob 19.45 bo tekma Gamma -Godba Vesna, ob 21.00 pa Pam-Pam - Bellariva. Kvalifikacijska srečanja se bodo nadaljevala do srede, 26. t. m., v petek, 28., bosta oba polfinala. Finalni tekmi za tretje oz. prvo mesto bosta v nedeljo, 30. junija. Takoj zatem bo nagrajevanje.
S 26. rednega občnega zbora našega mestnega športnega velikana
Premočrtna razvojna pot Športnega združenja Bor
Predsednik ŠZ Bor Mitja Race
Športno združenje Bor z novimi idejami in obnovljenimi ambicijami, ki Pa imajo trdne korenine v družbeni >n politični stvarnosti, v kateri deluje, s spremembami, ki jih narekuje Praksa in z nihanji, ki so posledica okoliščin, toda v načelih premočrtno, stopa po svoji razvojni poti.
Dolgoročna vizija razvoja mestne in na splošno tržaške slovenske športne stvarnosti jasno izhaja iz daljšega poročila, ki ga je na ponedeljkovem 26. rednem občnem zboru združenja prebral predsednik Mitja Race. Občni zbor ni bil volilnega značaja, toda je vseeno pomemben mejnik v delovanju našega največjega mestne ga društva, saj je bil prvi po reorganizaciji, ki je olla sprejeta na lanskem izpednem občnem zboru. Ponedeljkova skupščina je v skladu z novim statutom potekala po delegatskem sistemu, se pravi, da so se je udeležili predstavniki posameznih odsekov in klubov, ki delujejo v okviru ŠZ Bor. Poleg teh so bih prisotni še gostje, med katerimi je bil tudi konzul SFRJ Nikolič.
Po krajši uvodni družbeno - politični analizi, iz katere izhaja občuti ji- 1 vost združenja do splošnih vprašanj, ki se tičejo naše manjšinske skupno sti, je Race naštel glavne novosti, ki so označile delovanje v minulem letu.
V prvi vrsti treba omeniti spremem-
bo statuta, ki je sedaj bližji potrebam združenja. Ob njem so nastali tudi statuti posameznih klubov in odsekov, ki so v skladu s statutom združenja, omogočili praktični začetek reorganizacije same. Tako so se v minuli sezoni atletski, košarkarski in odbojkarski odsek prelevili v samostojne organizme in kot taki zaprosili za vstop v ZSŠDI. Tudi ostah odseki bodo v kratkem sledili tej poti.
Nadaljnja pridobitev je tudi profesionalizacija upravne službe. Ob administrativnem tajniku je tako nastala še figura organizacijskega tajnika. Oba delujeta v obnovljenem tajništvu, ki ni le bolj funkcionalen, temveč tudi bolj reprezentativen. Ob tem velja tudi poudariti prizadevanja za postavitev računalniškega vodenja društva, kar seveda delovanju odpira nove neslutene razsežnosti.
Tretja temeljna točka je v ustanovitvi finančne družeb Finbor, ki je bila letos tudi uradno registrirana. Naloga družbe je v tem, da skrbi za vse fiskalne operacije, ki so potrebne za nemoteno delovanje vsakega društva, še zlasti v luči novih zahtev, ki jih zakon postavlja tudi športnim organizacijam.
Race je posebno poglavje namenil vprašanju avtonomije odsekov in razložil, kaj to v praksi pomeni. Gre predvsem za iskanje lastnega kadra z najširšo mobilizacijo ljudi, od star-
šev do najmlajših članov. Klubi bi tako postali povezovalni člen med članstvom in glavnim odborom združenja. Enoletna praksa je pokazala, da avtonomija še ni povsem zaživela, odprto pa je tudi vprašanje odnosov klubov s športnimi zvezami.
V nadaljevanju svojega poročila je Race opisal delovanje posameznih klubov. Splošna ocena za vse je dobra. Kot skupna ugotovitev velja, da se delo v klubih in odsekih izboljšuje, kot posledica kvahtetnejšega dela novih in sposobnih vaditeljev, hkrati pa tudi kot rezultat delovanja športne šole Trst, ki nudi prve sadove pred sedmimi leti zastavljenega dela.
Iz podrobnejše analize delovanja izhaja predvsem pereče vprašanje pomanjkanja vadbenih prostorov, kar pesti domala vse klube in odseke. Če pomislimo, da deluje pri ŠZ Bor 42 ekip oziroma skupin, je jasno, da sedanji prostori na »1. maju« ne morejo zadoščati potrebam le-teh in je tudi zatekanje na licej Prešeren, v Re-pentabor in v Dolino le skromen obliž.
S tem v zvezi je eden najpomembnejših dogodkov letošnje sezone, ne le za Bor, marveč za ves slovenski šport, kot je v svojem posegu izrecno dejal Race, sklep o načrtovanju novega športno - rekreacijskega centra na stadionu »1. maj« pri Sv. Ivanu. Kot znano je bil namreč ustanovljen gradbeni odbor, v katerem so zasto-
pane vse komponente manjšinskega življenja. Race je dejal, da je zastavljeno delo »dobro, obetajoče, prejeta zagotovila pa vzpodbudna«. Kot je nato izšlo iz razprave bo izgradnja tega centra potekala po delih oziroma lotih, saj bi šlo pravzaprav za eno največjih struktur, kar jih premore naša narodnostna skupnost, zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi jo dogradih takoj. V sedanjem obdobju je v teku zbiranje dokumentacije, na osnovi katere bi nato septembra meseca začeli snovati načrt o realizaciji objekta.
Precej poudarka je Race namenil tudi vprašanju združevanja. Bor aktivno sodeluje v tem procesu meddruštvenega sodelovanja, saj je na primer sam nosilec dveh združenih ekip — Friulexport in Jadran Farco. Prav uspehi teh dveh ekip, ob izjemnih dosežkih članske vrste Jadrana in deloma tudi Mebla, meni Race, potrjujejo Borovo mnenje, da je »potrebno posvečati prvenstveno pozornost mlajšim združenim selekcijam, kajti pravilne delovne navade je potrebno igralcem vcepiti čimprej, če si želimo ohraniti čim dlje kvaliteten vrh, ki ga je danes težko obdržati, kaj šele doseči. Tovrstno sodelovanje mora potekati v priznanju enakopravnosti vseh partnerjev, usklajevanju njihovih potreb in želja pa tudi morebitnih potrebnih žrtev.«
Po analizi odnosov združenja z ZS ŠDI, CONI, federacijami, pobratenim društvom Slovan, delno spodletelim poskusom sodelovanja z Ginnastico Triestino, ki se je po začetnem »odprtju« prilagodila nacionahstičnim težnjam določenih tržaških krogov, je Race omenil še, da se je združenje v minuli sezoni znašlo v precejšnjih finančnih težavah in mora v svojem obračunu poravnati določen primanjkljaj.
Na koncu je predsednik Bora v nekaj točkah strnil bodoče tekoče naloge združenja.
Občni zbor so pozdravili predsednik ZSŠDI Odo Kalan (podprl je Bor glede vprašanj združevanja in gradnje objektov), Zvezdan Babič (SPDT), Livio Pertot (TPK Sirena) in Egon Kraus (Jadran in Polet), ki je izrazil upanje, da bo Bor pristopil k Jadranu, za kar so že v teku pogovori.
(ak)
Košarkarsko srečanje Bor - Ježica
Izenačene tekme
V soboto so v Borovem športnem centru gostovali košarkarji ljubljanske Ježice in sicer s tremi ekipami mladinskih kategorij. Treba je omeniti, da spada košarkarsko društvo Ježica med najbolj uspešnimi slovenskimi društvi, predvsem kar se tiče de’a z mladimi. Vse tekme so bile na zadovoljivi kakovostni ravni, kar pomeni, da razpolaga tudi Bor s solidnim igralskim kadrom, ki bo lahko ob dobrem delu dosegel še lepe uspehe. Najprivlačnejša je bila prav gotovo tekma med ekipama propagande. Naši fantje so z Ljubljančani tesno izgubili finalno srečanje pionirskega festivala Slovenije v Rogaški in so hoteh dokazati, da je bil tisti poraz gol slučaj. Po prvem polčasu, ki je bil dokaj izenačen, so »plavi« prevzeli pobude v svoje roke ter z Ažmanom, Areno in Oberdanom na čelu zasluženo zmagali. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi dečkov. V prvem delu ni bilo opaziti med ekipama večjih razlik, v drugem polčasu pa je trener Vascotto poslal na igrišče vse razpoložljive košarkarje in visok poraz je bil neizbežen. Odlikovala sta se Borut Pertot ter mladi Aleksander Smotlak, ki se je le pred kratkim začel ukvarjati s košarko in razvija v zelo dobrega in perspektivnega igralca. Zadnja tekma med utrjeno Borovo mladinsko vrsto ter Ježico, ki sodi v sam slovenski vrh, je bila dopadljiva in odigrana v hitrem tempu, Ljubljančani so bih predvsem višinsko premočni, tako da so se jim borovci le s težavo upirati preko Pierija in Korošca. Na koncu so se predstavniki in trenerji obeh društev domenili za ponovno srečanje, ki naj bi bilo jeseni v Ljubljani.
PROPAGANDA: Bor - Ježica 84:77
(39:39)
BOR: Danieli 6, Arena 23, Oberdan 17, Pauhca 6, Prelec 11, Sterni 2, Ažman 17, Gregori 2, Pregare, Doles, Stubelj, Prešel.
DEČKI: Bor - Ježica 44:76 (28:33)
BOR: Race 2, Poldini 6, Pertot 10, Smotlak 7, Bajc 12, Acerbi,, Bolè, Bogateč, Gašperini, Perini, Cirelh, Cupin.
MLADINCI: Bor - Ježica 75:91
(33:48)
BOR: Pieri 30, Korošec 21, Jogan 4, Vecchiet 9, Smotlak 7, Parisi 2, Kovačič 3, Žerjal. (VATO)
Ob 24-urnem košarkarskem maratonu v Novi Gorici
Neprespani in premočeni, a zadovoljni
V	soboto se je zaključil v Novi Gorici 24-urni košarkarski maraton, ki so ga letos organizirah novogoriški ljubitelji košarke. Na igrišču sta se Pomerili med seboj ekipi domačega KPK - Meblo (Klub prijateljev košarke) in pa Dom La Goriziana iz Gorice, ki je bil ob tej priliki ojačen z nekaterimi tržaškimi igralci. Zma-Ra je tudi letos pripadla gostiteljem, ki so imeli na razpolago veliko višje igralce od naših, končni rezultat pa je bil 1924:1523 v korist KPK.
V	petek sta po slovesni predstavitvi obeh ekip vse udeležence pozdra-vila Franc Polenčič, predsednik od-Wa za množični šport pri OB ZTKO ]n pa Marko Čubej, predsednik košarkarske sekcije pri športnem združuju Dom. Točno ob 19.30 pa je Karlo Mozetič, eden pobudnikov košarke v Šempetru pri Novi Gorici, Pognal v zrak prvo žogo letošnjega hlaratona. V prvi uri se je zvrstho vseh 46 igralcev, številno občinstvo Pa je bumo bodrilo tako ene kot druse. V naslednjih urah sta si bih eki-Pi dokaj enakovredni, saj se je vod-stvo sukalo okoh štirideset košev. Ma-•o pred eno ponoči je začelo žal močno deževati, kar pa ni ugnalo hrabrih naaratoncev, ki so premočeni do kosti nadaljevali z igro. V prvih jutranjih Vrah je prednost domačinov znašala ?e cehh tristo točk, kajti le še dve lzmeni domovcev sta se lahko enakovredno borili z nasprotnikom. Tudi Sonce se je prikazalo izza oblakov, Pa kaj ko je okoh štirih popoldne zo-Pnt pričelo deževati, tokrat celo s 'Pčo. Ko je bilo naliva konec se je okoh igrišča zopet zbralo veliko šte-vBo gledalcev.
Sledilo je nagrajevanje obeh ekip, Pokale je izročil Janko Prinčič, eden ^nied najbolj znanih novogoriških košarkarskih delavcev. Nagradili pa so '•udi najboljšega igralca turnirja Da-nvjana Kavra (KPK), najboljšega strelca Tedija Devetaka (KPK), ki Jo dosegel kar 228 košev in pa »naj-nesrečnejšega« Vojka Figelja (KPK), ki . bo moral imeti nogo v mavcu do-orih dvajset dni. Prepričani smo, da 0° tudi letošnji 24-umi košarkarski ■haraton ostal v spominu vseh, ki so Prišli v teh dveh dneh v Športni park N°ve Gorice.
STRELCI
DOM LA GORIZIANA: Mauro Dornik 73, Dušan Košuta 46, Marko Corsi 80, Igor Canciani 77, Mauro Kocjančič 15, Glauko Nanut 33, Martin Ušaj 67, Dimitrij Roner 14, Marko Kojanec 88, Damir Starc 116, Mitja Devetak 72, Aleksij Gruden 47, Franko Perko 84, David Orzan 119, Ivan Gej 62, Sandi Rauber 128, Graziano Coretti 178, Ugo Dornik 22, Danielis 85, Devan Košuta 37, Alberto Ziani 28.
KPK MEBLO: Igor Mrak 87, Drago Jurca 15, Vojko Križman 50, Drago Kosmač 48, Ivan Komel 16, Branko Rovan 73, Tedi Devetak 228, Cveto Lovrečič 69, Stojan Skubin 36, Matej Podgornik 58, Marko Fabrizio 82, Vojko Figelj 38, Narciz Oblak 77, Bor Urbančič 52, Boris Grajnik 61, Bojan Lovrič 41, Damjan Kaver 169,
Boris Skolaris 18, Sergij Močnik 95, Živko Cukljati 100, Pavel Vinazza 34, Zvone Šercer 90, Emil Tabaj 153, Zvone Methčar 86, Miran Klanjšček 85.
Drago Gojkovič, trener domovcev, nam je po srečanju izjavil: »Maraton je bil naporen, ker nam je vreme zelo ponagajalo. Kar dvakrat je deževalo, pihal je močan veter, ponoči pa je bilo res mraz. Fantje so dah vse od sebe, igrah so zelo požrtvovalno, kljub temu da so bih šibkejši. Škoda, da je v zadnjem trenutku nekaj igralcev odpovedalo svoj nastop, sicer bi bil končni izid drugačen. I-grali smo le z enaindvajsetimi igralci, in sicer s štirimi manj, to pa se je krepko poznalo zlasti v jutranjih urah. Gotovo je tako srečanje enkratno doživetje, ki ga je vredno vsaj enkrat poskusiti.«
M. Čubej
Dobravcem pokal Kraškega doma
V	nedeljo je bahnarski odsek Kraškega doma priredil tradicionalni balinarski turnir za 7. pokal Kraškega doma Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip š te in one strani meje. Organizatorji so tokrat imeli srečo tudi z vremenom, ki je komajda dopustilo, da so finalna srečanja nemoteno' izpeljali do konca. Kakovost ekip je bila dokaj povprečna in prav zato je bila konkurenca izredno izenačena, kot še nobeno leto, saj je kar v treh skupinah odločala o polfinalistih razlika v točkah, ker je vsaka četverka izbojevala po eno zmago.
7. pokal Kraškega doma je povsem zasluženo osvojila ekipa Zeleno je-zero iz Dobravelj na Krasu v postavi Robert in Valter Ausec, Slavko Kobal in Ladi Škrk, ki je utrpela le en po-raz proti Krasu. Igralci iz Dobravelj so se vrnili domov tokrat še posebno veseli, saj jim bo ta uspeh ostal še dolgo v spominu, ker je bil to prvi pokal, ki so ga osvojili v petih letih nastopanja na raznih turnirjih v zamejstvu. čestitamo!
V	zaključnem govoru je tajnik domače balinarske sekcije Egon Škerk
potrdil važnost podobnih srečanj, katerih primarni cilj ni tekmovalni dosežek, temveč krepitev stikov med balinarji tostran in onstran meje. Zahvalil se je nato požrtvovalnim članom za nesebično pomoč pri organizaciji turnirja.
IZIDI
SKUPINA 1: Repentabor - Bri (Povir) 11:5, Brinj - Kraški dom 7:11, Repentabor - Kraški dom 4:11 Napreduje Kraški dom i SKUPINA 2: Gaja - Orlek 11:9, C lek - Štanjel 9:11, Gaja - Štanjel 1: — Napreduje Štanjel; SKUPINA Kobjeglava Zarja 11:9, Žarna - Kr ški dom B 11:6, Kraški dom"B - K bjeglava 11:9 — Napreduje Zarj SKUPINA 4: Sokol Zeleno jeze (Dobravlje) 3:11, Sokol - Kras 11: Zeleno jezero - Kras 7:11 — Napr duje Zeleno jezero (Dobravlje).
POLFINALE: Zeleno jezero - Kraški dom A 13:5, Štanjel - Zarja 13:3.
FINALE ZA 3. MESTO Kraški dom A 13:7.
Zarja -
FINALE ZA 1. MESTO: Zeleno jezero (Dobravlje) - Štanjel 13:8.
Z jutrišnjim dnem
Podlistek o športnih igrah
Jutri bo naš dnevnik začel objavljati daljšo športno nadaljevanko z naslovom »Zvezde in zvezdice«, katere avtor je naš dolgoletni sodelavec Bruno Križman.
Naslov sam po sebi ne razkriva športne tematike in je prej plod trenutne zamisli, kot sistematične izgradnje. Zvezde naj bi bili športni dnevi, tedni in igre, ki so se začeli leta 1958 na stadionu »1 .maj«, zvezdice pa posamezni dogodki iz teh prireditev.
Delo bi lahko ocenih kot kratko zgodovino teh masovnih prireditev, Id so svoj višek dosegle pred približno 20 leti.
Bruno Križman nam je o delu povedal:
»Masovnost in navdušenje na športnih dnevih, tednih in igrah, je verjetno največ, kar se je zgodilo med Slovenci v Trstu v zadnjih 30 letih in ne samo na športnem področju. Iz tega gibanja, ki se je več let stalno širilo, je izšla cela vrsta športnih društev, ki so korenito spremenila zunanji videz organiziranega dela in binstveno povečale možnost naše uveljavitve v krajevni stvarnosti.
Pri opisovanju sem seveda omenil veliko rezultatov ekip in posameznikov, preko arhivskih izsledkov in osebnih pričevanj pa sem skušal najti tudi zanimivosti in drobne dogodke. Iz pogovora z raznimi junaki tedanjih tekmovanj, sem razbral, skoraj brez izjeme, sijajne spomine, izredno navdušenje nad že daljnimi dogodki in tudi kritično oceno današnje mlačnosti.
Preko razvoja športnih tekmovanj, ki so izžarevala iz stadiona »1. maj«, je po 20 letih mogoče jasneje spoznati potrebo po rednem delu, kar je bilo najprej očitno v mestu samem. Z ustanovitvijo Bora in z monopolizacijo uradnega delovanja pri tem Združenju, se je nato ustvarila nova napetost, ki je botrovala ustanovitvi drugih okoliških društev.
Znano je, da so bili dogodki na teh športnih prireditvah večkrat zelo vroči. Posledice sporov so se vlekle v leta in so morda še danes razlog za osebne antipatije. Zbral sem tudi nekaj neprijetnih dogodkov, ki pa naj bi bili le dokaz o zavzetosti, s katero se je tedaj tekmovalo.«
Je možno, da se bodo iz te zgodbe razplamtele nove polemike?
»Polemike verjetno ne, zaželeno pa bi bilo, da bi posamezniki pojasnili dogodke, katerih sam nisem odkril ali primerno raziskal. Nejasne zadeve sem vsekakor pustil ob strani, da bi ne nastajali .zgodovinski’ dvomi. Računam tudi na razumevanje športnih društev in posameznikov ob pogostem navajanju delovanja ŠZ Bor. Ne gre za nikakršno partizanstvo, temveč za potrebo ob vzporednosti orga nizacije masovnih prieditev in rednega delovanja.«
Kakšen je namen Zvezd in zvezdic?
»Morda gre samo za obuditev osebnih spominov na najlepši del mojega delovanja pri ŠZ Bor, z dodatkom zadoščenja tudi za junake tiste dobe. Je pa v celotnem okviru toliko gradiva, da vzpodbuja k bolj temeljiti obdelavi, kajti domača športna dokumentacija — kjer sploh obstaja — je zelo razdrobljena.«
Ob koncu objavljanja nadaljevanj bo Primorski dnevnik z zadovoljstvom objavil prispevke, popravke in dodatke tistih, ki so športne dneve, tedne in igre prirejali ah na njih sodelovah.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za ltali|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgqvski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k ^ ZTT	član kalijansk®
in tiska p ^ Trst	ll llin zve2:8 Časopisnih
1	1	založnikov FIEG
19. junija 1983
Z vesoljskim teleskopom v davnino
RIM — Sredi leta 1986 bodo izstrelili na krožni tir okoli Zemlje prvi vsemirski teleskop. Gradita ga ameriška NASA in evropska vesoljska a-gencija ESA. Teleskop s premerom 2,4 metra bo omogočil opazovanje nebesnih teles, ki so od nas sedemkrat bolj oddaljena od tistih, do katerih seže oko največjega zemeljskega teleskopa, preciznost bo pa 50-krat večja. Z novim teleskopom bodo skušali dognati, če so v kozmičnem prostranstvu blizu sončnega sistema planeti, podobni Zemlji, predvsem pa, kako
je pravzaprav vesoljski sistem nastal. Z vesoljskim teleskopom bo namreč mogoče »ujeti« do 14 milijard let oddaljena telesa, kolikor časa je potrebnega, da njihova svetloba prispe do nas. To pa pomeni nekakšen skok v preteklost za 14 milijiird svetlobnih let, to je v obdobje, ko je vesolje bilo staro manj kot desetino današnje starosti.
To je povedal na mednarodnem zasedanju fizikov v Rimu 54-letni Riccardo Giacconi iz Genove, ki v ZDA vodi Space Telescope Science Institu-
te v Baltimori. Giacconi je celo predlagal, naj bi v doglednem času spustili na krožni tir okoli Zemlje v višini 600 kilometrov 8 vesoljskih teleskopov s premerom 8 metrov. Združili bi jih v enoto v obliki križa, tako da bi njihova prodoma moč ustrezala moči, kakršno lahko ima teleskop s premerom 32 metrov. Giacconi je u verjen, da bi tedaj res mogli ugotoviti, če so v vesolju našim podobne oblike življenja ali ne. Uresničitev nečesa takšnega bi res omeglila meje, ki znanost ločijo od fantaziranja.
»Desaparecidose« poznajo tudi v Peruju
LIMA — V nedeljo je prispelo v perujsko glavno mesto posebno odposlanstvo Organizacije združenih narodov, da bi preiskalo »prisilna izginotja ljudi«, do katerih je prišlo v okvira gverile, ki jo vodi maoistično gibanje Benderò luminoso, ter splošne represije državnih oboroženih sil. Odposlanstvo se je že sestalo s perujsko komisijo za človeške pravice in s predstavniki združenja sorodnikov perujskih »desaparecidosov«, svojih dosedanjih ugotovitev pa ni hotelo posredovati tisku ali jih kakorkoli komentirati.
Po podatkih, ki jih objavlja tukajšnji tisk, je v zadnjih dveh letih izgubilo življenje najmanj 6.200 ljudi v zvezi z gverilo, zaradi katere je vlada uvedla obsedno stanje v 27 provincah. Nova vlada socialdemokrata Alana Garcia Pereza je že naznanila novo strategijo proti gverilcem. Odločno bo nadaljevala boj proti njim, poleg tega pa namerava sprejeti izredne ukrepe za izboljšanje gospodarskih in družbenih pogojev v krajih, kjer delujejo gverilci Sendera luminosa. Gre za dokaj izolirana področja v Andih, ki jih je OZN označila kot najrevnejša na svetu. Prav izredno slabi življenjski pogoji v teh krajih so po splošnem mnenju eden glavnih vzrokov za nastanek gverile.
Na sliki: pred vladno palačo v Limi so se zbrale nekatere ženske iz province Ayacucho, kjer je osredotočena gverila, in same sebe vklenile ob steber, da bi pritegnile pozornost odposlanstva OZN, ki je prispelo v Peru preiskava! primere »izginulih«. Ženske zahtevajo sestanek z odposlanstvom.
Ob junijski zahvali za pridelek
Kako bivše lovce na glave daje glavobol
LUBOK ANTU — Dajaki, staromalajski prebivalci gorate in tropsko poraščene notranjščine največjega indonezijskega otoka Borneo, so se v svetu proslavili zlasti zato, ker so si še do nedavnega tu pa tam radi privoščili špas, ki ni prav za vsako glavo: junaškemu sovražniku so po medplemenskem spopadu lepo odrezali glavo, jo fino nagačili, potem pa vidno obesili kot trofejo. Lovcev na glave je danes bolj malo, ker njihovo početje oblastem ni bilo ravno všeč in zato tvegajo lastno glavo. Arborejev prijatelj in soponočnjak Catalano bi rekel: Mnogo bolje je, če nad vhodom v kolibo na koleh visi tvoja glava, kot pa moja.
Kakorkoli že, dejstvo je, da si Dajaki z glavo še vedno belijo glavo. Posebno v teh junijskih dneh in nočeh, ko se ne cedijo le zaradi sopare, ampak tudi zavoljo neprestanega srkanja riževega vina tuak in jih daje kolosalen glavobol. Robert Mahoney je za Reuter napisal, da po sedemdnevnem neprestanem zalivanju grla z alkoholnim izcedkom naravno prevretega riža res ne veš, kam z glavo, če sploh zanjo veš. Brezglavo pitje pa je ta čas obvezno, saj sodi v obrede, s katerimi se Dajaki zahvaljujejo bogovom za dober pridelek. Ker so Dajaki po večini animisti ,se zdaj poklonijo tej zdaj oni ptici, še najrajši pa kljunožercu (Buceras), ki spada med najiepše ptičje primerke.
Pleme Iban živi v džungli, zato mora zemljo za obdelovanje džungli dobesedno iztrgati: s sekirami, ki jih nabrusijo na posebnem vodnem kamnu, posedejo toliko dreves, ki jih sežgajo, in dobijo toliko njive za gojenje suhega hribovskega riža. Toda po dveh pridelkih zemlja ne da od sebe več ničesar in počakati je treba celih deset let, da je spet rodna. Deset let pa je desetkrat toliko kolikor mora Dajak počakati med enim glavobolom in drugim,.
Če so Dajaki bili pri obglavljanju neizprosni s sekiro ali nožem, so danes neizprosni z vrči iz rjave kitajske gline, iz katerih se nalivajo s tuakom: na vižo po vzoru naše »Že dolgo nismo pili ga. . .« moraš čašo v hipu zvrniti, drugače jo vate kar sami izpraznijo. Seveda je kdaj pa kdaj treba tudi kaj prigrizniti: dekle, oblečeno v spodaj nekaj-zgoraj nič, ti ljubeznivo postreže s pečenim piščancem in prašičkom na (lesenem) ražnju, s kuhano sladkovodno želvo, ribami, jelenjo praženo kožo, osoljenim listjem tapioke, jajci, gomoljikami palme sago, bananami in tako naprej. Potem pa spet tuak in pivo ter indonezijski brandy s »francoskim priokusom« in raznobarvni lilSerji, ki jih vzdolž reke prodajajo Kitajci.
Večji del Bornea pripada Indoneziji, severni del otoka, nekdanji britanski Borneo, in Sabah pa spadata k Maleziji .medtem ko je Branei pod britansko zaščito. V preteklosti so se tradicionalni prazniki odvijali ločeno po plemenih, a po letu 1763, ko je Borneo postal neodvisen, morajo vsi DajaM praznovati skupaj. To velja tudi za etnični skupini Kitajcev in Muslimanov, ki praznujeta lunino Novo leto oziroma konec postnega meseca ramazana. Največji veseljaki so seveda Dajaki, med Kitajci je glavobolov mnogo manj, med Muslimani pa verjetno nobenega ker jim je alkohol po Alahu prepovedan.
Mehiški znanstvenik in ljubitelj Homerja govori o zablodi zahodne civilizacije
Senzacionalna znanstvena domneva: Troja je v Dalmaciji
MEXICO — Troja leži ob Neretvi. Mala dalmatinska vasica ob izlivu Neretve v Jadransko morje. Gabela, je bila utrdba Trojancev. V njej je potekala trojanska vojna, ki jo je Homer opisal v Iliadi. Od tod je Odisej krenil na svoje potovanje proti rodni Itaki. To trdi Roberto Salinas Priče. Dvajset let življenja je posvetil raziskovanju in svoja spoznanja objavil v knjigi z naslovom Homerjevo slepo občinstvo.
Knjiga, ki so jo pred nekaj dnevi predstavili mehiški in svetovni znanstveni javnosti, je vzbudila senzacijo in nemir. Celo tisti, ki so pripravljeni ostati zvesti mitu, da je Troja v Mali Aziji, ne prikrivajo, da so Salinasovi dokazi vsega spoštovanja vredni, in če bi se dokazala njihova verodostojnost, bomo priča eni največjih kulturnih in znanstvenih senzacij našega stoletja!
Desetletja je veljalo prepričanje, da je nemški arheolog Heinrich Schliemann v oddaljenem letu 1870, po dolgotrajnih raziskavah, ki so jih spremljale radosti in razočaranja, končno vendarle odkril Trojo. Ob njej se je navdihovala ena najpomembnejših epoh antične civilizacije, ki je bila podlaga zahodnoevropske književnosti: iz tistih časov nam je ostal nesmrtni ep Iliada. Schliemann se je zelo trudil, da je
dokazal pristnost svojega odkritja. Kopal je v Mali Aziji in je šele po večletnem delu uspel zbrati šibke dokaze, da je osmi izkopani sloj ostanek opustošenoga in zažganega mesta, ki bi moral biti Troja, antična Homerova Troja.
Mnogi raziskovalci, arheologi, filozofi in jezikoslovci niso bili prepričani v dokončnost Schliemannove resnice, vseeno pa je maloazijska Troja postala mit zapadnoevropske civilizacije in nihče ga ni želel porušiti.
Največ vprašanj je v znanstvenem svetu odpiral opis Troje, njene okolice in morja. To, kar je zapisano v Iliadi, ni mogoče preveriti na kraju, kjer sedaj leži mesto Ikilios. Schliemann je to uganko razrešil z dokazom dvomljive vrednosti: Homer je bil slep, ni poznal zemljepisa in ni živel v času trojanske vojne.
Mehikanec Priče, ki se ni zadovoljil s takšno razlago, je v šestdesetih letih odšel na pot, da bi našel pravo Trojo. Pred tem je sestavil seznam geografskih imen, pojmov in mest. Izvršil je »popis opisa« starodavne Troje,. ka-kar je opisana v Iliadi.
Pot ga je 1967. leta pripeljala v Jugosla vijo. Ustvarjalni nemir ga je vodil v živopi-sano ustje reke Neretve, v kraj Gabela. Našel je razne izkopanine, ki so ga. utrdile v prepričanje, da je Gabela - Troja.
Izdelal je risbo mesta, okolice, razpored hiš, palač in gospodarskih poslopij in šel iskat nove dokaze. Nepričakovano je našel odgovor. Salinas je spoznal, da mora poleg geografske analize Iliade preučiti tudi Odiseja, potovanje kraja Itake v domovino. Povsem po naključju je v Dubrovniku srečal človeka, ki je več let raziskoval Odisejeve avanture in potovanja. Ta Dubrovničan je bil Aristid Vukelič. Umirjeni sedemdesetletnik je leta in leta risal zemljevide in zbiral podatke, iz katerih je brez slehernega dvoma izhajalo, da je Odisej potoval po Jadranu in živel na dalmatinskih otokih. Sicer pa še tudi laiku vidi nelogično, da bi Odisej iz maloazijske Troje odšel na drugi konec sveta in da bi se potem vračal do Itake na zapadni obali Peloponeza.
Vukelič je takrat z mladostnim žarom ponudil Pricu ključni del mozaika, da je slika postala popolna in da so bili vse mozaikovi delci na pravem mestu. Gabela je Troja. V njej je bila trojanska vojna, iz nje je Odisej odšel v svet. Vse je bilo logično do takšne mere, da Salinasu ni preostalo drugega, kot da verjame svojim očem. Na prazno zemljepisno karto Jugoslavije je začel razporejati i-mena mest, zaveznikov Troje, vnesel Homerjeve opise okolice. Vse se je skladalo do najmanjših podrobnosti.
Homer ni samo izvrstno poznal Troje, amj pak tudi zemljepis takratnega sveta. Lažno so ga obtoževali. Salinas Priče je najbolj ponosen na to, da je zablode izpodnesel s trdnimi dokazi. Kot sam pravi, je zadovoljen, ker je izpolnil mladostni sen in se oddolžil Homerju, ki ga je še kot mladeniča uvedel v fantastični in neizčrpni svet kulture in književndsti.
Knjiga Homerovo slepo občinstvo v podrobnostih opisuje Salinasova spoznanja. Ilustrirajo jo skice in fotografije izkopov in ruševin Gabele in njene okolice, ki se medsebojno spo-poln ju je jo. Salinas trdi tudi to, da so Trojanci, po porazu, vendarle zmagali. Čez nekaj desetletij so pričeli osvajati takratno Grčijo. To so bili Darci, ki so se spustili s severnih predelov Balkanskega polotoka in so kasneje na ruševinah kretsko - mikenske zgradili grško kulturo.
Ni slučajno, pravi Salinas Priče, da je Vergil v svoji Eneidi, v kateri je opeval nastanek Rima, Trojo postavil nekje na Balkan in ne v Malo Azijo, od koder je Enej odpotoval v Italijo.
Knjiga Homerjevo slepo občinstvo je izziv znanstvenikom. Poteči bo moralo veliko časa in zbrati bodo morali še veliko novih dokazov, da potrdijo domnevo Roberta Salinasa Priča.
»Mostiščarji«
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK
-j?*™?'
NO DEDMO, DE3MO ! SREDINA ŠE mu NAPRE0 !