•o
Its ■o
-O
:t-»
im
■ «n in
-t-» Ir-
SPODBUDNE ZGODBE
Slomškova Ponikva v znamenju setve in žetve
Če bi	
bil	_
les v	M
modi	
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 82/Leto 67/Celje, 16. oktober 2012/Cena 1,30 EUR
□
U O
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
HIŠE OKNA VHODNA VRATA
JELOVICA
Wairdma ©fema IlDM@B{nr
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JEÜ0VER Tel.: 03 5413 OSO Gsm: 041209549 trgovina.celje@jelovica.si
HIETIKKQ
Streha za več generacij!
SPECIALISTI Jo LETI ZA STREHE o««*ncm«
EZMnum
WWW.STREHA-METALKO.SI
Proizvodnja in montaža krovsko-klepar-skih izdelkov in proizvodnja aluminijast» kritine Metalko Lux. Za izmero in izdelavo predračuna na ključ pokličite
našega strokovnjaka za strehe na GSM: 041 622 385
10 % popust za naročilo strehe Metalko in nadstreške do konca leta.
Študij na dosegu rok
V Savinjski regiji študira že več kot štiri tisoč študentov. Zakaj se odločajo za študij bliže domu? Resnično potrebujemo lastno univerzo in zakaj je še nimamo, če pogoje zanjo že izpolnjujemo? Odgovore smo iskali v Regijskem študijskem središču Celje in med študenti.
PODČETRTEK - Nova podoba starodavnega trga
VELENJE - Z avtocestnim priključkom spet na začetku
ŽALEC - Mladi za boljšo obveščenost
Hišni zapor bi razbremenil zapore
Dijaški 3-KONS letos še bogatejši
ZA ZDRAVJE
Darovana pljuča so ji rešila življenje
ŠTIRINOŽCI
Majhen poseg za brezskrbno mačje življenje
—,—
■■■f&frc

'///////MHHHtttt II
Študenti pred stavbo nekdanje Kovinotehne, ki jo je pred desetletjem Mestna občina Celje odkupila za potrebe visokega šolstva.
Ekoval
Danes v Novem tedniku!
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Zakaj študij v Celju?
Celje se vse bolj razvija ne samo v regionalno, temveč tudi v državno študijsko središče. Študenti lahko tako v knežjem mestu izbirajo med vedno več študijskimi programi. Zakaj se mladi navsezadnje odločijo za študij v Celju, smo povprašali naključne študente pred celjskimi šolami.
Študij na dosegu rok
V Savinjski regiji število študentov preseglo štiri tisoč - Velenje s sodobnim Gaudeamusom, Celju manjka študentski dom
Velenje ima od začetka meseca sodoben srednješolski in študentski center Gaudeamus, v katerem je mestna občina v sodelovanju z državo in zlasti s šaleškim gospodarstvom uredila prostore za šolajočo se mladino. Ob nekaj dijakih Šolskega centra Velenje je namreč v Gaudeamusu prostor tudi za študente visoke šole za varstvo okolja ter zlasti za druženje in obštudijske dejavnosti. Stičišče študentskega življenja v Celju zaenkrat ostaja v stavbi nekdanje Kovinoteh-ne na Mariborski cesti 7, saj mesto ob Savinji kljub nameri z začetka tisočletja še vedno nima študentskega doma.
Koliko študentov natanč- odloča tudi zaradi zaostrenih
no bo v tem študijskem letu nabiralo znanje v Celju in Velenju, še ni znano, saj se prav te dni visokošolskih zavodih končuje vpis v tretjem prijavnem roku. A kot kaže, bo končna številka podobna lanski, ko je bilo v Savinjski regiji več kot štiri tisoč rednih in izrednih študentov. Vse več mladih se za študij čim bližje doma
gospodarskih razmer, saj so tako stroški občutno nižji in ostaja študij dostopen širšemu krogu mladih. In čeprav se je jeziček na tehtnici že krepko prevesil v prid rednemu študiju, je res, da živahnega študentskega utripa vsaj v mestu ob Savinji kljub velikemu številu študentov ni čutiti. Tega namreč mestu lahko dajo le študenti, ki v njem živijo. V
Celju pa imajo za to zelo malo možnosti, a še tiste, ki so jim na voljo, so kaj slaba izbira.
V Celje le na predavanja
Pred skoraj desetletjem je mestna občina odkupila stavbo bivše Kovinotehne, v kateri zdaj delujejo trije visokošolski zavodi, in v njej se študentski utrip res čuti. A študenti prihajajo v Celje zgolj na predavanja, saj mestu manjka študentski dom. Možnosti za bivanje v Celju so zelo slabe, študentom so sicer na voljo sobe v dijaškem domu ob Ljubljanski cesti, a v njih zaenkrat ni dobrih pogojev za bivanje in študij. Prav zato v mestni občina zdaj, ko je jasno, da je namera za gradnjo novega
študentskega doma splavala po vodi, razmišljajo, da bi temeljito prenovili dijaški dom, ki je vse bolj prazen. Z njim sicer gospodari država in čeprav občina nima formalnih obveznosti, obstajajo možnosti, da bi se že letos začela pripravljati dokumentacija za preureditev dela doma v študentski dom.
Kot ugotavljajo v RŠS, ki med študenti redno opravljajo ankete, bi se namreč veliko mladih, ki se zdaj dnevno vozijo v Celje iz Zasavja, Posavja ali na primer Bistrice ob Sotli, odločilo za življenje v Celju. V primeru seveda, da bi po dostopni ceni lahko najeli ustrezno študentsko sobo.
IVANA STAMEJČIČ
Izpolnjeni vsi pogoji za univerzo —
Želje po lastni univerzi v Savinjski regiji so stare že več let -Kot kaže so zdaj izpolnjeni vsi pogoji, da bi se le-ta tudi dejansko lahko ustanovila
Konec marca so namreč v Regijskem študijskem središču Celje (RŠS) oddali vlogo za akreditacijo univerze, zdaj je ta v postopku in v Celju čakajo na odločitev.
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu je vmes zahtevala še nekaj dopolnitev, a kot pravi direktorica RŠS Katja Esih, Savinjska regija izpolnjuje vse formalne pogoje, da pridobi akreditacijo. K sodelovanju oziroma članstvu v univerzi so povabili vse samostojne visokošolske zavode, ob treh, katerih ustanovitelj je RŠS, še Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije in Fakulteto za komercialne in poslovne vede. Obe sta se pozitivno odzvali, hkrati pa so se pridružili tudi razisko-
valni zavodi, ki delujejo na Celjskem, med njimi slovenski orodjarski razvojni center Tecos, Inštitut za okolje in prostor ter Tehnološki center Poli-Eko. Namero, da bodoči univerzi zagotavljajo knjižnič-no-informacijsko podporo, so že pred časom ponudili tudi v Osrednji knjižnici Celje. Med pogoji za ustanovitev univerze, ki jih na Celjskem izpolnjujejo, je tudi ta, da visokošolski zavodi izvajajo tristopenjski študij - na 1. dodiplomski stopnji ter na 2. magistrski in 3. doktorski ravni.
Javni ali zasebni zavod - to je zdaj vprašanje
Glede tega, kakšen status bi morebitna nova univerza
v Savinjski regiji imela, je obstoječa zakonodaja zelo nedorečena. Po Zakonu o visokem šolstvu imamo namreč v Sloveniji le javne visokošolske zavode, kakršni so univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter javna fakulteta za informacijske študije v Ljubljani, vse ostale visokošolske ustanove pa so ne glede na ustanovitelja samostojni visokošolski zavodi. Tako je tudi s tremi visokimi šolami RŠS v Celju in Velenju, ki tako veljajo za »zasebne«, čeprav je njihov edini ustanovitelj RŠS, ki ima status javnega zavoda. Tako bi najbrž bil tudi status univerze v Savinjski regiji »zaseben«. Delovala bi kot samostojni visokošolski zavod univerza in ne bi imela zagotovljenega jav-
Glede širitve mreže šol na Celjskem je dobro izhodišče priprava regionalnega razvojnega programa, ki prav zdaj začenja nastajati. V RŠS upajo, da bo pripravljen tako, da bo dal jasne usmeritve o tem, kje regija vidi svojo prihodnost. Temu bodo seveda sledili s prilagoditvijo študijskih programov. Pri pripravi programa bodo s podatki in svojimi izkušnjami sodelovali tudi v RŠS, saj so v Razvojni agenciji Savinjske regije to nalogo zastavili v okviru delovnih odborov za posamezna področja, program pa bi moral biti čimbolj izvedbeno operativen.
nega vira financiranja. Razen seveda v delu, ko bi ji država podelila koncesije. Podobno že deluje Univerza v Novi Gorici. »Če pa bo politična volja takšna, da bo država prevzela ustanoviteljstvo, potem bi bila naša univerza javni zavod,« še razmišlja Katja Esih.
m
-j
Nejc Korez iz Rogaške Slatine, študent ekonomije
»Za študij v Celju sem se odločil, ker je blizu in poceni. Že srednjo šolo sem obiskoval tukaj, in sicer program strojni tehnik. Sploh nisem razmišljal, da bi se vpisal v Ljubljano oziroma Maribor, saj je namreč študijski program strojništvo tudi v Celju, kjer sem obiskoval 1. študijsko stopnjo. Pred dvema letoma sem prav tako tukaj nadaljeval študij v programu ekonomija. Kljub temu, da naj bi bilo strojništvo veliko bolj perspektivno, sem se odločil, da bom nadaljeval na ekonomiji. Za vsakega inženirja je namreč dobro, da pozna vsaj osnove ekonomije, če želi dobro poslovati.«
Tjaša Jesih iz Rogaške Slatine, študentka gradbeništva
»Za študij v Celju sem se odločila zaradi bližine. Prav tako s študijem v Celju privarčujem vsaj 200 evrov na mesec, kar tudi ni zanemarljiv znesek. Študijskih programov v drugih šolah po Sloveniji nisem pregledovala, ker mi je bilo samoumevno, da bom študirala v Celju. Prepričana sem bila, da imajo tukaj enake programe kot drugod po Sloveniji.«
Barbara Novak z Grobelnega, študentka gradbeništva
»Za študij v Celju sem se odločila, ker je bliže mojemu domu, prav tako v Celju delam. Pred tem sem študirala že v Mariboru. V Celje sem se prepisala zaradi dela in stroškov bivanja v Mariboru. Prav tako se je veliko težje posvetiti študiju, če študent živi v študentskem naselju in se predaja skušnjavam študentskega življenja. Zdaj ko živim doma, tudi bolj zbrano študiram.«
Sašo Sklamba iz Celja, študent logistike
»Za študij v Celju sem se odločil zaradi bližine, saj sem tukaj doma. Ker študiram v domačem kraju, porabim veliko maj denarja, kot bi ga, če bi študiral kje drugje. Ni mi treba plačevati stanarine, prav tako privarčujem pri prevozu. Po drugi strani sem se odločil za študij v Celju tudi zaradi fakultete za logistiko, ki je v drugih slovenskih krajih ni. Pred vpisom sem namreč pretehtal vsebino več različnih programov in se nato odločil za omenjeni študij.«
ŠO
Foto: SHERPA
Priložnost za vračanje strokovnjakov
Samostojni visokošolski zavodi niso del javnega sektorja, zato zanje ne veljajo omejitve pri zaposlovanju in nagrajevanju.
Imajo svojo politiko nagrajevanja in čeprav njihovo delo večinoma sloni na pogodbenem sodelovanju in še ne zaposlujejo, postajajo vse bolj zanimivi za dobre, zlasti mlade strokovnjake. So tudi
primeri, zlasti na Mednarodni fakulteti za poslovne in družbene študije, ko so se predavatelji vrnili v svoje mesto in zdaj spet živijo v Celju. Prej preprosto za tovrstne strokovnjake doma ni bilo možnosti.
Po drugi strani v zavodih ugotavljajo, da jim pri vzpostavljanju pedagoškega procesa zelo pomagajo uveljavljeni strokovnjaki, ki so po rodu z
našega območja. Takšna je na primer izkušnja z izrednim profesorjem doktorjem Miroslavom Petrovcem, doma iz Griž, ki je kot predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti prav zato, ker čuti pripadnost temu prostoru, zelo pomagal pri ustanavljanju Visoke zdravstvene šole Celje.
Višje šole pogosto žrtev fiktivnih vpisov
RŠS sicer skrbi za razvoj višje- in visokošolskega študija v regiji, saj so tudi višje strokovne šole del terciarnega izobraževanja. A kot ugotavljajo v RŠS, na področju višjih strokovnih šol nimajo nobenih pristojnosti.
Te namreč kljub združitvi celotnega izobraževalnega področja v skupno ministrstvo še vedno sodijo v okvir sektorja za srednje šolstvo.
Višje strokovne šole in seveda razvoj novih višješolskih strokovnih študijskih programov ostaja tako zvečine v rokah posameznih srednjih šol, ki so glede na osip dijakov prav v tem segmentu našle na nek način možnost za svoje preživetje. V Sloveniji in seveda tudi na Celjskem ima večina višjih strokovnih šol zapolnjen vpis v 1. letnik, a kot ugotavljajo med študijskim letom, je potem v predavalnicah veliko
manj študentov. Veliko mladih namreč prav višje strokovne šole »izkorišča« za t.i. fiktivni vpis, ker potrebujejo status študenta. Na visokih šolah je tega manj, še bolj pa bo omejeno po letošnjem študijskem letu, ko se v državi končno uvaja enotna evidenca vpisa. O slednji se sicer govori že leta, a strateška napaka pri njeni uvedbi je, da ni v sistem povezano tudi višje šolstvo.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Za vsako slabo letino pride nova pomlad
Slomškova Ponikva je gostila deveto vseslovensko srečanje kmetov
»Kmet je steber države in naroda. Vsaj bil je. Kje pa je danes?« je bilo glavno vprašanje nedeljskega vseslovenskega srečanja kmetov na Ponikvi. Kmetijsko gozdarska zbornica ga tradicionalno organizira na domačiji blaženega Antona Martina Slomška, ki je razglašen tudi za zavetnika kmetijstva in kmetov. Lepo vreme je privabilo okrog 1500 obiskovalcev iz vse Slovenije. Kljub težkim časom so govorniki izpostavili strateški pomen kmetijstva, ki bo s pravo naravnanostjo v vsaki družbi našel svoje mesto.
S prilagajanjem novim tržnim razmeram in evropski zakonodaji je slovensko kmetijstvo padlo v položaj, ki ga tudi največji pesimisti niso predvidevali. Po najboljših močeh lovi ravnotežje med zahtevami in zmožnostmi. A kot je poudaril osrednji govornik prof. dr. Stane
»Ženske so bile in bodo tudi steber slovenskega kmetijstva. Če je nekoč mož popustil - umrl, zbolel ali se zapil, je močna ženska še vedno podpirala vse vogale pri hiši. Če je umanjkala ženska roka, je šla kmetija samo še navzdol.«
Granda, brez kmetijstva ne more obstati nobena družba. »Družbena ureditev je v veliki meri uspešna toliko, kolikor uspe odgovoriti na pomembna kmetijska vprašanja. Kriza se bo končala. Slovenija se bo razvijala naprej. Bo pa treba delati. Tako kot vedno doslej,« je po nekaj kratkem pregledu naše agrarne zgodovine povzel Granda. Evropa
TOREK		SREDA	ČETRTEK	PETEK
O l.fl.f		0	0	H
	11	fmtmmmmmtn		
pravila. Ob tem pa pozablja, da tako raznolikega področja kot je kmetijstvo, ni mogoče uniformirati v razpredelnice. »Nekje zemljo samo pogledaš, pa bogato obrodi. Drugje vanjo vložiš vse svoje življenje, pa je pridelek pičel.« Najbolj škodljiva miselnost za slovenskega kmeta je bila ta, da lahko preživi samo tisti veleposestnik s sto hektari zemlje. V Sloveniji je zemlje za tako razmišljanje premalo, a so naši predniki vseeno preživeli. Kakšen je danes »grunt«, ki preživi družino, je vprašanje brez odgovora.
Zloraba subvencij?
A tako, kot so se morali nekoč znajti kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi, se bodo morali tudi dandanašnji. Ilu-
zija, da je bil kmet kdaj samozadosten, je v sodobnem svetu za vedno pokopana. Kot je še dejal Granda, je bil nekoč kmet z veliko začetnico, ker je imel pravi odnos do zemlje. Danes pa so se v tem pogledu izrodile tudi subvencije. »Obstajajo agrarni kapitalisti, ki v tem vidijo samo in zgolj dobiček. Nič narobe. Ne zdi pa se mi prav, da jim država daje denar za to.« Zbrano množico
»Spoudarjanjem ekološkega vprašanja sodobni človek znova priznava svojo majhnost pred naravo. Narave nikoli ne bomo ukrotili. In tudi enakih vatlov za vse kmete nikoli našli. Je pa žalostno, da se je tudi ekologija izrodila v področje, ki ga nekateri zgolj izrabljajo za osebno bogatenje. Slovenski kmet od tega velikokrat nima nič.«
»Osnovna naloga kmetijstva bo ostala proizvodnja hrane. Konkurenca je sicer huda in neizprosna, a za tiste ambiciozne in delovne se bo vedno našlo mesto. Za nekoga, ki bo odločen, da bo najboljši in prvi v vrsti, se bo dalo preživeti tudi s pol kmetije. Slovenski kmet ni mogel nikoli konkurirati s količino, samo s kakovostjo. Dobri izdelki bodo šli vedno v denar.«
so pozdravili še šentjurski župan mag. Marko Diaci, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič, škof evangeličanske cerkve Geza Erniša in predsedniški kandidat dr. Milan Zver.
Sporočilo srečanja
Pozitiven odmev s srečanja bi lahko strnili v besede, da bi se od slovenskega kmeta lahko družba veliko naučila. Dobro bi bilo vedeti, da se lahko porabi samo toliko, kot je v shrambi, da je dobro biti zdravo konzervativen in malo premisliti, pred na vrat na nos sprejmeš kakšno novotarijo in da za vsako, še tako slabo letino, pride nova pomlad, ko bomo spet lahko sejali in upali na boljše čase.
StO
Foto: GrupA
NE PREZRITE
i
Katja Esih v današnjem intervjuju za Novi tednik na strani 14 v pogovoru z Ivano Stamejčič pravi: »Izredni študij v Celju je še vedno cenejši v primerjavi s stroški bivanja in potnimi stroški v univerzitetnih središčih.«
V jamah največ pločevink
Jamarji Koroško-Šaleškega jamarskega kluba Speleos Siga, ki želijo z ozaveščanjem javnosti zmanjšati problem novonastajajočih divjih odlagališč ter preprečiti nadaljnje obremenjevanje jam in s tem tudi pitne vode, so se znova podali v akcijo, tokrat v tri jame v bližini jame Pekel.
»Kraške jame imajo status naravnih vrednot, med katerimi so nekatere tudi naravni spomeniki. Tovrstne jame se pojavljajo tudi v Savinjski regiji. Posebnost kraških jam je podzemeljsko pretakanje voda. Zato je kraški svet še posebej občutljiv na onesnaževanje in prav vsaka onesnaženost lah-
ko ogrozi pitno vodo. Znano je, da kar polovica Slovencev pije kraško vodo, kar priča, da so kraška območja vir pitne vode. Vendar so samočistilne sposobnosti voda na kraškem terenu zaradi specifičnega podzemlja izredno majhne, zato moramo za čisto vodo sami še toliko bolj poskrbeti. Seveda je glavni vir onesnaževanje voda ravno človek,« je omenila ja-marka Mateja Mazgan.
Jamarji se zavedajo, da so učinkovit nadzornik podzemeljskih naravnih lepot, saj sicer ni mogoče zagotoviti učinkovitega nadzora. V Ko-roško-Šaleškem jamarskem klubu Speleos Siga se zaveda-
jo tega problema, zato pripravljajo čistilne akcije predvsem na vodovarstvenih območjih. Pred dnevi so ponovno organizirali čistilno akcijo, in sicer v treh jamah v Savinjski dolini. Te so Lisičja luknja, Lisičja jama ter Lovska jama Rinka. Prav za vse tri jame je bilo znano, da so v njih divja odlagališča smeti, iz njih pa so odstranili razne ostanke pločevink, stekla, železa, plastike, kosov pohištva, našli pa so tudi ostanke živali. Mnogo divjih odlagališč smeti jamarji odkrijejo v raznih jamah, ki predstavljajo grožnjo virom pitne vode.
US
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@ nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
Čistilne akcije se je udeležilo devet jamarjev, ki so iz jam potegnili na kupe pločevink. Št. 82-16. oktober 2012 -
4
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Trasa Velenje-avtocesta po petih letih na začetku
Bomo po novem govorili o trasi Velenje-Podlog in novem avtocestnem priključku?
VELENJE - V dolgotrajni zgodbi umeščanja trase hitre ceste od štajerske avtoceste do Velenja je v sredo prišlo do novega preobrata. Poročali smo, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor zaradi okoljske nesprejemljivosti, predvsem posegov v kmetijska zemljišča, zavrglo traso s priključkom v Šentrupertu. Uradno je bilo znano, da vrednotijo ostali dve najboljši trasi s priključkom v Arji vasi. V sredo pa je Barbara Radovan z ministrstva povedala, da iščejo povsem novo traso.
Kot je navedla Radovanova, se z ministrstvom za kmetijstvo v letu in pol niso uspeli uskladiti glede mnenja o ustreznosti okoljskega poročila, saj so na ministrstvu kar trikrat izdali negativno mnenje. Predvsem so ocenjevali, da je poseg nesprejemljiv za kmetijska zemljišča. Poleg okoljske nesprejemljivosti sta traso Velenje-Šentrupert »uničili« še nesprejemljivost v lokalnem okolju ter visoka investicijska vrednost.
»Novo različico naj bi poiskali do konca leta, do konca prihodnjega leta pa končali celoten DPN tudi za
Sejo so tokrat pripravili v velenjskem Gaudeamusu, saj se je v zbornico kot pridružena članica vključila tudi Visoka šola za varstvo okolja.
ta odsek,« je obljubila Rado-vanova na srečanju, ki ga je pripravila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Sicer je večkrat poudarila, da strokovnjaki na ministrstvu za infrastrukturo in prostor še vedno menijo, da je trasa
V teh dneh bo minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač vladi predložil poročilo o realizaciji priprav državnih prostorskih načrtov (DPN) in v okviru tega bodo »prostorci« predlagali, da se za omenjeni odsek poišče nova različica. Nova trasa naj bi sicer temeljila na študiji iz leta 2007, štiripasovnica pa mora biti navezana na priključek na Partizanski cesti v Velenju (tam se bo končala hitrocestna povezava iz Slovenj Gradca) ter izkazovati največjo prometno, ekonomsko, okoljsko in prostorsko sprejemljivost.
na Šentrupert najboljša. Mimogrede je še omenila, da je najverjetnejša nova možnost po sredini, zato se lahko zgodi, da bomo po novem govorili o trasi Velenje-Podlog.
Ogorčenje
Seveda je odločitev ministrstva naletela na precejšnje ogorčenje gospodarstvenikov in županov v Savinjsko-šale-ški regiji. Kot so poudarjali, se ne morejo izogniti občutku, da Zgornja Savinjska dolina ni bila enakopravno (slišati je bilo tudi izraz »pošteno«) obravnavana. »Razumemo, da gre za negativne posege v kmetijska zemljišča, vendar
nihče ne razmišlja, kakšne negativne učinke bo povzročilo to, da bo Zgornja Savinjska dolina ostala odrezana od sveta? Zato takšna odločitev ne sme kar tako mimo - očitno ne bo šlo brez tega, da bomo udarili po mizi,« je opozoril mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Še vedno opozarjajo, da je hitrost sprejemanja potrebnih dokumentov ključnega pomena za Saša regijo; vztrajajo, da se je treba znova vrniti k prvotni študiji, ki naj bo podlaga tudi pri iskanju nove trase, in da mora biti hitra cesta prilagojena razvojni osi - torej da bo prinesla razvoj.
V tem trenutku nihče ne zna oceniti, če bo nova trasa sprejemljiva v lokalnem okolju, ne da se govoriti o stroških, še manj pa upati, da se bosta prvi in drugi odsek severnega dela tretje osi kot po nekem čudežu izravnala. Pojavlja se namreč tudi vprašanje etapno-sti gradnje: za del od Velenja proti Slovenj Gradcu se namreč sprejemanje DPN bliža koncu. Po stari različici naj bi se trasa v Velenju preprosto nadaljevala, danes pa tako in tako nihče ne ve, kako in kaj. Razen tega, da dodaten promet čez središče Velenja ni mogoč drugače kot po zraku.
URŠKA SELIŠNIK
-
Janko Kopušar, podž upan, ki opravlja naloge Občine Šmartno ob Paki:
»V občini smo imeli največ problemov, saj je bila po relativno slabi trasi predlagana še slabša. Vseeno smo se pogovorili z občani in odpravili najhujše pomisleke. Zdaj je težava, ker je ob očitno bivši trasi veliko zemljišč pod plombami. Zaradi tega se ustvarja škoda. Če že pričakujemo, potem pričakujemo najboljšo različico, vendar s poudarkom, da naša občina noče z razvojne osi.«
Toni Ploštajner, BSH Hišni aparati Nazarje: »V našem podjetju ne gre samo za prevoz blaga, tudi za prevoz sodelavcev na delo. Kolikor mi je znano, je večji problem zaraščanje kmetijskih zemljišč kot gradnja na teh zemljiščih. In verjemite -v Zgornji Savinjski dolini bo škoda v gospodarstvu, turizmu in še kje zaradi slabih cestnih povezav zagotovo večja, kot bi bila v primeru gradnje hitre ceste na doslej veljavni trasi.«
V Saša regiji bodo poskušali najti način, da bi obveljala trasa od Velenja do Šentruperta oziroma da bi nova trasa čimbolj približala zahodni del regije, torej Zgornjo Savinjsko dolino in Šmartno ob Paki. V skrajni sili bodo zahtevali, da se v sprejem DPN za novo traso vključi tudi obnova obstoječih regionalnih cestnih povezav iz Zgornje Savinjske doline.
Občine skupaj izbrale dobavitelja elektrike
Občine so ponovno dokazale, da je skupno javno naročilo izvedljivo
JUB Design Studio praznuje drugi rojstni dan
Brezplačne delavnice različnih tehnik ter ugodnosti za obiskovalce JUB Design Studia
JUB Design Studio iz Dola pri Ljubljani letos praznuje že svoj drugi rojstni dan, zato JUB tudi v oktobru pripravlja veliko zanimivih aktivnosti. Poleg brezplačnih delavnic, ki bodo potekale v popoldanskem času, bodo za obiskovalce pripravili tudi nagradno žrebanje, razstavno-prodajni salon pa so že opremili z novimi vzorci dekorativnih tehnik, ki so med kupci čedalje bolj priljubljene.
CELJE - Skupnost občin Slovenije je za skoraj polovico vseh slovenskih občin, članic skupnosti, izvedla skupno javno naročilo in za dobavo elektrike v triletnem obdobju od začetka januarja 2013 do konca decembra 2015 izbrala družbo Elektro Celje Energija.
Na javno naročilo, ki so ga v skupnosti občin objavili junija letos, se je odzvalo osem ponudnikov električne energije. Ponudbe so se med seboj razlikovale za dobrih 400 tisočakov, od najdražje za malo več kot 5,7 milijona evrov do najcenejše, celjske, ki se je ustavila pri 5,3 milijona evrov. »Tako nizko ceno nam je uspelo ponuditi zato, ker smo se v pravem času znašli na pravem mestu in uspeli po ugodni ceni zakupiti dovoljšnje količine elektrike,« pojasnjuje direktor družbe Mitja Terče. Elektro Celje Energija bo namreč 101 slovenski občini po 1. januarju zagotavljal elektriko za 6.600 merilnih mest oziroma 511 pravnim subjektom, kot so občinske uprave, šole, vrtci in drugi javni zavodi ter nekatera društva, po nižjih cenah, kot je
bila cena pred tremi leti. Takrat je kot dobavitelj elektriko za objekte izbrana družba Gen-I, za javno razsvetljavo pa Elektro Primorska.
Kot ocenjujejo v Skupnosti občin Slovenije, so z izvedbo skupnega javnega naročila svojim članicam in občinskim javnim zavodom prihranili najmanj 200 tisoč evrov. Ne le, da so s skupnim naročilom dosegli pri dobavitelju nižjo ceno elektrike, občinam so prihranili tudi delo in stroške za izvedbo posamičnih javnih razpisov. Če bi v vsaki občini zase zbirali razpisno dokumentacijo, bi šlo za to veliko časa zaposlenih - cena za pripravo tovrstnih razpisov pri zunanjih strokovnjakih pa se po ocenah Inštituta za javno naročanje vrti okrog 5 tisoč evrov. V skupnosti so skupno javno naročilo za občine letos izvedli drugič, napovedujejo pa ga tudi za čez tri leta. V prvem skupnem javnem naročilu pred tremi leti je sodelovalo 50 slovenskih občin, letos se je število že podvojilo.
IVANA STAMEJČIČ
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
Nova podoba starodavnega trga
PODČETRTEK - V starodavnem kozjanskem trgu pod mogočnim gradom je bilo v soboto slovesno uradno odprtje prenovljenega trškega jedra ter prenovljene stare šole.
V trškem jedru so obnovili in razširili glavno cesto, obnovili pločnike ter postavili novo javno razsvetljavo, pred zdravstvenim domom so uredili manjši park. Prav
tako so obnovili del kanalizacije in vodovoda in poskrbeli za meteorno kanalizacijo, enako tudi za telefonsko ter električno omrežje, ki sta po novem pod zemljo. V stari avstro-ogrski šoli, ki še vedno dobro služi svojemu namenu - poleg novejše seveda - so poskrbeli za lepšo zunanjo podobo z obnovljeno fasado, novim lesenim stavbnim pohištvom in novo kritino.
Celovita obnova trškega jedra Podčetrtka je stala okoli pol milijona evrov ter so jo večji del financirali s sredstvi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za obnovo in razvoj vasi. Iz istega sklada, z denarjem za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, je bila financirana tudi obnova stare šole, ki je stala okoli 150 tisoč evrov.
Za sobotno slovesno odprtje so otroci pripravili bogat program. Župan Peter Misja je v govoru predstavil različne naložbe, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa je opozoril, da je Občina Podčetrtek med tistimi, ki so pri koriščenju evropskih sredstev najuspešnejše.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Vida Brilej iz Podčetrtka:
»Moj mož je bil v tej stari osnovni šoli v Podčetrtku nekoč ravnatelj. V začetku petdesetih let smo v njej celo stanovali, takrat so bile v stavbi le tri učilnice. Prenovljena stara šola in prenovljeno trško jedro sta mi zelo všeč.«
Herta Počivavšek iz Sodne vasi:
»V tej obnovljeni stari šoli v Podčetrtku sem vzgojiteljica v prvem razredu. V to stavbo sem hodila že kot učenka, ko je bila šola znana po vsej Sloveniji in širše po prvi šolski hranilnici ter še po drugih dejavnostih, med drugim celo po manjšem živalskem vrtu. Danes je v šolstvu drugačen sistem, v ospredju sta sam pouk in učenje. Tudi z obnovljenim trškim jedrom sem zelo zadovoljna, saj je s sodobnimi materiali varovana stara dediščina.«
Srečko Gobec iz Pristave pri Me-stinju:
»Trško jedro Podčetrtka pred obnovo ni bilo slabo urejeno, vendar so bile potrebne posodobitve, še posebej je bila potrebna prenova stare šole. Na današnje odprtje sem prišel kot občinski svetnik in kot predsednik sosednje krajevne skupnosti, kjer smo veseli, da se razvija tudi center občine. Danes se bom udeležil še enega odprtja, in sicer prenovljene ceste v Škrbnik.«
T		i
	Jfc '	! w
R 1	/ ^ N	jijp
	«l A	'V* >>
T •		
U 4a	H'/ Mm , mm	
Mira Hrušovar iz Imenega:
»Prenovljeno staro trško jedro Podčetrtka mi pomeni veliko, saj preživim v tem kraju veliko časa. V šoli delam kot učiteljica in stara šola, ki je že klicala na pomoč, je po obnovi čudovita, resnično lepša, kot je pozneje zgrajena sodobnejša zgradba. V Podčetrtku imamo nasploh vse lepo urejeno, le delovnih mest bi lahko bilo še več.«
Z otvoritve prenovljene stare šole v Podčetrtku, ki so jo zgradili že pred stodvajsetimi leti in danes v sveži podobi prav tako krasi obnovljeno trško jedro.
Delavci Sadeka na čakanje
LAŠKO - Delavci Sadeka so včeraj zjutraj kljub drugačnim navodilom lastnika Borisa Karlovška odšli na delovno mesto. Ob šestih zjutraj so se zbrali pred zaprto proizvodno halo, v katero nimajo več vstopa. Ker so se sklepi o odpovedi delovnega razmerja izkazali za brezpredmetne, brez pravne podlage niso želeli ostati doma.
»Sklepi o izredni odpovedi delovnega razmerja brez stečaja ali likvidacije podjetja niso veljavni,« je bila odločna pravna svetovalka sindikata. Delodajalec jih je sicer razveljavil, hkrati pa delavcem naročil, da lahko s ponedeljkom ostanejo doma. »Tega pa si nikakor nismo smeli privoščiti, saj bi neupravičen izostanek z dela lahko pomenil razlog za izredno odpoved,« je pojasnila sindikalistka Greta Razboršek. Zdaj so delavce poslali na čakanje s stoodstotnim nadomestilom plače. Podjetje predvidoma čaka stečaj. Delavci so vse do zadnjega dobivali redne mesečne plače, iz jamstvenega sklada pa bi lahko bili upravičeni do povrnitve regresa za lani in letos.	StO
Od Adama in Eve do Podsrede
KOZJE - Ena največjih prireditev Kozjanskega je posvečena jabolku, sadežu, ki ga poznamo že od Adama od Eve. Na letošnjem Prazniku kozjanskega jabolka, ki je bil v Podsredi že trinajsto leto, je bilo celo še več obiskovalcev kot lani. V zavodu Kozjanski park ocenjujejo, da jih je bilo okoli petnajst tisoč.
Na letošnji prireditvi je bilo na 139 stojnicah 179 ponudnikov različnih pridelkov in izdelkov, še veliko več je bilo zainteresiranih, vendar so jih morali odkloniti. Med prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka je drugače nekoliko zaspana Podsreda prepolna obiskovalcev od blizu in zelo daleč, še posebej v soboto in nedeljo, ko
je vrhunec prireditve. Poleg tržnice si je mogoče ogledati predstavitve starih obrti, stiskanje jabolčnega soka, žganjekuho, razstavo jabolk različnih sort, razstavo gob ter še marsikaj.
Med praznikom jabolka vsako leto razglasijo »carje-viča leta«, to je najbolj skrbnega sadjarja iz travniškega sadovnjaka z območja Kozjanskega parka, kar je letos postal Janko Dobravc iz Je-šovca pri Kozjem. Dobravc kmetuje na deset hektarjev veliki kmetiji, kjer travniški sadovnjak njegovo domačijo obkroža, ob cesti, ki vodi do kmetije, pa je posajeno sadno drevje. Med praznikom jabolka v Podsredi prav tako pripravijo tekmovanje v pripravljanju jabolčnega zavitka ter razglasijo »štrudlmojstri-co leta«. Letošnji sta postali Marija Brglez in Marta Gnus, obe iz Kozjega. Letos je najdaljši olup jabolka meril 339 centimetrov, zopet je zmagal Martin Magdalenc.
BJ
Foto: SHERPA
Na Prazniku kozjanskega jabolka je bilo v soboto precej obiskovalcev kljub deževnemu vremenu.
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Slovo od pokojnika na dva načina
CELJE - Za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti na mestnem in teharskem pokopališču že vse od leta 1992 kot koncesionar skrbi podjetje Veking, ki letos praznuje 20-letnico. Ob tej osrednji dejavnosti 14 redno zaposlenih skrbi še za cvetličarstvo, trgovino in kamnoseštvo, kot najbolj donosno dejavnost pa v podjetju izpostavljajo svoje zastopstvo za komunalne stroje in naprave nemškega podjetja Kiefer.
Lastnik in zdaj prokurist podjetja Franc Kelher ima s pokopališko in pogrebno službo še veliko daljše izkušnje,
saj je že dobro desetletje prej kot direktor vodil to dejavnost v okviru enotnega občinskega komunalnega podjetja.
Po sprostitvi trga in pridobitvi koncesije so v Vekingu z mestno občino že v začetku tisočletja na pokopališču uredili prostor za raztros pepela pokojnikov, prav v teh dneh pa nastaja t. i. islamski del pokopališča, kjer bo zaenkrat sedem pokopnih mest za pripadnike te verske skupnosti. Ob jubileju so v Vekingu v svojih dograjenih in razšir-
Ob odprtju poslovilne dvorane je zbrane nagovoril celjski župan Bojan Šrot, prostore je blagoslovil župnik Jože Planinšek, v kulturnem programu pa sta nastopila sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter Kvartet Krt.
Na občini za bivšega ravnatelja
DOBRNA - Po objavi razpisa za novega ravnatelja Osnovne šole Dobrna se je občinski svet na nedavni seji odločal med tremi kandidati, ki imajo pogoje.
Na tajnih volitvah so svetniki kar sedem od osmih glasov namenili nekdanjemu
ravnatelju Marku Štegru, ki je ta javni zavod vodil dva mandata. Zadnjih pet let v dobrnski šoli poučuje. Poleg Štegra sta kandidirala sedanja ravnateljica Darinka Stagoj ter Zdenko Rožman iz Celja. Šteger, ki je profesor proizvodno-tehnične vzgoje
Veking je že pred leti država izbrala tudi za edinega izvajalca vseh prekopov nemških in italijanskih vojakov ter urejanje vojaških pokopališč in spominskih obeležij. Pri tem je posebnega pomena prekop in združevanje nemških vojaških grobov s širših območij na tri urejene lokacije - na pokopališča v Kranju, Ljubljani in Celju.
jenih poslovnih prostorih na Teharski cesti odprli novo poslovilno dvorano, kjer se bodo v prihodnje svojci lahko v miru in dostojno poslovili od pokojnika. Poslovilna dvorana je opremljena z orglami ter oltarjem, tako da bodo mogoče tudi pogrebne maše. V njej je prostora za 90 sedežev,
sprejme pa 120 ljudi. Za slovo svojcev od pokojnikov so sicer že leta 2004 uredili manjšo poslovilno dvorano z orglami, letos spomladi pa so se odločili za gradnjo večje ter dograditev in razširitev poslovne stavbe še za druge nujno potrebne servisne prostore. A največja pridobitev je prav poslovilna
dvorana, pravi direktorica podjetja Angela Kelhar, saj bodo svojci odslej lahko izbirali, kako se želijo posloviti od pokojnega. Še vedno se bodo lahko odločili za klasičen pogrebni obred na pokopališču, nova možnost pa je zdaj slovo od pokojnega v poslovilni dvorani, še preden ga bodo odpeljali na upepelitev. Kot pravijo v Vekingu, bo poslovilna dvorana še posebej prav prišla v zimskem mrazu in ob poletni vročini, ko imajo zlasti starejši ob svoji žalosti tudi veliko težav zaradi zdravja.
IS, foto: SHERPA
ter fizike, za razliko od drugih kandidatov na Dobrni tudi živi, v svojem programu vodenja zavoda je posebej opozoril na pričakovane varčevalne ukrepe, ki bodo značilni za prihodnje vodenje šole.
BJ
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
V katerih primerih in pod kakšnimi pogoji je treba pridobiti odločbo upravne enote za izvedbo javne prireditve?
Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/2011, ZJZ-UPB5) določa, da je v primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, treba na predpisanem obrazcu vložiti prošnjo za dovolitev javne prireditve pri pristojni upravni enoti najmanj 10 dni pred dnevom prireditve. Za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto--moto športu na javni cesti in druge javne prireditve, ki predstavljajo izredno uporabo ceste in potekajo na območju dveh ali več upravnih enot, pa mora organizator vložiti vlogo najmanj 30 dni pred dnevom prireditve.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Vlogo za izdajo dovoljenja je treba podati pri pristojni upravni enoti v naslednjih primerih:
-	za prireditev na javni cesti, če predstavljata izredno uporabo ceste (Zakon o javnih zbiranjih);
-	za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige (Zakon o javnih zbiranjih);
-	za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj (kurjenje, sežiganje predmetov, uporaba bakel) oziroma predmeti (pirotehnični izdelki, ki niso v prosti prodaji, orožje in drugi nevarni predmeti) ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje (vozila, zrakoplovi, naprave za zabavo -vrtiljaki, zabaviščni vlaki, večji začasni objekti - odri posebnih konstrukcij, tribune, šotori ..., stroji, za prireditev posebej izdelane ali prirejene priprave - posebna dvigala, vlečnice ... ali druge naprave (Zakon o javnih zbiranjih);
-	za prireditev, na kateri se pričakuje več kot 3000 udeležencev (Zakon o javnih zbiranjih);
-	za prireditve na, v, ob vodi, kjer obstaja nevarnost utopitve (Zakon o varstvu pred utopitvami);
-	za prireditve z zbiranjem živali - razstave, tekmovanja, ocenjevanja, cirkusi (Zakon o veterinarskih merilih skladnosti).
Organizator mora prošnji za dovolitev javne prireditve priložiti različne priloge glede na naravo in vrsto javne prireditve:
-	dokazilo, da je o prireditvi, ki jo organizira, obvestil lokalno skupnost (občino), kjer bo prireditev (kopija dopisa, potrdilo o oddani pošiljki ...);
-	soglasje lastnika ali upravljavca prireditvenega prostora (najemna ali druga pogodba ali pisno soglasje);
-	dovoljenje za čezmerno obremenitev s hrupom pristojne lokalne skupnosti, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup, kot ga določa Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list RS, št. 118/05);
-	podrobnejšo opredelitev programa (kraja, časa, trajanja);
-	načrt varovanja (število rediteljev, njihovo razmestitev po prireditvenem prostoru z morebitnim opisom kritičnih mest ter ukrepe za varovanje življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, premoženja, preprečitev ogrožanja varnosti javnega prometa, varovanje okolja, kadar so ti ukrepi glede na naravo prireditve potrebni ali jih zahtevajo drugi predpisi);
-	dovoljenje za zaporo ceste (občine, direkcije za ceste) s prometno-tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve, kadar je zaradi prireditve treba omejiti, preusmeriti ali prepovedati cestni promet - ko se organizira tekmovalno športno prireditev v kolesarstvu ali avto-moto športu na cesti;
-	dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav (npr. listina o skladnosti, atesti) ali varni uporabi predmetov (npr. elaborat izvedbe ognjemeta), če se bodo pri izvedbi uporabljale naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje udeležencev oziroma premoženje;
-	druga dokazila o varni izvedbi: elaborat o izvedbi ognjemeta - ognjemet na prireditvi, dovoljenje Uprave RS za pomorstvo - prireditve na vodi ...
-	dokazilo o zagotovitvi nujne medicinske pomoč oziroma zdravstvenega varstva (navedba števila zdravstvenega osebja, ki bo prisotno na prireditvi, kakšno opremo bo uporabljalo, kje bo).
-	dokazilo o zagotovitvi požarnega varstva (nevarnost izbruha požara, eksplozije) na podlagi izdelanega požarnega načrta oz. elaborata, v katerem je navedeno število gasilcev, njihova postavitev in oprema.
Za izdajo dovoljenja za prireditev se plača upravna taksa (tarifna številka 1 in 3 ZUT) v višini 22,66 evra.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Korak naprej k boljši obveščenosti
Mladinski svet Občine Žalec (MSOŽ) s projektom Žalec.info za boljšo obveščenost vseh Spodnjesavinj čanov
ŽALEC - Veliko mladih je dandanes v težjem položaju kot kadarkoli prej, zato je še toliko bolj pomembno, da se povezujejo v organizacije, ki delujejo na področju mladinske problematike. V občini Žalec mlade že vse od leta 2004 zastopa MSOŽ, ki se med drugim zavzema, da bi občina kar se da hitro pridobila certifikat mladim prijazna občina. Prav tako so člani žalskega mladinskega sveta zakorakali v do zdaj največji projekt, ki prebivalcem vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline nudi boljšo obveščenost. Pred časom so namreč ustvarili spletni informator prireditev Žalec.info.
Na zadnji seji žalskega občinskega sveta so svetniki v prvi obravnavi sprejeli odlok o mladini in ga posredovali v tridesetdnevno javno obravnavo. Odlok predstavlja prvi korak do celovitega urejanja področja mladih v žalski občini, prav tako pa je podlaga za oblikovanje petletne strategije razvoja mladih na področju zaposlovanja, stanovanjske problematike, organiziranosti, prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja.
Kmalu mladim prijazni
»V MSOŽ smo ponosni na to, da smo pobudniki aktivnega sodelovanja mladih v občini, zavedamo pa se, da nas najtežji del, priprava strategije, še čaka,« poudarja soustanovitelj in prvi predsednik MSOŽ Borut Cink. Pri pripravi strategije je po njegovem mnenju ključnega pomena vključitev čim večjega števila mladih, saj ne želijo, da bi bil dokument sam sebi namen, ampak mora odražati realne potrebe mladih in za njih predvideti tudi ustrezne ukrepe.
Odlok in strategija sta osnova, da lahko občina v naslednjem letu pridobi certifikat mladim prijazna občina, ki dokazuje, da se
Člani MSOŽ na 5. redni seji
občina aktivno posveča reševanju mladinske problematike.
Aktualno dogajanje na dlani
Poleg prizadevanja, da Občina Žalec tudi uradno postane mladim prijazna, se MSOŽ trenutno ukvarja z največjim projektom do zdaj, in sicer z uvedbo spletnega informatorja prireditev Žalec.info, ki so ga pripravili za lažji pregled aktualnega dogajanja v Upravni enoti Žalec. Primarni cilj je pridobiti pregled nad dogajanjem v širši okolici Žalca. Portal namreč nudi vsem organizatorjem v Spodnji Savinjski dolini brezplačen vpis dogodkov, obiskovalcem spletne strani pa tako posreduje informacije, kje lahko preživljajo prosti čas. Projekt Žalec.info je prvi od ukrepov v programu medgeneracijskega povezovanja, ki ga vodi MSOŽ v sodelovanju z Oddelkom
za negospodarstvo Občine Žalec. Informator je primer edinstvene prakse, kjer lokalna mladina preko vpisov dogodkov spoznava izvajalce dogodkov in z njimi vzpostavlja dolgoročen odnos.
Mladinski svet Občine Žalec sestavlja trinajst mladinskih društev - Društvo 5r Šempeter, ŠD Bodysolution Žalec, Študentski klub Žalec, Mladi forum SD, Klub Mladine Mrhar Vrbje, Mlada Slovenija, SDM Žalec, KUD Malo mestece Žalec, Društvo Mladih Šempeter, Društvo MUC Žalec, Mladi za prihodnost, Klub Mladih KS Galicija, Mladinsko društvo Petrovče.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv MSOŽ
Za plazove 855 tisočakov
CELJE - V rebalansu občinskega proračuna je v mestni občini za sanacijo plazov letos predvidenih 855 tisoč evrov. Nekaj od tega zneska je namenjeno za poravnavo obveznosti iz preteklega leta, nekaj je rezerve za nujne nepredvidene sanacije morebitnih novih plazov in nekaj za pripravo projektov ter geološke raziskave.
Glavnina denarja bo namenjena za že izvedeni sanaciji plazu ob cesti ob Savinji proti Petričku v mestni četrti Savinja in plazu ob cesti na Brezovi v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Prav tako za izvedbo oziroma dokončanje del pri sanaciji plazu v Dobojski ulici v mestni četrti Hudinja, plazov na Polulah in Te-harjah, usadov Čoparjev vrh in Visoko na območju krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini ter ureditev propusta na La-hovniškem potoku v krajevni skupnosti Ostrožno.
IS
Računovodstvo treh občin
DOBRNA, VITANJE, VOJNIK - V treh sosednjih občinah ustanavljajo kot organ skupne občinske uprave službo proračunskega računovodstva.
Vse tri občine že povezuje kot skupni organ medobčinski inšpektorat in redarstvo, letos julija so župani podpisali še namero o ustanovitvi organa skupne občinske uprave za potrebe proračunskega knjigovodstva, ki bo imela sedež v Vojniku. Za skupno občinsko upravo je predvideno sofinanciranje države, ki naj bi prispevala kar polovico denarja. Med občinami bo največ morala sofinancirati največja med njimi, vojniška, ki bo prispevala več kot polovico potrebnega denarja, Dobrna in Vitanje po malo več kot petino. Na Dobrni so potreben odlok na zadnji seji občinskega sveta kot prva od treh občin že sprejeli.
BJ
Na Radiu Celje bomo z Razvojno agencijo Savinjske regije in s še nekaterimi partnerji pripravljali oddaje o trajnostnem razvoju Savinjske regije. Gre za projekt Savinjska regija - Ekoregija, ki je v svojem izvajanju zastavljen dolgoročno in ima cilj, da s pomočjo različnih aktivnosti odgovorno in zavestno spreminja odnos do okolja na bolje.
V prvi radijski oddaji smo gostili direktorja Razvojne agencije Savinjske regije Janeza Jazbeca, ki v regiji vidi velik potencial, da postane prava eko regija. Regija, v kateri bodo s sodelovanjem s predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in civilnih združenj izpostavljali in spodbujali tiste primere aktivnosti in projektov, ki nosijo poudarjen pomen za trajnostno ohranjanje okolja.
Vsekakor je po besedah Janeza Jazbeca pomembno, da s primeri dobre prakse projekt spodbuja k trajnostnemu razvoju regije. Kot Jazbec še dodaja, želijo z izvedbo projekta ustvarjati pozitivno podobo Savinjske regije in ji dati dodano vrednost v smislu podpornega okolja za razvoj turizma, podjetništva, še posebej vseh visoko tehnoloških procesov in tudi v smislu samooskrbe regije, ko gre za kvaliteto in obseg pridelave vseh življenjskih dobrin.
Projekt trajnostnega razvoja se nanaša na več kot 255 tisoč prebivalcev, ki živijo v 31 lokalnih skupnostih. Vse te lokalne skupnosti so podpisale tudi Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije, v kateri se s podpisom zavezujejo, da bodo družbeno in odgovorno skrbele za splošno blaginjo v regiji.
Kaj vse je na tem področju že bilo narejeno, je mogoče videti tudi v tako imenovani Zeleni knjigi.
Razvojna agencija Savinjske regije bo kot nosilec tudi s tovrstno literaturo zagotavljala odprtost projekta, ki temelji na vključevanju znanja, izkušenj in primerov dobrih praks projektnih partnerjev.
Kot Jazbec še dodaja, nam lahko le s sodelovanjem, z delitvijo znanja in s pozitivno voljo uspe, da Savinjska regija postane okolje, ki bo kalilo kader, ki bo lahko pripomogel k boljšemu jutri po vsej Sloveniji in tudi drugod, ter okolje, ki bo ljudem iz drugih regij nudilo kvalitetna delovna mesta in zdrav življenjski slog.
Več o projektu tudi na www.rasr.si.
Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Mavrica dijaške ustvarjalnosti
Festival 3-KONS bogatejši za še eno šolo - Od delavnic do »žura«
Dijaški festival 3-KONS je prava posebnost v slovenskem prostoru. Spočet iz zamisli, da si šole, ki domujejo ob isti - Kosovelovi - ulici lahko delijo še kaj drugega kot prostor in bežno znanstvo dijakov in profesorjev, je postal stalnica. Pravzaprav z leti pridobiva žlahtno patino. Šole in dijaki so se med vsemi leti festivala že dodobra spoznali. Zdaj se zdi, da že na zdrav način tekmujejo med seboj, katera bo drugi pokazala še kaj več.
Smisel tega festivala je namreč, kot pravi eden od glavnih organizatorjev Vid Burnik, v tem, da vsako leto predstavijo drugim, kaj vse v svoji šoli počnejo. Način predstavitev so našli v delavnicah najrazličnejših vsebin, krono festivalu pa postavijo s skupno prireditvijo, ki predstavi mnoga polja izvenšolskih ustvarjalnosti dijakov. Letos so festival še razširili. Gimnaziji Center, poslovno komercialni šoli in šoli za gostinstvo in turizem se je namreč pridružila
še šola za strojništvo, meha-troniko in medije. V petek so v vseh šolah na več kot 45 delavnicah prikazali, kaj vse v šolah in ob šolskih programih počnejo. »Teme so bile zelo različne. Letos smo na delavnicah spoznavali robotiko, imeli smo kuharsko delavnico, čokoladnico, plesne delavnice, potopisna predavanja in še in še ...« pravi Burnik. In dodaja, da so v osrednjem sporedu v športni dvorani Gimnazije Celje - Center videli tudi nastope dijakov, ki so se združili v različne plesne in glasbene skupine, se predstavili kot solisti, zabavljači in še kaj.
Gibljive slike
Vsako leto je uvod v festival 3-KONS Di-fi fest - mini festival dijaškega filma. Tudi letos je bilo tako, le da so se priprav nanj lotili že spomladi, ko so objavili razpis in z njim pozvali skupine dijakov k filmskemu oziroma video ustvarjanju. Sestavni del že petega festivala dijaškega filma v Celju so bile filmske delavnice, na katerih so o
Najboljšima filmoma po izbiri žirije in občinstva so tudi letos podelili nagrade kosovel. (Foto: GrupA)
Osrednja zabavna prireditev z nastopi najrazličnejših glasbenih in plesnih skupin, zabavljačev in solistov je tudi letos napolnila dvorano Gimnazije Celje - Center. (Foto: SHERPA)
osnovah in tudi nadgradnji ustvarjanja dober teden pred festivalom poučevali prijavljene skupine dijakov. »Na temo Hočem je letos ustvarjalo pet ekip ustvarjalcev, ki so prispevali osem filmov za festival. Izvedene delavnice so se obrestovale. Na njih je sodelovalo pet ekip, ki so posnele prav toliko filmov. Predznanje je bilo zelo različno, nekateri so spoznavali osnove, drugi so nadgrajevali tisto, česar so se že naučili o snemanju videa. Veseli me zlasti, da so nastajali tudi filmi, pri katerih so se združili dijaki različnih šol,« je priprave na Di-fi fest in njegovo izvedbo komentiral Aleš Brod. Po petih letih postaja ta festival dijaškega filma pomembna stalnica. Doslej je bilo zanj posnetih 42 filmov, ki jih je posnelo okoli 200 mladih in njihovih mentorjev. Najboljšemu filmu po izbiri žirije so tudi letos podelili nagrado kosovel, drugega kosovela je prejel film, za katerega je na dveh projekcijah glasovalo največ mladih.
3-KONS je pomemben dijaški festival, zaradi svoje raznolikosti in sodelovanja več šol tudi festival z izrednim potencialom, ob tem pa mladim v šolskem vsakdanu prinaša tudi obilo zabave.
BRANKO STAMEJČIČ
Med več kot 45 delavnicami v štirih šolah je bila tudi kuharska, ki so jo izvedli dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem.
Potujoča galerija mladih
V Muzeju uporabne umetnosti Beograd je v okviru Oktobrskega salona mladih te dni na ogled razstava nagrajenih likovnih del mednarodnega razpisa revije Likovni svet iz Celja na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda.
Ob odprtju razstave so mladim nagrajencem iz Srbije podelili priznanja, ki so jih prejeli na tem razpisu. To je prva razstava v mednarodnih vodah novoustanovljene Potujoče galerije mladih Mihaila Lišanina, ki je nastala po zaprtju prve slovenske likovne galerije, namenjene mladim, in ki jo je Lišanin ustanovil leta 2000 v Celju. Kot je znano, je letos, po 12 letih delovanja, zaradi nerazumevanja domačega okolja Lišanin to galerijo zaprl. Odprla pa so se mu številna vrata v svetu. Že do konca leta in naslednje leto bodo likovna dela iz kolekcije Potujoče galerije mladih predstavljena v 12 državah sveta.
BS
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Širijo ljubezen do klasike
Mladi ljubljanski solisti navdušili na Vesperae Musicae
S koncertom izvrstne zasedbe Mladi ljubljanski solisti se je v petek v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju nadaljeval ciklus letošnjih glasbenih večerov, ki jih je Hiša kulture Celje pripravila pod naslovom Vesperae Musicae. Z izjemnim programom so tokrat postregli ljubljanski solisti.
Gre za silno zanimivo zasedbo mladih glasbenikov, ki so se samoorganizirali in ustanovili ta godalni sestav, povezuje pa jih študij na ljubljanski akademiji. Nekateri sicer niso več študenti, večina se jih izpopolnjuje v tujini, a vseeno jih druži dvoje - akademija in ljubezen do glasbe. »Ti mladi glasbeniki sodijo med najboljše generacije. Zelo zavzeto in kakovostno so se lotili naloge širjenja priljubljenosti klasične glasbe zlasti med mladimi. Njihova posebnost je tudi, da delujejo brez dirigenta in se za izbiro in pripravo programa zavzamejo sami. Tako ohranjajo starejšo že pozabljeno prakso, kajti dandanes dirigenti vodijo nastajanje umetnine. Na ta način so glasbeniki sami mnogo bolj zavzeti in posledično vsak igra z drugačno koncentracijo, kar je nadvse koristno za mlade glasbenike,« pravi o tej posebnosti Gregor Deleja iz celjske hiše kulture.
Občinstvu so mladi glasbeniki v izjemnem okolju stolnice postregli s poslasticami - 3. brandenburškim koncertom, ki velja za eno najlepših del baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha, in njegovim koncertom za dve violini ter še z izjemno romantično umetnino Petra Iliča Čajkovskega Spomini iz Firenc.
BRST, foto: GrupA
Mladi ljubljanski solisti so navdušili z izbiro sporeda in izvedbo.
Pika migala ob konferenci
V Velenju je javni sklad kulturnih dejavnosti izpeljal konferenco plesne pedagogike, ki so jo namenili povezavam med plesno umetnostjo in procesom vzgoje in izobraževanja.
Predavanja in delavnice na konferenci so posvetili vzgojiteljem, osnovno- in srednješolskim učiteljem, učiteljem plesa, profesionalnim plesalcem in koreografom, plesnim terapevtom, študentom umetniških in pedagoških fakultet, teoretikom in raziskovalcem s področja psihologije in peda-
gogike. Udeleženci so se seznanjali z vsebinami s področja plesne pedagogike in ustvarjalnega giba v vzgojno-izo-braževalnem procesu. V okviru konference so pripravili tudi letošnji festival otroških plesnih skupin Pika miga, na katerem se je v dveh večerih predstavilo več kot dvajset otroških plesnih skupin, ki jih je za festival izbrala državna selektorica za ples pri JSKD Nataša Tovirac. Zaplesali so jih plesalci in plesalke, stari od 7 do 15 let, iz vse Slovenije.
BS
»Dec« na pravem mestu
Roman se začne z nedolžno ugotovitvijo, da je res lepo imeti kužka doma. Vendar če ti visokošolski učitelj v vlogi starša domov pripelje »šenkanega« štirinožca, ki ob vstopu v nov dom izgubi dušo in desetletnemu fantku preostane le še to, da gleda, kako intelektualni oče dobi žulje pri kopanju prvega pasjega groba na domačem vrtu, potem ...
... potem počasi pridemo do bistva zgodbe o devetinštiri-desetletniku, ki je kot univerzitetni profesor uspel napisati en sam roman, trenutno pa je zaposlen kot začasni predstojnik oddelka za angleški jezik. Spominja se svojega slavnega očeta, ki na njegovo grozo na stara leta, dementen in ločen od njegove matere, skesano prihaja nazaj v rojstni kraj. V službi mu prav tako ni prizanešeno, saj mora svoj oddelek oklestiti za dvajset odstotkov in kot marsikje v realnem življenju je to pač najlažje pri ljudeh, ki postajamo potrošno blago. Človek ima na koncu še težave s prostato, prepričan, da se ga je lotil rak, na koncu le ugotovi, da se mu emšo vse bolj pozna tudi v mednožju, in na zdravstvenem področju se mu ne zgodi nič pretresljivega. Samo nekako ga počasi jemlje, ko si mukoma prizadeva, da bi ravnal po svoji vesti, in mu na vsakem koraku nekako spodleti. Zave se namreč, da je življenje stkano iz mreže, polne kompromisov, in ugotavlja, da je resnici na ljubo le treba reči, da večina ljudi noče zabave. Hočejo tolažbo. Potrebuje jo tudi sam, ko se pogovarja s sindikalistom, ki ga želi prepričati, da so med zaposlenimi prav vsi nepogrešljivi. In se pravi moški znajde pred dilemo: »Praviš, da lahko rešim svoje prijatelje? In gledam sovražnike, kako se utapljajo?«
Čeprav se zgodba dogaja na ameriških tleh v visokošolski ustanovi, ki mora zmanjšati stroške, si človek ob prebiranju romana ne more kaj, da ne bi ugotovil, kako je rdeča nit romana na moč podobna tudi našemu okolju, saj v prene-katerem zavodu ta hip menda že krožijo spiski za odstrel, predstojniki pa razmišljajo v stilu: »Izmisliti si moram načrt, kako za dvajset odstotkov zmanjšati število osebja in stroške v tem kurikulu. Nihče ne zatrjuje, da bo takšen načrt treba izpeljati, a treba ga je narediti.« In lov na prijatelje, kimavce, zveste, sovražne . oziroma sodelavce se začne . Pravi moški pa se naposled le prebije do spoznanja: »Očitno je edina rešitev za vse nas, da stopimo korak nazaj, tako da se bodo vrata lahko odprla. V tem času bi to postalo jasno že skupini vodovodarjev, skupini zidarjev, skupini kurb ali skupini šimpanzov.« Kaj pa nam?
BPT
O AVTORJU
Richard Russo je ameriški pisatelj, avtor krajših novel in scenarist ter učitelj angleščine. Večina njegovih del je avtobiografskih, tudi pričujoči roman Pravi moški. Leta 2002 je prejel Pulitzerjevo nagrado za delo Empire Falls.
PRIPOROČAMO
TO PA JE
HOVICAl
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
Do konca leta 2012 vas vabimo k sodelovanju v akciji To pa je dobra novica!
Z največ tisoč znaki nam opišite novico iz svojega kraja z naslovom To pa je dobra novica. Kaj, zakaj, kje, kdaj, kako - to je le nekaj vprašanj, na katera je treba odgovoriti in dodati svoj argument, zakaj mislite, da je ta novica dobra za vaš kraj in zanimiva za bralce naše regije. Najboljše bomo po presoji uredništva objavili, kakšno morda tudi sami preverili.
Pišite nam na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom To pa je dobra novica.
Obisk predzadnjega operetnega večera, ki ga v Muzeju novejše zgodovine Celje ob razstavi Obrazi operete pripravljata muzej in Hiša kulture Celje. Gosta večera bosta celjska skladatelja, oče in sin, Nenad in Leon Firšt, ki bosta zbranim spregovorila o opereti kot glasbeni obliki, o vlogi glasbe in skladatelja v današnjem času in o glasbeni kulturi v knežjem mestu. Omeniti je treba, da je Leon Firšt avtor nove kratke slovenske operete, ki je nastala v okviru projekta Jumum in razstave Obrazi operete. Nenad Firšt je nedvomno ena osrednjih skladateljskih osebnosti sodobne slovenske glasbe, čigar opus obsega v glavnem dela za godala. Je tudi predsednik Društva slovenskih skladateljev, dolgoletni programski vodja na Zavodu Celeia Celje, generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije in umetniški vodja Celjskega godalnega orkestra. Za svoje delo je med številnimi prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Leon je dijak 4. letnika celjske glasbene gimnazije (smer tolkala). Kljub mladosti se lahko pohvali tudi z zajetnim skladateljskim opusom, ki obsega dela za komorne in orkestralne zasedbe. Pogovor z gostoma bo vodil Miha Firšt, sicer najstarejši sin te znane celjske glasbene družine in študent kontrabasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
mM
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Preplet umetnosti, plesa in rekreacije
Trebušni ples kot rekreacijska vadba
Jeseni večina ljudi rekreacijo v naravi zamenja za vadbe v zaprtih prostorih. V zadnjih nekaj letih lahko namreč izbiramo med najrazličnejšimi oblikami skupinskih vadb. Za vse pripadnice nežnejšega spola, ki prisegajo na čutnost, ples, umetnost in poleg tega ob tem želijo še oblikovati svoje telo, je kot nalašč trebušni ples.
Trebušni ples se je v Sloveniji pojavil kot rekreacija pred približno dvajsetimi leti, in sicer najprej v Ljubljani in Mariboru, na Celjskem se je vadba po mnenju inštruktorice trebušnega plesa Mateje Jančič razširila pred desetimi leti. Poznamo več vrst trebušnega plesa, v Sloveniji pa je najbolj razširjen klasični orientalski ples v kombinaciji z modernim. Gre predvsem za izolacijo mišice v telesu, ob tem pa mora biti glasba precej nedinamična. Telo se namreč osredotoči na trebušne mišice, zato uravnavanje celega
telesa izhaja prav iz trebuha. »Pri trebušnem plesu plesalke ne potrebujejo veliko kondicije. Trebušni ples je namreč že neke vrste umetnost,« je prepričana Mateja Jančič. Plesalke ga vadijo bose, oblečene pa so v dolga široka krila. Piko na i dajejo paski, ki žven-ketajo.
Razgibavanje
Eovezano v oreografijo
Velik poudarek pri vadbi je na raztegovanju telesa oziroma mišic. Najprej začnejo razgibavati glavo, rame, prsni koš, spodnji del trebuha, sledijo boki, nakar se vse to poveže v koreografijo. Največ težav Slovenkam povzroča miganje z zgornjim delom telesa. Pri nas so namreč razširjeni standardni plesi, ki se plešejo v zaprtem položaju v paru, kar pomeni, da imamo pri tem trd zgornji del telesa. Pri trebušnem plesu pa je ravno obratno, saj je zgornji del telesa treba tresti,
kar trebušne plesalke imenujejo ši-miji.
Okrepitev trebušnih mišic
Za vadbo trebušnega plesa se odločajo predvsem gospe, saj imajo dekleta raje bolj dinamične vadbe, pri katerih se prepotijo in uživajo ob glasni pop glasbi. »Gospe srednjih let si zaželijo kombinacijo med rekreacijo, plesom, umirjenostjo. Nenazadnje želijo narediti nekaj koristnega za telo, saj se pri trebušnem plesu še posebej lepo oblikujejo trebušne mišice in mišice zgornjega dela bokov,« pojasnjuje Jančičeva. Vadbe trebušnega plesa so na Celjskem v vseh večjih plesnih šolah, kjer je bilo pred časom veliko več zanimanja zanj, saj je bil nekaj novega in eksotičnega, danes pa ga je nekoliko izpodrinila zumba.
ŠPELA OŽIR
Foto: SHERPA (arhiv NT) Za vadbo trebušnega plesa se odločajo tako mlada dekleta kot tudi ženske v srednjih letih.
KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV
16. oktober-20. oktober
PLANINSTVO
Krožne Savinjske planinske poti - pohodi, ki so se začeli včeraj se bodo nadaljevali do vključno 20. oktobra. Sklenili se bodo ob 12. uri pri Dragovem domu na Homu nad Grižami s sklepno prireditvijo ob 40. letnici poti. Info: PD Zabukovica, Bogomil Polavder-Milan (041 688 055)
20. oktober
BADMINTON
Turnir posameznikov v badmintonu, info: ŠD Gaberje Celje, www.sdg.si
Žalčani ponovno do Kozmusa
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v četrtek pripravil tradicionalno rekreativno prireditev Kako daleč je Kozmus, na kateri so se obiskovalci lahko preizkusili v metu kladiva. Dogodek so Žalčani vpeljali pred štirimi leti, ker so želeli, da širša javnost pobližje spozna atletsko disciplino met kladiva.
Povod za prireditev Kako daleč je Kozmus so bili trideseti rojstni dan Primoža Kozmusa in njegove izvrstne uvrstitve tako na olimpijskih igrah kot na svetovnem prvenstvu. Ker je bil odziv presenetljivo dober, so se v ZKŠT Žalec določili, da bodo prireditev pri-
pravili vsako leto v času Kozmusovega rojstnega dne. Ker se letos slovenski šampion ni utegnil udeležiti prireditve, je barve metalcev kladiva zastopal veteranski slovenski prvak v metu kladiva Adi Vidmajer.
Glavna je tehnika
Na prireditvi obiskovalci vsako leto podrobneje spoznajo atletsko disciplino met kladiva, ki jo je večina Slovencev poznala slabše pred Kozmusovimi uspehi. Organizatorji si namreč želijo, da se v metu kladiva preizkusi vedno več ljudi, zato v okviru prireditve pripravijo tudi hitri tečaj. Adi Vidmajer je
tako obiskovalce poučil, da je najpomembnejša tehnika, saj dokler tekmovalec ne osvoji pravih obratov z nogami in rokami, kladivo ne leti v pravo smer. Če se na prvi pogled zdi, da pri tem ni pomembna kondicija, je ta še kako pomembna, saj na tekmovanjih ne gre le za en sam met, temveč mora tekmovalec metati večkrat. Prav tako je pomemben dejavnik pri vrhunskih tekmovalcih višina. Po mnenju Vidma-jerja tekmovalec namreč ne more biti vrhunski, če ni dovolj visok, saj je že samo kladivo dolgo 1,22 metra.
ŠO
Foto: TT
Letos se je v metu kladiva preizkusilo 28 odraslih in 25 otrok. Glede na to, da so udeleženci metali kladivo prvič, so se po mnenju Adija Vidma-jerja odlično odrezali. Večina tekmovalcev je namreč vrgla kladivo dlje kot 20 metrov. Osebni rekord Kozmusa pa je 82,58 metra.
- Št. 82-16. oktober 2012 -
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
»Zazumbajte« ob latinskoameriških
Za razgibanje in krepitev celega telesa
i ritmih
i r
i
i
r i
Zumba je pravzaprav nastala po naključju. Alberto Perez, inštruktor aerobike iz Kolumbije, je leta 1990 doma pozabil kaseto z glasbo. Tako si je pomagal z zgoščenkami, ki jih je imel v avtomobilu, na katerih je bila predvsem latino glasba. Uro aerobike je tako izpeljal z latino glasbo in veliko improvizacije. Nastala je zumba, ki je v Slovenijo prodrla pred kakšnimi sedmimi leti.
Zumba je skupinska, dinamična vadba, ki v Sloveniji v zadnjih letih pridobiva precejšnjo prepoznavnost in priljubljenost. Izvaja se ob latinskoameri-ški glasbi, ki združuje zabavo in rekreacijo.
Zumba je izredno dinamična vadba, pri kateri se menjujejo hitri in počasni gibi in ritmi, zaradi česar jo uvrščamo med intervalni trening. Temelji na enostavnih, a tudi nekoliko bolj zapletenih plesnih korakih, ki jih nadgradijo še številne krepilne vaje. Pri zumbi so aktivni vsi deli telesa, od pet do glave, poseben poudarek pa je na krepitvi mišic nog, zadnjice, rok in trebuha. Sicer je zumba, kot pravi inštruktorica, Celjanka Sandra Popovič, tako privlačna predvsem zato, ker rekreacijo združuje z glasbo in obilico zabave.
Osnova so plesni koraki
Za učinkovito »zumbanje« je treba poznati korake, ki tvorijo posamezno koreografijo. Tako je treba zum-bo spoznavati postopoma, poudarja Popovičeva. »Začetnik bi se lahko na uri, kjer večina koreografijo že dobro pozna, počutil precej
izgubljeno, zato se je sprva priporočljivo udeleževati u za začetnike, kjer se inštruk tor bolj posveča korakom ir njihovemu zaporedju, šele kasneje dodaja na prime gibe rok in bokov.« Vadba sicer poteka predvsem v rit mih salse, merengue, cum-bie in reggeatona, dodanih je tudi veliko korakov popa in hip hopa, pri čemer je bistveno, da ima vsaka pesem že vnaprej točno določeno
koreografijo, medtem ko pri na primer bolj znani aerobiki inštruktor koreografijo sestavlja med samo uro.
Inštruktorji zumbe glasbo in koreografije, kot razlaga Popovičeva, črpajo iz raznih virov, temelj pa so priporo-
čila ZIN, organizacije, ki združuje zumba inštruktorje. Vsak vaditelj zumbi sicer doda tudi svojo noto, pri čemer praviloma upošteva želje in interese vadeče skupine.
Različne oblike
Učinki zumbe so številni. Z njo oblikujemo telo, »kurimo« kalorije, pospešujemo presnovo ter pridobivamo kondicijo in mišični
Pred zumbo se je treba tako kot pred vsako vadbo dobro ogreti. Popovičeva poškodb med zumbo še ni »staknila«, na srečo se z njimi še niso srečali niti udeleženci na njenih urah, opozarja pa, da so pri zumbi zaradi poskokov zagotovo na udaru predvsem gležnji.
tonus. Prav tako je zumba, kot pravi, še kako dobrodošla za zmanjšanje stresa in za prijetno druženje. Ob tem poudarja, da je zumba primerna tako za ženske kot za moške, a se, kot priznava, zanjo v veliki večini odloča predvsem nežnejši spol. »Moje ure trenutno obiskujeta le dva moška, je pa zumba v zadnjem času vedno bolj privlačna tudi za fante.« Pa otroci in starejši? Zanje po besedah inštrukto-rice klasična zumba, zumba fitness, ni primerna, saj je prezahtevna. Za otroke med 4. in 12. letom so razvili posebno obliko vadbe, zumbo za otroke, ki se je inštruktorji lotevajo s posebnim pedagoškim pristopom in z vadbo skozi igro, osebam v tretjem življenjskem obdobju pa je namenjena tako imenovana zumba gold. Ta oblika je po besedah Popo-vičeve primerna tudi za nosečnice, saj je pri njej manj poskokov in hitrih gibov kot pri klasični zumbi. Ob naštetem obstaja še zumba tonning, pri kateri se vadi z majhnimi utežmi, cilj pa je dodatno toniziranje, napetost mišic.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Ruvanje osnova vseh borilnih veščin
Ruvanje nič drugega kot starinski izraz za rokoborbo
Boj z dolgim mečem, bodalom in s palico predstavlja le tri od številnih vrst zgodovinskih borilnih veščin, ki so se razvile v Evropi. Okoliščine bojevanja so se namreč tekom stoletij spreminjale, zato so te veščine tudi izumrle ali dobile drugačno obliko. Ljubitelji zgodovinskih evropskih bojev si prizadevajo, da bi avtohtone boje kar se da ohranili in jih približali ljudem. Osnova vsem naštetim veščinam je prav rokoborba oziroma ruvanje.
Rokoborba oziroma ruvanje je samostojna borilna veščina, hkrati pa je osnova za vse ostale boje. Bojevalci se je poslužujejo, ko želijo nasprotnika spraviti na tla oziroma ko v boju ostanejo brez kateregakoli orožja in jim ne preostane drugega, kot da boj nadaljujejo z golimi rokami. Ruvanje ni šport, ampak boj, pri katerem je nekoč šlo za življenje in smrt.
Udarci le v mehke dele telesa
Ruvanje je mešanica gr-ško-rimskega sloga olimpijske rokoborbe, meti so enaki kot pri judu, vzvodi pa so podobni tistim pri ju-jitsu. Pri srednjeveškem ruvanju udarcev s pestjo skoraj ni oziroma so le s spodnjim delom pesti. Pomembno je, da bojevalci pri rokoborbi nikoli ne boksajo v trde dele telesa, ampak le v mehke. Nenapisano pravilo izvira iz časov, ko so ljudje rokoborbo uporabljali še za obrambo in so zato morali paziti na svoje členke na rokah. Poškodba je namreč pomenila, da se ljudje niso mogli več boriti oziroma prijeti orožja, kar je bilo v preteklosti nujno za preživetje. In kakšno opremo potrebujemo za srednjeveško ruvanje danes?
Prednost ruvanja pred ostalimi srednjeveškimi boji je, da ljubitelji praktično ne potrebujejo nobene posebne opreme. Ker boji potekajo v
telovadnici, bojevalci potrebujejo le športne copate in trenirko. Nekateri uporabljajo tudi borilne jopiče in kimone, predvsem zato, da lahko nasprotnika lažje primejo za rokav oziroma hlačnico. Podlaga za boj je navadna šolska blazina. Takoj ko posamezniki osvojijo padce, padanje po blazini zamenjajo za gola tla.
Meti, lomljenja, izpahi
Ko bojevalec pri boju z bodalom, kar ni nič drugega kot rokoborba z orožjem, blokira nasprotnikov napad, je nasprotnika najpametneje podreti na tla, kar lahko stori z različnimi tehnikami ruvanja. V poštev pridejo vzvodi, spotikanja in najrazličnejši meti, lomljenja komolcev, zapestij, kolen in izpahi ram ter kolen. Tehnike rokobor-be, ki jih uporabljajo v boju z dolgim mečem, so prav takšne. Pri boju z dolgim mečem je ena od tehnik tudi
Vadba rokoborbe oziroma ruvanja v Celjski borilni šoli
prodor, ko mečevalec poskuša prodreti v nasprotnikovo prežo, kar pomeni, da je meč popolnoma neuporaben. V tem primeru pride še kako do izraza dobro znanje rokoborbe. Ruvanje je še bolj pomembno pri oklepnem boju, ko nasprotnika ni
mogoče premagati, če ta ne pade na tla, saj lahko bojeva-lec le takrat z mečem prodre v predele, kjer nasprotnik ni zaščiten z oklepom.
ŠPELA OŽIR Foto: arhiv Celjska borilna šola
Prihodnjič v podlistku Borilne veščine: boj z bodalom
»Samo da se dvigne in sproži«
Le to od Mačkovška zahteva trener Matic
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 3. krogu skupine B evropske lige prvakov doma premagali švedski Sävehof z 31:25. Vodili so že z osmimi goli prednosti ...
Nato so bili poleg izkušene zunanje linije v sedmerici še Janc, Žabič, Ranevski in vratar Kastelic. »Če bi razmišljal o končni razliki, potem seveda teh mladih igralcev ne bi poslal na parket,« je dejal Vladan Matic. Tudi ostali upajo, da bo prednost šestih golov zadostovala v boju za četrto mesto. Zanimalo nas je, ali je pripravljal akcije za mete Mačkovška in Zelenovica: »Ne, predvsem sta morala sama prelomiti v svojih glavah. Od >Mačka< zahtevam le, da se dvigne in sproži. Sploh me ne zanima, kaj se bo potem zgodilo.«
Gašper Marguč je znova navduševal in se zaustavil pri 9 golih: »Zmaga je prišla ob pravem času. Naša vratarja sta bila odlična.« Pomagala jim je obramba 5-1, ki se je znala preleviti v 3-2-1. Sebastian Skube je zadel za 31:23: »Vesel sem za ekipo, ki je prikazala pravi karakter navkljub mladosti, in zase. Če bomo odpravili pet do deset kriznih minut, bomo postali vrhunska ekipa. V Romuniji lahko zmagamo.« Šestkrat je zadel tudi Borut Mač-kovšek: »Morda smo storili celo več, kot smo pričakovali. Vsekakor smo dali od sebe vseh sto odstotkov. Po obdobju odsotnosti mi je igra stekla in upam, da bom tako nadaljeval.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nemanja Zelenovič je odigral nad pričakovanji.
cc
CINKARNA
Rokometaši Gorenja pa so v skupini C gostovali v Kielcah in izgubili s 30:24. Daleč najboljši strelec velenjske zasedbe, ki bo že jutri gostila danski Silkeborg, je bil Fahrudin Melic z devetimi zadetki.
Nad Orozovk 15 »faulov«
Košarkarice celjskega At-hletea so na gostovanju na Madžarskem doživele četrti poraz v Jadranski ligi. Favorizirani Pecs je v 4. krogu slavil s 60:52.
Pecs je najtrofejnejši madžarski klub, ki je dolga leta igral v evropski ligi, večkrat tudi na zaključnih turnirjih. Celjanke so znova dokazale, da se lahko tudi v trenutku, ko so zelo oslabljene, pošteno kosajo z boljšimi ekipami. Prvi polčas se je končal z izjemno nizkim rezultatom (26:25) v korist gostiteljic, čeprav je imel Athlete kar pet priložnosti, da bi povedel, ko je znova povsem odpovedala Maja Bošnjak. Tudi začetek 2. polčasa je bil izenačen. Vseskozi se je zdelo, da je le vprašanje časa, ko bodo Celjanke uspele pobegniti Pecsu. Potem pa je sledila končnica tretje četrtine. Po vodstvu Athletea s 33:31 je domačinkam uspel delni izid 9:0. Razlika se je povzpela tudi že na 15 točk.
Usodni padec
V celjskem taboru je tako kot proti Vojvodini in Radivo-ju Koracu ostal grenak priokus, da bi se dalo presenetiti. Neumorna Sanja Orozovic se je borila celotno tekmo in dosegla 24 točk. Nad njo je bilo storjenih kar 15 osebnih napak, od 16 prostih metov je zgrešila le enega. Eva Lisec (6
WWW.CI
CC
CINI
točk) je dejala: »Spet so prišle minute, ko so nasprotnice zadele vse, me pa nismo znale stopiti skupaj. Sledil je padec in nismo se uspele vrniti.« 15-letna Alma Potočnik je prispevala 10 točk: »Žal nam znova ni uspelo. Na takšnih tekmah si igralke nabiramo izkušnje.« Trener Damir Grgič je dejal: »Tekma bi se lahko obrnila
Sanja Orozovic je bila glavna tarča i
Poraza domačih v Celju in Šmartnem
V Areni Petrol domači vratar do možnosti za izenačenje - Obračun »Oki« - »Pevac« dobil slednji
V 11. krogu druge slovenske nogometne lige je Šam-pion v Celju izgubil z Dobom s 3:2, v nedeljo pa je regijski derbi v Šmartnem ob Paki pripadel Dravinji z 2:1.
Konjičani so na odmor odšli z lepo prednostjo. V 21. minuti se je pred vrati dobro znašel Andraž Žurej, v 33. pa je Tadej Gaber po podaji s kota z glavo usmeril žogo v mrežo.
Po službi v Areno Petrol
Šmarčani so pred 250 gledalci zaostanek znižali že v 50. minuti, ko je Denis Či-rič prosti strel z 20 metrov usmeril proti bližnji vratnici. Gostitelji so pritiskali in Mitja Koder je zadel prečko, Niko Tisaj pa iz ugodnega položaja poslal žogo v vratarja. Na drugi strani je tekaško razpoloženi vezist Gaber v 92. minuti povišal na 3:1, a je zadetek sodnik Glažar neupravičeno razveljavil. »Presodil je, da sem vlekel nasprotnega branilca. Toda on je vlekel mene. Najraje o tem ne bi več govoril ...« Igralec, ki je uvodno tekmo sezone odigral za Celje v Kišinjevu na mestu branilca, je dodal: »Zmago smo krvavo potrebovali, znižali smo zaostanek na lestvici. Tekma je bila trda, igra dokaj raztrgana, ne preveč lepa za oko, toda z nekaj zrelimi priložnostmi na obeh straneh. Ponosen sem na našo ekipo, ki se je borila
19-letni Gregor Čretnik (desno) je bil najbolj zaslužen za bistveno znižanje zaostanka v Areni Petrol, Simon Klokočovnik (s številko 5) pa je bil steber
do zadnje sekunde.« Njegov trener pri Dravinji je Robert Pevnik: »Naš napredek v igri je očiten, zmaga pa zaslužena. V 1. polčasu smo zapravili možnosti za še višje vodstvo in zato so bile kasneje naše točke ogrožene. Tretji gol je bil regularen, toda sodnik je menil drugače. Velika zmaga nam je omogočila priključek do ekip, ki so le malce pred nami. Če ponovimo današnjo predstavo na domačih tekmah z Radomljami in Belo krajino ter osvojimo šest točk, lahko pobegnemo z dna razpredelnice in si zagotovimo miren
zimski spanec.« Toda med domačima prvenstvenima obračunoma bodo odigrali prvo tekmo četrtfinala pokala NZS v Celju. »Gostovanje v Areni Petrol bo nagrada za moje fante. Imeli bodo priložnost pokazati, kaj znajo. Mislim, da bodo to morali storiti tudi Celjani. So profesionalci in so absolutni favoriti. Naši igralci bodo opravili s službo, odšli na tekmo in se zagotovo ne bodo zlahka predali!«
Samo doma ne
Da je bil regijski derbi napet, je poskrbel Velenjčan
Denis Čirič: »Odločil sem se za močan strel, ki bi preletel živi zid. A ga je žoga obšla po tleh. Zelo smo razočarani. Občinstvo prihaja, mi pa smo le enkrat zmagali doma ob štirih porazih in enem remiju. Nismo se dovolj borili in gostje so zasluženo zmagali.« V domači slačilnici je besnel trener Oskar Drobne: »Odpovedali smo v prvem delu, ko nismo dobili pravzaprav nobenega dvoboja. Katastrofa. Preveč tehničnih napak se je prikradlo v našo igro, tudi zaradi agresivnih in čvrstih tekmecev. Zdaj je pred nami gostovanje pri vodilnem Za-vrču, tam bomo lažje igrali, o tem ne dvomim. Danes pa smo bili neprepoznavni.«
Dramatična končnica
V Celju je bilo do konca rednega dela tekme le še 13 minut, gostitelji pa so zaostajali za tri gole. Toda upanja pred sto gledalci niso izgubili. V 78. minuti je Gregor Čretnik priigral enajstmetrovko, z bele točke pa je bil zanesljiv kapetan Jernej Leskovar. Gostje so od 87. minute imeli igralca manj in Čretnik je tri minute kasneje znižal na 2:3. V zadnjih sekundah triminutnega sodnikovega dodatka se je njegov brat, vratar Matic Čretnik pridružil soigralcem v napadu in si po podaji s kota
priboril udarec z glavo, ki pa žal ni bil natančen. »Nasprotnik je izkoristil praktično vse svoje priložnosti in povedel s 3:0. Napeli smo vse moči, da bi izenačili. Ni nam veliko zmanjkalo, potem ko smo dosegli dva gola. Slednje je majhen obliž na našo rano. Menim, da smo
si zaslužili točko. Moj gol v prvem polčasu ni bil regularen, saj me je žoga zadela v roko, toda nisem si zaslužil rumenega kartona, kajti bil sem odrinjen,« je dejal Gregor Čretnik. Jani Žilnik je energično spodbujal svoje varovance: »Ponosen sem na njih, ponovili so dobro igro s
Matej Kolenc, kapetan Šmarčanov v progastih dresih, se je zelo trudil na sredini igrišča, a kljub temu slišal glasno kritiko s tribune. »Pa vi niste normalni! A ne veste, da je imel vročino?« ga je skušala braniti prikupna mladenka.
:evo
v našo korist, če bi bili zbranost igralk in širina kadra večji. Svojo priložnost smo sicer imeli v prvem polčasu, ki pa je nismo izkoristili. Trdo moramo trenirati naprej in razvijati igralke, da bodo takšne tekme v prihodnje dobile.« Celjanke bodo v 2. krogu DP v četrtek gostovale v Grosuplju.
MITJA KNEZ
domačink.
»Takšnega blata še nisem videl!«
Marko Jager je nemški ATV-prvak
prijateljske tekme s Celjem. Toda to ni bilo dovolj za zmago. V zadnjih minutah nam je manjkal le kanček sreče za izenačenje. Žalosten sem zaradi grobe napake obrambe v prvem delu in zaradi nizkega števila gledalcev, kajti za drugoligaško raven je bila prikazana visoka kakovost.« Šmartno in Šampion sta kljub porazoma zadržala položaja na lestvici, na petem in šestem mestu imata 16 oziroma 13 točk. Tudi Dravi-nja je še vedno zadnja, toda z osmimi točkami je delno ujela priključek. Bela krajina in Krško imata namreč 9 točk, Radomlje 10. To pa so letošnji zadnji trije gostje v Slovenskih Konjicah ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Najuspešnejši vsestranski slovenski dirkač, 33-letni Preboldčan Marko Jager, je v nemškem Bühlertannu s štirikolesnikom kraljeval v blatnem peklu zadnje dirke nemškega cross-country prvenstva in zasluženo osvojil naslov prvaka v razvrstitvi razreda ATV.
Na sedmi dirki XCC prvenstva v bližini Ulma je s svojim outlanderjem dosegel še četrto letošnjo zmago. Tokrat je bil najhitrejši tudi absolutno v vseh kategorijah štirikolesnikov in si tako zasluženo pridirkal naslov najhitrejšega ATV-jevca v osrednji Evropi. Nemški dirkači namreč v vsem letu niso našli odgovora na njegovo hitrost in vzdržljivost.
»Takšnega blata še nisem videl. Zaradi peklenskih razmer po deževju v preteklih dnevih je organizator skrajšal dirko, kljub temu pa smo komaj vzdržali eno uro. Tukaj je resnično prišla do izraza brutalna moč can-am outlan-derja 1000 R in moja tehnika vožnje, saj sem na primer vozil 40 sekund na krog hitreje od najhitrejšega quada,« je na cilju vidno navdušen pripovedoval Marko. Dirka je bila tokrat dobesedno cross-country, saj je združevala motokros stezo in travnata pobočja z gozdom, v katerem je bilo vse polno naravnih ovir. Poleg tega je bila izredno dolga, tako da so na svoj račun prišli tudi bolj »enduraško« naravnani dirkači. Mednje vsekakor spada tudi Marko, ki velja za enega fizično najbolje pripravljenih voznikov.
»Sezone še ni konec. Čaka me še finalna dirka nemškega in evropskega prvenstva v Italiji ter dve domači cross-country dirki. Sicer pa sem z mislimi že v prihodnjem letu, ko se nameravam posvetiti predvsem reliju. Mika me serija štirih terenskih vzdržljivostnih relijev, ki štejejo za prvenstvo Balkana,« je zaključil drzni, spretni in fizično odlično pripravljeni dirkač.
DŠ
Spet ugnala domačine
V Malem Lošinju sta se 30. arbunade prvič udeležila člana celjskega Aera Bojan Ša-lamon in Renato Veselič.
Na mednarodnem tekmovanju v športnem ribolovu iz zasidranega čolna na tradicionalni način z roko sta v konkurenci 23 parov iz Hrvaške, Italije in Slovenije prepričljivo osvojila prvo mesto s 16,42 kilogrami ulova ribe vrste ribon, s prednostjo 2,52 kilograma pred dru-gouvrščenima domačinoma.
ŽB
PANORAMA
MALI NOGOMET
1.	SL, 5. krog: Dobovec
-	Puntar 6:2 (1:0); Vojsk (1, 28), Marot (27), Vrabel (31, 35), Kroflič (36), Bronx -Nazarje 3:2 (1:1); V. Kugler (4), Brinjovc (36). Vrstni red: Dobovec 13, Oplast, Puntar 8, Litija, Bronx 7, Nazarje 4, Vuko, Slovenske Gorice 3.
2.	SL, 4. krog: Krt - Veplas Velenje 4:4 (2:2); Mujkič (16, 17, 33), Linič (36). Vrstni red: Brezje 9, Velike Lašče 8, Kebelj
8,	Velenje 7, Tomaž 6, Stripy 5, Fragmat 4, Sevnica, Ajdovščina 3, Krt 2, Benedikt 0.
NOGOMET
2.	SL, 11. krog: Šampion -Dob 2:3 (0:2); Leskovar (77), Čretnik (89), Šmartno 1928
-	Dravinja 1:2 (0:2); Čirič (50); Žurej (21), Gaber (33). Vrstni red: Zavrč 25, Krka, Dob 23, Šenčur 19, Šmartno 16, Šampion 13, Radomlje
10,	Krško, Bela krajina 9, Dravinja 8.
3.	SL - vzhod, 8. krog: Šmarje pri Jelšah - Grad 2:1 (2:1); Asllanaj (8), Mauher (47), Kovinar - Zreče 3:0 (2:0); Trajkovski (5), Klinar (16), Drobne (53). Vrstni red: Veržej 18, Šmarje, Tro-mejnik, Dravograd 15, Beltinci 13, Ljutomer 12, Zreče
11,	Odranci, Čarda 10, Grad
9,	Bistrica, Rakičan 7, Kovinar, Malečnik 6.
Štajerska liga, 8. krog: Paloma - Šoštanj 0:2 (0:1); Rednak (1), Mahmutovič (85), Žalec - Slovenj Gradec 4:1 (0:1); Prislan (59), Skale (64), Malis (82), Govej-šek (89), Šentjur - Pohorje 2:1 (0:1); Jevšenak (83), Zavšek (92). Vrstni red: Šoštanj, Peca 17, Radlje, Žalec 15, Pesnica, Šentjur 13, Pohorje, Marls hiše 12, Slovenj Gradec 8, Lenart 7, Paloma, Tezno 4.
MČL, MNZ Celje, 8. krog: Rogaška - Pivovar Laško 0:1 (0:1); Gaberšek (26-11 m), Vojnik - Mons Claudius 1:0 (1:0); Verhovšek (13), Krško B - Radeče 4:1 (2:1); Martin-šek (11). Vrstni red: Krško B 21, Vojnik 12, Mons Claudius, Rogaška 11, Kozje 5, Pivovar 4, Radeče 3.
ROKOMET
Liga prvakov, 3. krog: Ki-elce - Gorenje 30:24 (13:12); Jurecki 8, Musa 3; Melič 9, Bezjak, Cehte 4, Medved 3, Bajram, Dujmovič, Gaber,
Miklavčič 1, Celje Pivovarna Laško - Sävehof 31:25 (17:14); Marguč 9, Mačkov-šek, Skube 6, Zelenovič 5, Razgor 3, Toskič 2; Nielsen 5, Johansson 4.
1. SL (ž), 4. krog: Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 30:20 (15:10), Velenje
-	Piran 28:28 (15:14). Vrstni red: Zagorje, Krka 8, Žalec 6, Velenje 5, Futura, Logatec 4, Piran 3, Krim Mercator, Naklo
-	Tržič, Ptuj 2, Ajdovščina, Celje, Sežana 0.
KOŠARKA
1. SL (ž), 1. krog: Athlete
-	Domžale 71:66; Lisec 16, Orozovič 14, Abramovič 11, Ocvirk 10, Potočnik 8, Bošnjak 5, Petrovič 3, Dimec, Gabro-všek 2; Vukovič 14, Žura 11, Konjice - Odeja 55:54; Juhart 15, Hatunšek 13, Zdovc 9, K. Klančnik 7, Pokorn 5, Brdnik
4,	Božičevič 2; Prašnikar 21, Oblak 11.
Jadranska liga (ž), 4. krog: Pecs - Athlete 60:52; Barbour 19, Dušanič 10; Orozovič 24, Potočnik 10, Gabrovšek 7, Lisec 6, Ocvirk
5.	Vrstni red: Partizan, Ra-divoj Korač, Pecs 8, Voždo-vac, Athlete 6, Čelik, Mladi Krajišnik, Vojvodina 5, Vršac, Ilirija, Sloboda 4.
ODBOJKA
1. SL, 2. krog: Salonit - Šoštanj Topolšica 3:2. Vrstni red: Maribor 6, Go Volley, Salonit 5, Panvita, Krka 3, Šoštanj Topolšica, Kropa 1, Triglav 0.
1. SL (ž), 1. krog: Aliansa Šampeter - Vital 3:1. Vrstni red: Aliansa 6, Koper 4, Pu-conci, Formis, Vital 3, Nova Gorica, Zgornja Gorenjska 2, Grosuplje 1. (MiK)
Sreda, 17. 10.
ROKOMET
Liga prvakov, 4. krog, Velenje: Gorenje - Bjerringbro-Silkeborg (20.)
Četrtek, 18. 10.
ROKOMET
Liga prvakov, 4. krog: Constanta - Celje Pivovarna Laško (20).
KOŠARKA
1. SL (ž), 2. krog: Grosuplje - Athlete (21).
www.radiocelje.com
BobKart
i'tt vK-i^de-
PON - PET: zaprto (razen za skupine po predhodni rezervaciji) SOB - NED: obratuje od 11. do 18. ure Zaključek obratovanja bobkarta: 31. 10. 2012
www.celjska-koca.si
d A
S 1
* J iS
M
J-y. 9
HOTEL'
C E LJ S K A
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI •HITROST URAVNAVATE SAMI
14
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Majhnost je lahko tudi prednost
Delež rednih študentov v Savinjski regiji z 20 porasel na 60 odstotkov - Zlasti za izredne študente je pomembno, da lahko študirajo čim bližje domu
Število študentov v Savinjski regiji je v lanskem študijskem letu preseglo številko štiri tisoč. V Celju in Velenju deluje šest visokošolskih zavodov, ki imajo sedež na območju regije, in sedem dislociranih enot članic univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov. Izvajajo 19 visokošolskih strokovnih in štiri univerzitetne študijske programe na 1. stopnji, v katerih je bilo lani 3.292 študentov. Poleg teh pa tudi 15 programov na 2. oziroma 3. stopnji; lani je bilo v 13 programov na magistrski in dva programa na doktorski stopnji vpisanih 732 študentov.
»Doslej smo vsako leto opažali povečevanje študentov, z novimi programi so se širile tudi študijske možnosti. Letošnja novost je magistrski program varstvo okolja in ekotehnologija v Velenju. Zadnjih nekaj let tako študij po številu vpisanih raste za 2 do 3 odstotke,« pravi Katja Esih, že drugi mandat direktorica Regijskega študijskega središča Celje (RŠS), ki ga je leta 2002 ustanovilo takratnih 32 občin Savinjske regije. Doslej je RŠS ustanovilo tri visokošolske zavode - Visoko šolo za varstvo okolja (VŠVO) v Velenju s študijskim letom 2008/09, Visoko zdravstveno šolo (VZŠ) s študijskim letom 2009/10 in Visoko gospodarsko šolo (VGŠ) v Celju s študijskim letom 2010/11.
Od kod ta rast študentov?
Število študentov se je doslej organsko povečevalo zaradi širjenja posameznih programov po letnikih in dodajanja novih programov, letos pa bo najbrž ostalo na lanski ravni. Pozna se številčni upad generacij, ki prihajajo iz srednjih šol, hkrati pa so zaostrene razmere v gospodarstvu vplivale tudi na upad izrednega študija.
Kakšno je sploh razmerje med rednimi in izrednimi študenti v regiji?
Zdaj imamo 60 odstotkov rednega in 40 odstotkov izrednega študija. V zadnjem desetletju se je to razmerje bistveno spremenilo. Sprva je bilo namreč zelo malo možnosti za redni študij, manj kot 20 odstotkov rednih študentov smo imeli. Zdaj se razmerje močno nagiba v korist rednega študija, seveda v tistih šolah, kjer je možnost rednega študija.
Kako zadnji varčevalni ukrepi vplivajo na visokošolski študij?
V regiji imamo javne zavode, ki delujejo kot člani univerz, in samostojne visokošolske zavode, ki imajo ali nimajo koncesije. Krčenje sredstev se pozna, a vseeno sem prepričana, da se vsaj pri delu in kakovosti pedagoškega procesa v naših treh šolah ne bo poznalo. Vse tri so se namreč dobro pripravile - VŠVO, ki ima tudi koncesijo za redni študij, je zelo prodorna s prijavljanjem na državne in mednarodne razpise in pridobivanjem denarja na njih ter tako kompenzira izpad. Preostali dve, ki nimata koncesije, izvajata le izredni študij in sta prav tako zelo aktivni pri pridobivanju sredstev iz drugih virov. Razmere v gospodarstvu se poznajo zlasti na področju tehnike, kjer je v VGŠ manjši vpis v študijski program sodobno proizvodno inženirstvo. V VZŠ pa je izjemen vpis in imamo letos kar več kot 50 novo vpisanih izrednih študentov. Kljub temu, da je v Sloveniji osem tovrstnih šol, je celjska po številu vpisanih izrednih študentov med vodilnimi v državi.
Zakaj torej VZŠ ne dobi koncesije za redni študij?
Ne glede na vsa naša prizadevanja ni v zvezi s koncesijo nič novega, čeprav je regija upravičena do rednega študija zdravstvene nege. Ima odlično srednjo zdravstveno šolo, ki je druga največja v Sloveniji in v kateri vsako leto maturira od 180 do 200 dijakov. Celje ima tretjo največjo bolnišnico v Sloveniji z vsemi oddelki, kakršnih v večini drugih regij ni, in še bolnišnici v Vojniku in Topolšici. Na območju so še številni zdravstveni domovi, domovi za starejše in zdravilišča, ki opravljajo zdravniško dejavnost. Za koncesijo si bomo še prizadevali,
Katja Esih: »V Visoki gospodarski šoli Celje je kar 80 odstotkov učiteljev iz regije, v Visoki zdravstveni šoli Celje se ta delež giblje med 60 in 70 odstotki, v Visoki šoli za varstvo okolja Velenje pa je okrog polovica domačih predavateljev. Naši zavodi imajo zdaj možnosti za habilitacijo lastnega pedagoškega kadra in prav vsi si res prizadevajo pritegniti najboljše kadre v svoj študijski proces.«
tudi zaradi pritiska dijakov.
Ti - če hočejo redno študirati - morajo zdaj v Ljubljano ali Maribor ...
Večina res izbere Ljubljano ali Maribor, čeprav je tovrstnih šol v Sloveniji osem. A dogaja se tudi, da se vračajo v Celje, potem ko si preračunajo stroške. Izredni študij v Celju je namreč še vedno cenejši v primerjavi s stroški bivanja in potnimi stroški v univerzitetnih središčih.
So torej tudi mladi med izrednimi študenti VZŠ?
V študijskem letu 2009/10 so prevladovali starejši, že zaposleni, ki so kar nekaj let čakali, da se možnost študija odpre tudi v Celju. Z leti pa se starostna struktura študentov močno pomlajuje.
VZŠ je močno povezana z bolnišnico, kajne?
Kar 60 odstotkov pedagoškega kadra prihaja iz bolnišnice in drugih zdravstvenih ustanov v regiji. To je velika prednost ne le za pedagoški proces, ampak tudi sicer pomeni nadgradnjo dela s študenti.
Kaj pa koncesija za VGŠ?
Glede na pomanjkanje tehniškega kadra je prav tako upravičena. V regiji imamo visok delež predelovalne industrije in pomanjkanje tehniškega kadra. Pri nas je močno razvita orodjarska industrija, v Celju je tudi sedež Tecosa, razvojnega centra orodjarstva Slovenije.
Kako je sploh s podeljevanjem koncesij za redni študij?
To je stvar politične odločitve v državi.
Razpisa koncesij potem ni vsako leto?
Zadnji je bil leta 2007 za študijsko leto
2008/09, odtlej ni bilo nobenega več. Ob nastajanju novega nacionalnega programa visokega šolstva smo si v RŠS močno prizadevali, da bi bil bolj izpostavljen pomen decentralizacije visokega šolstva, vendar žal nismo uspeli. Tako imajo zdaj koncesije le tisti, ki so jih dobili do vključno leta 2007. Od treh naših šol torej le tega leta ustanovljena VŠVO. Sicer pa se to, da smo svoje študijske programe dobro zastavili, kaže tudi v tem, da šole nimajo nikakršnih težav pri zagotavljanju prakse študentom. To velja za vse tri - VšVo ima kar ves semester praktičnega usposabljanja in šola ga z lahkoto zagotavlja za 60 študentov, v VZŠ je več kot polovica študijskega programa v okviru kliničnega usposabljanja. Vgš je prve študente vpisala v študijskem letu 2010/11, zato do praktičnega usposabljanja še ni prišlo, so pa povezave z gospodarstvom dobro zastavljene.
Pripravljate za prihodnja leta kakšen nov študijski program?
Danes je treba imeti zelo dobro argumentirano potrebo za nov program, bolonjska prenova je dala kopico študijskih programov in zlasti na univerzah jih je vrsta, ki imajo vpisanih zgolj po nekaj študentov. Naš cilj je zato dopolnjevanje obstoječih šol z novimi programi in zlasti nadgradnja teh s študijem na 2. in tudi 3. stopnji. VŠVO ima letos prvič magistrski študij, saj je bilo v začetku oktobra njenim študentom podeljenih prvih 19 diplom. Seveda je magistrski študij namenjen tudi drugim diplomantom.
V Savinjski regiji prihajajo pobude za nove študijske programe iz lokalnega okolja. Kako temu sledi država s potrjevanjem
teh programov?
Država formalno s tem nima nič, programe potrjuje Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu. Kot neodvisen organ ugotavlja ustreznost kadrovskih, materialnih in prostorskih pogojev ter utemeljenost programa. Vsi programi, kar smo jih doslej predlagali, so dobili akreditacijo.
Kako potem, ko so visoke šole enkrat ustanovljene, te »živijo«? Je kaj težav s financiranjem?
Pri koncesioniranih država zagotavlja denar za izvajanje študijskega procesa, ne pa tudi za investicije, opremo in znanstvenoraziskovalno dejavnost. Denar za to je treba zagotoviti iz drugih virov. Obe mestni občini sta razvoju visokega šolstva zelo naklonjeni. V Velenju so letos odprli Gaudeamus, kjer ima VŠVO odlične pogoje za delo. Stavbo je zgradila mestna občina, del prostorov za srednje šole je sofinancirala država, sicer pa se je izjemno odzvalo šaleško gospodarstvo, ki je z donaci-jami pomagalo center opremiti. Tudi v Celju ima visoko šolstvo veliko podpore. VZŠ je na primer oproščena plačila najemnine, občina je zagotovila denar za opremo predavalnic in specialnih kabinetov za zdravstveno nego.
Tako je ob ustanovitvi - kako pa potem? Z leti ostaja zgolj šolnina?
Šolnina je seveda glavni vir, v RŠS pa šolam zagotavljamo strokovno podporo, da tako nekaj privarčujejo. Vodimo referat ter kadrovsko in pravno služno za obe celjski visoki šoli. Glede na to, da nimata vira javnega financiranja, je prav, da za to kot ustanovitelj poskrbimo mi.
Kaj pa morebitne donacije gospodarstva?
Tudi teh je nekaj, a gospodarstvo je bilo velik podpornik zlasti ob ustanavljanju šol. Zdaj zaradi zaostrenih razmer tega niti ni mogoče pričakovati. Je pa res, da več kot polovici študentov v VGŠ študij financirajo podjetja, kjer so zaposleni, in tudi v ostalih dveh šolah kar nekaj študentom študij v celoti ali delno sofinancirajo delodajalci.
Kakšna je sploh struktura študentov v Celju in Velenju? Kolikšna sta deleža študentov, ki prihajajo iz domače in iz drugih regij?
Vsako leto ob vpisu naredimo analizo in delež študentov, ki prihajajo iz drugi regij, se giblje med 35 in 40 odstotki. Primerjava po letih kaže, da narašča. V VZŠ je vpisanih kar nekaj študentov iz Domžal in Ljubljane, na primer na VŠVO pa se vsako leto veča število rednih študentov, ki prihajajo že skoraj iz vseh slovenskih regij.
Se vpliv krize in upad standarda poznata tudi pri odločanju za študij bližje domu?
Vsako leto ob vpisu preverjamo, zakaj so se študenti odločili za vpis v določeno šolo oziroma program. Na prvem mestu je lokacija šole, kar je po svoje logično. Vsi naši zavodi so mladi, zato zaposljivost diplomantov ali kakovost šol še ne moreta biti na prvem mestu, ker preprosto še nista merljivi. Lokacija šole je najpomembnejša pri izrednih študentih.
Kako komentirate očitke, da študij na »majhnih« fakultetah in visokih šolah po kakovosti ni primerljiv z doseženo izobrazbo pri članicah ljubljanske univerze?
Zelo težko je posplošeno ocenjevati. Za to je edina pristojna nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, ki najprej daje akreditacije programom in potem opravlja zunanje evalva-cije, ki dajejo končno oceno delovanja zavoda. Pri nas je zavest o pomenu kakovostnega dela zelo visoka. Na mnenja študentov, ki jih izvemo z anketami praktično po vsakem ciklusu predavanje, se sproti odzivamo. Po drugi strani prav majhnost omogoča bolj neposreden stik s študenti in odzivanje na njihove potrebe, poudarjena je skrb za vsakega študenta posebej. Na Ekonomski fakulteti Ljubljana, kjer sem sama študirala, nas je bilo 600 študentov v enem letniku. Le redki so bili profesorji, ki so nas poznali osebno. Tu so profesorji dostopni študentom. VŠVO je recimo izjemno dejavna pri mednarodnih izmenjavah študentov, tako za študij kot prakso v tujini. Iz Velenja odhajajo na Islandijo, Norveško, Švedsko, Malto, Portugalsko in Škotsko in prav na Škotskem so bili z našim študentom tako zadovoljni, da so mu tudi ponudili službo. Za zaposljivost je izjemnega pomena čim večje vključevanje strokovnjakov iz prakse v študijski proces, tako domačih kot tujih, in prav to je za naše majhne šole značilno.
IVANA STAMEJCic Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
SPODBUDNA ZGODBA
15
Če bi bil les v modi ...
Stanko Kopušar se s predelavo lesa ukvarja na dveh lokacijah
Kljub času, v katerem na veliko govorimo o krizi v lesni industriji, je seveda tudi na Celjskem več posameznikov in podjetij, ki ne tarnajo, temveč uspešno delajo. Eden od njih je zagotovo Stanko Kopušar, lastnik podjetja Tiples, ki ima proizvodne prostore na Pobrežju in v Nazarjah.
Kopušarjeva ljubezen do lesa je rasla od mladih let. »V mladosti je oče delal na družinski žagi, nato se je zaposlil v takratnem Glinu, potem je kupil svoj kamion in začel dostavljati gospodinjske aparate po celi Jugoslaviji. V prostem času me je nenehno navduševal za obdelavo oziroma predelavo lesa. Vseeno nisem uresničil njegove želje, da bi postal mizar - vpisal sem se namreč v strojno šolo, nato še na višjo v Mariboru. Med študijem mi je uspelo postaviti tračno žago, ki je bila tudi plod lastne domišljije in izboljšav obstoječih žag v dolini.«
S Pobrežja v Nazarje
Tako je začelo delati podjetje Tiples na Pobrežju, ki je kmalu preraslo prostorske možnosti. »Takrat je
bilo v Sloveniji precejšnje pomanjkanje žaganega lesa, zato smo se brez kakšne posebne reklame uspešno prebili. Tako sem tudi brez posebnih stroškov financiranja ali kredita uspel obvladovati manjši žagarski obrat s sedmimi zaposlenimi sodelavci.«
Seveda se je tudi pri Ko-pušarju pojavila želja po nadgradnji oziroma dodatni obdelavi lesa. S tem pa tudi večletni boj za pridobitev lokacijskega dovoljenja za gradnjo skladiščno-prede-lovalnega objekta z večjimi kapacitetami. »Kupcem sem želel ponuditi suh žagan les in ostale žagane izdelke. V letu 2005 pa se je ponudila priložnost, da sem se, seveda ob podpori banke, odločil za nakup propadajočega objekta nekdanje tovarne ivernih plošč, ki se je znašla v stečaju. Tako sem del Tiplesa preselil na območje nekdanjega lesnega giganta Glin, ki je v tistem času že zdavnaj propadel.«
Z odkupom objekta se je razširila tudi dejavnost Ko-pušarjevega podjetja, saj zdaj še osem zaposlenih v Nazarjah skrbi za sušenje, skladiščenje, lepljenje in obdelavo ter pripravo lesa za vgradnjo na sodoben
način. »Stranke pri nakupu lesa potrebujejo zanesljivega dobavitelja, ki jim dobavi suh, primerno izbran in obdelan les za vgradnjo. Le tako je mogoče doseči zadovoljstvo kupca in prodajalca,« trdi Kopušar.
Premalo o spodbujanju rabe lesa
Podjetnik je po dobrih dveh desetletjih že doma v lesni industriji, za katero vemo, da je v precejšnji krizi. Država je pripravila nekaj ukrepov, ki pa, kot pravi Kopušar, ne bodo dali pravih učinkov. »Zagovarjam tezo, da so nepovratna sredstva potuha in negativna spodbuda za lesno podjetništvo. Dejavnost preprosto mora uspevati po tržnih zakonitostih in na osnovi lastne iznajdljivosti. Inšti-tucije na ravni države bi se morale ukvarjati s pozitivnimi lastnostmi lesa kot gradbenega produkta. Torej bi morali predpisati ali, če hočete, zlobirati, da bi bil po dveh desetletjih betona v modi spet les. To bi bila rešitev lesne industrije - torej, da bi iz lesa gradili javne objekte in še kaj. Lesno industrijo v Sloveniji je uničila 20-letna moda betona,«
je prepričan Kopušar, ki zna tudi o drugem dogajanju v Sloveniji izreči marsikatero pikro, ki nastane na osnovi prakse.
Vendar če ostanemo pri lesu: ve se, da ga lahko uporabimo povsod in da ima največjo uporabno vrednost, čemur podjetnik iz Nazarij dodaja, da bi ga morali manj uporabljati zgolj za kurjavo.
»Če bomo v Sloveniji sposobni narediti ali
ustvariti iz lesa kaj osupljivega, bo to dovolj dobra reklama in popotnica za prodajo naših izdelkov. V lesu je ogromno pozitivnih zgodb, vendar se država preveč vmešava v ustvarjanje novih zmogljvosti in premalo naredi na spodbujanju rabe lesa.«
Zaradi povedanega podjetnik tudi ni navdušen nad napovedmi o gradnji dveh
večjih centrov v Sloveniji. Kot trdi, je takšno razmišljanje pravzaprav katastrofa, saj bo pomenilo propad 400 manjših uspešnih žag, ki delujejo v Sloveniji. »S centroma nikakor ne bodo izboljšali pogojev za prodajo in širjenje pozitivnih zgodb o lesu, kaj šele za njegovo vgradnjo. Jasno pa bodo zapravili precej državnega denarja, čeprav bodo po mojem prepričanju ustvarili še večjo katastrofo.«
URŠKA SELIŠNIK
Stanko Kopušar: »Pomanjkanje lesa je posebna tema: Avstrijci v Sloveniji kupujejo lesne asortimente z izgubo, vendar je njihov dolgoročni interes naše tržišče. Zavedajo se, da bo vgradnja lesa v porastu, zato jim je v interesu uničenje slovenske lesne industrije.«
VLADO KRESIIN
z Beltinško bando
in Malimi bogovi
Poj mi pesem
3jS; ti--
•Petek, 19.10./ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
nrovitedn»

RTA
regijska tiskovna agencija
PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje
PRODAJA:
Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim
16	ZAZDRAVJE
M	■ ■	V	■ ■	V ■ I
Darovana pljuča so ji rešila življenje
Ob evropskem dnevu darovanja in presajanja organov smo obiskali Andrejo Zarič
Zdravniki so Celjanki Andreji Zarič zaradi peša-nja pljuč napovedali le še leto življenja. Da danes, tri leta zatem, še živi, se lahko zahvali darovalcu, od katerega je pred skoraj dvema letoma prejela pljuča. Omogočila so ji ne le preživetje, temveč življenje, ki ga lahko zajema s polno žlico.
Andreja je imela težave že vse življenje. Ko je bila stara komaj mesec dni, je namreč dobila hudo vnetje kože, dermatitis, zatem še vnetje dihalnih poti, bronhitis. V puberteti so težave s kožo izginile, težave s pljuči pa so se z leti kopičile. Vse pogosteje je imela vnetje pljuč, v pljučnih mešičkih se ji je nabirala sluz, napadla jo je bakterija pseudomonas, ki ji je dobesedno razžirala pljuča. Odpoved organa je bila neizbežna.
Dihala s pomočjo dodatnega kisika
Andrejino življenje je bilo zaradi slabotnih pljuč težka preizkušnja. Težko je dihala, vsak napor jo je povsem izčrpal, iz pljuč je
prihajajo piskanje in hro-penje, trdovraten kašelj in gnojni izmečki so bili njen vsakdan. Stanje se je iz leta v leto slabšalo. »Že hoja je postala izredno naporna, do stanovanja v prvem nadstropju sem morala večkrat počivati, za dihanje sem potrebovala celo dodatne odmerke kisika,« razlaga. Zdravniki so ji že leta 2006 predlagali presaditev pljuč, a te možnosti ni sprejela. Pravi, da je o presaditvi vedela premalo, strah pa jo je bilo predvsem zdravil, od katerih so bolniki s presajenimi pljuči odvisni vse življenje. Ko se je zdravje slabšalo, ko je postajala popolnoma nemočna in ko ji je bilo odmerjenega le še leto življenja, sta se z možem le odločila za ta pomemben korak, na katerega se je pripravila tako psihično kot fizično. In Andreja je pri dobrih 40 letih zaživela na novo.
Nova pljuča - novo življenje
Po številnih preiskavah so jo v začetku leta 2010 vpisali na čakalno listo za presaditev
Osrednja ustanova v Sloveniji, ki povezuje nacionalni program zdravljenja s presaditvijo delov človeškega telesa, je javni zavod Slovenija transplant. Mreža je bila vzpostavljena šele leta 1998, čeprav je bila v Sloveniji prva presaditev ledvice živega darovalca opravljena že leta 1970. Presaditev ledvice mrtvega darovalca je bila pri nas prvič opravljena leta 1986.
Po podatkih Slovenija tran-splanta so v letošnjem letu do konca avgusta v Sloveniji presadili 36 ledvic, 20 jeter in 19 src. Potrebe po darovanih organih pa so precej večje. Tako je bilo 12. septembra na čakalni listi 121 ledvičnih, 38 srčnih in 16 jetrnim bolnikov. V ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru so doslej presadili le ena pljuča, leta 2003. Slovenske pljučne bolnike namreč zaradi boljših pogojev operirajo na Dunaju. Slovenija je sicer članica Eurotransplan-ta, ki organizira izmenjavo organov med presaditvenimi centri Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije in Slovenije.
pljuč, nato je osem mesecev čakala na primeren organ. 19. novembra je zazvonil telefon in čez dobri dve uri je že bila na Dunaju, kjer je med osem-urno operacijo dobila nova pljuča. Telo je pljuča darovalca, kot pravi, sprejelo hitro in brez večjih težav, že po dveh dneh je lahko z njimi samostojno zadihala, teden dni po operaciji je bila že na nogah, po mesecu dni bolnišnice pa se je vrnila domov. S solzami v očeh se Andreja sicer spominja hudih bolečin, ki jih je v prsnem košu ob vsakem premiku čutila še nekaj mesecev po presaditvi, težko je spala, celo sedenje ni bilo najbolj
Andreji Zarič so darovana pljuča rešila življenje, za kar je neizmerno hvaležna. Sama seveda ne more postati darovalka, vsak, ki podpiše izjavo, da želi postati darovalec organov, pa prejme takšno kartico. Za darovanje organov se lahko odločijo tudi svojci umrlega, če ta ustreza pogojem. (Foto: SHERPA)
udobno. A bolečine so minile in Celjanka danes izredno ceni vsak trenutek novo podarjenega življenja. »Ne znam opisati, kakšen občutek je, ko se lahko ponovno sprehajam, ne da bi mi zmanjkovalo sape, spet lahko kolesarim, zelo uživam v nordijski hoji,« razlaga. Še vedno je sicer invalidsko upokojena, saj, kot pravi, možnosti, da bi dobila zdravniško spričevalo, praktično ni. S 14 tabletami, ki jih mora pojesti vsak dan, da telo ne zavrne podarjenega organa, pa se je nekako sprijaznila.
Identiteta darovalca skrita
Andreja Zarič imena, spola, starosti, državljanstva ali vzroka smrti svojega darovalca ne pozna, saj gre za strogo zaupne podatke, a pravi, da se je v mesecih po presaditvi pogosto spraševala, kdo ji je podaril novo življenje.
Osebi, ki se je odločila darovati svoje organe oziroma njenim svojcem, ki so pristali na odvzem organov, je neizmerno hvaležna. Vprašanja o identiteti darovalca je danes, kot pravi, sicer ne begajo več. Pljuča je sprejela kot svoja in so tako kot vsi ostali organi del njenega telesa. »Res sem vesela, da sem jih dobila, vsak dan jih pobožam in sem srečna, da živim,« še pravi Andreja, ki vsako leto praznuje dva rojstna dneva.
Bliža se čas gripe
V Sloveniji se je ta mesec začelo cepljenje proti gripi. V celjski regiji je cepljenje mogoče na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, v zdravstvenih domovih in postajah in tudi pri zasebnih zdravnikih.
Bliža se zima, ko so na pohodu virusi, ki povzročajo gripo. Gre za bolezen dihal, ki se zelo hitro širi, virusi pa se prenašajo kapljično, tako z neposrednim stikom kot po zraku. Gripa lahko povzroči resne zaplete, kot sta virusna in bakterijska pljučnica, prav tako je po besedah predstojnice oddelka za epidemiologijo na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo prim. dr. Alenke Trop Skaza nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij. Strokovnjakinja pravi, da se je pred gripo najučinkoviteje mogoče zavarovati z vsakoletnim cepljenjem, ki je posebej priporočljivo za osebe, starejše od 65 let, za kronične bolnike in njihove družinske člane, otroke, starejše od šest mesecev, družine z majhnimi otroki in nosečnice. Cepljenje je samoplačniško in stane 12 evrov, kroničnim in rakavim bolnikom ter starejšim od 65 let pa del stroška krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ti tako za cepljenje plačajo 7 evrov. Alenka Trop Skaza ob tem zagotavlja, da cepljenje običajno mine brez težav, neželeni učinki pa se lahko pojavijo v obliki rahle rdečice na mestu vboda in lokalne bolečine.
Ledvični bolniki ponovno v Zrečah
V Zrečah bo v nedeljo nefrološko srečanje, ki ga že 17. leto organizira Društvo ledvičnih bolnikov Viva iz Vojnika. Tudi letos pričakujejo okoli 200 udeležencev.
Vsakoletno srečanje je odlična priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj ledvičnih bolnikov iz vse Slovenije, tako tistih, ki se zaradi pešanja ledvic zdravijo ambulantno, kot tistih, ki so odvisni od dializ, in tudi tistih, ki živijo s podarjeno ledvico. Srečanja se tradicionalno udeležujejo tudi številni strokovnjaki s področja nefrologije, ki predstavijo novosti zdravljenja in podajo številne dobrodošle informacije. Letos se obetajo štiri strokovna predavanja - o pomenu ocene ledvične funkcije, presaditvi ledvice kot najboljšem načinu nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi, ledvičnem hormonu ter mišji mrzlici. Po podatkih društva Viva naj bi imel na svetu vsak deseti človek eno od oblik kronične ledvične bolezni, v Sloveniji se po podatkih registra nadomestnega zdravljenja zaradi končne odpovedi ledvic zdravi okoli dva tisoč bolnikov.
Ste vedeli?
Vsak, ki se odloči, da želi postati darovalec, pri pooblaščeni osebi - na Celjskem so to območna združenja Rdečega križa - izpolni posebno izjavo in jo pošlje v Slovenija transplant. Ta mu izda posebno kartico. Darovalec ima pravico, da kadarkoli svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.
Organe lahko darovalci darujejo v času življenja ali po smrti. V prvem primeru je mogoče po podatkih Slovenija transplanta darovati eno ledvico, del jeter, del črevesa ali del tkiva ter celice, kot na primer kože ali kostnega mozga, a le ljudem, s katerimi je darovalec genetsko, sorodstveno ali čustveno povezan. Po smrti lahko darovalcu za presaditev odvzamejo ledvici, srce, pljuča, trebušno slinavko, tanko črevo, roženici, kosti, sklepe, vezi, kožo, srčne zaklopke ter žile.
r i
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
92/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
^_Dr. Pimat d.o.o„ Razlagava 29, Maribor
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja. deucman@nt-rc.si.
Bolniki iz Slovenije, ki so jim presadili organ ter njihovi svojci in ostali podporniki se ob evropskem dnevu darovanja in presajanja organov enkrat letno srečujejo na dogodku, kjer si izmenjajo izkušnje, se spoznavajo in se na simbolen način zahvalijo svojim darovalcem. Prireditev je namenjena tudi promociji darovanja, ki je najvišja oblika pomoči sočloveku. Srečanje preteklo soboto v Murski Soboti je bilo že šesto.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Zaporno kazen bo prestajal doma
Po nesreči postal invalid in odvisen od pomoči drugih
Nesreča se je zgodila 1. junija 2008, ko je 45-letni Ek-selenski sedel za volanom osebnega vozila in vozil proti Gornjem Gradu, kjer je v ostrem nepreglednem desnem ovinku zapeljal s ceste na travnik ter trčil v drevo ob reki Dreti. Voznik je padel iz vozila v reko, 24-letni sopotnik pa je ostal ukleščen v vozilu, kar je povzročilo smrt. Ek-selenski je vozil pijan, imel je 2,15 grama alkohola na kilogram telesne teže, glede na ovinkasto cesto pa je vozil tudi z neprilagojeno hitrostjo.
Na celjskem okrožnem sodišču so pretekli teden izrekli kazen osem mesecev zapora Borisu Ekselen-skemu iz Gornjega Grada. Leta 2008 je na cesti Boč-na-Gornji Grad povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov sopotnik, sicer dolgoletni prijatelj. Prisodili so mu osem mesecev zapora, ki ga bo prestajal doma. To je tudi eden redkih, če že ne prvih izrekov v Celju, da bo nekdo zaporno kazen prestajal doma.
Čeprav je zagovornik Ek-selenskega poskušal doseči pogojno kazen za obtoženega, je tožilec Darko Kežman vztrajal (kot pravi, glede na težo kaznivega dejanja in ogroženost udeležencev v prometu, obtoženi pa je bil
v času povzročitve nesreče pijan) pri osemmesečnem zaporu s prestajanjem kazni doma. Gre za poseben primer, s katerim je tožilec
-	tako so nam povedali strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij
-	dosegel korektno kazen glede na okoliščine primera, seveda ob upoštevanju, da je obtoženi krivdo tudi priznal.
Sodišče je namreč sledilo njegovemu predlogu.
Ekselenski je paraplegik, invalid težje stopnje ravno zaradi posledic prometne nesreče, ki jo je povzročil. Sprva so mu diagnosticirali celo tetraplegijo, a se mu je z rehabilitacijo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, vendar je še vedno popolnoma odvisen od pomoči dru-
gih in gibalno močno oviran. Hišni zapor zanj pomeni, da bo tudi za odhode na rehabilitacijo oziroma zdravljenje potreboval vedno dovoljenje sodišča, njegovo upoštevanje prestajanja kazni pa bo preverjala tudi policija. Gre tudi za enega redkih povzročiteljev cestne tragedije, ki je krivdo priznal že v predkazenskem postopku, torej na policiji. Ves čas je nesrečo tudi obžaloval. »Obžalujem, kar se je zgodilo, z besedami je to težko povedati, na trenutke pa še vedno podoživljam nesrečo, nekako slišim tisto mečkanje pločevine ob nesreči, vse skupaj pa traja neskončno dolgo ..., tako da se kdaj prebudim tudi s krikom ...« je dejal Ekselenski na sodišču.
SIMONA ŠOLINIČ
Hišni zapor bi razbremenil zapore
Hišni zapor je po Kazenskem zakoniku RS možen le za tiste obsojence, ki so jih obsodili na zapor do devet mesecev. O nadomestnem hišnem zaporu odloči vedno sodišče s sklepom, s katerim prepove obsojencu, da bi se oddaljil iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma iz javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Podobno je na primer tudi pri hišnem priporu.
Sodišče sicer lahko obsojencu izjemoma dovoli, da za določen čas odide iz prostorov hišnega zapora, vendar le, kadar je to nujno z namenom, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, zdravstveno pomoč ali za opravljanje dela, če je zaposlen. Ohranjanje zaposlitve med prestajanjem kazni pomeni tudi socialno varnost, kar sodišča tudi upoštevajo. V kolikor bi obsojenec to kršil (v vsej Sloveniji sta bila, sodeč po letnem poročilu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, lani dva primera kršitve), se lahko sodišče odloči, da hišni zapor takoj prekine in osebo pošlje za rešetke. Nadzor nad hišnim zaporom določene osebe izvaja policija, najpogosteje z obhodi policijskih patrulj. Kot so nam povedali na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, že več let poskušajo prepričati tudi sodišča, da bi ta izrekala več alternativnih oblik prestajanja kazni, kamor spada tudi hišni zapor. Posredno bi več takšnih kazni pomenilo tudi racionalizacijo v slovenskih zaporih, ki so že zdaj prenatrpani z obsojenci. O hišnem zaporu lahko odloči sodišče že s sodbo, torej ob koncu sojenja (kot v primeru Ekselenski), lahko pa, če obsojenec dobi zaporno kazen do devet mesecev, za hišni zapor zaprosi tudi sam, ko je sodba pravnomočna, sodišče pa nato odloči, ali mu bo ugodilo.
Ko si že v zaporu
Za hišni zapor lahko zaprosi tudi obsojenec, ki je kazen že začel prestajati v zaporu. O tem je do zdaj odločal direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, kar je določal Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, z uveljavitvijo novega kazenskega zakonika pa mora zdaj o tem odločati sodišče. Slej ko prej pa ju bodo morali tudi uskladiti.
Vendar so tudi tu določeni pogoji, ki jih mora obsojenec izpolnjevati, da sploh lahko pomisli na hišni zapor in ne na
prestajanje kazni za zapahi. Možnost hišnega zapora je le, če so bili obsojenci obsojeni za kazniva dejanja, storjena iz malomarnosti, na zapor do šestih mesecev (torej po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij). Ob tem morajo biti obsojenci osebnostno urejeni, kot taki ne smejo imeti morda težav z drogo ali alkoholom in ne smejo biti povratniki. Največkrat za to zaprosijo osebe, ki so redno zaposlene ali se izobražujejo. Če vmes ugotovijo, da obsojenec kakorkoli zlorablja način prestajanja kazni, direktor uprave nemudoma odloči, da obsojenec kazen prestaja v zavodu.
Kazen zapora do dveh let se lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur, o čemer smo v Novem tedniku že pisali. Kako takšen obsojenec kazen »oddela«, odloči sodišče, tudi v sodelovanju s centri za socialno delo, ki se v postopek prav tako vključijo. Za tak alternativni način prestajanja kazni ne morejo zaprositi storilci kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
IPODARITE
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
PODPIS:
' do
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizij-
18
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Po meri starejse generacije
idejno zasnovo medgenera-cijskega kompleksa.
ževal pa bi varovana stanovanja za starejše ter neprofitna
VELENJE - Mestna občina si na različnih področjih prizadeva za okolje, prijazno za bivanje in delo, po meri vseh generacij ter ljudi z različnimi potrebami. Ena od neizpolnjenih želja ostaja gradnja varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj, ki bi bila del občinskega stanovanjskega fonda, namenjena predvsem starejši populaciji.
Velenjčani so prepričani, da je za lokalno skupnost izjemnega pomena, da starejšo generacijo ohranja vitalno in aktivno, da omogoča in spodbuja neodvisnost ter samostojnost posameznikov. Tudi zato so v t. i. upokojenskem bloku, kjer ima prostore Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev, odprli center dnevnih aktivnosti za
starejše občane Velenja, ki bo zaenkrat deloval ob ponedeljkih in četrtkih v dopoldanskem času.
Za vse, ki bi si želeli bolj aktivno preživljati prosti čas in se spopasti z osamljenostjo, ki so ji podvrženi zlasti starejši, težje zaposljivi in tisti, ki so že dalj brez zaposlitve, bodo med drugim pripravljali predavanja, delavnice, družabne igre in rekreativne aktivnosti.
Z delovanjem centra želijo v Velenju omogočiti oblikovanje socialne mreže, krepiti medsebojno pomoč in solidarnost, hkrati pa starejše in vse druge, ki so osamljeni, aktivneje vključiti v družbo, da se bo slišal tudi njihov glas.
Medgeneracijski kompleks iz diplomske naloge
Še vedno pa v Velenju ostaja zgolj želja, da bi
»Organizirali bomo različne ustvarjalne delavnice, igrati bo mogoče družabne igre, prebirati časopise in revije, organizirali bomo tudi različne rekreacijske dejavnosti, pogovore in okrogle mize o temah, ki so aktualne in bodo zanimale uporabnike, spodbujali bomo zdrav način življenja, si izmenjavali tudi kuharske recepte, skratka vsak bo lahko našel kaj zase,« napoveduje koordinatorica projekta dnevnega centra Dragica Povh.
ŽALEC - Semena naše prihodnosti so poimenovali petkovo okroglo mizo v Veliki Pirešici, na kateri so predstavniki nevladnih organizacij, kmetijski strokovnjaki in politiki govorili o pomenu ohranjanja avtohtonih semen za našo prehransko varnost.
Eko civilna iniciativa Slovenije je ob tem tudi slovesno, s podelitvijo priznanj sodelujočim, zaključila akcijo Štafeta semen. Z njo je želela spodbuditi izmenjavo, sejanje in hrambo slovenskih semen, kar ji je že v prvem letu akcije odlično uspelo, saj je pritegnila številne vrtce, šole in posameznike. Štefeta semen je bila, kot je dejal bi-odinamik Drago Purgaj, kot budnica speče zavesti Slovencev. Vsako seme po nje-
govem nosi zapis preteklosti, nas samih, in brez tega tudi ni obstoja človeka in njegove samozavesti v prihodnje.
Ker prav avtohtona semena zagotavljajo biotsko raznovrstnost in so genetski vir za pridelavo hrane v prihodnje, je njihovo ohranjanje tako pomembno. Zato bi morali že otroci v šoli spoznati, kako se pridela hrana, je menila Tamara Urbančič, ki je pred tremi leti začela ustanavljati
zgradili medgeneracijski kompleks. Gradnja oskrbovanih stanovanj, o katerih kroži ideja že več let, zaradi trenutnih gospodarskih razmer sicer ni mogoča, vseeno pa v občini pripravljajo različne podlage, potrebne za pridobivanje investicijskih sredstev ter kasnejšo izvedbo. Eno od idej je minuli teden predstavila mlada velenjska arhitektka Nina de Costa, ki je v diplomskem delu obdelala
»Z nalogo, v kateri sta opredeljena kakovostni medgeneracijski prostor, ki bo izrabljal kvalitete lokacije, ter arhitekturni poseg, ki bi vključeval tudi javne programe, bi rada izboljšala kakovost bivanja prebivalcev kompleksa,« je poudarila mlada arhitektka, ki bi v center umestila starejše od 65 let ter mlade, ki končajo šolanje, seveda pa bi bil prostor pomemben tudi za okoliške stanovalce.
Medgeneracijski kompleks bi na ravni mesta hkrati predstavljal povezovalni element med mestom, rekreacijskimi površinami in industrijo. Kompleks bi Nina de Costa umestila ob Kidričevo cesto, blizu Sončnega parka, zdru-
stanovanja, ki naj bi bila prva stanovanjska rešitev za mlade občanke. Kompleks naj bi ponujal tudi bogat spremljevalni program ter upošteval sodobna arhitekturna in urbanistična načela.
URŠKA SELIŠNIK
Med stare sorte
MOZIRJE - Pred devetimi leti so ustanovili sadjarsko društvo, ki so ga poimenovali po Francu Praprotniku, nadučitelju in zaslužnem pospeševalcu sadjarstva v celotni Zgornji Savinjski dolini.
Da se je društvo dobro prijelo, kaže tudi vse več zanimanja za ponovno oživljanje sadjarstva na območju Zgornje Savinjske doline. V okviru rednih dejavnosti največ pozornosti namenjajo izobraževanju članov ter osvešča-nju prebivalstva o pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov kot pomembne sestavine podeželske kulturne dediščine. Ker društvo združuje tako sadjarje vrtičkarje kot kmečke, ki svoje znanje namenjajo ohranjanju visoko-debelnih sadovnjakov in ekološko prijaznejši pridelavi, izobraževalne dejavnosti prilagajajo obema skupinama. Med njihove celoletne naloge sodi oskrba šolskega vrta in vinskih trt v Mozirskem gaju.
»Ob tem še vedno ugotavljamo, da v naših krajih primanjkuje znanja o ljubiteljskem sadjarstvu, vinogradništvu in kletarstvu. Tudi zato pri nekaterih projektih vzpostavljamo tesnejše sodelovanje z območno svetovalno službo,« pravi predsednik Alojz Plaznik, ki največ možnosti za dodatno širjenje znanja vidi v razstavah, ki jih sadjarji z velikim navdušenjem pripravljajo vsaki dve leti.
Letošnja, peta po vrsti, bo v prostorih TVD Partizan na ogled od petka, 19. oktobra, do nedelje, 21. oktobra, sadjarji pa bodo predstavili stare sorte jabolk in hrušk iz kmečkih sadovnjakov ter novejše sorte iz vrtičkarske in plantažne pridelave. Ljubitelje sadja bodo razveselili še z ogledom drugih sort, seveda ne bo manjkalo doma pridelanih in predelanih izdelkov ter sadjarskih zanimivosti, postavili pa bodo še čebelarski, ptičarski, zeliščarski in šolski kotiček.
US
LIUBEŽEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde ^barske fakye vm Mo pri trn v pome!
e in male ^odpodlnje!
Na okrogli mizi o semenih so opozorili, da je pridelava hrane pri nas manjša, ker je tudi poraba padla. Drugi pa so menili, da je le način oskrbe ljudi postal drugačen, česar uradna statistika ne beleži.
Semena so naSa prihodnost
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
šolske vrtove in ugotovila, da so marsikje v tem času spremenili pogled na kmetovanje. Šolski vrt je tudi okras, ne zgolj kos zemlje, skrit pred pogledi. »Zakaj otroci ne bi zbirali semen, če že zbirajo vse mogoče stvari?« se je vprašala in dodala, da bi bil dobrodošel priročnik o tem, kako sam pridelaš semena različnih rastlin.
TC
Foto: GrupA
Informacije: 03/4225-100
Mag. Dejan Židan, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v DZ, je opozoril, da pri nas že 200 tisoč ljudi živi v revščini in da ti za hrano porabijo tretjino svojega proračuna. Zato bi po njegovem država morala razmisliti o tem, da bi se odrekla delu davka na hrano, kar pa je lahko uspešen ukrep samo takrat, če deluje tudi varuh konkurence, ki onemogoča špekulacije na račun takih pocenitev.
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske hukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Skupaj so zapeli vsi nastopajoči.
Etno večer z ljudskim petjem in plesom
Ljudska pesem in ples sta zaznamovala Etno večer z društvom Gaja, društvom za ohranjanje slovenskih narodih jedi in običajev.
Večer je bil 22. septembra v dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina. Zadonela
je ljudska pesem, obudili so stare običaje, poskušali so domače dobrote ...
Uvod v večer so s petjem pripravile Ljudske pevke Deteljice, s plesom pa je nadaljevala otroška folklorna skupina Spominčice iz Roga-
ške Slatine. Sledil je pozdrav predsednice Anice Colnarič. V pogovoru s Sandijem Čob-cem, ki je povezoval etno večer, je predstavila delovanje društva. Iz povedanega je bilo mogoče razbrati, da je društvo zelo aktivno. Vaški
pevci in godci iz Kostrivnice so zaigrali vižo Polka proti Gaberniku in zapeli o prelepi zeleni dolini. Občinstvo se je nasmejalo ob skeču Fižolo-va poroka, ki ga je uprizorilo Društvo kmečkih žena sv. Florijan. Ljudski pevci izpod
Boča so zapeli Tam, kjer se čuje slavička lepa viža in Adi-jo, pa zdrava ostani, pevci iz vasi oziroma fantje iz vseh vetrov, kot si sami pravijo, pa Šel bom v zeleni gaj in V kamri luč se je prižgala. Za slovo so vsi nastopajoči in
člani društva stopili na oder in skupno zapeli Lepo je res na deželi.
Po končanem etno večeru je sledilo prijetno druženje ob dobrotah društva Gaja.
POLONA BERCKO Foto: JOŽE STRNIŠA
Čebelar je otrokom pokazal tudi panj.
Spoznavali dediščino čebelarstva
Letošnji temi Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) Izkušnja dediščine se je Čebelarstvo Blagotinšek pridružilo 22. septembra s prireditvijo Po čebeli se vižej, ki je bila organizirana v okviru projekta Ustvarjajmo (katerega nosilec je Občina Laško, partnerji pa Občini Vojnik in Štore ter Stik in Galerija Maleš) kot dan odprtih vrat čebelarstva. Poezija kmetijstva, kot so sti. Čebelarstvo Blagotinšek že
leta skrbi za prenos tega znanja na mlajše rodove, zato so bile v okviru letošnjih DEKD v sodelovanju z Vrtcem Laško,
nekoč imenovali čebelarstvo, je ena najplemenitejših in na kožo slovenskega človeka pisanih tradicionalnih dejavno-
Prodajna mesta vstopnic:
Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
enoto Debro, v goste povabljene družine s predšolskimi otroki.
Spoznavanje bogate naravne in kulturne dediščine čebelarstva so udeleženci odprtega dne pod vodstvom Jožeta Blagotinška začeli z ogledom čebelnjaka, bogato okrašenega s panjskimi končnicami, ki predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije, in z vrtom medovitih rastlin. Spoznali so življenje kranjske sivke, avtohtone slovenske čebelje pasme, znane po vsem svetu po svoji marljivosti, odlični orientiranosti in mirnosti, se seznanili z njenimi družinskimi člani in njihovimi vlogami ter o blagodejnosti čebeljih pridelkov za človekovo zdravje ter dobro počutje. O slednjem so se prepričali ob degustaciji medenih dobrot: čebelarjeva žena Zdenka je spekla svež polnozrnat kruh, na katerega je namazala slasten domač med, prav tako pa so bile ves čas na voljo za po-kušino različne vrste medu in okrepčilna medena limonada. Prav posebno doživetje je bil ogled notranjosti čebelnjaka in panjev ter prisluškovanje brenčanju čebel ob vonju blagodejnega aerosola.
Za spomin na druženje so si otroci s pomočjo čebelarja izdelali knjižno kazalko s čebelico, vlito iz čebeljega voska. Tudi spoznavanja pregovorov o čebelah ni manjkalo.
MARINA BEZGOVŠEK
Izziv pridelovanja ajde
Ajdo kot strniščni dosevek sejejo nepretrgoma kmetovalci iz Lok in Tabora. Njihova tradicija in skrb za okolje sta vredna vse pohvale in tudi posnemanja. V Setvenem koledarju Marije Thun piše, da se ajda seje na dan za cvet ali na dan za plod, ko je Sonce pred ozvezdjem Leva, Strelca ali Ovna, najpogosteje po strnišču žit. Slovensko izročilo, da se ajdo seje na svete Ane ali svetega Jakoba dan, s tem pravzaprav zanimivo sovpada.
Ajdo kot poletni strniščni dosevek je letos posejalo neverjetno veliko kmetovalcev po naši dolini. Verjetno so vzeli zares zgled Lok, slišali tarnanje čebelarjev, začutili skrb za zemljo ali se odločili za naprednejše kmetovanje. Ajda je odlično kalila, preži-
vela eno najhujših suš in čebelam omogoča pašo. Njivam bo pomagala z razpleveljenjem, kasneje sejana končala kot zeleno gnojenje, v vsakem primeru pa bo v zemljo dodala pomemben kalij.
Priprava strnišč za setev ajde je lahko različna in sega od klasičnega oranja, brana-nja, setve do valjanja. Letos so mnogi poskusili kar z direktno setvijo semena s pomočjo kombinacije vrtavkaste brane in pridružene sejalnice, mi pa smo posksuili ajdo sejati v enem hodu traktorja z rahljal-nikom s sejalnico. Tak stroj izdelujejo v Spodnji Savinjski dolini, letošnji poskus kaže, da dobro deluje, in škoda bi bilo, da se ta odlična praksa ne bi širila.
Minimalna obdelava tal je koristna z več vidikov; tako
porabe energije kot skrbi za zemljo in življenje v njej. Neposredna setev v strni-šče je zelo uspešna tudi pri setvi žit in deteljno-travnih mešanic. Zakaj bi orali njivo 10-20 cm globoko in s tem obračali tisoč do dva tisoč kubičnih metrov zemlje in motili deževnike in druge makro- in mikroorganizme v tleh? Zakaj bi zemljo nastavljali soncu, dežju, vetru, mrazu in zgubljali organsko snov, če jo lahko z enim hodom traktorja s pravim strojem in le 80 kg semena zaščitimo?
Upajmo, da bo jesen naklonjena semenjenju ajde ter bo tako pripravljen material za prihodnje leto, ko bomo ponovno uživali v pogledih in vonjavah ajdovih polj.
MAJA KLEMEN COKAN
Rekordni »runkl«
Martini Korošec iz Hotunj pri Ponikvi je letos zrasla ogromna krmna pesa, »runkl« ji pravijo. Na fotografiji so trije primerki, težki več kot 8 kg, v rokah pa drži še 5-kilogram-sko peso v obliki srca. Prašičem se že cedijo sline .
Foto: GrupA
VLADO KRESLIN
z Beltinško ftanflo in Malimi bogovi
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
'.-ML-Ši^C- ...... - , C !■_. ,31 .- ja
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
v ■ ■
dan -steklopihaštvo
V četrtek, 4. oktobra, je bil v OŠ Dobje tehniški dan. Učiteljica Nataša Himmelreich je pripravila okvirni načrt dela, ki so ga posamezni učitelji še dopolnili. Logistika je bila dobro izvedena, saj je delo potekalo nemoteno. Aktivno so pod mentorstvom zadolženih učiteljic sodelovali vsi učenci naše šole.
Prvo šolsko uro sta nam zaposlena iz podjetja Labteh, laboratorij in tehnika, trgovina z laboratorijskim blagom,
gospod Franc in gospod Boris, ki se s tem ukvarja že 45 let, na kratko predstavila izdelavo in uporabo steklenih izdelkov njihovega podjetja. Gospod Boris je na skupni predstavitvi v jedilnici izdelal nekaj manjših steklenih predmetov. Med njimi tudi dve vazi, vrtnico ter obesek za verižico v obliki solzice. Po kratkem uvodu je sledilo delo po skupinah. Najmlajši učenci so najprej risali na steklo in se pri tem zelo za-
bavali. Mali umetniki, učenci 3. in 4. razreda, so slikali na stekleno površino z barvami za steklo in akrili. Učenci 5. in 6. razreda so izdelovali predloge za svoj steklen izdelek, ki so ga kasneje tudi izdelali. Učenci tretjega triletja pa so najprej prisluhnili predstavitvi Šolskega centra Rogaška Slatina.
Tehniški dan se je uspešno končal s predstavitvami izdelkov, ki so jih napravili posamezni učenci, ki so obiskovali določene delavnice, in z ogledom gobarske razstave, ki jo je pripravila učiteljica Marija Krajnc.
ANAMARI GUČEK, EVA JERAN Foto: NASTJA VOGRINC
Obiskala nas je tetka Jesen
V vrtcu Šmarje pri Jelšah nas je te dni obiskala tetka Jesen. Z otroki smo jo pričakali v telovadnici vrtca, kjer je prišla vsa jesensko opravljena in s polno košaro dobrot.
Povedala nam je, da barva pokrajino v čudovite jesenske barve, da so jesenski plodovi že zreli in pripravljeni, da jih poberemo s polj, iz sadovnjakov, z vrtov, iz gozdov. Otroci so pripovedovali, da so doma že pridno potrgali grozdje, da pobirajo jabolka, slive, kutine, vrtnine in poljščine.
Tetka Jesen se je veliko pogovarjala z nami in je bila v naši družbi vse dopoldne. Bila je zelo prijazna in nam je obljubila, da bo naslednjo jesen spet prišla. Otroci so ji veselo in razigrano prepevali pesmice, glasbeno sta jih spremljala naša glasbenika Andreja Grosek s citrami in Jaka Rančigaj s harmoniko.
KATJA GUZEJ JELKA ČUJEŽ
Ekovrt v OS Polzela
Na praznik občine Polzela so v Osnovni šoli Polzela slovesno odprli šolski ekovrt. Na njem so sicer učenci pridelovali zelenjavo, jagode in zdravilne rastline v preteklem šolskem letu, zdaj pa so ga izpopolnili še s kom-postnikom, z vrtno uto za orodje, s klopmi za učilnico na prostem in čutno potjo, z namenom, da bi otroci preko neposrednega stika bolj začutili naravo in razvili odgovoren odnos do nje.
Kompostnik in tablice z napisi so izdelali učenci pri tehniki in tehnologiji z mentorjem Juretom Stepišnikom in s hišnikom Stanetom Ra-tom. V letošnjem šolskem letu so dali poseben poudarek zdravilnim zeliščem, da bi otroci spoznali sonaravno
vrtnarjenje in doživljali kraljestvo rastlin in živali. Projekt ekovrt vodijo mentorice Doroteja Smej, Milena Hri-beršek in Nevenka Jerin.
Pri dokončnem oblikovanju so pomagali Občina Polzela in mnogi drugi do-natorji, z nasveti pa Jožica
Fabjan, strokovna sodelavka projekta Šolski ekovrto-vi, Justika Škoberne v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Polzela in Nada Reberšek Natek, ravnateljica VSŠ Celje, s sodelavci in drugi.
Ob odprtju je biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije Irena Kodele Kra-šna vodila z učenci delavnico interaktivnega določevanja rastlin. Na stojnicah so predstavili ekološke izdelke, zdravilne čaje ...
TT
Avtorji najlepših lepopisov so prejeli priznanja na ročno izdelanem papirju.
Lepopisje v računalniški dobi
Na osmem festivalu lepopisja v Žički kartuziji je najlepši lepopis napisala Hana Lepornik z Visoč pri Planini pri Sevnici, za njo sta se uvrstila Aljaž Brezovšček in Liza Pekošak iz Slovenskih Konjic.
Na razpis so povabili šestdeset eko šol iz celjske in mariborske regije, prejeli so 92 le-popisnih izdelkov, ki so jih nato v Žički kartuziji razstavili. V zadnjih letih je festival pod
okriljem Tica in centra za kulturne prireditve, kot poudarjajo organizatorji, je njegov namen spodbujanje pisanja z osebno noto in sporočilno vrednostjo, kar je v času računalništva posebnega pomena. Festivalski lepopisi so bili tudi letos na temo varstva okolja. Za udeležence festivala so med drugim pripravili kaligrafsko delavnico krašenja inicialk.
BJ
Prodajna mesta vstopnic:	1
Eventim, poslovalnice Pošte	---
Slovenije, Petrol, hiša	1
vstopnic City center, TIC	1
Celje ter oglasni oddelek	
Novega tednika	
in Radia Celje,	
dodatne informacije: j	
051 364 333.	
VLADO KRESUN ^
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Majhen poseg za brezskrbno mačje življenje
Setveni koledar
Pozivi za pomoč so na spletnih straneh Mačje hiše, nepro-fitnega zavoda za oskrbo brezdomnih muc, ki ima sedež v Celju, že stalnica. Novost v minulih dneh pa je ta, da imajo tokrat zavrženih mladičev toliko, kot jih letos še niso imeli. Zavetišča so polna in številni, ki v gozdovih, grmovju, v smeteh in še kje najdejo od nekaj dni do nekaj tednov stare mladičke, se obračajo na Mačjo hišo. Ta za mucke išče nove skrbnike ali vsaj finančno pomoč za njihovo oskrbo. Hkrati znova poziva lastnike živali, da s sterilizacijo in kastracijo poskrbijo, da bi bilo nezaželenih sirot čim manj.
Ste vedeli, da ima lahko lo, čeprav veterinarka Nataša mačka v idealnih razmerah Leskovar iz Veterinarske bol-do svojega šestega rojstnega nice Šentjur pravi, da opažajo, dne kar 20 tisoč potomcev? S da je več posegov za prepreče-
to grozljivo številko je skušal na zavest lastnikov trkati tudi Vurs, ki je pred letom ob svetovnem dnevu živali opozarjal na pomen sterilizacije in kastracije. Ta dva posega sta namreč pomembna tudi za zdravje vaših ljubljencev.
Problem so tudi bolezni
Po številu zavrženih mladičev bi lahko sklepali, da se v zadnjem letu ni nič spremeni-
Po podatkih Vursa se je v letu 2009 v slovenskih zavetiščih znašlo kar 5.000 mačk. Le majhen delež jih je bilo vrnjenih lastnikom. 20 odstotkov živali je dobilo nove lastnike, več kot 60 odstotkov živali je bilo v skladu z zakonodajo steriliziranih oziroma kastriranih in vrnjenih v okolje, od koder so bile odvzete. Tisoč potepuških mačk je bilo zaradi bolezni ali poškodb usmrčenih.
vanje rojevanja nezaželenih mladičev. Ljudje se največkrat odločijo za sterilizacijo mačke, da ta ne bi imela nezaželenega legla. Pri mačkonih pa ima veliko ljudi predsodke, ko gre za odločitev o kastraciji, pravi Leskovarjeva, saj menijo, da maček ne bo več isti. Ob tem se ljudje ne zavedajo, da mački s spolnim aktom širijo bolezni, kot sta mačji aids in levkoza, ki nista ozdravljivi in sta v veliki meri smrtni. Kastriranemu mačku bo manj do tega, da bi se pretepal in bojeval z drugimi mačkoni, verjetno bo prenehal markirati (zaznamovati svoj teritorij z urinom) in kar je najbolj pomembno, ne bo več dvoril in ustvarjal novega zaroda. Sicer pa bo tudi po posegu še vedno vaš stari maček. Pri samcih odstranijo testise, pri samicah pa jajčnike, s čimer preprečijo tvorjenje hormonov. Na ta način živali tudi ne dobijo nekaterih vrst raka. Zato veterinarji predlagajo, da se za poseg odločite, tudi če imate žival ves čas v stanovanju.
Lastniki psov bolj skrbni
Pri psih je povezanost živali in lastnika tesnejša, zato se manjkrat zgodi, da ni jasno, čigava je žival, kar je pri mačkah pogost pojav. Psi so nenazadnje čipirani in lastnika, tudi če se izgubijo, ni težko najti. Tudi pri psih omenjena posega ne pomenita samo preprečevanja neželenih legel, temveč sta pomembna tudi z zdravstvenega vidika. »Raziskano in dokazano je na primer, da se psički, ki je bila sterilizirana pred prvo gonitvijo, za 95 odstotkov zmanjša možnost raka na mlečni žlezi, po prvi gonitvi za 80 odstotkov, kasneje pa je skoraj vseeno,« navaja Nataša Leskovar. Če torej nočemo mladičkov, je najbolje pri šestih mesecih psičko sterilizirati, s čimer preprečimo tudi gnojna vnetja maternice in obletavanje psov. S kastracijo se odvzame možnost tvorjenja hormonov pri psih, s čimer se zmanjša označevanje in tudi težav s prostato, ki so podobne kot pri ljudeh, nimajo. Cene so določene glede na težo psa, poseg pa je bolj zahteven kot pri mačkah. Lastniki se po besedah Leskovarjeve pogosteje kot pri mačkah odločajo za tovrstne posege.
Cena je pomembna
Pomembno vlogo pri odločanju za kirurški poseg ima gotovo cena. Po besedah Nataše Leskovar je namreč za sterilizacijo treba odšteti od 75 do 80 evrov in za kastracijo od 50 do 55 evrov. K temu je treba prišteti še krvni test in upati, da se ne bi kaj zapletlo. Sicer pa ne gre za zahtevno operacijo, saj lahko svojega ljubljenčka odnesete domov že kmalu potem, ko se zbudi iz narkoze. Če je nekdo lastnik treh mačk, dobi za naslednji dve popust.
Izgubljeni kuža
Mačke na ogled
Felinološko društvo Celje bo tudi letos organiziralo Mednarodno razstavo pasemskih mačk, ki bo 20. in 21. oktobra v hali E Celjskega sejma. Razstavljavci bodo prišli iz različnih držav Evrope, mačke pa bodo ocenjevali sodniki z Danske, Nizozemske in iz Slovenije. Pripravili bodo tudi posebna tekmovanja za mladiče in legla ter ponudili različne izdelke za mačke.
TC
Čas za presajanje je do 19.10. do 6. ure
16 T0	korenina do 15. ure
17 SR	od 15. do 17. ure cvet
18 ČE	list
19 PE	list dvigajoči loki
20 SO	plod do 14. ure
21 NE	plod
22 PO *	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
Mladički so vselej prisrčni, treba pa je vedeti, da skrb za žival zahteva veliko časa, denarja in energije.
Mačka ima lahko prvo leglo že pri petih mesecih, vendar prva gonitev navadno nastopi nekje med petim in devetim mesecem. V slovenskih klimatskih razmerah ima lahko mačka do dve legli na leto, v vsakem je lahko do osem mladičev.
Za preprečevanje nezaželenih legel mladičev je letos poleti Mačja hiša odprla svojo veterinarsko ambulanto v Ljubljani, kjer so cene sterilizacij in kastracij lastniških mačk postavili veliko nižje od priporočenih standardov veterinarske zbornice. Vodila jih je misel, da je danes za mnoge vsak evro dragocen in da je za tiste z najnižjimi dohodki strošek sterilizacije in kastracije velik, četudi bi radi poskrbeli za svojo žival. Pri njih tako sterilizacija mačke stane 42 in kastracija mačka 30 evrov.
TC, foto: NC
po ceni 10 eur+poštnina
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Podpis:.
Kraj:.
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
www.radiocelje.com
r
Iščem svojega lastnika! Našli so me v soboto na Celjski koči. Kdor me išče ali pozna, naj pokliče 041 689 370!
22
BORZA DEL A/INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
GRADBINEC, ZIDAR - M/Ž; FASADER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEv, 25.10.2012; GRADBENA DELA, ALEN TOPČIC, S.P., PMUA, OPEKARNIŠKA CESTA 15, 3000 CELJE
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; OPRAVLJANJE RAZNIH DEL V PROIZVODNJI, PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2012; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA AVTOKLEPAR
KLEPAR - M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 22.10.2012; SELMAR, TRGOVINA IN SERVIS MOTORNIH VOZIL, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 119, 3000 CELJE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; VZDRŽEVANJE, POPRAVILO IN IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE. STROJNO (REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE, BRUŠENJE) IN ROČNO (POLIRANJE, SESTAVLJANJE) DELO V KREATIVNEM OKOLJU Z 15 SODELAVCI. MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA IN NAPREDOVANJA.NEDOLOČEN ČAS, 3.11.2012; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE ŽERJAVAR
ŽERJAVIST DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; RAZLIČNA DELA ŽERJAVISTA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČII - M/Ž; RAZLIČNA DELA TESARJA, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO EU, NA VOŽNJI DO 30 DNI, SKRB ZA TOVORNO VOZILO, VODENJE DOKUMENTACIJE IN EVIDENC O TOVORU IN TOVORNEM VOZILU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.10.2012; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI ELEKTRIKAR
POLAGALEC IN MONTER ELEKTRIČNIH KABLOV
-	M/Ž; POLAGANJE IN MONTAŽA ELEKTRIČNIH KABLOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.10.2012; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOV-CIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 14, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC V DIR. PRODAJI - DELO V CELJU
-	M/Ž; DELO PO SISTEMU "OD VRAT DO VRAT", OBISKOVANJE STRANK NA OSNOVI PRIPOROČIL, IZVAJANJE PREDSTAVITEV, SKLEPANJE PROD. POG., PRODAJA POTR. MAT., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.10.2012; PARNAD TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., LJUBLJANA, CESTA V GORICE 33, 1000 LJUBLJANA
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
DIETNI KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA VSEH OBROKOV DIETNE PREHRANE PO JEDILNEM LISTU IN UPOŠTEVANJE NORAMATIVOV DISTRIBUCIJA HRANE ZA JEDILNICO, ODDELKE IN ABONENTE SKLADIŠČENJE ŽIVIL IN DRUGEGA MATERIALA IN PRENAŠANJE LE-TEGA IZ PRIROČNEGA SKLADIŠČA ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE SVOJEGA DELOVNEGA OKOLJA, STROJEV IN NAPRAV IN PO POTREBI POMIVANJE POSODE PRIPRAVA SLADIC IN DRUGIH DODATKOV IZ TESTA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.10.2012; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE
EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST - VODJA - M/Ž; TRŽENJE PRODAJNEGA ASORTIMENTA VISOKOKAKOVOSTNIH TEHNIČNIH IZDELKOV S 76. LETNO TRADICIJO, ZBIRANJE IN OBLIKOVANJE NAROČIL, VODENJE POSLOVNE ENOTE IN ZAPOSLENIH., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.10.2012; RAINPOLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO
VODJA PROJEKTA V TUJINI - M/Ž; SODELOVANJE PRI VODENJU PROJEKTOV S PODROČJA INŠTALACIJ (STROJNIH IN ELEKTRO) NA PODROČJU RUSIJE, KAZAHSTANA ITD ... RAZNOVRSTNE PROJEKTNE ZADOLŽITVE NA VEČJIH PROJEKTIH. DELO DELNO V TUJINI, DELNO V SLOVENIJI., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.11.2012; GOZNIKAR MTI MONTAŽA, TRGOVINA IN INŽENIRING D.O.O., NOVI DOM 26, 1420 TRBOVLJE GRADBENIK
GRADBENI INŽENIR DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; GRADBENI INŽENIR, NEDOLOČEN ČAS, 21.10.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI
PRAVNIK
ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; PRIPRAVA PRAVNIH MNENJ, POGODB IN DRUGIH LISTIN, PRIPRAVA VLOG V SODNIH, UPRAVNIH IN DRUGIH PRAVNIH POSTOPKIH TER ZASTOPANJE V TEH POSTOPKIH, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PREGLEDOVANJE ZBIRK OZIROMA BAZ PODATKOV, VKLJUČNO S SODNIM REGISTROM, ZEMLJIŠKO KNJIGO, IPD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI -PREDSTOJNIK OTROŠKEGA ODDELKA - M/Ž; SKRB ZA KAKOVOST IN RAZVOJ STROKE, VODENJE IN ORGANIZACIJO DELA NA OTROŠKEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 16.10.2012; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
uelaško
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
FIZIOTERAPEVT - M/Ž; SESTAVA FIZIOTERAPEV-TSKEGA PROGRAMA, IZVAJANJE PROGRAMA IN MOTIVACIJA PACIENTA ZA SODELOVANJE, IZVAJANJE PROGRAMA IN NADZOR TERAPIJE, PREDLAGANJE IN UVAJANJE NOVOSTI V DELO, DRUGA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 20.10.2012; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE
UEmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DELO NA CNC STROJIH V SLOVENSKIH KONJICAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.10.2012; TOP-VAR VARILSTVO ELVEDIN ALIBEGOVIČ S.P., ŠALEK 74 G, 3320 VELENJE
ue Šentjur pri celj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA TER STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO LOKALA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2012; ELEKTROMONTAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN BAR UKA JAŠARI S.P., GROBELNO - DEL 100, 3231 GROBELNO
VOZNIK
VOZNIK, UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TOVORNIH IN DRUGIH VOZIL, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, UPRAVLJANJE KAMIONSKEGA DVIGALA PO POTREBI IN VZDRŽEVANJE LE TEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.10.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - M/Ž; POSTREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.10.2012; MIRAN OJSTERŠEK S.P.; GOSTIŠČE MIRAN, MIRAN OJ-STERŠEK S.P., TRNOVEC PRI DRAMLJAH 56, 3222 DRAMLJE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DELO V RESTAVRACIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.10.2012; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE
PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO - NEGOVALNIH IZDELKOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2012; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA
ue Šmarje pri jelsAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR, CEVAR - M/Ž; KLJUČAVNIČAR, CE-VAR Z ZNANJEM NAČRTA OZIROMA IZOMETRIJE INOX, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK
VARILEC - M/Ž; VARILCI TIG (WIG) Z A TESTOM EN 287-1 141TBW8, VARJENJE INOX CEVI DEBELINE OD 1,6 DO 3 MM ZA FARMACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; EKN, DRUŽBA ZA MON-
TAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE
56, 3254 PODČETRTEK
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTO-KLEPARSKA POPRAVILA IN DRUGA DELA PO NAVODILU DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 28.10.2012; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
MONTER, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; MONTAŽA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DEMONTAŽA, POPRAVILO, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.11.2012; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
ZOBOZDRAVNIK V ZD ŠMARJE PRI JELŠAH - M/Ž; KURATIVNO IN PREVENTIVNO ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 1.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 1.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC ZA BARVANJE - M/Ž; BARVANJE KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.10.2012; AKZ, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., LOKOVICA 6 A, 3325 ŠOŠTANJ MANJ ZAHTEVNA SAMOSTOJNA DELA - M/Ž; ENOSTAVNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 16.10.2012; ELVEL - ELEKTROSTROJNI INŽENIRING, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B,3320 VELENJE
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE MONTER CEVNIH SISTEMOV IZOLATER, MONTER ALUMINIJASTIH CEVI - M/Ž; MONTIRANJE CEVI NA TERENU (V RAFINERIJAH, ELEKTRARNAH IN PODOBNIH OBRATIH); DELA SE VRŠIJO V NEMČIJI, MOŽNOST DELA NA GRADBIŠČU V NEMČIJI VSAJ 3 MESECE SKUPAJ, PRIČETEK Z DELOM TAKOJ. NEDOLOČEN ČAS, 17.10.2012; EUROMONT-EURA, MONTAŽA, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE IN POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.11.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ BLAGOVNI MANIPULANT SKLADIŠČNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA GRADBENEGA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 16.10.2012; POŠTAJNER, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., RAVNE 21, 3325 ŠOŠTANJ ELEKTRIKAR
HIŠNIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; NADZOR IN VZDRŽEVANJE ELEKTRONAPRAV IN INSTALACIJ. VZDRŽEVANJE OBJEKTA IN NAPRAV., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.10.2012; AKTIVA UPRAVLJANJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EVROPI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2012; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STOJAKO-VIČ S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK VOZNIK - M/Ž; PREVZEM DOBAVLJENEGA MATERIAL, IZDAJA MATERIALA ALI PROIZVODOV, OBČASNO RAZVAŽANJE MATERIALA DO STRANK PRI KATERIH SE NAPRAVI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PREVZEM OBČASNO DOVAŽANJE VHODNIH MATERIALOV ALI PROIZVODOV - RAZKLADANJE (V SKLADIŠČU IN IZVEN), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 16.10.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; IZDELAVA ZOBNIH NADOMESTKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.11.2012; MATEK IVAN - ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA, PETROVČE 95, 3301 PETROVČE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLASBENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013. DOLOČEN ČAS, 2.11.2012; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 16. 10.
Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
10.00 Knjižnica Velenje
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Dvorana KSEVT Vitanje 4. likovna kolonija
odprtje razstave likovnih del OŠ občin Slov. Konjice, Vitanje in Zreče
17.00 Knjižnica Velenje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
Bralni krožek za odrasle
vodi Sonja Bercko
Ura pravljic v angleškem jeziku
pripoveduje Romana Bonno
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami
z Anico Podlesnik se bo pogovarjala Aca Poles
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Tečaj čudežev
predava Astrid Havliček - Tili
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
abonma CGO in izven
19.30 SLG Celje
M. Zupančič: Shocking Shopping
abonma Torek večerni in izven
21.00 eMCe plac Velenje
Mamiffer (USA) & Menace Ruine (CAN)
koncert
SREDA, 17. 10.
11.30 Center starejših Zimzelen Topolšica
16.00 Mladinski center Velenje
Kreativne delavnice s Paulo - filmski večer z Nejcem
Bralna čajanka
čajanko izvaja Bernarda Lukanc
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje
Ko so bili krokarji še pisani
gledališka igrica učencev 3. in 4. razreda III. OŠ Celje
17.00 Glasbena šola Celje
Javni nastop
nastopajo učenci od 1. do 3. razreda osnovne stopnje
17.00 Knjižnica Velenje
18.00 Pokrajinski muzej Celje Keltskih konj topot
odprtje gostujoče razstave
19.00 Knjižnica Rogatec
V deželi aboriginov
potopisno predavanje Ayane Pešec in Nevenke Mulej
19.30 Kulturni center Laško
Ansambla Vihar in Pogum
SREDA, 17. 10.
DRUŠTVA VABIJO
TOREK, 16. 10.
9.00 do 10.30 Socio Celje_
Dvanajst korakov do zdravega prehranjevanja
delavnico vodi Vladka Vovk
19.00 do 21.00 Družinski inštitut Bližina
Skupinska terapija za posameznike z izkušnjo spolne zlorabe
voditeljica Sara Jerebic
SREDA, 17. 10.
7.00 Celjski mladinski center Brezplačen zdrav zajtrk
10.00 do 11.00 Socio Celje
Uvodno srečanje oseb s težavami demence
delavnico vodi Breda Božnik
14.00 do 15.00 Socio Celje Učna pomoč za osnovnošolce
ČETRTEK, 18. 10.
17.00 do 18.00 Socio Celje
Uvodno srečanje skupine za pomoč svojcev obolelih za demenco
delavnico vodi Breda Božnik
17.00 Dom TVD Partizan Mozirje
Sadjarska razstava
odprtje
20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta
predstavitev kitajske kulinarike v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem
koncert, abonma Mavrica polk in valčkov
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert pianistov
nastop udeležencev 1. mednarodnega tekmovanja Acija Bertonclja
ČETRTEK, 18. 10.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Knjižnica Dobje
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Moja dežela
komedija, dobrodelna prireditev fundacije Utrip humanosti
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje
19.00 Kvartirna hiša Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
Ura pravljic
Operetni kavarniški večer
gosta: Nenad in Leon Firšt, celjska skladatelja
Slike
odprtje slikarske razstave galerije Insula iz Izole
19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Obrazi
odprtje slikarske razstave Darije Cvikl
19.00 Knjižnica Laško
Srečanje s Keiko Vahčič Miyazaki
recital japonskih pesmi; predstavitev obreda pitja čaja
19.19 Knjižnica Velenje
Anita Ogulin
pogovor vodi Sonja Bercko
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Družina Galič in Dame domače glasbe
koncert za
narodnozabavni abonma in izven
KINO
PLANET TUS
Spored 16. in 17. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Divjaki
torek in sreda: 16.10, 21.15 Hiša na koncu ulice torek in sreda: 18.10, 20.45 Hotel Transilvanija
torek: 16.10, 18.20
sreda: 15.40, 17.50
Led Zeppelin: Celebration
Day
sreda: 20.00 Madagaskar 3 torek in sreda: 18.15
Nepopisan list
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
U.H^IHI^.U.'MI
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
STROJI
PRODAM
I-Žnida^s d.o.o.. Ul.Vita Kraigheija 5, Maribor-1 SADNO stiskalnico na sleme, 50 l, nOVO,
prodam. Telefon 5442-817. 3975
POSEST
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MLADO kravo, za dopitanje in zakol ter bikca, 140 kg, prodam. Telefon 031 715-677.
3974
KUPIM
VOZILA
PRODAM
ODLIČNO ohranjen VW golf 5, letnik 2008, redno vzdrževan in servisiran, prodam za 8.200 EUR. Telefon 041 866-822.
3962
GOLF 2, letnik 1991, registriran do junija 2013, prodam. Telefon 031 468-874.
L 250
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3654
PRODAM
V ŠENTJURJU prodam obnovljeno, opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041 837-447.
3881
SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv bivalni vikend prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093. 3884 V ŠTORAH prodam ali oddam hišo. Telefon 041 697-247, Emil.	3977
PARCELO, komunalno urejeno, z izdanim gradbenim dovoljenjem, velikost 1.060 m2, prodam. Telefon 041 709684.	3985
KUPIM
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822. 3962
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
OSTALO
ODDAM
PRODAM
KUPIM
sreda: 16.00
Nevidno zlo: Maščevanje
torek: 20.20, 21.25
sreda: 21.25
Nora dekliščina
torek in sreda: 16.30, 18.40,
20.40
Pastirci
torek: 16.00
Pogum
torek in sreda: 16.25, 18.35 Pogum, 3D torek in sreda: 16.05 Šanghaj
torek in sreda: 15.40, 18.10,
20.50, 21.20
Straža
torek in sreda: 19.00 Ugrabljena 2
torek in sreda: 17.10, 19.15, 21.20
ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P VIKEND ali starejšo hišo, v okolici Celja in Žalca, do 50.000 EUR, kupim. Telefon 041 726-980.	3971
GARSONJERO v Celju oddam. Telefon 031 655-181, po 17. uri.	3906
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 56 m2, opremljeno, v Novi vasi (Pod lipami), oddam. Telefon 041 743-728. 3967
PRODAM
ODDAM
POSLOVNI prostor, ugodna lokacija, med Citycentrom in Planetom Tuš v Celju, en prostor približno 60 m2, drugi 10 m2, oddam. Telefon 040 626-815, 041 262-063.	3953
V OKOLICI Celja, na lepi točki oddam gostinski lokal (okrepčevalnico). Telefon (03) 781-0103, 031 598-690, popoldan.	3984
STANOVANJE
ZAKONSKO posteljo ugodno prodam. Informacije po telefonu 030 670-602.
3979
metropol
SREDA in ČETRTEK 20.00 Ime mi je Li - drama
PRODAM
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p
PRODAM
DVA bikca, čb, težka približno 150 kg, ugodno prodam. Telefon 041 654-729.
3939
BIKA, težkega 350 kg, možna izbira med dvema, prodam. Telefon 031 674-809.
3959
TELICO simentalko, limuzin, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 833-366. 3968
NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, razgli-stene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-631, (03) 5795-571.
3972
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p BUKOVA drva prodam. Telefon 041 276993.	3908 BUKOVA drva, metrska ali kratko nažagana, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 051 614-316. p ŠTIRI zimske gume, rabljene eno sezono, 165/70 R 14, ugodno prodam. Telefon 041 381-525. 3989 DOBRO ohranjene avtomobilske zimske gume, na platiščih, velikost 165-7013, poceni prodam. Pokličite zvečer, telefon (03) 5472-288. 3988
ZAPOSLiMO:
zidarja -tesarja voznika kamiona strojnika gradbene mehanizacije Za informacije pokličite na tel: 03 56 48 841, 041 322 889
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
fTZTTAŠEGAHRAJABflflnEnKnfliEGOfffBEH
CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
»Poleti v višave, moja Maruša! Dobila si srce ptice in krila angela, zdajzmoreš vse...«
ZAHVALA
V neizrekljivi in nedojemljivi žalosti smo se poslovili od naše drage
MARUŠE CENCELJ
(10. 11. 1989 - 16. 9. 2012)
Hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in sočustvovali, nam poklanjali svečke in cvetje in nam stisnili roko. Hvala za vso pozornost, ko je naša Maruša še zadnjič razprla svoja krila in ... odšla. Radi jo imamo in jo neizmerno pogrešamo!
Mami Darja, ati Roman, brat Luka, sestra Nika, babica, dedi in vsi njeni
ARNICO, nosila za prašiče in »šragn« za obešanje prašiča prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 890-183, 031 838-499, (03) 5414-185, po 20. uri.
3978
BREZOVA in bukova drva prodam. Telefon 051 338-324.	3990
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
OSAMLJEN, pošten moški, 42 let, s podeželja, bi rad po tej poti spoznal resno, osamljeno, pošteno žensko, staro od 30 do 45 let, ki ceni zvestobo, skromnost in delavnost. Telefon 040 558358, v večernih urah. 3969
49-letna, mladostna ženska, s hišo želi prijatelja. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
3986
IZOBRAŽEN Celjan, 55 let, zaposlen, simpatičen, želi prijateljico. Telefon 041 248-647.	3987
TA oglas je nastal, da razočaran očka dekle bi spoznal, ki bi v njegovem urejenem domu živela in ga rada imela. Telefon 041 959-192. 3888
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
UREJANJE in zasajevanje grobov, striženje žive meje, košnja zelenic, čiščenje blokov, hišniške storitve. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966.	3982
n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
z^clk t>wi< i/V-e-C 1t
V zakon stopil še en Modrijan
Glede na to, da se od daleč njuno življenje zdi ena sama glasba, ni čudno, da sta se prvič videla ravno v studiu. Po dveh letih pritrjevanja temu, kar sta spoznala že v prvih nekaj tednih, sta si Marina Klinc in Franjo Oset 22. septembra izmenjala prstana. Svoj dom pa sta si po naključju uredila prav v prostorih, kjer se je on prvič zagledal v postavno mladenko.
»Bila sem pač edina ženska v prostoru,« realistično razloži Marina, a se Franjo ne da, češ da je takoj vedel, da je na njej nekaj posebnega. A resnici na ljubo sta se potem na kakšnih koncertih še lep čas redkobesedno spogledovala. Ko sta si preko facebooka končno izmenjala številki, pa jo je Franjo še isti večer poklical. »Ne spominjam se, da bi se že kdaj s kom tako dolgo pogovarjala,« se smeje Marina. Na prvem zmenku pa je lepa zgodba za hip obvisela v zraku. »Čakala sem ga triče-trt ure, potem pa se prikaže oblečen tako, da sem najprej pomislila, kakšna izguba časa je bila vse skupaj.« A se je zmotila. Vse odtlej spoznavata, da se ujemata kot leva in desna dlan, v vsakem primeru pa se najbolje počutita, če jih s prsti prepleteta in z roko v roki hodita v isto smer. Že tri mesece po prvem zmenku, bilo je na sveti večer, je Franjo svojo Marino zasnubil. »Skupaj sva okrasila svojo prvo smrečico. Bila je najgrša smreka, kar sva jo kdaj videla. Saj vem, človek misli, da
nekaj takega, kot je božično drevesce, ne more biti grdo. No, je lahko.« Franjo je pokleknil, ji zapel pesem I Just Called To Say I Love You in Marina je ganjeno prikimala ob pomembnem vprašanju. »Malo se nama je čudno zdelo, da ni nihče ravno v zrak skočil ob tako pomembni novici. Po treh mesecih skupne hoje so si verjetno mislili, da bi bilo dobro dati času čas. Ko

uut
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
zdaj gledava nazaj, pa sva se že takrat poznala, kot bi bila skupaj vse življenje.«
Za tri leta vnaprej
Je bil pa za zgodnjo zaroko vsaj še en dober razlog. Zadevo je bilo treba čim prej doreči, da si je lahko Franjo rezerviral prost termin. Kot član zasedbe Modrijani ima po mnogih kriterijih sanjsko življenje, a z eno napako. Časa ob koncih tedna si sam že dolgo ne more razporejati. Če želite, da nastopijo pri vas, je datum menda treba rezervirati že za tri leta vnaprej. Zadnji od fantov, ki je še »ledik in fraj«, si je poročni datum menda že označil. Do takrat bo čisto gotovo našel tudi srčno izbranko.
Te dni so fantje še posebej zasedeni, ker je pred vrati
Noč Modrijanov. »Zdaj ga res ni prav dosti doma,« razumevajoče doda Marina. Glede na to, da je tudi sama glasbenica po duši in da je odraščala v znani glasbeni družini Mira Klinca, takšno življenje še kako razume. »Pa ni hudega. Imava pač malo obrnjen ritem. Zajtrk jeva v času kosila, kosilo pa za večerjo.«
Dan, ki je bil posvečen samo njima, se bo zato zapisal med posebej posvečene spomine. »Vse je bilo tako, da lepše ne bi moglo biti.« Franjo se je po tradiciji poslovil od mame in očeta, nanj pa so se spomnili tudi sosedje v Škofji vasi. »Bilo je cel kup nepozabnih koščkov mozaika - orkester ob poročnem paviljonu v parku zdravilišča Dobrna, zbor v cerkvi v Vojniku, osvetljen gasilski vodomet po obredu in še mnogo tega. Za piko na i pa so naju na zabavi presenetili še Čuki in nama zapeli Daj mi poljub. Glede na to, kako zelo so zasedeni, nama je to ogromno pomenilo,« doda Franjo. Edina stvar, ki ju je skrbela, je bil poročni ples, ker sta menda »bolj štorasta«, kot sta se izrazila.. »Tudi z vajo ni bilo dosti bolje,« se spominja Marina. »Ne vem, kaj je počel Franjo zadnjo noč, vendar se je vmes zgodil čudež.« Kot možu in ženi so jima tudi plesni koraki stekli kot namazani. Čez dan jima je igral ansambel Petka, na večerni gostiji pa Okrogli muzikanti. »Bilo je kratko in intenzivno. Do svetlega jutra, se razume. Ampak domov sva prišla na smrt utrujena. Mislim, da je poročna noč >fama<, ki v resnici ne obstaja,« je na glas razmišljal Franjo. Domek sta si pri Marini doma že uredila. Ga bo pa treba prej ali slej malo razširiti. Otroške sobe ni še nobene. Bi jima pa prav prišle vsaj tri.
StO
Foto: BORUT SLUGA
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Umetnost ne pozna meja.
Umetniki s
V	■ V	« ■ I
čopičem v ustih
Člani Društva paraplegikov JZ Štajerske so v petek v Celju pripravili likovno-literarno srečanje Jaz sem ta biser našel kar v sebi. Ob tem je bila tudi samostojna likovna delavnica slikarjev na Celjskem, ki rišejo z usti ali nogami, saj so zaradi bolezni ali nesreč močno gibalno ovirani. Na srečanju so bili paraplegiki in tetraplegiki, tudi tisti, ki so vključeni v mednarodno združenje slikarjev.
Delavnice se je udeležilo šest slovenskih slikarjev. Vojko Gašperut, Silvo Mehle in Tina Pavlovič slikajo z usti, medtem ko Jožica Ameršek, Branko Martin Rupnik in Ljudmila Turk ustvarjajo z rokami. »Za tovrstno slikanje posameznik potrebuje veliko prakse, volje in vztrajnosti, preden nastane prava umetnina,« pravijo v Društvu paraplegikov JZ Štajerske. V kulturnem delu programa je nastopil tudi kvartet klarinetov glasbene šole iz Celja pod vodstvom mentorja Bojana Logarja. Obiskovalci so si lahko ogledali še različne motive rezbarstva Franca Ekarta iz Maribora, kot tudi ročna dela članic društva delovnih invalidov Celje.
SŠol, foto: GrupA
Človeški cvet
Nuša Ilovar z mamo Anico. Nuša rada izpostavi, da lahko invalid doseže zastavljen cilj le, če ima za sabo oporo staršev in prijateljev. Prav tako mora imeti močno voljo in realne cilje.
Do cilja z močno voljo
Pesnica Nuša Ilovar je v Savinovem salonu v Žalcu v petek zvečer predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko Šepet brezčasja. Kljub temu, da ima pesnica že od rojstva cerebralno paralizo, ki jo je priklenila na invalidski voziček, je do sedaj izdala že pet zbirk. Potrditev njenemu umetniškemu ustvarjanju so vedno znova številčni obiskovalci na recitalih njenih pesmi.
V pesniški zbirki Šepet brezčasja, ki je izšla pod okriljem KUD Lema, je zbranih 50 pesmi iz zadnjih treh let. Gre za lirične pesmi, ki so nastajale po avtoričinem trenutnem navdihu. Kljub temu, da je pesnica zbirko naslovila s »tihim« naslovom, to po besedah Mateja Krajnca, predsednika KUD Lema, še ne pomeni, da so v knjigi tudi »tihe« pesmi. Naslov namreč simbolizira le zatišje pred nevihto, ki ga je pesnica prikazala v eni izmed pesmi. Poleg tega je tokrat ob sami knjigi izdala še zgoščenko Ostrina utripa, na kateri je uglasbenih njenih dvajset pesmi. Odpela jih je Simona Kropec, kitaro, bas in klaviature je prispeval celjski glasbenik Aleksander Cepuš.
Ker Nuša Ilovar zaradi cerebralne paralize težje govori, ji ob strani stoji mama in prijatelji, ki so ji tudi pomagali pri izdaji in predstavitvi same zbirke. Na predstavitvenem recitalu sta tako njene pesmi recitirala Franjo Funkelj in Veronika Dolšak, za glasbene vložke njenih uglasbenih pesmi sta poskrbeli Simona Kropec in Lucija Šorn.
ŠO, foto: GrupA