Kranj — Z zaporo stare Smledniške ceste pri kranjski mlekarni, kjer je Gradbinec ža začel z gradnjo nadhoda, je odprt del nove ceste, ki je od novega kranjskega mostu speljana do Cirč. Cesta, ki jo gradi Cestno podjetje Kranj, sicer še ni dograjena, vendar je že usposobljena * za promet. Križišče bodo skupaj z mostom in nadhodom ter nadvozom in križiščem na Laborah odprli ob prazniku občine leto XXXIV. Številka 19 'ft»9»vitdji: občinska konferenca SZDL £fc*kc. Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trii* - Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec orai uredni k A ndrej Za la r PRIPRAVLJENO V 2 MINUTAH ajdovi..- Kranj, petek, 13. 3. Cena: 7 din 1981 Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik,' od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tedni k ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Ilasilo SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva za gorenjsko iti o zdravstvenem varstvu •avstveni dinar med potrebami možnostmi ■j - Medobčinski svet ZKS Gorenjsko je v sredo popoldne •iziral problemsko konferenco komunistov o uresničevanju t*ene politike na Gorenjskem, pravnih odnosih v zdravstvu drugih aktualnih vprašanjih tvene dejavnosti. Štiri ure razprava, je bila očitno Se ■tka, da bi lahko dorekli vsa v načeta vprašanja sedanjega iga trenutka na področju tva. Vendar pa po mnenju sfce, ki se je je udeležila tudi Gasparijeva, Članica pred-jCK ZKS, nikakor ni potreb-ajfctjemati ob vseh dosedanjih fe nove, pač pa je treba že j uresničevati. kot ostale dejavnosti se tudi nnko zdravstvo združeno v Gorenjski zdravstveni center 'ji* v ustalitvena prizade- vrtcih išje iskrbnine [Kranj - Povišanju oskrbnine v »jao varstvenih ustanovah se v Kranju niso mogli izogniti, otroškega varstva Kranj r la predlagano lestvico polji oskrbnin za predšolske otro-vrtrih in za dojenčke v jaslih, prav m nove oskrbnine višje za odstotkov, pa se zaradi plače-novih cen od 1. marca dal je ko povezuje oskrbnina v i»jwn letu za 12,.r> odstotka, li oskrbe v vrtcih so porasli bolj kot prejšnja leta, saj je cena za lansko leto jla 2483,60 din. za dojenčke pa Jf) din, vendar pa starši prispe-v oskrbnini le okoli 40 odstot-dejanskih stroškov, ostalo pa ».riva skupnost otroškega varstva svne stopnje, i/nižja oskrbnina v vrtcu je rj 345 din za predšolskega in 505 za dojenčka, nato pa prispevek odvisnosti od poprečnega na družinskega člana. Pri u od 4000 do 4300 din je 1380 za predšolskega in din za dojenčka, starši z do-nad 6500 din na člana pa prispevali za oskrbnino 1863 ia predšolskega in 2593 din za bi povišanje oskrbnin kar anj prizadelo mlade družine, so ili. da se družinam, ki imajo v i po tri ali več otrok se dodatno ara oskrbnina in sicer po 400 za vsakega otroka. Poseben jtt v oskrbnini imajo tudi ma-> Mmohranilke. prav tako pa tudi rt, katerih mož je na odslu-kadrovskega roka. vanja, ki po podatkih za lansko leto dajejo tudi finančne prihranke, kar vsekakor kaže na racionalnost poslovanja. Vendar pa ugoden rezultat gospodarjenja s sredstvi, ki jih zdravstvene delovne organizacije pridobe z izvajanjem zdravstvenega varstva obenern tudi ne pomeni, da pa je družbenoekonomski položaj zdravstvenega delavca ugoden v primerjavi z zaposlenimi v negospodarstvu in v gospodarstvu., Nekajkrat je bilo v razpravi poudarjeno, da bi verjetno ustrezneje nagrajevali zdravstvene delavce, če bi v merilih upoštevali tudi učinke njihovega dela, to je zdravstveno stanje prebivalstva. Še posebno slab je družbenoekonomski položaj zaposlenih v gorenjskih bolnišnicah, ki imajo tudi težave z likvidnostjo, osebni dohodki zaposlenih pa so pod republiškim povprečjem osebnih dohodkov v negospodarstvu. Kritično so na konferenci spregovorili tudi o sredstvih, ki jih združeno delo namenja za svoje zdravstveno varstvo. Pri tem pa ne uspevamo povsem pri uveljavljanju vloge delavcev v svobodni menjavi, prav tako pa tudi ni možno od ustvarjenega družbenega proizvoda nameniti za zdravstveno varstvo tolikšen delež, da bi lahko zadostili že doseženemu zdravstvenemu stan- dardu vseh uporabnikov, niti — to se je posebno pokazalo letos — da se ne da pokriti niti vseh sredstev za republiško solidarnost niti zagotoviti ugodnejšega družbenoekonomskega položaja zaposlenih v zdravstvu. Rešitev bi bila iz takšnega položaja seveda enostavna, če bi lahko ustvarjeni družbenoekonomski proizvod povečevali. — Tako pa preostaja le, da ob možnih sredstvih in tudi nadaljnjem racionalnem trošenju zdravstvenega dinarja poskušamo sedanjo strukturo delitve v skupni porabi preporazdeliti. V nekaterih gorenjskih občinah so že pokazali, da razumejo prioriteto, ki naj jo zdravstveno varstvo ima v skupni porabi: tako je na primer v radovljiški občini uspel po usklajevanju z zborom združenega dela skupščine občine »strukturni premik« v masi sredstev za skupno porabo v korist zdravstvenega varstva, ne da bi seveda ob tem združeno delo primaknilo nova sredstva. Podobno velja za škofjeloško občino, kjer pa v prvem obdobju tega srednjeročnega obdobja velja prioriteta izobraževanju, v drugi polovici srednjeročnega obdobja pa bo skupna poraba bolj naklonjena razvoju zdravstvenega varstva, ki je trenutno »zapostavljeno«. L. M. Trajno ostaja med nami Delovni ljudje in občani Jugoslavije..praznujemo letos pomembne obletnice svoje zgodovine. Štiri desetletja mineva od začetka vstaje, oborožena upora in ljudske socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije pod zastavo partije in pod vodstvom tovariša Tita. Slovenci dodajamo k temu veličastnemu jugoslovanskemu jubileju še svojega. Aprila bo minilo 40 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je na temeljih svobodoljubnosti, demokracije, protifašizma in protinacizma združila slovenski narod v boju. V boju rojena slovenska osvobodilna fronta je v svobodni Jugoslaviji dobila svojega naslednika: socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki nas združuje v prizadevanjih za uveljavitev samoupravnega socializma, izvirne odločitve narodov in narodnosti Jugoslavije pod Titovim vodstvom. Odločili smo se, da bomo letošnje obletnice slavili delavno, brez razkošja in nepotrebnega praznega govoričenja. Sebi in svetu želimo predvsem dokazati, tako kot že mnogokrat doslej, žilavost in ustvarjalnost našega družbenopolitičnega sistema, našega delavca, občana, krajana. Njemu gre odločujoča vloga v našem sistemu, saj ga je on gradil in branil ter se zanj najplemenitejše žrtvoval. Kljub težavam, ki jih ne tajimo pred nikomer in smo sposobni stvarnosti pogledati v oči, je naših pretečenih 40 let slavnih in ponosnih. Kar nekam preveč bojazljivi smo večkrat, da bi jih pokazali, čeprav je to naša dolžnost in pravica. Zaradi uspehov, zmag in odrekanj, zapisanih v zgodovini, nas svet ceni pogosto bolj kot znamo ceniti samega sebe. Velikemu človeku naše in svetovne zgodovine bomo ob letošnjih jubilejih izrekli trajno zvestobo. Izrekli jo bomo pokojnemu predsedniku Titu, s katerim so letošnji jubileji neločljivo povezani! Njegovo ime in delo sta vtkana v našo preteklost in sedanjost, z njim pa mora biti povezana tudi naša prihodnost. Dolg do njega bomo tudi v jubilejnem letu izpolnjevali z dobrim in ustvarjalnim delom, z aktivnostjo na vseh področjih, ki prispeva k uresničevanju dogovorjenih ciljev. Dobro delo in odgovornost vseh in vsakogar, kar žal prepogosto še zašepa, sta ključa uspeha, pa tudi trajna oddolžitev Titu. ki trajno ostaja med nami. J. Košnjek Šenčur - Glas o odlični razstavi ročnih del, ki jo je letos že tretjič pripravilo Turistično društvo iz Šenčurja, je segel tudi prek krajevnih meja. V torek sta si razstavo v spremstvu predsednika tn sekretarja Gorenjske turistične zveze Zvoneta Tržana in Mirana Stefeta ogledala predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese in predsednik komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu Frane RazdevšeH. - Foto: D. Dolenc 88 dreves za Tita KRANJ — Po vsej Jugoslaviji že teče akcija »88 spominskih dreves maršalu Titu«, v kateri naj bi po vseh jugoslovanskih mestih, po vseh krajevnih skupnostih zasadili po 88 spominskih dreves, posvečenih spominu našega dragega Tita. Na Hrvaškem bodo akcijo vodili vse srednjeročno obdobje Sloveniji smo pa sklenili, da ni s posaditvijo spominskih dreves končali že koncem leta 1982. Dve pomladi in jeseni imamo na voljo za sajenje. V Kranju bodo akcijo vodili svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL, krajevne skupnosti, strokovno in organizacijsko pomoč pa bodo prispevali člani kranjskega Horti-kulturnega društva. Drevesa naj bi zasajali okrog spomenikov NOB, spominskih parkov, kulturnih spomenikov, ob šolah, v središčih krajevnih skupnosti itd, vendar ne samo okrasna, ampak tudi sadna, posebno ob šolah, kjer naj bi jih učenci sami gojili. Nove nasade bo potrebno uskladiti z urbanističnimi načrti. V akciji bo sodelovala predvsem mladina, vojaki, pa seveda vsi krajani, ki bi želeli pripomoči k lepšemu, bolj urejenemu videzu kraja. Kot je povedala predsednica kranjskega Hortikulturnega društva Anka Bernard, je za akcijo veliko zanimanja. Delček programa, ki naj bi ga uresničili v Kranju, ja zasaditev dreves po levi strani ceste od križišča pri kranjski zavarovalnici do Velikega hriba, ob poti, po kateri se je tolikokrat peljal naš maršal, kadar je prišel na Gorenjsko. D. Dolenc RAZPIS ZA VPIS V I. LETNIK USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA NA GORENJSKEM V ŠOLSKEM LETU 1981/82 Razpis objavljamo na 6. in 7: strani. Razpis je zanimiv, saj obravnava naše gorenjske možnosti na tem področju. Razpis smo pripravili v sodelovanju z gorenjsko organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo SRS. V prodajo smo zaradi tega posredovali tudi več izvodov Glasa. Razen tega smo pripravili poleg stalnih rubrik še obilico drugega zanimivega branja. Pišemo o inventivni dejavnosti med narodnoosvobodilno borbo, o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih na Gorenjskem, objavljamo zanimiv zapis o zaselku Dunaj, nadaljuje pa. se naša tradicionalna anketa, ki je tokrat namenjena zdravstvu. DANES V GLASU •tattr. PRVIČ V KRANJU ŠABAN ŠAULIĆ V AVLI GORENJSKEGA SEJMA 20. MARCA 1981 OB 17. URI z GOSTI »creina« kranj -poŠta« jesenice in v prostorih društva »modrina« karte po 100.- din dobite v predprodaji: trg revolucije 3, tel: 21-444 v recepciji hotela »transturist« ali dve uri pred predstavo skofja loka na gorenjskem sejmu PO JUGOSLAVIJI Sodelovanje med republikama Slovenija in Črna gora sta začeli s tesnejšim gospodar skim sodelovanjem, ki teme Iji na obojestranskem intere su, pri čemer gre za dopol njevanje prednosti gospodarstev obeh republik pa tudi njunih razvojnih potreb. Zato sta se delegaciji izvršnih svetov Slovenije in Črne gore dogovorili o konkretnih projektih, ki jih bodo z združe vanjem dela in sredstev slo venskih in črnogorskih delovnih organizacij v naslednjih letih resni čili v Črni gori. Ze letos naj bi začeli graditi veliko živinorejsko far mo za vzrejo plemenske živine in pitancev; investitorja bosta Sinjavina iz Šavnika in Emona. Predvidena je tudi graditev obrata za predelavo mleka, titograjski kombinat »13. jul« in ljubljanski Slovin pa bosta skupaj pridelovala vino. Sklenjeni so že skupni projekti za proizvodnjo aluminjskih konstrukcij, sanitarnih kabin in ofsetnih plošč. Slovensko gospodarstvo bo sodelovalo tudi pri izgradnjah hotelov pa tudi pri gradnji planin skega turističnega središča v Rožaju. Obe republiki se zanimata za sodelovanje v proizvodnji in predelavi jekla, elektro-materiala, gradbenih strojev, na področju gospodarstva in lesne industrije. Grličkov na Švedskem Član predsedstva CK ZKJ dr. Aleksandar Grličkov, ki je vodil delegacijo ZKJ med obiskom pri švedski social-nodemakratski stranki, se je vrnil v Beograd. Ob vrnitvi je rjavil da so med obiskom navezah neposredne stike švedsko socialdei ko med švedsko socialdemokratsko stranko in Zvezo komunistov Jugoslavije. Med pogovori so preučili aktualne mednarodne probleme, opozorili na konstruktivno vlogo gibanja neuvršče mh v sedanji zapleteni med narodni situaciji ter izmenjali mnenja o položaju in razmerah v mednarodnem delavskem gibanju. Vpetih letih petkrat dražji V zadnjem srednjeročnem obdobju se je bencin podražil kar za 500 odstotkov, plinsko olje pa celo za 640 odstotkov. Tako visoki odstotki kažejo, da za podražitve niso krive le višje cene uvdžene nafte, temveč se od prodanih naftnih derivatov napajajo najrazličnejši proračuni, od katerih največ dobi zvezni. Za nimivi so tudi podatki, da je poprečni avtomobilist lani porabil za 30 odstotkov manj bencina, kot leta 1976. Odlikovanje za Bogdana Osolnika Na priložnostni slovesnosti je v sredo predsednik CK ZKS France Popit Bogdanu Osolniku izročil red republi ke z zlatim vencem. Visoko odlikovanje ie revolucionarju in dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu podelilo predsedstvo SFRJ za posebne zasluge na področju javnega delovanja, ki pomeni velik prispevek k splošne mu napredku države. Več soli Beli rudarji tuzlanskega rudnika soli »Tušanj« so februarja nakopali 9632 ton soli in s tem za 23 odstotkov prekoračili načrt. Največ so nakopali industrijske soli za posipanje cest. kar za 36 od stotkov več, občutno manj pa živinske soli. Svet v tem tednu Kranj - Člani sveta Občinskega sindikalnega sveta i'Ji Slovenci na Koroškem železniški postaji bodo podelili spominske znake. Pot vodi po krajih s spominskimi obeležji iz NOB. Organizatorji vabijo na pohod vse železničarje in njihove družinske člane, planince iz Ljubljane in okolice in vse druge, ki se čutijo sposobne prehoditi okoli trideset kilometrov dolgo pot z višinsko razliko skoraj tisoč metrov. Na pohodu a # b2dopr.iAu.ili tele.no priprav- ±*OSKUSl FHZdVj) 1 O ~ • Začetek pohoda bo 11. aprila ▼ C*J C* fj 1 ob 5.30 v Pražakovi ulici izpred J zgradbe Železniškega gospodarstva Ljubljana. Do Borovnice bo Kljal posebni vlak, ki bo odpe-„ il iz Ljubljane bb 5.45. Za povrate k z Verda pa je na razpolago več rednih vlakov. Prijavnice za pohod se dobijo v društveni pisarni v Ljubljani. L B. Mladinska organizacija na Rudnem Rudno - Preteklo soboto so se zbrali mladinci v gasilskem domu na Rudnem, da dokončno potrdijo ustanovitev osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Na sestanek je prišla večina vabljenih mladincev. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki občinske konference ZSMS Škofja Loka in sicer predsednik Majda Puharjeva in član predsedstva Niko Ferdin. Na seji sta sodelovala tudi predstavnika Zveze borcev, ki sta obljubila, da bo borčevska organizacija priskočila mladim na pomoč v vseh problemih, ki jih sami ne bodo mogli rešiti. Na sestanku so izvolili vodstvo osnovne organizacije in obravnavali akcijski program dela za marec, april in maj. V tem času bodo pripravili več športnih, kulturnih in delovnih akcij. Ker so šele začeli delati, program ni zelo obsežen, vendar je zastavljen tako, da ga bodo lahko uresničili. Sodelovali bodo tudi s krajevno skupnostjo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa si bo mladina prizadevala, da bo hkrati z drugimi krajani sodelovala pri vseh krajevnih akcijah, prizadevala pa si bo pridobiti tudi primeren prostor za delo. CELOVEC - Slovenski informacijski in dokumentacijski center iz Celovca poroča, da je izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ugotovil poskuse, zlasti v tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja, razdvajanja Slovencev na Koroškem in vnašanja razdora med osrednji organizaciji. Izvršni odbor je sprejel posebno izjavo, v kateri pravi, da je cilj razdvajanja ohromitev akcijske enotnosti ob manjšinskih vprašanjih. V ospredje postavljajo vstop manjšine v sosvete in s tem skušajo napraviti vtis, da je manjšina spremenila svoje stališče do zakona o narodnostnih skupnostih. To je jalovo delo, saj pri organizacijah Slovencev do spremembe stališč ni prišlo. Izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij prav tako zavrača poskuse diskreditiranja sloven- skega tiska in ust., sprotij z osrednjima „ cijama. Iz pisanja ai skonstruirati nobenega ja, poudarja izjava, saj „ glasila še vedno opsa* nerešena manjšinska * in uživajo zaupanje i* organizacij. Izvršni si izrekel proti temu, da ■ nimi izjavami prikrivan nespremenjeno odkV šče pristojnih mest vičenih zahtev korota cev. Tako imenovan« ,i linijo« skušajo zasidrati zvezni ravni. Koroški S smo pripravljeni, pravi " da na enakopravni oast«1 mo stike s pristojnimi na deželni in zvezni rtv* tem pričakujemo, pravi*. < v konkretnih vprašanjih I do pozitivnih rezultatov. Odlikovanje za Karla Prušnika-Gašperja Letna konferenca ZRVS Cerklje Cerklje - V torek ie bila v Zadružnem domu v Cerkljah letna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, na kateri so pregledali delo \ preteklem letu in ga ugodno ocenili. Tako so uspešno izvedli celotni program izobraževanja članov, organizirali predavanja s poučnimi filmi ter bili uspešni v patrolno orientacijskem tekmovanju tako v Dupljah kot Cerkljah. Obakrat so bili prvi in osvojili lep prehodni pokal. Uspešno so organizirali tudi streljanje z vojaško puško na strelišču v Poženiku. letos pa so se udeležili tekmovanja »Po poteh partizanske Jelovice« in bili zelo solidno uvrščeni na 14. mestu. Udeležili pa so se 1 udi rmhoda na Stol. • ' V program dela so zapisali letos še več aktivnosti. Omenimo naj le nekatere najpomembnejše: organizacijo streljanja z vojaško puško za prehodni pokal ZRVS v počastitev dneva žena. sodelovali bodo z dvema ekipama ob dnevu mladosti na patrolno orientacijskem tekmovanju, in organizirali streljanje / vojaško puško za pokal krajevnih skupnosti. V preteklem letu je bila najboljša krajevna skupnost * Uspešno se bodo vključili akcijo NNNP in v pohode k spominskim obeležjem na Davovec in Kriško planino. Letno konferenco ŽRVS Cerklje so organizirali skupaj s predavanjem ,/.* elane ZRVS. J, Kuhar Brnik, tudi Leto po smrti legendarnega koroškega partizana Karla Prušnika-Gašperja je jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič izročil pokojnikovi vdovi Tereziji Prušnik-Miri red narodne osvoboditve Jugoslavije, s katerim je koroškega revolucionarja posmrtno odlikovalo Kredsedstvo SFRJ. Slovesnost je ila v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu in so se je udeležili številni ugledni predstavniki avstrijskih in slovenskih strank ih organizacij ter predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. Veleposlanik Pribičevič je spregovoril o liku partizana Gašperja in poudaril, da red narodne osvoboditve že s svojim imenom simbolizira življenje in delo velikega sinu slovenskega ljudstva in njegovega delavskega razreda. Svoje življenje je posvetil boju za nacionalne in socialne pra- vice koroških Slovese«« 'J vključil v boj za oa^K Avstrije izpod naeistieaaf1 lja. Užival je spoštovaaV demokratičnih sil v dr*' J pa je priznanje za avoje t* cionarno delo prejel od A* zelo pozno. Govornik je s toplini L-opisal Gašperjev čtoveati^J dejal, da je v svoji ženi aa*j jate lja in so borca. »V n*! vesnem in hkrati ialotta*^ nutku si ti, tovarišica človek, da namesto ni več med nami, visoko odlikovanje, neugaslemu spominu m revolucionarja,« je dejal vanski veleposlanik. V torek, 17. marca, bo» škem domu glasbe proslava ob obletnici sar*1 la Prušnika. Na tej aW bo prvič nastopil koroni 'j zanski pevski zbor. I. 13. 1981 3. STRAN G L A tivneje veljavljati samoupravne odnose seji občinske konference ZKS na Jesenicah so letili osrednjo pozornost obravnavi poročila Ibenega pravobranilca samoupravljanja — jub kritičnosti poročila so razpravljalci ugoto-napredek v samoupravljanju — Veliko mož-' nadaljnjega samoupravnega razvoja — Osnova lanskoletne družbenega pravobranilca ivljanja z Jesenu sta bila programska usmeritev in razmer v občini. Skupna itev je začrtala enotno ukre predvsem v prizadevanjih za ■ uveljavljanje družbeno-lih odnosov, uresničevanje tik* gospodarske ustalitve in j samoupravljanja Lani je družbeni pravobranilec samoupravljanja na Jesenicah obravnaval 230 novih primerov in 21 nerešenih vprašanj iz prejšnjega obdobja. Glede na leto poprej je skupno število obravnavanih vprašanj nespremenjeno, število primerov s pravnimi ukrepi pa se je t)ovečalo od 120 na 184. Ob koncu leta je ostalo nerešenih še 41 primerov. - Glasba otroka čustveno bogati in plemeniti — Pod tem so v torek v prostorih vrtca tovarne IBI Kranj odprli razsta 'glasbenih inštrumentov za predšolskega otroka. Nekaj je kupljenih, inštrumentov pa je narejenih iz preprostih materialov, česar se lotimo tudi sami doma. Sv lahko tudi spremlja. Na razstavi so pokazali tudi plošče z tfnHumi pesmicami in knjige z glasbeno tematiko za predšolskega roka. Razstava bo odprta do vključno jutri. 14. marca od .9. do urr - Foto: D. Dolenc m Z vsakim odkrit pogovor kranjski Planiki v vseh osnovnih organi-cijah rednć spremljajo najnižje zaslužke skušajo pomagati - Vendar naj zajamčenega osebnega dohodka ne dobe tudi ne-delavni Kranj - Sindikalna organizacija v Kombinatu Planika redno za-acduje ribanje osebnih dohodkov delavcev, zlasti pa obravnava preinake tistih delavcev, ki mesečno zaslužijo manj od zajamčenega osebnega dohodka. Ta je lani znašal 4.300 dinarjev. O tem smo se pogovarjali s presednico konference sindikata Ljubo Kos. »S finančno službo smo se dogovorili, da vsak mesec pripravi seznam delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki oziroma tiste, ki so za določeni mesec zaslužili manj kot 4.300 dinarjev. V kranjski Planiki jih je v poprečju okoli 15 in približno toliko tudi v Turmšču. Za vsakega poaameznega delavca skušamo najprej po sindikalnih skupinah ugotoviti, kje »o vzroki za tako slab zaslužek in potem predlagamo pomoč« »Kateri delavci zaslužijo tako slabo?« »Predvsem so to mladi delavci, ki so prišli iz šol s prilagojenim programom in se težje privajajo na delo in za vse te vedno sindikalne skupine predlagajo, da se jim izplača vsaj zajamčeni osebni dohodek. Štirje delavci v Kranju in približno toliko v Turnišču, tudi to so mlajši ljudje, pa zaslužijo slabo po svoji krivdi, ker nimajo pravega odnosa do dela, Stntka. ker so leni. Zato ni v redu, da prav tako kot drugi, dobijo razliko do zajamčenega osebnega dohodka. Sindikat je sedaj posreuoval predlog strokovnim službam o posebnem pravilniku vrednotenja delovnih grup, ki bi omogočal zajamčeni osebni dohodek le delavcem, ki za «ab delovni učinek niso sami krivi« »Kaj pa z lenimi?« »Vse smo obravnavali na sindikalnih skupinah in z vsemi smo se Auaaii dogovoriti, da bi več delali. Pomagala je tudi socialna delavka, vendar do sedaj nismo veliko dosegli. Kaže, da bo pomagalo šele, ko bodo prejeli le toliko, kot bodo na redili.« »Vendar je 4.300 dinarjev zelo malo?« •Lani, ko smo se s tem začeli ukvarjati, je bil dohodek še nekako primeren, letos, ko so življenjski stroški porasli skoraj za polovico, bi ■»oral biti veliko višji, približno pri 7.000 dinarjih. Ta vsota nekako zagotavlja pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov« L. Bogataj V uvodu k obravnavi poročila na seji jeseniške konference ZK je pravobranilec Albin Kobentar na-glasil nekatera vprašanja, ki so potrebna posebne pozornosti. Opozoril je na še vedno pogosto napačno razumevanja pravic in dolžnosti pravobranilca, ki lahko deluje zlasti preventivno, ne pa kazensko. Izpostavil je tudi odgovornost komunistov za večino v naši družbi ugotovljenih slabosti, kot so neveljavni sklepi, neizpolnjene dogovorjene naloge, zastareli samoupravni akti in drugo: ob tem je grajal vse prepogosto zgovarjanje na neke objektivne razloge, ki v resnici izvirajo iz neodgovornosti posameznikov. Zatem je kritično ocenil preveč načelne razprave, ki dajo premalo določnih rešitev in odločitev. Nazadnje je izrazil dvom glede uspešnosti širjenja aktivnosti velikih krajevnih skupnosti z njihovo delitvijo in poudaril potrebo po preprečevanju novih obremenitev dohodka v gospodarstvu. Med široko razpravo je bilo slišati prav o slednjem vprašanju, o reorganizaciji krajevne samouprave, pa o učinkovitosti dosedanjega samoupravnega delovanja več nasprotnih, mnenj. Tako je konferenca v svojih sklepih ugotovila napredek pri uveljavljanju samoupravnih odnosov in se zavzela za še temeljitejšo prihodnjo aktivnost na tem področju. Udeleženci so sklenili dati več poudarka uresničevanju dogovorjenih vprašanj in vključevanju vseh nosilcev samoupravne dejavnosti, zlasti komisije za uresničevanje zakona o združenem delu. Sprejeli so tudi sklepe o nujnosti dopolnjevanja samoupravnih aktov, dogovarjanja za delitev dohodka in skrbi komunistov za delo organov samoupravne delavske kontrole. Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja pa so sklenili predlagati, da na osnovi nerešenih vprašanj izdela program bodoče aktivnosti. S. Saje Volitve 1982 Pomanjkljiva evidenca povzroča preglavice KRANJ — Gorenjsko posvetovanje o pripravah na volitve prihodnje leto, ki je bilo v začetku tega tedna v Kranju, je potrdilo, da volitve (tretje, odkar smo leta 1974 uvedli delegatski sistem) ne bodo le politična akcija, ampak bodo terjale ogromno tehničnega in organizacijskega dela. V Sloveniji sta se sindikat in socialistična zveza leta 1978 dogovorila za stalne kadrovske priprave na volitve, na kar smo marsikje hitro pozabili in zmetali v koš številne popisnice evidentiranih kandidatov, ki sicer niso bili izvoljeni, bili pa bi dobrodošli pri volitvah leta 1982. Ne bomo namreč volili le delegatov v skupščinah občin, republik, pokrajin in zveze ter delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih, ampak tudi nosilce drugih družbenih, družbenopolitičnih in samoupravnih dolžnosti. Pozabiti prav tako ne gre, da smo na volitvah leta 1978 preštevilnim leta 1974 izvoljenim delegatom podaljšali mandat, kar je sicer trenutno olajšalo delo, ni pa zagotovilo uresničitev načela, naj pol delegatov ostane starin, polovici pa naj bi bila prvič zaupana delegatska dolžnost. Ob tem, da so se številni leta 1974 in 1978 evidentirani kandidati »izgubili« in da dvakrat zapored izvoljenim ustava prepoveduje tretjo izvolitev, bodo priprave na prihodnje volitve kadrovsko težje in zahtevnejše. Sindikat in socialistična zveza sta odgovorna za priprave volitev skupaj z volilnimi komisijami in koordinacijskimi odbori*za kadrovanje in volitve v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, vendar morata najti pomočnike v občinskih kadrovskih službah, v kadrovskih službah po združenem delu, pri strokovnih delavcih po krajevnih skupnostih, prav tako pa pri drugih družbenopolitičnih organizacijah. Osnovna naloga ■ tega trenutka je oblikovanje kadrovske evidence evidentiranih leta 1974, 1978 in sedaj, ki mora biti dostopna temeljnim organizacijam in krajevnim skupnostim, zbiranje popisnic kandidatov, o katerih morajo koordinacijski odbori razpravljati in vpisovanje evidentiranih na enotne kadrovske evidenčne liste. Vsak je lahko evidentiran za več funkcij, vendar velja načelo, da nihče, ki ne bo evidentiran, ne more biti kandidiran! Le tako bomo lahko prihodnje leto uspešno in demokratično izpeljali volitve. Gorenjci so na posvetovanju poudarjali, da se je treba na vseh ravneh od krajevne skupnosti do republike držati dogovorjenih načel. Prihaja namreč do dvotirnosti in različnih navodil. Predvsem pa je upravičena bojazen, da bo evidenca za krajevne skupnosti, kjer prevladuje prostovoljno strokovno delo, in za manjše delovne kolektive brez kadrovskih služb pretežko breme. Z združevanjem opravil lahko te težave odstranimo, vendar naloga kljub temu ne bo enostavna, čeprav je treba povsod določiti evidentičarje, zadolžene za kadrovske priprave na volitve in se utegnejo volilni postopki poenostaviti. Glavno delo za volitve se torej pričenja, časa za odlašanje pa ni na pretek! .J.Košnjek Nered v samoupravnih aktih Sodišče združenega dela v Kranju je lani prejelo 605 novih predlogov za razreševanje spornih zadev, za katere je pristojno, kar je za 23 odstotkov več kot leto prej. Večino predlogov so tako kot že prejšnja leta vložili za zaščito svojih samoupravnih pravic delavci, manjši del okoli 28 odstotkov, pa odpade na delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti in družbenega pravobranilca samoupravljanja. To so le dva, trije podatki iz obsežnejšega poročila o delu sodišča združenega dela, zanimivejši, predvsem seveda tudi osupljiv pa je podatek iz poročila, da imajo organizacije združenega dela v svojih samoupravnih aktih še veliko nereda, še veliko neusklajenosti z zakonom o združenem delu ali z družbenimi dogovori. Ze vsa leta scnlišče sproti ob reševanju sporov ocenjuje tudi samoupravne akte ter seveda ob nepravilnostih tudi obvešča samoupravno delavsko kontrolo. Samo lani je sodišče obvestilo 56 organizacij združenega dela na Gorenjskem, da imajo pomanjkljive samoupravne splošne akte. Pri tem pa nikakor ne gre za manjše organizacije, le-te imajo po pravilu celo bolje urejene, pač pa so se na tej listi nereda znašle največje organizacije združenega dela z večjim številom temeljnih organizacij ali pa v sestavljenih organizacijah združenega dela. Ob tem je treba dodati, da imajo večje organizacije združenega dela pravne službe zadolžene med drugim tudi za takšno delo - pa vendar se še dogaja, da po petih letih veljavnosti zakona o združenem delu še vedno prihajajo na dan neusklajenosti, najčešče v sporih pred sodiščem združenega dela. Prav zato je komite občinske konference ZKS Kranj podprl pobude) za sklic širšega razgovora o vlogi sodišča združenega dela in sodelovanja samoupravnih organov v organizacijah združenega dela, sindikalnih organizacij, družbenega pravobranilca v vodenju in razreševanju nekaterih pravnih vprašanj delavcev v OZI). Dogaja se. da tudi povsem drobnih sporov delavci ne morejo urediti v samih organizacijah združenega dela. pravne službe in pa sindikalne organizacije pa jim ob tem ne morejo ali ne znajo ponuditi pomoči. Kup takšnih sicer hitro rešljivih zadev pa seveda močno obremenjuje delo sodišča, namesto da bi .se drobni spori razčistili in poravnali znotraj organizacije združenega dela — brez sodnih stroškov. L M J ti stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI ~ - Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 VoUjvcl UGODEN NAKUP • UGODEN NAKUP • UGODEN Prodajalna TINA Kranj, Titov trg 3 ^ vam nudi po ugodnih ty{ cenah: ženske bluze vseh velikosti in barv po 254 din flanelaste moške srajce po 246,17 din spodnje |x»rilo tj. atletske majice, majice s kratkimi rokavi ter spodnje hlače v vseh velikostih po enotni ceni 64,95 din Prodajalna GORENJC Kranj, Prešernova 11 vam nudi po ugodnih cenah: — moške hlače diolen po 395 din — moške hlače žamet po 419,75 din Na zalogi imamo tudi moške in ženske pulije ter ženske in moške jopice po ugodnih cenah. IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA. UGODEN NAKUP • UGODEN NAKUP • UGODEN NAKUP • UGO GL-AS4.STRAN. pete«, nmo\ Rekordni izvozni dosežki v Planiki r Čevelj je prodan, ko kupec drugič pride ponj V Planiki so lani izvozili tretjino proizvodnje — Izmet naj bi zmanjšali s spodbudnejšim nagrajevanjem — Letos več reda v deviznem poslovanju Kranj - Planika je lani izpolnila plan proizvodnje in izdelala za 7 odstotkov več obutve kot leta 1979. precej več pa tudi sestavnih delov. Glavni problemi, ki so zmanjševali uspešnost količinske proizvodnje, so bili pomanjkanje zgornjih delov, težave zaradi kvalitete podplatov, slaba priprava dela. predvsem pa uvajanje novih proizvodov. Vendar pa je produktivnost pri tem porasla za :j,5 odstotka. Problem, ki je zlasti izbil lani. v letu stabilizacije, ko je bilo potrebno še bolj gledati na vsako surovino in dobro delo, je kakovost izdelkov. O tem vprašanju so spregovorili tudi na nedavnem obisku predstavnikov kranjskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skpščine v Planiki. Poudarjeno je bilo. da najbrž ne zadostuje le vzgoja, temveč mora biti vsak delavec tudi denarno stimuliran za dvig kakovosti. Pri tem ne gre le za delavce v proizvodnji, ampak za vse. tudi tiste v nabavi in prodaji. Vsi se morajo zavedati, da je potrebno obutev prodati in ne samo narediti. Lani so se zmanjšali bolniški izostanki in je bil delovni čas precej boljše izkoriščen kot leta 1979. Ta prihranek pa so požrli zastoji v proizvodnji, ker ni bilo vedno na voljo |M)trebnga repromateriala. Zmanjšalo se je tudi število nadur. Izredni so izvozni rezultati. Na tujih tržiščih so iztržili 30 milijonov dolarjev. To je M) odstotkov več kot leta 1979. v Turnišču se je izvoz podvojil. Veliko težav so imeli zaradi negotovih dobav repromateriala in surovin, razen tega so se cene zelo dvignile in tako končni izdelki postajajo nekonkurenčni. Kot so povedali v Planiki, je njihova produktivnost takšna, da so s stroški proizvodnje konkurenčni, medtem ko so zavarovalna skupnost triglav i Gorenjska območna skupnost Odbor za medsebojna delovna razmerja v delovni skupnosti objavlja naslednja prosta dela in naloge' 1. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ IN ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ TER INKASIRANJE PREMIJ V ZA8TOPU PODNART 2, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ?rAy**°yXNJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZA8TOPU KRANJ — PLANINA Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: - popolna srednja šola ali najmanj poklicna šola in 2 leti deb>vnih izkušenj, - ter posebno veselje za terensko delo in delo z ljudmi Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za zbiranje prošenj poteče 15. dan po objavi. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka. NA DELOVNEM MESTU, Rupa — Sedemnajst let je Stanislav Hafner z Rupe že prej imel avtokleparsko obrt, preden ji je obrnil hrbet in za splošen napredek in razvoj obrti deloval na Zvezi obrtnih združenj Slovenije in na gospodarski zbornici "odil odbor za drobno gospodarstvo na Gorenjskem, odbor za integralni transport in odbor za blagovni promet in sejme. Pol leta je !elal na tem, da so se ustanovila »! rtna združenja. Se preden pa se e odločil za »pisarniško« obrtno . ejavnost, je študiral ob delu in iokončal najprej srednjo šolo za . janizacijo dela v Škof j i Loki, to pa še višjo šolo. Dve leti in pol je trajala ta rekinitev, lansko jesen se je pa • ene repromateriala tako visoke, da gre prodaja v zahodno tržišče že v izgubo. V Planiki so tudi poudarili, da se že občutijo pozitivne posledice, ukre|M>v v deviznem poslovanju zlasti prepovedi prodaje surovin za devize. Prihaja pa do drugega pojava. Prisiljeni so uvažati repromate-rial za proizvajalce sestavnih delov in zanj izdajati svoje devize. Hkrati pa se dogaja, da so sestavni deli dražji, kot bi jih uvozili. Za letos imajo v planu izvoziti približno enako kot lani. Cilj Planike je, da obdrži zahodno tržišče, na vzhod pa bi izvažala v dogovorjenih količinah. Sicer bi lahko v Sovjetsko zvezo izvozili veliko več obutve, če bi jim priznavali vsaj 20 odstotkov vrednosti izvoza v devizah. Tudi za čevelj, ki gre na vzhod, morajo kupovati surovine na zahodu in le s prodajo na zahodno tržišče ne morejo kriti vseh uvoznih stroškov. Izračunali so. da bi za normalno proizvodnjo v sedaj planiranih količinah potrebovali dobrih 9() odstotkov ustvarjenih deviz, če bodo morali uvažati surovine za izdelovalce sestavnih delov. Se pravi* da jih bodo imeli premalo, saj jih lahko sami porabijo le 65 odstotkov. Ob dokaj neugodnih gospodarskih gibanjih v začetku letošnjega leta velja omeniti, da dosega ugodne izvozne rezultate vsa stara predelovalna industrija, tako čevljarska, konfekcijska, lesna kot kovinska. Vse te ustvarjajo devizne presežke, medtem ko druga industrija, ki je v zadnjem času zelo povečala zmogljivosti, še ne daje rezultatov, kakršne bi pričakovali. L. Bogataj Se odločil, da spet poprime pri zmečkani pločevini. Toda vsak začetek je težak. Ni mu bilo težko spopasti se spet s fizičnim delom, to ne. Toda začetni kapital je potreben, to ve vsak obrtnik. Tega ni jmel. Stari prostori za njegovo obrt, majhna delavnica in garaža, pa sta bili premajhni. Moral bi dozidati še en velik prostor. Toda, kje vzeti denar? Slišal je za tisto možnost, da vezeš za določena leta dinarje ali devize, pa dobiš kredit. Povprašal je tudi sam. Ugotovil je, da se je v zadnjem času tudi po finančni plati za obrtnika precej na bolje spremenilo. »Verjeti nisem mogel lastnim ušesom,« pripoveduje danes, »da resnično lahko dobim za gradnjo delavnice toliko posojila. Pa niti dinarja pologa! Se enkrat sem sel povprašat k tisti tovariiici v Ljubljanski banki pri nebotičniku. Pa je bilo le res. Od predračunske vrednosti 448 tisoč dinarjev sem dobil 250 tisoč dinarjev, brez da bi položil en sam dinar. Zato, ker je avtokleparstvo storitvena dejavnost, po novem pa Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske daje veliko več ugodnosti deficitarni obrti, posebej ie, če je ta storitvena. Boljših pogojev je deležna tudi proizvodna obrtna dejavnost. Odplačeval bom 7 let po obrestni meri 6 odstotkov. 150 tisoč dinarjev sem moral porabiti do konca leta, 100 tisoč pa do 1. aprila.« Delavnica še ni dokončana. Tla so še surova betonska, pročelje še ni gotovo in prostor za ravnanje karoserij še mora urediti. Toda delo teče. Prostori so veliki. svetli, topli. Delavci so zadovoljni, delo gre lažje od rok. Celih 120 novih kvadratov je pridobil. Prepričan je. da marsikateri obrtnik ali pa tisti, ki se odloča za obrt, še ne ve za te bonitete, ki so danes ponuđene za razvoj obrti. Morali bi povedati vsem! Oglasili smo se tudi v Ljubljanski banki in povedali so nam naslednje: Nove ugodnosti za obrtnike veljajo že od 1. maja 1979, sprejel pa jih je Izvršilni odbor Ljubljanske Banke, Temeljne banke Gorenjske. Za deficitarne obrti dajejo 70 odstotkov kredita od proračunske vrednosti na 10-letno odplačevanje. V primeru, če je obrt storitvena in ni deficitarna, dajejo od predračunske vrednosti 40 odstotkov kredita na 6-let-ni rok odplačevanja. V obeh primerih zaračunavajo 6-od-s to t ne obresti. Če pa gre za proizvodno dejavnost, dobi obrtnik 30 odstotkov od predračunske rednosti za 6 let. Če sodeluje z organizacijami združenega dela, mu obračunajo 8-odstotne, sicer pa 9-od-stotne obresti. Drugi način pridobivanja kreditov za obrt je po pravilniku o posojilih občanom za pospeševanje dejavnosti samostojnega osebnega dela na podlagi vezave domače ali valute. Tu ni omejitve na predračunsko vred- -----, temveč glede kreditne sposobnosti prosilca. Kredit dajejo za opremo na 6-letno odplačevanje, za gradnjo pa 10-letno odplačevanje. Obrestna mera je 11 odstotkov. D. Dolenc tuje glede nost. Drobni utrinki kmečkih žena i Aktiv kmečkih žena pri krajevni konfer SZDL Žiri je izdal posebno brošuro Prispevki o delu in položaju kmečkih ter literarni zapisi Žiri - »Čeprav hodijo na sestanke od daleč, so vedre in L zainteresirane za napredek gospodinjstva in kmetijstva Tn*1 družbena" dogajanja imajo posluh. Nekatere so v organih upravi kmetijske zadruge, delegatke v krajevni skupnosti ter v krajevni I renči SZDL in drugod. Vendar je njihovo število v primerjavi iš majhno. Moramo priznati, da zaradi kmečkega dela in oddaljeni' morejo biti družbeno toliko aktivne, kot so žene iz industrijske) vodnje, ki tudi stanujejo v centrih. Zato imajo manj .možnosti p« vati svoja mnenja in probleme. Pravijo tudi. da jim beseda «i hitro in gladko, zato nerade govore tam, kjer je več poslušalce* f to pa je porodilo misel, da bi svoje želje in probleme zlile na parar« Tako je v uvodnem prispevku »Drobnih utrinkov kmečki k napisala urednica Ančka Loštrk. Tokrat je izšla prva številk« t) o je izdal aktiv kmečkih žena, ki deluje pri krajevni konferenci S Siri in pod pokroviteljstvom Kmetijsko gozdarske zadruge Sonl Pri urejanju so sodelovale tudi Marta Kavčič. Manica Podobni*' tarina Poljanšek. Čeprav urednica piše, da naj bo kritika prizanesljiva k*1 kmečke žene ne poznajo dovolj dobro slovnice, izrazoslovja in kar mora vedeti glava, ki se loti pisanja, je vsebina zanimiva «u sana v lepem jeziku. To hkrati dokazuje, da je naša kmečka ieat* bolj izobražena in tudi želi povedati svoje mnenje kot kmetica i vajalka in zadružnica in hoče biti poslušana. To je tudi prav Ji! nes že tako, da si mora vse pravice vsak sam uveljaviti. In kaj prinaša prva številka? Najprei je opisano delo aktiva kmečkih žena v preteklem « ročnem obdobju, življenje na kmetih nekoč in danes, orztnini kmečkih žena na Gorenjskem, socialni varnosti kmečkih kraj Srbijo, izobraževanje in podobno. Precei prostora so narnenflil nim prispevkom in zadnje strani razvedrilu in humorju. Kritika? Najbrž je vsaka kritična beseda tu odveč. Odveč ljanje o tem kaj naj bi bilo in kako naj bi bilo, pomembno * glasilo izšlo. Prijetno je za branje in je lahko le spodbuda vJai čkim ženam, da bo v prihodnji številki podpisanih še več avtoric L Bopuj ——— ' Skupna prizadevanja za kvalitetnejše seji Dober sejem samega sebe hi Bližnji jubilejni sejem gozdarstva in kmetij* Kranju se bo ponašal s številnimi novost hodnji tovrstni sejmi pa bodo še bolj metod gospodarjenja v hribovitem in pL skem svetu — Za vsak sejem nujna takšw snova - aktivnostih občana. J, zasnovo kranjski f* kmetijski sejem lahko v Jugoslaviji, njegov« „, pa imajo možnosti a značaj. Zakaj ne bi o* m •kranjskem sejmu tnik pripravljali gozdarske zakaj ne bi Kranj postali jugoslovanske borze in jedilnega krompirja. L. nosti še nismo izkoristiti' komercialni plati, zakaj i renjski gozdarski in sejem vzpodbujal domače gozdarske of nimamo in smo jo iskati drugje. Na krma« mu bi lahko podeljevali nja za novosti pri kn*n> hanizaciji, primerni za a* mere, kjer imamo aH* uveljavljene proizvajal« Pobude ne bodo sicer * čene prek noči, zanesti*^ kranjski gozdarski in k**1 sejem zaradi njih prida' bogatejši in vabljivejši J K«* KRANJ — Takšne pogovore, kakršnega je pripravila kranjska sejemska organizacija za letošnji 20. jubilejni sejem gozdarstva in kmetijstva, ki bo med 10. in 20. aprilom letos, bi morali organizirati za vse kranjske sejemske specializirane prireditve. Izjema je sejem civilne zaščite, ki ima že družbeni organizacijski in usmerjevalni organ. Način za zagotovitev trajno kvalitetnih sejemskih prireditev je samoupravno sporazumevanje zainteresiranih za sejme, njihovi predstavniki pa imajo odločujočo besedo pri zasnovi sejma. Takšno pot so ubrali organizatorji kranjskih kmetijskih in gozdarskih sejmov, ki so v Sloveniji za o ral i ledino, pa je bilo vedno več posnemalcev in tako so nastali radgonski, mariborski in še nekateri drugi specializirani sejmi s kmetijskega in živilskega področja. Kljub dogovorom se programi še vedno križaio, zato prevladuje odločitev, da je treba programe sejmov oceniti in jih šele nato družbeno priznati. Za dobre in kvalitetne sejme je vedno dovolj prostora in zanimanja, drži pa tudi ugotovitev, da je dober sejem sam zase najboljša reklama. Pogovora pred aprilskim kranjskim sejmom so se udeležili številni predstavniki zainteresiranih za nastop na sejmu, Gospodarske zbornice, kranjskega in gorenjskega družbenopolitičnega življenja ter republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk. Številne pobude na letošnji prireditvi še ne bodo uresničene, zato pa bodo na prihodnjih. Kljub temu pa bo imel aprilski sejem že marsikaj novega in privlačnega. Pomembnejša je prihodnja usmeritev kranjskega gozdarskega in kmetijskega sejma. Bil naj bi sejem prikaza metod sodobnega gospodarjenja v hribovitem, predalpskem svetu s posebnim poudarkom na gozdarstvu, mlečni govedoreji ob izkoriščanju travnatega sveta, plan-šariji, konjereji, ovčarstvu, pridelovanju semenskega in jedilnega krompirja, živilski embalaži, kar pri nas zanemarjamo, lovstvu, ribištvu in konjičkarskih Industrijski kombi*' H PLANIKA Kranj objavlja za potrebe ^ prosta dela in naloge PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE V ORODJARNI Za dela in naloge s* t&t višja strokovna ik**" strojne smeri, in :ilel»^ nih izkušenj, znan* svetovnega jezika in I m no poskusno delo. Pismene ponudbe ajrtj£ kadrovski oddelek k*^ na ta Planika Kranj iK po objavi. O izbiri k*£ d a ta bodo kandidati rt ščeni v 30 dneh od rt* vložitev prijave. obra izvedba in svojevrstno okolje Prešernovo gledališče iz Kranja je ven rednega programa kot Studij-uprizoritev pripravilo tragiko-lijo poljskega dramatika in sati-Slavtromira Mrožka: Emigranta. je prišla s strani igralcev in je bila tretjič uprizorjena na venskih odrih, drugič v amater-jedališču. Pred leti je bila na v ljubljanski Mali Drami, n dobrega odmeva pa je prišla na veliki oder Drame, leta 1978 ao jo uprizorili v Murski Soboti. Kranjsko gledališče se je odločilo, učeno in dogajanje postavi v L'J V za Skupščino občine nj. izven gledaliških prostorov, je dajalo predstavi poseben čar. gledališki dvorani ne hi bilo tiste imosti. učinkovitosti, drugačno-, ki jo zahteva delo. Delo daje veliko odprtih asociacij. io okolje, širša dimenzija se v teži problemov, s katerimi se jjemo vsak dan. Problem emi-ije. zdomstva na eni strani. po denarju in boem, ki se 'lja kot provokator, »blefer«, če hočete »icvazi intelektualec« z limi načrti na drugi strani, tava odpira in potrjuje že ii odnos sveta do zdomstva. kulturni koledar JESENICE - V Delavskem somu je odprta razstava izdelkov članic odseka za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Ćufar pod skupnim naslovom Nitna franka. Na ogled bo do 18. aarea, vsak dan od 9. do 12. in od 16 do 19. ure. RADOVLJICA - V Sivče vi kai je odprta razstava del aka-imike slikarke Marjance Iraiffcer iz Ljubljane. Na *fkd bo do 16. marca, vsak dan «10 do 12. in od 15. do 17. ure. IRANJ - V Prešernovi hiši odprta razstava del akadem-slikarja Franca Godca, v f rostorih pa so na ogled lje Tomaža Lundra. V Mestne hiše je na ogled a Likovna prizadela Gorenjskem — smeri. Razstava sodi v razstav Sodobna likovna nja na Gorenjskem. V ih prostorih baročne v Tavčarjevi 43 razstav-oja dela akademska sli-in grafičarka Tinca Ste-; v drugem nadstropju pa lahko ogledate razstavo 40 revije Naša žena. Razstave io kot stalne muzejske odprte vsak dan od 10. do ore in od 16. do 18. ure, ob in nedeljah od 10. do 12. ob ponedeljkih so zaprte, iskrini avli na La borah do 20. marca odprta razstava akademskega slikarja Albina iria iz Bohinjske Bi-IetoAnjega gorenjskega ovega nagrajenca. IK — v razstavišču je odprta pregledna va del likovnih ama teras Kamniškem. Sodeluje likovnih amaterjev, ki pred-jajo svoje akvarele, olja, rezbarije in kipe. Razsta-npravil Kulturni center nika J A LOKA - V galeriji loAkem gradu je odprta raz-a Prenova starega mest-jedra Škofje Loke. Ogle-m jo lahko vsak dan od 9. \H ure. knjižnici Ivan Tavčar bo 17. marca, ob 18. uri na u ura pravljic za pred-_ otroke — Ana Floriančič predstavila otrokom slikovne fike. V četrtek, 19. marca, ob un bo Janko Krek vodil vanje z diapozitivi: Oazi r in Nefta (Tunizija 2. V kapeli puštalakega gradu ponedeljek, 16. marca, ob ) na sporedu četrta prire-druge sezone Loških umet-h utripov. V koncertnem I rafiffl bosta nastopila flav-_ Fedja Rupel in pianist Aci Vertoacelj. Izvajala bosta dela Beethovna. Georges-Huea, B. ^darda. A Srehotnjaka. A. W*+>ra in M Prabanda. Z izbo-■Bj atomih del pa se bo pred-%cavil akademski slikar Maksim Wjml. TBŽIC - V paviljonu NOB f. odprta razstava del akadem-a*ga slikarja Danijela Fug-atrja iz Domžal. Ogledate si jo lahk/j vsak dan razen ponedeljka od 16. do 18. ure. A MEDVODE - V prosfbrih Mata! celuloze in papirja Medvod* je na ogled skupinska razstava likovnih del šestih likovnih amaterjev iz Vevč, Celja in Medvod. Prizor iz uprizoritve tragikttmedije poljskega dramatika Slauomira Mrožka: Emigranta. Prešernovo gledališče jo je pripravilo izven rednega programa in jo postavilo r garaže UJV. V glavnih vlogah nastopata Kondi Pižorn in Iztok A/idič prikazuje siromaštvo, bedo in »garanje« v kletnih podnajemniških prostorih, v neposredni bližini — v prvem nadstropju pa svobodne ljudi, malomeščansko razkošje. Vse bolj je prisoten konflikt, nasprotje: rev-ščina-hogastvo, lenoba-delo, želja po napredku, preiti v boljše življenje .. . AA in XX sta si različna, vsak zase ne bi mogla živeti, torej jima je skupno bivanje. Imata različne poglede, nenehno sta si »v laseh«, so pa tudi trenutki sprave. V življenju je prav to zanimivo, saj sreča, zadovoljstvo ne traja dolgo. »To stanje je v bistvu absolutno, se zboljšuje, popravlja, ljudem v tujini poskušamo najti delo v domovini, toda ta resen problem bo občutilo še nekaj generacij . .. Kot skupina' smo hoteli to podčrtati, obsojati«, pravijo člani gledališke skupine Prešernovega gledališča. Emigranta je režiral Lojze Do-manjko, scena in kostumi so delo Nine Carnelutti. inspieient je Andrej Krajcar. V vlogi XX nastopa Kondi Pižorn. v vlogi AA pa Iztok Alidič. Kot študijska predstava daje preizkus mladih igralcev, talentov. Po nastopih mlada igralca morata brez odmora, s tempom, različnimi prehodi, ki gredo v skrajnost, kontrasti, telesno gibalnem in mimič-nem izrazu, govornimi razsežnostmi, odigrati vso predstavo, ki traja uro in petintrideset minut. Napravila sta veliko delo, kar je plod vaj, pridnosti in požrtvovalnosti. Režiser Lojze Domanjko je povedal, da so šli na začetku hote v tveganje, da so se tega zavedali. »Hoteli smo napravili čim več in čim boljše. Mlad igralec se oblikuje, igranje je delo, napor, vaje po službi — to so vrednote. Tudi ekipa je bila odlična, zasedba od lektorja Ludvika Kaluže, sceno-grafinje Nine Carnelutti, inspicienta Andreja Krajcarja, priprave zvočnih efektov Vinka Šorlija, obeh igralcev in dramaturga Matije Logarja.« Zavedajo se, da je bila premiera prva stopnja, kajti stik z občinstvom se je šele začel. Delo iz predstave v predstavo z razgovori po njih gradijo, stopnjujejo, dodelujejo, skratka stremijo k še boljši izvedbi. Ni dovolj le, da premiera uspe. Trenutno je nastal predah, ker eden od igralcev sodeluje v komediji »Odločna zahteva«, katere premiera bo v torek, 17. marca. Po njej bosta Emigranta na sporedu v garažah UJV. Drago Papler- Šestnajsti letni koncert le bo Moški komorni pevski zbor iz Podnarta je lani slavil zavidljiv jubilej. Pevci z dirigentom Janezom Forškom so petnajstič pripravili letni koncert. Ob polni dvorani, pohvalah, priznanjih, bronastih in srebrnih Gallusovih značkah ie bilo samoumevno, da je zbor trdna, delovna skupina, za katero ni bojazni, da bi ji pošle moči. Po napornem letu, ko je dirigent pevcem zastavil najtežji program doslej, v katerem so se prvič spoprijeli s sodobno noviteto - skladatelj Radovan Gobec jim je na besedilo Otona Zupančiča napisal pesem Meni se hoče — so pevci z dirigentom vred odšli na zaslužene počitnice. Vedeli so, da se po stari navadi spet srečajo v začetku septembra, v svoji sobi Doma kulture v Podnartu. Toda dirigent jih je sklical že petnajstega avgusta. Pevci so bili pre- Eričam, da jih čaka hiter nastop, hrigent pa se je prišel le poslovit, odhajal je na novo službeno dolžnost v tujino. Vsi pevci, predsednik zbora, predsednik društva Svoboda so po .svojih močeh iskali novega dirigenta. Minil je september, oktober se je iztekel, nekateri so že obupavali, ko je presenetil predsednik zbora: naj se zberejo na prvo vajo, zbor bo prevzel znani dirigent Egi Gašperšič. Pevci so dobro vedeli zanj, toda nihče ga ni upal prositi, saj so se zavedali, da vodi moški zbor v Kropi in da ima še zahtevno službo. Danes zabavnoglasbeni večer na Kokrici Kokrica — Osnovna organizacija' Zveze socialistične mladine iz Ko-krice organizira v sodelovanju z zabavno glasbeno skupino, katero sestavljajo kantavtor Dušan Josev-ski, flavtistka Maja Gogala in igralci Kondi Pižorn, Jože Mohorič, Tine Miklavčič ter petletna povezovalka programa Katarina Ogrinc, danes (petek) ob 19. uri zabavnoglasbeni večer. Prireditev bo v prostorih kulturnega doma na Kokrici in ie za-bavno-glasbenega in družabnega značaja. Poleg Članov skupine bodo v programu nastopili tudi gostje večera. D, Papler V petek, 6. marca, je imel zbor nastop v Gorenjskem tisku v Kranju. Pol koncerta je sestavljal takorekoč novi program. Osmi marec ie počastil z Gašperšičevo priredbo Pod oknom, Ipavčevo Dve utvi, Sivičevo Soldaško, Bučarjevo Pleničke je prala pri mrzlem studene, Devovo Oia, Oja, ljubca moja, Gregorčevo Okoli hušice, še eno Devovo Hladna jesen že prihaja in koncert zaključil z Vrabčevo Zdravljico. Trenutno zbor študira že enajsto pesem, kljub temu, da ima vaje le enkrat tedensko. Dirigent pripravlja še tri pesmi, eno ali dve bodo ponovili iz preteklih let, tako da bodo šestnajsto sezono lahko zaključili s celovečernim koncertom. Zapišimo torej zvesti publiki, da moški komorni pevski zbor iz Podnarta še prepeva, da ga vodi prizadevni dirigent Egi Gašperšič, da se mu pevci zahvaljujejo za njegovo nesebično dejanje, ko je prevzel zbor in da zbor vabi na letni koncert v juniju. Stane Mihelič Marjanca Kraigher v Šivčevi hiši Marjanca Kraigher, ki je zaključila študij na ljubljanski akademiji med prvo generacijo povojnih slikarjev, hodi svojo slikarsko pot skromno in tiho. Znotraj realizma, ki se mu ni nikoli odpovedala, je v treh desetletjih izoblikovala izraz, ki v koloritu, v minuciozni izpisanosti v ploskvi in v značilnih izrezih iz vsakdanjega domačega okolja odkriva samoniklost njene ženske slikarske narave. Značilna mlečno bela barva se pojavlja skoraj brez izjeme na vseh njenih platnih, pa naj jo druži s sivo, rumeno, zeleno ali rjavo barvo v nežnih kontrastih ali z rdečo, modro in intenzivno rjavo barvo, ki ji le kdaj pa kdaj dš prostor na sliki. Čeprav ji upodabljanje prostora in figure ne predstavlja težav, ji je slikanje v ploskvi, drobno in natančno, v neinih pastelnih barvah bližje in privlačnejše. Zanimivo piktoralno igro zasledujemo v debelih nanosih barve in vrezih vanjo, ki v krhke čipke prtičev in zaves vnaša nekaj moderno razgibanega in nemirnega. Med najpogostejšimi slikarkinimi motivi zadnjih treh let so skodelice: prazne in polne, na mizi ali na prtičih; rada izbere izrez, kjer ima dominantno vlogo skoraj do poslednjega vboda natančno naslikan prtič. Iznajdljiva v iskanju motiva znotraj svojega domačega sveta, je ustvarila vrsto slikarskih upodobitev z mizami ali policami s posodo, ki so enako značilne za njen likovni izraz. Prevladovanje bele barve, kontrasti med gladko in hrapavo površino belih ploskev in nežni pastelni vijolični toni upodobljenih kozarcev na polici, so zanimiv pendant njenim skoraj reliefno reševanim prtičem. Novejšo in drznejšo likovno smer kaže miza, pregrnjena s prtom in naložena s posodo. Celotna kompozicija je re ševa na dokaj ploskovito, visoke in tanke noge mize občutimo bolj kot oporo za premišljeno nameščen prt in vrča, lonček in skodelo stisnjene pod vrh slike in razmeščene v linearni vrati drug ob drugega. Prav v tej sliki se zdi, da se Marjanca Kraigher približuje novi stopnji svojega slikarstva, ki slei ko prej ostaja znotraj stvarnega predmetnega sveta in hkrati ohranja lirično razpoloženje, le da je slikarska govorica strožja, vsebinski izraz pa poglobljen in bolj neposreden. Maruša Avguštin Grafični listi Tince Stegovec V baročni stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate grafična dela iz obsežnega tridesetletnega opusa slovenske slikarke in grafičarke Tince Stegovec Kranj — Letos poteka že deset let, kar pripravlja Gorenjski muzej s sodelovanjem Sveta za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Republiški konferenci SZDL raztave ob dnevu žena. Njihov namen je prikazati delež likovnih umetnic v našem kulturnem življenju, vežejo pa se na stalno republiško zbirko Slovenka v revoluciji. Beba Jenčič. kustosinja za kulturno zgodovino pri Gorenjskem muzeju je tako letos postavila že deseto raztavo iz serije retrospektiv slovenskih likovnih umetnic. Doslej so bile predstavljene likovne umetnice Ivana Kobilca. Mira Pregelj, Karla Bulovec-Mrak. Oita Potoka r, srbska slikarka Nadežda Petrovič, Roža Piščanec. Gabrijela Zugel, Adriana Maraž in Alenka Gerlovič, tokrat pa so predstavljena Ejrafična dela iz obsežnega trideset-etnega opusa slovenske slikarke in grafičarke Tince Stegovec. Razstavljenih je sedemdeset grafičnih listov v globokem tisku: jedkanice, suhe igle, akvatinte ter mešane tehnike tega tiska. Akademska slikarka Tinca Stegovec iz Ljubljane je bila rojena leta 1927 na Planini pri Črnomlju. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študirala slikarstvo in grafiko v specialki prof. Božidarja Jakca. se izpopolnjevala v Ateljeju 17 pri prof. S.VV. Havteru v Parizu kot štipendistka francoske vlade. Do leta 1978 je delala tudi kot pedagog. O delu Tince Stegovec je v priložnostni katalog k razstavi Jane/. Revija pevskih zborov kranjske občine V soboto, 14. marca, ob 18. uri bo v Delavskem domu v Kranju drugi koncert letošnje revije pevskih zborov kranjske občine, ki jo prireja Glasbeni center pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Nastopilo bo osem pevskih zborov: oktet Vigrad DPD Svobtuia Predoslje (zborovodja Ignac Gorjanc), oktet Sava Kranj (Jože Mohar), moški zbor KUD Bela (Marjanca Rehber ger), mitski zbor Iskra Kranj (Marko Studen), mešani zbor DPD Svo boda Primskovo (-/ulka Mandeljc), moški zbor KUD Triglav Duplje (Franci Sarabon), moški zbor Davorin Jenko Cerklje (Jože Močnik) in Akademski komorni zbor Kranj (Matevž Fabijan). Prvi koncert je bil preteklo soboto na Visokem, kjer je revijo gostilo domače KUD Valentin Kokalj. Med prav tako osmimi pevskimi zbori je nastopil tudi domači mešani pevski zbor. ki ga vodi Marija Kos (na sliki). Tinca Stegovec na otvoritvi razstaiv. Messesnel zapisal: »Redko nastane v življenjskem opusu upodabljajočega umetnika tolikšno sozvočje in součinkovan je vseh temeljnih se-. stavin umetniškega ustvarjalnega dela. kot ju najdemo v grafičnem delu Tince Stegovec. Ustvarjalni lok. ki spen ja dela iz začetkov, predvsem pa iz prve zrelosti, je do danes na sleherni točki trdno oprt na zrela značajska in nazorska stališča umetnice. Kot rezultanto vseh teh tvornih sestavin in opor naj imenujemo široki humanizem, katerega razbiramo iz slehernega lista, iz slehecne smeri njene pozornosti.- A ne samo tu — ta humanizem diha tudi iz posameznih formulacij, da, celo iz posameznih faz obikovalnega postopka.« Učenci Poklicne šole Kranj v operi Učenci in učitelji Poklicne šole Kranj so v petek. 6. marca 1981 izvedli kulturni dan šole. Odločili so se, za ogled operne predstave Sevilj-ski brivec. Pet Alpetourovih avtobusov s prijaznimi šoferji je odpeljalo veselo miadež v Ljubljano. Veseli in razpoloženi so učenci z učitelji pričakovali predstavo. Pritegnilo jih je dogajanje in petje na odru in z odkritim veseljem so aplavdirali pevcem. Posebno je navdušil Jaka Jeraša z arijo Figaro. Nasmejali pa so se nerodnim stiskam dr. Bartola. Ob zaključku predstave sta predsednik in podpredsednik OO ZSMS šole izročila ansamblu šopek cvetja. Zadovoljni so učenci razpravljali o predstavi. Njihovi učitelji pa so ugotavljali, da so učenci s svojim vedenjem dokazali zrelost in kulturni odnos in da je kulturni dan v celoti uspel. Pripomniti je treba, da so si vstopnice plačali učenci, prevoz z avtobusi pa jim je omogočila delovna skupnost šole. J. Z. PETEK. 13 G LAS 6.STRAN Kam po osnovni doli Odločitev za prihodnost Za osmoSolce prihaja trenutek, ko se bodo morali odloči ti. po kateri poti bodo krenili v življenje. Za nekatere je raz Vzgojno-izobraže-valna organizacija Vzgojno-izobraze-valni program Smeri Vrsta in stopnja zahtevnosti mladina mat. a. dial. aat mišljanje O izbiri poklica prijet no in preprosto, saj so name ro gojili pretehtano te več let. Drugi so razdvojeni različne želje jih vlečejo hkrati na več strani. Pred odločitvijo o izbiri posameznega v zgojnoizobraže-valnega programa ali po starem Šolanja za določeni poklic, je potrebno poznati motnosti in zahteve. Podatke o tem. za katere poklice usposabljajo posamezni programi, vsebuje razpis za vpis v prvi letnik srednjega usmerjenega lzobraže-vanja v šolskem letu 1981/82. ki ga je objavil dnevnik Delo. danes pa ga za Gorenjsko prinaSa tudi Glas Izbira bo mogoča v eni izmed :» usmeritev V teh usmeritvah je 96 programov, ki imajo prek 200 smeri. Razmišljanja o poklicni odločitvi nikakor ne gre začeti i razmišljanjem o motnostih in pogojih šolanja, ampak z razmišljanjem o delu. Najprej bi morali odgovoriti na vpraša nja. katero delovno področje vas zanima, kaj bi radi delali in kaj bi zmogli delati in Sele potem na vprašanje, kako se lahko za tako delo usposobite. Prijavo za vpis bo potrebno oddati v mesecu po razpisu V tem času bodo učencem pomagali poklicni svetovalci v osnovnih Šolah in skupnostih za zaposlovanje, srednje sole pa bodo pripravile tudi informativne dneve, na katerih bodo kandidate seznanile z motnostmi in pogoji izobraževanja ter nadaljevanja Šolanja na višji stopnji RAZKORAK MED NAMERAMI IN POTREBAMI Število vpisnih mest v posameznih šolah oziroma programih je prilagojeno potrebam združenega dela. Skupnost za zaposlovanje je pripravila pregled namer učencev in kadrovskih potreb na Gorenjskem do leta 1985. Pove. kje bo učencev in kasneje primernih strokovnjakov primanjkovalo, kje pa jih bo preveč Razkorak je precejšen. Agrotivilstvo pridelovanje hrane in predelava živil postaja osrednja naloga nase družbe. Potrebujemo dobre strokovnjake v družbenem sektorju, prav tako mlade kmete, ki bodo umno gospodarili i zemljo Na to področje namerava 61 učencev. Od tega pa kar 35 za program veterinarskega pomočnika, kar občutno presega potrebe. Gozdarstvo: namer je 17; preveč glede na potrebe. Kdi-na Sola v Sloveniji je gozdarski šolski center Postojna, ki bo sprejel 120 učencev. Rudarstvo in geologija: samo tri namere. Možnosti je dovolj, predvsem na področju rudarstva. Metalurgija in kovinsko predelovalna industrija: za metalurgijo je le devet namer. Potreb je mnogo več. Železarski izobraževalni center Jesenice bo vpisoval 60 učencev. Za kovinarsko usmeritev sta :W)2 nameri. Gorenjske Sole bodo na tem področju vpisale 480 učencev. Pomeni, da je prostora Se dovolj. Vendar ne povsod. Za skrajSani program obdelovalca kovin in upravljahu strojev sploh ni nobene namere, čeprav je izobraževanje predvideno na Jesenicah, v Kranju in v Skofji Loki. (V skrajSane programe se lahko vpiAejo tudi učenci, ki niso dokončali osmega razreda osnovne Sole.) Do avtomehanika namerava kar 114 učencev, kar je preveč! Potrebe so v prihodnjih petih letih za polovico manjfte. Kemija, farmacija, gumarstvo in nekovine: za program farmacevta je 19 namer, kar presega potrebe Nasprot no pa domala ni namer za gumarsko usmeritev Elektro stroka: skupaj je 280 namer. Gorenjske sole bodo za posamezne programe vpisovale .MX) učencev V celoti se torej kaže dobra usklajenost. Več navzkrižij je med programi v okviru elektro stroke Za skrajftane programe skoraj m namer. Okrog 20 učencev je premalo pri elektroenergetiki. Se večji primanjkljaj je za telekomunikacije (46). Za pro gram računalništva je 27 namer, sprejeli bodo 60 učencev £610 moćan pa je presežek pri programu elektronike vp,8',va ''kdo «» Učencev, namer je kar 1:18 njimi 66 takih, k, želijo do gradbenega tehnika oziroma pro- filov na viSji m visoki stopnji. Kadrovske potrebe so tod mnogo manjSe (komaj za četrtino) Pomeni, da so mnogo večji primanjkljaji za skrajSane programe ter druge programe srednjega izobraževanja, ki vodijo do poklicev: zidar, zelezokrivec. tesar, slikopleskar ipd Poklicna Sola v Kranju namerava vpisati skupaj kar 210 učencev za usmeritev za-kjučna dela v gradbeništvu in gradnje Lesarstvo: skupne namere (86) se kar dobro ujemajo s celoto kadrovskih potreb /.a prihodnjih |>et let Preveč je videti namer za lesarskega tehnika. «* Tisk in papir: za papirniško usmeritev ni namer, pač pa sedem za program grafika. Kadrovske potrebe so za prihodnje na (iorenjskem precej večje. Tekstilna stroka: za programe v lekstilno-tehnoloSki usmeritvi je skupaj 8.'! namer. Kadrovske potrebe, izražene tudi z razpisom Štipendij, kažejo Se precej prostora na tekstilno mehanskem in tekstilno kemijskem področju, nekoliko preveč pa je namer na tekstilno konfekcijskem. Usnjarstvo in usnjarsko predelovalna industrija: le Sest namer. Tekstilni in obutveni center Kranj, ki bo edini v Sloveniji vpisoval v obutveno usmeritev, predvideva 150 učencev. Izredno veliko je tudi razpisanih kadrovskih Sti-[»endij. Prek sto na Gorenjskem. Blagovni in denarni promet: za trgovinsko dejavnost je 168 namer, na Gorenjskem bodo vpisali 210 učencev. Za poslovno in finančno dejavnost je 95 namer, predvideni vpis pa 180 učencev. Razpisanih Štipendij je znatno manj. Gostinstvo in turizem: namere so nižje od kadrovskih potreb in predvidenega vpisa — 51 proti 120. Zdravstveno varstvo: preobilica namer, skupaj 259. kar daleč presega kadrovske potrebe in predvideno Število vpisnih mest Nekoliko preveč namer je videti tudi za program laboratorijskega dela v zdravstvu in zobotehniSka dela. Kultura: vemo. da je za to področje običajno malo Štipendij in tudi na kadrovske potrebe se je težko opreti. 49 učencev se je opredelilo za kulturnoumetniSko usmeritev, od tega .19 za program oblikovalca Pedagoška usmeritev presenetljiva množica namer, kar :i09. ki seveda krepko presegajo kadrovske potrebe in Število vpisnih mest. Za mnoge bo torej potrebno preusmerjanje. Družboslovna usmeritev: za upravno-administrativno dejavnost je 87 namer, kar se ujema s Številom vpisnih mest. ne pa tudi s kadrovskimi Štipendijami. Za družboslovno-je-zikovno dejavnost je 105 namer. Številka se približno ujema z vpisnimi mesti na Gorenjskem. Naravoslovno-matematicna usmeritev v nasprotju * pričakovanjem se Število namer lepo ujema s predvidenim vpisom. Osebne storitve: skupaj je 54 namer, pri čemer so videti presežki pri programu za frizerja in kozmetika. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJO GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH POKLICEV____ Gostinska sola Bled kuharstvo strežba kuharski pomočnik kuhar natakarski pomočnik natakar SR III SR IV SR III SR IV IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA GRADBENIŠTVO Poklicna Sola Kranj gradnja zaključne dejavnosti v gradbeništvu gradbinec I gradb. II slikoples-kar-anti-korozist slikopleskar polagalec podov SKR II SR IV SKR II 1 SR IV .1 SR IV 1 a««vai.NA SKUPNOST ZAKEMIJO, FARMACIJO, GUMARSTVO IN NBKOVm SKR 1 Izobražev. center Sava Kranj gumarstvo predelovalec polimerov gumar izd. upogljivih lamina tov gumarski tehnik SR IV SR IV SR V IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA LESARSTVO Poklicna lesna sola Sk. Loka obdelovalec lesa lesar PREK 2100 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ obdelovalec lesa obdel. lesa lesar lesar.-š. profil lesar-tapetnik lesar-tennik lesar lesar-široki profil SKR SKR SRHI SR IV SR IV SR V SR III SR IV MProgrami letnik srednjega — po pnjav (prilagojeni programi — po prijavah Hkrati z razpisom za vpis ^..za/e^^0bjavljen tudi usmerjenega «•"■"»■ "d v Ue,u ° J - 1 ■ — . lega izobraževanja je mi v w skupni razpis Štipendij, ki pove. kdo razpisuje kadrovske Stipendije, kako je s Štipendijami iz združenih sredstev. kakSni "O pogoji, postopki in podobno Opozoriti moramo zlasti na to. da v usmerjenem izobraževanju ne bo več »vajencev« in s tem tudi ne učnih pogodb oziroma učnih nagrad. Te so doslej z učenci sklepale organi-*a<"Ue združenega dela in zasebni obrtniki. Zamenjale jih bodo kadrovske Stipendije in druge oblike povezovanja. Na pnmer: nadomestila stroSkov pri izobraževanju ali nekatere pravice iz delovnega razmerja. . 7a *«>lsko leto 1981 /82 gorenjsko združeno delo razpisuje *• ™ kadrovskih Štipendij. Največ, kar 1572. jih je r.\ skrajSane programe in srednje programe usmerjenega izobraževanja, ki trajajo do treh let. Komaj 472 jih je za programe srednjega izobraževanja s Štiriletnim Šolanjem, le 99 za viSje in 157 za visoke Sole. ' Izobraževalna skupnost za metalurgijo in kovinsko predelovaln^ indu8truo_______- ŽIC Jesenice ^Sffr^^K V„PRVl URNIK SREDNJEGA USMERJENEGA I^»^KXANJ A NA GORENJSKEM V ŠOLSKEM LETU 1981/82 - NA OSNOVI PODATKOV, KI JIH JE ZBRAL ZAVOD SR SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO, ORGANIZACIJSKA ENOTA KRANJ Vzgojno-izobraže-valna organizacija Vzgojno-izobraže-valni program Smeri Vrsta in stopnja zahtev-nosti Šte^oddejko^^l?!!"^ "mladini odrasli Wt7l dial. mat. 6. dial. pridobivanje in predelovanje kovin metalurg obdelovalec kovin in upravljalec strojev kovinar-st rojnik Mlekarski Šolski center Kranj živilec kmetijec mlekar mlekarski tehnik kmetijec SR IV SR V SR IV 2 — _ 1 _ 1 - - IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA BLAGOVNI IN DENARNI PROMET-- EASC Kranj poslovna m finančna dejav. poslovni manipulant ekonomski tehnik SR III SR V 4 2 * (Radovlj) - Šolski center za blagovni promet Kranj trgovinska dejavnost blagovni manipulant prodajalec komercial. tehnik trg. poslovodja SRHI _ 1 SR IV ' SRV - - ' * NAD izobraževanje bo uvedeno kasneje - pridobiva lec kovin predelovalec kovin izdelovalec kalupov in livar obdelovalec metalur. izdel. talilec gradbinec industrij, peči livar-kalupar preoblikovalec metalurški teh. vzdrževalec in upravlj. strojev obdelov. kovin spajalec in rezalec kovin oblikov. kovin preoblikovalec in spajalec kovin SKR II SKR II SKR II i SKR SR IV SR IV SR IV SR IV SR V SKR II SKR II SKR II SR IV SR IV vzdržev. vozil in strojevSR IV SR V Šolski center Iskra Kranj obdelovalec kovin in upravljalec strojev kovinar strojnik SC za kovinsko in avto-mehansko stro ko Sk. Loka obdelovalec kovin in upravljalec strojev kovinar strojnik IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA DRUŽBOSLOVNO DEJAVNOST Center sred- družboslovno njih Sol jezikovna družboslovna Jesenice dejavnost jezikovna Gimnazija družboslovno družboslovna Sk. Loka jezikovna jezikovna strojni tehnik vzdrževalec in upravljalec strojev obdelov. kovin oblikov. kovin finomehanik strojni tehnik vzdrževalec in upravlj. strojev obdelov. kovin oblikov. kovin monter in uprav, energet. naprav vzdrževalec vozil in strojev strojni tehnik SKR II SKR II SR IV SR IV SR V SKR II SKR II SR IV SR IV SR IV SRV SR V SR V SR V SR V SR V (prilagojeni - smučarski; po prijavah učencev) iJoBKAŽEVTALNA SKUPNOST SLOVENIJE - PI8 ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJI Gimnazija Kranj pedagoška usmeritev razredni pouk narav.-matemat družb.-jezikov. SR V SRV SR V EASC Kranj Center slepih Sk. Loka upravno ad- ministrat. dejavnost upravno ad- ministrat. dejavnost administr. manipulant administrator upravni tehnik administr. manipulant SR III SR IV SR V SR III .^o, . W.V ALNASKUPNP8T ZA PROMET IN ZVEZE cestni promet [po prilagojenem programu) SC za kovinsko in avto-mehansko stroko Šk. Loka Center slepih in slabovidnih Šk. Loka SKR II PTT promet voznik lahkih motor, vozil voznik avtome-hanik . *»} lv cestno prometni tenniK&n v telefonist SKR 11 (po prilagojenem I programu) IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA ELEKTRO STROKO Šolski center Iskra Kranj Gimnazija Kranj elektroenergetika elektronika telekomum kacije računalništvo elektrikar energetik elektr. teh. energetik elektrikar elektronik tehnik elektronik vzdrževalec TK naprav vzdrževalec TV naprav elektrikar za telek. tehnik za telekomun. programski tehnik SR IV SR V SR IV SR V SKR II SR IV S K V SR V 55aJMW555 SKUPNOOT^ŽKSTILNO STROKO (ŽIC) Tekstilni in pomočnik obutveni center tek9tiinega KranJ mehanika tekstilni mehanik pomočnik tekstilnega kemika tekstilni kemik pomočnik tekstilnega konfekcionarja pomočnik SKR II tekstilnega mehanika tekst, mehanik I SR III tekst, mehanik II SR IV tekst.-mehanski tehnikSR V Eomoč. tekst, emika SKR II tekst, kemik I tekst, kemik II tekst.-kem. tehnik pomoč, tekst, konfekc. SR III SR IV SR V SKR II aUftia*inOVaClJe - ^i^ost v izmejnih umiteljstvo partizanskih delavnicah ■ Kranju bo še do konca tega tedna v avli skupščine občine ^orta razstava Inovacije v NOB, ki sta jo pripravila razisko-skupnost Slovenije in Ljubljanska banka, Združena i, organiziral pa Dušan Marinšek, svetnik za kreditiranje )acij pri Ljubljanski banki, Združeni banki. Razstava je kj le obšla večja slovenska mesta, v kratkem pa bo poto-tudi v Beograd. lani spomladi, ko se je razstava orodja, i. sanitetnega materiala prvič predsta-v Ljubljani, je med javnostjo zbudila zanimanja, saj doslej predmeti, izdelani ■rtizanskih delavnicah na osvobojenem ulju. niso bili predstavljani na taksen a Većina tako izdelanega orodja je sicer njena v Muzeju revolucije v Ljubljani od postaje »Kričač« ter »Hajke«, do i (»rodja. vrsta predmetov, pa je bila prav pred kratkim, da bi predvsem mladim pokazali iz-jivost in originalne rešitve, ki so sjale kljub tolikšnem pomanjkanju malta in energije v medvojnem času za potre-rtizanske vojske, je nastala pravzaprav ipravljanju vsakoletnih razstav inova-dejavnosti v Sloveniji', ki jih Dušan *ek organizira kot prikaz uspešnih pre-domačih raziskovalnih dosežkov v pro-iny> »n sicer s pomočjo Raziskovalne ti in poslovnih bank. »Ph*Jo mi je na misel.« pripoveduje Dušan * t. »da nikakor ne bi smeli pozabiti "ke dejavnosti v času narodnoosvo-boja slovenskega naroda. Iz tak-i razmer lahko tudi nabiramo izkušnje daliniem razvijanju in iskanju material-drugih sredstev na lastnem ozemlju v tni obrambni vojni. Uporabil sem vrsto Hov iz muzejskih zbirk, pomagal sem si ■tki Instituta za zgodovino delavskega Bja. nekaj izvirnega orodja pa sem našel itn« Marinšek je bil politkomisar prve inženirske brigade VII. korpusa v Beli Krajini, kjer so bile tako kot tudi po drugih slovenskih krajih partizanske delavnice. I/, partizanskih delavnic ni prihajalo le orožje za borbene enote, pač pa tudi vsa ostala oprema od smuči, čevljev, kovaških izdelkov, livarskih izdelkov, strojev in podobno. Eden večjih problemov je bila prav gotovo energija. Med dokumentarnim gradivom na razstavi je tudi fotografija parne lokomotive, spremenjene v en sam velik agregat, ki je dajala elektriko za nekatere delavnice in druge potrebe. V Starih Žagah so v ključavničarski delavnici izdelali nekaj deset koles — pravih malih agregatov. Ki so seveda na mehanični pogon na pedala dajali dovolj elektrike za telefonijo in telegrafijo v partizanskih enotah, na ta način pa so tudi delovale radio sprejemne in oddajne postaje. »Čeprav je bila zadrega za osnovne surovine velik« . pa je bila iznajdljivost vseh, ki so delali V teh delavnicah, izjemna. Čeprav je recimo usnjarska in strojarska delavnica le imela surovine, pa je bilo težje za ključavničarske delavnice in za livarno. Organizirati je bilo treba zbiranje železa, če smo hoteli dobiti žeblje, za okovje in podobno, medtem ko HO za aluminij poskrbela razbita sovražna in zavezniška letala. Pred krat kini sem v Črnomlju na podstrešju hiše našega nekdanjega partizanskega mizarja iskal lesene smuči iz mizarskih delavnic in sem slučajno našel tudi model za ulivanje žlic. mednarodnem letu invalidov TU>gar: Tudi jedilno orodje je moralo biti. prav tako posoda in krožniki, vse smo znali narediti v livarni. Spominjam s«*, da smo šefu angleške vojne misije pri nas v spomin podarili kompleten jedilni pribor in krožnike — vse iz aluminija. Že takrat pa srno mislili na to. da morajo vsi izdelki imeti tudi zaščitni znak. ki smo ga izbrali po vseh pravilih - / javnim natečajem.« Lporabno je moralo biti prav vse: zavezniška padala so v šivalnicah predelali v mreže za ranjence, bolnišnično |)erilo. i/, padalskih niti so se dale splesti rokavice, nogavice. Velika skrb je bila namenjena tudi zdravju živali. Ni vsako živinčc. ki je obolelo, moralo takoj končati pod nožem in v usnjarni. Na razstavi so na ogled izvirni veterinarski pripomočki, kot je na primer obuvalo za ranjeno kopito, oporni pas za operiranega konja in podobno. Električnega materiala v tistem času kajpak ni bilo možno dobiti, niti kaj takega, iz česar bi se ga dalo izdelati, toda nadomestilo se je prav tako našlo: na razstavi so lesena električna stikala in lesena grla za žarnice. Na razstavi inovacij je tudi vrsta orožja izdelanega v partizanskih orožarnah in tudi strelivo. Med orožjem je tudi izvirni top. ki so mu konstruktorji nadeli ime »partop«. Cev je sicer od minometa, ostale dele pa so orožarji napravili sami in poslali to učinkovito orožje vojnim enotam, prav tako kot tudi brzostrelke, metalce min in drugo. Ker je bilo treba najdene mine dezaktivirati. so v orožarni sestavili iz lesa napravo, ki so jo potem uporabljali pri tem nevarnem delu. Dušan Marinšek bo o inovacijah v NOB napisal tudi knjigo. Zdaj sicer še vedno zbira podatke, spodbuja pa tudi nekdanje vojne tovariše, da bi našli še kaj takšnih izvirnih predmetov izdelanih v vojnih časih, ko je bilo treba izvirno nadomestiti orožje in opremo z improviziranimi sredstvi. Kolikšna vrednost in pomembnost se je pripisovala takšni partizanski ustvarjalnosti, se je pokazalo že takoj 1945. leta. Takrat je bila marca prva razstava inovacij v Črnomlju in sicer na pobudo Borisa Kidriča, ki je sam še posebej spodbujal ino-vatorsko dejavnost tako v NOB kot tudi kasneje ob obnovi domovine. Potujoča razstava je zato posvečena njegovemu spominu. Domala nemogoče je zajeti vse predmete prikazane na razstavi, ki vsebuje poleg že naštetega tudi partizanski denar, izdelovanje mila, načrte za most čez Kolpo na Vinici in drugo, vse pa izpričuje voljo in smisel za ustvarjanje novega tudi v času, ki ni dopuščal malodušnosti, pač pa je terjal pogum, samozavest in zaupanje v lastno moč. Na lepaku. Tudi žlice - Za peč, v kateri m se talili kosi razbitih zavezniških in stivražnih letal, so samo v Črnomlju za partizanske delavnice neprestano gorele tri kope oglja, ki je tako nadomesti/ koks. Aluminij pa so spretno oblikovali i jedilni pribor, posodo, karkoli.-r* "todokumentacija Muzeja ljudske revo lucije Ljubljana ki vabi na razstavo, je arhitekt Peter Skalar uporabil razstavljeno »srajco« iz časopisnega papirje kakršne so že leta 1941 izdelovale ljubljanske aktivistke in pošiljale partizanom. Skromno oblačilo iz več plasti časopisa sicer ni bilo trajno, toda dokler je bilo uporabno, je grelo kot pravi pulover. Prav ta uporabnost, koristnost vsake še tako malo pomembne snovi je v iz>ednih okoliščinah še kako pomembna in prav to je hotel poudariti organizator razstave, ko je skromno časopisno oblačilo na razstavi postavil ob bok težkemu orožju iz partizanskih delavnic. L. M. le zadovoljen človek je lahko risoko produktiven tisti, ki je invalidnost in vse njene polke skusil na lastni koži, ve, kaj to pomeni. Marsikatero od teh tegob je skusil tudi Logar, sedanji predsednik aktiva inva-v kranjski Iskri. Prav zaradi tega je tako lu za izboljšanje pogojev dela in živ- ljenja invalidov v tovarni in na terenu. Več let je čutil bolečine v kolkih. Pri IMP je bil takrat šef gradbišč za koprsko področje. 1971 je bil operiran. Ko je spoznal, da ne bo mogel biti več toliko na terenu, je vzel obrt, da bi več počival. Toda tudi to ni šlo. Potem je iskal primerno službo. Toda, kdo bo vzel invalida? Se svojih nimajo kam dati. Ti i leta in pol je bil doma. V najbolj ustvarjalnih letih brez službe! Dvakrat na teden je hodil na zavod spraševat . . . Imel je tudi delovodsko šolo. V Verigi v Lescah je opravil teste in pokazalo se je, da lahko opravlja vsako delo s srednjo izobrazbo. Potem se mu je vendarle nasmehnila sreča: vzeli so ga v Iskri -Elektromehaniki. »Sprejel sem delovno mesto, kakršno mi je bilo pač dano. Zavedal sem se, da sem invalid in da moram delati tisto, kar mi je ponuđeno, se v to vživeti. Takoj sem se vključil v aktiv invalidov v Iskri, ki je bil ustanovljen leto dni pred mojim prihodom. Tu sem spoznal probleme in težave posameznikov in tudi nerazumevanje sodelavcev do invalidov. Težko sprejmejo invalida v delovno sredino. Za invalida pa je prav to najtežje: če te okolica ne sprejme za svojega.« Po letu dni je bil že imenovan za predsednika socialne komisije pri aktivu invalidov in za podpredsednika aktiva v Iskri. Povezoval se je s strokovnimi službami, predvsem s službo za družbeni standard in varstvo pri delu ter socialno službo. Povsod je našel razumevanje in odslej vse probleme invalidov skupno rešujejo. Veliko se je v Iskri spremenilo odtlej. Invalidi so dobili zaupanje v njihovo organizacijo, prihajali vse pogosteje s svojimi težavami, vprašanji, predlogi. Tudi marsikaj so dosegli: imajo poseben prostor za parkiranje vozil težjih invalidov, invalidi, ki težko hodijo, imajo dovoljen predčasen izhod, da si pridobe prost sedež nff avtobusu in se izognejo gneči. Več imajo tudi družabnega življenja. Delajo eno ali dvodnevne izlete, enkrat tedensko plavajo v zimskem bazenu, poskušajo pa se tudi na kulturnem in športnem področju. Največje zadovoljstvo jim dajejo izleti. Vsako leto obiščejo tudi po en zavod invalidne mladine, dom invalidov ali invalidsko delavnico, se srečujejo z invalidi po drugih Iskrinih tovarnah v Sloveniji. Letos, ko je mednarodno leto invalidov, bo njihov program še bolj bogat in delaven. Ne pri izletih, saj se zavedajo, da je leto stabilizacije. Več hočejo narediti za Človeka — invalida predvsem z vnašanjem zakonskih določil o invalidih v samoupravne akte. s humanizacijo odnosov. 151 imajo v Iskri - Elektromehaniki registriranih invalidov II. in III. stopnje. Vedo pa, da je med njimi še precej invalidov, ki so še brez statusa. Za naslednje srednjeročno obdobje so si zadali, da bodo popisali vse invalide, ocenili njihove telesne okvare in jim preskrbeli dokumente. Sindikat je po nekaterih tozdih že pričel z razpravami okrog reševanja invalidske problematike. vzgojno-izobraze-valai program Smeri Vrata in stopnja zahtevnosti Stev. oddelkov 1. letnika mladina odrasli mat. A. dial. tekstilni tekst, konfekcionar I SR III konfekcionar tekst, konfekcionar II SR IV tekst, obrtni konfekcionar SR IV tekst.-konfekcijski tehnik SR V mat. s. disl. JALNA SKUPNOST ZA USNJARSKO IN USNJARSKO PREDELOVALNO i m obutveni i cen- tehnolog izd. obutve I izd. obutve II obutveni tehnik SR III SR IV SRV 'ALNA SKUPNOST ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO r«vena zdravstveno i Menit* varstvo bolničar zdrav, tehnik SR III SR V 'ALNA SKUPNOST SLOVENIJE nara voslovno-ma te matični tehnolog fizikalni tehnik bioloSko-kemijski tehnik SR V SR V ^ VPRAŠAJTE - ODGOVORILI BOMO Začetek uvajanja preobrazbe v srednjem šolstvu bo tudi nejasen za marsikaterega učenca. Novosti je toliko, da iz nakopičenih podatkov ne bo lahko razbrati vsega, kar mlade, ki se odločajo za poklic, zanima. Zato smo se v uredništvu Glasa odločili za novo rubriko. Dokler bo trajal pred vpis, bomo v časopisu s pomočjo strokovnjakov iz kranjske enote Zavoda za šolstvo in skupnosti za zaposlovanje odgovarjali na vaša vprašanja. Oglasite se lahko po telefonu ali pošti. Odgovore bomo prvič objavili prihodnji petek, 20. marca*. Eden največjih problemov v delovnih organizacijah pa je premestitev invalida na delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni sposobnosti znotraj tozda. Se večji problem pa je prestavitev iz tozda v tozd. »Pravilna in pravočasna zaposlitev delovnega invalida je zanj največjega pomena«, pravi. »Samo ob pravilni zaposlitvi bo lahko invalid spet visoko produktiven na svojem delovnem mestu. In seveda, vrnjen v življenje, enak med enakimi, čeprav invalid. Vsako leto ima pri nas preventivne preglede polovica zaposlenih invalidov. Predlagal sem, da bi starejši od 50 let in kronično bolni bili lahko pregledani vsako leto. Tako bi še bolj zmanjševali izostanek z dela. Pa to bi tudi radi dosegli, da bi težje pokretne invalide pošiljali na klimatska zdravljenja kot zaposlene invalide. Nikakor pa ne invalidov upokojevati. Do časa je treba premeščati izčrpane starejše delavce na zdravju škodljivih mestih na lažja delovna mesta in utrjevati njihovo zdravje s predhodno rehabilitacijo.« Z aktivnim delom v številnih družbenopolitičnih organizacijah od republike do krajevne skupnosti, je Miha Logar dokazal, kako dober družbenopolitični delavec je lahko invalid. Pa ne samo funkcije. Lani je na domovih obiskal 80 težjih invalidov. Vedno znova ugotavlja, da so ti ljudje najbolj osamljeni. Zgodi se, da so edini, ki so se jih spomnili iz delovne organizacije. Pa vendar so prav zaradi delovne organizacije postali invalidi. V. krajevnih skupnostih bi morali ustanoviti sekcije invalidov, ki naj bi delovale v povezavi z vojnimi invalidi, z rdečim križem ali upokojenci. Drug drugemu bi morali pomagati, pa tudi osamljenosti bi ne bilo toliko. In kaj bi priporočil vsakemu invalidu? »Najprej se morajo člani družine zavedati, da imajo invalida in da morajo marsikaj namesto njega napraviti. Poglejte, invalidu že ena sama stopnica lahko pomeni oviro. Sam se pa mora zavedati, da je težje zaposljiv, sprijazniti se mora s tem, da se ne more vključiti v vse družabnosti, lahko pa je marsikje aktiven in doprinaša k hitrejšemu in boljšemu reševanju invalidske problematike.« Po njegovem je prav sindikat tista organizacija, ki naj bi v praksi uresničila vsa določila in zakone v zvezi z invalidi. Seveda pa bo informiranje tudi moralo opraviti svoje. Vesel je, da so problemi invalidov našli svoj prostor v Glasu. »Tudi v tovarniških glasilih bi morali več pisati o tem. Pa na televiziji. Za alkoholike je toliko oddaj, za invalide pa bore malo. Pa so prav ti ljudje, danes izčrpani invalidi tisti, ki so nam omogočili, da delamo pod boljšimi pogoji, služimo dobre osebne dohodke. Oni pa so izgubili zdravje, ki ga jim nihče več ne more povrniti. Do njih bodimo vsaj humani. Vemo, da letošnje leto ne bomo mogli vsega napraviti, naj pa bo vsaj začetek tega reševanja, ki naj v naslednjih letih steče.« D. Dolenc G L/AS 8.STRAN Tomo Križnar Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Izpljunem kepo prežvečenih listov koke, ki mi jih e- dal Indijanec zgoraj na prelazu in zavijem med ilatne hiše. Ne morem več. Zebe me. utrujen sem in čudno pobit, naveličan vsega. Nekam bi padel in ležal. In stokal. Za bajto se pase nekaj toplih lam. Prezebla ostra trava se trese v vetru. Otroci opazujejo od daleč. Smrkelj jim leze po bradi. Zena s kitami odstre zaveso. Ko vstopim, se nezaupljivo umakne k loncu. Srebam vroč čai in napeto premišljujem, kako se približati tem ljudem. Ko sem malo prej prehitel gručo žena, so planile v grmovje, otroci so poskakali na police prepada, lame so tiščale v strm breg . . Otrokove oči se široko odpro, ko leseni tank zaropota po deski, potem se mu obraz zjasni, vesel krik privabi tudi ostale, ki kukajo skozi vrata, da počepnejo kraj naju. Še enkrat navijem gumico in spustim igračko moje mladosti, narejeno iz koleščka za sukanec, žeblja in gumice, da odkolovrati po prostoru, potem se lahko umaknem na spalno vrečo in opazujem veselje. Očetu je nekam nerodno. Zeni po-migne, naj prinese večerjo, potem tudi sam poklekne zraven. V koči postane prijetno toplo. Kljub obilni večerji me Alfonzo sredi noči zbudi in vpraša, če sem še kaj lačen. Skrbno me odene z alpakinimi kožami in priveze lamo v nasprotni kot, da ne pljuje po meni. aaa Edini obvezni cilj mojega potovanja je bil Cusco, mestece na 3400 m višine perujskega, Altiplana, izbrano mesto boga sonca, popek sveta, središče inkovske-ga imperija, kasnejše čipkasto mesto krščanskih osvajalcev, križpotje usod in kultur. Ko ni bilo cesti konca in kraja, ko sem stal na motorju, ker se mi je sedalo razbolelo in oteklo, ko sem bil po petih dneh potovanja od morja sem čez že čisto Machu Pichu - Kam so izginili branilci poslednje inkovske trdnjave posiea- obupan, se je na griču odprl kotel migetajočih luči. obrobljen s tišino .r>(XX)-metrski h vrhov. Zdrvel sem po zlizanih kamnih ulic mimo Indijancev, ki so ob debelih zidovih čepeli, žvečili koko. naravnost na I lazo de Armas. Zvon stare katedrale nabija osmo uro. La compania - religiozni čudež kamna in sanj -čepi v izložbi trga kot valeča kokoš, turisti sedreniaio pod oboki baročnih balkonov znamenite španske zgodovine nove domišljave Kastilje. Tu so marširali, tu so slabili, tu so orgirali. tu v ognju stoletij je cvrča-la kri in strast. Dirkam nor od nabitega veselja okrog trga, potem se premrzel ustavim ob restavraciji knčaje že od zunaj naročim dvojni viski; malo zame, malo za motor. Če je toliko zdržal, bo tudi še naprej pripravljen potrpeti, zdaj pa pijva, kolega. Ko hočem plačati, me stisne groza. Vsi hudiči, za pasom ne najdem torbe z dokumenti in denarjem. Ostal sem brez ficka. Torbo sem pozabil 130 km daleč v grmovju ob poti, kraj raznežene omake driske, ki me je redno preganjala zadnje tri tedne... Moj drugi prihod v Cusco je bil manj zanosen. aaa Za sprehod po mestu je mogoče najprimernejši čas zgodaj zjutraj, še preden priderejo z bližnjih zaselkov Indijanci s svojimi pridelki, natovorjenimi na potrpežljivih lamah. V prvi medli svetlobi vlada po kamnitih ulicah bahato zasnovanih hiš, zgrajenih v dobi osvajanj na temeljih porušenih starin svetišč tišina in pokoj, ki jih ostanki davnine zaslužijo. Duh je še čist, neomadeževan od dnevnih tegob naših časov . . . Seveda zlata ni več. Ostali so le monumentalni zidovi, zgrajeni iz kvadratov brez stikov, med katere se res ne da poriniti konice noža. Inki so bili odlični gradbeniki. Pa ne samo to. Sem so vdrli kot bojevito gorsko pleme okrog leta 1000. S svojo sposobnostjo organizacije so hitro kolonizirali prvotne kulture in vpeljali državni sistem, katerega vojaško monarhijo jim je zavidal sam Hitler. Organizirali so vse do zadnje možnosti, povezali so vse do zadnje enote, vtikali so se v najbolj skrite zadeve svojih podložni-kov. Vse obdelovalne površine, ki so po zakonu morale biti obdelane za narodno prehrano, so podržavili in jih dodelili posameznim družinskim skupnostim kot najmanjšim organskim celicam v uživanje, tako da je vsakdo imel zagotovljeno potrebno količino hrane in možnost plačila davkov v naturalijah ali v delu pri gradnji državnih templjev, trdnjav ali cest. Zasebne lastnine ni bilo. Vse je pripadalo vladarju, ki je zastopal sončnega boga. Vsak je opravljal tisto delo, za katerega je bil določen. Vsakdo je moral skrbno izpolniti svoj predpisani obvezni plan. Sleherni človek je moral delati. Problem bega z dežele v mesto, brezposelnost in razvoj kriminala je bil onemogočen tako, da je vsak, ki je hotel zapustiti svojo grudo, potreboval posebnodo-voljenje. Za ubito ptico na obali gvana je bila predpisana smrtna kazen. Življenje, tudi prosti je bdo natanko določeno, odmerjeno, šablonizirano. Nihče se ni izmuznil državnemu nadzorstvu. Vse niti so se končale v rokah monarha, prvega velikega Inke Ue-narja niso potrebovali, zlato je rabilo le za okraševa-nje svetišč. . Zasebnih potovanj praktično ni bilo. Zakaj le. Popolnoma za vse je bilo poskrbljeno. Sploh pa za mentaliteto podložnika. Človek ni poznal tesnobe, morečih vprašanj — vodilna plast mu je odvzela potrebo misliti, ni se mu bilo treba samostojno razvijati v boju z okoljem, kar nalaga narava kot »kazen božjo« pregnancem iz raja . . . Človek je moral le delati, pa je lahko lepo čepel v enoličnem zadovoljstvu in nekateri pravijo, da je bil srečen. Samo ubogati strumno centralizirano upravo, pa bo . . . Šenčur - Ni majhno delo obstriči čisto do golega celoaU na obeh straneh ceste skozi Šenčur proti Srednji ixisi krn" poleti meče prijetno senco na obe vrsti hiš. Navadno t' Franc Svetelj iz Srednje vasi, kije sicer grobar, ima pa nih nalogah in zadolžitvah zapisano, da mora poleg krajanov poskrbeti še za to in ono po vasi že jeseni Let' tako kmalu pokazala zobe, da za drevje ni bilo irošnjo: Gospod duhovnik, če se ne usmilite mene. jsmilite se vsaj mojih osem otrok. Moža sem zgubila, sami so doma. Tonček je star šele Ive leti. Ivan sedem, Marija deset. Kaj bodo *evčki počeli doma brez starše*', brez nege in hrane. Usmilite, usmilite se me! Iz duhovnikovih oči je švignil plamen: Proč od mene. Partizanom si dajala jesti, otrokom ne. In je skušal z odločnim korakom zapustiti kapelo, toda njegove zadnje besede so Štrumbljevo tako razburile, da je kot ris olanila pokonci in potegnila duhovnika nazaj, la se je ustavil in obrnil: Še enkrat mi recite, la nisem skrbela za otroke. Poglejte Boga tam ia oltarju, on mi je priča, da sem vse svoje '.ivljenje posvetila otrokom, domu in polju, /em, kje je. satan, je skoraj brez uma zakričala, da smo vsi za hip onemeli v vaši luhovniški obleki! Domobranci so planili po njej in jo bili kolikor so jo mogli. Uboga mati! Frančiška Škraba se je obrnila k drugemu duhovniku: Gospod, posredujte, da me ne ustrelijo. Naj me raje pošljejo na delo v Nemčijo. Doma sem zapustila dobro leto staro hčerko in petletnega sina. Mož jo je zaničljivo pogledal, dvignil glavo in kot božji oficir odkorakal iz kapele. Kaj vam bo sveta hostija, saj boste kar gorke šle v nebesa, so nam govorili, ko so nas spet vezali. Zvezali so nam roke na hrbtu, toda niso nas več zvezali po dve in dve skupaj kot na Barju. Ko so me zvezali, sem se obrnila s hrbtom v zid in moje močne roke. ki so umele voditi plug. so se močno uprle v, telefonsko žico in jo skušale razrahljati. Moram pobegniti, je šumelo v moji glavi. Ljudje morajo zvedeti za našo usodo. Posrečilo se mi je. Žica je popustila. Čutila sem. da lahko roki izvlečem iz vezi. a sem to spretno skrivala pred domobranskimi očmi. Nagnali so nas ven. Pred gradom so žene spet prosile: Usmilite se nas. ne ustrelite nas. Odpeljite nas v Nemčijo. Ni vredno jokati in jih prositi, saj vidite, da so zveri, sem vzkliknila. Za menoj se je hrabro oglasila še Marija Grebene: Nikar ne jokajte, ne prosite jih milosti. Čim prej nas bodo ubili, tem prej bomo rešene. Med takimi ljudmi se ne splača živeti. Rešila sem se zanke na roki. a sem jih držala, kot da sem še vedno zvezana. Gnali so /nas čez planoto v go*xL Pred gozrldm smo se, ustavili. Domobranci so postavili štiri ženske v vrsto, nakar Grebenčeva Lojzka vpraša: Nas boste kar tukaj pobili? Zemljišče se jim ni zdelo primerno in so nas gnali še dvajset metrov naprej v gozd. Lojzka mi de: Angela, poglej, če so jame izkopane? Domobranec, ki je to slišal, se je obrnil in se zadri: Preklete kurbe partizanske, še jame naj bi kopali za vas. Psi naj vas požro! Ni več daleč dan. ko bodo tudi ti morilci pobiti, sem rekla in se obrnila k sošolcu Francu Požarju. ki je stal poleg mene. in mu v obraz zabrusila pekočo resnico: Danes smo me. jutri boste pa vi na vrsti. Besede so ga tako razdražile. da je poskočil, kot bi ga pičil gad. Drži gobec, prekleta partizanska kurba. Za koga se pa borijo partizani? Mi se borimo v imenu Kristusa in za Kristusa. Kristus nas ščiti in zahteva, da vas pobijemo. Glava se mi je kar majala, tako močno me je klofutal in brcal. Najraje bi mu vrnila udarce, a mi je notranji glas velel: Bodi modra in drži roke na hrbtu. Če mu vrneš udarce, bodo videli, da si odvezana. in to te bo izdalo, da ne boš mogla pobegniti. Od gradu do gozda je za mano hodil domobranec in mi svetil z baterijo v hrbet. Morala sem se zelo paziti, da ne bi opazil, kako lahko vsak hip izvlečen roki iz zanke. Postavili so nas v tri skupine. Štiri smo bile v vrsti druga poleg druge, potem spet štiri in še dve druga poleg druge. Tako smo stale v eni vrsti, toda v treh skupinah, za nami pa je stalo deset mitraljezcev z mitraljezi. V hipu sem se spomnila mame. kako so ji ob slovesu lile solze. Spomnila sem se na konje in krave, ki bi jih morala zjutraj krmiti. Vse mi je bilo tako drago, tako blizu. Zal mi je bilo kamna, ki je bil ob stopnicah na dvorišču. Vsak dan sem ga videla in v tem trenutku mi je bil neizmerno drag. Umreti mlad.to je nekaj strašnega. Pogledam čez ramo. Videla sem domobranca, ki je meril varne., mitraljeska cev pa,seje skoraj dotikala hrbta. . h in orožje je zarožljalo. Bila je za odločitev. Bliskovito sem a m sprostila roke iz zanke, udarila tv 1 ljeza, hkrati je mitraljezec pribil žilec in rafal je švignil rmmon*a»vw| tistem trenutku je v meni z»vtH\v umreti, ne bom uVnrla, ne bost*^ Bila sem tako močna, odločna a L* v silnem naletu, ko je Slo »bitj^-j vsakega domobranca, ki bi mi ti beg. Le nekaj metrov naprej seu*a ob dračje in padla. Rafal svinčeni Jjj čez mojo glavo. Hvala ti, dračje! f^gL spotaknila in padla, bi me krofe tM Planila sem pokonci in zdivjaU »J3 ganjalci pa kot lačni volkovi u « so streljali, da sem kar oglušrk. moje tovarišice že pomorili. Večkrat sem se spotaknila qq| nino, štor ali kamen in zgrmek * grmovje, a sem bila v hipu h drvela naprej, samo naprej. Mojm,, bile hitrejše od zasledovalcev. Vdat noč in gozd moja zaveznika. Knt^t bili sled in se vrnili. Ustavila sem se in prisluhnila. L noč! Zapeljiva tišina! Kako dota)«, in kje sem, ne vem. Bila seno su*< devetih žensk, ki bo svetu sponxS kako je na Lisičjem umrlo drvrt) kmetic Od padcev me je Kam sedaj? Domov močno M*) vendar! zavedaš, da bodo na vse strani te lovili? mi je šepetal notranji rtv] pred'vrati tet bedo že čjakaj^altj mrtvi desetini. r 1 VAŠA PISMA iva ročnih del v'Colorju — V sejni dvorani tovarne Color v Medvodah je te dni na ogled razstava ročnih del, ki so jih izdelale žene, zaposlene v Colorju in jih za razstavo pripravile ob dnevu žena. Dvajset žena. med njimi je tudi moški, predstavljajo več kot sto izdelkov: pletenine, vezenine, čipke, makrameje. tapiserije, gobeline, prte. slike. Razstava je v tovarni naletela na veliko zanimanja med delavci. V Colorju so s prirejanjem razstav začeli pred letom in pol. s predstavitvijo lesenih plastik Načeta Ribiča. Sledila je razstava /i kovnih del ljubiteljskih slikarjev Colorja in Donita, ki je imela v tovarni izjemen odmev. Kasneje so pripravili še razstavo umetniške fotografije in karikature. Namen razstav je, so nam povedali v Colorju. da delavce navadimo nanje, kasneje bodo morda obiskovali tudi galerije. M. V. m a i o as > h € s H g 98 Beli aktivira de lovca, ki na diagonali a2—g8 pritiska na polje f7. Preti napredovanje kmeta e in ruienje črnega položaja. 7. ... Sc3: 8. Td8:! Td8: 9. fg7: Sa2: + 10. Kbl De8 11. e6! Le4 + 12. Kal f5 13. e7+ Td5 14. Df6 Df7 15. e8D + Črni se je vdal. Na 15. ... De8: sledi 16. Ld5:+ z matiranjem. Značilen napad na kralja, ki ga omogoča nasprotni rokadni položaj, vidimo v primeru na diagramu 172 (RUBINSTEIN TEICHMANN, Dunaj 1908). reč 5. gf7:+ Kf7: 6. Dg6+ s hg7:, ali pa 5. ... Df7: 6. hg7: itn. s hitro zmago belega. 4. ... 5. hg7: 6. Th8 + 7. Th7 + 8. Df5 9. Te7: Crni se je vdal. f6 ef3: Kg7: Kg8 c3 I I A ffi + A a% ■ ii - A&V Naslednji primer, diagram 173 (AVERBAH - SARVA-ROV; Moskva, 1959), nekoliko spominja na prejšnjega, po žrtvi lovca na polju h7 in napredovanju kmeta na g6. Na ta način se ustvarijo v položaju pri črnem kralju občutljiva bela polja, na katerih zagospodari bela dama. Za razplet položaja je pomembno to, da so tri črne figure, in to lovec na b7, trdnjava na a8 in dama na d8, odmaknjene od mesta spopada in se ne morejo pridružiti obrambi kralja pa tudi skakač na h5 je izpostavljen. Diagram 172 1. Lh7: + ! Kh7. 2. g6+ Kg8 Na 2. . .. fg6: gre 3. Se4: de4: 21. Sg5+ in nato Dg6: z odločilnim napadom. 3. Se4: de4: 4. h6!! Ideja žrtve lovca temelji na tej potezi, ki izsili odprtje linije h Na 4. . . . ef3: sledi nam- tU vi** A A A A A A A Aft £ * * ■ S iL ■ H A B H 1 S lil D l • r t 1 Diagram 173 1. Lh7: + ! Sh7: 2. g6!! fg7: 2. g6!! fg6: Izsiljeno. 3. Dg6: S7flB 4. Df7 + Kh8 NASILJE NAD OKOLJEM Radovljica - Ni dolgo tega. kar je v Ljubljani potekala akcija z naslovom Nasilje v ar hitekturi. Si samo Ljubljana ti sta. kjer se dogajajo tako nezaželeni pojavi pri oblikovanju našega življenjskega okolja. Nedvomno prema/o zapaženi pa potekajo posegi v arhitek turo na periferiji, tudi v Radovljici. V Radovljici imajo kadre, katerih stroka je oblikovanje. Delo teh kadrov je premalo vidno. Začudilo me je. da pri razvrstitvi blokov novega Can karjevega naselja niso upoštevan osnovnih arhitektonskih analiz in danosti. Gre predvsem Za vedute, dominantne poglede in dominant prostora, ki si> jih preprosto uničili. Pogled od doma TVD Partizan proti Tri glavu je uničen, zastrt z bloki, iznad streh teh blokov se vidi te nekaj vrhov Julijcev. Ta pogled bi ostal odprt s spretnejšo razvrstitvijo blokov. Ustvarjena bi bila avenija, čeravno skromna, s pogledom na Triglav in Pt>-kljuko, kapelico Sv. Ane. : nekaj smrekami in šibkim prometom. Razmeščevaler blokov je bil sila nespreten. Lahko pa bi počakali na javni natečaj, ki bi prinesel boljšo rešitev. Potreba po stanovanjih tu ne more biti opravičilo, ker je takšna rešitev hratktnidna in hkrati razkrije nezaupanje v lastne kadre. Enako ravnanje lahko opa zajema tudi v mrliških vežicah v Radovljici, pri osnovni šoli Antona Tomaža Linharta in kritini neuspešne gradnje. Pohvalno se lahko izrazimo o klopi pred zgradbo PTT Ra dovljica. ki kljub svojim skromnim dimenzijam opravlja pomembno vlogo v programu men-talno-sociološkega centra Radovljice. Neupoštevanje kvalitetnih danosti je degradacija okolja in s tem padanje kvalitete bivanja. Kdo ima pravico do negativnih dejanj v smislu zgoraj navedenega v naši samoupravni družbi — oziroma: kje je njegova mora/na odgovornost? Brane Mrak študent arhitekture BAJER V NAKLEM Pri Marinškovi gostilni v Na klem se ob dežju ali topljenju snega voda nateče v velik bajer. Ta vaška cesta, ki pelje od glav ne ceste v vas. je zelo prometna, bajer pa se pojavlja kar že ne kaj let. Za pešce je še posebej neprijetno, saj človek komaj najde prostor, kam bo stopil.' razen tega pa je pešec še v groznem strahu, da ne pripelje kak avto in aškropi od nog do glave. Kaže. da je kanalizacija slaba in ne more požirati večjih količin vode. To bi že enkrat morali urediti, saj je v tem delu največ prometa v Naklem. Saša Pretnar Podbrezje Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (67. zapis) Spešim. kar le morem, da bi še pred pomladjo obiskal še nekaj krajev pod Pečmi — Breznico, Za-breznico. Sela. Žirovnico. Moste. Vrbo in Breg — ter se potem prek Potokov šel poslovit na Jesenice, a vidim, da v naglici marsikaj spregledani, kar ni sicer moral opisati ali vsaj omeniti. No, takih stvari se mi je še pred Finžgarjevimi Doslovčami nekaj nabralo. Tako nisem omenil zanimive stare stenske podobe (na vnanji strani Gromove hiše v Smokuču zdaj št. 43). Slika predstavlja mater božjo v razkošnem plašču z Detetom v naročju. Barve so resda že močno obledele, toda tisto, kar je Toma Zupana najbolj vznemirjalo, je zdaj le še komaj zaznavno. Sam takole zapiše: »Ze od otroka gori me je zanimala slika na obcestni hiši — kako leži čez ves hrib raztegnjen praded te hiše, ki so ga nekokrat na bližnji troblji ležečega in mrtvega dobili. Bil je prastar ud te hiše in Gromove-ga rodu.« Kaže torej, da je bila stenska podoba napravljena le kot nekak spominek na tragičen dogcnlek, ne pa kot kaka zaobljubi jena l»ex voto«) slika. Potem bi moral ob kramljanju o Tomu Zupanu, povedati mično »drobnost«, kako mu je njegova mati večkrat rekla: »Če od Breznice proti Smokuču zapojo fantje domačo pesem — kako brezskrbna sern potem vso noč . ..« Takrat je bilo življenje na deželi večkrat močno nevarno. Strašili so rokovnjači, vojaški begunci pa tudi drugi take baze ponočni potepuhi. Tudi dveh kovinskih spominskih plošč, postavljenih na ravnici pod cesto (od Smokuča proti Doslov-čam) v čast padlima borcema v NOB, nisem omenil, opazil pač — zato hitim popraviti. Na prvi preči-tamo: Na tem mestu je padel v NOB leta 1944 borec Hrovat Vinko iz Smokuča. Napis na na drugi plošči pove: Na tem mestu je padel v NOB leta 1945 Kapus Mirko z Bleda. VRNITEV V DOSLOVCE Azakaj v Doslovce, ne v Do-sloviče, kot so kraj v knjigah (in tudi uradno) imenovali? Pa tudi pisatelj Finžgar je v prvih letih pisal ime svoje rojstne vasi z dodatkom onega polglasnega i. Ker pa je zgodovinar dr. Milko Kos zapisal ime v stari obliki VVidoslabicz, pa tudi dr. Jože Rus je tako zapisal nekdanjo krajevno oznako, se je pač tudi pisatelj sam uklonil, četudi mu je slejkoprej zvenelo v ušesih govorno, ljudsko Doslovce, brez i. No, krajevni leksikon, ki je za te reči pač kar najbolj »merodajen«. pozna le Doslovce in Doslovčane. Starejša oblika se je tako umaknila govorni rabi. Nekaj podobnega je z Moravčami, Braslovčami in Lahov-čami, kjer je polglasni i v pisni obliki povsem onemel. Drugje pa se je le še ohranil, npr.: pri Tupaličah, Mavčičah ipd. Prav tesnih spon niti kra- jevna niti gorska, vodna, ledinska, še manj pa osebna imena ne prenesejo. So pač odvisna od narečnih vplivov, spreminjajo se tudi skozi čas. zdaj se imena krčevito naslanjajo na zgodovinski zapis, drugič se spet uklonijo splošnim sodobnim jezikovnim načelom. No, za Doslovce smo se dogovorili, kot smo se. To se pravi: razumno smo se približali ljudski izreki. PESNIK MEDVED - PISATELJ FINŽGAR Ker menim, da se še ne smem kar tako podati v nekdanjo Dolenčevo kajžo, Finžgarjev rojstni dom pod strminami v Pečeh nad Doslovčami, moram zapisati še nekaj Cankarjevega, kar je tudi povzel pisatelj Ivan Pregelj v peti knjigi svojih Izbranih spisov (1966, str. 251): »Medved in Finžgar, dva moža, dva obraza! Kakor da nista zrasla iz slovenskih mater. Tako plemiška!« No, o tem, o pokončni moški lepoti pisatelja Finžgarja, bo še itak stekla beseda v teh zapisih. (O pesniku Medvedu, za katerega je rekel Cankar, da je bil najlepši slovenski fant, sem že pisal v zapisih o Kamniku.) BISERNA MAŠA V MARTULJKU Spet se vračam! To pot kar v Martuljške gore, ki sem jih (tako zagnano opisoval, kot so se smehljali nekateri bralci teh zapisov, ko je bila v besedi še Dolina). Ko sem ta čas omenjal pot iz vasi skozi tesni mimo Spodnjega martuljškega slapu, navzgor, na Jasene, sem seve tudi povedal, da na koncu te gorske senožeti sredi prelepih osamljenih macesnov stoji lesena kapelica, posvečena Mariji Snežnici, še nisem vedel, da si je ta prelep gorski kotiček izbral pisatelj Finžgar za svoje slavje ob svojem visokem jubileju - 60-letniei maš-ništva, tj. biserno mašo (dne 5. avgusta 1954). Prisostvovalo je slavju le nekaj stanovskih prijateljev, gornikov, domačinov. Saj je enourna pot na Jasene kar strma. Osemdesetletnik jo je pa le zmogel . . . mladinski servis kranj p. o. Oddelek avto sola honorarno zaposli INŠTRUKTORJA za voznike B kategorije Prošnje oddajte na .naslov Mladinski servis Kranj. Stritarjeva 5. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše; Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski Cez čas so sklenili, da pojdejo jutri ie sami nad Oni, ki se je hudoval na gospodo, pa je mnenja, bo to za polovico izmed njih smrt. Nek mladenič ga ten zaničljivo zbode s strahopetcem; moža bi se bila ■tepla s cepci, če ju ne bi ostali ločili. „Kako bi igali, če se tepemo med seboj?" pravi star ir. „Jutri po kazita svoj pogum! Če bi se namreč vsi skupaj, bi se že bilo dalo kaj storiti proti ki so se zdaj že nekoliko razlili po naši deželi." 155. Zdaj sta vstopila Peter in cigan. Usedeta se k ognju na stran, kjer je bilo že veliko drugih ljudi. Nihče ju ni ničesar vprašal, zakaj marsikateri je bil med njimi, ki sta mu bila neznana. Petrova gosposka obleka pa je vendarle poskrbela, da so se jeli spraševati, kdo bi lahko to bil, naposled pa so le prišli do zaključka, da mora biti to gospod s Kozjaka. „Kako pa je prišel sem?" so ugibali. „Kdo pa je oni z njim? Domačin ni, nima niti nase oprave, niti poštenega pogleda." Tako so od strani sodili cigana. 156. Potem eden reče: „To se lahko izve, kdo je. Tu smo mi gospodarji, kajne? Vsak, kdor pride, mora povedati, kdo in kaj je." „Stoj! Najprvo pokličimo semkaj tisto švedro, za katero pravite, da je gospod s Kozjaka. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali kmet, tu smo vsi ene mere. Zato naj spregovori, kdo je onile dolgin, ki je prišel z njjim, če ne - - -" Ko to reče, vzdigne govornik svojo palico in vsem skupaj jasno pokaže, kaj je imel pravkar v mislih. ■ Tri domačije - to je ves Dunaj in vsaka stoji na svojem komu - dve pri vrhu koseni-ne. tretja spodaj v grapi. Ni povsem dobro /nano. kako je zaselek dobil tako slavno ime. Dvainosemdesetletni -lože Rihtarsič je se kot otrok slišal praviti, da so se sem pred stoletji priselili odsluženi vojaki, ki so dobili pravico do krčevine in so si tod postavili hiše. Davno je to moralo biti, saj je njegov rod na Dunaju že več kot 300 let. Drugi spet vedo povedati, da je kraj dobil ime po rudarjih, ki so prišli z nemškega kopat rudo v železov rudnik v Knapih. Po rudarjih naj bi dobili imena tudi zaselki Kras. Laško in Hrib. ki leže v bližini Dunaja. Železov rudnik je namreč ležal prav pod temi naselji. V njem so kopali rudo do leta 1875 in so vozili v železnikarski plavž. Tega leta pa so naleteli na vodno žilo v jami in studenec je rudnik poplavil. Še danes mogočni izvir kaže nekdanji vhod. Po knapih je tudi vas v dolini, kjer so si premožnejši postavili hiše, dobila ime Knape. Jože Rihtarsič se tudi spominja, za časa stare Avstrije je to moralo biti. lesenih tabel, na katerih so bila imena Dunaj. Laško. Kras in Hrib izpisana na eni strani v slovenskem in na drugi v nemškem jeziku. Tudi hiše so večinoma imele domača nemška imena in vsak zaselek je bil priznan za vas. Danes je tam pri Marjančnku, Korenišku in Špilarju. zaselki pa spadajo pod Bukovščico. Sicer pa si domačini ne belijo glave s poreklom svojega zaselka in žive v teh bregovih, kot je živelo že toliko rodov pred njimi in kot bodo živeli vedno novi, saj cesta, sodobni stroji, poravnane ozare in nove hiše pričajo, da se napredek kraju ni izognil. Dunaj ni nikakršna turistična točka in redkokdaj zaide sem kaka noga. ki ni iz »bukovške fare« doma. Zaselek sam ne. vpije in ne vabi, mirno čepijo hiše na bregovih, kjer so jih postavili že davni predniki in si ob njih sedanji gradijo lepše, večje in svetlejše. Neznana je tudi zato, ker je menda oblast nekdanje kraljevine Jugoslavije že tam okoli leta 1920 domačinom naročila, da ne smejo več sami pisati številk nad hišna vrata in tudi, da se Dunaj ne sme več pisati na krajevnih tablah, temveč morajo imeti - tedaj so menda rekli, da zaradi tujskega prometa -nad vrati pločevinaste tablice, na katerih bo razen številke tudi ime Bukovščica. To je pomenilo, da so Dunaj priključili Bukovščici z utemeljitvijo, da je tam fara in bo tako kraj bolj znan. Ljudska govorica pa še ve za Dunaj. Vsak domačin na Bukovščici ali v Knapih pokaže bližnjico ah cesto na Dunaj. Pozna ga še tudi zemljiška knjiga in katastr. Tudi na plošči v spomin padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni je še vklesano to slavno ime ludi ne pišemo tokrat prvič o Dunaiu Avgusta 1939. leta je Slovenec v poibni ?enrn°kralu3aVU reP'ma""" žAvl^nju v Kaj piše Slovenec Veliko rodov je že živelo na Dunaju in nove hiše dokazujejo, da bodo tudi novi. Za naš Dunaj ni treba pustiti trebuha zunaj ii predniki so pravili: kdor hoče na Dunaj, buh zunaj. Za kmečke noge in bilo glavno mesto Naši preaniKi »u f^«-— --- kmečke noge in naj pusti *^^^^S^^ denarnico ni bilo glajno^ fa g t monarhije nič prav je bilo dobro zadeti na ramo polno bisago rženega kruha in kako kranjsko klobaso zraven ali pa zategniti jermen za nekaj lukenj. Na Dunaj, ki ga to pot predstavljamo, pa gremo lahko s trebuhom in razen dobre volje je treba vzeti na pot le še nekaj sape, da ti je breg ne vzame, če jo mahneš po bližnjici. Če pa se zapelješ z avtom, nekoliko naokrog je speljana cesta, tvto ns^g Dunaj priti ni nobena *-» n \/ »Uunajčanov je malo in doma se drže,« je pisal »Na semenj hodijo ob ponedeljkih y Kranj, ob sobotah v Skorjo Loko in v torek po veliki noci v Železnike. Ob nedeljah izvabi Dunajčane in Dunajčanke zvon sv. Klemena, ki poje v dolini in vabi Eoljance in gorjance z vsega venca regov - takrat se spuste mimo njiv in so v pičli pol ure pri farnem središču. Med tednom se po isti poti spuščajo otroci - to so dunajski šolarji, ki imajo tudi svoje z zakonom priznane počitnice. Te počitnice se toliko ločijo od šole, da je tedaj treba za ves dan prijeti za delo okoli doma in živine. Na Dunaju morajo vsi delati, sicer ni kruha. Dunajčani žive največ od lesa in živine. Polja so skromna in le v dobrih letinah dajo toliko žita, da ga ni treba kupovati. Kadar je zastoj v lesu, usahne najmočnejši vir dohodkov in takrat se je treba potov v trgovino kar odvaditi. Takrat si mora pač vsaka domačija pomagati sama, da preživi ves rod, tudi tiste najmlajše, ki na Dunaju dobro poganjajo in nič ne vprašujejo, kje se kruh dobi — imeti ga morajo. S svojim vriščem poživljajo bregove, sproti pobirajo sadje pod drevjem, kar odpade zrelega — kadar ga jim že prej ne obere pomladanska slana ali vetrovi ne otresejo cvetja. To se na tem slemenu rado zgodi in takrat sadja še za pod zob ni, kaj šele za kuho in sušenje. Toda rod se tudi takšnim stiskam krepko upre in počaka boljših letin. Takrat pa se vse popravi. Naj bo ime vasice še tako slavno, platnena srajca je na Dunaju še vedno v čislih. Čeprav zemlje še za žito primanjkuje, sejejo lan, ker je ceneje srajco doma pridelati, kot pa kupiti jo. Tudi kupljena za delo tu gori'ni dovolj trpežna, tu se platno najbolj obnese. Pri Špilarju še stoje statve in Peter vse zime presedi za njimi. Od blizu in daleč, prav od Prtovča do Dražgoš, nosijo vreče kiopčičev, da ima zadnji tkalec v tem okolišu vso zimo dovolj snovati. Nekdaj je bilo drugače. Statve so bile v vsaki hiši, v močnejših celo več. Vsi moški so znali tkati in so med seboj tekmovali, kdo ume natkati lepšo tkanino. Pred cerkvijo so ti domači izdelki prišli kot na razstavo, tu se vse ocenilo in po vsej fari je šel glas o mojstru, ki je znal najbolj skriti vozle in je dal izpod statev naia-ostejše platno. Tako noben moški ni •al v tovarno,nobenemu ni bilo treba iti po svetu vedno je bilo dovolj dela. poleti na polju in pozimi na statvami. In ženske so še te ni treba. Na ^.^^Tvih bregov, njiv ava in se ^^Jfgribovja in hkrati Mici RihtaršiČeva z najmlajšim Dunajčanom — dveinpolletnim sinom Milanom. Pavla Markelj predle cele noči. V vaaki hiši n^p in pripovedovanju resničnih ia nih zgodb peli kolovrati, da j« ti hiša polna mehkih kosmičev, ki a predicam izpod prstov dvigali p^j Danes tega življenja tudi tu Dmm več v takem obsegu. Le za silo »i obdržalo platno, do konca tcai i Potem pa ne bo več ljudi, Ffcj^j obleko pridelati iz zemlje — akai vmes kaj hujšega, kar bi laa ■ Ereteklosti nazaj na naše ujšega pa nas Bog ob varaj bi lan vrnilo nazaj.« Dunaj danes Tako je videl življenje na Di Slovenca leta 1939. JDobrih 40 1« na Dunaju prav tako kot kamorkoli se obrneš po naši deželi vasi ni obšel in Peter Špilarjev j* ^ zdavnaj spravil v Loški muzej. Njni žito ni več, vse so samo travniki, le a[ in kuho za prašiče se še nekaj preor* se vse intezivno gnoji in se prideluje govedo. Tako pri Rihtaršičevih največja kmetija in imajo najvtf redijo v sodelovanju s škofjeloško plemenske telice in nekaj prašičev, r» Marjančnku imajo štiri goveda in Pavla vsak dan odnese mleko na ~ podobno je pri Špilarju. Pri nobeni ukvarjajo več le s kmetijstvom, rn vsaj eden še zaposlen. Pri Korenisku Rihtaršiču gospodar opravlja na dela z bagerjem. Marjančnk je nek* dela v Kroju .. . Tako kot kjeriy katerem koli kraju. Osemnajst ljudi živi na Dunaju nišku in Špilarju jih je po 7 in pri M 4. Pri prvih dveh imajo po štiri otr darja in gospodinjo ter očeta, pri so razen staršev dva otroka. Najstarejši je Špilarjev ata. ki nil 82 let, najmlajši pa je dv Rihtaršičev Milanček. Največ pa Rihtaršičev Jože se je že odločil, & t doma na kmetiji. Dvanajst let mu j« raje kot s peresom dela s kmetij Ce le more, zgine ven in je za trakt kosilnico. V kmetijsko šolo bo š?l k»l veliko lažje, ker bo šola v Kranju^ treba v Maribor. Drugi bodo nadal*" nje ali se izučili in se najbrž \^ dolino. Sedaj se vsak dan za pode po Bukovščice, kjer mlajši obiskuje^ četrtega razreda, drugi pa se vseo*. bus, ki jih odpelje v Skofjo Loko ljujejo na višji stopnji. Veseli so tt jeni, vedo za prve češnje in zgodni* vsako bližnjico in za ptičja gnezda niso zadovoljni le z obvezno Šolo znanja, poklice, ki jim bodo merno življenje. Tudi tisti, kf doma na kmetiji. Znajo poprijeti delo, kot so znali vsi rodovi in prihodnost. Sicer pa, poprašajte p* hiši, nikjer ni bilo malo otrok. kjer7 bratje sedanjih gospodarjev, brem, skoraj vsi že imajo svoje Vprežna živina, ki je komaj koritasto pot iz doline in njiv, j Prav tako gnoj na hrbtu gori snopje doli, pa koš za pot v dol* teklost so črne kuhinje in ki starem. Sedaj je iz Bukovščice do Marjančnka in Koreniška in Šilarja in vso zimo so cesto pluj prevozna, če že za avto ne, vsaj Vendar pa so letos, ne toliko zaradi zaradi dragega bencina več hodili z avtom je postala draga pa je pol ure stopiti peš. Morda bodo prav zato Dun* Laško in Kras postali zanimivejši ke, saj so ravno prav oddaljeni sprehod. Iz Kranja se tja pride pn»k Strmiee do Bukovščice, iz Škofje zavije na cesto proti Bukovščki \ oziroma Praprotnem. Vsekakor p« j.v no, kje se zavije na pot proti Dunaju sati. Vendar ne prej kot v Knapih ^ ker prej nihče ne ve zanj. In ko fcly čisto blizu je, komaj deset minut, vt^u treba dobro stopiti, da boste tam \ ^ ure. Je že tako. da se domačinu ^ poti krajše .. . Teksti..*. 1" Bogataj Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosta dela in naloge v TOZD Predilnica — predenje — predpredenje Zaradi tega vabimo k sodelovanju večje število delavi imajo že delovne izkušnje na predilskih strojih ali flajerjih. Kandidatke za zaposlitev se J^oJa^o do 14. ure v kadrovskem sektorju naše zacije. vsak delovne dan »Mopet šov« po škofjeloško Skorja Loka - Klasične proslave za dan žena, ki so jih pripravljali nndikalni in kulturni delavci Loških tovarn hladilnikov iz leta v leto in ki «o zapolnile le dve. največ tri vrste sedežev v dvorani, so bile organizatorjem že odveč. Kup truda, pa tako malo pozornosti Saj še tistih ni bilo. katerim so bile proslave namenjene! Letos so pa ubrali druge strune. V kinu Sora v Skofji Loki so v nedeljo. 8. marca, priredili pravi »muppet sbow« Resnično, z vsemi »mopetki«. rjsko. nergačema in drugimi vred. dvorani je bilo polno, da se je kar trto No. bila je tudi proslava. V prvem delu. ko so mamice pozdravili otroci iz vrtca v Sv. Duhu, jim recitirali mladinci, zapeli pevci in zaigral an-I »Jurček«. Ampak, v drugem so pa udarili neposredni ajalci: po pijančevanju med ,. po disciplini, povedali so, se v menzi v Vincarjih »babe Občutljivost za sitost in lakoto Sprejemanje hrane, zadrževanje in oddajanje energije je značilno tudi za človeka, ki se je povzpel na najvišjo stopnjo žive narave. Čeprav umsko znatno prekaša najpametnejše živali, je večkrat žrtev nepravilnih prehranjevalnih navad, včasih tudi lastne pož-rešnosti, zgublja naraven občutek za sitost, lakoto in žejo. Največkrat gre za preobilno prehranjevanje ljudi razvitih dežel, ki ni v hitrosti gibal in moči zobovja, kakor pri ostalih mesojedcih. Hrana je pred očmi v vonjavah, slikah in besedah, ki spodbujajo apetit. Tako se utrjujejo bolj ali manj zdrave prehranjevalne navade, prehranjevalna disciplina, ostri se okus, oblikuje tek po določenih vrstah prehrane. Znano je, da prehranjevanje med ostalimi dejavniki usmerjata tudi možganski središči: središče za lakoto in sitost. Poizkusi na živalih (podganah) so pokazali, da so pri uničenju središča za lakoto živali zgubljale potrebo po hrani, izogibale so se jedi in poginile. Pri učenju središča za sitost so začele preveč jesti, so se hitro zredile in prav tako kmalu poginile. Zdrav organizem je v ravnovesnem delovanju obeh središč, samodejno usmerja nihanje potrebe po hrani s pomočjo spremembe prehranjevalnih snovi v krvi. Gladna kri, če tako rečemo, pošlje o tem podatke v središče za lakoto in ga vzburi. Pri debelih kri preje dobiva lastnosti lakote, preden se ta dejansko pojavlja. Veliko re- jenih ljudi praviloma ne ve, kdaj so siti in kdaj lačni, če je priložnost zmeraj jedo. Bolje bi bilo, če bi se ob zapeljivi jedi odločali za pospeševanje notranjega presnavljanja z gibalno dejavnostjo. Na delovanje prebavil ugodno vpliva zmerno gibanje, ki dodatno spodbuja tudi izločanje seča. Z znojenjem lajšamo delo obtočil, čistimo organizem, znoj je strup, ki ga je potrebno izločiti. Prehranjevalne navade so odsev letnih časov. Mrzla zima zahteva več kalorij, toplo poletje pa več tekočine. Občutljivost za lakoto in sitost — naravno danost, ki je v prvih letih bolj očitna, zgubljamo pod vplivom porabniškega načina življenja. Napačno ravnajo tisti, ki otroke silijo k jedi, saj oni sami bolje čutijo, kdaj so lačni ali siti. Rejenost je tudi v rodu, vendar jo v mladosti z delom in športnim treniranjem lahko zmanjšujemo in pri dobrem teku ostanemo normalne teže, Ob prehranjevalni disciplini, ohranjenem naravnem občutku za lakoto in žejo, se je lažje upirati vabljivim jedem in pijačam. Z zmernostjo, vzdržnostjo in samopremagova-njem ohranjamo trdnost volje in kondicijo. Prehranjevalna omika se ne kaže le v pripravi jedil, prostorov in v strežbi, kar spodbuja požiralni refleks, temveč v energetskem ravnovesju, ki ga nam posredujeta občutljivost za sitost in lakoto. J. Ažman J bekslajo«, kako se da škodo tudi brez stavk delati, kako šefi tudi pri malici kar »mimo vrste« uhajajo, kako moraš vedeti, kaj šef pije. če hočeš, da se ti dobro piše, kje je eltehajev tretji obrat . . . Tudi nesrečnega referenduma so se spomnili. V spomin so mu zapeli. Kaj hočeš, včasih je življenje tudi grdo, trdo. nerazumevajoče. Morda se bo v prihodnje drugače izšlo . . >* Po sebi, po svojih napakah so udarili Ločani. Resnica, v šalo zavita ne boli tako hudo. je pa izrečena in ko smeh mine. se ho morda kdo le zamislil, da ne dela prav. Tako je pri Ločanih. Predlagam, da bi menda prav vsakemu našemu tozdu in tozdku prišel prav kdaj pa kdaj takšen »mopet šov«. Nič koliko bi si imeli povedati! I). Dolenc Jane Fonda v najnovejšem filmu Od devet do pet POSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA Zrelo obdobje Jane Fonda Pred desetimi leti je Jane Fonda živela v Parizu z možem Rogerjem Vadimom, re-žiserjem, ki je odkril Brigitte Bardot in Catberine Deneuve. Jane je bila v tistem času ca številne oboževalce erotični sen, lepotica z »otroškim obrazom« in dolgimi aogami, prava Barbarella, ki ni imela v glavi nobene politične misli. Nekega dne, pripoveduje, ji je prijatelj prinesel časopis, v katerem je pisalo o bombardiranju neke vietnamske vasi, ki jo je »bilo potrebno uničiti, da bi jo rešili«. Jane Fonda je odrezala lase in odletela v Združene države Amerike. Postala je najslavnejša nasprotnica vojne aa svetu. Sprememba jo je skoraj stala kariere. Hollywood jo je prezrl, tisk jo je zaaerjal z vpijočo diletantko, ameriški senat pa jo je domala proglasil za izdajalko. Jane Fonda je prestopila štirideseta leta. Spremenila je svoje ideje o odnosih aaed ljudmi, o ljubezni, spolnosti in o vlogi, ki bi jo ženska morala igrati v stvar-aeaa in filmskem Življenju. Poglejmo, kaj je povedala ameriškemu novinarju Fredu Robbinsu. V filmih Vojakova vrnitev in Kitajski sindrom niste bili samo igralka, ampak tudi producentka. To je nekaj povsem novega? »Da, odločila sem se poskusiti, ker nisem mogla več sedeti in čakati na vloge in filme, ki bi me zanimali. Ne mislim na Civne vloge, ampak take, ki pokažejo, j danea pomeni niti ženska.« Kaj vam je všeč pri delu producenta? »Igralci imamo običajno najlažjo vlogo pri snemanju filmov. Zelo malo pa imamo priložnosti za soustvarjanje. To bi rada vsaj delno spremenila. Do neke mere sem uspela v Vojakovi vrnitvi.« Nanj ste najbrž ponosni? »Da, čeprav film nima nobene povezave z osvobajanjem. Igrala sem zelo nazadnjaško žensko, ki se zaljubi v vietnamskega veterana, invalida, čeprav je poročena z oficirjem. Film je ganljiv. Nikoli ne bi igrala v ciničnih filmih.« Za vlogo v Kluteju ste dobili oskarja. Vas je uspeh filma iznenadil glede na to, da govori o prostitutki? »Klute je uspel, ker prvič pokaže prostitucijo na drugačen način. Gre za izobraženo in pametno žensko, ki bil lahko, tako kot večina prostitutk, delala povsem kaj drugega.« * - Ste tradicionalna mati? »Ne vem, kaj je tradicionalna mati. No, ko sem bila pet mesecev v Parizu, kjer sem snemala Julijo, sem bila resnično obupana in nesrečna, Sinček je prav tedaj presedlal s kahle na stranišče, iz zibelke v posteljo, pa me ni bilo, da bi to videla. Zelo pa sem vesela, ker lahko možu, Tomu Havdenu, brez skrbi prepustim otroke. V njegovih rokah so bolj varni kot z menoj. Je čudovit oče in mati.« Verjetno ste zadovoljni, ker ste bili med vietnamsko vojno v središču pozor- Kratek pogovor s slavno igralko po premieri njenega najnovejšega filma Od devet do pet predstavlja svojevrsten pregled njene uporniške mladosti in sedanje zrelosti; kljub hudim obtožbam in raznim podtikanjem je Jane Fonda ohranila čvrsta stališča in'ni popustila pritiskom. nosti, ker so vas kritizirali in napadali, na koncu pa tudi opravičevali. »Ko je izbruhnil Watergate in je postalo jasno, kaj je Nizon hotel ljudem, ki so mislili kot jaz, je sovraštvo proti meni nekoliko popustilo. Ni pa izginilo. Ljudje me imajo morda radi kot igralko, kot osebnost pa bi me večkrat hoteli ubiti. Kako more neka Američanka med vojno oditi v Vietnam? Američani bodo le počasi spoznali, da Vietnamci niso naši sovražniki in da niso nikoli bili...« Kako so se obnašali vaši kolegi? »Nekateri so me dobesedno prezrli. Številni producenti so se trudili, da ne dobim vloge. Počutila sem se kot bi preživljala McCarthvjevo dobo. Ko sem zaigrala v Kluteju, je bila filmska ekipa tako neprijateljsko razpoložena, da je v studiju razpela ameriško zastavo, z menoj pa skoraj nihče ni spregovoril. Imeli so me za izdajalko.« Govorili so, da ste histerični in hipo-krit. »Večkrat sem bila histerična, hipokrit pa nisem. Nisem niti diletantka. Odrasla sem v veri, da se naša država resnično trudi za pravico in demokracijo. Bilo mi je štiriintrideset let, ko sem spoznala, da je to laž. Mislila sem, da bodo drugi hitro razumeli, za kaj gre, če bom dovolj glasna. No, ni bilo tako.« Ste kot ženska in igralka zadovoljni? »To je težko vprašanje. Moje življenje se je_ v zadnjih desetih letih spremenilo. Čeprav sem kot hči Henrvja Fonde imela prednost, čeprav sem kot igralka uspela in bila finančno neodvisna, sem dolgo živela brez cilja. Biti filmska zvezda ni cilj,.ki bi popolnoma zadovoljeval. Kolikor bolj sem razumela pomen vietnamske vojne in druge resne probleme v Združenih državah, bolj sem postajala optimistična zaradi možnosti, da se ljudje spremenijo, da postanejo sposobni upravljati svoja življenja. Zato živim med ljudmi, ki poskušajo ustvariti boljše življenje. Imam cilj.« Kaj pravite na to, da zvezde dobivajo za film milijon, dva dolarjev? »To je nesmiselno in nepošteno. Ne morem razumeti, zakaj filmski igralec lahko dobi milijon, učitelj pa komaj sestavlja kraj s krajem.« Kako potem opravičujete svoje honorarje? »Dokler bo v Hollywoodu obstajal sistem zvezd, denarja ne bom zavračala. No, vprašanje je, kako ga trošim. Zdaj, na primer, ga zelo veliko dajem za vse vrste gibanj in idej. Zato ga raje vzamem sama kot bi ga pustila producentom. Najmanj pa me zanima bogastvo.« G )L A S12.STRAN rcicn, I j. Naši športniki KRANJ - Vse već mladih smučarjev se navdušuje za manj znano smučarsko disciplino, akrobatsko smučanje Čeprav je v .Jugoslaviji le pet klubov, ki nacrtno vzgajajo mlade, je vseeno na tekmah za jugoslovanski akrobatski pokal na startu od štirideset do petdeset tekmovalcev. Le-ti imajo v tekmovalnem programu tri discipline: prosti slog (smučanje po grbinah), skoke in balet. V Kranju že nekaj let deluje AkrobatskosmuCarski klub, ki ima nekaj vnetih članov. Lahko hi jih bilo se več. toda ubadajo M s finančnimi sredstvi. Med tistimi, ki se vedno udeležuje tekem za jugoslovanski akrobatski pokal in evropski pokal, je tudi enaindvajsetletni student VSTK Gorazd Vonćina. »Kot alpski smučar sem se z. akrobatskim smučanjem zaćel ukvarjati v sezoni 1976— 77. /*.<• prvo sezono sem bil na neuradnem državnem prvenstvu na 1'lovki prvi v prostem slogu in tretji v skokih. To mi je dalo se vec poleta. Kot reprezentant SFRJ sem začel tekmovati tudi v evropskem pokalu. V teh dveh sezonah sem bil trikrat tretji v prostem slogu, lani pa sem zmagal v prostem slogu na tekmi za jugoslovanski pokal na Krvavcu, bil tretji v skokih in deseti v baletu. To mi je prineslo tretje mesto v kombinaciji.« pravi Gorazd Vonćina. Bi ocenili letošnje nastop«- v jugoslovanskem in evropskem pokalu, čeprav so do konca se tri tekme? »Začetek ni bil obetajoč. Na tekmah za evropski pokal sem zaćel s poškodbo. Tu sem dosegel uvrstitve nad dvajsetim Gorazd Vončina: balet le za kombinacijo mestom. Tudi poškodba je minila in na Pohorju za jugoslovanski pokal mi je dobro slo. Tu sem bil prvi v skokih, drugi na grbinah in tretji v kombinaciji. Pretekli teden smo gostovali na odprtem prvenstvu v Avstriji. V' Arnoldsteinu sem bil peti v prostem slogu in osmi v skokih. To je po mojem zelo dober mednarodni uspeh.« Akrobatsko smućanje ima tri discipline: prosti slog, skoke in balet. Katera disciplina vam je najljubša? »Treniram trikrat do štirikrat tedensko. Bolj mi leži prosti slog na grbinah in in pa skoki. Za balet ostane boli malo Časa. Sam ga treniram le toliko, kolikor ga potrebujem za dobro uvrstitev v kombinaciji. Najboljši sem prav v prostem slogu. V Jugoslaviji smo štirje enakovredni v skokih. Težko je na tekmi reći, kdo bo zmagal. Na grbinah je petdeset odstotkov tehnika vožnje, petindvajset ti jih da čas in petindvajset dva enostavna skoka. V skokih se ocenjuje težavnost skoka, izvedba in doskok. Ce vse to dobro opraviš, potem lahko računaš, da boš dobro uvrščen tudi v kombinaciji.« Problemi? »Vsekakor finančni Na tekmah evropskega pokala imamo vse urejeno, tako da nam ni treba prispevati iz svojega žepa. Vsa tekmovanja za jugoslovanski pokal si plačujem sam. Se dobro, da so reprezentanco opremili v Klanu s smučmi in v Alpini s Čevlji. Drugače bi bilo še slabše. VeČina smo študentje in studentski žep je vedno plitek.« Prvenstvo SFRJ v plavanju za mladince Največ slovenskim mladincem CERKNO - Zimski bazen je gostil najboljše jugoslovanske mladince, ki so se v tem bazenu borili za letošnje zimske posamične plavalne naslove. Med dvesto mladinci in mladinkami iz enaindvajsetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov so bili ponovno premoćni tekmovalci iz Slovenije, saj so osvojili skoraj vse državne naslove. Obenem so mladi na tem državnem prvenstvu ponovno dokazali, da so v tej zimski sezoni dobro delali. Popravili so lepo število državnih in republiških rekordov za skoraj vse kategorije. Izredno dobro so se ponovno na tem prvenstvu odrezali plavalci kranjskega Triglava, Se posebno so bili odlični v vseh štafet nih nastopih. Med posamezniki se je dobro izkazal Marko Celar, saj je osvojil tri naslove, med mladinkami pa se Apela Rebolj ponaša z dvema. Najvišje državne naslove so od Kranjčanov osvojili Ae Kosirnikov in Cvekova ter Jocič. Tudi ostali kranjski plavalci so se dobro držali, saj so se domov vrnili z lepim številom odlićij. Rezultati - mladinci - 400 m kravi - 1. Celar 4:12,71, 4. Veličkovič 4:17,32. 5. Ka-doiC (vsi Triglav) 4:19,00; 100 m prsno - 1. Sepčenko (Crvena zvezda) 1:10.14. 2. JociC 1:13.38. 6. .»šolar (oba Triglav) 1:15.54: 100 m mešano — 1. OrnaC (Ljubljana) 4:46.64. 2. Celar 1:50,0«, 3. Kadoič 4:52,13. 4. JociC 4:56.22, 5. Veličkovič 4:59.49, 6. Šolar (vsi Triglav) 5:01.20, 4 x 200 m kravi - 1. Triglav 8:23.58 (mladinski rekord SFRJ in SRS). 200 m kravi - t. Celar 2:00.49. 3. KadoiC (oba Triglav) 2:01,93: 200 m hrbtno - I. Drnač (Ljubljana) 2:16.51. 4. VeliCkoviC (Triglav) 2:20.63: 100 m delfin - 1. BariC (POŠK) 1:00,99. 4. JociC 1:05.30. 6. M a renči C (oba Triglav) 1:06.79: 200 m mešano - 1. DrnaC (Ljubljana) 2:17.00 2. Celar 2:18,10. 3. Kadoič 2:18.20. 6. JociC (vsi Triglav) 2:28,40; 4x x 100 m kravi - 1. Triglav 3:53,22 (mladinski rekord' SRS); 1500 m kravi - I. Celar 16:31.24. 2. KadoiC 16:36,84, 3. Veli. - Kolesarstvo Prvenstvo v ciklokrosu POREČ - V obmorskem mestu, kjer so idealni pogoji za priprave kolesarjev, so se jugoslovanski kolesarski veterani borili za letošnje državne naslove v ciklokrosu V kategoriji veteranov A. kjer je bila tudi najmočnejša udeležba, je novi državni prvak ćlan Kokrice Branko I>e*nian. Vrstni red - veterani A - 1. B. Dežman (Kokrica); veterani B 1. _M«"ijKokrica> -----: f- _ 1 Roirović ( kovic 16:44,76. 1. Giacomeli 17:00.70, ti. MarenCič (vsi Triglav) 17:15,26; 200 m prsno - 1. JociC 2:35.22, 2. Šolar 2:38,01. S. Bester (vsi Triglav) 2:38.37; 200 m delfin - 1. DrnaC (Ljubljana) 2:15.88, 2. Celar 2:16.30, 4. JociC (oba Triglav) 2:18,09; 1 x x 100 m mešano - 1. Triglav I 4:21.17 (mladinski rekord SRS), 5. Triglav III 4:31,92: mladinke - 400 m kravi - 1. Rebolj 4:31.96. 4. Praprotnik 4:36,91, 6. Jugovic (vse Triglav) 4:53,98; 100 m prsno - 1. Cvek (Triglav) 1:18,12; 100 m hrbtno - 1. (esnik (Fužinar) 1:09.04, 4. Kosirnik (Triglav) 1:11.50; 400 m mešano - 1. Kos (Fužinar) 5:10,38. 2. Praprotnik 5:13,43. 3. Rebolj 5:23,15. 1. Kosirnik 5:25.00. 6. Cvek (vse Triglav) 5:29,68; 200 m kravi - 1. Košuta (Bellvie) 2:09,82, I. Rebolj (Triglav) 2:14,47, 200 m hrbtno - 1. (esnik (Fuži- nar) 2:27.59. 4. K osi mik rave v Kenijo in Cordillero Mlanco v Peruju. Organizirali so šest skupnih tur. .'< predavanja / diapozitivi, udeleževali so se spominskih pohodov in alpinističnega smučarskega prvenstva, nosili Titovo štafeto in razvili zastavo na vrhu Triglava. a Alpinistični odsek Skofja Loka je združeval s preteklem letu .'14 članov, od tega 22 aktivnih, ki so opravili skupno 2W> vzponov vseh težavnostnih stopenj, saj je v seznamu preplivanih smeri tudi taka smer. kot je The Nose v KI Capitanu (ZDA) Alpinistično šolo je končalo 10 tečajnikov, ki so se oh koncu se/one priključili odseku kot novi pripravniki. a Alpinistični odsek Gorje združuje 19 članov, od tega r> aktivnih, ki so v pretekli sezoni opravili t>4 vzponov. Člani so si> delovali tudi pri čiščenju reke Kadovne in urejanju plezalnega vrtca, en član pa je \ času tečaja za vzgojo Serp obiskal tudi Nepal Alpinistično tatfl je končalo šest tečajnikov. ^ • Zadnje čase se je nabralo nekaj zakasnelih vesti. Tako lahko v potrditev veli kemu razmahu plezanja po zaledenelih sla|K>vih dodamo še vesti o dveh vzponih in sicer 0 vzponu N Zaplotnika. T Jamnika in M Kranjca preko slapu Lucifer v Martuljku dne 22.2.1981 in o vzponu S Gartneria in K. Kohala preko Sinjega sla-pi 1 pod Češko kočo dne 21.2. Poleg »eh vzponov nikakor ne smemo prezreti še solo vzpon Štefana Gartnerja po grebenih Martuljku ve skupine. Štefan je pričel z vzponom :i. I. 1981 na Slemenu in nadaljeval po grebenih vse do Ponc Bivakiral je i>od Kukovo špico, sestopil pa I I /a Ak Matjaž Dolenc Smučarski skoki Knafelj in Triglav LOGATEC - Mlajši cicibani so imeli letošnjo zadnjo tekmo za pokal SRS v Logatcu. Po hudi borbi z večnim tekmecem Kranjčanom Jagodicem je bil tokrat najboljši Knafelj (Jesenice). Naslov pokalnega prvaka je tako osvojil Knafelj pred Jagodicem. V ekipni konkurenci pa je bil najboljši Triglav. Rezultati: Knafelj (Jesenice) 203,7 (14. 15). 2. Jagodic (Triglav) 198.5 (14. 14.5), 3. (iostisa (Logatec) 193,9(12,5. 13,5). 4. Štele (Triglav) 180.5 (13.5. 13.5). 8. Zupan (Triglav). 13. Vehar (Ziri). J. I Najboljši Zuj>an LOKVE — Mlajši pionirji so letošnjo sezono tekmovanj za pokal SRS zaključili na 30-m skakalnici na Lokvah na Primorskem. Tudi na tej tekmi je bil najboljši Matjaž Zupan iz Dupelj. Zaradi odličnih uvrstitev v zadnjih dveh kolih je Zupan dohitel Jeseničana Smida, ki sta ob koncu zbrala enako število točk — 85. Tretje mesto pa je pripadlo Kranjčanu Kesnarju. V predzadnjem kolu pa so mlajši pionirji nastopili v Doliču pri Mislinji. Rezultati - Lokve: 1. Zupan (TržiC) 202,2 (30, 29,5), 2. Šmid (Jesenice) 194,3 (30,5, 30,5), 3. Ke.šnar (Triglav) 190,7 (30,5. 29), 4. Baloh (Jesenice) 190,3 (30,5, 30,5). 5. Golob (Velenje) 189,1 (30,5. 30) .. . 7. Knifi. (Triglav), 11, Kopač (Ziri), 13. MarjanoviC (Jesenice); Dolič: 1. Zupan (Tržič) 209.4 (29,5, 29,5), 2. Golob (Velenje) 203,0 (29,5. 28,5) 3. Brunc (Ilirija) 200,7 (29,5, 29), 4. Šmid (Jesenice) 195.5 (27.5, 28), Kopušar (Ljubno) 194.9 (29,5, 27). 6. Baloh, (Jesenice), 7. Knific (Triglav). 8. Kopač (Ziri). 9. KeAnar (Triglav). ■ I la\ornik sestavljena, vse popolne. Rezultati - ženske narf „ (Dom P. Uzarja) TržiC) 3:04.33. 3. StriS iLV*i 3:22,50, 4. Kosnik (VV7) ,jo - 13.10 Obvestila m zabavna glasba - 13.20 Za hsetijakt proizvajalce • 13.50 Paaine godbe - 14.05 H urno reska tega tedna - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji -1510 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Lati h notesa - 16.20 Gremo » kino - 17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Žabama radijska igra - 18.45 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila m zabavna glasba -|»>16 Lahko noč, otroci! -1945 Glasbene razglednice -»JIJ V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Skupni program J RT Zagreb • J306 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih 00.06 Nočni program Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Karakteristika - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /Cfr ljubljanska banka v Gorenji vasi PONEDELJEK, 16. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -' 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza /O ljubljanska banka na Jesenicah Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami m za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnih orkestrov - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mah koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Tenorsaksafonist Coleman Havvkins - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa JQ ljubljanska banka v Kranju TOREK, 17. MAR. Prvi prigrum 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Velenje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . - 11.05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.01 - 18.00 Sotočje - 18.45 sbena RADIO TRIGLAV JESENICE »aaasrHrk: 16X10 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov •sortni pregled - Morda vas ks zanimalo - 17 20 Naši od Čestitke ali Izbor do-gksbe Tavat: 1400 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Oddaja za ■dade - Morda vas bo zanimalo - 17 20 Delegati sprašuje Oddaja o NNNP - Čestitke 16.00 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Stop zelena luč Morda vas bo zanimalo Čestitke C4* 144 obvi Četrtek: I4J0O Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Naše zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki SoboU: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nafti odmevi -Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanimalo medigra 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute /. ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli J RT 21.05 Radijska igra - 22.15 Informa tivna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.06 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba 1.30 Informativna oddaja v tujih jezikih /O ljubljanska banka v Kranjski gori Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu 13 05 Iz obdobja dixielanda - The Tremble Kids - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 16.30 V plesnem ritmu z orkestrom Quincy Jones in ansamblom Buki Yamaz -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja 17.35 Iz partitur »Hollvvvoodskega pops orkestra« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov gjasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Cedar VVal-ton - Curtis Fuller - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka v Lescah SREDA, 18. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8 30 Pi 2ns «vetJPrav,Jic in zgodb -H.Oo L radiom na poti - 10 05 Rezervirano za . . . . j i 35 Znano in priljubijeno - 12M0 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Slavko Glina: Produk- io!?r? oud-e,a- ?a kmetijah -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov -Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotav' ljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutn! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18 00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca -20.00 Koncert za besedo - Labrador - 20.25 Arnold Schbn-berg: Ozarjena noč za godalni sekstet, op. 4-21.05 Albert Lotzing: Odlomki iz opere »Car in tesar« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Tomasz Stanko - Kje Thelin 00.05 Nočni program -glasba /O ljubljanska banka v Radovljici Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU POP-scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur Co-lumbijskega orkestra - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22..55 Glasba za ko nec programa afH ljubljanska banka v Škof ji Loki Četrtek, 19. mar. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Mešani mladinski zbor gimnazije Koper - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade posluftalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . Janez kranjski Janez« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjučujejo - 18.35 Valčki Clauda Debussvja in Maurica Ravela 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarftiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba /ddaja - 14.00 Kritična točka ■ 14.30 Požanji divji veter, ameriški film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svetozar Markovič, nadalj. -21.30 Labinska republika, reportaža - 22.10 TV dnevnik 22.30 Športni pregled IU ljubljanska banka v Kranju Oddajniki II, TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pravljica -18.15 Znana, neznana Jugoslavija: Otok Biševo -- 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.50 Zagrebška panorama -21.15 B. Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka T V Zagreb — I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Pravljica - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zdravo, mladi -19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Lalič: Pusta zemlja. TV drama - 21.20 Glasbeni trenutek - 21.25 Življenje filma -22.10 TV dnenik - 22.25 En avtor en film IU ljubljanska banka v Kranjski gori v Lescah Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Književni klub 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe -20.55 Portreti: Akademik Radomir Lukić - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Izviri (do 22.35) T V Zagreb - I. program: 15.00 TV v šoli: Planinski kraj — sir. Prebavni organi. Kolašin (do 16.00) - 17.40 Poročila • 17.45 Otroška oddaja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Splošna ljudska o-bramba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Stop - 21.00 Tri ženske, ameriški film - 22.40 TV dnevnik IU ljubljanska banka ČETRTEK, 19. 3. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Geometrija. Okno v vesolje, Obiščimo pošto - 10.00 T V v šoli: Umetnost.^ Risanka. Združeni narodi. Risanka. Predšolska vzgoja. Pionirski kino (do 12.00) - 16.30 Šolska TV: Bela smrt. Lahka atletika II - 17.30 Poročila - 17.35 Tehtnica za natančno tehtanje, nadaljevanka - 18.05 Mozaik kratkega filma: Kjer ima dežela svojo zgodovino, zahodnonemški film. Verona. italijanski film - 18.35 Obzornik - 18.45 Na sedmi stezi - 19.15 Risanka - 19.22 T V nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 22.00 V znamenju IU ljubljanska banka T V Zagreb — I. program: 15.05 TV v šoli: Geometrija. Proizvodnja. Matematična delavnica (do 16.00) - 17 10 Poročila - 17.15 Danes v skupščini - 17.45 Jelenko -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Evrogol - 19.30 TV dnevnik -20.00 Meridijani, zunanjepolitična oddaja - 20.50 Kviz-koteka - 22.05 TV dnevnik -22.20 Solisti Dresdenske filharmonije IU ljubljanska banka v Škofji Loki ici na Jesenicah PONEDELJEK, 16. 3. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Naše igrišče. Sunčana Skri-niarič. Slovenščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina. Risanka, /.emljepis. Zgodba. Risanka. Iz arhiva šolske TV. Pionirski kino (do 12.05* - 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) - 16.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.15 Poročila - 17.20 Vrtec na obisku: Ko sije sonce - 17.35 Vampir, poljudno znanstveni film - 18.05 Narava in človek: Sredozemske zdravilne rastline - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risan- TOREK, 17. 3. 9.00 TV V šoli: TV koledar Planinski kraj—sir. Merimo, tehtajmo II, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli. Prirodopis Risanka, Književnost in je zik. Zgodba, Risanka, Glas beni pouk. Pionirski kino (do 12.05) - 16.20 Šolska TV: Bela smrt, Lahka atletika II - 17.20 Poročila - 17.25 Lolek in Bolek, poljska risana serija - 17.35 Ptuj 80. III. oddaja - 18.05 Pisani svet: Zvok tišine 18.35 Obzornik -18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga: Nadežna Mandel-štam - Spomini - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Stabilizacija samoupravno — pogovor samoupravno-Sergeja Kraigherja z novinarji TV Ljubljana dne 4. marca 1981 - 21.15 A. Pre-vost: Zgodba o vitezu Des Grieuxu in o Manon Le-scaut, francoska nadaljevanka - 22.10 V znamenju - 22.25 VVebern: Passacaglia. J. S. Bach: Koncert v Radovljici SREDA, 18. 3. 9.20 TV v šoli: TV koledar Ali ste vedeli. Na Sutjeski -10.00 TV v šoli: Biologija. Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba. Risanka. Telesna vzgoja. Pionirski kino (do 12.05) - 17.40 Poročila - 17.45 ZBIS: Peli so jih mati moja - Mlada Zora - 17.55 Velike razstave. kulturno dokumentarna serija 18.20 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 Amaterski studio -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Ljubica, jugoslovanski film -21.30 Miniature: Lovec Franc Roban - 21.50 V znamenju IU ljubljanska banka v Žireh Oddajniki II. T V mreže: 16..55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Jelenko, otroška serija - 18.15 Znanost -18.45 Evrogol - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik - 23.00 Poročila IU ljubljanska banka v Železnikih PETEK, 20. 3. 8.45 TV v šoli: TV koledar. TV vrtec. Ruščina, Športna rekreacija in zdravje. Nega bolnika na domu - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina, Zgodba. Risanka. Izobraževalna reportaža. Pionirski kino (do 12.a5) -14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) - 17.15 Poročila -17.20 Družina Smola, madžarska risana serija - 17.45 Cez tri gore: Obirski ženski oktet, II. del - 18.15 Obzornik - 18.25 Zgodovina šaha. izobraževalna odd. cikla Sah -18.45 Kakšen bo moj otrok ko odraste, izobraževalna odd. 19.00 Ne prezrite - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do trna dnevnik - 19M Vre Ustvarjanje Tho« slavije. dokumentira < - 21.10 A Chrot* Evans? angleška vanka - 22.05 V 22.20 Nočni b tango v Parizu, ski film IU Ijubfenskat v Radovljie Oddajniki 11. TV 16.55 Test - 17.10' v madžarščini - 1! dnevnik • 17.45 Nas | 18.15 Koraki, daja - 18.45 Zgodb* Domanoviča • \ dnevnik 20.00 glasba 20.30 panorama - 20,55 hokej - SP »B. Jugoslavija Iuhji|. slovenskim komentara1 23.00) TV zagreb -1. 17.40 Poročila - (it! oesniki - 18.15 TV _ 18.25 Kronika obrat 18.45 Beseda mlada« TV Sarajevo - BJ dnevnik - 20.00 V? Titove Jugoslavija Srečanja v studiu Komisar Moulin , film - 23.25 TV dneo* v Tržiču Oddajniki II. TV mreže: I6..55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mak ob progi, nadaljevanka TV Skopje -18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Pop koncert (do 23.30) TV Zagreb — I. program 17.40 Poročila - 17.45 Mak ob progi - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Kar lovac - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 j Športna sreda - 22.30 TV I dnevnik - 22.45 Pop koncert alpina Tovarna obutve Ziri Stara vas 23, n.sol.o. Na podlagi sklepa razpisne komisije za Delovno skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge VODENJE KNJIGOVODSTVA za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: — višja ekonomska šola, — 5 let delovnih izkušenj iz finančno-knjigovodskega področja, — oziroma ugotovljeno in priznano z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Alpina tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za Delovno skupnost skupnih služb, 64226 Ziri. KINO KRANJ CENTER 12. marca domači han film NASVlDE NJE V NASLEDNJI VOJNI oh in., ih in 11. marca a mer. bare. krim. film SMRT NA ME/I ob 16.. IS. in 20. uri. angl ban glasb film RAZBITO STEKLO „b 22 ur, 14. marca sloe. hare. mlad. film KEKCE VE UKANE ob 10. uri. a mer. han: krim. film SMRT NA ME/1 ob 13.. 17 in IV. uri. premi cm nem. ban erot. filma ZOECKhllVF. ZGODBE ob 21. ur, 15.. 16. in 17. marca angl. bare. glasb, film RAZ RITO STEKLO ob 16.. ih. m 20. uri 15. marca honfik. ban. karate fdm Z M Al V SAN FRANCISCr ob HL vri. premiera anul. bar, ,<>,„. filma ŽELEZNI KRIZ. ob IH. in 20. 15 KRANJ STORŽIC GIP GRADIŠ TOZD GE Jesenice Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in vabi k sodelovanju 1. KVALIFICIRANEGA VODOINSTALATERJA Pogoj: — poklicna šola in dve leti delovnih izkušenj 2. KVALIFICIRANEGA KUHARJA ALI KUHARICO (za menzo v Kranju) Pogoj: — gostinska šola ali ustrezen tečaj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene orijave s potrebnimi dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov GIP Gradiš, TOZD GE Jesenice, Prešernova 5.___ 12. marca nam. bare. pust. film KRVAVI ■JASTREBI A MASKE oh 16. uri. nem ban en,t film V A NESA ob IH. in 20. uri II. man-a a mer. ban-, glasb, film -/ANIS IOPLIN ob 16.. IS. m 20. uri 14. man-a hongk. bare. kanite film ZMAJ V SAN ERANCISCl' ob 14. m IS. uri. angl ban ljub. film SVET JE POLN OZENJENIH MOŠKIH oh 16. un. amer. barv. akcij, komedija VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV oh 20. uri 15. in IH. marca amer. hare. akci/. film VELIKA KRAJA AVTOMOBILOV oh 16.. IS. in 20. uri 17. marca ulite, bar, film KRC ob 16.. IH. in 20. uri IH marca angl bare. eopii film NA VARONSKA TOPOVA oh 16. in 19. uri KINO TRŽIC It. marca s/oe han film KEKCEVE l'KANE ob 16. uri. amer. ban: pust. film KO SE BLIŽA KONEC ob IH. in 20 un. premaera angl. bari. f/ub. filma SVET IE POLN OŽENJ ENIH MOŠKIH oh 22 ur, 14. mana nem. han. pust. film KRVAVI JASTREB/ A h/ASKE ob 15. un. amer har, pust grozljivka KO SE Bl.lZ.A KONEC oh 17. in 19. un. premiera angl ban komedija hI C BI VII JEM oh 21. un 13. mana amer. han pust film ZAKLAD MATACIMBE ob ih un. angl. bar, kome dija hl V BI VII,/EM oh >0 ur, 16. mana amer. han glasb film J A SIS IOPLIN ob IH ,n 20 un 17 in IH. marcu angl bare. ljub film SVET JE POLN OZ.ENJENIH MOŠKIH oh IH. m 20 uri KINO KAMNIK . h mana hongk ban fdm ZMAJ vsan FRANČIŠKI' oh IH. un. nem. ban . en,t. film žgečkljive zgodbe,* prem,era angl. han komedije Ul BI VlhlFM ah 22 uri ® OBVESTILO Na podlagi pravnomočnosti odločbe o lokaciji in odi« gradnjo bodoče avtoceste NAKLO—LJUBLJANA kat vestitor je Republiška skupnost za ceste, obveščamo vs?! gozdov, ki imajo gozdove na predvideni trasi avtor** področju občine Kranj v naslednjih katastrskih obciijah: Kokrica, Kranj, Rupa, Primskovo, Šenčur, Zg. Brnik in v* da bo gozdarska služba Temeljne organizacije gozdarstva! dvor pričela z odkazilom gozdnega drevja s ponedeljkom, dne 16. marca 198i po razporedu, ki ga bodo prejeli vsi prizadeti lastniki gozdov Prosimo lastnike gozdov, da se udeležijo odkazila po prejetem redu, ker bodo istočasno prejeli podrobna navodila in dobili info» o poseku, krojenju, spravilu, skladiščenju in odvozu lesa ter gozdnih sortimentov. Lastniki gozdov lahko pričnejo s posekom in ostalimi deli izvršenem odkazilu. Vsa navedena gozdna dela rnorajo biti 01 najkasneje do konca meseca aprila 1981. GOZDNO GOSPODARSTVO Temeljna organizacija kooper-,,. Gozdarstva Preddvor 14. man-a amer. bare. akcij, film MAŠCE VANJE SONNY LEE/A ob 15. in 17. un. nem. harr. en,t. film VANESA oh 19. uri. angl. harr. glasb film RAZBITO STEKLO ob 21. uri 15. mana nem bar, crot. film ZCEC K hI IVE ZGODBE ob IH. ,,, 20. uri 16. marca amer. bari. krim. film SMRT NA ME/l oh IH. in 20. uri 17. marca amer. bare. glasb film -I AN IS ■IOPLIN ob ih. uri. angl bare rajni film NA VARONSKA TOPOVA ob 20. un IH. man-a amer. hare. komedija /,-/{■' BEŽEN IN SMRT oh IH. in 20. uri KINO DUPLICA I i. man-a amer. ban. komedijo h/l'-HLZ EN IN SMRT ob 20..ur, 14. marca sloe. bare mlad. film KEKCEVE V KANE ob 15. uri angl. bare. glasb, film RAZBITO STEKLO ob 17. in 19. un 17. marca hongk. bare. film ZMAJ V SA.\ ERANCISCl' ob 20. un IH. man-a amer bare. film VELIKA KRA J A A VTOMOBII.OV ob 20. uri KINO KOMENDA 12. man-a amer. bare. pust. film KO SE BLIŽA KONEC ob 19. un Ll. man-a amer. bare. akci/. film MAŠCE VANJE SONNY I.EEJA. ob 17. un. angl. ban: eojni film NA VARONSKA TOPOVA oh 19. uri KINOCESNJICA 12. mana angl. bare ljub. film SVET JE POLN OŽENI ENIH MOŠKIH ob 20. ur, IH. mana amer bare. pust film ZAKLAJ) MATACIMBE ob 17 un. slo, ban. film KRC oh 20 uri ŽELEZNIKI OBZORJK II. mana angl film SKRIVNOSTNA ZA Pl 'ŠClNA oh 20. uri 14 marca angl drama ZAKONSKE SKRIVNOSTI oh 20. uri 15. mana amer. eo/ni film PLAMEN NA PACIFIK l' oh I H. m 20. uri IH. mana amer. nest. film PRIHAJA JEZDEC oh 20 uri 15. marca hongk ban /i/m V*kvv K1NŠKI ČLOVEK ob IH. un. *Z k-TA VA NJE POD SON( EM . A jo. „ 16. marca ital ban co*. a OBRZDANE STRASTI rW>2« ,~ 17. man-a šced. ban film T.\\\\\* SONCEM ob 20. un IH. mana franc. en>t film F..M\\:< oh 20. Ulj KINO BLED /.'/. man-a ital. han fdn, \ t u NI NE oh 20 uri 14. man-a amer. ban int*} TURISTI oh IH uri. amer knm POPOLDNE nbm un 15. mana ital. ban film \ryi)L NI NE ob I H. uri. jugosl LV' TIZANSKA ESKADRILA aS»jj 16. man-a hongk. ban nlm \hV\ I KINŠKI Cl.O VEK ob 21». un ' 17. mana amer film \fA\Si-. 20. un IH. mana ital. ban fdm VAftiaaaJl STRASTI oh 20. uri KINO BOHINJ J30H. BISTRICA 14. mana ital. ban film VEJ***.^ SVNE ob 20. uri 15. mana amer. ban film .4V,4\T I STl ob IH.uri. amer ban knm.frm*«?] POPOLDNE ob 2<) un JESENICE RADIO /;}. mana ital. satmi NFPRFSH DVO/CKA ob 17. in 19. un 14. in 15. man-a amer. film PODZEMh/A oh 17 in 19 un 16 in 17. mana angl. rojM /'»/*, KRI Z oh 17 in 19.15 IH mana ital satmi \rPKr\M DVO-lCKA oh 17. m 19 un JESENICE PLAVŽ SKOFJA LOK A SORA U mana angl. fdm ZAKONSKE SKRIV NOSTl ob IH. in 20. un , 14 in 15. mana angl. film SKH/\ A<»/ V4 ZAPUŠČINA IH. Ul 20. un 17 in IH. marca honkg. karate film MA 4t EV AN JE SONY I.EEJA ob IH. m 20 uri KINO RADOVLJICA Ll mana amer hare :ah. film M EN H F. TU. mirna amer. :ah. fdm ^NHETAA'ob IH.uri, dal. hare film NEOBRZDANE STRASTI ob 20. uri f> man-a nem ban lilm IH\R ># R hrti AND ob IH. m 20 un II mana domaČi film RAM* \l KLIC F A M ELIJO ob M m m 14 in 15 man-a angl B KRIZ ob IH. in20.l5 16 in 17. marca amer film r«V.'v POl)ZE.\{J*IA ob is inim „n KINO KRANJSKA GORA // marca hongk fdm I.K71 t SF.ob20un .... IH. mana angl ///'» Zr.l.hZM V« KINO DOVJE 14 marca domaČi film DOLOČEN C AS t>h 19. un 15. mana hongk fdm l.h.7.1 >' S F. oh 19 un ABC kuhanja DUŠENJE Dušenje je po učinku le tnalo podobno kuhanju v pari. Razlika med obema postopkoma je v tem. da pri dušenju prevaja toploto ne para. ampak tudi majhna količina tekočine (voda. juha. vino itd. I. dostikrat pa še maščoba, in da se vse dogajanje odvija v zaprti f>osodi. Pri tem delujeta tekočina in iz nje nastajajoča para istočasno na živilo. Dušenje ima pred kuhanjem v pari to prednost, da živila skoraj popolnoma ohranijo svoj okus in da se /mehčajo celo nekoliko trša tkiva. Okoliščina, da pri dušenju lahko uporabimo za prevodnico toplote poleg tekočine še maščobe), je bistvenega pomena. Znano »e. da se stene in vlakna živil tudi v sami maščobi zmehčajo. Beljakovine pri tem zakrkncjo. ne da hi se izločile iz živila, škrob pa l>ostane lepljiv. To se z njim lahko zgodi zato. ker škrob, ki mu od zunaj ne dovedemo nobene vode. pritegne nase tekočino i/, relic Maščobe, ki jih vsebuje živilo, se raztope in preidejo deloma v maščobo, v kateri se jed rluši V vodi topljivi ali za vročino <»bčutljivi vitamini se tudi pri dušenju uničijo ali postanejo man i vredni. Sladkorji in mineralne soli se pri tem ne tope. mast. v kateri se jed duši, ne vsrkava vonj", in barve živila, razen če smo tej masti dodali tudi kakšno tekočino. Pri dušenju v maščobi se živila bogatijo št- z drugo hranilno snovjo, ki obenem prevaja toploto, m dobivajo nove odtenke okusa. To je važno vedeti, če pri dušenju dodamo maščobo za prevajanje toplote, bo za prevajanje toplote Pri dušenju v soku z maščobo ne gre nič celične vsebine v izgubo, ker snovi, ki se izločajo iz živila, prehajajo v sok in se hkrati bogate /. maščobo. Pri dušenju sine razvijajo vedno tiste prijetno dišeče in okusne snovi kakor pri pečenju ali praženju. ker tekočina preprečuje, da bi na površju živila nastajala skorja. To je sicer mogoče, ni pa neizogibno. Tako imenovano glaziranje zelenjave temelji na principu dušenja, to se pravi, da zelenjavo ali kakšno drugo živilo tako dolgo dušimo v tekočini in maščobi, da tekočina skoraj popolnoma izpari. Z nagibanjem posode dosežemo, da ta zgoščeni sok prepljuskava površino živila in se je oprijemlje v obliki lesketajoče se prevleke. Če to glaziranje predolgo traja, se živilo preneha dušiti in se začne pražiti. Bistveno važna je količina živila, ki ga nameravamo dušiti. Ce gre za manjšo količino, zadostuje za to v splošnem ustrezna ponev s pokrovko. Za večje količine je na najbolj primerna zvrn-I jiva |>ekača. MARTA ODGOVARJA INES - KRANJ Prosim, svetujte mi model _ raač in bluze Rada bi, da bi B komplet dal videz pajaca. Blago Km že kupila in vam vzorec prilagam v pismu Stara sem 20 tet. visoka 167 cm. tehtam pa 60 kilf^gramov Odgovor - BI u /a je širša, ima manjši ,.ra'nik in se zapenja spredaj .i strani Sedlo na ramah j* zaokroženo: prav tako tudi Bffctni strani Pod njim je bluza nabrana Rokava so dolga, v zapestju stisnjena z manšefo Rame so delno pod-ntene Hlače so širše, spodaj •tiiviiene z elastiko. Spredaj sta Iva *epa. zapenja nje je »predaj na zadrgo, pas pa se zapenja na preklop. S--J Ali veste da . . . ...so pivo termovko izdelali leta 1H92. Namenjena ie bila samo /a laboratorijske potrebe, po njenem i/u mitelju pa se imenuj«' »Devvarjeva posoda« in se še danes uporablja /a shranjevanje tekočih plinov, ki so potrebni za raziskave pri nizkih temperaturah, Termovka je steklena posoda / dvojno steno, ki je na vrhu popolnoma spojena, vmesni zrak pa izpraznjen, ker je prav vakuum najboljši izolator Termovka je znotraj posrebrena, kar močno ovira sevalno izmenjavo toplote. Vakuumsko teorijo je postavil že leta 164.1 italijanski izumitelj živo srebrnega barometra Torricelii. Šele dve stoletji in pol kasneje pa so njegovo zamisel uresničili. Leta 1904 je Nemec Reinhold Hurger odkril njene možnosti za domačo rabo ter ponudil nagrado tistemu, ki si bo izmislil najboljše ime za to napravo. »Thermos«, grška beseda za vroče, je zmagala. Zdaj je to zaščitena <>znaka izdelka. V začetku je spreten rokodelec izdelal le okoli osem steklenic na dan. Tudi Sir James Devvar je leta 1902 izdelal termovko za domačo rabo: za svojega sina. Njegova tašča, ki je dvomila v učinkovitost te steklenice, je vseeno spletla zanjo še volneno prevleko. Termovka je dobivala vse širšo uporabo in spremljala je raziskovalca Shackeltona na Antarktiko. Hillarvja na Kverest. Hillarv jo je uporabljal zato. da bi bili znanstveni primerki vedno na enaki temperaturi. V termovkah danes pogosto prevažajo cepiva, serume in celo tropske ribe. Sovražim in ljubim; kako je to, sprašujete? Ne vem; a čutim, da na moč trpim Katul Sovraštvo zdravju škoduje Desrartes Naš dojenček Otroka z vnetjem žrela, glasilk, sapnikovih vej in pljuč zdravimo natančno po zdravnikovih navodilih! Doma skrbimo za to, da ima otrok v sobi čist in ovlažen zrak, pri pljučnih obolenjih zvišamo zglavje, otroka veliko obračamo in pestujemo, da se predihajo vsi pljučni^predeli. Nudimo mu dovolj tekočin (sveži sadni sokovi, čaj), ki jih rad pije, medtem ko hrano navadno odklanja. Pljučnica pri dojenčku tudi lahko poteka brez posebno zvišane temperature in običajnega dražečega kašlja. Nanjo posumimo, kadar otrok hitreje in teže diha in pri tem pretirano giblje z nosnicami in s trebuhom Včasih je okrog ust rahlo modrikast. Nekateri otroci so nagnjeni k izredno močnim vnetjem glasilk. Ce jih spremlja krč glasilk, se zoži že tako tesni prehod zraka skozi grlo in dihanje postane težko. Otrok hripavo joka, lajajoče kašlja, ponoči pa se prebuja zaradi dušenja, ki je včasih smrtno nevarno. Potreben je operativen poseg, s katerim uvede zdravnik v sapnik posebno cevko za dihanje, dokler vnetje ne mine. V težko stanje zapade otrok tudi, kadar so vnete sapnikove veje do najmanjših razcepov. Vročični otrok mukoma vleče sapo vase in jo tudi vse teže izdihava. Kašelj je mučen, dražeč, dihanje skrajno naporno, otrok je modrikasto bled. Zdraviti ga je treba v bolnišnici, kjer je na razpolago kisik in druge možnosti zdravljenja. Mnoge vrste vnetja sapnikovih vej in tudi pljučnice pa niso tako nevarne in jih lahko zdravimo doma. o čemer pa naj odloča zdravnik. Šenčurski budel Se vroč budel narežemo na rezine, zraven pa ponudimo hren s kisom in jajčki. Gre pa zraven vse kislo, kar pač imate pri roki.« Niti drago, niti prekomplicirano. Morda ga boste vseeno šli še prej pokusit v Šenčur, preden se boste odločili, da ga pripravljate doma. Dd nedelje zvečer bodo še stregli z njim na razstavi ročnih del 1). D. Sicer ne morem reči, da je budel ravno šenčurski. Stara gorenjska jed je. a ker so nam recept dale šen-čurske kuharice, ki so to staro kuhinjsko dobroto te dni dale v pokušinjo na njihovi razstavi ročnih del, naj bo »šenčurski budel«. Takole pravi Ana Drolc i/. Šenčurja, ki tehta sestavine budla te dni \ Šenčurju: »Za budel potrebujemo 1 kg kruha. 55 dkg suhih rebrn . I smeta tlO, 7 jajc. K) dkg čebule 1 dkg resna, peteršilj, mleti poper. 20 dkg ocvirkov z maščobo in pa seveda danku Kruh narežemo na kocke, meso kuhanih rebri odločimo od kosti in na drobno narežemo, vse skupaj polijemo z zžvrkljanimi jajci m smetano, popopramo. dodamo peteršilj in česen. Na zabeli popečemo sesekljano čebulo in j« stresemo na vse ostalo. Sestavine na rahlo premešamo in s tako dobljeno maso napolnimo črevo. Ne basati preveč trdo, kajti v pečici bo vse skupa j naraslo. Črevo na koncu zašpilimo. damo v pomaščen pekač in pečemo \ pečic j blizu tri četrt ure pri |5() do 200 stopinjah vročine. Paziti moramo, na črevo ne postane pre,-temno, kajti na prehudi vročini rado poči. Pa še to če rebrca niso preslana, maso po okusu še malic dosolimo. čr je pot rebno. Domači zdravnik ZDRAVJE V MEDU Za odvajalo poparimo kami lično cvetje, pustimo r> minut stati, odcedimo in umešamo 1 čajno žličko medu in lanenega olja ter pijemo mlačno po požir-kih. Pri hujši zapeki spijemo na dan po 2 do 3 skodelice. Ali: pijemo mlačno kuhano kozje mleko, ki smo mu umešali 1 ali 2 čajni žlički medu: na dan 2 ali skodelice Otrokom dajemo čaj iz jatieza / medom, močneje učinkuje rabar-barin sok /. 1 ali 2 žličkama medu. Odraslemu lahko pripravimo tudi čaj i/ krhlikovega lubja z medom, Pije naj mlačnega po požirkih. « e je treba, mu napravimo še kllStir i/ kamiličnega čaja / medom Neškodljivo m lahno odvajalo za otroke je ^<»k i/ plodov <"• trna z medom. NE ČAKAJ NA MOJSTRA mmmmmmm DRŽALO ZA BRISAČE 1 Pripravite tri lesene kocke v izmeri 10 X 5 cm in jih privijte na zid v približno pol metrski vmesni razdalji, odvisni) pač od velikosti kopalnice. 2 Z medeninastimi vijaki pričvr- 3 Tako ste dobili držalo stite K) cm široko desko na lesene katero boste lahko obešali brisače kocke na zidu in jodvakrat premažite / vs<' člane družine brezbarvnim lakom. na za DA BODO POLETI NAŠA OKNA POLNA PISANEGA CVETJA... Kdor želi še gojiti ciklame, naj začne že sedaj pravilno ukrepati. Po cvetenju ciklame normalno naprej zalivamo. Sedaj je zanje najbolje, da stojijo na svetlem in hladnem. Ce prično listi rumeneti. je to lahko od mokrote, zato z zalivanjem malo pojenjamo. Vendar tega ne naredimo naenkrat. Popolnoma prenehamo šele takrat, ko porumene vsi listi. Dokler pa so listi zeleni, še vedno zalivamo. Z vse večjo svetlobo pričenjajo tudi kakteje odganjati, zato sjiet potrebujejo vodo. Spočetka jim je dajemo le malo. Redno pričnemo zalivati šele takrat, ko so rastline že dobro pognale in je očitna potreba po vodi. Da bi novi poganjki kaktej dobili normalno obliko, naj stojijo na najsvetlejšem prostoru na oknu Pri posodovkah, kakor so agave, avkube. juke. trdoleske in oleander, pričnemo sredi man a redno zalivati in gnojiti. Pred zalivanjem /rahljamo gornjo plast, ne da bi pri tem poškodovali korenine Zrahljano zemljo odstranimo in jo nadome^ stimo /. novo. ki je bogata s hranil nimi snovmi. Gnojiti pričnemo v Zadnjih dneh marca Rastline v vec Lončnice kličejo jih čebricah gnojimo kar s suhim gnojilom. Potrosimo ga. preden (lamo novo plast prsti. Z gnojenjem seveda ne smemo pretiravati. Za kvadratni meter čebrične površine porabimo 10 gramov gnojila. Manjšim čebricam gnojimo z raztopino, kakor smo prebrali na novodilu gnojila. Pomembno je, da ima voda temperaturo kakor soba. Gnojimo enkrat tedensko, vendar samo tiste rastline, ki so dobro ukoreninjene. Pomlad je najboljši čas. da presajamo orhideje. Ne presajamo pa jih vsako leto. S tem čakamo loiiko časa, da doseže najmlajši poganjek steno posode Pravi čas za presa-janje je takrat, ko se na koncih poganjkov pojavijo nove koreninice. Kdor še nima izkušenj, stori bolje, da jih odnese v primerno vrtnarijo, da mu to narede Tam najlažje presodijo, če je presajanje zares potreb-no. in kakšna naj bo nova posoda* 3LASI6.STRAN «a|e*&a„fe KOM PA JUGOSLAVIJU! ALPETOUR TURISTIČNA POTOVANJA R A B din 2.400,- mednarodni smučarski poleti. 20. - pokal Vitranc, 1. dan enotedensko bivanje na Rabu v hotelu International avtobusni prevoz in polni penzion va&hCiJe V V8Ch AI^ourovih turističnih pošlo- LJUBLJANA Tavčarjeva 6 tel. (061) 312-254, 317-285 PLANICA - ldan KRANJSKA GORA - poitai vitranc, 1. dan. •»& 28. 3. 81 ROGAŠKA SLATINA. 11 dni. 16. 3. od 4. 4. 30..- din OHRID, 3 dni, 20. in 27. 3. 81. 6 dni, 22. in 29. 3. 81 VIS, 2 dni, 11.4.81 BUDVA, 2 dni, 11. 4. 81 OPATIJA, 3 dni, 27. 3. in 10. 34. 81 CVETOČA HOLANDIJA, 10 dni, 23. 4. 81 SPOMLADANSKA IN PRVOMAJSKA SMUKA "violu* brač i) mw-r,.»il|iHIWIH*lWWIWIimW^W^^^W KOMPASOVA NOVOST: OTOK VIS ŽE VZBUJA POZORNOST O Visu in programu izleta smo že pisali v prejšnji številki. Naj še enkrat omenimo, da se nam je končno le ponudila možnost, da ta čudoviti otok, ki ima burno zgodovino, tudi NOV, v kar najkrajšem času spoznamo in to po ugodni ceni, če upoštevamo oddaljenost in visoke cene goriv. KOMPAS JUGOSLAVIJA Mercalor SPET KULINARIČNI TEDNI V PETROLOVIH OBRATIH Dobe? odziv v jesenski kulinarični akciji je vzpodbudil Petrol TOZD Gostinstvo, da tri še enkrat organizira, seveda z malo drugačno ponudbo. Do sredine aprila se bodo v gostinskih obratih Petrola vrstili teden žabjih krakov, sirov, štrukljev, konjskih specialitet. sladic. V restavraciji na Deteljici pri Tržiču v teh dneh poteka teden sirov'. ZA PROPAGANDISTE, ARANŽERJE, OBLIKOVALCE ... INTERSHOP 81 v Dusseldorfu Kompas organizira štiridnevni obisk izredno zanimive razstave o novostih v pospeševanju prodaje, aranžiranju, pripomočkih in podobnim. Odhod je 4. aprila. PAMPEAGO, 8 dni, 21. in 28 3 81 CHAMONIX, 8 dni, 25. 4. 81 VAL SENALES, 8 dni, 26 4 81 MARMOLADA, 8 dni, 25. 4 81 STUBAJSKA DOLINA, 4 dni 30 4 81 --------JUGOSLAVIJA I Ž^S,^:. '" j li^^ SE JE pOMLAD ŽE ZAČELA« goste od vsepovsod^ penzi°nov in vikend paketa privabljajo STROKOVNA POTOVANJA MUNCHEN - Obrtniški sejem, 3 dni, 17. 3., 19. 3. 81 MUNCHEN - Obrtniški sejem, 1 dan - letalo, 19. 3. 81 BASEL DIDACTA - Razstava učil. letalo 2 dni J letalo 4 dni, 23. 3. avtobus 4 in 5 dni, 22. 3. in 26. 3. 81 HANNOVER— Tehnični sejem, 3 dni, 1. 4. 81, 2 dni. 3. 4 81 DČSSELDORF- Euroshop 81, 4. 4. 81 BIRMINGHAM »FOUNDRY 81« - mednarodni kovni livarski sejem, 4 dni, 24. 3. 81 LONDON — 58. mednarodna razstava »Idealni dornt 24,3.81 KOBENHAVN — Mednarodna razstava živil, stroj prehrambeno industrijo, embalaže in plastike, 4 dni KOLN - Strokovni sejem »BARVE 81«, 4 dni, 25. 3. 81 PARIZ — Sejem elektronike, 4 dni, 6. 4. 81 BOLOGNA - Knjižni sejem, 3 dni, 3. 4. 81 OBVEŠČAMO VAS, DA JE V VSEH POSLOVALNICAH B PASA NA VOLJO PROGRAM VELIKIH KOMPASOV]* TOVANJ. ^S^S^J^^^ Zrosttr^ Pričud™* okolici kobilarne vodovMaestozu. oprostitev v pokritem bazenu z ogrevam KOBJLFROR LP»CFll5aO JUOOSLPMJR Lipica je predvsem primeren cilj za individualne izlete, organizirane izlete, za priprave športnikov, saj poleg rekreacijskih objektov v bližnji okolici razpolaga z vrsto naravnih in drugih znamenitosti. Obenem pa je seveda pravi raj za ljubitelje jahanja. Vse informacije in rezervacije: v hotelu Maestozo, tel. (067) 73-009 V Lani so odprli nov Klub hotel, kije tako kot Maestozo tu* a. nje Izredno zanimiva stavba leži prav v osrčju kobila^?* ** udobja ki ustreza kategoriji, tudi po okusu ^SEft* opremljene prostore in sobe. PorreOaM UPI ^MHKflma^te^ Obisk Lipice je enkratno doživetje tudi za otroke P.J~a ^ mjevjih privlačijo tudi krotki facanciki^ ^kmMHk^nT^" PrtJeten h,del Ud^nci uspešnega .gorenj-Maestn^n Ltplce") ki smo ga organizirali skupaj s Kompasom in SAMO 560 DIN ZA VIKEND PAKET ... je ugodnost, ki je ne kaže zamuditi, velja pa samoto konca marca. Paket vsebuje dva polna pennou (petek zvečer — nedelja popoldne), kopanje i pokritem bazenu, ogled Škocjanskih jam, ogled kobilarne in igranje namiznega tenisa. T%W0 KONJEREJCI! V torek, 17. marca in do 30. junija 1981 bo vsak torek od 7.30 do 10.30 ure v Komendski Dobravi (pri žrebcarju Kosirniku) veterinarski pregled kobil na pripravljenost za pripust ter na brejost, brezplačno za vse kobile konjerejcev iz občin Kranj in Kamnik. Konjerejci, izrabite lujodno priložnost strokovne pomoči, saj vam živali brez podmladka koristijo le polovično! Pri ugotovitvi morebitnih zdravstvenih motenj krije lastnik živali stroške zdravljenja. f Komisija za pospeševanje kmetijske proizvodnje SO Kranj ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 13. 3. do 20. 3.81 Za občini Kranj in Tržič TERAN Janez, dipl. vet., Vreckova 5, tel. 28-357 ali 21-798 RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6/a, tel. um Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 RRIŽNAR Miro, dipl. vet., Getfeaič 134, tel. 62-130 Za občini Radovljica in Jesenice GL0BOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljaka pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejske« veterinarskem za-Hia Gorenjske, v Kranju, IIn Slavca 1, tel. 25-779 ali ^$£781 pa deluje neprekinjeno. VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED DEŽURNE TRGOVINE dne 14. 3. 1981 "ARKET BOHINJSKA OSTRICA, Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED, ^esernova 48 VARKET ZGORNJE GORJE 11 a VARKET LESCE cnzgarjeva 10 VARKET VOLČJI HRIB, PADOVLJICA. Gradnikova k. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Radovljica proda KOMBI ZASTAVA TK 1660, letnik 1979. Cen« je 105.000 din Ofck-d i«- možen vsak dan od fJ. r\u \J. ure v Radovljici. Kopa liAka 10. Prednost pri nakupu bodo imele OZD. f^alples Industrija pohištva ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih raz-> merjih ter sklepov razpisne komisije, prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili v TOZD Sestavljivo pohištvo VODENJE PROIZVODNJE TOZD Fonsko in garniturno pohištvo VODENJE PROIZVODNJE VODENJE TEHNIČNE PRIPRAVE DELA TOZD Predelava masivnega lesa VODENJE MASIVNE PROIZVODNJE VODENJE TEHNIČNE PRIPRAVE DELA Za vsa navedena dela in naloge ie pogoj za zasedbo: - visoka ah višja izobrazba lesne ali organizacijske smeri, - 4 leta delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih v lesni stroki, - organizacijske sposobnosti ter sposobnosti komuniciranja, vodenja in dela z ljudmi TOZD Promet blaga VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA Pogoji za zasedbo: - visoka ali višia izobrazba ekonomsko-komereialne smeri - 5 let delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih ekonomsko-komereialne smeri TOZD Gostinstvo VODENJE OBRATA DRUŽBENE PREHRANE Pogoji za zasedbo: - srednja izoorazba gostinske ali živilske stroke - 2 leti delovnih izkušenj srednjega nivoja na'opravilih v živilski ali gostinski stroki TOZD Toplarna VODENJE PROIZVODNJE TOPLARNE Pogoji za zasedbo: - višja izobrazba strojne smeri, _ 3 leta ustreznih delovnih izkušenj višjega ali srednjega nivoja na področju upravljanja toplotnih naprav «»vuj« - organizacijske sposobnosti ter sposobnosti komuniciranja in dela z ljudmi Mandat za objavljene naloge traja 4 leta KflnHM.ii _mu Priiave pošljite na,naslov Alples industrija pohištva Železniki, kadrovsko 80C1»ln»odde[«*, «4228 Železniki. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh. S \ UKO lllf.fl Umetnokovinska obrt KROPA razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: - dokončana višja šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, - dokončana srednja šola ekonomske smeri in H let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, - da ima kandidat organizacijske sposobnosti in moralno politične vrline Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj' svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naalov UKO Kropa - razpisna komisija, 64245 Kropa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. O SŽ VERIGA LESCE Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja proste delovne naloge 1. UPRAVNIKA POČITNIŠKEGA DOMA 2 KUHARJA V POČITNIŠKEM DOMU 3 POMOŽNEGA KUHARJA V POČITNIŠKEM DOMU Pogoji: pod. 1. pod. 2. pod. 3. KV gostinski delavec KV kuhar, PK delavec Zaposlitev bo za določen čas v poletni sezoni. Informacije dobite na kadrovski službi Verige, telefon 75-140, interno 222. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili pošljite na naslov SŽ Veriga Lesce, Kadrovska služba, Alpska 43, Lesce. 4^ KARTONA2NA TOVARNA LJUBLJANA nsolo TOZD LEPENKA Tržič Razpisna komisija pri delavskem svetu temeljne organizacije razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi izpolnjevati še naslednje pogoje: — višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tehnične smeri in 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj, - družbenopolitična, moralnopolitična in druga merila kot jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Izbrani delavec bo razporejen na razpisane naloge za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo in opisom dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprtih kuvertah, priporočeno na naslov KTL — TOZD Lepenka Tržič, Slap H, »za razpisno komisijo«. Vloge brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in brez točnega opisa dosedanjih delovnih izkušenj ne bomo obravnavali. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD. in Mir KEMIČNA TOVARNA PODNART Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge 1. VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: - diplomirani pravnik in 3-letne delovne izkušnje ali pravnik in 5-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah, — strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, — moralnopolitična neoporečnost,' — 3 mesečno poskusno delo Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 KEMIJSKEGA TEHNIKA za delo v razvojni službi (2 delavca) 2 KLJUČAVNIČARJA (2 delavca) 3. KUHARICE II. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o strokovnosti na odbor za delovna razmerja v 15 dneh po objavi. KLADIVAR 4226 2IRI VUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO JE_2_ Komisija za delovna razmerja delovne organizacije razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 VODJE PROIZVODNO-PLANSKEGA SEKTORJA (1) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — visokošolska izobrazba strojne, organizacijske ali ekonomske smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu, — da ima pravilen odnos in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbenopolitično aktiven, — da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene in organizacijske sposobnosti, — da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka Z delom pridobljene zmožnosti se ugotavljajo po pravilniku. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 30 dni po objavljenem razpisu. Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O L* A S18. STRAN PETEK, 13. ZAHVALA V 72. letu starosti naju je zapustil nas dragi mož iti skrbnik JOŽE BREZNIK Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom in sosedom za ves trud in nesebično pomor, znancem in prijateljem ter DO Litostroj in TOZD ERO - Iskra za vence in spremstvo. Posebno zahvalo sva dolžni dr. Notarjevi iz Medvod za skrb in zdravljenje. Zahvaljujeva se gasilcem. ZB in upokojencem ter govornikoma, kakor tudi godbi Litostroja. Zahvala pevcem in g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Vsem. ki ste se poslovili od njega in ga spremili se enkrat iskrena hvala ZENA FRANCA S HČERKO MARIJO TERAN! ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož. ata. stari ata in brat JOŽE UDIR Štularjev ata Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje darovali vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje. Kozjekovim in Mlinarfevim. g. Pavlinu za poslovilne besede in g. župniku iz Smartna pri Kranju za opravljen obred. Iskrena hvala ZB Besnica. Gasilskemu društvu Besnica. Čebelarski družini Besnica. »ode-v2^™ftW'^iMon**S stikal- oS Peter Kavčič, pevskemu zboru Lubnik. sodelavcem Save -zurzevanje 1,1 1 M Podarjeno cvetje in izraze sožalja. govorniku Avguštinu Udirju za besede slovesa, nosUcema praporov in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala! VSI NJEGOVI! _ SP- Besnica, Skofja Loka, Žeje, 9. marca 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene. ki me je zapustila Po dolgotrajni in težki bolezni CILKE 2LEBIR ro,. Avnian iz Dvorij pri Cerkljah Posebna JS?*^ in Pomoči KeilSh Sf0fedom-PriJateljem in znancem za darovano cvetje in vence, K<*L?uhlfJhva,aZD Cerklje dr ■ £lph?"Utklhi ter V8em- ki J' lajšali bolečine težke bolezni, najtežih Vi"8 J.n dr KoSoroeu Hv uJx med«cinski sestri Anici za vsakodnevne obiske na domu, ter g iz v". "Utk,h bo,ezn>. kakor tudi ^ "Jeni PriJateIjici Milki Stern za izredno skrb pri negi v Oddelku 08 Trn?8* 28 P°g°vore, ki so VEE5- u (?erke,J in «• župniku za opravljen pogrebni obred * 701 za,zraženosožal ein J§ah boleč>ne. Zahvaljujem se tudi kolektivu Planike -ŽALIT in/st fC • ^mbulanti Planike za dol* UUCI: mož Jože z ambulanti Planike za dolgoletno razumevanje on bolezni moje žene. , . t :n nečakom Francijem in Slavko ter otroka K lemi in Metodko ter sesire brata z družinami! _ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame tašče, sestre in tete , babice, prababice. NEŽE POVALEJ roj. Kuko vi č se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, p jeno cvetje in spremstvo k zadnjemu počitku. *UDniku za opravljen Posebno zahvalo smo dolžni pevcem bratov Zupan za ganljive pesmi ter g. zup pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI! ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše najdražje hčerke, sestre, tete in svakinje Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni S. Gregorčič JELKE ALJANCIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem Številu pospremili v njen zadnji dom, ji darovali toliko lepega cvetja, v teh težkih trenutkih z nami sočustvova i in nam izrazih sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom v bloku na Titovi 71, vsem darovalcem v istem bloku, vsem, ki so nam stali ob strani in nam nesebično pomagali, vsem dragim Jezerjanom, ki so prišli tako daleč, f«s<- na ljubo Jelko pospremili na zadnji poti, invalidom in pevcem za žalostinke ter še posebej prečastiti duhovščini za leto opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njenp Jesenice, 9. marca 1981 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam več PRAŠIČEV primernih za rejo, težkih od 20 do 60 kg. Stanonik, Log 9^ Skofja Loka 1917 Prodam PEČ za centralno kurjavo. 30.000 kalorij, 4 nova OKNA z roletami, 120 x 140, novo OKNO z roleto 100 x 140 in 2 termopan zastekljena OKNA z roletama 80 X 120 in 80 X 140 ter več ivernih PLOŠČ, 2,50 X 2,70, debeline 2 cm. Naslov v oglasnem oddelku 1924 Prodam jalovo KRAVO za v skrinjo. Zg. Besnica 68 (pri Klinarju) Prodam novo dvojno KORITO. Oprešnikova 27, Kranj 1966 Prodam semenski KROMPIR igor. Visoko 66, Šenčur 1967 Prodam KRAVO po izbiri. Vir-maše 42, Skofja Loka 1968 Prodam APARAT za sladoled »ILKA«. Telefon 60-801 1969 Prodam KLAVIR. Svetina, Britof 121, Kranj 1970 Prodam 18 metrov BALKONSKE OGRAJE. Repina, Mandeljčeva pot 12. Kranj 1971 Prodam dva TELIČKA simen-talca, stara 1 teden. C. na Klanec 4, Kranj 1972 Prodam električni VARILNI APARAT z vgrajenim polnilcem akumulatorjev Dvorje 32, Cerklje. Prodam originalni SEMENSKI KROMPIR saskia in igor. Sr. vas 48, Šenčur 1974 Prodam 4 tedne starega TELETA za pleme ali za v skrinjo. Zefran Francka, Bistrica 13, Duplje 1975 Prodam TRAKTOR ferguson 35. Velesovo 56, Šenčur 1976 Prodam 8 mesecev staro TELICO frižijko ali zamenjam za BIKCA ter pocinkan BOJLER za centralno ali zamenjam za kombinirano PEČ za v kopalnico. Črnivec 20/b, Brezje Prodam več vezanih OKEN, skrito okovje za trojno zasteklitev, ZALUZIJE z dvojnim gumi tesnilom 100, 120, 140/140, cena 3.000 do 3.500 din. Zupane, Zali log 15, Železniki 1978 Prodam 13 tednov brejo SVINJO. Urh Jože, Reber 3, Zasip - Bled Prodam 1000 kg SENA in krmilno PESO. Polica 9, Naklo 1980 Prodam NAKLADALEC za gnoj. Moste 45/b, pošta Komenda 1981 Prodam JABOLKA jonatan, bo-skovski kosmač in voščenke po 10 din. Štular Alojz, Podbrezje 31, Duplje „ 1982 Odličen KOKOŠJI GNOJ, naložen v vreče, se dobi v torek in četrtek popoldan. Srednja vas 6 pri Goricah 1983 Prodam otroško POSTELJO, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku. 1984 Prodam novo BCS KOSILNICO z diesel motorjem. Sajovic Marija, Šenčur, Mlakarjeva 43 1985 Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 51, Šenčur 1986 Prodam BIKCA za rejo ali zakol. Podreča 57, Mavčiče 1987 Prodam 6 plemenskih ZAJKELJ in 3 plemenske ZAJCE. Mrgole Jože, Dežmanova 2. Kokrica - Krani Prodam PRAŠIČE težke od 60 do 70 kg. Strahinj 60 1989 Prodam PRAŠIČKE. Luže 38, Šenčur 1990 Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno, monta OPEKO 16 in suhe BUTARE. Podreča 14 1991 Prodam večjo količino ZIDAKOV 30 X 15. Naslov v oglasnem oddelku. 1992 Prodam 6 tednov staro TELIČKO frizijko za nadaljno rejo. Cirče 17, Kranj 1993 Ugodno prodam točkovni VARILNI APARAT gorenje varstroj 3„-t-3 mm, malo rabljen. Menart Karel, Zvirče 5/c, Tržič 1994 Prodam 120-basno HARMONIKO rovalstandard Tominac, Ul. 1. avgusta 3/IL, Kranj 1995 Prodam visoko brejo KRAVO. Naslov v oglasnem oddelku. 1996 Prodam TROSI LEC umetnega gnojila in dva sipova OBRAČALNIKA za seno, pajek VO-2 in favorit 220. Voglje 64, Šenčur 1997 Prodam 22 kv. m novega lamelnega in 15 kv. m klasičnega PARKETA. Lahko tudi na gradbeni kredit. Kalan, Kurirska pot 33/a, Prim-skovo - Kranj 1998 Prodam HLEVSKI GNOJ. Gorenja vas 52 1999 Prodam OBRAČALNIK maraton 140 B za KOSILNICO BCS. Gaber Franc. Gosteče 15, Skofja Loka Prodam 300 kosov grafitno sive STREŠNE OPEKE novoteks. Telefon 74-314 ali 77-909 2001 Prodam mladega OVNA za pleme, rabljen PARKET in vrtno KOSILNICO alpina. Sr. Bitnje 105. Zab-nica 2002 Prodam TELETA za zakol ali nadaljno rejo. Sebenje 35, Tržič KUHINJSKE ELEMENTE, vključno s štedilnikom ali brez (skoraj novo), prodam. Tončka Dež-mana 8, stanovanje 49, Kranj, telefon 22-526 popoldan 2004 Po ugodni ceni nro&a1 novo dvojno POMIVALNO I TO z odcej al nikom, vpuM hinjski element. Infornamt 064.74.637 vsak dan od lii Prodam dva PRAŠIČKA« tednov. Begunje 20 na Prodam moško športno I 10 prestav. Vinko US Bitnje 212, Zabnica Prpdam dva nosilca Djf.l (traverzi 30). dolga 3 m. zerska c. 122 Prodam motorno KC benasi (bencin. petrofci , RACALNIK. Šolar Jak,*J 70. Pod na rt Prodam TELIČKO fna**' kosov STREŠNE OPEKE' (cementni posip). Kojelj, 23. Cerklje Prodam »CEKAS-KANTI CO, 0.30 mm. primero« a j naprave: 2 kg BARVE zelene /.a vozila IMV t* r Frizerski in salon CILKA SATLEI Oldhamska 14 tel.: 24-493 Kranj pri Vodovodnem stolpu Frizerski salon jt, vsak dan od S. do U v sobotah pa 04 13. ure. rumene za malo žabo od 16. do 21. ure Prodam večjo koliciv, vega OPAŽA. Naslov 7 oddelku. Prodam domače ZGAJ kovec. Rozman Jože S* (Blejc) Prodam dva KONJA 10, Kranj Prodam OBRAČALNA i za kosilnico BCS. Potoče 30, Preddvor Prodam lOprrn. na nevozen MOTOR - D Sp. Brnik 66, Cerklje ^ Prodam suhe lipov« \\ renta, Breg ob Savi 3, Kri Prodam SEMENSKI n vesna in dessire. Tičar. \^ Šenčur Ugodno prodam novo u 140 in VRATA 220x», KLI - Logatec. Voklouj Prodam dobro basno klavirsko vveltmeister. Informacije tvi 064-27-150 Prodam PUNTE »n kozolec. Pipanova 5. Sen* Prodam enoosno brez kiperja za večji . kg semenskega KR0W, in 50 kg vesna. Brezovica tel. 79-690 Prodam PRAŠIČE, tet 40 kg in do 150 kg. Podnart Oddam dve leti star« VOLČJAKA. Sv. Duh Loka Ugodno prodam kos ITISONA sive barve. ww 4 m. Maček, Tavčarjeva Loka, tel. 62-474 (064) Prodam 3000-litrskc CISTERNO. Pavel Ix>v 123, Skofja Loka Prodam tri leta starega Poljče 1, Begunje Prodam športno KOLO „ specialko deli campajnok < ričeva 12, Kranj - Cirč* HITACHI stereo RADU> recorder 2 way 4 speaktr -prodam za 9.500 din TtM»j oglasnem oddelku Prodam semenski (ijsori«! KROMPIR. Zabnica n Po ugodni ceni ohranjen električni . Vidic Nada. Štefelova \ Prodam PRAŠIČA a a boje 31. Kranj Prodam KOSILNICO manjši tip. Skodlar. hwH>: Krani Prodam globok otru&t Dorfarje 16. Zabnica Prodam globok OTROBI' CEK. Zupančič. Janeia Kranj. tel. 28-535 Prodam semenski KRtlV na in dessire. Pusa vec. \\i Šenčur Prodam črnobel TKUM CILKA SATLER Oldhamska 14 tel.: 24-493 Kranj pri Vodovodnem stolpu Odstranjujemo kurja očesa, zarasle nohte, odvečno kožo itd. PKDIKCRA je odprta: ponedeljek in petek od 12.do 19 ure. torek. *reda. četrtek, sobota: lf,7 V Kranju ali bližnji okolici nujno potrebujem eno ali dvosobno STANOVANJE, lahko tudi neopremljen«). Šifra: Dobro plačilo ali predplačilo 1959 Na stanovanj«- vzamem upokojenko, star«) do 50 let (brezplačno, za manjšo pomoč). Šifra: Pomlad 2032 Mlada družina išče STANOVA NJE v Kranju ali okolici. Pismene ponudbe pod šifro: Predplačilo na uredništvo »Glasa« 2033 Miroljubna izobražena upokojenka išče urejeno enosobno STANOVANJE v Kranju. Radovljici ali bližnji okolici. Možno vodenje gospodinjstva urejenemu, izobraževalnemu, osamljenemu tovarišu Ponudbe: telefon 064-25-661 - tov. Brane ali pod šifro: Novi doni 2034 1 POSESTI \ HIŠO z gospodarskim poslopjem prodam ali zamenjam za STANOVANJE. Ponudbe pod: Ugodna zamenjava 2035 Na Gorenjskem iščem staro KMETIJO z zemljo ali brez nje. Vrhovšek Dani. Polonce Čuda 5. Ljubljana 2036 Suh. večji, za skladišče primeren PROSTOR iščemo v okolici Škofje Loke. Ponudbe pošljite na naslov: ISKRA - Reteče 4. Skofja Loka HIŠO z vrtom, ob potoku Završnica ugodno prodam. Informacije: Macuh. Finžgarjeva 14. Lesce. tel. 74-176 2166 Kupim manjšo STARO HIŠO na območju Selške doline ali v okolici Škof je Loke. Šifra obroki 2158 Kupim HIŠO ali začeto GRADNJO. Plačam takoj - tudi v devizah. Ponudbe pošljite pod šifro: Primskovo-Cirče 2159 ORODJAR s petletno prakso, išče temu poklicu primerno, zaposlitev. Ponudbe pošljite pod šifro: Orodjar 2039 GOSTIŠČE PRUJOZOVCU«. Begunje takoj zaposli NATAKARICO ali dekle, ki ima veselje do strežbe. OD po dogovoru. Delo je v dopoldanskem času. 2041) Spreten študent I letnika sprejme kakršnokoli enostavno DELO na domu. Šifra: Primerno plačilo 2160 OBVESTILA ROLETE: LESENE IN PLASTIČNE, naročite ŠPILERJU. Gradnikov a 9, Radovljica, telefon 75-610 1711 Popravljam vse vrste TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV. GRAMOFONE in KASETOFONE. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 (pri olinarni) 1823 POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 2161 ČESTITKE Iskrene čestitke TATJANI KAV ClC iz Planine 26. Kranj za uspešno opravljeno diplomo in srečni dogodek v družini ob rojstvu hčerkice, želijo KAVČIČEVI 2162 Ob srečanju z »Abrahamom« in več kot 25-letnim uspešnim vodenjem tovorne poslovalnice VEKTOR v Kranju se zasebni kooperanti pridružujemo čestitkam, ki jih danes prejema JOŠT CIRIL in mu želimo še veliko uspešnih let pri delu in zadovoljstva v zasebnem življenju 2163 IZGUBLJENO^ Izgubil sem večjo vsoto DENARJA od Pod reče do Brega. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel. 40-097 ali 40-098 2041 OSTALO ZAPOSLITVE Zaposlimo NATAKARJA za strežno na kegljišču. Delo je v popoldanskem času. Gostilna Bene-dik. Kranj. Benedikova 21 2038 V VARSTVO vzamem otroka. Telefon 25-909 2164 Osamljem. v hribih, iščem naslednika. Zglasi naj se v soboto ali nedeljo pri Francu Jelovčanu (Pod-begošnik) Dolenja žetina 16. Poljane nad Škofjo Loko 21 «5- ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama. sestra in teta MARIJA PRIMOŽIČ Planiskova mama, roj. Bozovičar z Žirovskega vrha Zahvaljujemo se vsem sosedom sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem Usluge iz Stražišča ter Vzgojno varstvenemu zavodu Ljubljana. Hvala r. župniku iz Oupelj in g. župniku iz Gorenje vasi za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI! Duplje, Stražišče, Nevlje, Dravlje, Ziri, 6. marca 1981 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta in starega očeta JOSIPA IVIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Lojzetu Sajevcu za ganljiv govor ob odprtem grobu, kakor tudi g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Predoslje, 6. marca 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE LUŽAN Jaksove mame iz Bistrice št. 13 pri Naklem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom: Mubjovim in Devsovirn ter Jerančičevi za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi dr. Udirju za dolgoletno zdravljenj«', pevcem za žalostinke in g. župniku za lep obred ŽALUJOČI VSI NJENI! Bistrica, 8. marca 1981 Imenitna mednarodna udeležba LJUBLJANA - Na letošnjem finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih se na obeh skakalnicah v soboto in nedeljo 21. in 22. marca obeta imenitna mednarodna udeležba. Doslej je prijave poslalo že štirinajst držav. V vseh teh reprezentancah so vsi najboljši smučarski skakalci sveta. Prav zato se organizacijski komite Planica zaveda pomembnosti prireditve. Pokrovitelj je slovenski izvršni svet. Ne smejo si privoščiti spodrsljaja. Čeprav se ubadajo s finančnimi sredstvi, izkazalo se je ponovno združeno delo, ni bojazni, da prireditev ne bi uspela. Dela na obeh skakalnicah potekajo po načrtu. Jugoslovanski skakalci te dni vadijo na 90 in 129-metrski skakalnici. Snega v Planici je dovolj. Zdržal bo do finala. Za vsak slučaj so ga prireditelji tudi deponirali. Kaže, da bo Planica spet slovenski športni praznik. Izkazali so se slovenski prosvetni delavci, saj so za petkov uradni trening in sobotno ter nedeljsko tekmo za učence že rezervirali direktorski dan in športne dne- ve. Tudi prometni režim bo letos še boljši. Izločanje avtomobilov in avtobusov bo šele na odcepu Petrolove črpalke v Kranjski fori na bivšo železniško progo za lanico in to tistih, ki ne bodo v predprodaji preskrbeli nalepke za avtomobile in avtobuse. Cene so ostale na lanski višini. Vsi tisti, ki si boste v predprodaji preskrbeli z nalepkami, (generalni zastopnik je Kompas, v prodaji so v vseh turističnih poslovalnicah v Sloveniji), boste lahko nemoteno pripotovali v Planico, kjer bo dovolj parkirnih prostorov. Doslej je prijave poslalo štirinajst držav. Finci so prijavili najboljše. Na zaključku bodo skakali Puikkonen, Yliantila, Kokkonen in mladinski svetovni prvak Nvklnen. Za Poljsko bosta skakala Fijas in Bobek, za SZ Černajev in še trije. Kanadčani bodo v Planici s C oll in som in Bulaom, Italijani s Toma si jem in še tremi, medtem ko bosta za Švedsko nastopila Tiovenen in Holmlund. Prijave so poslali tudi že NDR in Švica. V teh dveh reprezentancah je pet skakalcev, po štiri so prijavili Zahodni Nemci in Cehi ter Francozi, dva Bolgari. Pričakujejo še prijave iz Avstrije, Madžarske, ZDA, Japonske, Španije in Romunije. Posebno poglavje so Norvežani. Prijavili so šest skakalcev in še dva. Norvežani namreč računajo, da bodo osvojili moštveno lovoriko. Na startu na obeh skakalnicah bo kar enaindvajset Jugoslovanov. Zaključek obeh tekmovanj bo pod skakalnicama. Najboljšim bo pokale predal predsednik FIS Marc Hodler. Naturisti vendarle tudi na »suhem« Kranj - Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali pred dnevi tudi gorenjski naturisti. Ugotovili so, da so v teh štirih letih, kar obstoja društvo, navezali tesne stike s številnimi naturističnimi društvi po Sloveniji, Julijski krajini, Furlamji, Koroški in celo Bavarski. Brez posebnih reklamnih akcij združuje društvo zdaj že blizu 200 članov in vse bolj ugotavljajo, da jih okolica ne jemlje več kot atrakcijo, temveč nekai povsem naravnega. Prepričani so, da imajo med ljudmi vse več somišljenikov, saj je vse več takih, ki se vsaj pri kopanju želijo znebiti nepotrebne obleke. Se vedno med njimi živi želja, da bi ustanovili naturistični center ob sotočju Save Bohinjke in Dolinki'. kar bi pomenilo tudi razširitev turistične ponudbe Šobca. V tujini W takoj pripravljeni na sofinanciranje izgradnje tega centra, kjer bi se. če drugega ne. lahko vsaj ustavljali naturisti na poti na naše mOrje ali ob vračanju domov. Z malce širšimi turističnimi očmi bi morali gledati na razvoj naturizma naši turistični delavci na Gorenjskem, poudarjajo naturisti. Da vsi Slovenci le nismi tako trdi kot Gorenjci, priča pripravljanje skupnega programa med naturističnimi društvi in Turistično zvezo Slovenije, ki vsebuje tudi izgradnjo dveh naturističnih centrov v Sloveniji in sicer v Beli krajini ob Kolpi, in na Štajerskem. I). I) Glasov spomladanski izlet na Koroško Pa je spet tu pomlad in naš spomladanski izlet naših naročnikov. Nismo se vam izneverili, dragi bralci, čeprav nas finance stiskajo z vseh strani. Na Koroško jo bomo ubrali tokrat 18. aprila, na soboto. Zbrali se bomo ob 6.30 pred hotelom Creina v Kranju in se zapeljali skozi Borovlje v Robež, Galicijo, Celovec, h Gospe sveti, Velikovec, Železno Kaplo. No, morda bo vrstni red krajev kaj drugačen, toda približno tako bo potekal naš izlet. Najbolj Nocoj programska konferenca TD Cerklje Cerklje - Drevi ob 19. uri bo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah letina programska konferenca turističnega društva Cerklje, na kateri bodo ocenili delo v preteklem letu in sprejeli letošnji program dela, kjer velja še posebej omeniti planšarska dneva pred odgonom Živine" na Krvavec in ob zaključku planšarske sezone na Krvavcu, osrednja prireditev pa bo tradicionalna in hkrati jubilejna 15. razstava cvetja in lostva, ki jo bo turistično društvo Cerklje organiziralo ob 4. juliju — dnevu borca. Po konferenci bodo prikazali film. z uspešne lanske razstave cvetja in lostva ter filma ob odkritju spomenikov na Davovcu in Jezercih. Nagradili pa bodo tudi gospodinje iz vseh krajevnih skupnostih pod Krvavcem, ki jih je komisija ocenila kot najbolj urejene, nagrade pa bodo prejele tudi najboljše tri krajevne skupnosti. J. Kuhar pomembno je, da si vsi srečni izžrebanci do časa preskrbite potne liste Ce jih pa imate, pa naj bodo vsekakor veljavni! Torej, v soboto, som na Koroško! 18. aprila z Gla- Pogorela prikolica Kranj - V torek. 10. marca, okoli 20. ure je začela goreti stanovanjska prikolica last Metalne, tozd Montaža Maribor, ki so jo uporabljali kot pisarniški prostor na gradbišču novega mostu čez Savo. Ogenj so prvi opazili in začeli gasiti delavci, ki stanujejo v bližini v delavskem naselju, kasneje pa so prihiteli tudi poklicni kranjski gasilci. Kljub prizadevnemu gašenju pa je prikolica v celoti pogorela, prav tako tudi vsa notranja oprema in dokumentacija. Škode je za približno 400.000 din. Vzroka požara še niso ugotovili, domneva pa se. da je prišlo do kratkega stika na električni napeljavi. Bolj delavni NESREČE STEKLA ČEZ CESTO Skofja Loka - V sredo, 11. marca, ob 5.40 se je na lokalni cesti v Škof ji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Sovine (roj. 1935) iz Zminca je vozil proti Kidričevi cesti. Ko je že prevozil prehod za pešce pri poslopju SGP Tehnik je trčil v Marijo Končan (roj. 1936) iz Lučin, ki je kakih 5 metrov izven prehoda nenadoma stekla čez cesto. V trčenju je bila Končanova huje ranjena in so jo prepeljali v Klinični center. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, , - . • ■ 14. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na. vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure. Klemenček, Duplje. Krvavec Cerklje, Hrib Preddvor. Kolčna Zg. Jezersko, Na Klancu Oprešni-kova 84, Kranj. Živila: trgovine so odprte od 7. do 13. ure: SP Pri mostu, Kranj, Vodo-pivčeva 16, SP Oskrba, Kranj, Cesta Koroškega odreda 9, Emona Mar-ket, Kranj (Stražišče) Delavska 20. potrošniški center Planina št. 63, od 7. do 19. ure pa je odprt poslovni center PC Britof pri Kranju. V nedeljo. pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec Corkje. Naklo v Naklem. Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa — Kasta 2 na Tržnici. Titova 22 in Delikatesa, poslovalnica 2 Titova 58 SKOFJA LOKA SP Podlubnik RADOVLJICA Market Bohinjska Bistrica. Trg svobode 1. Samopostrežna Bled. Prešernova 48. Market Zgornje Gorje 11/a, Market Lesce. Finžgarjeva 10, Market Volčji hrib Radovljica. G rad ni kova Kranj — * Na red nem letnem občnem zboru so člani Hortikul-turnega društva Kranj ugotavljali, da je .za njimi novo uspešno leto. Vrsto akcij so namreč uresničili v tem času: organizirali so več poučnih ekskurzij po domovini in tujini, razna predavanja o rastlinstvu tujih dežela, prirejali predavanja in demonstracije o vzgajanju sadnega drevja, sajenju vrtnic, ureditvi skal-njakov. uvrščanja zdravilnih zelišč na domač vrt in podobno. V razstavnem vrtu društva so skupaj z biološkim krožkom sosednje osnovne šole Simona Jenka uredili vrt in bazen. V paviljonu pa je društvo priredilo tudi razstavo zimskih šopkom in makramejev, ki je bila dobro obiskana. Lani je pričelo tudi s tečaji vozlanja in urejanja šopkov; prav zdaj teče že sedmi tečaj. Skupaj s komunalno skupnostjo je društvo organiziralo tekmovanje za najlepše okolje stanovanjskega bloka v letu 1980. Preko svojega delegata v komunalni skupnosti pa je dalo tudi številne pobude za lepši videz našega mesta. > Najprizadevnejšim članom je društvo podelilo tudi priznanja. Tako je Jožica Dimitrovič prejela pismeno priznanje za vodenje administracije, Marija Brezar za strokovno pomoč pri pripravi izletov in dobavi sadik za društveni vrt, Marica Hrovatin za odlično vodenje tečajev vozlanja. Franc Merlak za čuvanje vrta in delo v njem, Janez Seliškar za strokovno pomoč pri aranžiranju razstave zimskih šopkov in makramejev, priznanje pa je dobil tudi biološki krožek pri Osnovni šoli Simon In kdo so srečni izžrebanci? Prvih deset je izžrebal Bine Zev-nik, šofer Alpetoura, ki je že večkrat srečno popeljal naše naročnike na izlete širom po Sloveniji: Rogan Štefan, Prisojna 3. Bled Ravnik Janez, Nemški rovt 13. Bohinjska Bistrica Remic Julka, Pajerjeva 10, Šenčur Rakovec Ani, Zg. Duplje 56 More Franc, Suša 1, Gorenja vas Kalan Stane. Sr. Bitnje 15. Zabnica Mohorič Rok. Ostri vrh 12, Železniki Mohorič Tone, Britof 231, Kranj Mali Štefka, Tupaliče 58. Preddvor Meglic Danilo. Strahinj 120. Naklo TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 140 do 150 din, špinača od 180 do 200 din, cvetača 80 din. korenček 40 din, česen od 60 do 80 din. čebula 38 din, fižol 60 din, pesa od 18 do 20 din, slive od 60 do 70 din, jabolka od 15 do 20 din, hruške 40 din, grozdje 32 din, čebulček 100 do 120 dinarjev, pomaranče 50 din, limone 58 din.-ajdova moka od 38 do 40 din. koruzna moka od 18 do 20 din, kaša od 35 do 40 din, surovo maslo od 180 do 200 din, smetana od 58 do 60 din. skuta 40 din, sladko zelje 50 din. kislo zelje od 30 do 35 din, kisla repa 30 din. orehi 280 din. jajčka 5.50 din. krompir 16 din. JESENICE Solata od 90 do 120 din. špinača 150 din, cvetača 60 din. korenček 40 din, česen 70.90 din, čebula 30,30 dinarjev, fižol od 57 do 70.50 din, pesa 18,60 din. kumare 80 din, ohrovt 60 din, ohrovt. brstiči 80 din. slive 63,60 din, jabolka 21,50 din, hruške 48 din. grozdje 35 din, pomaranče 31,10 din, limone 46,80 dan, ajdova moka 40,90 din, koruzna moka 16,60 din, kaša 33,90 din, surovo maslo 185,70 din. smetana 82.30 din. skuta 66,30 din, sladko zelje 33 din, kislo zelje 17,80 din, kisla repa 14.40 dinarjev, orehi 317,40 din, jajčka od 5.40do 6.20 din. krompir 16 din. Jenko za pomoč pri urejSM štvenega vrta. Posebno nnf* večletno požrtvovalno in vodenje je dobila in«. Aau* tovariša Toneta Hafner*" predsednika društva, pa** za častnega člana društva. Društvo se bo tudi v ho** lo z urejanjem vrta in njem raznih razstav v svoji* ■ ljonu, organiziralo ebk^l podobno. Za osnovno rtajsarf zadalo, da bo skušalo fj osnovnih šolah ustanoviti ^a turne krožke in kar najt**1! delovati z biloskimi kroni f Kot posebno zadolžitev p\ naložila Zveza hortikulturi štev Slovenije, da porjam osnovanju hortikulturi*« ja v Radovljici, kjer je t0 9W% delovalo pa je pred leti p*4 mrlo. Ena velikih naloc *H pa tudi strokovna in orna<4 pomoč pri akciji »88 dreves maršalu Titu«. s u*n v Kranju pričeli to pomlad Slovo od član odprave Kranj - V ponedeljek odhodom naših alpin^1 htevno nalogo v Himalaj ni odbor Planinskega dn> pripravil prisrčno slovo članov, udeležencev oda pet jih je bilo izbranih, društvo priznanje. Pre štva so jim zaželeli u$n srečnejšo vrnitev. GLASOVA ANKETA Zdravstvo Zdravje nima cene, pravi pregovor. Zdravljenje pa jo ima in za zdravstvo vsako leto namenjamo velike denarje. Mogoče smo prav zato še bolj kritični in vse kar nam ni pogodu, ostreje ocenjujemo. Jezimo se na zdravnike, na sestre in prispevke, predolge vrste in čakanje. Vse bi radi najboljše, le prispevki naj bi bili manjši. Vendar to vedno ne gre skupaj. Kaj menijo o zdravstvu in zdravnikih, smo povprašali tri občane: jetja. Sem zelo Zdravnica je zelo prijatni K vedno pomaga in se Uti&.* me teži in tudi sestre ne ^ jajo za njo. Skratka, na afcr^ nimam pripomb.« Julka Šifrar iz Selc: »Zdravnika imamo v Železnikih. Sedaj delajo v zdravstvenem domu trije in so zato vrste manjše kot prej, ko sta bila za vso dolino le dva in sta zlasti ob raznih epidemijah bila močno preobremenjena. Razen tega, da delata dopoldne v rednih splošnih ambulantah, so popoldne še ambulante za otroke in za žene. Vendar, kot sem že rekla, so sedaj trije in laže opravijo delo. Drugih pripomb pa že prej ni bilo.« Stane Uranič iz Kranja: »Sem upokojenec Intexa in kadar moram k zdravniku, grem v obratno ambulanto tega pod- Joži Konc is Cirt ari nju: »Motijo me pretkajr , zlasti v otroških ambuiaa*V participacija. Plačaš n za recept irt potem še so zdravila, če bi jih recepta, cenejša, imamo obratno amt čeprav grem k zdravnika i nimam nobenih pritožb«