PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 481 - Gena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST, sreda, 25. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - L Tel. Št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93Ž07. Rokopisi se ne vračajo Božič 1946 Angio-amensHi odnosi Pred 1946. leti se . se nujno vsiljuje vprašanje: Kje tiči vzrok, da ljudje vztrajno teke za mirom, dejansko pa vedno pripravljajo nove vojnef Na to vprašanje, ki je eno najtežjih. vprašanj v zvezi s tolmačenjem zgodovinskega razvoja, imamo več odgovorov. Po stališču, ki ga odgovori zavzemajo glede vprašanja miru, jih moremo ločiti v dve skupini: tiste, ki trdijo, da so vojne neizbežne, ker so kot naravni 'pojavi neodvisne od človeške volje, in one, ki so mnenja, da je ideal mirnega sožitja med ljudmi, v določenih pogojih, uresničljiv. Mi, ki smo zagrabili za oroižje prav zato, ker smo prepričani, da svoboda, mir in bratstvo niso le prazne besede v izključno tolažbo večno trpečim, tlačenim in izkoriščanim, se prištevamo k drugi skupini. In tu nismo sami. Z nami vred delijo isto prepričanje tudi vsi kristjani. A če smo si glede prepričanja edini, je med njimi in nami velika razlika glede poti, ki vodi do cilja. Za kristjana je vprašanje miru na svetu popolnoma izčrpano v takozvahih amoralnih sredstvih« vsakega posameznika. Delaj kot Kristus zapoveduje, in mir bo tu. V teoriji je trditev brezhibna; a v prcCksit Kfjub skoraj dvatisočletni praksi amoralnih sredstev» je človeštvo padala ris vojne v vojno, in vsaka je bila hujša od prejšnje. Nato dejstvo ima kristjan vedno isti odgovor: Ljudje ne spoštujejo Kristusovega nauka. Ne glede na dejstvo, da teorija amoralnih sredstev« s tem priznava svojo praktično neučinkovitost v vsej pretekli in sodobni zgodovini človeštva, in da ni nobenega tehtnega razloga, ki bi nas mogel Prepričati, da se bo praksa amoralnih sredstev« v bodoče bolje obnesla kot v preteklosti, se kljub temu ne moremo izogniti nadalj-nemu vprašanju: Kje tiči vzrok, da se človeštvo ne ravna po Kristusovem nauku, in je kraljestvo miru med narodi kakor večna jata morganat Vprašanje miru je take narave, da mu gola 'amoralna sredstva« ne morejo biti kos. Posamezniki so sicer lahko najboljši kristjani, gospodarska nujnost njihove družbene ureditve pa jih bo tirala v spopad, dokler bo slonela nafirko-riščanju človeka po človeku Dokler tega ne odpravimo, ne more biti mirnega sožitja med narodi Jasno in razumljivo je, da se z amoralnimi sredstvi« izkoriščanja človeka po človeku odpraviti ne da. Za to je potreben složen nastop vsega delovnega ljudstva, trdno povezanega v enotno demokratično fronto. Po tej poti se je ustvarilo mirno in bratsko sožitje med narodi Sovjetske zveze; po enaki poti se je ustvarilo bratsko sožitje med jugoslovanskimi narodi; po isti poti se krepi in utrjuje mirno sožitje med vsemi slovanskimi narodi. Je H mogoče, da bi na primer med ^ Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo izbruhnila vojnat Očividno ne. Isto velja za vse ostale narode, ki so si priborili ljudsko družbeno ureditev. Po isti poti se uresničuje mirno sožitje med' slovanskim in italijanskim delovnim ljudstvom. Ce tmamo danes v Trstu in Julijski krajini pogoje mirnega irtj bratskega sožitja med nami in Italijani, ni to zasluga moralnih pridig ali običajnih amoralnih sredstev«, temveč izključno zasluga odločne antijaši-»tine borbe slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva. Le ž nadaljevanjem te svoje skupne borbe bomo lahko oživotvorili Kristusov nauk o medsebojni ljubezni in mitu med ljudmi. Za ostale pa, ki ene bodo videli nebeškega kraljestva«, smo in ostanemo «s’fiavi». Nobena pridiga in še tako učinkovito emoralng sredstvo« jih ne bosta prisilila, da bi vrnili skupnosti, kar je zraslo s skupnimi napori. Kljub temu jih thi ne sovražimo, niti jih neprizira-, ^o; nasa borba jih je kot oviro našla na poti miru in zato ne mo-temo odnehati. Velik del sveta si je že ustvaril 'bogojc za mirno sožitje med na-T°di; delovno ljudstvo vsega sveta Petrolejski mogotci proti odobritvi dogovora o petroleja London,' 24. — Revija «Econo-mist» piše, da ameriški senat še ni odobril angloameriškega dogovora o petroleju, ki so ga podpisali v Londonu v septembru 1945. Zelo verjetno je, piše list, da komisija za zunanje zadeve v novem senatu ne bo odobrila tega dogovora. Novi spor, tako piše revija, prikazuje poveznost interesov petrolejskih industrijcev s petrolejsko industrijo zvezne vlade. Petrolejski industrijci skusajo zavarovati domačo petrolejsko industrijo in hkrati utrditi svoje pozicije v bogatejših petrolejskih deželah Bližnjega vzhoda. Z druge strani bi vlada hotela zajamčiti postopni razvoj svetovne petrolejske industrije in si zagotoviti dobave petroleja v primeru znižane domače proizvodnje. In to je ravno, česar se domači petrolejski industrijci boje, to je, da bi se vlada na podlagi pogodbe o petroleju vmešavala v domačo proizvodnjo. r vojak p? slab politik London, 24. — Maršal Mont-gomery je odličen vojak, toda o njegovih političnih sposobnostih ne moremo trditi, V govoru četam v Julijski krajini je razvijal načrt za utrjevanje angleške oblasti. «Ce bo prišlo do nove vojne, mora biti angleška vojska dobro pripravljena.» Maršal Montgomerg govori s svojimi vojaki, kot da so otroci. Posebnost izražanja maršala Montgomeryja je tudi ta, da pripisuje splosni vojni obveznosti moč, da bo dala angleški mladini jasen pogled v bodočnost in trdnejši značaj. («Daily Herald«, London) Trgovinski sporazum med FLRJ in Madžarsko Beograd; 24,- — Sinoči- je bil podpisan trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko, ki ureja izmenjavo blaga, plačilo in prevoz za leto 1947. Podpisala sta ga jugoslovanski minister za zunanjo trgovino Nikola Petrovič in madžarski minister za industrijo An. talban. Ob podpisu sporazuma Ije An-talban izjavil, da ima njegova vlada namen vzpostaviti normalne trgovinske odnošaje z vsemi sosedi. Sporazum z Jugoslavijo bo impl odločilen vpliv na nadaljnje politične in kulturne sporazume med obema deželama. Mladinska razstava v Beogradu Beograd, 24. — Tanjug. — Glavni cdbor ljudske mladine Jugoslavije vrši zadnje priprave za veliko mladinsko razstavo «Ljudska .mladina Jugoslavije v letu 1945». Razstava bo odprta januarja v Beogradu. Vprašanje Posarja Izjava francoskega zunanjega ministrstva Pariz, 24. — Francosko zunanje ministrstvo je danes izrazilo svoje veliko zadovoljstvo zaradi poročil češ da je imenovanje francoski.', cerinskih uradnikov v Posarju '.n, Palatinatu samo prvi korak enostranske akcije, ki naj bi bogato industrijsko področje priključila francoskemu gospodarskemu sistemu. Ponovno so izjavili, da je imel novi francoski korak samo namen preprečiti, da ne bi r.csili s področja onih živil, katera so rudarji prejeli kot poseben obrok, ter da bi preprečili kupčevanj-z valutami. Pooblaščeni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je sinoči izjavil, da je odločitev za uvedbo nove valute, kar je-včeraj potrdil tudi glavni francoski guverner, samo prv, korak v načrtu, ki je že pripravljen, da ga predlože zavezniški nadzorstveni komisiji. Izjavili so, da no bodo ničesar odločili glede valutč, dokler se ne bodo se- stale štiri velesile. To seveda prav nič ne spreminja francoskega sta-’ lišča, da mora biti Posarje končno priključeno francoskemu sistemu, niti ne preprečuje francoski upravi na tem področju, da se ne bi oblikovala v smislu tega pričakovanja. Francoski general Koenig je ob koncu tedna izjavil na nekem javnem zborovanju v Saarbriicknu: «Za nas, ki smo tukaj, ni dvoma, da bo Posarje v gospodarski uniji s Francijo. V interesu prijateljstva med Francijo in Posarjem in v interesu evropskega miru goreče želimo, da bi ta unija nastala čim-prej.» _______ Elektrifikacja v Jugoslaviji Beograd, 24. — Po širokopoteznem elektrifikacijskem načrtu bodo oskrbeli veliko število vasi v okolici Osijeka z elekriko. Po prvem stadiju dela bo električni tok na razpolago 20 tisoč osebam. Argentinska naročila v tržaSkih ladjedelnicah Buenos Aires, 24; — Iz Buenos Airesa poročajo, da je argentinska trgovska mornarica podpisala pogodbo z združenimi jadranskimi ladjedelnicami v Trstu za gradnjo dveh ladij hladilnic iz jekla po 2500 ton. Naročilni znesek znaša nekaj nad 9 milijonov pezosev. Nove čete v Indokinl Alžir, 24. — Francoska križarka «Duquesne» je prispela včeraj v pristanišče Bone. Danes je odpotovala v Indokino. V Bonu je vkrcala L francoski padalski polk. Papeževa božična poslanica Vatikan, 24. — Danes je papež prebral svojo božično poslanico, v kateri poziva vse vlade, naj po-hite s sklenitvijo dokončnega miru med vsemi državami, Haj bodo mirovne pogodbe sestavljene v du- Laiinsha AmeriKa se upira samovoljnim naertom ZDA Meksiko City, .24. -— Lombardo Toledano, predsednik delavskih sindikatov latinske Amerike, je izjavil, da pomeni Trumanov načrt o obrambi ameriškega kontinenta resno nevarnost za neodvisnost in industrijski razvoj latinske Amerike. Dodal je, da bo njegova organizacija vodila- proti temu načrtu kampanjo in pojasnjevala njegovo nevarnost, kajti danes ne bi smčlo biti v svetu nobenega vojaškega pakta brez pristanka Varnostnega sveta. Sindikalna organizacija latinske Amerike se bo prav tako borila proti Claytonovemu gospodarske- hu pravičnosti in naj se omogoči mu načrtu, ki bo v kratkem pred-spremembh mirovnih pogodb. J ložen londonski konferenci in ki FAŠIZEM V ANGLIJI Vlada ne namerava nadzirati fašističnega delovanja London, 24. — Kot »mo že poročali, je postavil laburistični poslanec Austin v angleškem spodnjem domu vprašanje o delovanju fašističnih organizacij v Angliji. Medtem smo dobili nekaj zanimivih podrobnosti. Poslanec Austin je ponovno opo zoril spodnjo zbornico na faž'stično delovanje v Veliki Britaniji. -Izjavil je, da je že oktobra postavil vprašanje v zvezi s slino razširjeno aktivnostjo faš’stov. Na to vprašanje pa ni prejel zadovoljivega odgovora. «Davi pa scm», je dejal Austin, «prebral v listu policijsko poročilo, da razpolagajo band tl še vedno z lahkimi strojnicami »bren* in bombami. Iz tega sklepam, da je povsem mogoče, da imajo tudi fašisti v naši državi strelno orožje. Upam, da bo notranje ministrstvo temu posvetilo svojo pozornost*. Austin je nato opozoril, da se v številnih krajih pojavlja močan antisemitizem. Ponovno se obnavljajo posamezne skupine fašistov. «Zveza bivš.h vojnih obveznikov* je fašistična organizacija. Obstoji pa tud »Angleško društvo opreznih* in »Legija krščanskih reformatorjev*. V obeh organizacijah prikazujejo Hitlerja skoraj kot božanstvo. Nadalje je tudi britanska narodna stranka, v kateri sta povezana Bechett ln vojvoda Bedfordski, fašistična organizacija «Poglejmo dejstvom v obraz*. Glavna organizacija v Ilegali »Medtem ko se te posamezne skupine dvigajo iz fašističnega blata, se skriva glavna organizacija v ilegali in pripravlja načrte za nadaljnje delovanje. Mosley je svobodno objavil svojo knjigo, čeprav se mnogi čudijo, kako so mogli t^co znanemu faš'stu dovoliti, da svobodno proglaša svoja načela. Se več, Me-sley izdaja redno svoj list Upam, da ne bomo kmalu dož veli celo fašističnega dnevnika,, Ati so Mosleye- vi pristaši pod nadzorstvom? V spodnji zbornici je bilo včasih precej pristašev faš'zma, možno pa je, da bi take našli tudi danes*. Austin je nato izjavil, da je že slišal priznanje, da Mosleyja denarno podpirajo industrijski in finančni krogi. Zdaj se pa postavlja vprašanje, ali je to res. Austin trdi, da govori vse za to. Nato je opozarjal na nekatere liste in publlkacje, med nj'mi na č»sop's «Truth». ki so danes tribuna za fašistično propagando. Nadalje je zelo verjetno, Aust'nuje odgovoril pomočnik da je tudi v britanski armadi mnogo ljudi, katerim so Cilji fašizma simpatični kot pred vojno. Austlnu-je odgovoril pomočnik notranjega ministra Oliver, ki Je izjavil, da ne posveča nobene važnosti delovanju fašističnih skupin v gleda z zadovoljstvom na dosežene uspehe; v duhu konkretne borbe za mir praznujemo letošnji Božič tudi mi, ki smo iz dobro znanih razlogov, ostali še le na pol poti. Angliji. To dolivanje »samo po sebi ne pomeni grožnje*. Možno je — je dejal Oliver — da so tudi fašisti, ki imajo strelno o-rožje in ki bi ga v nekih okoliščinah lahko uporabili, ni pa nobene osnove za domnevo, da bi bila velika količina strelnega orožje v rokan onih, ki nimajo te prav'ce. piiver je končno dejal, da britansko notranje ministrstvo ne namerava nadzorovati faš’st!čnega delovanja. Skrb angleških konservativcev za naciste London, 24. — Britanska 'konservativna poslanca Victor Raikes in major Lloyd, ki sta se vrnila z britanskega zasedbenega področja v Nemčiji, sta izjavila, da bi bilo treba takoj prekiniti -demontira-nje nemških tovarn in se izogniti preterheljitemu čiščenju nacistov, resno ovira industrijski in splošni gospodarski razvoj držav latinske Amerike. ' Nevarnostzabrazilsko gospodarstvo List «Tribuna Popolar« v Rio de Janeiro objavlja uvodnik pod naslovom «Bodimo čuječni!*. V tem članku komentira list Dogajanja med ameriškim zunanjim ministrstvom in 18 južnoameriškimi državami za medsedojno znižanje carinskih pristojbin in za odstranitev ostalih ovir, ki stoje na poti trgovini ZDA z ostalimi državami. V istem članku izraža list svoje mnenje o poročilu, ki ga je objavilo ameriško društvo -za zunanjo politiko o ugodnem poteku pogajanj ameriškega vojnega ministrstva za poenotenje oborožitve med ZDA in državami latinske Amerike. List piše, da ima Brazilija lahko samo škodo od te navidezne dvojne koristi trgovinskih odnošajev, kajti izvoz industrijskih proizvodov ZDA pp znižani ceni bo dokončno ubil nastajajočo narodno industrijo v Braziliji, Amerikan-cem pa se ni bati konkurence brazilskih izvoznikov. Kar se pa tiče načrta, ki ga ie predložilo vojno ministrstvo ZDA kongresu, in ki se tiče poenotenja organizacije, vežbanja in opreme oboroženih sil latinske Amerike, ni to nič drugega kot del načrta za kolonizacijo in gospodarsko nadvlado. List «Demokracia» piše, da obstoji v Panami veliko vznemirje-zaradi težnje ZDA, da si .ohranijo kontrolo nad 30 vojaškimi oporišči na panamskem ozemlju. Panamska vlada se naporom ZDA krepko upira, pri čemer se naslanja na najširšo podporo ljudskih množic. List piše, da obštoji nevarnost državnega udara, ki bi ga izvedle sile, katere simpatizirajo z ZDA da bi tako prisilile državo k popuščanju ameriškemu pritisku. Armenci se vraga jo v ZSSR Moskva, 24. — Te dni se je vrnilo v Sovjetsko zvezo 50.000 Ar-mencefr, ki so bivali v inozemstvu in so se izrekli za državljanstvo ZSSR. Večina jih je živela na Bližnjem vzhodu, v Grčiji, Bolgariji in Romuniji. 22.000 od teh novih sovjetskih državljanov je dobilo volivno pravico za prihodnje volitve v Vrhovni sovjet armenske republike. Francoski vojni proračun Pariz, 24. — Francoska narodna zbornica je to noč odobrila vojaške proračune, ki znašajo 40.126.907.000 frankov za prihodnje tri mesece. Med razpravo je socialistični poslanec Senna Capdeville ižjavil, da ima sedaj Francija y. Indokihl 82.000 vojakov. Canskaiškovi voiakl prestopajo k ljudski armadi Šanghaj, 24. — Pri mestu Yul!n ker da se s tem odtegujejo indu- 'se Je pettsoč kuomintangovih voja- striji upravne in tehnične moči. .Madžarski triletni gospodarski načrt Budimpešta, 24. Tanjug. — Madžarska vlada je sestavila triletni načrt za gospodarski napredek Madžarske. Načrt določa povečanje proizvodnje težke industrije in razširitev proizvodnje električne ener. g:je. Zato bo treba vložiti velike investicije v velike električne cen- t kov iz 6. polka, ki operira v severnem delu province Sharsi, predalo 8. ljudski revolucionarni armadi. Voditelj te edinice, general Hutshel, je izjavil: »Moji vojaki in jaz sam nočemo sodelovati v državjanskl vojni proti lastnemu ljudstvu*. Kitajski listi poročajo po uradnih vesteh, da se bo general Marahal na božični večer vrnil v ZDA na Kitajsko pa verjetno šele po novem letu. Lati zatrjujejo, da Ima general Marshal s seboj prepis nove kitaj-o kateri se bo razgo- trale, pa tudi v premogovnike in piomet Poleg tega je potrebno tu- , ske ustave, _ ________________ di izboljšati življenjske pogoje na | varjal s predsednikom Trumanom. Pospešeni tempo pri proučevanju vasi. ustavnega načrta pomeni, poudarjajo listi, da se generalu Marshalu mudi pri izvrševanju njegove naloge na Kitajskem. Novi mostovi v Jugoslaviji Sarajevo, 24. — Dokončali so obnovo železobetonskega mostu preko reke, ki teče mimo Sarajeva. Most leži na moderni avtomobilski cesti, ki veže Beograd z jadransko obalo. Dolg je 120 metrov. V kratkem bo končana tudi obnova žele-zobetenskega mostu preko reke Vanjec. Stroški za obnovo tega mostu znašajo 14 milijonov dinarjev. Boj proti nepismenosti med narodnimi manjiinami v Jugoslaviji Novisad, 24. Tanjug. — V Vojvodini se vrš-i velika kampanja proti nepismenosti, ki je zajela tudi najmanjše vasi. V yseh vaseh in. mestih, kjer bivajo narodnostne manjšine, so se pričeli analfabetski tečaji za te manjšine v njihovem materinem jeziku. - Borbo proti nepismenosti med madžarsko manjšino vodi < madžarska presvetna zveza. Pričeli so se tudi številni tečaji za vse nepismene, ki so po narodnosti Romuni. Ukinitev ostankov kolonstva v Dalmaciji Split, 24. . Tanjug — Na_ kon. ferenei delagatov okrajnih 'komisij za agrarno reformo Dalmacije je bilo sklenjeno, da se mora agrarna reforma popolnoma izvesti leta 1947. V tem času je treba ukiniti tudi zadnje ostanke zemljiških odnosov fevdalnega značaja, predvsem- kolonata. Avtoritativna malajska vlada London, 24. - Angleški minister za kolonije Je' objavil ustavni načrt za malajske države, kjer Je potrebno, da »močna in avtoritativna vlada ščiti blaginjo in koristi prebivalstva ter gospodarski razvoj dežele*. Načrt določa podreditev 9 malajskih držav in angleških koncesij v Pc-nangu in Malaki osrednji vladi. Ta sklop bi se nazival «Malajska federacija*. Guverner bi imel naslov visokega komisarja. Za zbližanje med delavstvom Franclje in FLRJ Pariz, 23. — Ob tekmi mtd nogometnima moštvoma jugoslovanskih in francoskih sindikatov v St. Etiennu, ki se je končala z veliko jugoslovansko zmago — 15:0, so sindikalne organizacije iz departe-nienta Loire prired-le jugoslovanskim nogometašem svečan sprejem. Oh tej priliki je tajnik sindikalne organizacije toplo pozdravil delo za obnovo Jugoslavije. «Prvo h8še srečanje na športnem polju mora prispevati k zbližanju naših dežel, zlasti pa k zbližanju in popolnemu razumevanju med francoskimi in jugoslovanskimi delavci*. Francoski tisk je posvetil nogo-1 metni tekmi v St. Etiennu številne komentarje, v katerih poudarja vrednost-in dobro sestavo francoskega moštva, ki so ga jugoslovan-sk. nogometaši dejansko pregazili. Led na Donavi, Beograd, 24. Tanjug. — Za-radi nenadnega padca temperature je v zadnjih dneh zamrznil velik del donavske površine. Včeraj je bila Dodava pri Beogradu do 70% napolnjena s premikajočim se ledom, kar je povzročilo prekinitev vse rečne plovbe. Plovba po Savi se normalno nadaljuje. ■mm ****** I i *** i i \i '; h -y k *#m. Srečne in vesele praznike zeli' vsemu primorskemu ljudstvu ,.Primorski dnevnik" Nova japoaska ustava ovira demokratizacije dežele Tokio, 24. — Po petih mesecih dela se je končalo 90. zasedanje japonskega parlamenta. Kot je o tem že poročal mednarodni tisk, sestavo sedanjega parlamenta ni mogoče imenovati demokratično. Zaradi volitev, ki so se vršile v naglici in z mnogimi prekrški volivnega zakona in kljub vsem protestom demokratičnih strank, so prišli v parlament mnogi znani reakcionarji. Dobršen del poslancev spada pod zakon o čiščenju. Tak parlament bi moral rešiti oelo vrsto važnih življenjskih problemov, med njimi sestaviti novo ustavo! Japonsko ljudstvo je po kapitulaciji militarlsUčne Japonske upalo demokratični pre-okret kot ga predvideva potsdamska konferenca. Toda nova japonska ustava sestavljena po dolgoveznh parlamentarnih zasedanjih, je vse drugačna. Zunanja oblika je še dokaj demokratična. Ustava omejuje oblast cesarja in proglaša parlament kot najvišji zakonodajni organ. Senat, ki je bil prej sestavljen iz saimih plemen’tašev, je danes spremenjen in se imenuje «zbornica svetnikov*. Poslanska zbornica ima največjo besedo pri reševanju vseh problemov. Tolda pod krinko demokracije se skrivajo tendence japonske reakcije, ki hoče ohran’tl svoj položaj. Ustava ohranjuje monarhijo in ji samo daje parlamentaren značaj. Cesar Hirohito ni več državni glavar, toda nova ustava ga pro- glaša za «simbol države* in enotnosti naroda. Ministrski predsednik Ioehlda je izrazil tajne težnje japonske reak. clje, ko je izjavil na pokrajinski konferenci liberalne stranke: »Najvažnejše pa Je to, da z novo ustavo bran'mo cesarski sistem, ki ga u-stava z vsemi silami podpira*. Zaradi tega nj slučaj, da govori večina zakonov, ki j’h je sprejelo 90. zasedanje japonskega parlamenta o agrarni reformi, ki pa dejansko brani pravicp veleposestnikov; o delovnem zakonu, ki daje vladi možnost prepovedovanja stavk, razpuščanja sindikatov, klicanja sindikalnega voditelja pred sodišče itd. Na ta na*';n se krepe pozicije reak-c’onarjev in zavlačuje demokratizacija dežele. To so rezultati 90. zasedanja japonskega parlamenta, ki pomenijo slabe obljube za japonsko ljudstvo. Potres na Japonskem Tokio,,!!. — V pokrajini Wa-liajama na otoku Rondo je nastal silen potres. Bilo je okreg 500 mrtvih. Okoli 5000 poslopij je uničenih, 5000 poškodovanih, številna druga pa so poplavljena. ' Ameriška nomoč Grčiji Washington, 24. — Iz Washin'g-tona javljajo, da bo ameriška vlada nujno proučila možnost gospodarske pomoči Grčiji za nadaljnjo obnovo in razvoj. WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval komis’jo za amnestijo pripadnikov verske sekte, ki so se upirali vojaški službi, ker jan je vest nj dopuščala. Dosedaj niso Izpustili še nobenega, računajo pa, da jih bo po božiču ostalo v zaporu samo 25. VARŠAVA. — Poljska vlada je sklenila, da bo na mirovni konferenci zahtevala, da bi se mirovna pogodb^ z Nemč!jo pcd,psala v Varšavi. Ta sklep bi imel velik simbolični, politični in moralni* pomen. KAIRO. — Policija je zadnje dni aret rala 900 oseb, ki jih je obdolžila da so kalili javni red in mir. NEW YORK. — Uruguay in Peru sta dala ustanovi UNRRA po 1 milijon dolarjev kot svoj prispevek. Brazilija je prispevala 40 milijonov dolarjev, Kuba 6 milijonov, Clle pa 3 milijone, dolarjev. LONDON. — Sl. januarjem bo vojaška vlada prenesla nadzorstvo nad hamburško industrijo na krajevno gospodarsko upravo, gospo- V TURČIJI ene sile m Posebni dopisnik «Pravde» Sko-Pin P‘še: »Po vesteh inozemskega tiska so' sprožili v Tur (rji močno gonjo proti demokratom, žprejeli so izredne mere in pri tem uporabili ne samo civilno oblast temveč tudi vojaško. Izredni vojaški ukrepi, ki jih sedaj tzvajajo v Turčiji, so vsekakor nenavadni in vzrok tiči v splošnem političnem in gospodarskem položaju Turčije. Po trditvah turških gospodarskih izve-denoev žiui Turčija v izredno težkih gospodarskih razmerah. Draginja iz dneva v dan narašča in inflacija je povzročila tetko škodo turškemu gospodarstvu. Vladni krogi so žačeli z ofenzivno gonjo proti kakršnem koli zvišanju delavskih mezd. Delavci rudarske industrije imajo zelo težko Življenje in brezposelnost nenehno narašča. Turčija je predvsem poljedelska drlava in 80% njenega prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Kmetje Zimjo v črnem uboštvu, ker poljedelstvo nenehno propada. Ogromna večina kmetov je brez zemlje, ker so njeni lastniki veleposestniki m drugi bogatini Turčije. S% kmečkega prebivalstva- sestavljajo veleposestnik!, ki imajo 65% zemlje v svojih rokah, medtem ko ima 85% prebivalstva komaj Sl % obdelane zemlje. Kakih tisoč veleposestnikov ima večino plodne zemlje. Tetak položaj o drlavi in njena notranja ter zunanja politika, brezbrižnost vlade in ljudske stranke so privedle do krize političnega Življenja Turčije in do tega, da je to stranko zapustilo mnogo znanih kemalistov, med katerimi je bivši minister Dialal Baier, fci so ustanovili opozicijsko demokratsko stranko. Ta stranka je kljub sovražnim vladnim ukrepom in kljub zelo zmerili opozicijski dejavnosti Zela nekaj uspeha. Letos spomladi je demokrat- ska stranka Štela Z00.000 članov. Tedaj so v Turčiji začeli vladni krogi z gonjo za edemokratiza-cijo» režima. Vlada je izrazila Zeljo po zboljšanju Življenjskih razmer. V votivni borbi je prišlo do izraza bistvo te edemokratizaci-je», ki so jo tako na široko zahtevali. Po izjavah maršala Ca-maka so red pr\ volitvah motili nasilje in potvorbe. Bivši ministrski predsednik DZalal Baier je izjavil, da so nad državljani izvajali nasilje, jim grozili in jih zapirali zaradi njihovega političnega prepričanja. Pod pretvezo, da je treba preprečiti morebitne nerede, je sedanja turška vlada poostrila svoje odnošaje s sosedi, čeprav se to čudno sliši, vendar obstoja dejstvo, da je Turčija edina država, ki po končani vojni, — katere se sploh ni udeležila, — ni demobilizirala sboje vojske in celo skuša povečati njeno število. Trenutno drZi turška vlada pod oroijem l milijon ljudi in vzdržuje še vedno obsedno stanje, ki ga je proglasila leta 1940, a C. zapadnih pokrajinah. Kadar koli turški držatrofM razpravljajo o turški zunanji-po-l iti ki, navajajo takoj zunanje politične argumente o zunanji nevarnosti, ki baje preti Turčiji. Vsi pošteni Turki pa vedo, da je «fo zunanja nevarnost» samo bajka, ki so si jo izmislili tisti, ki skušajo prevarati ljudstvo, da bi zakrili resnične cilje njihove protidemokratične politike. V zadnjih časih so turške modre osebnosti pogosto opozarjale na nevarnost drugih kasnejših mer, ki bi jih nekateri hoteli sprejeti. Toda z zadnjimi akcijami, ki so jih vladni krogi izvedli proti demokratom, dokazujejo, da nikakor ne mislijo upoštevati teh resnih opominov. Turški v'adni krogi dovoljujejo vpliv nekaterih vojaških in političnih agentov, ki črpajo vse svoje upanje na tako-zvano ^neizogibno» poslabšanje med velesilami. Vladni turški tisk prav nič ne zakriva svojega grenkega razočaranja, ko mora ugotoviti dejstva o obstoječem sodelovanju med velesilami. LaZna protisovjetska propaganda, katere odmev najdemo v turškem tisku, priča, da se vseh vrst provokatorji, vojni hujskači in plačanci tujih imperialističnih sil počutijo v • Turčiji kot doma. Neizpodbitno dejstvo je, da oboroževanje Turčije sluZi ciljem teh imperialističnih sil. Kljub nesmiselnosti militarizacije, ki nikakor ni v korist turškega naroda, se najdejo elementi, ki očitno imajo to oboroževanje za nezadostno. Zelo se trudijo, da bi čimbolj povečali to nemirno dejavnost in aa bi jo razširili na sosedne države. Znano je, da v tem oziru Turčija posveča vedno večji interes do arabskih drZav. Nenavadni rpanarabski» dejavnosti turških diplomatov je treba dodati provokaterske izjave uradnega turškega tiska o dozdevni groinji slovanskega bloka proti Balkanu in Srednjemu vzhodu in o poskusih, da bi Turčijo obkolili. -- Tako dobimo popolno sttko o orientaciji te zunanje politike v sami drZavi. TeZko bi bilo zanikati dejstvo, da podobna zunanja politika ni rezultat vpliva zunanjih imperialističnih'krogov in da nasprotuje koristim turškega ljudstva. darska politika pa bo še nadalje pod gospodarskim nadzorstvenim \ svetom britanskih in ameriških oblasti. LAHORE. — Minister za komunikacije začasne indijske vlade ln član muslimanske lige Sardar Abd-Ur-Rab N'shtar je pozval- muslimane in Lahoreja, naj se organizirajo za «skorajšnji boj za Pakistan*. BEOGRAD. — Včeraj se je v Zagrebu končal prvi del jugoslovanskega prvenstva v boksu. Drugi del prvenstva bo v Beogradu. NOVISAD. — V Vojvodini deluje 42 otroških zavetišč s 4170 otreci, med katerimi je mnogo vojnih sirot Iz vseh jugoslovanskih republik. Poleg tega so namestili v osmih posebnih zavetiščih 850 nemških vojnih sirot. BEOGRAD. — Beograjsko mestno podjetje'je nakupilo večje število fllobusov,. ki bodo izboljšali in modernizirali premet v jugoslovanski k prestolnic;. V kratkem bodo zgrajene filobusne proge z dcina-čim materialom in domačo delovno silo. BEOGRAD. — Ob nacionalizaciji zasebnih podjetij prejema Zvezna vlada FLRJ vsak dam brzojavke In čestitke iz vseh krajev Jugoslavije. MEKSIKO. — Španskega skladatelja Fede-ika Morena Tore O-bada so izgnali iz Mejcsike, ker je razširjal falangistlčno propagando. Mladina iz LOKVE PRI -BAZOVICI priredi dne-26. t. m. igro .BRATRANEC* Nastop pevskega zbora, sledi bogat srečolov. Vabljeni vsi MADRID. — Deset oseb je bilo sinoči ranjenih, nekatere izmed njih težko, zaradi neke eksplozije v Barceloni. NEW YORK.*— Norveški brodo-lastnikl so naročili v norveških ladjedelnicah 126 ladij v skupni to-r.aži približno 1,300.000 brutto registrskih ton. Menijo, da bodo največje norveške ladjedelnice zaposlene do. leta 1950 a izvršitvijo teh narc&l. RIM. — V nedeljo bodo podpisali novo trgovinsko pegodbo med Italijo in Francijo. Kolonialne metode Ze večkrat smo brali v časopisju, da si angleški in ameriški vojaki dovoljujejo razne «šale», kakor so pretepi civilistov, razbijanje po lokalih itd. Vse to pa zato, ker mislijo, da so v Trstu v koloniji in se čutijo kot gospodarji. Danes objavljamo kratko poročilo o dogodku, ki se je pr petil v nedeljo n ul. <3:ust.n.an., kskor nam ga je opisai toy. Stanko Mohorič, uradnik iz Ajdovščine. V nedeljo je omenjeni tovariš prišel na obisk k tov. Dolharju v Ul. Giustmiani 8. VI. nadstropje te? ostal pri njem čez noc. Nenadoma ga je iz spanja zbudil ropot in žvenket šip. Ker je bil prvič na obisku, Je pozabil zapreti vrata in jih Je samo priprl. Tedaj je zaslišal, kako so neznanci razbijali po sosednih vratih, nato pa prišli y stanovanje tov. Dolharja. V temi je zaslišal besede: «No, Jony». Tedaj se Je zavedel, da so neznanci govorili angleško. Vstal Je. Medtem pa so se nepoznani gostje že odstranili. Opazil je, da je na obešalniku zmanjkala obleka in stekel Je po stopnicah. Ko je prišel na ulico, Je videl gručo pijanih angleških vojakov. Vojak je imel v roki plašče, drugi pa Je skušal pobrati škornje, ki so mu bili padli na tla. Stopil Je k njim, nakar so mu vrnil dva plašča, klobuka, šal, In kapo; škornje pa Je pobral sam Naslednji dan so stanovalci oparili, da so bila stekla na stopniščih razbita. 'Tov. Mohorič Stanko nam Je to izjavo poslal's podpisom in jamči za njeno točnost in resničnost. Otroško slavje v Trstu Včeraj popoldne je bil otrotk. ■raznik. Enajst tisoč malih prebivalcev Trsta m okolice se Je zbralo po svojih krožkih in kulturnih domovih, da bi praznovali svoj «dečji božič*, da bi sprejeli darove, ki fm jih Je pripravil sivobradi božiček Polni svečanega pričakovanja, ža reči h lic in oči, so prihajali otroci s svojimi materami. To je bilo drobnega čebljanja po krožkih in dvoranah! Koordinacijski odbor za »dečji božič* je pripravil za vsakega Otroka po en zavojček, v katerem so našli po 200 gr piškotov, fige !n jabolka, dva kosa čokolade* slaščice, po en zvezek ali beležnico. Poleg tega so bile v zavoju še zimska majica, hlačke, ovratnica, nogavic« ali kaj podobnega Ni bila lahka stvar, zbrati vse ogromne množ-'ne blaga, ki je bilo potrebno za obdarovanje toliko otrok. Samo Delavske pekarne so morale speči in pripraviti 2000 kg piškotov. Delavci so moralj napraviti za to delo mnogo nadur in so se res vsestransko potrudili, za kar jim gre posebna zahvala. Slovenščina ln pošta Veliko ae govori o enakopravnosti slovenskega jezika, ki je bila tudi na mirovni konferenci tako slovesno razglašena. Pričakovali bi, da bi vsaj po javnih uradih, kakor so poštni, tudi praktično pokazali dobro voljo. Zgodilo se je ravno narobe. Ko je neka tovarišica oddala pismo s slovenskim naslovom na poštnem uradu na trgu della Borsa, so pismo zavrnili, češ da ne znajo slovenščine in mora biti napisan naslov v italijanščini, če sd tržaška birokracija šovinistične sorte domišlja, da se bo slovenski narod tudi tokrat zadovoljil s puhlimi frazami in, obljubami, se zelo moti. To bodo spričo odločnega nastopa vseh združenih demokratičnih sil italijanskega in slovenskega Jezika tudi prav kmalu, spoznali. Prvi, ki so praznovali svojo božičnico, so bili otroci uslužbencev pri občinskih podjetjih ACEOAT. Približno 1300 otrok se je zbralo v prostorih dvorani gledališča Penice. Malo čudno res za tako majhne obiskovalce — pa tako velika dvorana. Sicer pa so bili z njimi tudi njihovi starši, ki so hoteli tudi sami uživati ob veselju svojih otrok. Ze takoj ob vhodu so prejeli otroci vsak po en zavitek piškotov, ki je v mnogih primerih «i«ginil», še preden so otroci zasedli svoja mesta. Potem so razdelili igrače, vsakemu po eno. Delavci pni AGE-GAT-u so napravili čudeže iz ostankov materiala v svojih prostih urah. Videl si avtomobilček, lično hišico, lokomotivo itd. vse iz malih pločevinastih odpadkov. Mnogi otroci bi najrajši takoj poskusili igrače, «Ka- Svojega učitelja branijo V Liokvi imajo starega učitelja, ki je zelo priljubljen pri ljudstvu. Zaupajo mu svoje otroke, ker vedo, da jih bo res nekaj naučil. 11. t. m. pa je začasna šolska uprava poslala temu učitelju pismo, v katerem rpu prepoveduje nadaljnje poučevanje na tej šoli. Dva dni pozneje se je zglasila pri njem tudi policija in zopet ponovila ukaz, da mora zapustiti šolo. Nič ni pomagala učiteljeva pripomba, da poučuje na željo staršev in da ga vaščani želijo kot svojega učitelja. Ko so otroci zvedeli za namere šolske oblasti, so v ponedeljek 16. t. m. prišli v šolo — skoraj polovica njih — oboroženi a palicam! Rediteljski svet je poslal protestno pismo vseh staršev šoloobveznih otrok v Trst, Naslednji dan, v sre. do, je odšla deputacija h guvernerju v Sežano. Tam so jim rekli, da je učitelj odpuščen zato. ker ni obiskoval dopolnilnega tečaja za slovenščino med počitnicami. Deputacija je odgovorila, da temu šolniku tečaj ni potreben, ker je sam v slovenščini toliko podkovan, da bi lahko tak tečaj celo vodil. Po Izjavah deputacije se Je sežanski guverner sam čudil takemu ukrepanju šolskih oblasti v Trstu in to sedaj, ko nas loči le še kratek čas od podpisa mirovne pogodbe. De-putacijo je vodil neki delavec, ki je bil več let v Ameriki. Govoril je z guvernerjem v angleščini in mu očital, da nam vojaške zasedbene ob. lasti ovirajo slovenske Sole na nagem ozemlju. Pustili pa so jih v Ameriki, kjer.so imeli Slovenci svoje šole in svoja prosvetna društva, • v katerih so uravnavali pouk ln kulturno življenje docela po svoji volji. Pričakujemo, da bo šolska ob-last v Trstu upoštevala želje in voljo ljudstva vsaj teh nekaj mesecev, ki ne* še ločijo od konca vojaške uprave na našem ozemlju. ko tečejo* in so jih mamice 1« s težavo zadrževale. Po razdelitvi igrač ja sledila predstava z nekaj krajšimi prizori in s petjem. Razume se, da ni smela manjkati Rdeča kapica, hudobna čarovnica in tudi Pjnocchlo je prinesel svoj velikanski nos na ogled. . Predstavi je prisostvoval sam polkovnik Bovman, ki si Je z zanimanjem ogledoval darove, predvsem igrače, in pa zastopniki občine in ACEGAT-a. Za zaključek so dobili otroci ob odhodu še vsak po en zavitek s sadjem, figami, raznimi sladkarijami itd. Vsa proslava je lepo uspela. Veseli so odhajal: otroci domov, obloženi z darovi, veseli pa tudi njihovi starši, ki so se pri tem spominjali časov, ko so bili tudi oni taki-le majhni »možaki* in so tudi sami prejemali darove. Pri Kraljiču Se pred 15. uro so se začeli zbirati otroci pristaniških delavcev in iz središča mesta v dvorani Kraljiča v Domu pristaniških delavcev. Dolga miza je stala tam in na njej so bili 'zavitki. Okrog nje so se zbirali otroci. Skoraj 900 paketov so razdelili mednje. Otroci so prihajali in odhajali v spremstvu mamic in očetov. Na odru sfa igrali dve mladinki klavir in harmoniko. Mladinec je pel ob mikrofonu partizanske pesmi. V kotu je stalo veliko božično drevesce z bleščečimi darovi. Okrog njega so se gnetli mali občudovalci in z očmi požirali darove na njem. Vsa dvorana in vsa prireditev je imela značaj preproste in prisrčne družinske svečanosti, kakor je že dolgo nismo bili navajeni. Njihove odi so se svetile kakor korallce, ko so gledali na blesteče božično drevo. Saj so sanjali o njem vse dolgo leto v svoji belit Mala deklica je stopila na oder in deklamirala pesem ubogih proletarskih otrok. Malčki so jo začudeno gledali', a hkrati občutili, da je to njihova pesem.' Njihove mamice so se vse leto žrtvovale, da so jih na ta dan dostojno oblekle. Bili so res lepi. Nato je začelo igrati lutkovno gledališče. Otroci so mu pozorno sledili, se smejali in ploskali. V tem trenutku so otroci in matere pozabili bedo in trpljenje in videli sij onega sveta, ki bo nekoč postal stvarnost tudi zanje, ne le o božiču temveč vsak dan. Po sporedu so brhke mladinke razdelile 400 zavojev s sadjem, slaščicami in oblačili. Tako so proslavili božič malčki v krožku «Tomažič», v onem krožku, ki nosi ime onega junaka, ki Je tako zelo ljubil malčke in se Je tudi tik pred smrtjo z ljubeznijo spomijil nanje. Božična poslanica polkovnika Bowmana Višji častnik za civilne zadeve polkovnik Rmvman je Izdal za praznike poslanico na prebivalstvo, v kateri pravi: »V preteklih osemnajstih mesecih Je imela Zavezniška vojaška uprava polno odgovornost za zadeve ljudstva v Julijski krajini. V tej dobi Je bilo ob sodelovanju večine ljudstva mnogo vprašanj rešenih, mnogo na videz nepremagljivih težav je bilo odstranjenih. Kaže, da je zdaj po dolgotrajnih razpravljanjih bodočnost tega o-zemlja končno odločena in da je to zadnji božič, ki ga bomo skupaj praznovali. Nekateri od vas se morda tega veselijo. Upam pa, da so nekateri tudi žalostni, kakor je iz mnogih vzrokov žalostno tudi osebje Zavezniške vojaške uprave, v čigar imenu izrekam vam vsem ne glede na narodnost aU vero, naše iskrene želje za vesel božič in srečno Novo leto. Naj vam bodočnost prinese polno mero miru, katerega podeli Bog vsem ljudem dobre volje!* Obnova cest na Krasu Tvrdka Makuc Rudolf je začela obnavljati oesto iz Opatjega sela čez Kostanjevico proti Komnu. Ze prej je bila ta cesta tako slaba, da je bila za avtobus in motorna vozila skoraj neuporabna. Sedaj pa omenjena tvrdka posipa cesto z 20 cm debelo naslago gramoza, ne da bi ga potem izravnala z valjarji. Tako je postala sedaj cesta neuporabna tudi za vožnjo z živino in kmetje je ne morejo več uporabljati za svoje nujne potrebe. Razumljivo je, da se ljudstvo pritožuje proti taki obnovi in zahteva, da Makučevo podjetje poskrbi za cestne- valjarje in spravi cesto v tako stanje, da bo zopet sposobna za promet. Tako bo cesta v korist kraških kmetov in tudi delo bo bolj sojidno in trajno. GOSPODARSTVO Kaj je s Fordom? vV Ford je še pod italijansko zased-t bo odprl v tržaških javnih skia- Narodno gledališče Mezdni sporazum za uslužbence v trgovinah z živili V sredo 25. decembra ob 17. uri v Skednju »Tako tudi bo», znižahe cene. V soboto 28. decembra ob 20. uri na Opčinah «Scampolo», znižane cene. V nedeljo 29. decembra ob 16. uri na Kontovelju «Tako tudi bo*. Prodaja vstopnic v knjigamii Štoka v ul. Milano 37 in eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Tramvaj št. 2. odhaja Izpod Skednja do 23.30, št. 1 od Sv. Ane do 23. ure. Po splošnem mezdnem sporazumu za uslužbence v trgovinah, ki so ga nedavno sklenili, so te dni dosegi; tudi sporazum za delavce in nameščence v trgovinah z živili. Razpredelnica plač za nameščence: 4 a) v uradih In pri Tomaii*iu Tudi v dvorani kulturnega krožka -»Tomažič* se Je zbralo okoli 400 otrok, majhnih in srčkanih. ■i 1 SmSMSBSIi Prizor » nedeljske tekme med ^Ljubitelji Ponziane* in splitskim tHajdukom» Tekmovanje v Slovenski Istri Slovanska Istra je v nedeljo slovesno zaključila svoje trimesečno tekmovanje za priključitev k FLRJ. Kljub vsem težavam, ki jih ima ta okraj e prevažanjem. gradbenega .materiala, so obnovili 63 stanovanjskih hiš, 4 gospodarska poslopja, v gradnji pa je še nadaljnjih 16 hiš, 7 hlevov, 1 šola in 1 vodovod. Pripravili so poleg tega še 973 stotov živega apna. Opravili so udarniško delo, ki bi veljalo 5.25 milijona lir. Prostovolj-nlh prispevkov v denarju in blagu za obnovo so nabrali nad 736.000 lir. Vojnim vdovam in sirotam so obdelali 14 in pol ha zemlje. Skupna vrednost izvršenih obnovitvenih d#l znaša 15.8 milijona lir. Obnovitvene zadruge so skupno s tehnično bazo prekoračile tekmovalni načrt za 100%. Na kulturnem polju so organizirali 46 prireditev, 80 jezikovnih tečajev in 48 splošno izobraževalnih. Slovenska Istra dela in obnavlja, da bo ob priključitvi lahko pokazala, da ni prišla praznih rok k domovini Jugoslaviji. Zelo delavni in aktivni so na kulturnem polju. Njihova knjižnica šteje skoraj tristo knjig zabavne in poučne vsebine, ki stalno krožijo med bralci, šest.stenčasov skrbi za populariziranje vseh domačih in zanimivejših tujih-dogodkov, štlr; Stenčase vodijo bolniki sami, enega mladina in enega organizacija SIAU. V zdravilišče prihajajo vsi tržaški slovenski in italijanski na predni časopisi kakor tudi mnogo DAROVI IN PRISPEVKI ZA SPOMENIK PADLIH PARTIZANOV NA OPČINAH so 'daro-vali pogozdovalni delavci 54.493 lir. V počastitev spomina tovarišice Segina Karle daruje ASlZZ iz Proseka 500 lir za politične pripornike. Tako delajo v Valdoltri V koprskem zalivu prav nasproti mesta Kopra in tik na obrežju stoji prijazno zdravilišče Valdoltra. Tovariši in tovarišice, ki so, tamkaj zaposleni, so začutili potrebo po močni skupni organizaciji, ki naj bi skrbela za vsestransko vzgojo nameščencev ln bolnikov. Res 80 si ustanovili tako udružeilje z organizacijskim, vzgojnim, prosvetn ih mladinskim in sindikalno-gospodar-akim sektorjem. 1) tehnični in upravni vodje odsekov, glavni knjigovodje, samostojni akviziterji 14.000 lir na mesec. 2) pisarniški vodje in inšpektorji pri prodaji 11.300 lir, 3) kom-ceptni knjigovodjo, samostojni ko-responAentl in drugo osebje a podobnimi nalogami 10.000 lip, 4) navadni knjigovodje, koregpondenti in blagajniki ter stenodaktilografi 7.900 lir, 5) pomožni knjigovodje, fakturleti, pisarji, kontaristi, arhivarji, strojepisci, zunanji kasirji, telefonisti in podobno osebje 7.000 lir.. ali blagajniki, skladiščnik; z vsaj tremi pomožnimi skladiščniki 9.800 lir, 2) upravniki trgovin z manj kot tremi prodajalci, skladiščniki z manj kot tremi pomožniimi skladiščniki 8.800 lir, 3) prodajalci, skladiščniki 7.800 lir, 4) pomožni prodajalci, skladiščniki, blagajniki, regi-stratorji 7.000 lir. R A OTO TRST II. diščih svojo delavnico, v kateri so pričeli sestavljati avtomobile m jih razpošiljati na najbližja tržišča. Na zahtevo italijanskih avtomobilskih podjetij,' ki so se prestrašila novega konkurenta, je italijanska vlada dala zapreti Fordo-ver delavnico. Pred nekaj meseci se Je raznesla govorica, da namerava Ford vnovič odpreti v Trstu podružnico svojega podjetja, ki naj bi dobavljala vozila Srednji Evropi in Balkanu. Tržaški list «11 Mare* pravi v zadnji številki, da se je zdaj pričela siriti nova govorica, češ da od vsega tega ne bo nič. Pravijo, da je turška vlada ponudila Fordu velike carinske in davčne olajšave, da bi privabila njegovo podjetje v Carigrad. Turška vlada je pripravljena oprostiti Fordovo podjetje vseh carin in davkov za dobo 18 do 20 let. Z druge strani je «11 Mare* obveščen, da Ford vendar namerava postaviti svoja skladišča v Rotterdamu za zapadno in severno Evropo' in v Trstu za Srednjo Evropo in Balkan. Iz Carigrada bi Fordova vozila plasirali samo v arabskem svetu. Gotovo je le, da sredi'januarja prispe v Trst neka osebnost, ki je v tesnih stikih s Fordom. blaga, izvozila pa 763.613 ton. Do konca avgusta je izvoz kazal stalno naraščanje ter je dosegel maksimum 38,8 milijonov dolarjev; v septembru je padel in spet nara-stel v oktobru, ko je znašal po vrednosti 31,2 milijona dolarjev. Glavno izvozno blago so bila umetna vlakna, svilnato blago, bombažni izdelki, sadje in vino. r b) v trgovinah in skladiščih ©' Upravnik! s tremi prodajalci Vsi nameščenci dobe. vsaki dve leti naslednje poviške: a) v uradih, prva. druga ln treja skupina po 425 fir, četrta in peta pa po 340 lir, b) v trgovinah in skladiščih prva in druga skupina po 425 Hr, tretja m četrta skupina pa 340 lir. Te poviške dobijo uslužbenci osemkrat v vsej dobi svojega službovanja. Kar se tiče delavcev, zaposlenih v trgovinah z živili, so jim zvišali njihove osnovne plače za 65%, razen tega dobe trikrat po dva odstotka poviška vsakih pet le zaposlitve. Pomožni prodajalci postanejo po enajstih letih službe avtomatično prodajalci. ČETRTEK, 26. DECEMBRA 7 otvoritev - koledar: 7.10 jutranja glasba v zvezi z Vidmom; 7.30 vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; 8 pestra glasba: 11.30 plesna glasba: 12 športno predavanje; 12.15 glasbeni spored v zvezi z Vfcfmom: 12.45 napoved časa „ vesti v -slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 glasba po željah: 14 predavanje: britanski mezdni sveti; 14.10 čitanje sporeda; 17.30 plesna glasba; 18 ženska ura: 18.30 plesna glasba; 18 45 literarno predavanje: primorski knliževniki; 19 ritmična glasba; 19.30 sodobne osebnosti: Erič Foet-man. filmski igralec; 19.45 glasba na harmoniki, plošče; 20 napoved časa - vesti v slov.: 20.15 kulturno predavanje: 20.30 opera, med odmori vsebina opere; vesti v ital.; vesti v slov. Italijanski uvoz in izvoz V teku desetih mesecev tega leta je Italija uvozila 8,830.931 ton Nova industrijska železnica v Slavoniji Od železniške postaje v Veliki pa do vznožja Papuka v Slavoniji so trasirali novo industrijsko progo, ki bo dolga nad 9 km. Nad sto gozdarskih delavcev delš z veli- -kim poletom, da bi bilo delo končano čimprej. Ce bodo vremenske razmere dopuščale, bo proga kon- J"", čana do konca januarja 1947. \ ’ Bogastvo Podkarpatske Ukrajine Naravna bogastva Podkarpatske Ukrajine, ki je bila priključena Sovjetski zvezi so velika. Tu Je več ležišč prvovrstnega premoga in izvorov nafte, kakor tudi rudnikov soli in kaolina. Vodne sile cenijo na 150 tišoč kilowatov. Z njihovo pomočjo se da izvesti elektrifikacija železnic, solnih in lesnih podjetij. Lesna industrija je že sedaj zelo razvita, tako da znaša njena produkcija okoli 2 milijona kubičnih metrov. Ljudska založba v Trstu Jma na zalogi namizne holedarie 1947 v blokih s tedenskimi, listi, primer ne za pisarne, trgovine itd. Cene 130 lir; posebej slovenske jo italijanske. Sporočilain Božična prireditev v Skednju Skedenjski odbor našega Rdečega križa priredi jutri dne 26. t> m. v gledališki dvorani bivšega «Cine Roma* ob 15. uri bož'cno prireditev. Pisan spored bodo izvajali ške-denjski otroci pod vodstvom svojih 'učiteljev v »Zorenju* ’n gojenke plesne akademije Marije Jesipo-ve v »Kresnicah*. Vabimo vse prijatelje naših malčkov in ljubitelje umetnosti, da se udeležijo te prireditve. Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne-namen e RK. Cene našega dnevnika v Jugoslaviji Posamezni izvod 2 din, naročnine: mesečna 45, četrtletna 135, polletna 270 in celo-letna 540 din. časopisov in revij iz Ljubljane. Tedensko se vršijo študijski sestanki ;» predavanja SLAU-ja. Od 15. oktobra do 30. novembra so imeli šest prireditev in spominskih svečanosti. Mladino najbolj zanima petje. Imajo sVoj poseben zborr. Pr; tem so tudi izpopolnjujejo v svojem materinem jeziku, kar jim Je še zelo potrebno. Vsak dan so vaje v izgovorjavi ln uspehi so že vidni. Ob vsak; večji proslavi prižigajo na Debelem rtu kresove kaktfr tudi pri paviljonih »A* in «B». Kresovi na tem mestu so nekaj veličastnega in dostojanstvenega in dajejo tem bregovom ot{ našem morju poseben značaj. «V posredovalnici* na Konkonelu Prosvetno društvo «VIšAVA» iz Konkonela priredi v četrtek dne 26. t. m- ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah igro »V POSREDOVALNICI* in mladinsko igro »PE-PELKA*. Otroški vrtec pri Sv. Ivana bo priredil 26. t m. ob 16. uri božičnico v dvorani S. Škamperle. Na sporedu sta dve Igrici in več drugih zamimivih točk. Vabimo vse ljubitelje naših najmlajših, da se polnoštevilno odzovejq temu povabilu. Ob nedeljah: odhod iz Pirana ob 8., iz Izole ob 8.40, jz Kopra ob 9.15, prihod v Trst ob 10. Odhod iz Trsta ob 18.30, iz Kopra 19.25, iz Izole ob 20., prihod v Piran ob 20.30. Na božič in novo leto velja isti red kot za nedeljo. Naročajte, širite 99 Primorski dnevnik*4 Zahvala Rojstva, smrti, poroke Dne 22. in 23. decembra 1946. se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo je 16 ljudi, porok pa je bilo 5. Civilne poroke: trgovec Gortan Giuliano in uradnica Saponaro Vincenca, privatnik Todisco Alfred in dijakinja Zenchi Jolanda, uradnik Ritossa Umbert in zasebnica Zerkvenik Josipina. štefanovanje v Boljuncu Boljuneka ZPP vabi na tradicionalno štefanovanje, Iti bo v Boljuncu 26. t. m. Ob 14. se prične spored s «kamenjanjem» av; Stefana... z jabolki. Slede srečolov, pevski koncert, zabava in.šaljiva pošta. Cisti dobiček gre za spomenik padlim partizanom. Cerkvene poroke: mehanik Pe-gorar Ivan in uslužbenka Kosmač Rosalia, zdravnik Bloiman Emile W. in zasebnica Rossini Ondina. Umrli: 39 letni Jacomin Aleksander, 69 letna Cossutta por. Pon. ti Ana, 26 letni Schiavon Arman-do, 55 letni Carboni Avgust, 51 letna Lebedova por. Stopar Marija, 64 letni Menzi Franc, 71 letna Potrata por. Vecchiet Frančiška, 45 letna Vicic por. Scialpi Kristina, 2 letna Coffieri Lidija, 56 letni Cat-taruz2a Jakob, 69 letni Krebs Franc, 81 letna Piutti vd. Piutti Pierina; Gustm Marija, 2 dni; Fi-sigaro Ana, 1 dan; Simoni Peter, 5 dni; De Oorti Marino 3 ure. Družini Možina in Colja se zahvaljujeta okrožnemu, okrajnim m krajevnim odborom SIAU-ja, partizanskim, ženskim in «|gtal'im orgai-nizacljam, da so se v tolikem številu udeležile pogreba njih nepozabne Rastje. Posebej se zahvaljujeta tov. Dujcu in obema tovarišicama za njih tople poslovilne besede kakor tudi pevskim zborom za zjlostnike. Istotam dobite na zalogi kmečki žepni koledar 1947 KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA z o. i. v TRSTD - ni Meriaflinte 4 - tel. 86-19 Kole za trte in cepljene trte naročite takoj! z bogato in poučno vsebino za naše kmetovalce (okrog 300 strani). Cena 110 lir. Razprodajale! imajo popust. ’ Ne pozabite! Za BOŽIC in NOVO LETO obiščite ŠT0K0V0 PAPIRNICO Odg. urednik DUŠAN HRKS0AK MALI OGLASI PLAŠČI, ZRAČNICE vseh dimenzij, prvovrstna kolesa naprodaj. Kovačič, Trst, Molino a vappre 6. Vozni red plovbe Trst-Piran Parnik »Trleste* na progi Trst-Kopen-Izola-Piran Irt obratno vozi sedaj po sledečem voznem redu: ob delavnikih odhok iz Pirana ob 6. In 13 30 iz Izole ob 6.40 Ih 14.05, iz Kopra ob 14.35. Prihod v Tnst ob 73Q in 1530. Odhod iz Trsta ob 11. la 18. iz Kopra ob 11.50 iz Izole ob 12.20 In 18.55 prihod v-Piran ob 12.40 ta 1935. Pionirji v Podlonjerju Preteklo soboto so gostovali lo-njerski pionirji v dveranl prosvetnega društva v Podlonjerju. Vse točke so izvajali z veliko pazljivostjo. Ljudstvo Je z veseljem gledalo te male umetnike, ki so v kratkem času svobodnega kultur-nega delovanja tako napredovali. Lonjersk. pionirji so potem povabil: demače pionirje Iz Podlonjerja, naj Jim vrnejo obisk, kar so tl tudi rada volje obljubili. Izkupiček predstave 1838 lir so darovali za »našega dijaka*. Stavbena zadruga UNION TRST ulica Rossini 16 T¥RDK$ ŠTRMCAR TRST Vialo XX Settembre 96 želi svojin odjemalcem vesele božične graznlke In srečno NOVO LETO v TRSTU, ul. Milano 37, kjer dobite božične ln novoletne razglednice, okraske m sveče za drevesca ter darila za malčke in odrasle. Istotam dobite Pratiko in stenske koledarje Pridite takoj, da ne bo preposnol Or. G A ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovensko) TRGOVINA Z JESTVINAMI MISLEJ JOŽKO 'trst Ulica Picardl 10 Izbrano dobro ln sveže blago ter razne vrste likerjev KOLEDARJE vseh vrst dobite samo v knjigarni ŠT O K A TRST ulica Milano štev. 37 Pridite tako], da ne bo prepozno TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl) Lepo izbiro ženskih, moških in otroških ČEVLJEV samo pri REBCU Trst, ul. Piccardi 10 Je izdelek tvroke Ing. kem. I. WAGHER t Co. TRST, ul. F. Severo 29-35, tel. 51-34 Zadovoljne in vesele praznike Seli cenj. odjemalcem in 'prijateljem TVRDKA BOUGAN VIKTOR TRST trg Sv. Jakoba 2 . Velika izbira vsakovrstnih likerjev in pristnega žganja. Vesele boSične praznike in srečno novo leto Seli svojim odjemalcem in prijateljem L KOCJAN CANCUNI TRST ul. Udine 12 0KR4/NA NABAVJV4 P HUDAINAZADRUGA /o.l. POSTOIIUA Želi vsem svojim odjemalcem srečne praxnike ln srečno novo leto, da bi z jacanjem zadružnega duha ob sodelovanju vseh zaznamovalo se večje uspehe v obnovi nase zemlje. TRGOVINA JESTVIN Marcel Madali-Nadlisek žog vsem fvojim odjemalcem vesel Boili TRST, ul. Giuliani, it. 5 Kaj ne veste Se od lani, da je pri Sv. Ivani *JOFEŽ», ki dobro Siva in kroji za elegantne vse ljudi. Naj vsak, ki JofeSa pozna, voSčila prejme iz srca, 'Josip Vmwjds - (Bhtm dzsila. »Krojačnica — Sartoria* KAM GREMO DANES? KINO »TA OPČINE kjer se predvaja modemi ruski film VOLGA VOLGA 2 uri zabave in smeha. Niz komičnih prizorov. Modema ruska glasba in petje na valovih in ob bregovih Sime ruske reke PRIDITE VSI! " ZAČETEK ob 15.30 uri V četrtek »NOČ LJUBEZNI” ČIŠČENJE IN BARVANJE zaupajte odlikovani barvarnici usnja Zl BERNA specializirani za čiščenje krzna in barvanje TRST TRG BORZE 131 UL. BATTIST120IMONTE CENGIO 7 Telef. 8769 | Telef. 6282 | Telef. 6520 Podružnica: OBLAK, Sežana 32 h Vesele boiUne pratmfke »n srečno novo leto ielt strojim odjemalcem Stanislav Svagelj trgovina z jestvinami BARKOVLJE Proscška 271 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi dvojim odjemalcem in prijateljem BEVC JAKOB zlatar in urar TRST Trg, Sv. Jakoba 3 l TEKOČIH GORILNIH SNOV TRST VIA MAZZINI • Kdor bi kaj vedel o VIKTORJU RASPORJU, rojenem v Vipavi 5. maja 1908., ki je odšel k partizanom 6. marca 1944., kjer je bil zajet od Nemcev 21. aprila 1944., nato odpeljan v 'Nemčijo in začasno v Mathausen, naj to, prosim, sporoči proti nagradi na RASPOR PAVLO, IL. BISTRICA 148. | SREČKO KOSOVEL V su UhL Pride, očara nas s svojo tišino in preko nas razprostre pajčolan z mehko dobroto, s toplo milino, vodi nas v daljno, svetlo davnino, v krajino lepih sanj. Vse, kar nas je pekoče bolelo, kar nas prevaralo, v hipu molči; lčnr je umrlo, je oživelo, sanjsko se je v resnico odelo, da duha lepote prevzeta strmi. Ko da so angeli krila razpeli preko polja in preko srca, ko da so v dalji tiho zapeli, v bleščečem molku onkraj sveta. Nahih src so se dotaknili (tako poljubi mati sinu!) in bolečine so v sanje prelili, nahe brezupje so z vero pokrili, s svetlo sladkostjo miru. [Fgejska fVfakedo Slovenski božični običaji Gotovo ni v letu nobenega drugega dneva, nobenega drjjgega praznika, ki bi bil zvezan s tolikimi najrazličnejšimi navadami, kakor so božični prazniki. Vse te navade ostanejo zanimive, tudi če jim odvzamemo vse one vraže in verovanja, ki so zvezana z njimi, ki pa seveda nimajo pri prosvetljenem človeku nobene vrednosti in cene. Kljub temu pa je prav, da se-pomudimo pri teh navadah, kajti iz njih izluščimo prvotni značaj božičnih praznikov iz predkrščanske dobe. V sivi poganski davnini, ko so si naši pradedje postavljali božanstva iz vrst priročnih sil, je vpadal v čas današnjega božičevanja, v čas zimskega sončnega preobrata poganski praznik rojstva sončnega boga. V tem času je mlado sonce začelo svojo borbo z okrutno zimsko boginjo Morano. Slovensko ljudstvo, katerega življenje in usoda kmečkega naroda je bila odvisna od priročnih sil, je praznovalo rojstvo sončnega boga z najrazličnejšimi običaji, ki so kazali prav to usodno povezanost s prirodo. Prav tako Je tudi praznovalo ob enakonočju, okoli pusta nadvlado Sonca nad Morano («žaganje babe« in zažiganje pusta je le predrugačen poganski običaj zažiganja Morane) in končno s kresovanjem (danes kresovanje o sv. Ivanu) slavilo najvišji triumf Sonca na višku nje-Bove poletne moči. Trije kresovi v Brelih Kakor so pozdravljali zmagoslavje Sonca z mogočnimi kresovi, prav tako so z ognji pozdravljali tudi njegovo rojstvo. Ostanek te navade srečamo prav v naših Brdih, kjer zažigajo otroči na večer pred svetimi tremi kralji tri kresove. Četudi so ti trije kresovi v naših dneh namenjeni vsak zase Gašperju, Melhijorju in Bolte-žarju, vendar ni mogoče zabrisati poganskega izvora te navade. Proslavljanje in čaščenje pri-rodnih sil, od katerih je zavisel pridelek Slovenca — kmeta pa se kaže prav v navadah božičnega večera, ki so sicer v raznih krajih različne, vendar v bistvu popolnoma enake. V Ivanjcih na Štajerskem gredo otroci na božični večer o mraku otresat sadno drevje. Pravijo da zato. da bo naslednje leto bolje rodilo. Z istim namenom otresajo v Poljanski dolini nad Škofjo Loko dj-evje vse tri svete večere, t. j. tudi na Silvestrov večer in na večer pred svetimi tremi kralji. Zpan^ je tudi navada, da ponekod na sveti večer kropijo in kadijo. Tudi pri tem obredu se kaže povezanost našega naroda z zemljo. Tako v Halozah in na Ptujksem polju pokropijo in' pokadijo poleg vseh poslopij tudi poljske pridelke in živino, medtem ko se podajo v Savinjski dolini celo na polje. Božičnik Najbolj pa se kaže prastari izvor čaščenja priročnih sil ob božični mizi, ki Je skoro povsod po slovenski zemlji pripravljena na poseben način, v bistvu pa pomeni povsod le davni odsev nekdanjega žrtvovanja za dobro letino. V Ornem vrhu položi gospodinja na belo pogrnjeno mizo pet hlebov kruha, dva bela in tri črne ter pogrne vse s prtom. Na klop pod jaslice pa dene sejalnico z vsemi vrstami poljskih pridelkov. V Beli krajini so nekoč pod prt nastlali slame, sedaj pa stavijo podenj pšenico, koruzo, proso, fižol in razna druga semena; ne pozabijo pa še kletnega ključa kakor tudi ne brusa in noza. Vrh prta položi gospodinja 6edem hlebov kruha, ki ga imenujejo «bo-aičnik«. V Drašioih postavijo poleg božicnika liter najboljšega vina. Sorodnost navad in enotnost slovenskega naroda pa kaže dejstvo, da imenujejo v okolici goriškoga Ločntka kakor tudi pri koroški Železni Kaplji ta božični kruh, ki ga speko v obeh krajih iz vseh vrst mok, «božio». Ponekod, tako tudi v Kostelu dajejo na mizo tudi koruzo, čebulo in česen in končno celo Jarem, da bi se živina dobro redila. Na Koroškem postavljajo najrazličnejše predmete tudi pod mizo: golido, polno vode, da bo potem vse leto polna mleka, najtazlič-hejSe poljsko orodje: motike, grablje, sekire, verige, da celo čredne zvonce. *V prejšnjih časih «o privlekli v izbo tudi plug. Od zrnja z božične mize dajejo Ponekod kokošim, da bodo bolje nesle, koščke «božičnika» pa po-kladajo živirh, da bo bolje uspevala. Tepeškanjein koledovanje V območje sončnega praznika so nekoč gotovo spadale vse oblike koledovanj, ki jih srečujemo sedaj po slovenski zemlji kar v štirih oblikah, t. j. koledovanje na sam Božič, tepeškanje/ novoletni koledniki in «sveti trije kralji«. Mnoga besedila vseh teh kolednikov so sicer nova in imajo versko vsebino odnosno so te-pežne kolednice šaljive vsebine, novoletna pa voščila, toda tudi med temi kolednicami so se ohla-nila besedila, ki hočejo, da so bi- le kolednice popolnoma v skladu s prošnjami za dobro letino ob sončnem prazniku. V najnovejši dobi, zlasti v času od prve svetovne vojne pa tu-# di te navade precej izginjajo, drugod se izmaličijo, dobivajo omlednejše oblike, koledovanje opravljajo samo še otroci. Zanimivo pa je, da sta ostali tepeška-nje in - koledovanje v navadi vse do fašističnega pritiska v neposredni okolici Trsta. Tako poznajo v Sv. Križu besedilo in napev novoletne kolednice in nape v svetih treh kraljev. Tudi v Skednju in v Lonjerju sta še v spominu ljudi besedilo in napev pesmi svetih treh kraljev. D. L,- Egejska Makedonije je del Makedonije, ki bo ga po balkanskih vojnah lin bukareškem miru leta 1913. krivično odcepili od Vardar-ske in PLrinske Makedonije in. ga odstopili Grčiji. Egejska Makedo- 1 nlja se razteza med glasnim grebenom Južnega Rodopa (Doapa-' ta) im dolnjim tokom reke Mes-te na vzhodu, Egejskim morjem (polotokom Kalkidike in otokom Ta-sorn) na jugu, Pindo, -Gramoso In Jablanico na zaihodu in med jugo-alovansko-gr^ko ter sosednjo bol-garsko-grško mejo na severu. Tat zemljepisna meja Egejske Makedonije se ujema z zgodovinsko mejo, ki jo je že sredi drugega stoletja označil grški zemljepisec Ptolemej. Njena površina meri nad 34.000 kv. km. Egejsko Makedonijo kakor o-stala dva dela Makedonije eečejo v različnih smereh planine, povezane z rodovitnimi kotlinami m rečnimi dolinami, po katerih vodijo stare in nove poti, usmerjene v glavnem na Solun. Vsa Makedonija, posebno pa pjen egejski del, teži k Egejskemu morju. Razen Črnega Drima se iztekajo vse reke v Egejsko morje. Zaradi te lege se ponaša Makedonija s sredozemskim podnebjem. V njej uspevajo tobak, bombaž, mak (ki daje izvrsten opij), sezam, riž, lige, oljke im drugo južno sadje. Makedonija je bila isci in vsi njihovi etniški zemljevidi, medtem ko se meje vzhodno od Soluna na raznih krajih uda ja jo. Po turški upravni razdelitvi je bilo v okviru zemljepisnih mej Egejske Makedonije 24 kazov (okrajev). Makedonci so Imeli večino v primeri z Grki v 7, Grki nad Makedonci v 3, v enem so si bili v ravnovesju, Madedoncev ni bilo v 4, Grkov ut V 8 okrajih, v enem je živelo celo le 25 Grkov. Turki so imeli absolutno in relativno večino v 6 okrajih. Leta. 1903. zia časa ilindanske ustaje, lci se je razširila tudi na Egejsko Makedonijo, so pobili Turki mnogo ljudi, uničili mnqgo vasi, prizadejali Makedoncem veliko gorja, toda kljub temu ni bilo v tem delu Makedonije bistvenih etn.iških izprememb. Začetek i Izseljevanja Makedoncev iz Egejske Makedonije ni prav nič izpre-mendl trdne južne etniške meje Izza leta 1896. Egejska Makedonija je ostala do bukareškega miru (1913) ozemlje s pretežno makedonskim življem. 'Zatiranje, ki mu ni primere Od leta 1912. pa do konca prve svetovno vojne Je bila Makedonija bojišče. Posledica: znatne etniške izpremembe na Škodo Makedoncev. Leta 1913., po razcepu balkanskih zaveznikov, je prodirala grška vojska proti Bolgariji, razrušila ja. 161 vasi, požgala nič manj ko 16.000 hiš pobila in odgnala minogo tisoč Makedoncev (približno 50.000), o čeme); priča Caimegiejeva raziskava na Balkanu. Makedonsko prebivalstvo se Je številčno manjšalo. Od tega leta so bili Makedonci v Egejski Makedoniji Izpostavljeni najhujšemu raznarodovanju. Grški šovinisti so prepovedali rabo makedonskega jezika v javnosti in doma, prestopke so kaznovali strogo ta nečloveško (pretepanje, rl-cinius), odpravili so slovanski jezik iz cerkev in verskih obredov, zaprli so vse makedonske cerkve (378), izbrisali slovanske napise, pobrali podobe s slovanskim besedilom, požgali cerkvene slovanske knjige, razgnali duhovnike (300), izbrisali slovanske besede z nagrobnih spomenikov, če niso teh celo uničili, zaprli so vse makedonske Šole (po Branku in Braž-darovu 357 osnovnih in srednjih šol), pregnali vse učitelje (793) In učence (19.564), z raznimi sredstvi so jih hoteli potujčiti v (irko-flle 3n Grke, posebno s tem, da so jih odpeljali v notranjost država Otrokom so dajali pri krstu pristna grška imena, izpran tajali so makedonska imena lin. priimke, prelčrščali so. vasi mesta, reke ta jezera po grško, kakor se to. vidi. na sedanjih grških zemljevidih. Zavedne ta borbene Makedonce so izgnali, zaprli, odgnali na egejske otoke In jih pobil. O teh dejstvih pričajo živi ljudje dn pismeni podatki. Spričo vseh teh nedemokratič-nih metodi je nastal nov val Izseljevanja Makedoncev v sosedne slovanske ta v druge daljne kraje, na njihovo mesto pa so priha- jali Grki ta grkofilski Aromuul iz Pirinske in Vardarske Makedonije in, pozneje še skupina Grkov s Kavkaza, ki se je naselila po severovzhodnih delih Egejske Makedonije. Nasilno preseljevanje To Je bil uvod še večjim dogodkom nasilnega preseljevanja v dobi od 1922-1928. Po grškem porazu v Mali Aziji in na podlagi lozanske pogodbe iz leta 1923. so Turki obvezno zamenjavali prebivalstvo z Grki. Odtlej so prihajali postopno iz Male‘Azije pregnance in se naseljevali v Egejski Makedoniji. Po nekem grškem popisu od leta 1928. je bilo med njimi 638.253 maloazijskih katoličanov, med temi največ Kara-manlljev. Za temi so prihajali Gr kil, Armenci, Kurdi, Lazi nekaj Kavkazijcev in trakijskih Bolgarov. Medtem so Grki pregnali vse mohamedanske prebivalce skupno z mohamedansk'mi Makedonci iz dežele. Bolgarska, stafstika sicer navaja, da se je izselilo do 1926. iz Egejske Makedonije 69.449 ljudi, toda v resnici je to število večje, če se mu dodajo še begunci od Strumice. Toda nasilno izseljevanje se ni ustavilo v tem letu, nadaljuje se vse 'do današnjih dni Samo v zadnjem času, po končani osvobodilni vojni, se je odselilo v Pi-rinsko in Vardarsko Makedonijo zaradi terorja grških menarho-fašistov okoli 20.000 Makedoncev. Ako se prišteje k temu še znatno število pobit-h in v tujino odgnanih ljudi, se lahko trdi z vso gotovostjo, da je moralo zapustiti Egejsko Makedonijo več kot 150 tisoč domačinov. Te nasilne metode so v 32 letih zelo izpreme-nile etniški sestav Egejske Makedonije v njeni vzhodni polovici, večinoma v škodo Makedoncev. glllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU 1 SREČKO KOSOVELI | Sveti | I Štefani s Sveti Stejan, sveti Stefan, = j§ siv njegov obraz je; = nad gorami je sprostrto 5 H- gluho dolgočasje. E Tiha kuhinja je polna = vsa potic in vina, = šala greje, svet se smeje, E E zbrana je družina. = Samo v mojem srcu žalost = E se opila ni. E Tiho na žerjavici = brinje zadiši. E Toda Makedonci ne klonejo Tega 'stanja ni mogel makedonski narod nikdar priznati in ga še danes ne priznava. V dobi 1941-1942 je bilo v Egejski Makedoniji 269.500 Makedoncev (do tega števila so prišli na podlagi ankete partizanskih strokovnja-' kov). Kaj pa pišejo grški listi? List «Rizospastis» piše 13. januarja —. edini — objektivno, da živi 480.000 Makedoncev strnjenih v 200 naseljih samo v štirih okrožjih. Današnji vladajoči krogi Grčije ne morejo ovreči dejstev. Tud' njihovi predniki so se pobrigali že izza balkanskih vojn, da za-branijo makedonski jezik in da utaje Slovane v Egejski Makedoniji («Nea aUtia» z dne 11. julija 1946). Zato živi 269.000 Makedoncev v Egejski Makedoniji pod najtežjimi pogoji. Makedonci iz Egejske Makedonije so vodili že od postavitve prve makedonske države pod Samuelom ogorčene borbe za svojo osvoboditev izpod, bizantinsko -grškega robstva. Najzanimivejši dan, ko se je makedonski narod dvignil, da se osvobodi, je bil dan ilindenske vstaje leta 1903. Iz Kruševa se je razširila vstaja po vsej Egejski Makedoniji. Hrabrost in požrtvovalnost Makedoncev se ni mogla upirati ogromni premoči turške vojske, toda ilindenska vstaja je ostala globoko vtisnjena v zavesti makedonskega naroda in ostalih svobodoljubnih narodov Makedonije. In ko so začeli italijanski fašisti zavojevat^ neodvisno Grčijo, so vstopili Makedonci iz Egejske Makedonije takoj v vrste grške osvobodilne vojske. Samo v zahodnem delu dežele je bilo več kot 90.000 borcev. To je sijajen dokaz, da se je vse prebivalstvo tega dela dežele udejstvovalo v tej osvobodilni vojni. Leta 1943. so Makedonci v okviru EAM-a zasnovali Slovan-sko-makedonsko osvobodilno fronto (SNOF), ki j« štela 30.700 borcev. V bojih prj Lerinu, Kosturi ln Vodeni je izgubil SNOP 2533 ‘borcev. Fašjsti so poslali v koncentracijska taborišča $150 J Judi, požgali so 3439 hiš. Vse te žrtve so prenašali Ma-’ kedonct v pričakovanju, da se jim po večletnem suženjstvu prizna pravica do svobodnega življenja v domači hiši poleg mirnih sosedov, kakor žive Makedonci v Vardarski Makedoniji. Namesto da bi se izpolnile obljube, ki so jih svečano proglasile velike države za časa vojne, je makedonski narod v Egejski Makedoniji pahnjen v še hujSe ln težje suženjstvo. EHBKOPRflVAOST SLOVENCEV in Slovensko narodno gledališče Slovensko tržaško gledališče, ki je v prvem letu svojega obstoja po koncu osvobodilne borbe še moglo svoje premiere odigrati v Trstu v starem gledališču Fcnice,. ne da bi se bil zaradi tega podrl piestni magistrat, je moralo letos, v sezoni 1946-47, prenesti tvoje predstave na mestno periferijo, v Skedenj, ki je izmed najoddaljenejših tržaških predmestij. To dejstvo je tako vpijoče, tako obteževalno, da ga je treba zapisati kot obtožbo mednarodnega značaja. Po vseh fašističnih grozodejstvih nad slovenskim ljudstvom teh pokrajin, ki so vedno gospodarsko težile v Trst in od katerih je bilo mesto vedno odvisno, po krvavem ropanju in požiganju naših vaši, po iztrebljevalni vojni, ki jo je fašizem vodil proti Slovencem že od l. 1919., po množičnem pobijanju našega ljudstva, po svobodilni vojni, ki' je bila odločena v začetku maja 1945, se najdejo v Tr$tu merodajni krogi, ki nosijo odgovornost za postopanje proti Slovencem, ki se za.las ne razlikuje od postopanja v časih fašističnega terorja. Duh; ki je kriv, da je moralo slovensko gledališče iz Trsta, je isti duh, ki je vodil uničevanje slovenskega življa v imenu slovitega «Tribunale spcciale per la diješa (jello Staton, po njegovih namenih, katerih zadnji argument je bil upiombo fascistan. Govorimo odkrito! Da slovensko gledališče v Trstu ne more dobiti dvorane za svoje predstave tudi letosše, ko pišemo leto 1946, Prizor iz drame «Tako tudi bo» BRKINSKE Brkini so griči med Oičarijo in Pivko, od Rodika tja do Ilirski Bistrice. Cesta Trst-Reka jih loč i oa hrvaške Istre tn bičkih gor. ■ Zemlja ni bogve kaj rodovitna, 1 pridelujejo največ krompirja, fižola, uspevajo jablane in slive. Do osvobodilne bdrbe so bili Brkini malo znani, zapuščeni. Med osvobodilno borbo so se pa izkazali m tudi soda) v obnovi prednjačijo. Brkini so vztrajni, delavni, zelo navezam na svojo zemljo. Ker so bistre glave si znajo vedno pomagati. Pregarskt zidarji Bilo je pred mnogimi leti. Pre-garoi so se odločili, da bodo na griču sezidali cerkev' in zvonik. T*sHkrat so pasli še ovoe. Poklicali so zidarje 'n mojstre s Krasa in jim povedali, kaj telijo, V vas pride mojster tn maje z glavo. Vas je prazna tn si misli, da ne bo šlo. Bioji se, da ne bodo mogli plačati. A se odpravlja domov, pa zagleda črede in čredo ovac. Prej ni opazil tistih bob- kov po oesti. Vaški starešina mu je misli razbral z nagrbanega Čela, pokazal mu je ovoe in bobke *n je Kraševec takoj vse razumel. Pa so jih vendar Kraševci opeharili. Zvonik je preozek. Da jih ne bi več potegnil), so postdli v vasi sami zidarji. Ovčjereje pa niso ojMistiH in kaie, da se bo ovčjereja vedno bolj razvijala poleg sadjarstva-in živinoreje. „Stena“ od Smagurja Na Tatrah stoji sredi vaši pod lipo velika kamnita miza. Stari moiakar »i greje pri ognju kosti in pripoveduje, kako -so vlačili ploščo zanjo tam od Smagurja. Volovi so dobro vlekli, skrbno je bila kamnita plošča povezana t vrvmi in verigami. Na hribu, gori na S trati je pa oprezala zlobna Ženščina. Vrvi so se utrgale, verige so počile, kmalu bi vse po-mastilo. Dokler je bila baba tam, ni šlo, pravi stareo. Najprej so Zenšče pregnali, potom so esteno» srečno 'pripeljali v vas. Pri tej mizi se zbirajo sedaj ob lepem vremenu pod vaško lipo moški in Zenske in na sestankih skupno odločajo o dejanju in dihanju vasi, Tam na RjavČah, Tatrah tn Brezovem Brdu delajo oglje. Ne bog ne vrag se ni brigal za te ljudi, za njihovo kulturno življenje, sami so se zbrihtaH. Bilo je leta 19ŽI,. italijanski ko-rabinerji so jih začeli zafrkavati, Rjavčani so jih s pestmi nabtlt tn jim odvzeli,orožje.’ Nekaj dni pozneje je morala priti v malo uporniško vas oela četa orožnikov po puške. Ze leta 19it. si videl na koncu vasi male dečke ta dekletca. Igrali so se, oprezali pa so daleč naokrog, če prihajajo tzelenoat tn so naglo stekli v vas, 'da so o pravem času opozorili partizanske skupine. Bili »o po ves dan na straži in dobro so opravljali svojo o^bveščevalno službo. Prava mana je za Brkine, ko je dobra letina gob. Vse nabira jurčke in zerdanke. Prodajajo jih svete ali pa jih sušijo. Invalida Jožeta pa po gobah diši Invalid Jote, slep na eno oko jTh-sluti te oel teden prej. Pravi, da zemlja smrdi, da diši po gobah. In večkrat ugane. Pripravi se in nabere jurčke, oelo take kot lešnike. Ze leta ta leta ve za kraje, kjer gotovo zrastejo gobe. Toda to je pa pjegova tajnost. Vsak dober gobar ima svoja mesta v borštu. . Ko v Italijo kimel ni več prihajal iz tujine, so ga začeli nabirati v Brkinih. Dobre denarce so sluzili deca tn odrdsli, marsikateri je z nabranim ' semenom vsa) delno kril stroške za košnjo. Tistim, ki so ostali Tam pod Kozjanami je Padez. Ce zdrkneš iz Kozjan, zares padeš v Padel. Tod so imeli nekdaj svoje skrite steze razni tihotapci. Med osvobodilnor borbo pa je bil tod izvrsten teren za bolnice, za sestanke, skrivališča. Zgoraj so Rtviie, a te svarijo; rHodi više, hodi niže, bog te varuj na Rtvi-že*. sedaj pa se z RtviS selijo v Banat Ze sami vaščani. Na Progarju je pred leti živel kmet samouk. Bil je čudak. Imel je skrivnostne bukvi. Tako trdijo stari ljudje, ki se ga spominjajo.. Prerokoval je, da bodo prišli na hrib nad vasjo, na Karlovec vrabci, pa da ne bodo dolgo obstali. In prišli so Italijani. Trdil je, da se bo krvava odločilna borba končala v Reški dolini, potem pa, da bo mir in dobro za one, ki bodo ostali. ZORO je v prvi vrsti vzrok isti, ki hoče darovati «italijanstvo» Trsta na nekulturen■ način, da odreka tu' živečemu sklovenskemu ljudstvu pravico do kulturnega življenja. To so isti ljudje, ki so pred 1. majem 1945 z najtežjimi kgzni-mi branili Slovencem govoriti v materinskem jeziku po vsem Primorju, to so tšti ljudje, ki smo jih videli letos 1. maja, kako so organizirali orgije zasramovanja, pljuvanja in zločinskih napadov na našega človeka, ki si je upal stopiti na tržaške ulice. Kar se je zgodilo samo ta dan, bo ostalo kot gnusen madež še desetletja na zastopnikih neke omike, ki so ji na sramoto nadeli italijansko ime. Ostali so isti ljudje, le da so na mesto črne srajce obleklibelo, veliki demokrati najdemokratič-nejše zemlje na svetu. Refnica je namreč, da slovensko gledališče v Trstu ni politično društvo. To je eminentno kulturna ustanova, njen namen je umetnost, njen vzporeden cilj nega slovenskega jezika. Ce je to gledališče igralo poleg slovenskih dram tudi stvari Nicodemija, Be-nedettija, Shatva in 0'Neilla, je jasno pokazalo, da je daleč od vsakega šovinizma, ie ved, da hoče po sixtjih močeh prispevati k medsebojnem spoznavanju narodov, Ni -OH - primernejšega sred- stva za bližanje narodov, kot je prav umetnost. Zato je na dlani, da so tisti gospodje, ki so vse storili, da so preprečili nastop slovenskih umetnikov v eni izmed premnogih dvoran v Trstu, imeli namen preprečiti, da bi se čula v javnosti slovenska beseda. Njihovo dejanje je bilo dejanje proti slovenski kulturi, nadaljevanje tiste nehvaležne naloge, ki si jo je bil nadel fašizem in ki so jo prevzeli njegovi nasledniki. Razlika med onim, kar je bilo pred 25. julijem 1943, in današnjim, je le ta, dd je danes za Trst in njegovo ozemlje mednarodno priznana enakopravnost Slovencev in da preko tega ne bo mogel v prihodnje tudi najbolj zagrizen šovinizem. Naj ob tej priliki pokažemo na obljube, ki so se cedili od njih isti gospodje, ki ne morejo skriti svojega sovraštva tudi proti vsemu, kar ni politično, proti kulturnemu napredku Slovencev. V onih lepih dneh, ko so bili še nekoliko prepričani, da bodo sami neomejeni gospodarji Trsta in da bo ljudstvo pod njihovim stopalom kakor v časih liktorskega svežnja, so ham velikodušno obljubljali najlepšo avtonomijo, kar jih je kdaj videl svet, samoupravo ne le za Trst, ampak tudi za Gorica, sploh za vso bivšo Julijsko'kraji-no. Taka moderna samouprava se pri njih razume kar sama ob sebi, ker ni nikogar, ki bi bil popolnejši demokrat od njih samih. Vsa njihova preteklost priča o tem. Dobro smo vedeli, kasno hinavsko kričaštvo so njihove obljube, saj ne poznamo šarlatanov šele od včeraj. Toda kdor hoče imeti oprijemljiv dokaz, naj si ogleda vprašanje. slovenske kulturne u-stanove, slovenskega gledališča, kakor so gč gospodje rešili. Rešili! To besedo lahko zapišemo. Nad štiridesetkrat je to jesen vodstvo našega gledaliča napravilo poniževalno pot z obljubami varanih prosilcev, da bi dobilo le eno izmed mnogih tržakih dvoran za slovensko umetnost, za tržaške Slovence, ki so željni gledališke < umetnosti. Naše gledali-šče nam ni zabavišče; velika kulturna potreba nam je, ki se ji nikdar nismo odpovedali. Ze davno smo imeli v Trstu pravi Ta-lijin dom, ki so nam ga uničili predhodniki tistih, ki danes ne čutijo, ki se ne zavedajo dolžnosti, da- bi popravili krivice. Dejstvo je namreč, gospoda, Aa ste dolini poravnati račun. To moralno obveznost bi moral poznati vsaj tisti, ki so mu zaupane javne zadeve. Toda ne. Niso storili tega, kar bi jim sgetoval že ves bližnji razvoj; ■nasprotno skrbeli so, da se nam ne nudi niti najmanjše zadoščenje, priznanje pravice do kulturnega živbe-nja, preprečili so — o tem ni ni-kakega dvoma — s svojim stališčem vsako možnost, da bi bil Slovenec vsaj jezikovno enakopraven v tem mestu, ki v njem živi že stoletja in bo tvrii stoicUa se živel. Za nas ni vse to, kar se aogaja, nič. novega. Vendar smo mislili, da je med vodilnimi možmi italijanskega meščanstva v Trsti, le še kdo, ki ima trezno glavo ki pozna vse neizmerne krivice, zagrešene nad slovenskim življem v teku zadnjih desetletij, ki razume čas in razvoj. Mislili smo, da bo vsaj na kulturnem področju šel kdo pot kulturnega človeka. Ugotavljamo, da imamo opravka z ljudmi, ki jih zgodovina ni ničesar naučila, z ljudmi, ki samo po višji milosti zavzemajo javna mesta. Slovensko ljudstvo naj jih spozna kot škodljivce, ki so za tvoje, početje odgovorni javnosti — 4 — 25. decembra 1946« NAŠA FIZKULTURA O PRAZNIKIH Evgenija Seeenova Sovjetska rekorderka in evropska prvakinja v teku na 100 in 200 m je prvič oblekla lahkoatletski športni dres pred 12. leti. Takrat je mlada Zenja, kakor jo prijatelji še danes kričejo, dosegla sovjetski pionirski rekord na 60 m v času 8 sekund. Lepota lahko atletike, plemenitost borbe in opojni trenutki zmage, vse to se je takrat mladi Zenji za vse življenje vtisnilo v srce. Vzljubila je lahko atletiko ter si jo izbrala za svojo fizkulturno disciplino. Vendar pa so ji zaoetni pspehi precej stopili v glavo ter je pričela zanemarjati trening. Trener in ostali njeni prijatelji so Ji na vse mogoče načine prigovarjali, naj vendar hodi trenirat, kajti treningi bodo le njej in samo njej v korist. No končno je tudi ona spoznala, da bo postala dobra lahkoatletinja samo s trdim in napornim treningom. In pričelo se je hudo in trudapolno življenje večletnega treninga na stadionu. Koliko truda, koliko' samozatejevanja, koliko ljubezni in volje mora imeti človek, da postane dober športnik. Včasih mora za izboljšanje samo ene, kratkotrajne sekunde, delati in graditi* leta in leta. In takemu življenju se je posvetila Zenja Se-čenova. Svoj prvi večji uspeh Je dosegla 1939. leta, ko je na prvenstvu športnega društva «Dinama» zrna gala na 100 in 200 m ter postavila odlična časa 12.6 in 26.2. Toda ta Je bil čele njen začetek. Zopet Je morala trenirati mesece in mesece, ponavljati start, izboljševati delo nog in rok, popraviti svoj stil. In končno Je bil njen trud poplačan. Postavila Je nov sovjetski rekord na 200 m v času 25.2. Zbruhnila je druga svetovna vojna. Zenja je morala prekiniti z lahkoatletskim delovanjem. Sele 1944. leta Je znova tekla na lahkoatletski progi. Zopet nekaj mesecev treninga in veliki dan. Na vsezveznem fizkulturnem dnevu je Zenja tekla na progi 100 metrov. Stisnila je ustnice in se pognala s starta. Pretrgala je vrvico na cilju v novem sovjetskem rekordu, v odličnem času 12. sekund. Zenja pa si je zastavila nalogo izboljšati rekord na 200 m, ki ga je postavila pred leti. Tudi to Ji je uspelo. Na prvenstvu Moskve Je progo pretekla v izv.rstnem času 25.1 sekund. Vendar pa s tem njene naloge Se niso bile končane. Dva meseca potem, ko je postavila rekord na 200 m, je odpotovala s sovjetsko reprezentanco v Oslo na Norveško, kjer je bilo evropsko lahkoatletsko prvenstvo. Ze prvi dan Je tekla na progi 100 m. Njene nasprotnice so bile najboljše evropske tekačice. Zenja je to vedela. Vedela pa je tudi, da so oči vseh sovjetskih fizkulturtii-kov ta dan uprte vanjo, čutila je,, da mora svoji ljubljeni državi priboriti prvo mesto. Ko je na startu čakala starterjev strel, so njene misli še enkrat za trenutek pohititele v domovino, nato pa Je slekla, kakor da bi Jo izstrelil iz puške m pritekla na cilj v novem sovjetskem rekordu 11. 9. Bila Je prva, postala evropska prvakinja in si prisvojila prvo zlato kolajno, ge enkrat Je šla na start Zenja Sečinova. Drugi krat Je imela še nevarnejše na-protnice in tekla Je na težavnejši progi. Preteči Je morala 200 metrov. Njeni redni treningi, ljubezen do borbe in še toliko drugih okolnosti, ki so ji v prejšnjih letih vzele toliko časa na treningih, so Ji pripomogle, da je zmagala tudi tu, si priborila že drugo zlato kolajno ter ponesla daleč v svet vrednost sovjetske lahke atletike. Povojna lahka atletika v Evropi Romun Moina, evropski drugi najhitrejši tekač Preglejmo danes bežno vrednost povojne lahke, atletike v Evropi. Najboljši pregled bomo dobili, če bomo primerjali letošnje rezultate na evropskem prvenstvu v Oslu z evropskim prvenstvom leta 1938 v Parizu. V začetku moramo takoj poudariti, da Je vrednost lahke atletike v primerjavi EVROPA 100 m: Mc. Bailey 10.3 200 m: Mc. Baley-Moina 21.3 400 m: Wint 47.0 800 m: R. Gustafsson 1.50.0 1500 m: L. Strand 3.48.0 5000 m: Wooderson 14.08.6 10.000 m: Heino , 29.52.0 110 m: zapreke Lindman 14.6 400 m: zapreke Storskrpbb 52.2 Skok v daljino: Laessker 750 cm Skok v višino: Lindecrantc 201 cm Troskok: Rautio 15.17 m Skok s palico: Lindberg 4.20 m Met krogle: Lipp 16.12 m Met diska: Consolini 54.32 m Met kopja: Nikkanen 'i2.59 m Met kladiva: E. Johanson 57.96 m s predvojno precej nazadovala, vendar je že evropsko prvenstvo dalo znova lepih rezultatov, ki nam jamčijo, da bomo kmalu dosegli predvojno raven. Pa primerjajmo rezultate v Oslu s tistimi v Parizu. Letošnji zmagovalec v teku na 100 m Archer bi s svojim časom pred 8. AMERIKA B. Ewel B. Ewel E. Haris Pulton Mc. Mitchel F. Martin F. Martin H. Dillard A. Erwin Steele Wiesner R. Tate Moore Delaney Fitch Adair Folsworth 10.5 21.2 46.3 1.52.2 3.55.0 14.50.7 30.04.2 14.2 55.5 766.5 cm 204 cm 14.62 m 4.39 m 17.03 m 53.93 m 65.31 m 51.71 m Po teh rezultatih bi zmaga pripadla evropskim lahkoatletom. Ce pa sedaj vzamemo 18 disciplin in rezultate iz Osla, brez maro- tonskega teka, desetoboja in štafete, bi prav tako zmagali Evrop-ci z rezultatom 10:8. leti delil šele drugo in tretje mesto. Karakulov bi bil na 200 m šele četrti, Holst-Sorensen bi na 400 m dosegel šele drugo mesto, Erickson bi bil tretji v metu kladiva, Huseby četrti v metu krogle, Laesker peti v skoku v daljino in Atterval bi z letošnjim rezultatom v metu kopja ne prišel leta 1938 v Parizu niti v finale. No to pa ni tako strašno, če vzamemo po drugi strani, da bi zmagovalci na srednje in dolge proge ter v metu diska iz leta 1938 v Oslu daleč zaostajali. Tako stvorimo lahko takoj zaključek na podlagi teh rezultatov: nazadovanje v kratkih progah, v skoku v daljjno in metu krogle ter kopja ter napredovanje v tekih na srednje in dolge proge ter v metu diska. Zdaj pa si oglejmo še morebitni dvoboj Evropa-Amerika. Upoštevali smo najboljše rezultate evropskih in ameriških atletov: Jugoslovanski prvak v metu diska, primorski rojak Žerjal it Dutovelj V SLOGI JE Najlepši dokaz rloge in vzajemnosti podaja prod tremi meseci ustanovljeno športno društvo Montebello-Rocol. Vse dotlej sta vsako zase životarili, ko pa sta se združili, sta dosegli že lepe uspahe na športnem polju. Športno društvo' Rocol je bilo ustanovljeno oktobra 1945. Nogometno moštvo je takoj pričelo aktivno posegati v naše športno življenje ta. Vendar pa so društveni člani, s pomočjo igralcev premagali vse težave ter je enajstorica z več ali manj uspeha tekmovala tudi za pokal «Coverlizze». Najlepši uspeh pa je dosegla v prvenstvu Enotnih sindikatov, kjer je v svoji1 skupini zasedla tretje mesto. Društveni vodje kakor tudi igralci pa so prišli nazadnje do zaključka, , , ... , $ Enajstorica Montebello-Rocol ter je prvič po ustanovitvi igralo v takratnem nogometnem prvenstvu, ki ga je organizirala ZDTV. Kmalu je nogometno sekcijo dopolnila lahkoatletska, ki pa je samo enkrat aktivno nastopila na lahkoatletski prireditvi v Roco-lu. Nogometna sekcija se Je borila z vsemi mogočimi, težavami, ki jih poznajo samo tisti, ki so bili nekoč sami pionirji nogome- Partizanske tekme po cerkljanskih Dve leti je že mir.ulo od* prvih partizanskih smučarskih tekem, vendar pa se človek rad spominja na take in podobne partizanske prireditve. V zimi 1944-45 je bilo, okrog osvobojenega Cerkna pa je bil že sklenjen sovražni obroč, ki pa ni prestrašil partizanov smučarjev, da bi ne organizirali prvih svojih smučarskih tekem, Kaj Jih tudi ne bi, saj je partizanska, de- deli, kako se partizani vozijo na smučkah, so stopili h komandantu IX. korpusa in mu rekli: «Ce Brno že naredili prve smuči, zakaj bi ne organizirali tudi prvih smučarskih tekem.» In te prve tekme so bile organizirane prav po partizansko^. Takoj so pcslall kurirje po brigadah s pozivom na tekme. Zvečer je bila že zgrajena nova 35 metrska skakalnica. Iz angleških padal' pa Na pokljuSkih terenih: O boHlu mimo slalomskih zastavic lavnlca v Cerknem že od oktobra izdelovala smučke in Jih do bo-i.ča pcslala med partizane več kot 500 parov. S temi na osvobojenem ozemlju napravljenimi smučkami pa so si kurirji ln drugi tovariši odsekov za zveze utirali pot skozi snežne zamete. Na teh smučkah pa so tudi naši napadeni oddelki zadajali v zimi hude udarce sovražniku. Juriša-čl, oblečeni v bele halje, so iz Cerknega, Porezna in Ratitovca opazovali nemške in belogardistične postojanke ln kadar je odšla na pot kakšna sovražna patrulja, so se jurišne čete na smučeh •pustile tiho in neopazno po pobočjih navzdol. V dolini so zamolklo zaropotale strojnice. Ju-rišači-smučarjl so opravili svojo naloge. Ko pa so fantje iz delavnic vl- so šivali startne številke, startne in ciljne transparente ter zastavice za slalom. Naslednjega dne pa so napravili iz jesena, na katerem je Se pred nekaj urami pel kos, nove skakalne smuči. Tekmovalci so prihajali na tekme prav s položajev, lačni kot volkovi, vendar veseli, da bodo lahko tekmovali. Zato pa Je bilo to tekmovanje tudi odraz novih prekipevajočih sil, ki jih Je v osvobodilni borbi razvil slovenski človek, zato je bil to v resnici največji smučarski rekord slovenskega naroda. Po vseh gorah okoli, Carkna pa so medtem peli mitraljezi svojo zamolklo pesem, ob kateri se je v Cerknem rodilo novo, ljudsko smučanje, ki mu ni bila podlaga nabasana listnica, ampak je bilo odsev moči našega ljudstva. da je združitev z Montebellom edina rešitev, ki bo vodila do večjih uspehov. Tudi športno društvo Montebel-lo je imel slično usodo kot Rocol. Ustanovil] so ga 1. januarja t. 1. trije mladi igralci, od katerih dva še danes zastopala barve novoustanovljenega društva, Moreelli in Scaramelli ter Trebuz, ki pa se Je izneveril svojim barvam in prestopil k Skednju. Pričeli so med svojimi prijatelji in znanci propagirati športno društvo in res Je februarja mlada enajstorica že igrala na Proseku ter dosegla časten rezultat 2:2. Iz meseca v mesec Je enajstorica postajala močnejša. Prvič pa je bilo kaj ve? slišati o njej v tekmovanju za pokal «CoverHzze», ko Je odigrala s Skednjem kar 5 finalnih tekem, predno je položila orožje. Sele v zadnji je zgubila z 2:0. Kmalu nato je enajstorica igrala tudi tekmo v Jugoslaviji. Proti reprezentanci Celja tn Trbovelj je brez najboljših Igralcev po lepi igri nesrečno zfeubila a 6:1. Medtem pa Je iz dneva v dan jačala svoje vrste, za kar gre zasluga tudi neumornemu vodji Waldersteinu. Vendar pa je tudi nje vedno bolj navdajala misel po združitvi z Rocolom. Oktobra t 1. se Je uresničila j njih želja. Iz obeh društev je na- | stalo eno samo z imenom Monte-belloiRocoL Takoj so se videli praktični uspehi. Ze .sedaj ima 110 članov ter 45 aktivnih igralcev. Deluje tudi lahkoatletska sekcija ustanoviti pa mislijo še košarko in hokej na travi. Sedaj se žs vneto pripravlja na veliko lahkoatletsko prireditev «tek okoli Montebella*. ki ga mislijo organizirati za Veliko noč. Montebello-Rocol sodeluje v nogometnih prvenstvih z dvema enajstericama. Prvo moštvo,igra v pokrajinskem, drugo pa prt" okrožneih prvenstvu. ©be sta med prvimi na kvalifikacijski lestvici. Novo ustanovljeno športno društvo Montebello-Rocol pa je našlo vso pomoč pri prebivalstvu. Članstvo stalno narašča, iz dneva v dan pristopajo novi igralci, Skratka postaja društvo, ki bo v športnem življenju Igralo še važno vlogo. Preverjeni smo, da bo lahko še častneje kot doslej branilo svoje barve. Obilo sreče in mnogo uspehov! Pisani športni svet Desetorica najboljših plavalcev na svetu. Med deseterico najboljših plavalcev na svetu na progi 100 m v prostem slogu je tudi Jugoslovan Miloslavic. Evo njih lestvice: 1. Jany (Francija) 56.6; 2. Meškov (ZSSR) 57.6: 3) Olsson (švedska) 57.7; 4. Ušakov (ZSSR) 58.0; 5. Hirose (ZDA) 58.0; 6. Riss (ZDA) 58.1: 7. Arte-mi (ZSSR) 58.2; 8. Smith (ZDA) 59.0; 9. Hoving (Holandska) 59.0; 10. Miloslavič (Jugoslavija) 59.2. Zanimivo je, da je prvak na lestvici slab borec. Saj tako se Je o njem izrazil Hirose. Zgubi živce in popusti, ce ni takoj po startu na vodstvu. Nagrajena lahkoatletinja. O-limpijska prvakinja, Poljakinja Walasiewiczeva, ki Je bila tudi svetovna prvakinja v tekih na kratke proge, Je bila za svoje zasluge odlikovana z zlatim križcem. Zastopniki poljskega športa pa so Ji darovali spominska darila. Tudi veterani bodo igrali za Davisov pokal. Poljski listi so prinesli vest, da se bo pričelo tekmovanje za Davisov pokal tudi za teniške veterane. Pravico do igranja bodo imeli igralci, ki so stari nad 40 let. V dvoboju namiznega tenisa za evropski pokal je Francija premagala Belgijo s 5:1. Zenska ekipa Francije pa Je bila poražena od Anglije z 9:0. Zavezniške oblasti so obljavile, da bodo v kratkem ukinile zakon z dne 24. oktobra 1935 št. 1906, s katerim je fašistični režim priznal zadružništvo le kot moralno ustanovo, ter vladni dekret z dne 31. decembra 1940., ki Je odobril zadružni pravilnik, ki je še sedaj v veljavi. Po isti vesti sodimo, da bo spet priznan pravilnik Delavskih zadrug, ki je bil \ veljavi pred nastopom fašizma in ki je bil odobren na rednem občnem zboru dne 2. in 3. jul. 1922. Zavezniška kontrola naj bi bila v veljavi le še nad delavskimi zadrugami, toda le toliko časa, dokler ne bodo pravilno izvoljeni zadružni funkcionarji. Ta sicer zelo Jrratka vest ima dejansko velik pomen. Važno je, da je po 241etni veljavi fašističnega zakona vendarle nastopil trenutek, ko mora tudi ZVU misliti na to, da zadružništvo ni samo regulator cen v okviru kapitalističnega gospodarstva in konkurence, temveč da je zadruga ustanova, ki ima nalogo ščititi interese delovnega ljudstva ter ga vzgajati in uvajati v progresivno načrtno gospodarstvo. Končno Je važno, da bodo Delavske zadruge spet prešle v roke delavcev. Fašizem ln zadružništvo V Italiji Je bilo zadružništvo že precej razvito, toliko bolj pa pri nas na Primorskem. V vseh večjih krajih so bile zadruge z najrazličnejšimi nameni. Bile so kmetijske in mlekarske, čevljarske in mizarske, delavski konzu-mi ter kmečke hranilnice in posojilnice. Toda vse te zadruge so bile brez enotnega programa. Va- NALOGE NAŠEGA ZADRUŽNIŠTVA jeni smo bili gledati v njih stremljenja najrazličnejših političnih strank, ki so zadružništvo izrabljale v svoje strankarske politične koristi. Njih program je bil le v tem, da v okviru obstoječega kapitalističnega gospodarstva uravnovešajo cene ter da blažijo učinke kapitalistične konkurenčne borbe na prodajnem trgu. Z eno besedo, zadruge so imele funkcijo regulatorja cen v okviru kapitalističnega gospodarskega reda. Vse vrste in oblike zadrug razen onih, ki so bile ustanovljene v okviru strank, stremečih po zrušitvi kapitalističnega gospodarskega reda, so v bistvu branile izkoriščevalce pred izkori-ščanci, čeprav so imele v svojih programih najbolj človekoljubne in- dobrodelne namene. Fašizem in nacional-socializem sta stremela po utrditvi dosedanje razdelit-ve dobrin med razredi in zato ni nič udnega, če je Mussolini že leta 1922., ko je prišel na oblast, zavzel napram zadružništvu prijazno stališče, rekoč: «Vse moje simpatije veljajo onim zadrugam, ki delujejo kot obramba poti pohlepa špekulacije, medtem ko nimajo s političnimi in verskimi strastmi ničesar opraviti.* Jasno je, da so morale vse dne zadruge, ki so smatrale zadružni pokret le za orodje v bor- bi za spremembo družabnega reda, t. j. za orodje, ki naj pomaga zrušiti kapitalistični gospodarski sistem, takoj po nastopu fašizma izginiti, ali pa se podvreči fašističnemu sistemu. Leta 1928 je Mussolini izjavil v svojem govoru v fColoseju, da je zadružniško gibanje fašistično po svojih pripadnikih, po svojih metodah in ciljih in da drugačno sploh ne more biti. Fašistično zadružništvo ni srna- Tov. Pavla Colja - Rastja, žrtev mihajlovidevskih četnikov, ki so jo te dni svečano pokopali v rojstnem Rihemberku NASA SOLA NA GORIŠKEM V pogledu šolstva je bilo stanje na Bovškem gotovo teže kot drugod, ker je anglo-amerlški guverner sam odločno nastopal proti ljudskemu učiteljstvu in ljudskim šolam. V Bovcu so bili nameščeni učitelji, ki jih je ljudstvo odklanjalo. Edini učitelj, ki ga je ljudstvo že prej priznalo, Franc Uir1-šlč, ki ima že nad 50 let službe, je odklonil dekret ter je na konferenci, ki so se je udeležili tud! , g. Kacin, g. Močnik in drugi, izjavil, ”da takjh krivic ne prenese ln zato vrača dekret. In ga ni hotel več sprejeti kljub prošnjam g. Močnika. — Roditeljski svet je v štirih dneh s pomočjo krajevnega NOO preskrbel nove klopi in mize, pc-iskal primerne prostore za dva razreda in otvoril privatno šolo, na kateri sta nameščena dva ljudska učitelja, Uršič ln Miheličeva. Guverner je popustit na Žagi Na Zagi pri Bovcu sta bili doslej prav tako dve šoli, zasebna in zavezniška. Na slednji sta poučevala od početka učitelj Jože Grun-' tar in učiteljica Trebšetova. Tu je ljudstvo odločno nastopilo v o-brambo slike maršala Tita In je prišlo do znanega incidenta z učiteljem Gruntarjem, nakar je zapustil službeno mesto in odšel na dopust. Po sporazumu z guvernerjem, ki je dovolil v šoli Titovo sliko, se je privatni pouk ukinil In v zedinjeni šoli poučujeta sedaj dve učiteljici, ki ju je ljudstvo priznalo in ju roditeljski svet podpira. V Čezsoči imajo zasebno šolo z dvema učiteljema ln jo obiskuje približno 50 otrok. Na šoli ZVU poučuje Olga Zalar In zahaja vanjo 15 otrok. Guverner se zelo prizadeva pridobiti čim več šolarjev in jim v ta namen deli obleke, čevlje ln hrano. Kljub tem mamilom ni odpadel Iz ljudske o-snovne šole niti. en otrok. Na Kalu — Koritnici so začasne šolske oblasti zasedle ljudsko šolo in se vozi vanjo vsak dan z jeepom učiteljica Marija Gorjanec, h kateri zahaja samo 8 o-trok. Prebivalstvo si je' samo že uredilo nov prostor za učiln'co, ga pobelilo, pripravilo potrebne mize in klopi in sedaj zahteva za vsako ceno učno moč. Ljudje zagotavljajo, da bo iz šole ZVU od 8 otrok najmanj 5 prestopilo v domačo šolo, čim jo odpro. Medtem pa smo izvedeli, da je Kal — Koritnica že dobila novega učitelja. * Zasebne šole v Kobariškem kotu Privatno šolo imajo tudi v Plui-ni, kamor ZVU sploh ni poslala nikogar. Poučuje ljudska učiteljica. , Skupno je sedaj na Bovškem 6 učiteljev na 4 privatnih šolah, 12 učiteljev na 7 zavezniških šolah. Od teh 12 učiteljev deluje 8 v sporazumu z roditeljskimi sveti, a 4 proti-volji bovškega ljudstva. Proti vsiljevanju neznanega učiteljstva so se začele upirati tudi vasi na Kobariškem. Kot prva se je uprl Livek, ki je zapodil učitelja Kristina Topolovca ali To-polnika ln učiteljico Marijo Štihovo, ki ju je pripeljala v vas policija z jeepom. Oba sta se kljub temu vrnllla in se nastanila pri g. župn’ku. Pa je tud; Livek osnoval svojo privatno šolo in namestil ljudsko učiteljico, ki poučuje večino otrok. Vas Jevšček je odslovila neznano učiteljico In si namestila svojo. V Ravnah ni ZVU namestila nikogar, zato si je ljudstvo postavilo svojo učiteljico, domačinko iz Kobarida. Tudi v Robedišču imajo zasebno šolo.,V Idrskem so nameščene trije domačini, kj so se z roditeljskim svetom sporazumeli tako glede poučevanja kakor glede razdelitve razredov in drugih vprašanj. Na Kobariškem poučuje skupno 31 učnih moči, od katerih je velJ-ka večina zavednih in poštenih, ki mislijo z ljudstvom. Taki so pa briški pionirji Brda so se pokazala gotovo najbolj borbena nasproti vsiljenim učitelem. V Višnjevlku se je zbralo ljudstvo in z odločnim nastopom pregnalo nezaželega učitelja. Po zadnjih poročilih, ga je civilna policija pripeljala nazaj oboroženega. V Medani so otroci s kamenjem ln palicami nagnali g. Sauripa. V Viipolžah so otroci nagnali učiteljico, ki je odstranila Titovo sliko. Ta se je vrnila in prosila otroke da jo »prejmejo, ker je pripravljena izobesiti sliko, toda otroci se niso dali ,več pregovoriti. Pozneje je prišla baje v šolo policija in jela zasliševati o-troke. Nekdo pa je napadel učiteljico, jo vrgej v bajto in polil s črnilom. Ni bilo treba desti poizvedovati In zasliševati, ker so otroci planili na noge ln vsakdo je hotel biti prvi, ki je napadel. Končno je policija aretirala 5 o-trok ln jih naložila na jeep. Ko so jih odgnali, so otroci zapeli znano pesem «Partizani se bodo vrnili, Čerine nam bodo spodili*. Iz Skrljevega so napodili dva .vsiljenca. Ker so na Dobrovem nameščeni sami učitelji, ki jih ljudstvo v »oeedujl Biljami ne mara, so M Biljane! sami uredili zasebno šolo In namestili svojo učiteljico. Tudi v vasi Breg — Krasno se je osnovala zasebna šola, ker ljudje nočejo pošiljati svojih o-trok v Vlšnjevik k učitelju, ki so ga nagnali In se Je vrnil oborožen. ALEKSA N/)ER BEK VOLOKOLAMSKA CESTA Vendar pa Je bila na naši strani obalska strmina prirejena tako da je bila nepristopna za tanke: proti vodi je padala, svetlikajoč se zaradi sveže narezanega ila, ki je ohranilo sledove lopate, »trma zaseka ki se ji pravi po vojaško «eskrpae». Z one strani reke se je videla daljava — odprta polja ln ločeni masivi, ali kot »e temu pravi, klini gozdov. Na nekem mestu nekolik pošev od vasi Novljanskoje je gozd na nasprotni obali skoraj popolnoma dosegel vodo. V n j etn Je bilo morda vse ono, kar bi si poželel umetnik, ki slika ruski gozd v jeseni, toda meni je bila videti ta ost odvratna: tu bi se utegnil sovražnik, skrivajoč se pred našim ognjem, najverjetneje koncentrirati za napad. . Da bi vsag vzel t« borovce ln te jelke! Treba jih bo posekati! Potisniti gozd od Reke! Čeprav ni nihče od nas, kot sem dejal, pričakoval, da bi utegnilo tu skoraj priti do borb, nam je bila vendar postavljena naloga: pripraviti obrambni položaj. To pa je bilo treba izvršiti popolno, vestno, kot se spodobi oficirjem in boredm Rdeče armade. 6. Prvi glasniki umika so se pojavili naslednjega dne: prebivalstvo se je podalo na pot ter nekje zapustilo vse, kar je Imelo; med njimi sl zvečal tudi vojake, ki so se v malih skupinah izvlekli iz ohroča. Prvič sem srečal te klateže v vojaških plaščih piri bataljonski kuhinji. Greli so »e pri ognju. Komandir četne komore Jih je z radoved- - nostjo opazoval. Bil je to starejši človek, podporočnik Fonomarev, ki Je bil do vojne direktor nekega malega podjetja. Tu »o se zbirali tudi kuharji ln borci, ki so bili tega dne dodeljeni za delo v kuhinj'. Ponomarev Je poveljeval «mlrno!» in pritekel, da raportlra. Mrko sem gledal tiste, ki so sedeli ob ognju: nekateri so se dvignili, drugi pa so se samo zamajali. — Kakšn; ljudje so ti? — sem vprašal. Od ognja se Je odlepil majhen, čokat rdečearmejee. — Iz ohroča, tovariš poročnik! To jutro sem prvič slišal to besedo. — Kakšen obroč? Kje? — Pri VJazml, tovariš porotnik... Sedaj pritiska sem. — Kdo? — Ve se kdo... Nemec... - — Vi ste ga vidtli? — Kdo bi ga mogel videti? Zasiplje z minami kot z dežjem... Ali pa pritiska po cesti na tankih in strelja na vse strani. — Ali ste videli tanke? — V kinu, tovariš poročnik, lahko človek svobodno gleda tanke... A tu ti ni, da bi gledal! Pred očmi se vse izprevrača, belega dne ne vidiš, ko začne treskati ln obmetavati na vse strani. — Kje imaš puško? — Pri sebi, v redu Je... Oprostite, tov. poročnik, ni očiščena... — A kam hočete? — V Moskvo, da se formiramo... Sli smo naglo in smo mnoge prehiteli. Tovariš poročnik, vzel sem Jih ped svojo komando, da jih popeljem ven... Govorijo, da bomo v Moskvi sprejeli borbo. Takoj bomo krenili... Tu se ne smemo zadrževati, ker bo kmalu tudi on tukaj... Ali nam dovolita poročnik, da prejmemo kosilo iz vašega kotla? |ta« nadaljuje/, V Cerovem im Kozani se učiteljstvo vozi v službo v spremstvu policije im jih ta še med poukom straži. Nadvse odločne so se pokazali otroci s Kojskega, ki so nagnali vsiljenega učitelja in napadli celo didaktičnega ravnatelja. Ko je ob neki priliki ponovno stopil v razred, so planih pokonci ln zahtevali od njega Izkaznico SIAU-ja, Ker je na šoli, ki šteje nad 100 otrok nameščena ta čas samo ena učiteljica, se je zglasila pri guvernerju delegacija roditeljskega sveta, da prizna namestitev učiteljstva, ki si ga je izbralo ljudstvo. Tudi v Steverjan se je ,yozila učiteljica, ki je ljudstvo ni poznalo. Zato so se člani roditeljskega sveta odločili in jo nekega dne ob prihodu v vas vprašali za pojasnila. Izjavila je, da jih bo prinesla v nekaj dneh, česar pa n! storila ln so ji zato prepovedali vstop v šolo. To je bila gdč. Marija Turk nekje z Dolenjskega. V šlovremcu imajo zasebni pouk v cerkvenih prostorih g. župnika' ln je tam nameščena pomožna u-člteljica, ki poučuje že od 1944. leta. Zasebno šolo -imajo tudi v Šmartnem. Nenameščendh učiteljskih moči je ostalo v goriškem okrožju 30 pomožnih in 16 poklicnih. Ker je , prosvetni odsek ZVU preko nekaterih učiteljev sporočil, da ne-nameščen! lahko dvignejo svoje dokumente, kar naj bi pomenilo, da jih sploh ne nameravajo namestiti, so bili ti učitelji nameščeni na zasebnih šolah. V goriškem okrožju je ostalo vsega skupaj 23 šol brez učiteljev, In sHcer 3 na Bovškem, 4 v Brdih, 13 na Krasu, 3 na Kobariškem in 1 na Kanalskem. V 15 krajih ljudje sploh niso sprejeli vsiljenih učiteljev, v 2 kraja pa se učitelji niso nit! prikazal’, čeprav jih Je tam namestila začasna šolska oblast. tralo zadruge za nič drugega kakor za zasebno pravno telo, osnovano od zasebnikov, ki se udeležujejo konkurenčnega boja z dru- , gimi gospodarskimi ustanovami. Po fašističnem zakonu in fašistični ideologiji je imelo zadružni-. štvo samo nalogo, da uravnoveša cene na trgu med ponudnikom in konzumentom in da pri tem utrjuje obstoječi gospodarski red in način razdelitve dobrin med izkoriščevalcem in izkorišcancem. Zadruge delovnega ljudstva Naš narod Je izšel iz druge svetovne vojne kot zmagovalec. Toda zmagovalec ni bil samo nad okupatorjem, zmagal je tudi nad družabnim redom, s pomočjo katerega ga je peščica ljudi še do včeraj izžemala in izkoriščala. Strgal je s sebe tisočletne okove -in si ustvaril nov način življenja, ki je le logična posledica gospodarskega razvoja. Zato vidimo, da so si jugoslovanski narodi ustanovili mesto prc-šnjih zadrug, ki so služile raznim strankarskim interesom, zadruge delovnega ljudstva. Te zadruge niso več dobrodelne in človekoljubne ustanove, ki naj bi ščitile svoje članstvo pitalista in hkratu priznavale kapitalista in hkratu preznavaie kapitalistični družbeni red, temveč smatrajo jugoslovanski narodi novoustanovljene zadruge konzu-mentov in producentov le za sredstvo, ki naj pospeši dokončno socializacijo produkcije v državi in ki naj jo da v roke delovnemu ljudstvu, da jo kontrolira m načrtno izvaja. Po zgoraj omenjeni vesti ZVU naj bi Delavske zadruge v coni A prešle spet v roke delavcev. Zato je prav,_ da so si naše delovno ljudstvo" delavci in kmetje, na jasnem o pomenu zadrug. Naša zadruga naj nam bo sredstvo za dosego cilja delovnega ljudstva. Zadruga ne sme biti sama sebi namen. Zadružnega gospodarskega reda, kakor ga hočejo ustvariti nekateri zadružni ideologi, ni in ga ne more biti. Zato naj bo tudi naloga naših bodočih in po nekaterih krajih že ustanovljenih zadrug ta, da vzgajajo svoje članstvo, da ga poučujejo in uvajajo v novi socialistični kolektivsticni družbeni red ter da iz svojih sredstev nudijo vso pomoč za gospodarsko! osamosvojitev delovnega ljudstva. Zato Je tudi treba paziti, kdo bo v bodoče vodil naše zadruge in kako bo to odgovorno delo opravljal. MILKO SKRAP Žrtev *rastrellamenta» v Taboru nad Dombergom Andrej Jakomin Nabiranje oljk v Slovenski Na vsem slovenskem ozemlju so edino v severozapadni Istri večji oljčni nasadi. Zlasii pri Dekanih, Manžanu, v Truškah, največji pa v Piran-ščlni, v Krkavčah, Padeni in Portorožu. In vsi tl kraji so na popolnoma slovenskem ozemlju. Oljka je zelo občutljivo dr.evo, V hudi zimi leta 1929 Jih Je mnogo vsahnilo. Letos je kljub suši prav izredna letina. Nekater kmetje v Krkavčah računajo, da dobo imeli do 150 stotov oilv. Ko je že ves drugi pridelek pobran, se zori oljčni sad. Po gorah po Krasu je že sneg, tu v Istri pa pobirajo olive. Oljčna trgatev začne sred! novembra in se zavleče do Božiča, ko istrska gospodinja začne beliti z novim oljem. Za velikonočne praznike nesejo Istra n ke oljko in lovor v najbolj oddaljene kraje. V krajih, kjer zori oljka, je vse na delu. Staro -in mlado skrbno bere in spravlja sadove v vreče m jih meče v stiskalnico. Oljčni sad je droben kot lešniki. Dobro ta veliko brevo ima do 100 kg oliv. Pridne roke lahko naberejo nevno 70-80 kg. Sirov sad ima Čuden okus. Grenko tl Je v ustih, jezik pa postane masten, kakor de bi pil ribje olje. Marsikateremu ne ugaja, nekateri pa ga radi jedo s kruhom. Nabran sad peljejo v stiskalnice, ki so ponekod be stare. Konj ali pa osliček vrti velik mlinski kamen, ki tere seme. Celo z rokami stiskajo olive. Te stiskalnice pa polagoma izginjajo. Lepe* modeme stiskalnice pri Dekanih, v Kopru in Izoli se vedno bolj uveljavi (ajo ker z njimi pridobijo več olja. Iz stare domaje stiskalnice dobiš od 100 kg oliv po 10 do 11 kg olja, v moderni pa od 11 do 19 kg olja. To je lepa razl.ka ln olje je sedaj dragocena stvar. Poglejmo prizor v koprski okolici. Pred veliko, lepo stavbo, kjer ima Okrajna zadruga stiskalnico, je več voz. Nekateri so pripeljali oljke, drugi pa So prišli že po olje. Letoe so zelo zaposlene stare in moderne stiskalnice. V skladišču je vse polno vreč, v drugi dvorani pa ves dan meljejo In stiskajo. Mlinski kamni terejo. Zmlete oljke ali oljčno mezgo nabašejo v košarice iz kokosovih vrvic. Več tako napolnjenih košaric zložijo v prvo stiskalnico in pod pritiskom 50 atm teče olje« Topla voda izpira in povzroči, da olje laže teče iz košaric v korita, od keder ga delavci poberejo in stavijo v nekak posnemalnik, da se ščisti in filtrira. Iz prve stiskalnice poberejo oljčne tropine in drugi mlin Jih še enkrat premelje: Nato jih stavijo pod drugo močnejšo stiskalnico v kovinasta rešeta, tu pod pritiskom 350 atm