wsije - siuaaiscg
D-Per
III 19/1972
1119720327,11/12	cobiss ®
GLASILO KOLEKTIVA
LETO VII) ŠT. 11-12 • CELJE, NOV.-DEC. 1972
Na pragu novega leta!
Leto 1972 se polagoma izteka. Leto, ki nam je prineslo veliko dobrega in slabega. Leto, v katerem smo se borili z najrazličnejšimi težavami na gospodarskem in političnem polju in tudi leto, ki nam je prineslo spoznanje, da moramo zavreči metode dela, ki so naši socialistični družbi tuje in leto, v katerem smo spoznali, da bo naše delo uspešnejše, če bomo uresničili vsa tista načela, ki dajejo našemu človeku ne samo pravico do dela, temveč predvsem pravico do razpolaganja s sadovi njegovega dela.
V	letu 1973 nas čaka nešteto nalog. Naš delež za stabilizacijo našega gospodarstva ne bo majhen. Odprava nelikvidnosti bo zahtevala znatne napore, v investicijski dejavnosti se bomo morali omejiti le na najbolj nujne investicije. Rast osebnega dohodka bo morala biti vsklajena z rastjo družbenega proizvoda. Za izpolnitev naštetih nalog in vseh ostalih, s katerimi se bomo vsak dan srečevali, bo zahtevalo od našega kolektiva posebne napore. Trdno sem prepričan, da bomo tudi te naloge uspešno opravili, in s tem dokazali, da stojimo v vrstah tistih naprednih sil, ki si prizadevajo za ohranitev in nadalnji razvoj samoupravnega socializma.
V	imenu samoupravnih organov podjetja in družbenopolitičnih organizacij se iskreno zahvaljujem vsem članom kolektiva, in zunanjim sodelavcem za požrtvovalno delo in sodelovanje v letu 1972 ter želim njim in njihovim svojcem obilo sreče in zadovoljstva, po sebno pa zdravja v letu 1973.
GENERALNI DIREKTOR
^bcnzkeno politične otg^anizaci^e in otg^ani upcaoljanjci zelika
o&em etanom kolektioa &ceeno in zcLtaoo
Lete 1973
EKONOMSKA PROPAGANDA IN Ml lh\1 na potrošnika
Nastopila je doba, ko postaja potrošnik središče proučevanja in raziskovanja možnosti povečane prodaje. Dolgo se je čutil nepo membnega in potisnjenega v ozadje, toda zadnje čase se razmere spreminjajo in potrošnik dobiva bistveno drugačno vlogo tako v o-čeh proizvajalca, kot trgovca.
Za to sta dva razloga:
1.	Tehnološki napredek omogoča uvajanje novih in novih proizvodov, ki jih je treba predstaviti potrošniku, da bo vedel zanje in jih zahteval;
2.	Zvišanje živi jenske ravni je o-
mogočilo povečanje izdatkov tudi za življenjsko manj pomembne dobrine.
Ekonomska propaganda lahko zelo spremeni strukturo potrošnje, nakupovalne navade, motive, želje, obnašanje in stališča potrošnikov do proizvodov. Za našo skupnost je sprememba strukture potrošnje tem bolj pomembna za dvig živ-1 jenske ravni. Trg prinaša vse večje količine industrijskih in prehrambenih proizvodov, nove vrste blaga, ki jih nudi razvoj tehnike. Za pravilno preskrbo prebivalstva postaja pomembnejše, da je po-

trošnik čim hitreje informiran o celotnem asortimanu, posebno o novih proizvodih, o kakovosti blaga in o načinu uporabe. Ekonomska propaganda razprostira pred potrošnika množico dobrin in sili vse k sodelovanju. Ekonomska propaganda je torej nujnost množične komunikacije. Proizvod, ki se pojavi na trgu, mora najprej zbuditi potrošniško željo in potrebo po sodelovanju. Proizvajalec mora najti za proizvod obliko množičnega komuniciranja, ki bo hitro in uspešno prenesla informacijo o kakovosti, uporabi in prednosti tega proizvoda do potrošnika, v katerem bo vzbudila željo, da bi ta
proizvod imel. Tako je ekonomska propaganda vzrok in posledica masovne proizvodnje in distribucije.
Sam izraz ekonomska propaganda ni v slovenščini najbolj posrečen prevod angleške besede »ad-vertising« ali iz nemščine »wer-bung.« Smiselno pa pomeni, da je ekonomska propaganda zbir dejavnosti, ki s pomočjo vizuelnih, akustičnih in kombiniranih sredstev informira potrošnika o določenih proizvodih ali storitvah. Nanje vpliva, da svobodno izberejo in kupijo te proizvode (ali uporabljajo storitve), s čimer bi se začela, povečala ali nadaljevala njihova prodaja, poslovanje pa postalo bolj uspešno. Termin ekonomske propagande uporabljamo v primerih, ko je treba označiti:
—	širjenje gospodarskih idej nasploh
—	pronicanje gospodarskih interesov države,
—	dejavnost pridobivanja kupca za nakup blaga ali storitev neke gospodarske organizacije.
Ekonomska propaganda ima torej funkcijo interpretiranja želene kakovosti proizvodov in storitev v času, ko potrošniki to želijo in potrebujejo. Namen ekonomske propagande je informirati in svetovati, vzgajati ljudi k boljšemu okusu, razvijati in buditi njihove potrebe. Rezultat tega se mora zrcaliti v kakovostnem izboljšanju strukture nacionalne potrošnje, v nastanku novih potreb in novega o-kusa, v povečanju in razvijanju nove proizvodnje. Ekonomska propaganda vpliva na to, da dosedanji kupci oziroma potrošniki, ki doslej niso kupovali tega ali onega proizvoda, povečajo nakupe. Pro-
pagiranje proizvoda je predvsem informacija, da je proizvod na tržišču, da ima navedene lastnosti, določeno ceno in ga je mogoče kur piti na določenih mestih. Torej je informiranje potrošnika glavna in osnovna funkcija ekonomske propagande.
Po drugi strani lahko načrtna ekonomska propaganda vpliva na preusmeritev potrošnika in spreminjanje strukture potrošnje ekonomske propagande tudi infiltrira neposredno v široke sloje prebivalstva splošne dosežke v gospodarstvu in razvoju družbe nasploh. Ekonomska propaganda naših proizvodov daje sliko o napredku gospodarstva, obenem pa vzgaja tudi potrošnika. Ekonomska propaganda povišuje zrelost socialistične trgovine, da bo potrošnik laže in hitreje našel proizvod in si prihranil čas. S tem se pospešuje realna proizvodnja in produktivnost dela trgovskih delavcev. Ekonomska propaganda je torej važen in koristen faktor v izmenjavi materialnih do-
brin našega gospodarstva. Vpliva na dvig standarda in razvija smisel za estetiko in kulturo.
žal pa ekonomska propaganda v našem socialističnem razvoju ni šla v korak z naglim razvojem gospodarstva. Zato so v mnogih podjetjih zmotna mišljenja o ekonomski propagandi. Ko podjetju gre slabo, se sliši: »Kaj nam bo propaganda, če ni sredstev za važnejše stvari.« Če gre v podjetju dobro: »Zakaj propaganda, če se blago brez nje dobro prodaja.« Drugje je zopet mišljenje, da je ekonomska propaganda tista čarobna palica, ki bo vsa skladišča gotovega blaga izpraznila v nekaj dneh, ne glede na osnovne faktorje ekonomske propagande, kot so analiza tržišča, organizacija zaposlovanja, prodajna politika, kvaliteta blaga, embalaža itd. Dejstvo pa je, da se na ekonomsko propagando zaradi neplaniranja in slabe ali sploh brez raziskave tržišča gleda kot nujno zlo, ki z občasnimi akcijami samo zapravlja denar, ne pa kot plansko investicijo, ki prinaša koristi. Uspešna ekonomska propaganda torej upravičeno bazira samo na:
—	raziskavi tržišča (analiza trga, proizvoda in potrošnika),
—	kvalitetni proizvodnji,
—	pravilni prodajni politiki in distribuciji,
—	pravilni izdelavi plana propagande,
—	pravilnem izboru propagandnih sredstev in medijev (posrednikov).
Posredniki ali mediji ekonomske propagande so tisti nosilci, ki v različnih oblikah posredujejo potrošniku propagandno sporočilo. Osnovni mediji so: časopisi, revije (potrošniške poslovne publikacije, kmečke in strokovne), radio, televizija, kino, direktna pošta, zunanji mediji (znaki, letaki, plakati, napisi), sejmi — razstave izložbe) (t. j. aranžiranje)) ter ostali kot so disign (industrijsko oblikovanje), embalaža ipd. Izbor medijev je torej dokaj šen, propagiranje preko njih oz. njihovo koriščenje pa je odvisno od mnogih faktorjev. Iz statističnih podatkov po svetu in uspešnosti prodaje s propagiranjem preko določenega medija je na prvem mestu TV, radio in nato ostali, pač po specifičnosti in produktu. Ker prostor ne dovoljuje širšega razglabljanja o medijih, naj se ustavim le ob aranžerstvu, masovno in produktivno najbolj razvitem v našem podjetju.
Izložba spada med tiste medije propagande, ki se približa kupcu s svojim vsakodnevnim aranžma-nom in mu ponuja razstavljeno blago. Okusen aranžma zbudi pri kupcu radovednost, želje in ga napeljuje na nakup. Izložbe navajajo potrošnika, da sam izbira sredstva, ki zadovoljujejo njegov akus ter ustrezajo njegovim potrebam
Pogled v notranjost samopostrežbe v adaptirani blagovnici Šentjur

in željam. Potrebe se v njem dostikrat še nejasno oglašajo. Po izložbah se seznanja z blagom, z novostmi, primerja med seboj, sez-njanja se z izdelavo, izvorom in cenami. Vendar ima izložba še širši pomen kot samo propagandna informacija. Izložba je prikaz našega gospodarstva in razvoja. Z izložbo podjetje ravno razglaša svoje sposobnosti, hkrati pa prikazuje dobrine in uspehe naše proizvodnje in našega napredka ter s tem vpliva na javno mišljenje. Trgovina si s primerno izložbo krepi u-gled in zaupanje ter si tako utrjuje položaj. V povečanem obratovanju in razširjeni prodaji bo po-
trošnik lahko kupoval boljše blago in pod ugodnejšimi pogoji, kar je velikega pomena za naše socialistično gospodarstvo. Poleg druž-beno-gospodarskega pomena pa imajo izložbe v našem vsakdanjem življenju tudi velik kulturni pomen. V ljudstvu sta zrasli potreba in želja, da si ogleduje privlačne izložbe deloma zato, ker lepota razveseljuje človeka ter poživlja njegovo razpoloženje, deloma pa zato, da se seznanja z novostmi, z napredkom in modo ter z vsem, kar je v zvezi z njegovimi živi jenskimi potrebami. Okusna izložba je prav tako privlačna kakor vse, kar je lepega. Izložbe stalno vpli-
vajo na naš okus. Medtem ko primerjamo razstavljene predmete, začenjamo spoznavati lepoto oblik in barvnih kombinacij, krepi se nam čut za red, urejenost in za vse, kar razveseljuje naš pogled. Aranžerji nam s svojim delom krasijo ulice in trge ter dan za dnem živo učinkujejo na razpoloženje ljudstva. Strokovno sposobni aranžerji so ljudski umetniki, ki s svojim prefinjenim čutom ustvarjajo in spreminjajo lice naših krajev ter s tem krepijo njihov ugled doma in v svetu. To pa je za krepitev naše zunanje trgovine in razvoj turizma pomemben čini tel j.
Danilo VOVK
Požarna preventiva
Z razvojem proizvodnih sil in z modernizacijo industrije, z izpopolnjevanjem tehnoloških procesov in nastankom novih ognjevarnih produktov se poveča tudi stopnja požarnih in eksplozijskih nevarnosti. S povečanjem nevarnosti se izpolnjujejo tudi zaščitne mere. Kljub temu pa smo priče vsakodnevnim požarom, saj jih je bilo v letu 1970 kar 9.007 registriranih in 117 eksplozij na območju Jugoslavije. Kolikšna je pri tem materialna škoda si lahko le približno predstavljamo.
Zakaj torej pride do požarov? Največ požarov v upravnih, trgovskih, gostinskih in stanovanjskih zgradbah nastane zaradi:
—	neprevidnosti,
—	površnosti,
—	lahkomiselnosti,
—	nepazljivosti,
—	malomarnosti,
—	pozabljivosti,
—	neupoštevanja predpisov, navodil in opozoril,
—	nevednosti in nepoznavanja lastnosti gorljivih materialov, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem delu in podobno.
Vzrok požarnim nesrečam ali celo eksplozijam pa so lahko tudi druge pomanjkljivosti in okolnosti, na katere nismo dovolj pazili. To so npr. razne gradbene in druge tehnične napake, kot nepravilno^ in nestrokovno postavljena kurišča, neustrezna izpeljava dimovodov, slabi ali nepravilni priključki, nezadostna tesnjenost pri plinskih instalacijah, na jeklenkah s plini in plinskimi priključki, nepravilna izvedba ali preobremenitev električnih instalacij ali podobne nepravilnosti. Požari v upravnih zgradbah ogrožajo in spravljajo v nevarnost tudi zdravje in življenje stanovalcev, kakor tudi vseh ostalih koristnikov posameznih prostorov.^ Niso redki primeri, ko so pri požarnih nesrečah celo človeške žrtve, sko-
raj vedno pa lažje ali težje poškodbe oseb. Preveč smrtnih primerov opazimo zlasti pri eksplozijah ali zadušitvah, zastrupitvah z raznimi plini, ki se pojavljajo pri izgorevanju in požarih, zlasti nevaren je ogljikov monoksid, ki je nastal pri nepopolnem izgorevanju v kuriščih na trdih, tekočih ali plinastih gorivih, posebno če prostor ni zadosti zračen. V nadaljevanju bomo spregovorili nekaj o osnovnih preventivnih merah, kako morajo biti urejeni posamezni prostori v zgradbah, da se izognemo težjim posledicam.
Vsi kletni prostorij morajo biti vedno urejeni in očiščeni. Hodniki v kletnih prostorih morajo biti vedno prehodni in ne smejo biti zastavljeni s kakršnokoli navlako, embalažo ali drugimi predmeti. Okna v kleteh morajo biti zasteklena in zaprta. Če pa želimo imeti kletne prostore stalno zračene, moramo na oknih namestiti ustrezne mreže. Dimniška čistilna vratca morajo biti cela, dobro zaprta in vedno lahko dostopna. Zlasti pa ne smejo biti založena s kurjavo ali drugim podobnim gorljivim materialom ali gorljivimi predmeti. Električna instalacija v kleti mora biti izvedena v vodotesni izvedbi. Provizorično izvedeno električno instalacijo je treba takoj odstraniti. Ne čakati, da bo zanetila ogenj!
Kadar uporabljamo v kletnih prostorih prenosno električno svetilko, je ne smemo priključiti na napetost 220 V. V takem primeru moramo rabiti transformator za zmanjšanje napetosti od 220 V na 24 V. "Samo tako električno prenosno svetilko smemo uporabljati. Tla v vseh kletnih prostorih morajo biti ognjevarna. V kleteh ni dovoljeno shranjevati lahko vnetljivih tekočin I. nevarne stopnje, jeklenk s plinom, karbida ali drugih lahko vnetljivih snovi. Če je v kleteh gospodinjsko olje za kurjenje peči,
mora biti tak prostor predpisno urejen.
Če imamo v kletnih prostorih večje količine premoga, le ta ne sme biti naložen višje kot 1,5 m. Če ni dovolj prostora in je zato premog naložen višje, morajo biti na več mestih nameščeni zračniki. Če imamo v kleti ventil za zapiranje hišne plinske instalacije ali vodovodni priključek z ventilom, morajo biti ventili vedno dostopni in hitro dosegljivi, da jih lahko neovirano uporabimo v primeru nesreče.
Prostor v kotlovnico mora biti vedno očiščen. Ob kotlovnici mora biti poseben prostor za pločevinaste posode za pepel in ogorke. Shranjevanje smeti in pepela v kletnih prostorih ni dovoljeno.
Stopnišče mora biti vselej prosto in lahko prehodno. Puščanje razne navlake in drugih predmetov na stopniščih, prehodih, hodnikih ni dovoljeno. Na stopniščih tudi ne smemo imeti posod s kurilnim o-Ijem in jeklenk s plinom. Če je nameščena na stopnišču omarica z glavnimi hišnimi varovalkami mora biti le-ta vedno dostopna. Dostopne morajo biti tudi varovalke v pisarnah in ostalih prostorih, da je možno v slučaju potrebe hitro izključiti električni tok. Pri skupinskih instalacijah morajo biti varovalke označene, katerim prostorom pripadajo. Pregorele varovalke ne smejo biti popravljene, to se pravi premoščene s kakršnokoli žico. Varovalke morajo biti originalne in morajo ustrezati izvedeni električni instalaciji in uporabi.
V vseh prostorih je treba redno pregledovati kurišča ne glede na uporabo trdih, tekočih ali plinastih goriv. Vsako kurišče mora biti postavljeno na ognjevarno podlago. Tik ob lesenih stenah, pa četudi so ometane, se kurišč ne sme postav-


(Nadaljevanje s 3. strani)
ljati. Odmik od gorljivih sten mora biti najmanj 50 cm. Pred kurišči na trdna goriva morajo biti tla zavarovana pred izpadanjem o-gorkov s pločevino ali drugim ognjevarnim materialom.
Vsi priključki kurišč na dimnike morajo biti izvedeni tako zanesljivo, da je onemogočeno vsakršno uhajanje plinov, dima in isker iz priključka. Pločevinaste dimne priključne cevi morajo biti neoporečne in pravilno sestavljene v smeri vleke dimnika. Prav tako ne smejo biti izpeljane mimo polic, ki so založene z raznim gorljivim materialom. Ob lesenih stenah ne smemo napeljevati pločevinastih dimnih cevi.
lesene stene ali lesene stropove. Vsi priključki oz. dimniške odprtine, ki jih ne uporabljamo, morajo biti zaprte s pločevinastim pokrovom. Ne smejo jih mašiti s papirjem, krpami ali drugim materialom.
Kurivo za pečjo ali štedilnikom predstavlja stalno nevarnost za nastanek požara. Zato kurivo v nobenem primeru ne smemo hraniti na tem prostoru. Nad kurišči tudi ne smemo sušiti raznih krp. Vroč pepel in ogorke odlagamo vedno v pločevinaste posode s pokrovom in jih moramo takoj pokriti. Zabojev s pepelom ne smemo odlagati na hodnikih, ob jaških pri dvigalih ter v kletne ali podstrešne prostore. V vseh poslovnih ali stanovanjskih prostorih načeloma ne smemo shranjevati lahko vnetljivih in eks-
pri kuriščih z gospodinjskim oljem pa največ 501 gospodinjskega olja, ki pa mora biti v posodah s prostornino največ 251. Loščil za čiščenje tal ne smemo hraniti v neposredni bližini kurišč in jih tudi ne smemo segrevati ali topiti na kuriščih. Doze električne instalacije morajo biti prekrite z ustreznimi pokrovi. Vsi ventili pri plinski instalaciji se morajo plinotesno zapirati.
V	upravnih prostorih je treba po končanem delu pregledati, če so električne peči in kuhalniki izključeni. Na to požarno varnostno zahtevo zaposleni pogosto pozabijo in zaradi tega tudi pogosto pride do požarov. Tudi radiatorjev centralne kurjave ne smemo založiti z gorljivimi predmeti (mape, fascikli itd.). Na pisalnih mizah naj bodo pepelniki, ker odmetavanje še gorečih cigaretnih ogorkov ali vžigalic čestokrat povzroči požar.
CIRIL BLAGOTINŠEK
dejavnosti.
Posebno živahno je bilo letošnje praznovanje ob priliki XX. obletnice gostinsko turističnih zborov. Iz vse Slovenije so prišli gostinsko turistični delavci, da pokažejo svoje znanje v kulinariki in vseh vrstah pogrinjkov (klasičnih in izvirnih), prav tako ni manjkalo razstavljenih izdelkov slaščičarske stroke. Nadalje je bilo na programu tudi tekmovanje barmanov, ki so se izkazali v mešanju pijač, zelo dobro pa je bila zastopana tudi športna panoga od šaha do nogometa.
V	okviru gostinsko turističnega področja »MERX« Celje se je zbora udeležila dobro pripravljena gostinska ekipa, ki so jo sestavljali tov. Lamovšek Fanika, šef strežbe hotela, tov. Kačič Marija, natakarica v hotelu in tov. Vedenik Anton, poslovodja obrata »Espresso« na Ljubljanski cesti. Imenovani so pripravili dva pogrinjka, klasičnega in izirnega.
—	Izvirni pogrinjek imenovan »LI-KOF TERIC« je v veliki konkurenci prejel zlato odlikovanje, saj je bil za časa vseh zborov edinstveni primerek.
—	Klasični pogrinjek imenovan »OBLETNICA POROKE« je prejel bronasto odlikovanje.
Gostinsko turistično področje je sodelovalo tudi z jedilnimi listi, sestavljenimi v petih jezikih (slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in francoskem). Jedilni list ima zelo lep zunanji izgled z zaporednim vrstnim redom jedi. Jedilni list je bil nagrajen z zlatim odlikovanjem.
Gostinsko turistično področje »MERX« Celje je v dobi dvoletnega intenzivnega poslovanja z dobrim kadrom, ki ga ima v svojem sestavu, dokazalo s svojo udeležbo
Poškodovana žica in vtikači ter način priklopa so vzroki pogostih
nesreč
Varnostna razdalja mora biti	plozivnih snovi. V gospodinjstvih
najmanj 50 cm. Taka varnSstna	smejo biti shranjene največ tri je-
razdalja oz. požarnovarnostna izo-	klenke z zmogljivostjo polnjenja
ladja mora biti tudi pri prehodu	do 10 kg, ali pa 2 jeklenki z zmo-
pločevinastih dimnih cevi skozi	gljivostjo polnjenja do 15 kg plina;
XX. jubilejni gostinsko turistični zbor v Portorožu
Dvajset let je minilo, odkar smo krat zbrali na Bledu leta 1952. Vsa-se gostinsko turistični delavci prvi- ko leto prinese kaj novega v naši



na tekmovanjih lepe uspehe (gostinsko turistični zbor na Bledu leta 1971 srebrno odlikovanje, na kulinarični razstavi v Celju meseca maja 1972 dve srebrni in eno bronasto odlikovanje, v Portorožu na XX. gostinsko turističnem zboru meseca oktobra t. 1. dve zlati in eno bronatsto odlikovanje).
Vsa dobljena odlikovanja in priznanja izpričujejo, da se je kolek-
Že nekajkrat je bilo povdarjeno na raznih sestankih oz. razgovorih, da je potrebno vsled nerentabilnega poslovanja ukiniti proizvodnjo izdelave bonbonov. Proizvodni sektor je dobil nalogo, da prouči situacijo in išče nove možnosti za zaposlitev delovne sile, ki bi bila na razpolago ob ukinitvi izdelovalnice bonbonov. Takoj je bilo jasno, da je potrebno iskati rešitve v smeri iskanja novih artiklov, ki bi obenem popestril naš še vedno reven asortiman peciva, hkrati pa vnesti tak nov proizvod, ki bo imel primerno prodajno ceno in bo iskan na trgu, ter da bi s svojo trajnostjo lahko delno zamenjal klasičen kruh in pecivo, še posebno ob konicah ter s tem nekje omilil pomanjkanje kruha v kritičnih dneh (sobote, dnevi pred prazniki).
Ob obisku Milanskega sejma, že tu je bilo razstavljeno del pekovske opreme, smo dobili naslove proizvajalcev opreme za proizvodnjo grisinov. Ti proizvodi bi bili interesantni na našem ožjem in širšem tržišču, tako za potrošnika, gostinca in podjetje kot proizvajalca.
V Italiji je več izdelovalcev tovrstne pekovske opreme. Obrnili smo se na firmo Pegani Sacco, ki je med najbolj konkurenčnimi. Predstavniki te firme so nas 11. V. letos obiskali in se zanimali za naše potrebe. Omenili smo, da bi potrebovali opremo za pekarno v Rogaški Slatini, obljubili so, da bodo izdelali za nas v grobem orientacijski načrt za nadaljne razgovore.
Ti stroji se izdelujejo v različnih tipih po proizvodnih kapacitetah.
Pomemben stroj za naše delovne pogoje je bil APOLLO —■ Juni-or za proizvodno peciva. Njegova oblika je predvsem v velikem asor-timanu proizvodov. Možna je regulacija teže testa od 30—120 g. Naše klasične žemlje sicer z njim ne moremo narediti, lahko pa razne vrste banan, hlebcev, kajzaric, rogljičev in zavitega peciva, skratka italijanskega peciva, ki bi bila novost na našem trgu. Pokazali so nam ta stroj med delom v pekarni
tiv gostinstva MERX zavzel pri svojem delu in da uspehi tudi v bodoče ne bodo izostali.
V imenu podjetja se zahvaljujem vsem, ki so vložili toliko truda za uspešno udeležbo in prinesli najboljša odlikovanja iz XX. jubilejnega gostinsko turističnega zbora v Portorožu.
peciva za tovarno Fiat v Torinu.
Ogledali smo si še pekarno za klasičen kruh. Vendar smo bili razočarani, kajti to kar smo videli, je daleč od besed, ki smo jih slišali v začetku. Bili smo istega mišljenja, da se o opremi za peko kruha ne bomo pogovarjali. Danes se že vsa ta oprema dobi pri nas, mogoča še boljša od te, ki so nam jo pokazali.
Tako kot smo bili razočarani v tovarni kruha, pa nas je presenetila oprema v pekarni za grisine. Lahko priznamo, da so Italijani tehnologijo grisinov osvojili, kar se tiče strojne opreme. Na sorazmerno majhnem in nekoliko daljšem prostoru stoji celotno postrojenje, od priprave testa za grisine, oblikovalnega stroja, fermentacij ske komore in peči. Pečeni proizvodi se ohlajajo in takoj pakirajo. Embalaža za grisine je obvezna, je pa zelo različna, od polietilenskih vrečk raznih velikosti do papirnatih vrečk za pakiranje dveh oziroma več grisinov.
Po pogodbi, ki so nam jo dostavili, znašajo cene za posamezne dele opreme kot slede:
—	APOLLO JUNIOR — stroj za izdelavo peciva do 10 g teže, s kapaciteto 5000 kom/h
LIT 7,600.000
—	INDUSTRIALE — 600, stroj za izdelavo grisinov
LIT 13,496.000
—	Pladnji za peko grisinov (z valji) in peciva
LIT 750.000
—	Komora za vzhajanje z vozički, transportnimi trakovi, naprave
za ohlajanje
LIT 1,340.000
—	Tračna peč za peko peciva in grisinov s površino pečišča 16 X 1,40 m z vsemi instrumenti in parilcem
LIT 25.116,000
Skupaj LIT 59,262.000
V tem pregledu so zajeti le stroji in oprema, ki bi jo bilo nujno kupiti, če se odločimo za osvojitev proizvodnje grisinov. Stroj za pecivo Junior je izven te proizvodnje,
vendar smo mnenja, da je idealna rešitev v kombinaciji linije za grisine ter pecivo. Pri proizvodnji e-ne oziroma druge vrste se menja le oblikovalni stroj za grisine oz. pecivo. Vso ostalo opremo in stroje smo izpustili, ker imamo domače proizvajalce.
Naloga tehnologa za pekarne je bila, da v dneh 28., 29. in 30. avgusta, ugotovi sprejemljivost opreme za naše razmere. Predvsem pa proučitev obnašanja naše moke na teh strojih oziroma ugotoviti kvaliteto moke, ki jo uporabljajo Italijani za razne vrste proizvodov in potem event. našo proizvodnjo moke prilagoditi tem kvalitetam. V Italijo smo predhodno poslali 10 kg moke iz lastne proizvodnje, kvaliteta te je bila nadpovprečna, s kvalitetnim številom 69,9 in spada v BI grupo. Žal nimamo ustreznih aparatur za ugotovitev še ostalih lastnosti moke, proteinske vrednosti in maltoznega števila, s pomočjo katerega dobimo kvalitetno sliko moke. S seboj je tov. Stepišnik peljal še 50 kg moke naše povprečne kvalitete (kvalitetno število 55,3 po farinografu).
Ugotovitve poisliusnega pečenja:
Poiskusno peko peciva smo izvedli v manjši pekarni v Piacenzi in bi jo lahko po strojni opremi in pečeh primerjali z našo pekarno v Hrastniku. Ravnali smo se izključno samo po naših recepturah za pecivo brez dodatkov, ki jih uporabljajo Italijani. Rezultat je bil, da je primernejša naša povprečna moka, pecivo je dobre kvalitete, primernega voluma in izgleda. Lahko pa zagotovim, da bi ob uporabi dodatkov, ki jih mi že uporabljamo, pri poiskusih v Italiji smo jih zamolčali, dosegli boljše rezultate. Moka, ki jo uporabljajo Italijani za izdelavo peciva ima 52,4 kvalitetno število. Prednost stroja je v tem, da vso pecivo zvija, kar ima posledico večji volumen, pri manjših težavah, to pa je pri pecivu izredno pomembno.
Samo za informacijo navajam-da uporabljajo za kruh, mnogo izredno slabe kvalitete iz grupe C2 ter pečejo kruh eno uro.
Poiskusno peko grisinov sem izvedel v manjši pekarni v Parmi. Njihova moka ima 63,5 kvalitetno število (analiza našega laboratorija). Tej kvaliteti vsekakor ustreza tudi naša moka. Pri sami proizvodnji grisinov z našo moko ni bilo težav. Izdelki so bili kvalitetni, tudi vzorci, ki sem jih prinesel, so bili ugodno ocenjeni. Pri zamesu smo uporabljali tudi italijanske dodatke, vendar je vzporedna analiza njihovih in dodatkov, ki jih u-porabljamo pri nas pokazala _ precej skupnih komponent. Verjetno ne bi bilo večjega izpada kvalitete pri uporabi naših dodatkov. Žal sem bil prepozno seznanjen, daod-
SILVO KRELJ
Poročilo o službenem potovanju v Italijo -nabava pekovske opreme
(Nadaljevanje s 5. strani)
potujem v Italijo, tako, da nisem mogel pripraviti vseh dodatkov, ki bi jih vzel s seboj. Če na kratko strnem zgornje navedbe, lahko trdim, da v surovini ne bi bil problem pri proizvodnji grisinov in pe-
Okrožno	gospodarsko sodišče
Maribor je že drugič kaznovalo naše podjetje in odgovorne osebe zaradi nedovoljenega kreditiranja. S sodbo Pk 62/72-5 z dne 26. 6. 1972 ie Okrožno	gospodarsko sodišče
Maribor spoznalo našo delovno organizacijo za krivo storitve gospodarskega prestopka po 2. tč. 171. čl. Zakona o bankah in kreditnih poslih s tem, ko je v letu 1971 v nasprotju z določili 164. in 168. člena tega zakona prodalo zasebnim obrtnikom (v sodbi je naštetih 32) za najmanj 306.310,25 din blaga na kredit, razen tega pa je podjetje storilo tudi gospodarski prestopek iz 3. tč. 171. čl. Zakona o bankah in kreditnih poslih s tem, ko je v letu 1971 v nasprotju s predpisanimi pogoji prodalo občanom za najmanj 17.052,21 din blaga 10 občanom. Podjetje je bilo kaznovano z enotno denarno kazniio 18.000,00 din, odgovorne osebe Drago Pistotnik z denarno kaznijo 800,00 din, Anton Fijavž z denarno kaznijo
700,00	din in Primož Kemperle z denarno kaznijo 700,00 din. Razen tega je podjetje dolžno plačati stroške gospodarsko kazenskega
civa, posebno ker imamo možnost regulacije kvalitete. Za grisine bi imeli namensko moko, nekaj zahtev je samo okrog granulacije moke, ki nekoliko odstopa od italijanske. Vendar je to zahtevek, ki bi se dal prilagoditi.
Oprema je za nas sprejemljiva, vendar v pogojih, da združimo pro-
1
postopka in poprečnino v znesku
500.00	din.
Delna obrazložitev sodbe:
Služba družbenega knjigovodstva je ob pregledu zaključnega računa obd. podjetja za leto 1971 u-gotovila, da je obd. podjetje v sektorju za trgovino in gospodarstvo v Ravnah na Koroškem prodajalo različno blago obrtnikom na up, ne da bi bili pri tem izpolnjeni pogoji iz določil od 164, 164 in 169 zakona o bankah in kreditnih poslih, po katerih določilih lahko delovne organizacije kreditirajo samostojne obrtnike kot posebno kategorijo občanov le v primerih trajnega e-konomskega sodelovanja za pospeševanje njihove gos. dejavnosti. Glede na to, da to blago ni bilo prodano obrtnikom za njihovo o-sebno potrošnjo tudi ne gre za e-vent. potrošniško kreditiranje. V danem primeru je bilo blago prodano obrtnikom ne da bi bile izpolnjene kakršnekoli formalnosti.
Ob istem pregledu so bili v knjigovodstvenih podatkih podjetja najdeni dolžniki — občani, katerim so poslovodje dali potrošno blago na up in ko ti občani niso v krat-
izvodnjo grisinov in peciva v eno linijo, kar pa je možno. Na ta način bi takšno linijo maksimalno izkoristili. Redno bi proizvajali pecivo, predvsem v jutranjih urah, zatem pa grisine.
Proizvodni sektor — Ladislav PLETERSKI
kem času plačali, so poslovodje sporočili imena teh občanov kot dolžnike računovodstvu podjetja. Tudi kreditiranje potrošnikov je urejeno zlasti z uredbo o splošnih pogojih za potrošniške kredite (Ur.
1.	SFRJ 16/66 in sledeči), mora pa biti tudi urejeno z internimi predpisi podjetja.
S prodajo blaga na up obrtnikom je bil storjen gospodarski prestopek iz tč. 2 171. čl. zakona o bankah in kreditnih poslih, s prodajo na up občanom mimo veljavnih pogojev pa gospodarski prestopek iz 3. tč. istega čl., katerega je uporabiti v skladu s čl. 13 ZGP, saj je veljal ob času storitve obeh gospodarskih prestopkov. Tudi novi zakon o bankah ter kreditnem in bančnem poslovanju (Ur. 1. SFRJ 58/71 z dne 22. 12. 1971) predvideva sankcija za oba prestopka, ta sankcija pa je znatno ostrejša kot prej zagrožena. Za oba gospodarska prestopka je odgovorno obd. podjetje po čl. 7 ZGP kot pravna oseba objektivno.
Odgovornost obdolženih PISTOTNIKA, FIJAVŽA in KEMPER-LA v obsegu kot izhaja iz izreka sodbe, temelji na določilu čl. 8 ZGP, saj je do kršitve prišlo z njihovim ravnanjem oz. opustitvijo dolžnega nadzora. Iz okoliščine, da so se predstavniki obd. podjetja celo pogovarjali s podjetjem Kolo-niale iz Maribora, kot je zgoraj navedeno, izhaja, da sta bila oba prestopka storjena naklepno. Za vsak izmed navedenih prestopkov je v čl. 171. zakona o bankah in kreditnih poslih zagrožena denarna kazen za podjetje od 5.000,00 din do 50.000,00 din in za odgovorne o-sebe od 100,00 do 1.000,00 din.
Pri odmeri kazni je sodišče u-poštevalo kot olajševalne okoliščine odkrito priznanje, pri odgovornih osebah tudi nekaznovanost in skrb za družino. Kot obteževalno je bilo upoštevati pri obd. podjetju, da je bilo s sodbo tuk. sodišča opr. št. Pk 142/71 dne 30. 9. 1971 v zvezi s sodbo Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani št. Pkž 210/71-4 z dne 9. 12. 1971 kaznovano za istovrstni gospodarski prestopek, pri tem pa je tudi upoštevati, da sedaj obravnavana prestopka nista bila storjena potem, ko je bilo podjetje z že naprej cit. sodbo kaznovano. Pri odmeri kazni je
O L^ pceL&mtiici a	Lete 1973
Veletrgovsko gostinsko, turistično in proizvodno podjetje »Merx« je brez dvoma postalo v ožjem in širšem regionalnem prostoru gospodarsko pomemben kombinat različnih, vendar med seboj odvisnih dejavnosti, zlasti kot neogiben člen med proizvodnjo in potrošnjo. Pomen je tem večji, če upoštevamo, da njegovi blagovni tokovi napajajo izredno širok krog potrošnikov z blagom dnevne in občasne potrošnje in da je pri nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodih edini regionalni nosilec za nemoteno oskrbo prebivalstva. Napori in odrekanja delavcev v tem številnem in organizacijsko razvejanem kolektivu, so pripeljali podjetje do tiste razvojne točke, ko lahko brez kolebanja govorimo o trdnosti in enotnosti delovne organizacije ter nje niafirmaciji v vsem gospodarskem in družbenem življenju. To pa je velika prednost v nadaljnem
gospodarskem vzponu.
Podjetje »Mene« je tudi član našega združenja, ki povezuje trgovino širšega območja. Njegova vloga je v medsebojnem strokovnem, in družbenem povezovanju prisotna pri vsej aktivnosti, ki jo združuje v korist razvoja trgovinske in drugih dejavnosti opravlja.
Leto 1973 terja dodatne napore vseh delavcev za stabilizacijo gospodarstva. Težav in odrekanj se ne bomo mogli izogniti. Prizadevnost in visoka zavest članov kolektiva pa je jamstvo, da bodo naši skupni, s tem pa tudi podjetniški cilji, doseženi.
VSO SREČO IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1973!
Biro poslovnega združenja za trgovino »Koneks« Celje
IZ SODNE PRAKSE

(Nadaljevanje s 6. strani)
sodišče upoštevalo tudi premoženjske prilike obdolženih.
Obd. podjetje, ki je storilo gospodarska prestopka je po čl. 47. ZGP v zvezi s čl. 91/1 ZKP dolžno plačati stroške gospodarskega kazenskega prestopka in v pavšalnem znesku kot povprečnina odmerjene stroške sodnega poslovanja.
Zoper navedeno sodbo pa sta se pritožila Anton Fijavž in Okrožni javni tožilec. V pritožbi prikazuje javni tožilec škodljive posledice takega kreditiranja, ki je imelo za posledico nastanek materialne škode, samo v primeru Ačko Leopolda 142.627,45 din.
Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani, ki je kot sodišče druge stopnje odločalo o pritožbi, je pritožbo obd. Antona Fijavža zavrnilo in ugodilo pritožbi Okrožnega javnega tožilca v Mariboru ter je sodbo Okrožnega gospodarskega sodišča Maribor spremenijo, in sicer tako, da je podjetju zvišalo denarno kazen od 18.000,00 din na 40.000,00 din, Dragu Pistotniku od prvotnih 800,00 din na 1.400,00 din, Antonu Fijavžu od 700,00 na 1.000,00 din in Primožu Kemperle od 700,00 na 1.000,00 din. V obrazložitvi sodbe druge stopnje je rečeno, da pritožba obd. Antona Fijavža ni utemeljena, ker je bil Fijavž o prodajanju na kredit obveščen, in da je sodeloval pri prepovedi nadaljne prodaje na up v letu 1971. Njegove pritožbene navedbe o nekrivdi so v nasprotju z njegovim priznanjem. Pač pa je bilo ugoditi pritožbi javnega tožilca v pogledu izreka višine kazni. Sodba Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani meni, da gre za naklepno grobo kršitev predpisov v času stabilizacijskih prizadevanj za ureditev gospodarskega položaja, kar pa ni dobilo v dovoljni meri odziva pri posameznih in enotnih kaznih. Zato je pritožbeno sodišče vsem obdolžencem kazni primerno zvišalo v obsegu kot je v izreku te sodbe navedeno, ker smatra, da bo mogoče generalnopreventivni učinek kaznovanja doseči le s takimi kazni, ob katerih pa je upoštevalo tudi vse okoliščine v smislu člena 18 ZGP.
Pripomba urednika:
Kljub temu, da smo v našem listu že svoj čas objavili sodbo za enako kršitev predpisa (v zadevi Maglič iz Mute) in izrecno prepovedali takšen način prodaje, se še vedno najdejo primeri, ko odgovorni ljudje ne upoštevajo takih navodil in zakonskih predpisov. S tako prakso bo treba enkrat za vselej prekiniti, ker se bomo sicer izpostavljali še večjim nevarnostim obsodb in še hujšim denarnim kaznim.
Ker menimo, da bi prodaja o-brtnikom na odprti račun bila dovoljena, bomo zaradi tega sprožili zahtevek za varstvo zakonitosti, v naprej pa že povemo, da je tako
Na 4. redni seji, dne 13. 10. 1972 je Poslovni odbor potrdil imeno-vajne
—	tov. Slavice Šraj, za v. d. poslovodje prodajalne Gračnica,
—	tov. Edija Friškovca, za nam. o-bratovodje pekarne Zagorje,
—	tov. Edija Šibanca, za nam. poslovodje poslovalnice Izbira, Vojnik in
—	tov. Anice Rojc, za v. d. poslovodje prodajalne Presta v Celju.
Obravnavajoč predloge Komisije za kadre, je odobril štipendijo Zinki Drešček, za šolanje na EŠŠ -— letnik,
Tatjani Globočnik, za šolanje na ESŠ — 2 letnik;
Martini Vodenik, za šolanje na ESŠ — 1. letnik;
Andreju Križniku, za šolanje na TSŠ — 2. letnik in Dušanu Mirkancu, za študij na E-konomski fakulteti.
Sklenil je, da se delavcem, ki so na počitniškem delu, v odsotnosti stalnih delavcev uspešno opravljali določene njihove naloge, prizna in izplača dodatna nagrac znesku din 250- delavcem do 18 let starosti in Din 350.- delavcem, starim nad 18 let.
Dijakom ESŠ, ki jih šola pošlje na obvezno počitniško prakso, se prizna nagrada Din 300,- Štipendisti podjetja na to nagrado niso upravičeni.
Poslovni odbor je nadalje osvojil predloge Komisije za kadre v zvezi z dopolnilnim izobraževai-njem in odobril, da se članom kolektiva, ki izredno študirajo, povrnejo stroški šolanja po uspešno zaključenem letniku, na podlagi računa. Trgovskim delavcem, ki žele obiskovati poslovodsko šolo in imajo za to pogoje, bo omogočeno šolanje. Prav tako tudi delavcem, ki žele pridobiti kvalifikacijo poklicnega voznika motornih vozil, ne glede na to, ali so že na delovnem mestu ali ne. Tistim, ki so že na delovnih mestih, kjer se zahteva kvalifikacija poklicnega voznika, bo povrnjeno 50% stroškov takoj, ostalim pa takrat, ko bodo na taka delovna mesta razporejeni. Za priznanje stroškov dopolnilnega i-zobraževanja pa ostane še v ver ljavi pogoj, da ima delavec najmanj 2 leti delovne dobe pri podjetju. Seveda pa so dopustne tudi izjeme, kadar gre za izredno nadarjene, perspektivne delavce. Delavec, ki se s pomočjo podjetja dopolnilno izobražuje, s tem še ne
občanom kot obrtnikom zaenkrat prepovedana kakršnakoli prodaja brez takojšnjega plačila.
pridobi pravice na razporeditev na višje ocenjeno delovno mesto.
Določen je osebni dohodek za pripravnike in sicer:
—	s srednješolsko izobrazbo na osnovi	550 točk,
—	z višješolsko izobrazbo na osnovi	650 točk in
—	z visokošolsko izobrazbo na osnovi	850 točk
Nagrade vajencev ostanejo ne-
izpremenjene. Rešeno je sporno vprašanje izplačila nagrade vajencem za uspeh in velja določilo, da se učencem 3. letnika, ki so dosegli odlično oceno, izplača ob zaključku šolanja ena in pol mesečne nagrade, vendar le, če po končanem šolanju sklenejo s podjetjem redno delovno razmerje.
Delavci, ki se pri podjetju priu-čujejo pekovske ali slaščičarske stroke, bodo od 1. 11. 1972 dalje prejemali poleg s pogodbo določene nagrade še dodatek za malico, v obliki bona, kot vsi ostali delavci v podjetju.
Za namenom, da se pospeši izdelava sistemizacije delovnih mest, so imenovane komisije, ki naj bi preverile obstoječi material, ga vskladile in event. dopolnile, nakar ga bo dokončno obdelala še razširjena centralna komisija. Za vsak sektor, dejavnost, oz. poslov-nico, je imenovana tričlanska komisija in sicer:
—	Za sektor prodaje na drobno:
1.	Janez Pešec, preds.,
2.	Jože Plemenitaš, član
3.	Jože Brinovšeik, član
—	Zagostinsko turist, sektor
1.	Božo Lamovšek, preds.,
2.	Marija Luzar, član,
3.	Jože Rutnik, član
—	Za komercialni sektor
1.	Edi Podpečan, preds.,
2.	Franc Vajdič, član,
3.	Ivan Akerman, član,
—	Za splošni sektor:
1.	Jože Modec, preds.,
2.	Franjo Šarlah, član,
3.	Janez Fedran, član
—	Za gospod, računski sektor:
1.	Horst Hafner, preds.,
2.	Rezika Škornik, član,
3.	Majda Padežnik, član
— Za razvojno progr. sektor:
1.	Danilo Vovk, preds.,
2.	Janez Tumi, član,
3.	Olga Cetina, član
Ladislav CMER
Pregled važnejših sklepov poslovnega odbora
—	Za kontrolno instrukt. službo:
1.	Stanko Golavšek, preds.,
2.	Miroslav Herman, član,
3.	Cvetka Luskar, član
—	Za pravno službo:
L Ladislav Cmer, preds.,
2.	Anica Potočnik, član,
3.	Vera Krašovec, član
—	Za Poslovalnico 1:
1.	Ferdo Aškerc, preds.,
2.	Alojz Soline, član
3.	Robert Čemažar, član
—	Za Poslovalnico 2:
1.	Marjan Rojnik, preds.,
2.	Maks Višnar, član
3.	Alojz Gačnik, član
—	Za Poslovalnico 3:
1.	Ivan Grobler, preds.,
2.	Hilda Matelič, član
3.	Edo Steblovnik, član
—	Za proizvodne obrate
1.	Edi Stepišnik, preds.,
2.	Cveto Kolenc, član
3.	Stane Mele, član
—	Za pekarne:
1.	Jože Bruden, preds.,
2.	Franc Lah, član
3.	Jože Ograjenšek, član
—	Za mline:
1.	Stane Mele, preds.,
2.	Franc Čretnik, član
3.	Albert Lihteneger, član
—	Za izdelovalnico bonbonov, em-bal. in pražamo kave:
L Martin Ožek, preds.,
2.	Anica Štucl, član
3.	Silvo Pavline, član
—	Za pomožne obrate:
1.	Alojz Selič, preds.,
2.	Rafko Skale, član
3.	Franc Koren, član
V centralno komisijo za sistemizacijo delovnih mest pa so imenovani:
člani:
1.	Jože Modec, predsednik in
2.	Stanko Godec,
3.	Jože Rutnik,
4.	Stanko Golavšek,
5.	Edo Stebrovnik,
6.	Franjo Šarlah,
7.	Ladislav Pleterski,
8.	Cveto Kolenc,
9.	Rezika Škornik,
10.	Ing. Stane Mele.
Poslovni odbor je sprejel na predlog stanovanske komisije sklep, da se odobri koriščenje kredita za dograditev, oz. razširitev stanovanja:
—	tov. Stanetu Golavšku, v znesku
din 25.000
—	tov. Slavku Zagoričniku, v znesku	din 20.000
—	tov. Mirku Groblerju, v znesku
din 30.000
—	tov. Milevi Krajinovič, v znesku
din 10.000
—	tov. Mariji Gorjak, v znesku
din 15.000
Tov. Branku Žikiču je dodeljena samska soba v Zagorju, Ul. zmage št. 4.
Odobren je tudi nakup stanovanja v Celju, Ul. 29. novembra, št. 51, ki ga ima naprodaj Darinka Bevc.
Glede na številne pripombe v zvezi z nabavo in prodajo osnovnih sredstev, je splošni sektor predlagal imenovanje komisije, katere naloga naj bi bila predvsem sodelovanje pri prevzemu in ocenjevanju OS, namenjenih za prodajo. Poslovni odbor je imenoval tričlansko komisijo za nabavo in prodajo osnovnih sredstev, ki jo sestavljajo:
1.	Štefan Šah, predsednik,
2.	Franc Koren, član in
3.	Stanko Godec, član.
Kot 4. član komisije sodeluje pri njenem delu obvezno šef področja, dejavnosti ali poslovalnice, kjer se nabavlja, odn. prodaja osnovno sredstvo, peti član komisije pa mora biti strokovnjak — cenilec.
Ob koncu seje je Poslovni odbor še odobril delno povrnitev stroškov strokovne akskurzije v SSSR, tov. Blagotinšku, obisk mednarodnega salona embalaže v Parizu, tov. Cvetu Kolencu in ing. Meletu ter obisk mednarodne razstave živil IKOFA 72 v Miinchenu, vsem šefom področij ter direktorju kontrolno instrukcijske službe.
Tov. Mariji Jeseničnik, delavki v skladišču Slovenj Gradec, je PO odobril znesek Din, 1.000 — kot pomoč ob smrti njenega moža.
Velja omeniti še sklep, da ob smrti upokojenega člana kolektiva plačalo podjetje tiste stroške normalnega civilnega pogreba, ki presegajo znesek, katerega povrne Zavod za socialno zavarovanje.
Dne 17. oktobra se je Poslovni odbor zbral k 5. redni seji, na kateri je osvojil predlog Poslovalnice 2 o oblikovanju cen kruha in ostalih pekovskih izdelkov ter potrdil kalkulacijo cen embaliranega sladkorja.
Nato je obravnaval poročilo direktorja gospodarsko računskega sektorja, o rezultatih poslovanja v
3.	tromesečju. Sklenil je, da se vse enote v najkrajšem času temeljito seznanijo z vsemi podatki periodičnega obračuna in nalogami v zvezi z izboljšanjem poslovanja podjetja.
Sprejet je sklep, da se uveljavi kandidatura podjetja v IO Ljubljanske banke in je Poslovni odbor soglasno izbral za kandidata generalnega direktorja, tov. Franca Pe-tauerja. Obravnavajoč predloge o sofinanciranju, je Poslovni odbor ugotovil, da je pobuda plavalnega kluba NEPTUN, Celje, da se zgra-
di bazen in drugi objekti za rekreacijo v neposredni bližini hotela Merx, zelo koristna in je zato pristal na sofinaciranje izdelave ustreznega mikrourbanističnega načrta, s 50% udeležbo, če stroški bistveno ne prekoračijo zneska 10.000 din.
Za sofinaciranje krajevnega telefonskega omrežja v Krškem je Poslovni odbor odobril sklenitev pogodbe, po kateri bo naše podjetje prispevalo v ta namen 4.050 din.
Poklicni živilski šoli v Maribor ur, ki prosi za pomoč pri izgradnji učnih delavnic, je odobren znesek din 3.000 v obliki reklamnega oglasa v almanahu te šole, odobreno pa je tudi sofinanciranje ureditve Gostinske šole v Celju v višini 2,5 % od dohodka za leto 1971.
Na predlog stanovanjske komisije je Zupanec Martinu dodeljeno stanovanje nad MM Ponikva, za tov. ing. Meleta pa je predvideno stanovanje, ki ga je podjetje sklenilo kupiti od Darinke Bevc v Celju.
Ob koncu seje je Poslovni odbor imenoval referenta za kadre, tov. Janeza Fedrana za zastopnika podjetja v zboru delovne skupnosti Šolskega centra za blagovni promet v Celju.
Na 6. redni seji, ki je bila dne
17.	novembra 1972, je PO obravnaval več predlogov o sofinanciranju negospodarskih investicij, pomoči sodelovanju ter sklepal o njih.
Tako je pristal na sklenitev družbenega dogovora s SOb Šentjur, za sofinanciranje negospodarskih investicij za obdobje 1972 — 1975, s prispevkom din 5.000 —letno, vendar s pridržkom, da s temi dajatvami soglaša tudi področje prodaje na drobno Šentjur.
S podjetjem Izletnik Celje, bo sklenjena pogodba o reklamiranju podjetja na reklamnih panojih na Golteh, proti letni odškodnini 5.000 din.
Odobreno je sofinaciranje asfaltiranja dvorišča pred mlinom, s priključkom na Celjsko cesto v Konjicah, kar nas bo veljalo okoli
5.000	din, Krajevni skupnosti pa je odobren prispevek za komunalno ureditev kraja v znesku din 200.-na zaposlenegat delavca iz tega področja.
Kot vsako leto, bo naše podjetje tudi letos sodelovalo pri okrasitvi mesta Celja ob novoletnih s prispevkom din 3.500, ki ga je Poslovni odbor odobril v ta namen.
V zvezi z adaptacijo trgovine v starem Velenju, je odobrena sklenitev pogodbe s Stanovanjskim podjetjem Velenje, o dodelitvi kredita din 300.000, za dobo 15 let, po obrestni meri 11%.
Poslovni odbor je obravanval tudi predlog o ustanovitvi delovnega mesta kontrolorja pekovske proizvodnje in kontrolorja motornih vozil. Ugotovil je, da je predlog utemeljen in pristal, da se na-
vedeni mesti uvedeta po predpisanem postopku.
Tov. Štefki Teržan je na njeno prošnjo odobren dvomesečni brezplačni dopust, zaradi zdravljenja v inozemstvu.
Predmet obširnejše razprave je bil predlog o akciji štednje in se je Poslovni odbor zedinil, da se letos ukinejo vsa novoletna darila in podobni izdatki, razen tistih, ki imajo izključno reklamni značaj.
Določeni so roki za letni popis premoženja, ki mora biti opravljen v času od 2. do 3. 12. 1972 v grosistični dejavnosti in proizvodnji z
embalirnico in v času od 24. 12. do 2. 1. 1973 v trgovini na drobno.
Dežurstvo trgovin je odrejeno na dan 31. 12. 1972.
Za popis osnovnih sredstev sta zadolžena tov. Zvone Prekoršek in Jože Razgor, ob sočasnem sodelovanju komisij posameznih področij.
Poslovni odbor je sklenil predlagati Delavskemu svetu ukinitev poslovalnice Hotunje, zaradi odpovedi lokala. Poslovalnica bo na predlog Sveta področja Šentjur u-kinjena predvidoma 1. 12 1972.
Franjo Šarlah
lahko vodi do hudih okvar srčne mišice. V zmernih količinah deluje alkohol pomirjevalno in širi arterije. Kar zadeva izbiro alkoholnih pijač, pravi nemški pregovor: kozarec piva /a osvežitev, kozarček žgane pijače za zdravilo in kozarec vina za veselje in sprostitev.
Med nasladila štejemo tudi kavo in ruski čaj. Menimo, da zmerno pitje kave ali pravega čaja v dopoldanskem času in v zgodnjih popoldanskih urah ne škodi. Škodljivo postane šele, če pijemo večje količine teh nasladil v koncentrirani obliki, zlasti če jih uporabljamo za poživilo, ki naj nam prežene naravno utrujenost, kot jo občutimo zvečer.
Za sklep kratkega poglavja o nasladilih lahko zapišemo, da ne priporočamo življenja brez užitkov, svetujemo pa zmernost.
Fizična neaktivnost in pomanjkljiv telesni trening
Z napredkom tehnike je ob splošni mehanizaciji in vse večjem številu najrazličnejših strojev le še malo poklicev, ki zahtevajo trdo fizično delo, kjer si človek služi kruh v potu svojega obraza. Na drugi strani pa skrbi vse večja motorizacija, da živimo bolj zložno, udobno, ob stalno manjši fizični aktivnosti. Celo proste dneve preživlja vedno večji odstotek prebivalstva na izredno nezdrav, lahko rečemo nenaraven način. Z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi, le s kolesom seveda ne, hitijo »sodobniki« na »nedeljski izlet«, katerega cilj je največkrat dobra gostilna ali prijetna trata, kjer se odpočijejo in najedo. Prvi pogoj je, da je cilj izleta dosegljiv z avtomobilom. Posledice so dvojne: splošna telesna neaktivnost, ki jo običajno spremlja še — tako po količini kot po sestavi — povsem neprimerna prehrana, o kateri bo govor še kasneje. Pri tem pa je statistično dokazano, da obolevajo fizično aktivne, telesno dobro trenirane osebe bistveno redkeje tako za miokard-nim infarktom kot za arterosklero-zo koronarnih arterij. Zato kar najbolj priporočamo vsakdanje fizične napore kot eno najboljših sredstev za prezrečevanje prezgodnje ateroskleroze. Preventiva je tem boljša, čim prej pričnemo z njo. Prizadevati si moramo torej, da čim več mladine vključimo v programe rednih kondicijskih vaj in raznih športov. Ob tem bi morali skrbeti, da do pozne starosti ne bi prenehali z utrjevanjem fizične kondicije. To je seveda bodočnost, je pa temeljni pogoj za zdravje nekega naroda. Na to bodo morali bolj misliti tako zdravstveni kot prosvetni delavci, nič manj pa seveda tudi družbeni in politični aktivisti. Ostane nam še vprašanje, kaj lahko naredimo za tiste, ki ži-
Preprečevanje obolenj srca in žilja
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V nadaljnjem bi obravnavali posamezne dejavnike, ki po današnjem mnenju vplivajo na predčasni razvoj ateroskleroze. Različne študije, tako klinične kot epidemiološke, in poskusi na živalih nakazujejo, da je nastanek koronarnega srčnega obolenja pogojen s številnimi socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi okolnostmi razvite družbe. Socialno-ekonomska revolucija zadnjih desetletij in boj za čim višji življenjski standard vodita milijone ljudi do načina življenja, ki ima za posledico predčasno koronarno obolenje srca. Tako imenovani rizični dejavniki so navade in abnormalnosti, ki pogojujejo bistveno večjo dovzetnost posameznika za predčasno koronarno bolezen. Današnje medicinsko znamenje nam dovoljuje in omogoča preprečevanje predčasne ateroskleroze s poznavanjem in spoznanjem rizičnih dejavnikov. Pri preprečevanju obolenja bomo skušali spoznane rizične dejavnike odstraniti ali vsaj omiliti; seveda težimo tudi za tem, da bi dosegli bogatejši razvoj kolateralnega žilja. Ob že obstoječi aterosklerozi pa nas ugotovitve nekaterih raziskovalcev, ki menijo, da se aterosklerotične spremembe na žil ju lahko zmanjšajo, če odstranimo nekatere rizične dejavnike, spodbujajo, da tudi pri bolnikih z že prizadetim žil jem še odločneje in dosledneje izvajamo tiste ukrepe, ki jih sicer uporabljamo pri preprečevanju ateroskleroze.
Tako imenovana nasladila
Med različnimi strupi, ki vplivalo na sistem krvnih obtočil, omenjam najprej nikotin, ki je danes v središču pozornosti. Vsa dosedanja izkustva kažejo, da je nikotin izredno škodljiv tako za žil j e in srce kot za živčevje, čeprav je njegovo delovanje pri posameznikih zelo različno. Obširne epidemiološke študije dokazujejo mnogo več-
jo pogostnost miokardnega infarkta in koronarnega obolenja pri strastnih kadilcih cigaret (osebe, ki pokadijo več kot 10 cigaret dnevno) kakor pri nekadilcih. Pri zmernih kadilcih pipe in cigar (do 5 pip ali 5 cigar dnevno) niso mogli dokazati povečane obolevnosti za koronarnim obolenjem. Nevarnost nikotina se kaže predvsem v njegovem različnem delovanju pri isti osebi —- glede na okolnosti; na eni strani lahko deluje dražilno, spodbujajoče, na drugi strani pa pomirjujoče, celo občutek sprostitve u-tegne povzročiti pri kadilcu. Vse te različne vplive nikotina seveda s pridom uporablja zlasti z delom preobremenjeni človek današnjega dne. Tako se lahko kaj kmalu razvije prava zasvojenost, ko kadilec praktično ves dan ne preneha s kajenjem. Čeprav seveda niso redki ljudje, ki doživijo veliko starost, kljub temu da so bili vse življenje strastni kadilci, pač po reklu, kdor dolgo kadi, dolgo živi, moramo vendarle jasno povedati, da je kajenje razvada, ki nikomur ne koristi, mnogim pa škoduje in je že zaradi tega primerno, da svarimo pred njo. Vse pa kaže, da je za negativne učinke nikotina še prav posebej dovzetno žil j e tistih oseb, ki imajo motnje t. i. vegetativnega živčnega sistema, in pa tistih s povečanim delovanjem žleze ščitnice. Ob vsej tolerantnosti, ki jo lahko imamo do kajenja cigaret, moramo zagovarjati popolno vzdržnost pri osebah, ki so bolne na organskem obolenju sistema krvnih obtočil, in sicer pri vseh tistih, ki so po pretiranem kajenju opazili subjektivne znake ogroženosti kardiovaskularnega sistema, kot bolečine v predelu srca, motnje srčnega ritma itd.
Alkohol
Zdi se, da zmerno, čeprav redno uživanje alkohola ne vpliva pospešujoče na razvoj ateroskleroze, vendar bi prej lahko trdili obratno. Pretirano pitje alkoholnih pijač pa




vij o danes v ogroženi dobi in v posebej ogroženih poklicih. Osnovno pravilo je, da so več vredni vsakodnevni, čeprav krajši in manj-intenzivni fizični napori kakor dolgi intenzivni napori, npr. smučanje vsakih 14 dni ali še bolj poredkoma. Najlaže izvedljivi so vsakdanji sprehodi. Priporočamo jih zlasti tistim, ki šele začenjajo z nabiranjem fizične kondicije. S sprehodom seveda ne smemo misliti ju-. tranjega teka v službo. Pri sprehodih izbiramo vedno bolj strme poti, tempo hoje naj bo vse hitrejši. Brž ko opazimo, da smo si izboljšali fizično kondicijo, preidemo na kratek počasen tek med sprehodom. Sčasoma še povečujemo fizično kondicijo, preidemo na kratek počasen tek med sprehodom. Sčasoma še povečujemo fizične obremenitve med spreodi. Ob koncu tedna ali ob prostih dneh so priporočljivi tudi dolgi, večurni sprehodi po gozdu. Nadalje priporočamo dihalne vaje, počepe in ščetka-nje kože s trdo ščetko zjutraj, ko vstanemo in zvečer, ko ležemo spat.
Kar zadeva športno udejstvovanje, velja, da so za trenirane osebe, ki so se ukvarjale s športom od mladosti, tudi po petdesetem letu življenja dovoljene praviloma vse vrste športov. Za vse druge, ki mislijo na šport šele po petdesetem letu, pa je nujno potrebno, da se pred izbiro športa posvetujejo z zdravnikom. Pri izbiri športa se v zrelih letih odločamo predvsem za tiste, pri katerih gre za daljše, zmerne napore, kot so pešačenje, vztrajni tek, kolesarjenje, plavanje itd. Podrobnejša obdelava tega, nadvse važnega problema bodisi v tako imenovani primarni preventivi koronarnega obolenja, bodisi v sekundami (preprečevanje prezgodnjega nastanka koronarne ateroskleroze pomeni primarno preventivo, preprečevanje ponovitev ate-roskleroznih komplikacij pa sekundarno) bi presegla okvir in namen te publikacije. Povem naj le naslednje — šele znojenje je dokaz, da je bila obremenitev zadostna pri pridobivanju fizične kondicije.
Nepravilna prehrana in prevelika telesna teža
Obširne epidemiološke študije kažejo, da je nesporna odvisnost med prehranskimi navadami in aterosklerozo. Visok življenjski standard in njemu »ustrezna prehrana«, ki je bogato kalorična in vsebuje mnogo »trdnih« zasičenih maščob (to so maščobe živalskega izvora), holesterola, ogljikov hidratov — zlasti v čisti obliki (sladkor) vodi do povišanih vrednosti nekaterih maščob in holesterola v krvi. Ta sprememba normalne sestave krvi pa po dosedanjih izkušnjah bistveno povečuje možnost za nastanek predčasne ateroskleroze. Ka-
lorično bogata in nepravilno sestavljena hrana pa ne vpliva samo na višino holesterola in nekaterih maščob v krvi. Taka hrana vodi tudi do pretirane telesne teže. Debelost pa je že sama po sebi rizični dejavnik, ki povečuje možnost za nastanek predčasne ateroskleroze; vpliva pa tudi posredno, saj debeluhi pogosteje obolevajo za sladkorno boleznijo in za povišanim krvnim pritiskom kakor osebe z normalno telesno težo. Vemo pa, da so zlasti sladkorno bolni in bolniki s povišanim krvnim pritiskom še prav posebno dovzetni za aterosklerozo. Tako smo spoznali, da vpliva neprimerna prehrana kar prek štirih rizičnih dejavnikov na predčasen razvoj ateroskleroze. Ob tem pa velja poudariti, da kažejo različne študije na velikem številu prebivalcev, da se veča verjetnost obolevanja za koronarno aterosklerozo toliko bolj, kolikor več rizičnih dejavnikov je prisotnih pri posamezniku. Omenjena dejstva najbrž zadostujejo za prepričanje, da je skrb za normalno telesno težo eden osnovnih ukrepov za preprečevanje bolezni srca in žil j a, pa tudi za ohranitev zdravja nasploh. Kadar gre za nagnjenost do večanja telesne teže, je nujno potrebno redno tehtanje. Tako lahko vsak zase ugotovi, katere jedi ga rede. Nujno potrebno je, da z omejevanjem vrednosti hrane takoj izravna vsak porast telesne teže, še prav posebno pa tistega, ki je vezan na določena življenjska obdobja (kli-makterij in podobno).
Hrana, ki po današnjem mišljenju preprečuje predčasno aterosklerozo, naj vsebuje čim manj živalskih maščob (omejiti je treba seveda tudi maslo), mastnega mesa in mastnih rib. Nadalje so moramo izogibati hranil, ki vsebujejo holesterol: jajčni rumenjak, jetrca, ledvice, možgani, priželjc. Dovoljena so tri jajca tedensko, vključno jajca v testeninah in drugi hrani. Omejiti je treba tudi pecivo, ki je narejeno z maslom, sladkorjem, smetano; polnomastne sire, mastne omake. Kdor uživa tako hrano, je lahko pomirjen v toliko, da si vsaj s hrano ni škodoval. Razumljivo je, da bomo svetovali tako rigorozno dieto samo tistim, ki so bodisi dedno obremenjeni (presnovne bolezni v družini) ali pa so pri njih ob pregledu ugotovljene spremembe holesterola in krvnih maščob.
Povišan krvni pritisk
Povišan krvni pritisk je zelo pomemben rizični dejavnik tako pri nastanku koronarne ateroskleroze kot miokardnega infarkta. Današnja medicina razpolaga z najrazličnejšimi metodami — zlasti zdravili s katerimi je možno uspešno zdraviti praktično kakršnokoli povišanje krvnega pritiska. Naša na-
loga je le, da hodimo na redne zdravniške preglede, saj spada k rutinskemu zdravniškemu pregledu tudi merjenje krvnega pritiska. Še prav posebno so potrebne redne meritve krvnega pritiska pri vseh tistih osebah, katerih starši ah drugi krvni sorodniki so oboleli za povišanim krvnim pritiskom.
Na koncu še nekaj besed, kar zadeva tempo današnjega časa, pomanjkanje odpočitka, pomanjkanje spanja in nesposobnost sodobnega človeka, da bi se v prostem času pokolnoma sprostil. Intenzivno delo samo po sebi ni vzrok za obolevanje srca in žil j a. Važno je, kako se dela lotimo. Dela se lahko lotimo mirno in smotrno, tako da končamo eno delovno obveznost za drugo ali pa nas pri delu preganja stalen notranji nemir in strah, da zastavljenih nalog ne bomo dokončali. Škodljiva je prav ta stalna notranja napetost, ki povzroča, da dela sistem krvnih obtočil pred neekonomskimi pogoji in je tako bolj podvržen škodljivim vplivom. V preventivi obolenj srca in žil j a je nadalje važen zadosten vsakdanji počitek; še vedno velja pravilo dnevno osem ur spanja, osem ur dela in osem ur za hrano, higieno, zabavo, razne konjičke, šport itd. Zadosti dolgo spanje, zlasti še spanje pred polnočjo, s potrebno duševno sprostitvijo pred spanjem, ki zahteva, da pozabimo na vse poklicne skrbi in težave v službi in zasebnem življenju, je važen moment pri preprečevanju obolenj srca in žilja. Enako velja za sprostitev v prostem času. Poleg ukvarjanja s kakršnimkoli konjičkom priporočamo tudi vaje, ki posredujejo koncentracijo v notranji mir, duševno sprostitev in nas osvobode notranjega strahu.
Najpogostejša obolenja današnjega dne so bolezni srca in žilja. Iz vseh izvajanj smo lahko razbrali, da pri teh obolenjih večinoma ne gre za neizbežne, po usodi določene procese, ki bi prizadete zadeli kot strela z jasnega. Vzrok je pogosto v tako imenovanih rizičnih dejavnikih, kamor moramo poleg čisto rizičnih prištevati tudi disharmonije v duševnem življenju posameznika. Volja vsakega posameznika do zdravja pa je prvi pogoj, da preprečimo predčasno bolezensko prizadevnost srca in žilja.
Dr. Aleksander Janežič
(7Uzedjii7ki odhec zeti cenjeiuni bratcem ter n.jLb&atm. Simičem zdca&6 itn u<4pe£vL&
teh 1973

MALI NOGOMET
Pričelo se je Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Nastopa 40 ekip, katere so po jakosti lanskoletnih rezultatov razvrščene v 5 jakostnih skupin. Naša ekipa nastopa v II. ligi in jo zastopajo: Markovič, Herbst, Točaj, Golob, Mežnarič (skl. I), Hriber-šek, Dackovič (transport), Motoh (skl. I), Voglar in Tavčar (komerciala), Breznik (pakirnica), Stropnik (sklad. I).
Rezultati:
AERO : MERX 0:2 (0:1)
MERX : ZLATARNA 2:1 (1:0)
KLIMA : MERX 5 : 0
MERX : CESTNO PODJETJE 1 : 3
CINKARNA : MERX 2 : 1
MERX:TOPER 3:0
ZA VAR. SAVA : MERX 3 : 0
LESTVICA:
1.	KLIMA	22:2	13	točk
2.	ZLATARNA	16:9	10	točk
3.	ZAV. SAVA	10:6	10	točk
4.	MERK	11:15	6	točk
5.	CINKARNA	11:12	5	točk
6.	CESTNO PODJ. 10:17	5	točk
7.	AERO	6:10	4	točk
8.	TOPER	6:24	1(—2)
Strelci: Knez (Zlatarna) 6, Motoh (MERK) 5, Adelovič, Fister, Gogola (KLIMA), Bramše (CEST. PODJ.), Župrl (ZLATARNA), Ramšak (TOPER) 4 gole itd.
ŠPORTNO SREČANJE
MLADINCEV MERX_______________
Ravne in Slov. Gradec : Celje Na pobudo predsedstva mladinske organizacije »MERK« Celje sta naši enoti v Slovenj Gradcu in Ravnah organizirali športno srečanje mladincev »MERX-a«, ki se je odvijalo na Ravnah. Sodelovali so predstavniki vseh sektorjev: Šentjur, Laško, Celje, Ravne in Slovenj Gradec. Tako so se Štajerci pomerili s Korošci. Tekmovanje je bilo prav dobro organizirano, za kar velja pohvaliti prav vse naše mladince na Koroškem. Borbe so potekale nemoteno in si je takšnik srečanj moč samo še želeti. Organizator je pripravil tudi prehodni pokal, ki je ostal na Ravnah, saj so v skupnem seštevku točk zmagali
Korošci. Želja nas Celjanov je, da postane srečanje tradicionalno, tako da se še bolj povežemo na naši poti do skupnih ciljev.
Rezultati:
Plaavnje 25 m prsno ženske	
1. Šmarčan M.	25.00
2. Knap Ivanka	28.00
3. Mejač	28.00
4. Vaukner	28)00
5. Krušič	32.00
6. Šmarčan I.	32.00
7. Mlačnik	33.00
8. Starc	35.00
Ravne
Ravne
Celje
Celje
Celje
Ravne
Ravne
Celje
Štafeta 2 x 25 m ženske L Ravne	29,50
2. Celje	30.70
Odbojka moški
Celje : Ravne 0:3 (0:15, 12:15, 13: : 15)
Odbojka ženske
Celje : Ravne 0:2 (4:15, 7:15)
Nogomet
Celje : Ravne 11 : 1 (3:1)
Strelci za Celje: Breznik 5, Herbst 2, Glušič 2 in Voglar 2; za Ravne: Bračun L
Kegljanje 2 x 25 met. moški
Celje : Ravne	519 : 475
Celje:
Tavčar 191 podrtih kegljev Čretnik 169 podrtih kegljev Herbst 159 podrtih kegljev Ravne:
Gregor 180 podrtih kegljev Svetec 150 podrtih kegljev Merkac 145 podrtih kegljev
Jože TAVČAR
SREČANJE MERxOVIH KEGLJAŠKIH EKIP
Na pobudo sindikata sta se srečali v prijateljskem dvoboju kegljaški ekipi Merxa iz Celja in enote Slovenj Gradec. Ekipi sta se srečali dvakrat, prvič že 20. 5. 1972 v Slovenj Gradcu. Kot zapis te prve tekme naj povem le to, da smo Slovenjgradčani zmagali za 176 podrtih kegljev.
Drugo tekmo pa smo odigrali na Ingradovem štiristeznem kegljišču v Celju. Srečanje je bilo organizirano in pripravljeno zelo dobro, saj je potekalo nemoteno.
Pred tekmo je bilo čutiti tisti kanček treme, ki je značilen za vsako pomembnejše srečanje. Iz tega sledi, da se je vsak posameznik boril s pravo zagrizenostjo, za
vsak podrti Kegelj) To ni slučaj, ker so se vsi dobro zavedali, da so z vsakim dobrim rezultatom posameznika, bliže zmagi svoje ekipe. Borbeno vzdušje na tekmi potrjuje tudi dejstvo, da so se rezultati zapisovali sproti. Za vsak dober lučaj pa so dobivali kegljači nagrado v obliki pohvalnega ploskanja. I-zid tekme je bil vse do konca nejasen. Čisto na koncu pa smo imeli Slovenjgradčani več športne sreče in zmagali za 48 podrtih kegljev.
REZULTATI:
EKIPA CELJA
Tavčar
Krelj
Gregl
Polajžar
Podpečan
Rojnik
411 kegljev 405 kegljev 403 kegljev 396 kegljev 267 kegljev 352 kegljev
Hriberšek
Čretnik
Zadravec
Verbič
2.334 kegljev 352 kegljev 351 kegljev 348 kegljev 309 kegljev
EKIPA SLOVENJ
Naglič
Leskovšek
Gregor
Lakovšek V.
Herman
Lekše
GRADCA
431 kegljev 423 kegljev 390 kegljev 388 kegljev 375 kegljev 375 kegljev
2.382 kegljev Ošlak	366	kegljev
Repas	348	kegljev
Lakovšek	T.	329	kegljev
Prvih šest rezultatov se	je štelo
v ekipno konkurenco.
Po končanem tekmovanju smo bili povabljeni na celjski grad, kjer smo preživeli urico časa v prijetnem prijateljskem kramljanju. Ob koncu se v imenu vseh še enkrat zahvalim za povabilo in uspelo tekmovanje, z želj, da se srečamo še kdaj.
Jože LESKOVŠEK PRIJATELJSKI NOGOMET:
Skladišče posl. I : Ostali »MERK« 10:0
Ker ni bilo na igrišče ekipe Topra, smo odigrali medsebojno tekmo v malem nogometu. Igralci skladišča posl. I so bili boljši in so zasluženo zmagali.
STRAN 12
KJE BOMO SILVESTROVALI?
Kot že v navadi bodo gostinski delavci našega podjetja tudi letos poskrbeli za vesel zaključek leta. V ta namen prirejajo v treh gostinskih obratih veliko silvestrovanje.
V hotelu MERK bo v celovečernem programu zabaval goste ansambel »CORONA«. Pripravljene so tri bogate nagrade, srečne dobitnike pa bodo izžrebali gostje iz svoje sredine. Zaradi velikega zanimanja je uvedena rezervacija 200,00 din. V tem znesku pa je zajet še obilen in izbran Silvestrov menu. Godba s plesom bo tudi v baru hotela, vendar s to razliko, da se za ta prostor vplača rezervacija le
50,00	din, izbira jedi in pijač pa je prepuščena gostom.
Ob zvokih priznanega ansambla »INTERVALI« se bodo gostje lah-
ko veselo zavrteli v Novo leto v gostišču na Starem gradu. Tu velja rezervacija s Silvestrovim me-nujem 150,00 din. Goste čakajo tri lepe nagrade, ki jih bodo prejeli srečni izžrebanci.
V kavarni »ESPRESSO« Šentjur bo godba in ples vso noč. Igral bo ansambel »TEMPLERJI«. Vstopnine in rezervacij pa ni.
Na Koroškem bomo silvestrovali dne 31. 12. 1972 v vseh prostorih Hotela Dom železarjev. Igrala bosta dva ansambla in sicer »Merx 6« in sekstet »Železarji«. Silvestrovanje se bo nadaljevalo še 1. 1. 1973. Cena s Silvestrovim menijem je po osebi 150,00 din v kavarni, brez menija v restavraciji pa 50,00 din.
Gostinski delavci podjetja MERK želijo vsem gostom srečno, veselo in uspehov polno leto 1973.

KAVA
Industrijsko prehrambeni kombinat »VRBAS« v Vrbasu je močan prehrambeno industrijski kombi-nat z izredno ugodno surovinsko bazo in ima sledeče industrijske obrate:
—	tovarno sladkorja
—	klavnico in industrijsko predelovalnico »CARNEK«
—	tovarno olja in margarine _
—	tovarno stočne hrane (mešalni-co)
—	obrat za predelavo perutnine itd.
Da bi se približal našemu tržišču, je ta kombinat odprl svoje predstavništvo tudi v Sloveniji (v Ljubljani).
Za naše podjetje je kombinat VRB AS posebno interesanten s svojimi proizvodi iz klavnične industrije »CARNEK«, kot tudi s proizvodi oljarne in proizvodnjo margarine.
Tu so oni dosegli zavidljiv razvoj v modernizaciji proizvodnje, sodobni embalaži in kvaliteti teh proizvodov.
Naše podjetje se iz zgoraj navedenih razlogov vse bolj orientira na tega dobavitelja in prepričani smo, da so bo obojestranski dobri volji in dinamičnosti dani vsi pogoji za še močnejše sodelovanje.
Rupert PIRHER
Kadrovske vesti
V	mesecu oktobru so se zaposlili:
1.	Kos Franc, delavec, poslovnica
2.	Ribič Sanda, administrator VIL RGS
3.	Žaberl Marija, prodajalka, MM Dolgo polje
4.	Žavski Jože, delavec, embalirni-ca sladkorja
5.	Trobiš Vili, delavec, SP Soča
6.	Drolc Albin, delavec, skladišče Trbovlje
7.	Gregl Stanislav, oblikovalec, pekarna Zagorje
8.	Rezec Marija, delavka, MM Laško
9.	Banovič Albina, pomivalka posode, »MERK« hotel
10.	Finkšt Majda, blagajnik, sektor Šoštanj
11.	Brežnik Olga, delavka, poslovnica III.
12.	Gorenjak Breda, delavka, poslovnica III.
13.	Vodenik Irena, delavka, poslovnica III.
14.	Zagorc Vera, delavka, poslovnica III.
15.	Gaber Marija, delavka, poslovnica III.
16.	Strnad Stanislava, delavka, delavka, poslovnica III.
17.	Pečenko Katja, prodajalka, MM Dolgo polje
18.	Oset Elizabeta, delavka, pekarna Ada
19.	Stropnik Vinko, delavec, pekarna Vojnik
20.	Gračnar Vida, prodajalka, SP Prevalje
21.	Krivec Angela, delavka, Dom Železarjev Ravne
22.	Ojsteršek-Vukašin Milena, natakarica Espresso Ljubljanska
23.	Novak Alojz, šofer, pekarna Hrastnik
24.	Šturbej Martin, delavec, pekarna Velenje
25.	Angelovič Radovan, delavec, pekarna Center
26.	Bratina Lidija, prodajalka, Črna
27.	Serafini Žalika, natakarica, Dom Železarjev Ravne
V	istem času so odšli:
L Lesjak Nada, pomivalka posode »MERX« hotel, na lastno željo
2.	Šnajder Jožica, prodajalka, MM Dolgo polje, na lastno željo
3.	Poredoš Dragica, natakarica, Dom Železarjev, samovoljno
4.	Sprogar Igor, operater, IBM, na lastno željo
5.	Kovač Anica, natakarica. Zarja Šentjur, na lastno željo
6.	Podlinšek Štefan, komisionar, skladišče Krško na lastno željo
7.	Gaber Marija, delavka, poslovnica III., samovoljno
8.	Košec Jože, delavec, pražarna, v JLA
9.	Sekulič Viktorija, obrat, knji-gov. embalir. uprava, invalid, upokojen
10.	Premšak Ivan, poslovodja MM Vojnik, upokojitev
11.	Bizjak Rudi, delavec, pekarna Gaber j e, na lastno željo
12.	Žavski Jože, delavec, embalirni-ca sladkorja, na last. željo
13.	Golob Franc, delavec, pekarna Center, na lastno željo
14.	Bodner Stane, aranžer, aran-žerstvo, v JLA
15.	Vidovič Ivan, natakar, »MERK« Hotel, na lastno željo
16.	Brinovec Janez, delavec, skladišče Trbovlje odpoved podjetja
17.	Petre Ema, prodajalka, Ruše, na lastno željo
18.	Smolič Zdenka, prodajalka, Toplice Dobrna, na lastno željo
19.	Hrovatič Stanislav, komisionar, poslovnica I. na lastno željo
20.	Vodenik Irena, delavka, poslovnica III., po pogodbi
21.	Skale Marjana, prodajalka, MM Sevnica, na lastno željo.
22.	Iršič Milan, delavec, poslovnica
III., na lastno željo
23.	Delalut Rozalija, prodajalka, Opeka Ljubečna, na lastno željo
24.	Barašin Majda, administrator, skladišče Slov. Gradec po pog.
25.	Kokalj Zvonko, receptor, »MERK« Hotel, sporazumno
26.	Marovšek Štefan, delavec, poslovnica III, po pogodbi
27.	Pirc Janko, komisionar, poslovnica I. na lastno željo
28.	Pajman Anica, prodajalka, Prehrana, na lastno željo
29.	Kotnik Bogomir, delavec, poslovnica I. na lastno željo
30.	Slemenšek Franc, delavec, poslovnica III. po pogodbi
31.	Zupan Karl, poslovodja Gračni-ca, invalidska upokojitev
POROKE
Zakonsko zvezo so sklenili:
Bregovič Dragica, Klemenc Fanika, Ristevski Slava, Lenko Ivan, Pirš Miha, Salobir Irena in Vinder Greta.
ROJSTVA
Rojc Florjanu, Kukec Venčeslavu, Štern Srečku, Divjak Ivanu in Pintar Ivanu so se rodili sinovi.
Grimšič Bogomili in Petru, Kovač Štefaniji, Vajdič Idi, Ovčar
Marjanu, Zabukošek Martinu, Krumpak Ivanu in Šumečnik Metodi so se rodile hčerkice. Čestitamo!
V novembru so se zaposlili:
L Brodnik Marija, prodajalka, Ravne
2.	Volmajer Ana, natakarica, Ravne
3.	Rebernik Štefka, sobarica, Ravne
4.	Vušnik Jelka, sobarica, Ravne
5.	Kunčnik Jelka, natakarica, Ravne
6.	Ribič Katica, delavka, Ravne
7.	Tertinek Ljudmila, natakarica, Ravne
8.	Polajner Irena, prodajalka, SP Rimski dvor
9.	Rožanc Marjan, prodajalec, Vojnik
10.	Motoh Branko, komisionar, poslovnica I.
11.	Lah Janko, delavec, embalirni-ca sladkorja
12.	Peklar Martin, šofer, pekarna Hrastnik
13.	Štorman Jože, delavec, pekarna Žalec
14.0krožnik Jože, vratar-čuvaj, poslovnica I.
15.	Dobrajc Slavko, šofer, transportni odd.
16.	Krnjavšek Zlatko, kontrolor komi., poslovnica I.
17.	Vodeb Edi, delavec, izdelovalni-ca bonbonov
18.	Kmecl Franc, mesar, MM Hudinja
19.	Senkiš Amalija, prodajalka, SP Trbovlje
20.	Grešak Marijana, natakarica, »MERK« hotel
21.	Janežič Vera, namestnik poslov., Ruše
22.	Krajnc Jakob, šofer, transportni odd.
23.	Špiler Vera, kontrolor komis., skl. Krško
24.	Arhanič Zvonko, delavec, pekarna Gaber j e
25.	Gregorinčič Olga, delavka, pekarna Dolgo polje
V mesecu novembru so odšli:
L Oblak Ccetka, prodajalka, SP Gaber je, na lastno željo
2.	Pešec Janez, komisionar, poslovnica III., na lastno željo
3.	Juh Drago, delavec, pekarna Cerklje, samovoljno
4.	Tovornik Emil, delavec, pekarna Štore, na lastno željo
5.	Maček Jože, namestnik poslov. MM ljubljanska sporazumno
6.	Paradižnik Hilda, prodajalka, MM Rimske Toplice na lastno željo
7.	Čater Marta, delavka, embalir-nica sladkorja na last. željo
9.	Pečnik Bogomir, mesar, MM Dolgo polje, potek poskusne dobe
10.	Štepec Stane, šofer, pekarna Hrastnik, na lastno željo
(Nadaljevanje na 14. strani)
STRAN 14

, &\ ,.v,;

(Nadaljevanje s 13. strani)
11.	Strnad Stanka, delavka, poslov-nica III. po pogodbi
12.	Volk Željko, komisionar, skladišče Krško, na lastno željo
13.	Tratar Ana, delavka, pekama Zagorje, na lastno željo 14. Sa-lobir Martin, receptor, »MERK« hotel, na lastno željo
15.	Kos Franc, delavec, poslovnica I. potek poskusne dobe
16.	Vuga Vili, delavec,^ pekama Hrastnik na lastno željo
17.	Urh Ludvik, natakar, »MERK« hotel, na lastno željo
18.	Laknar Alojz, pek, pekarna Hrastnik, na lastno željo
POROKE
Zakonsko zvezo so sklenili:
Horjak Eva, Sep Katica, Jauk Marta in Kerš Anica.
Kolektiv vam želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
ROJSTVA
Maček Zvonko tu, Guček Raj kotu, in Koprivc Adolfu so se rodili sinovi.
Lesjak Tatjani pa hčerkica. Čestitamo!
SLAVICA PERME
OBVESTILO
Poslovni odbor podjetja je na svoji seji dne 17. 11. 1972 razpravljal o ublažitvi vpliva povišanja življenjskih stroškov na najnižje kategorije delavcev in s tem v zvezi sprejel sklep, da se vsem delavcem, zaposlenim v podjetju, ki imajo do vključno 580 točk, računajoč brez dodatkov za stalnost, izplača mesečni dodatek 200,00 din. Dodatek se izplača za celo leto 1972, t. j. za 12 mesecev po 20,00 din, kar znese skupaj 240,00 din. Obračun je bil izvršen pri Izplačilu OD za mesec november 1972.
Gospodarsko računski sektor
Nepričakovano hitro nas je zapustil in skoraj brez slovesa za vedno odšel Miloš Jagodič.
MILOŠ JAGODIČ
Dolga leta je bil nepogrešljiv sodelavec v prodaji na drobno ter je znal svoje obsežno strokovno znanje kar najboljše uveljaviti pri organiziranju in moderniziranju trgovine. Ustvarjalno je sodeloval pri vseh akcijah ter sprejemal in realiziral vestno vse naloge, ki so mu večkrat jemale tudi ves prosti čas.
Z dolgoletno prakso je kot šef področja znal prenašati svoje izkušnje na vodstveni kader poslovodij in na mlajši kader prodajalcev. Velikemu številu učencev je bil pravi mentor. S svojo prirojeno, nevsiljivo prijaznostjo je znal pridobiti človeka ter nato vplivati nanj, da so bile odločitve in rešitve kar najboljše.
Ko je po upokojitvi zapustil podjetje, je ostal aktiven na terenu v vseh organizacijah. Kjer koli je živel, je bil v družbenih organizacijah nepogrešljiv, aktiven član. Ogromno svojega časa je žrtvoval za družbeno politično delo, kjer je znal v neposrednem stiku pomagati in reševati v najtežjih časih tudi probleme ljudi, v okolju katerih je živel.
Pogrešali smo ga že, ko je odšel v pokoj, še bolj pa ga bomo pogrešali sedaj, ko vemo, da se ne bo več vsaj mimogrede oglašal.
Nikoli ni precenjeval lastne pomembnosti ter je bil izredno human, z vsakim prijazen in vedno pripravljen pomagati. Najlepše se bomo oddolžili njegovemu spominu, če ga bomo skušali posnemati
v njegovih dobrih lastnostih in prizadevanjih, ko je z njemu lastnim načinom skušal vzdrževati kar najlepše človeške odnose med ljudmi.
Z njim je odšel zaslužni član kolektiva, marljiv družbeni delavec ter od prvih trenutkov narodove stiske napredno čuteč človek.
Miloš, hvala ti za opravljeno delo in neprecenljiv prispevek k rasti in razvoju podjetja!
Dne 22. novembra 1972 smo se na voj niškem pokopališču poslovili od člana naše delovne organizacije Milana Pušnika.
MILAN PUŠNIK
Pokojni Milan je bil rojen 20. 6. 1951 in je postal člane naše delovne organizacije s L 9. 1972, ko se je zaposlil kot pek v pekarni »Center«. Komaj je začel živeti, že je kruta usoda prekinila nit njegove ustvarjalnosti. Prometna nesreča, dne 20. 11. 1972 je ustavila bitje njegovega srca.
Pokojnikovi materi izrekamo globoko sožalje, Tebi, dragi Milan pa mirni počitek!
MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl.
iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada: 2.100 izvodov