LETO III. ŠT. 22 (119)/ TRST, GORICA ČETRTEK, 4. JUNIJA 1998
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA
ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SSk MORA V DEŽELNI SVET!
Ob hudi krizi; v katero je zabredla rimska dvodomna komisija, zadobivajo skorajšnje deželne volitve v Furlaniji-Julijski krajini zmeraj večji pomen. Grozi namreč nevarnost, da bo parlament predčasno razpuščen in da bo sedanje legislature konec tik pred začetkom tako imenovanega "belega" polletja, ko po u-stavnih določilih predsednik republike ne more razpustiti zakonodajnih zbornic. "Belo" polletje pa se bo začelo pred koncem tega leta. Če bo zakonodajna doba prekinjena, bo spet romal v predal tudi zakonski predlog o celoviti zaščiti naše slovenske narodne manjšine, ki bo spet ostala praznih rok, vsem Fassinovim obljubam oziroma zagotovilom navkljub.
V tem pogledu prihajajo deželne volitve 14. junija kot naročene, saj bodo urejene razmere v deželi Furla-mji-Julijski krajini lahko vsaj delno zapolnile praznino, ki bo nastala zaradi krize parlamenta in osrednje vlade v Rimu.
Kot smo v našem časniku napisali že nekajkrat, bodo na teh deželnih volitvah slovenski volivci in volivke na Lržaškem in Goriškem imeli priložnost, da dajo preferenčni glas kandidatu Slovenske skupnosti Ivu Jevni-karju, ki nastopa na listi Ljudske sredine za reforme. S tem bodo omogočili njegovo izvolitev v novi deželni svet, iz katerega je bila Slovenska skupnost pred petimi leti izgnana", za kar se je treba "zahvaliti" tistim italijanskim Političnim silam, ki so odobrile nove in za našo narodno manjšino naravnost pogubne volilne predpise.
Deželna zbornica je tribuna, na kateri bo naš predstavnik nastopal, ne da bi ga omejevale in pogojevale nobene spone, razen tistih, iz katerih se ne more in ne sme izviti noben pripadnik še vedno zapostavljene slovenske manjšine v Italiji. To je tudi glavna in temeljna razlika med kandidaturo Iva Jevnikarja in kandidaturami drugih Slovencev na listah raznih italijanskih vsedržavnih strank. Na tretji strani našega časnika sicer Ivo Jevnikar sam lepo in nazorno opozarja na temeljne smernice svojega bodočega dela.
Preden zaključimo te vrstice, naj poudarimo še en razlog, ki po našem odločno govori v prid kandidatu Jevnikarju. Poslanska zbornica je pred kratkim z veliko večino odobrila zakon, ki tako spreminja oziroma dopolnjuje posebni statut dežele Tridentinske-Južne Tirolske, da bo tudi v tridentinski avtonomni pokrajini ladinska skupnost imela svojega ali svoje izvoljene predstavnike. Gre za uresničevanje načela o zajamčenem manjšinskem zastopstvu, ki ga je SSk vedno zagovarjala m zahtevala njegovo uresničenje v okviru Furlanije-Ju-jijske krajine. Italijanska večina je to načelo odločno odklanjala, češ da v pravnem pogledu ne vzdrži kritike. V resnici je šlo, kot je dejal zgodovinski voditelj Južnih Tirolcev, za pomanjkanje politične volje. Glasovanje v eni veji italijanskega parlamenta, ki ga omenjamo, pa mu daje prav.
To je en razlog več, da v nedeljo, 14. junija, podpremo kandidaturo Iva Jevnikarja.
- DRAGO LEGISA
OB ZAKONU ZA JEZIKOVNE MANJŠINE V ITALIJI
BABILONSKI STOLP PRED NAMI?
ANDREJ BRATUŽ
V biblični prispodobi velikanskega stolpa v Babilonu naj bi se med ljudmi pomešali jeziki in tako lahko danes govorimo o babilonski zmešnjavi, če želimo kje označiti jezikovno zmedo.
In prav to babilonsko prispodobo je uporabil lep del italijanskega tiska ob razpravi o manjšinah v parlamentu. Problematika jezikovnih skupnosti je namreč naenkrat prišla v ospredje širše javnosti. Vse to postaja danes v Italiji pa tudi v Evropi vedno bolj aktualno. Pri tem gre predvsem za parlamentarno diskusijo o zakonskem osnutku za zaščito jezikovnih manjšin, ki ga je že odobrila ustavna komisija in je sedaj v razpravi v poslanski zbornici na plenarnem zasedanju. Kar zadeva Evropo, pa lahko zatrdimo, da so se z že odobrenimi načelnimi, a precej razčlenjenimi dokumenti tako parlamentarne skupščine Evropskega sveta kot s strani evropskega parlamenta danes oblikovale že dokaj jasne smernice za neko splošno manjšinsko zaščito na evropski ravni. To je gotovo imela pred seboj tudi Italija, kot so tudi v razpravi dejali razni politični predstavniki večine, saj je sprejem podobnega zakona tudi primerno spričevalo za pripadnost Evropski uniji.
Koliko pa je jezikovnih manjšin, ki jih zadeva omenjeni zakon? Rimski dnevnik II Messaggero)e v posebnem okviru z nekakim zemljevidom jezikovnih manjšin naštel 13 etničnih skupnosti, ki se bodo lahko poslužile tega zakona. To so Frankoprovan-salci v Dolini Aosta, Južni Tirolci v bocenski pokrajini, Furlani, Okcitanci v Piemontu, Ladinci v pokrajini Bellu-no, Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini, koroški Nemci prav tako pri nas, Hrvatje v deželi Molise, Katalonci na
Sardiniji (Alghe-ro), Sardinci,
Grki v Apuliji (Lecce), Romi in Sinti (povsod) ter Albanci v Kalabriji (in Siciliji)
Kot vidimo, je ta mapa manjšin zelo pestra in raznolika. Zanimivo, daje ob teritorialno priznanih jezikovnih skupnostih tudi romska (ciganska) skupnost, ki bi verjetno ne spadala med zgodovinske manjšine v državi - posebej z vsemi problemi, ki so s tem povezani.
Kaj pa sploh predvideva o-menjeni zakon? Prvi člen poudarja, daje sicer uradni jezik italijanski. Posamezne ozemeljske porazdelitve teh skupnosti bo moral obravnavati pokrajinski svet, kjer manjšine žive oz. pride v poštev ta zaščita. Nato bo to lahko zahtevala ena tretjina svetovalcev v zadevnih občinskih svetih ali pa najmanj 15% občanov prizadetih občin, lahko pa pride v poštev tudi referendum na občinski ravni. Pouk manjšinskega jezika bo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Na višjih šolah bo pouk kulture in tradicije manjšine. Na univerzi pa je predviden pouk jezika in kulture manjšine. Nadalje bo dovoljena raba manjšinskega jezikavob-činskih svetih pa še v pokrajinskem ali deželnem svetu na ozemlju, ki ga predvideva zakon. Predvideni so tudi prevodi v manjšinske jezike oz. italijanski jezik. Tudi na sodiščih bo možna uporaba manjšinskega jezika preko tolmačev. Predvidena je tudi mož-
VALDOTAINE
nost povrnitve poitalijančenega priimka v prvotno obliko, in to le z navadno prošnjo na župana oz. na ministra za pravosodje. Med drugim zakon predvideva tudi uvedbo radijskih in TV oddaj v manjšinskih jezikih. Celoten proračun za izvajanje zakona nakazuje letno dvajset milijard lir.
Samo dva primera najaktualnejših dogodkov s tega področja. Prvi, ki meji že na komičnost, je po pisanju dnevnika II Giornale iz Milana v tem, da so organi finančnega ministrstva poslali davkoplačevalcem iz Doline Aosta pozive z imeni krajev, ki jim jih je dal še fašizem in jih danes več ni. Npr. znano turistično središče Saint-Vincent je postalo San Vincenzo delle Fon-ti, bližnji trg Chatillon se je spremenil v Castiglione Dora, zimski center La Thuile pa kar v Porta Littoria... Bolj vzpodbudna vest pa je prišla iz parlamenta, kjer so odobrili zakon za Ladince na Tridentinskem, ki jim med drugim predvideva tudi zajamčeno zastopstvo v deželnem svetu.
KAJ PRIČAKUJEMO SLOVENCI?
Pisali smo že, da omenjeni zakon ne bo neposredno zadeval treh priznanih manjšin (Južna Tirolska, Dolina Aosta, Slovenci - tu objavljamo simbole strank zadnjih dveh in Okcitancev). Te manjšine namreč že imajo, ali pa (kot Slovenci) pričakujejo določeno in razčlenjeno zaščito, ki se ne more primerjati s to, ki je sedaj v razpravi. Jasno je, da so novosti tega zakona tudi za italijansko stvarnost naravnost revolucionarne, saj prvič v zgodovini Italije dopuščajo uradno rabo drugih jezikov skoraj po celem državnem ozemlju. S tem se seveda današnja politična večina odpira Evropi, v kateri sicer že je. To je vsekakor pozitivno in za vse koristno. Prav zato pa tudi ne bo nikakršnega bibličnega stolpa, ki bi u-stvarjal nove zmede med državljani. Slovenci se le čudimo, da so specifični zakonski osnutki za našo zaščito nekje zaspali oz. že dolgo let čakajo na razpravo in odobritev. Res se v komisijah parlamenta nekaj dela, toda zastoji so le predolgi. Upamo, da bomo doživeli uzakonitev vseh naših pravic pred tretjim tisočletjem...
Znani francoski poznavalec manjšinskih in narodnostnih vprašanj Denis de Rou-gemont je zapisal pomenljive misli o jeziku, kulturi in sploh o svetu vrednot. Tako nekje pravi: "Formula totalitarnih režimov je točno in vsiljeno skladje - v okviru ozemeljsko začrtane države - med najbolj heterogenimi stvarnostmi bivanja: to so jezik, kultura, rasa, vera, šege, pravo, ekonomija in politična stranka na oblasti... Jezikovne meje pa niso vedno konfesionalne meje... kulturne meje ne sovpadajo z mejami konfederacije (Švice, op.p.)." Prav gotovo lahko te besede lepo veljajo tudi za problem narodnih oz. jezikovnih manjšin, ki jih je že nekoč tlačila fašistična diktatura, v odnosu do večinske oblasti. V demokratični državi pa danes že zmaguje jezikovni pluralizem.
ČETRTEK 4. JUNIJA 1998
Saša Rudolf
AROGANCA BREZ MEJA...
LJUDEM, KI JIH JE PRIZADEL POTRES, ŽELIMO POMAGATI. ZATO BOMO TUDI NA UREDNIŠTVU ZBIRALI DENAR, KI GA .
BOMO POTEM I IZROČILI NAJBOLJ POTREBNIM DRUŽINAM.
j ZA POTRESENCE!
Janez Povše ZA SPREMEMBO V GORICI...	fflltj	Danijel Devetak ČRNO ZLATO BORISA PANGERCA	
Drago Legiša / intervju IVO JEVNIKAR	853	Ivan Žerjal NAŠE ŠOLSTVO: POMEMBNA JUBILEJA	
SVEČANOST OB KONCU SINODE	1	Erika Jazbar / pogovor SLIKARKA LORETTA DORBOLO'	Ej
OCENA ROMANJA FATIMSKE MARIJE	i	Igor Devetak V BRDIH O EVROPI	u
Eli ZVONU NA POT	Ul	Erik Dolhar SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO	
ČETRTEK 4. JUNIJA
1998
SVET OKROG NAS
AROGANCA BREZ MEJA...
SAŠA RUDOLF
Miloševičeva poteza, da "zvestega" Črnogorca Momira Bulatoviča imenuje na čelo jugoslovanske zvezne vlade, je v Podgorici delovala prav obratno, kot sije želel srbski voditelj. Ne le, da ni pomirila razdraženih Črnogorcev, ki Beogradu očitajo, da jim ne priznava ustavno priznane enakopravnosti, pač pa je vzbudila še večjo nejevoljo, češ srbska aroganca je šla tako daleč, da sami izbirajo črnogorske predstavnike v skupnih organih. Črna gora se v svoji zgodovini ni nikdar uklonila tujcu, poudarjajo v Podgorici, ohranila je neodvisnost in svobodo tudi v dolgih 400 letih, ko so Srbi ječali pod turškim jarmom. Tako so Miloševičevemu kandidatu Momiru Bulatoviču obrnili hrbet tudi omahljivci in podprli koalicijo 36-letnega MilaBjukanoviča, ki se je predstavila na nedeljskih političnih in upravnih volitvah z geslom "za boljše življenje". Zmagovita koalicija je prejela dobro polovico veljavnih glasov, medtem ko se je Bulatovičeva socialistična stranka morala zadovoljiti z nekaj več kot tretjino. Nad 6 odstotkov pa je prejela Liberalna koalicija, ki je seveda bliže Djukanovičevi avtonomistični politiki, kot pa Bulatovičevemu centralizmu.
Koalicija je potrdila uspeh tudi na upravnih volitvah, saj si je zagotovila oblast v 14 od 21 občin.
Pričakovati je, da se bo spor med Beogradom in Podgorico v prihodnjih mesecih še zaostril. Srbija ne more dovoliti črnogorske odcepitve, saj bi se s tem odpovedala izhodu na morje, zato bo Beograd nujno moral najti kompromis. Zmagovalec Bjukano-vič bi morda popustil pri odcepitvenih težnjah, vendar le pod pogojem, da se demokratizacija, ki jo polagoma uvaja v Črni gori, razširi na Srbijo.
Na to pa verjetno Miloševič ni pripravljen, saj bi moral spremeniti politično usmeritev za dobrih 180 stopinj. O-benem bi tak zasuk predstavljal konec sanj o veliki Srbiji, ki so povzročile najprej vojno v Sloveniji in na Hrvaškem, nato razkroj nekdanje Jugoslavije in končno etnično čiščenje s štiriletnimi strahotami bosanske vojne.
Kljub porazom, izgubi o-zemlja v Slavoniji in na kninskem področju Miloševič vztraja. Ce se bo odcepila še Črna gora, če bo dokončno zavrelo na Kosovu, bo Srbija izgubila svojo zgodovinsko zibelko, tako da bo od velike Srbije ostal le še beograjski pašaluk. Iz najnovejše zgodovine se Miloševič ni naučil ničesar, iz leta v leto išče nove zunanje nasprotnike, ki naj bi bili krivi za poraze srbskega naroda, Srbija pa je v svetu vedno bolj osamljena.
ZA VEČJI POMEN TER HITREJŠI RAZVOJ GORICE IN DEŽELE
Svet slovenskih organizacij za Goriško ocenjuje bližnje občinske volitve kot izjemno pomembne. To je namreč priložnost, da pobliže pregledamo delo sedanje občinske vladajoče večine, in sicerv luči vseh možnosti in zahtev, ki jih tudi pred mesto Gorica postavljata nov čas oziroma prihodnost. Predvsem je mogoče prepoznati dejstvo, da bi Gorica kot mesto posebnega izvora in žlahtne vloge, ki jo ima v ožjem in širšem prostoru, lahko storila več, kot je storila doslej. Zaslužila bi pospešeno vključevanje v najširše sodobne tokove, sredi katerih bi mogla uveljaviti svoje enkratne posebnosti in dragocenosti. Vsesplošni hitrejši razvoj mesta more vtem trenutku očitno omogočiti le sprememba politične miselnosti, zaradi tega vidi Svet slovenskih organizacij za Gori-
POTRESI IN PRETRESI
MIRO OPPELT
Katastrofalni potres je spet prizadel severne predele Afganistana. Uničenih je bilo 60 vasi, računajo, da je povzročil pet tisoč mrtvih. Nad 45 tisoč ljudi je ostalo brez borne strehe, saj je ujma porušila tudi jame, kamor je našlo zatočišče pred državljansko vojno na deset tisoče oseb, ki so se umaknile pred talebani. Slednji, katere podpirata Pakistan in Saudska Arabija, nadzorujejo dve tretjini dežele, ostale Rabanijeve pristaše pa podpira šiitski Iran. Humanitarne organizacije le s težavo prodirajo v gorsko pokrajino brez povezav. Prizadeta območja so na poprečni višini dva tisoč metrov. V osrednjem predelu Afganistana pa še pred potresom človekoljubne organizacije niso mogle do poldrugega milijona Hazarasov, saj so vklenjeni med dvema ognjema. 160 tisoč ljudem grozi smrt za lakoto.
V tem okviru je pretresla svet nova jedrska tekma
NOVI
GLAS
med Indijo in Pakistanom. Dokaz popolne svetovne neurejenosti na pragu tretjega tisočletja. Kako daleč je in obenem kako nujna je potreba po utrditvi svetovne organizacije. V svetu je kar 44 držav, ki lahko proizvedejo jedrske bombe. Med temi je veliko zelo revnih z nestalnim političnim okvirom. Prav šibkost političnih vodstev je spodbudila Pakistan in Indijo, da utrdita majave režime z oboroževalno tekmo. Po veliki finančni krizi je Azijo pretresla še jedrska. Kako naj velike jedrske sile - Kitajska in Francija sta do pred kratkim sami še izvajali jedrske poskuse -lahko moralno prisilijo ostale, naj se odpovedo orožju, s čimer same obilno razpolagajo! Saj so tudi dajale potuho in sredstva južnoazij-skima državama za orožje množičnega uničevanja.
Ob vstopu v novo tisočletje ostaja svet še vedno jetnik preteklosti in talec prihodnosti.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
ško v zavezništvu Oljke, ki jo predstavlja županski kandidat Ario Rupeni, tisto priložnost, ki bi mogla uresničiti uspešnejšo in prodornejšo Gorico prav za vse njene meščane. V okviru omenjenega zavezništva predstavlja Slovenska skupnost s svojimi o-srednjimi kandidati, ki so Erika Jazbar, Božidar Tabaj in Miloš Čotar, nepogrešljivo jamstvo za soustvarjanje odprtega, dinamičnega in sodobnega mesta, v katerem bo na tem našem prostoru zaživela nova Evropa z vsemi svojimi bogatimi značilnostmi.
Z željo po hitrejšem in u-činkovitejšem razvoju je umestno pristopiti tudi do deželnih volitev. Kandidat Ivo Jev-nikar kot predstavnik Slovenske skupnosti na listi Ljudske sredine za reforme (Centro popolare riformatore) nedvomno zagotavlja zavzemanje ' za kar najcelovitejše sodelovanje z vsemi tistimi dejavniki, ki si na deželni ravni v največji meri prizadevajo za polno upoštevanje zahtev novega časa v smislu tehtnejšega ovrednotenja vseh izvirnih posebnosti, ki jih mora uveljaviti naša dežela. S podporo navedenim kandidatom za občinske volitve v Gorici kakor tudi kandidatu za deželne volitve se Svet slovenskih organizacij za Goriško zavzema za vsesplošni hitrejši prehod v prihodnost ter še posebej za interese celotnega prebivalstva na tukajšnjem mestnem in deželnem območju.
- SSO ZA GORIŠKO
POLITIČNA ZASTOPANOST MANJŠIN
USTAVNI ZAKON ZA LADINCE: POTRDITEV TEMELJNE PRAVICE
Poslanska zbornica je dne 28. maja odobrila v prvem branju ustavni zakon, ki uvaja v posebni statut Avtonomne dežele Tridentinske-Južne Tirolske vrsto določil za zaščito ladinske narodnostne skupnosti.
Zakon bo moral zdaj odobriti še senat in ga bosta morali v skladu s posebnim postopkom za sprejemanje u-stavnih norm dokončno potrditi še obe parlamentarni zbornici v drugem branju.
Glavnina določil sprejetega ustavnega zakona govori o zastopanosti Ladi ncev v izvoljenih telesih. Tako člen 2 določa posebno voliIno okrožje, ki bo Ladincem zagotovilo zastopanost v tridentinskem pokrajinskem svetu (v bocen-skem že uživajo minimalno zajamčeno zastopanost) in s tem tudi v deželnem svetu, člen 3 določa, da bo Ladincem zagotovljena zastopanost v predsedstvu deželnega sveta, člen 4 pa določa, da bo Ladincem zagotovljena zastopanost celo v deželni vladi Tridentinske-Južne Tirolske. Člena 7 in 8 naj bi olajšala zastopanost Ladi ncev v predsedstvu bocenskega pokrajinskega sveta in v bocenskem pokrajinskem odboru.
SSk pozdravlja četrtkovo glasovanje v poslanski zbornici, saj je v njem prišla do izraza volja parlamenta, naj bi Italija bolje poskrbela za zaščito narodnostnih manjšin, ki živijo na njenem ozemlju, in to v skladu s 6. členom republiške ustave ter s številnimi mednarodnimi obvezami države.
SSk o tem izraža pričakovanje in zahtevo, naj italijanski parlament in druge pristojne oblasti čimprej poskrbijo tudi za pravično zaščito slo-
venske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Nevzdržno je, da Slovenci v Italiji, ki smo priznana manjšina, še danes nimamo urejenega pravnega položaja in da postajamo drugorazredni državljani tudi v primerjavi s pripadniki drugih narodnostnih manjšin v državi.
SSk naposled ugotavlja, kako tudi primer ustavnega zakona za zaščito ladinske manjšine na Tridentinskem-Južnem Tirolskem potrjuje, da je zastopanost v izvoljenih telesih in sploh soudeležba v političnem življenju temeljna pravica narodnostnih manjšin. Spoštovanje te pravice smemo in moramo zahtevati tudi Slovenci v Italiji.
PRODOREN USPEH UNION VALDOTAINE Na nedeljskih deželnih volitvah je Dolina Aosta spet potrdila velik in skoraj absolutni uspeh avtonomistične stranke Union Valdotaine. Ta politična sila je namreč izvolila kar 17 deželnih svetovalcev na 35. Leta 1993 jih je izvolila 13. Prav zato je sedanji uspeh te manjšinske stranke v Italiji, ki je bila in je velika zaveznica slovenske manjšine in posebej SSk, toliko bolj viden. Največ preferenčnih glasov je prejel bivši deželni predsednik A. Rollandin. Druge stranke so seveda tudi izvolile nekaj svojih svetovalcev, a brez velikih dosežkov. Zlasti večje koalicije, kot Oljka ali Pol svoboščin, so tu nastopile razcepljeno; precej je izgubila tudi Severna liga.
POVEIMO NAGLAS
JANEZ POVSE
]
ZA SPREMEMBO V GORICI SE JE NUJNO OBRNITI PRAV NA VSE GORIČANE
34 1 33 TRST,
ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 F A X 040 / 77541 9
GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDA|ATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI • USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI • FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70,000,
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
Pretekli teden smo na tem mestu izrazili prepričanje, da se je še posebej na volitvah v Gorici nujno obrniti na celotno volilno telo. To pomeni, da svojih sil znotraj zavezništva Oljke ne usmerjamo zgolj v strnitev lastnih vrst, pač pa tudi v vplivanje na tisti del someščanov, ki podpirajo trenutno vladajočo občinsko večino. Prepričati je torej treba del tistih, ki se prepoznavajo v sedanjem vodstvu občinske uprave, da oddajo svoj glas drugačni politiki. V nasprotnem primeru bo vse po starem, razen v kolikor ne bi prišlo do večjega premika zaradi novega časa samega, česar pa vse do volilnih rezultatov ni mogoče zanesljivo napovedati. In kako se je mogoče učinkovito obrniti na pristaše sedanje občinske uprave? Pomembno in vplivno je, da se nanje zares obrnemo. Enako važno je, da se nanje obrnemo s pozitivnim programom. Programom, ki bo jasno pokazal, da bi Gorica lahko šla v prihodnost odločneje, hitreje in uspešnejše. Programom, ki bo dokazal, da bi postala Gorica z drugačnim vodenjem mnogo vplivnejša in pomembnejša, kot je. Toliko bolj obvezujoče bo morala postati vplivnejša in pomembnejša v prihodnje, sicer bo v skrajnem primeru izrinjena iz osrednjih življenjskih tokov. Poudarek je torej na pozitivnem programu, s katerim naj bi se obrnili na vse Goričane, saj bi imelo vsakršno demoniziranje nasprotnika za posledico utrjevanje
ostre meje med zagovorniki sedanje uprave in vsemi tistimi, ki se zavzemajo za drugačno politično miselnost. Demoniziranje bi namreč sprožilo demoniziranje z nasprotne smeri in tako bi prišlo do krča vsesplošnega zapiranja, kar bi le utrdilo sedanje stanje.
Posebej pomemben je v takšnem okviru nastop manjšine. Kljub temu da je večinski del manjšine zaobsežen v koaliciji Oljke, se najbrž ne bo mogoče izogniti tekmovanju med posameznimi manjšinskimi komponentami. V idealnem primeru do takšnega tekmovanja seveda sploh ne bi smelo priti, zakaj prav vse komponente v bistvu izgubijo, v kolikor bi bila poražena koalicija v celoti. Naloga torej ni lahka, saj mora tudi manjšina ponuditi pozitivni program, ki naj bi prepričal pristaše sedanje občinske uprave. Tudi manjšina mora izpostaviti takšen razvojni program, v katerem ne bo imela v mislih le sebe, pač pa interese celotnega mesta oziroma občine. Manjšina naj torej stopnjuje svoj predvolilni nastop tako, da bo opazna in slišna, vendar s predlogi, ki pomenijo hitrejši in učinkovitejši razvoj prav za vse občane. S predlogi, ki ne nudijo političnemu tekmecu povoda za demoniziranje, ki bi bilo le njemu v prid. Takšno ali podobno predvolilno obnašanje bi bilo verjetno najučinkovitejše in zakaj ne na koncu tudi uspešno.
AKTUALNO
NTERVJU / IVO JEVNIKAR
GLASUJMO PREUDARNO IN NE LE POLOVIČNO!
NA DEŽELNIH VOLITVAH GLASUJ IN NAPIŠI PREFERENCO TAKO:
Jevnikar
podpirajo misel o tem, da moramo biti Slovenci tudi v politiki subjekt, in ki predstavljajo nezamenljiv del naše narodne skupnosti, je bilo brez možnosti soodločanja o skupnih zadevah. To se je pokazalo na številnih področjih.
Že dejstvo, da je bil v 60-glavem deželnem svetu en sam Slovenec, izvoljen na listi Demokratične stranke levice, pomeni za manjšino nazadovanje, saj so običajno sedeli v deželnem svetu po dva slovenska predstavnika iz vsedržavnih levičarskih strank in po en zastopnik Slovenske skupnosti. Včasih zaradi sodelovanja, včasih zaradi tekmovalnosti je večglasna prisotnost naših zastopnikov koristna, ko gre za zadeve, ki so nam skupne.
Dramatično pa se občuti odsotnost lastnega svetovalca v zadevah, kjer se med Slovenci razhajamo. V iztekajočem se mandatu je to primer zajamčenega zastopstva, ki mora biti po našem mnenju prosto vsakega pogojevanja narodnostne večine. Dalje je tu odnos do vloge lastnikov, srenj in jusarjev pri načrtovanju in upravljanju kraškega parka in sploh izbir o teritoriju, kjer ostajajo na levici nerazumljivi predsodki proti zasebnim lastnikom. Novosti v zakonu o deželnih prispevkih za kulturne in druge dejavnosti niso zadovoljile vseh manjšinskih ustanov. Razlike so v pojmovanju "multikulturnosti", in še bi lahko našteval.
Poslanska zbornica razpravlja o zakonu, ki naj zavaruje jezikovne manjšine v državi. Gre sicer za hvalevredno in za Italijo naravnost zgodovinsko dejanje, vendar mora naša slovenska manjšina spet čakati, češ da bo njen zaščitni zakon na vrsti po volitvah. Kako si razlagaš to novo odgoditev?
Omenil sem, da igrata krajevna in deželna politika veliko vlogo pri rimskih odločitvah, ki nas zadevajo. Tudi tokrat je očitno iz naših krajev prišel "signal" v Rim, da se ne mudi, čeprav imamo tako na tržaški občini kot na goriški pokrajini in v deželnem svetu take koalicije kot v Rimu.
Že pri nekdanjih socialistih seje pokazalo, da je v opoziciji laže zahtevati naše pravice, kot pa jih uveljavljati na oblasti. Za našo skupnost, ki ves povojni čas čaka na pravično zaščito, je to hudo razočaranje, ki pa seveda ne sme hromiti vere v boljše čase in volje do spreminjanja razmer. Tudi na volitvah lahko jasno pokažemo svoje mnenje o tem.
Glede zaščitnega zakona upam, daje poročevalec Maselli res bistveno popravil prvotni delovni osnutek poenotenega besedila zakonskih predlogov o zaščiti in da se bo vladna večina posvetovala z manjšino ter upoštevala njena stališča.
Ostaja dejstvo, da smo res zadnja manjšina v Italiji. Okvirni zakon
o	pravicah jezikovnih manjšin je na dnevnem redu poslanske zbornice, prvo branje je zelo uspešno prestal tudi predlog ustavnega zakona v korist Ladincev v tridentinski pokrajini, ki jim med drugim zagotavlja zajamčeno zastopstvo v pokrajinskem in deželnem svetu, še več: v predsedstvih in v odborih pokrajinskega ter deželnega sveta!
Ali se Ti ne zdi, daje zares napočil čas, ko bi bilo nujno, da se naš položaj internacionalizira?
Kakšen vtis si v tem pogledu odnesel s svojega nedavnega obiska v ZDA?
O	tem smo nekoliko razpravljali na nedavnem simpoziju o položaju Slovencev v Italiji, ki gaje v NewYor-ku pripravil Ameriški slovenski kongres. V svojem referatu sem primerjal položaj Južnih Tirolcev in Slovencev v Italiji. Med drugim sem anali-
ziral tri dejavnike, ki so bistveni za ohranitev kake manjšine: 1) zavest, življenjsko voljo, enotnost v bistvenih zadevah pri sami manjšini; 2) odnos države, v kateri živi manjšina, do njenih pravic; 3) podporo matične države in vsestransko narodno povezanost, ne glede na meje.
Glede našega položaja lahko pri vsakem izmed naštetih dejavnikov najdemo tudi hude šibke točke. Pri prvem demografsko šibkost, politično razdvojenost, določeno pojmovanje multikulturnosti, ki se mi zdi nevarno. Pri drugem še nepreseže-no italijansko asimilacijsko politiko, nepravnost države, kar zadeva spoštovanje ustavnih in mednarodnih obveznosti glede naših pravic.
Pri tretjem, pri podpori matične države, lahko razpravljamo o svetlih in temnih plateh skupnega slovenskega prostora. Omeniti moramo zelo dragoceno moralno in finančno podporo matice. Glede politične, di-plomatske pomoči pa je treba ugo- -s toviti, da ne Jugoslavija ne samostojna Slovenija nista izbrali poti inter- četrtek nacionalizacije, ki jo je konec petde- junija setih let ubrala Avstrija glede Južne Tirolske, ko je spravila Italijo na zatožno klop pred Združenimi narodi.
Česa v tem pogledu še najbolj pričakuješ od matične Slovenije? Ta je med drugim ta čas članica Varnostnega sveta OZN.
Slovenija verjetno ni imela moči, da bi odločneje nastopila za naše pravice, čeprav je ta skrb nedvomno prisotna v njeni zunanji politiki.
Tik pred mednarodnim priznanjem se je januarja 1992 znašla pred italijanskim izsiljevanjem s Trilateral-no pogodbo, ki naj bi obravnavala le pravice italijanske manjšine v Istri. Potem ponovno ob vprašanju vstopanja v Evropsko zvezo.
| Skrb za vstop v NATO in Evrop-: sko zvezo pa ne sme siliti v nepotrebno obzirnost in zamegliti dejstva, da ima Slovenija povsem čiste račune glede varstva manjšin. Standardi varstva italijanske manjšine v Sloveniji bistveno presegajo tako bilateralne kot multilateralne mednarodnopravne obveznosti Slovenije. Tudi po svoji ustavi in mednarodnih pogodbah ima Slovenija pravico in dolžnost, da ščiti svoje manjšine v sosednjih državah. Vsaj pozitivno recipročnost menda lahko zahteva, v smislu višanja standarda zaščite Slovencev v Italiji na raven, ki jo uživajo Italijani v Sloveniji.
Če pa bi nam hoteli vsiliti slab zaščitni zakon, pričakujemo ustrezno ostro odzivanje Republike Slovenije tudi v mednarodnih forumih.
Kako bi kratko strnil svoj volilni program?
Znova ponesti v deželni svet glas demokratično izvoljenega samostojnega slovenskega predstavnika, ki naj konstruktivno sodeluje pri oblikovanju lepše gospodarske, socialne in kulturne prihodnosti naših o-trok, ki naj se bori za pravičen zaščitni zakon, za zajamčeno zastopstvo Slovencev v izvoljenih telesih, za pravice našega človeka na naši zemlji, za enakopravno in plodno sožitje z večino, za sodelovanje med sosednjima državama, a tudi za strpnejše odnose v manjšini.
Bi morda v našem časniku obelodanil svoje glavno volilno geslo?
Ne podlezimo malodušju! 14. junija pojdimo optimistično na volišča. Glasujmo preudarno in ne samo polovično! S tem da ob prekrižanem simbolu Ljudske sredine za reforme zapišemo preferenčni glas, lahko izvolimo v deželni svet svojega samostojnega zastopnika!
DRAGO LEGISA
Le še dober teden nas loči od deželnih volitev, katerih izid bo, kot soglašajo domala vsi politični opazovalci, izrednega pomena za nadaljnjo usodo Furlanije-Julijske krajine. Mimo dejstva, da nas bo novoizvoljeni deželni zbor pospremil v tretje tisočletje, bo tudi od novih deželnih poslancev odvisno, če bo dežela ohranila posebni statut in kako bo izoblikovano razmerje •ned njenimi posameznimi stvarnostmi. Ivo Jevnikar je kandidat Slovenske skupnosti na listi Ljudske sredine za reforme. Predstavlja se v tržaškem in goriškem volilnem okrožju ter ima po splošnem mnenju stvarne možnosti, da se vrne v deželni svet, iz katerega je bil, kot smo v našem časniku nekajkrat napisali, "izgnan" zaradi novih krivičnih volilnih predpisov.
Od katerih dejavnikov je predvsem odvisna Tvoja vrnitev v deželno zbornico?
V	prvi vrsti od premišljenega ravnanja naših volivcev. Povedano še bolj jasno: od tega, ali mi bodo naši volivci zaupali preferenčni glas. Ce torej ne bodo le prekrižali simbola Ljudske sredine za reforme (Centro Popolare Riformatore), temveč bodo zraven zapisali tudi moj priimek JEVNIKAR.
Kot je znano, se je morala Slovenska skupnost zaradi krivične volilne zakonodaje sprijazniti z mislijo, da tokrat ne nastopi samostojno, 2g°lj s tradicionalnim znakom lipove vejice. Pred petimi leti, ko so u-^edli prve hude ovire za izvolitev dednih zastopnikov številčno manj-s'h strank, je sicer Slovenska skupnost s samostojno listo napredova-la za tisoč glasov, kljub temu pa je Po 29 letih delavne in konstruktivne prisotnosti v deželnem svetu iz njega izpadla.
O	zajamčenem ali vsaj olajšanem zastopstvu slovenske manjšine v deželnem svetu, ki ga vztrajno zahtevamo, doslej ni ne duha ne slu-ha. Tudi med Slovenci so nekatere sile bolj zainteresirane za glasove v korist lastne ideološke izbire kot pa za 'zvolitev avtentičnega slovenskega Predstavnika, čigar izvolitev bi ne bila odvisna od dobre volje ali računov večine.
Za letošnje volitve so "pragove" za vstop v deželni svet še dodatno zaostrili, tako da bi bil samostojni nastop brez upa zmage. Poiskati je bilo treba možnost primerne volilne povezave, da bi se le vrnili v deželni svet.
. Z Ljudsko sredino za reforme 'mamo to možnost, saj je koalicija sprejela naše programske točke in
0	nedvomno izvolila najmanj po ^nega, mogoče po dva svetovalca ako v Trstu kot v Gorici. Kdo bo iz Pisane druščine kandidatov izvoljen,
0	odvisno samo od števila preferenčnih glasov.
Ce bi vsi slovenski volivci, ki bodo P°dprli omenjeno koalicijsko listo, v simbolu katere je tudi "lipova vejica , zapisali še preferenčni glas, bi med vsemi na listi nedvomno Pj?'- To je torej zdaj res odvisno le nas in od naše zavzetosti.
Katerim problemom boš v okviru svojih prizadevanj dajal prednost in zakaj?
Slovenska skupnost je vedno f^stavljala na prvo mesto ohrani-v m nemoten vsestranski razvoj ovenske narodnostne skupnosti v ^a iji. Pri tem pa seveda ne poza-Jamo na samoumevno dejstvo, da
živimo v okviru italijanske države in dežele Furlanije-Julijske krajine in da torej z ostalimi državljani delimo 5 skrb za zaposlovanje, gospodar- § stvo, prostorsko politiko, varstvo o- = kolja, prevoze, zdravstvo, skrbstvo, g izobraževanje, kulturo, znanost, šport itd. Naši ljudje seveda potrebujejo politično zaslombo, posredovanje, pomoč tudi pri reševanju vsakodnevnih problemov. O vsem tem obširno govori skupni program Ljudske sredine za reforme, ki se v glavnem drži smernic dosedanje levosredinske deželne vlade, ki jo je vodil Giancarlo Cruder, torej kandidat naše koalicije za ponovno predsedniško mesto.
Ko se pripravljajo reforme tako ustave kot deželnega statuta, si bo treba prizadevati za jasna določila glede enakopravnosti in posebnih pravic manjšine v skladu z ustavnimi in mednarodnimi obveznostmi, za pravičen volilni zakon in zajamčeno zastopstvo.
Odobritev zaščitnega zakona je sicer v pristojnosti parlamenta, vendar je jasno, da krajevna in deželna politika močno vplivata na postopke v Rimu, zato bi bila v primeru izvolitve to moja posebna skrb. Ob tem pa od nekdaj zagovarjamo razlago 6. člena ustave, ki jo je pred leti osvojilo tudi ustavno sodišče, da nače-
lo	o varstvu manjšin obvezuje vse državne in druge javne organe. Tudi dežela lahko stori še marsikaj, da bi Slovenci in slovenščina dosegli dejansko enakopravnost.
Nadalje ima dežela pomembno vlogo pri spodbujanju prijateljstva in sodelovanja ob meji. To se je pokazalo v času osamosvajanja in prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije. Naš takratni svetovalec je odigral izredno vlogo pri oblikovanju naklonjenih stališč deželne večine, tudi v nasprotju z rimskimi vrhovi. V času priprav na evropsko integracijo Slovenije bo Furlanija-Ju-lijska krajina še naprej igrala pomembno vlogo, če bo hotela oziroma če bodo to spodbujali člani novega deželnega sveta.
Pri delu v deželnem svetu moramo upoštevati še to, da biti deželni svetovalec pomeni biti za čas mandata "profesionalni politik", torej človek, ki se ukvarja z reševanjem skupnih zadev s polnim urnikom, ne le v času, “ukradenem" družini, počitku ali drugim zanimanjem, kot to sicer velja v naših razmerah. Področij dela pa je še in še.
V	čem so se najbolj pokazale škodljive
posledice odsotnosti
Slovenske skupnosti v zadnji deželni legislaturi?
Kar deset tisoč odraslih, zavednih Slovenk in Slovencev, ki zvesto
4
ČETRTEK 4. JUNIJA
1998
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE STRUBELJ
PRAZNIK SVETE TROJICE
OGLEJ, 31. MAJA / SVEČANOST OB ZAKLJUČKU SINODE
BODITE ZDRUŽENI NA SKUPNI POTI!
JURIJ PALJK
Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal. (Janez 16, 12-15)
SVETA TROJICA, NAJVEČJA SKRIVNOST NAŠE VERE
Teologi ponavadi govorijo o Sv. Trojici kot o zadnji vsebini nove zaveze in še posebej evangelijev. Pravijo, da gre za naj večjo skrivnost. Večkrat se zgubljajo v neskončnih in malo razumljivih razpravah o tem, kako skrivnost Svete Trojice utemeljuje vse druge skrivnosti. Sam Tomaž Akvinski, eden največjih teologov krščanstva, je ob koncu razprav o Bogu in Sveti Trojici dejal, da je vse njegovo govorjenje kakor slama. Sveti Avguštin je po velikanskem intelektualnem naporu, s katerim se je lotil razodete resnice o Sveti Trojici, primerjal svoje početje dečku, ki se igra na morski obali in misli, da bo v majhno luknjo v morskem pesku prelil celo morje. Se vrsta drugih krščanskih mislecev o Sveti Trojici govori bolj samozavestno, včasih ti dajejo vtis, da o njej celo preveč vedo. Resnica je pač ta: gre za veliko skrivnost, ki je do konca nihče ne more razumeti. Gre za resnico vere. Prav v to smer je razmišljal najgloblji poznavalec božje skrivnosti, evangelist Janez, ki pravi: "Boga ni nikoli nihče videl; edi-norojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, je pripovedoval o njem"
(Jn 1,18).
Pripovedoval nam je o Bogu kot dobrem očetu. Kadarkoli je Jezus spregovoril o Bogu, je v njem nekaj zapelo, se radostno odprlo. Na usta mu je prišla beseda "blagor"; milozvočna beseda, ki razodeva srečo in nepopisno veselje. Pravimo, da so Jezusovi blagri srce evangelija, veselega oznanila. Z njimi Jezus razodene svojim učencem in množici obraz svojega Očeta.
V	vzkliku "blagor", ki ga lahko pospremimo z vzklikom "raduj se",
"bodi srečen", je polnost ljubezni, polnost veselega zanosa, ki ga Jezus izraža, ko kliče svojega Boga "Abba" -Oče. Ko Jezus izgovarja blagre, bere iz srca svojega Očeta. Govori nam o njem tako kot umetnik zna govoriti o svoji umetnini. Zaupa nam skrivnost svojega življenja, to, kar mu je bilo dano najdražjega: božje srce samo, veselje sinovstva, sreča, da je Sin ljubljenega Očeta.
K tej podobi Boga nas vrača evangelij. Po tej poti bomo bližji osrednji resnici krščanstva o Bogu kot o Sv. Trojici. Blagor vam! Srečni ste lahko! Tako vzklika Jezus. Blaženi ste, če ste srečni s srečo Boga samega. Sreča Boga je v dajanju samega sebe. Božji dar samega sebe je Jezus Kristus, ki je po navzočnosti Duha "z nami do konca sveta". To je komunikacija božjega življenja, krogotok večne sreče. Na ta način Bog postaja vse v vsem, kot je z globoko intuicijo zapisal sv. Pavel.
Praznik Sv. Trojice je zato praznik občestva. Bog ni zaprta knjiga. Je veselo sporočilo, ki gre od ust do ust, od srca do srca. Vloga Svetega Duha, Duha resnice, je razodevati ljudem pomen popolnega občestva v Bogu. Kadar to občestvo zavlada med ljudmi, je Bog med njimi. Cerkev je skupnost, ki naj bi občestvo Svete Trojice konkretno doživljala in nato živela v vsakem liturgičnem, oznanjevalnem in karitativnem dejanju.
V	nedeljo, 31. maja, se je v Ogleju s svečanim bogoslužjem, ki se je pričelo ob 18. uri, slovesno zaključila II. goriška sinoda.
"Čas sinode je čas novosti, nenehne odprtosti vsemu, kar Sveti Duh govori Cerkvi. Sveti Duh po veselem in trpečem doživljanju sinode govori naši Cerkvi takole: S težavo si začela novo pot, toda pot je dolga, ne ustavi se, ampak prenesi v življenje pozitivne izkušnje sinodalnih komisij, njihovega duha prenesi v župnijske in nadškofijski pastoralni svet, razvijaj ljubezen, zaupanje in enotnost, polno občestvo: Škof, duhovniki, verniki in diakoni, bodite združeni na skupni poti!" S temi besedami je goriški nadškof p. Antonio Vitale Bom-marco nagovoril zbrane vernike v polni oglejski baziliki. Že v zgodnjem popoldanskem času so se verniki zbi-
:: J
' •£ srsirfpr *
rali okrog bazilike, vsaka župnija goriške nadškofije je poslala v Oglej svoje zastopstvo in seveda človeka, ki je nosil sinodalni križ, znamenje, ki je dve leti spremljalo in označevalo dogajanje v vsaki cerkvi v naši nadškofiji. Razveseljivo je bilo predvsem dejstvo, da se je srečanja udeležilo izredno veliko mladih, med njimi veliko skavtov, ki so tudi skrbeli za razdeljevanje mašnih listov, s katerimi so verniki lažje in globlje spremljali sveto mašo.
K sveti maši je v Oglej vabilo slovesno in ubrano pritr-kovanje, za katerega so tudi letos skrbeli slovenski pritrkovalci iz Podturna v Gorici in okoliških vasi. Med njimi sta na Goriškem najbolj znana brata Štakul iz Podturna; žal je prav med pritrkovanjem 65-letnega Daria Štakula tik pred pričetkom maše zadela kap. Čeprav so mu brat Peter in drugi pritrkovalci hoteli pomagati, zanj ni bilo pomoči. Umrl je prav med pritrkovanjem, ki gaje imel najraje. Bolniško maziljenje mu je prinesel podturnški župnik Rugge-ro Dipiazza. Družini, sorodnikom in prijateljem umrlega izrekamo tudi mi iskreno sožalje. Sicer pa je mašo spremljalo ubrano petje pevcev iz vse goriške nadškofije, med njimi je bilo tudi precej slovenskih.
Nadškof se je vsem sino-dalcem zahvalil za opravljeno delo in si zaželel, da bi vse
dobro, kar je bilo sklenjeno med sinodo, sedaj našlo svoje ustrezno mesto v pastoralnem življenju krajevne Cerkve. Sinoda se je torej za go-riško nadškofijo slovesno zaključila prav na Binkošti, praznik, ko kristjani molimo k Svetemu Duhu, da bi nas s svojo milostjo prepojil in nam dal moč za vztraj no i n vsakodnev-
Goriška sinoda, v kateri smo dejavno sodelovali tudi slovenski kristjani, je pokazala na veliko novih izzivov, ki čakajo na odgovor prav vsakega kristjana. Med sinodo je prišlo na dan dejstvo, da imajo v današnji Cerkvi vedno večjo vlogo prav krščanski laiki, katerih življenje v raznih plasteh današnje družbe je iz-
l
no pričevanje in življenje v Kristusu in po Kristusu. Goriška sinoda je pokazala, da je krajevna Cerkev živa in dejavna, pokazala pa je tudi vrsto pomanjkljivosti, ki označujejo njeno pastoralno delo v naši družbi; obenem je dala vrsto napotkov, kako šibkosti odpraviti, kako naj postanemo kristjani zares pričevalci Kristusa in njegovi učenci.
rednega pomena za pričevanje današnje Cerkve in evangeljske Resnice.
Seveda bo čas pokazal sadove pravkar minule sinode, prav od vsakega posameznika pa bo odvisno, kako se bodo zaključki sinode udejanjili v vsakdanjem življenju goriške družbe in seveda enotnega cerkvenega občestva.
NEKAJ O IKONI SV. TROJICE
KROG JE ODPRT
Skrivnost Svete Trojice kot vir in vzor vsake enotnosti je na genialen način "upodobil" v znani ikoni (iz 15. stol.), vidni podobi Nevidnega, ruski menih Andrej Rublev, "svetnik, poln radosti in luči".
Ikonograf mora biti prepojen s ponižnostjo, sladkostjo in usmiljenjem, pravijo ruski izvedenci; izogibati se mora praznim in nepotrebnim besedam. Biti mora umirjen, nedovzeten za jezo in nevoščljivost. Za vzhodno Cerkev je namreč slikarstvo izraz notranjega duhovnega življenja, ikona je materializacija slikarjeve molitve. Če je v zahodnih cerkvah pomembna prižnica, je na Vzhodu uvod v skrivnost lepo petje, podoba-
ikona pa pove o skrivnosti več kot vsaka razlaga, kajti simboli so globlji od pojmov. Ikona postane priložnost za srečanje z Nevidnim, kajti v tišini vabi v notranjost.
Ikona Sv. Trojice govori sama in razodeva veliko bogastvo pomenov. Nakažimo jih samo nekaj. V ikoni vidimo tri osebe, ki sedijo pri mizi. Njihova telesa so dolga, nadnaravna. V obrazu so si enake, saj jim je božja narava skupna; njihove drže pa so različne, kajti vsaka ima svoje poslanstvo. Na mizi, ki predstavlja svet, je kelih, v katerem je jagnje; to je center podobe, teološko središče. Z lahkoto lahko najdemo v poslikavi geometrične like, kot so krog
(popolnost), trikotnik (božja popolnost); tri osebe skupno pa nam dajejo podobo keliha-žrtve iz ljubezni. Leva figura je Bog Oče, začetek vsega, iz njega izvira vse. On je Stvarnik, vir življenja, ki se daje v izobilju. Oče gleda Sina, na sredi podobe, s pogledom se mu daje, tako da mu je Sin e-nak. Eden se v oblikah dopolnjuje z drugim. "Jaz in Oče : sva eno..." Oče daje Sinu nalogo: žrtvovati se, da bi človek spoznal ljubezen Očeta in se vrnil k njemu. Sin sedi pod hrastom, drevesom življenja, lesom križa. Na isti navpičnici so namreč drevo, Jezus in kelih. Na desni strani pa sedi tretja Božja Oseba -Sv. Duh. Njegovo telo je obrnjeno proti onima dvema: sprejema ju, s povešeno glavo izraža pozorno poslušanje tega, kar sj Oče in Sin govorita. To premleva. Njegov po-
gled je usmerjen v besede O-četa in Sina, hkrati pa gleda oba v oči. Njegovo telo je sklonjeno nad mizo-svet, kajti Sv. Duh je duh stvarstva: vel je nad vodami med stvarjenjem, on je tudi tisti, ki je prisoten v vsakomer, prebiva v nas (mi smo tempelj Svetega Duha...).
Perspektiva je obrnjena, vse silnice najdejo stičišče v gledalcu. Vsi smo vabljeni, da pristopimo k tej mizi, kjer vera daje smisel skrivnosti in ljubezni. Ikona "lovi" gledalca, želi, da bi se ta srečal z upodobljenimi osebami. Mali kvader, vklesan v mizo, je svet, kot so si ga predstavljali
v srednjem veku (pravokoten kvader na stebrih). To je naš svet, naše mesto, prazen prostor, rana v središču in samem srcu treh Božjih oseb. Krog ni sklenjen, je odprt. ----------DD
SREČANJE CERKVENIH GIBANJ S SVETIM OČETOM
ČAS VERSKE ZRELOSTI LAIKOV
DANIJEL DEVETAK
Na dan pred binkoštnim praznikom so se na Trgu sv. Petra v Vatikanu prvič srečali s papežem predstavniki 56 cerkvenih gibanj z vsega sveta. V objemu Berninijevih stebrov na trgu je bilo v soboto,
30.	maja, zbranih nad tristo tisoč vernikov s petih celin. Svež val mladih in odraslih se je zgnetel okrog svetega očeta, da bi "videl Petra", da bi praznoval Kristusovega naslednika, Cerkev in sam sebe.
Janez Pavel II. jih je sprejel z močnimi besedami: “Vi ste odgovor, ki ga je navdihnil Sveti Duh, na dramatične izzive konca tisočletja!" To je bil enkraten dogodek, kajti prvič se je zgodilo, da so se gibanja in nove cerkvene skupnosti, mnoge od katerih so se rodile iz novega duha drugega vatikanskega cerkvenega zbora, skupaj srečale v Vatikanu s papežem. Vladala je velika želja zakričati svetu lastno vero in pristno veselje, ki
i/3
je prevzelo prisotne. Z barvanimi majicami, klobučki in lepaki so bili s petjem in pričevanji prisotni ne samo predstavniki velikih in znanih gibanj, ampak tudi zastopniki maloštevilnih in komaj roje-
nih skupin. To je bil velik praznik laikov, kristjanov, ki so želeli pričati svojo vero. "Papež nas vabi, da pričamo o življenju proti negativnemu sporočilu, ki ga vsak dan daje svet."
Pred svetim očetom so j spregovorile velike karizmatične osebnosti, ki so pustile globoko sled v življenju Cerkve tega stoletja. Govorila je Chiara Lubich, ustanoviteljica skupnosti ognjiščarjev (prišlo jih je nad stodeset tisoč iz 182 držav), močne besede zvestobe Cerkvi je izrekel tudi Ki-ko Arguello, španski slikar in glasbenik, ki je v letih'60 ustanovil gibanje neokatekume-nov (petnajst milijonov skupnosti je danes razširjenih po 104 državah). Ganljive in žive besede je spregovoril Jean Va-nier (Vera in Luč), ki je nato padel na kolena pred sv. očeta. Slednji gaje objel in poljubil, kot bi hotel poljubiti celo množico, ki mu je vzklikala iz veselja. Pred papežem je nastopil tudi msgr. Luigi Giussa-
ni, star milanski duhovnik, ustanovitelj v Italiji znanega gibanja Comunione e Libera-zione.
Janez Pavel II. jih je kljub vidni utrujenosti nagovoril s prodornimi besedami: "Sveti Duh je med nami! Prek gibanj darovi Svetega Duha vdirajo kot silen veter, ki razvnema in priteguje osebe v nove poti misijonske vneme, in to v koreniti službi evangeliju." Gibanja, je še rekel sv. oče, naj bo-! do odgovorna: to je čas za njihovo zrelost. "Velika je njihova naloga v svetu, ki ponuja življenjske modele brez Boga in v katerih je vera mnogih trdno preizkušana, pogosto utišana in zatrta."
Večno mesto je tako doživelo neke vrste pripravo na bogati spored dogodkov in romanj, ki so predvidena za veliki jubilej. Do Božiča 1999, ko bo papež odprl sveta vrata, manjka nekaj nad 570 dni. Tedaj bodo namreč romarji (na dan kakih 80.000) prihajali v Rim - tako napovedujejo izvedenci - vsak dan z osemnajstimi letali, z dva tisoč dvesto avtobusi, z dvanajstimi vlaki in 6.300 avtomobili.
OSEM OD TISOČ ZA KATOLIŠKO CERKEV
VSE SE JE SPREMENILO, SAMO PODPIS OSTAJA
Yse se spreminja, samo Podpis ostaja. Še vedno je namreč dovolj vaš podpis na obrazcu za davčno prijavo v vadratku, kjer piše Chiesa Cattolica. Gotovo je tudi to, da j*? vaša pomoč prišla na kraj, k)er je pomoč potrebna. Letos pa je vrsta novosti. Letos so namreč zamenjali obrazec davčne prijave 740, ki se sedaj 'nienuje UNICO, zamenjali pa so tudi obrazca 101 in 201 za pdvisne delavce, ki se odslej imenujeta CERTIFICAZIONE. premenila se je oblika, spremenila sta se ime in tudi časov-ni rok za oddajo davčne prijave. Davčna obrazca UNICO in CERTIFICAZIONE se pričneta .dajati1 • junija letos na pošt-n]n uradih ali pa v pooblaščeni bankah.
Vsak katoličan bo s prepro-s,lm Podpisom v veliki meri pomagal pri vzdrževanju in spod-u)anju delovnih spodbud ško-
fije in še posebno pri delu dobrodelne ustanove Karitas. V Italiji so bila tako zbrana sredstva namenjena zbirališčem za brezdomce, zbirnim središčem za otroke v težavah, skupnostim za nekdanje zasvojence z mamili in za središča, kjer se nudi pomoč bolnikom, ki so okuženi z aidsom. Poskrbelo se je tudi za razne tečaje, ki so namenjeni nekdanjim zapornikom in handikapiranim ljudem. Zbrana sredstva so bila namenjena tudi ljudem, ki se borijo proti oderuštvu, in za nova delovna mesta; organizirale so se družinske posvetovalnice. Obenem so bila sredstva namenjena ustanovam, ki skušajo nuditi pomoč in se zavzemajo za dobro, vse tisto dobro, ki bi ga vsakdo od nas rad storil. Med drugim je Italijanska škofovska konfereca CEI namenila štiri milijarde lir, ki jih je zbrala s podpisom Osem od
tisoč, za vse potrebne ljudi, ki jih je prizadel potres v Umbriji in Markah.
S sredstvi, ki so se nabrala s podpisom Osem od tisoč, so tudi sezidali nove župnije v naseljih, kjer so župnijska poslopja edino središče družbenega življenja. Sredstva, zbrana s podpisom za Osem od tisoč, so pomagala pri razvoju in boljšem življenju celih narodov v Tretjem svetu z več kot 3000 mednarodnimi pobudami zadružništva in drugimi sorodnimi oblikami stvarne pomoči. Tako zbrana sredstva so tudi pomagala 38.000 duhovnikom, ki delujejo v naših župnijah in škofijah, in vsem tistim, ki v imenu naših škofij delujejo v misijonih ("fidei donum"); gre za pravo vojsko velikih prostovoljcev in delavcev karitativne ljubezni.
Od leta 1996 do 1999 bo Italijanska škofovska konferenca CEI namenila 100 milijard lir,
zbranih s podpisom Osem od tisoč, za ohranitev in obnovo skoraj 70 odstotkov vse naše kulturno-umetniške imovine. Pred letom 2000 - velikim jubilejem - to pomeni narediti gesto velikega pomena in pričevanja, ki ju ima Cerkev za u-metniško-kulturno-zgodovin-sko imovino, za katero se zaveda, da je sicer res v njeni lasti, da jo pa mora deliti z vsemi ljudmi naše družbe.
Zaupanje, ki so ga izkazali verni in neverni ljudje Cerkvi, je zelo veliko; in bilo je dobro vloženo. Brez nepotrebne birokracije in strateških računov, v znamenju čiste prozornosti - saj je porazdelitev sredstev Osem od tisoč vsako leto objavljena v vidnejših dnevnikih in drugih sredstvih javnega obveščanja - bodo sredstva pomoči prišla zares tja, kjer je največja potreba po njih.
SVETNIK TEDNA
13. JUNIJA
SILVESTER CUK ■ ANTON PADOVANSKI, REDOVNIK IN CERKVENI UČITEL)
Skoraj ni cerkve, kjer ne bi našli kipa ljubeznivega svetnika, frančiškanskega redovnika, ki drži v naročju božje Dete, v roki pa ima lilijo - simbol čistosti. To je sveti Anton Padovanski. Na njegov god po nekaterih frančiškanskih svetiščih blagoslavljajo lilije, ki jih potem razdelijo med vernike. Sveti Anton velja za zavetnika zaročencev in poročenih; verni ljudje pri nas in po svetu se mu priporočajo v najrazličnejših potrebah, težavah in stiskah. Znamenit je zlasti kot pomočnik pri iskanju izgubljenih reči.
Sveti Anton, ki je pridevek Padovanski dobil po italijanskem mestu Padova, kjer je leta 1231 umrl in so nad njegovim grobom sezidali veličastno baziliko, po rodu ni Italijan, temveč Portugalec. Rodil se je proti koncu leta 1195 (točnega datuma ne vemo) v Lizboni, glavnem mestu Portugalske. Pri krstu je dobil ime Fernando. Plemiški starši so ga poslali v stolniško šolo, zatem pa je vstopil v samostan 'redovnikov avguštincev, kjer je ostal dve leti. Ko mu je bilo šestindvajset let, je bil posvečen v duhovnika. Čez dve leti je srečal redovnike sv. Frančiška Asiškega in zaprosil za sprejem v njihove vrste. Njegova prošnja je bila uslišana.
Kot frančiškan si je privzel ime Anton. Leta 1221 seje srečal s Frančiškom Asiškim, ki ga je dve leti pozneje imenoval za prvega profesorja teologije svojega reda v Bologni. Na tem mestu ni vzdržal dolgo. Sveta vnema ga je gnala v južno in srednjo Francijo, kjer je zaslovel kot od Boga navdihnjeni pridigar. Kamor je prišel, povsod so vrele skupaj množice, tako da so bile cerkve premajhne in je pogosto pridigal na trgih. Njegova beseda je imela takšno moč zato, ker jo je potrjevalo njegovo svetniško življenje. Nekoč je rekel: "V raznih jezikih govori, kdor je napolnjen s Svetim Duhom. Razni jeziki so različna pričevanja o Kristusu: ponižnost, uboštvo, potrpežljivost in pokorščina. Z njimi govorimo, ko živimo tako in to kažemo drugim. Živa je govorica, kadar govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede, govorijo naj dela... Zaman besediči o poznavanju postave, kdor z dejanji uničuje svoj nauk.''
Leta 1227 so ga izvolili za predstojnika frančiškanov v severni Italiji. Ko je bil na lastno prošnjo te službe razrešen, se je nastanil v samostanu Sv. Marije v Padovi, kjer je pisal svoje znamenite govore za svetniške praznike. Zaradi popolne telesne izčrpanosti, ki je bila posledica njegovih nenehnih potovanj, strogih postov in spokornosti, so njegove moči pojemale. 13. junija 1231 je izdihnil dušo, star komaj šestintrideset let. Pokopali so ga v Padovi. Na njegovem grobu so se začeli goditi številni čudeži. Ko so bili zanesljivo potrjeni, ga je papež Gregor IX. že 30. maja 1232, torej manj kot leto dni po njegovi smrti, slovesno razglasil za svetnika. V Padovi in po Italiji sploh je sv. Anton tako slaven in tako češčen, da mu pravijo "II Santo" (Svetnik) in nikoli Sani'Antonio. Naslov cerkvenega učitelja je sv. Antonu Padovanskemu dal papež Pij XII. leta 1946.
Ta priljubljeni svetnik je (ob sv. Antonu Puščavniku, ki goduje 17. januarja) zavetnik številnih slovenskih ljudi. Ime Anton je četrto med najpogostejšimi slovenskimi osebnimi imeni.
ČETRTEK 4. JUNIJA
1990
slovesnostjo na Repen-, ru v petek, 29. maja, se je ončalo majsko romanje falske Matere Božje po slovenskih župnijah na Tržaš-em. Procesije z lučkami do epentabrskega svetišča in [?ase, ki jo je daroval tržaški skof Evgen Ravignani (ob jem so bili vikar za Sloven-• evFranc Vončina, salezijanski nspektor iz Ljubljane Stane ocevar in vrsta drugih trža-. slovenskih duhovnikov), beje udeležilo lepo število slovenskih vernikov. To je bil ecan in uradni zaključek ro-j ^ Pa se je še nadalje-r v° 31 • maja: kip je nam-ec obiskal še Padriče, Gro-
l	ti0, Bazovico in Pesek.
<-„5°,* nam je povedal pred-k Duhovske zveze Du-
FRANC VONČINA, DUŠAN JAKOMIN, ZVONE STRUBELJ
ZADOVOLJNI Z USPEHOM ROMANJA FATIMSKE MATERE BOŽJE
IVAN ŽERJAL
šan Jakomin, ki je bil tudi član pripravljalnega odbora, so s tem romanjem slovenski duhovniki in verniki hoteli po eni strani počastiti 50-letnico Marijanskega shoda (ta bo 13. septembra na Opčinah), po drugi strani pa obuditi vero, poživiti molitev in spoštovanje nedelj ter maš, tudi v okviru priprav na jubilejno leto 2000. G. Jakomin je tudi napovedal, da bo prihodnje leto v Slovenskem pastoralnem središču misijon.
Kakšen pa je bil odziv vernikov? Kako so ljudje po žup-
nijah spremljali obisk? Po mnenju škofovega vikarja Franca Vončine je bil povsod odziv nad pričakovanjem. Ljudje so se zavzeli tako za pripravo kot za molitev ob fa-timski Mariji. Romanje, je še dejal msgr. Vončina, je bila res posrečena pobuda in fatim-ska Mati Božja je res pritegnila ljudi okrog sebe.
Kot je povedal voditelj pripravljalnega odbora romanja, openski župnik in dekan dr. Zvone Štrubelj, je od 3. do
31.	maja fatimska Marija obiskala 29 slovenskih verskih skupnosti. Udeležba je bila povsod zelo dobra, v vsaki
skupnosti od 100 do 150 ljudi, v večjih središčih tudi dvakrat toliko. Lahko trdimo, da seje romanja tako ali drugače udeležilo okoli 5.000 ljudi. Dr. Štrublja smo tudi vprašali za oceno. "Ocena romanja," pravi, "je nedvomno zelo pozitivna. Odziv ljudi je bil zelo dober. Tudi duhovniki so se na svojem teritoriju v glavnem vsi potrudili. Kar pa se tiče skupnega odziva oz. povezovanja, se je pokazal naš slovenski sindrom vrtičkarstva: vsak je rad na svojem vrtu, da naredi svojo dolžnost, čez prag pa je težko stopiti. To se je videlo na Repentabru, ko
dejansko ni bilo duhovnikov, razen škofovega vikarja msgr. Vončine, Dušana Jakomina, Toneta Bedenčiča, Franca Po-hajača, Franca Zlobca, Žarka Škerlja in mene. Če pa preidem na splošno oceno, lahko rečemo, daje romanje prebudilo v ljudeh nekaj novega, nekaj svežih sil. Predvsem se je pokazalo, kako se je vsaka skupnost znala organizirati, pričakati Marijo, pripraviti program, okrasiti cerkev, splesti vence. Pokazalo se je tudi, da ravno tam, kjer ni duhovnikov, so obisk fatimske Marije najlepše pripravili, npr. v Mačkoljah, pri Sv. Vincenciju in drugod. Laiki so se izkazali. To so pozitivni znaki, da v naših skupnostih obstaja nekaj ljudi, ki vzamejo stvar
v	roko, nekaj organizirajo in imajo tudi tisto pravo zavest."
Dr. Štrubelj pa opozarja tudi na določene pomanjkljivosti, npr. na to, da ni bilo povsod povezave s šolo. Do organiziranega obiska otrok iz vrtca in osnovne šole je prišlo npr. samo na Opčinah (dr. Štrublju ni znano, če je do tega načrtno prišlo tudi v drugih župnijah). "To je bila velika škoda, saj bi se lahko v vsakem kraju povezali s šolo in bi s to pobudo seznanili u-čence in dijake. V pripravi programa je očitno to manjkalo. V odboru je bila tudi o-penska didaktična ravnateljica in prav ona je spodbujala druge člane odbora, naj povejo svojim duhovnikom, da vključimo tudi šole. To je za prihodnost zelo važno, pri tem romanju pa je bi lo v zelo omejenem številu."
REVIJA, KI POVEZUJE VSE SLOVENIJE
ZVONU NA POT
ČETRTEK 4. |UNI|A
1998
V	uglednih prostorih Slovenske matice v Ljubljani so v sredo, 27. maja, predstavili revijo Zvon. Že v glavi revije piše, da gre za družbeno-kulturno revijo.
Na predstavitvi so bili prisotni predstavniki treh Mohorjevih družb in založbe Družina. Vse štiri družbe finančno omogočajo izid prenovljene revije, ki jo bo odslej vodil znani slovenski publicist in časnikar Jože Horvat(na sliki). Celovško Mohorjevo družbo, ki bo tudi odslej Zvon tiskala, je zastopal Franc Kattnig, ki je po krajšem uvodu, v katerem je zaželel reviji srečo, predal besedo uredniku dosedanjega urednika revije Celovški zvon Vinku Ošlaku; ta je opisal težave, s katerimi so se srečevali pri delu. Ošlak je poudaril, kako se je sam zavzemal za ohranitev imena Zvon.
Jože Horvat, sedanji urednik Zvona, je znan po tem, da zelo malo govori in veliko dela. Tega načela seje držal tudi med predstavitvijo revije, za katero meni, da bi morala pokrivati "tiste bele lise na območjih, ki jih predstavljajo zamejstvo, zdomstvo, seveda tudi določeni intelektualni otoki doma". Revija bo seveda "po vsebinski plati zajemala predvsem iz treh velikih segmentov človekovega duha in obstoja: umetnosti, religije in zgodovine. S področja literature, slikarstva, glasbe, krščanstva in družbe bo
objavljala aktualne prispevke in v slogu zahodnoevropskega feljtona, v katerem se npr. umetniška refleksija druži s politično, skušala pritegniti bralca z jezikom, v katerem je misel zbrana in mirna in kot taka najbolj prepričljiva." Horvat je v kratkem, a jedrnatem nagovoru tudi povedal, da revija noče biti odlagališče dobrih člankov, temveč upa, "da bomo vznemirjali, vendar ne bomo hkrati senzacionalistični, da bodo pisci o vseh temah, od literature do verstev in politike, govorili jezik, ki bo vsakršen problem bralcu posredoval kot nekaj normalnega in vrednega pogovora. V ta namen bo treba marsikaj, o čemer bo beseda, osvoboditi etiket in predsodkov, kot seje to, upam, precej posrečilo pri pogovoru o katoliški litaraturi, o Župančičevi veri ali politiki in kulturi terve-ro-uku v pričujoči številki." Na koncu si je Horvat zaželel, da bi bil boljši urednik od prejšnjega, saj: "...bo vsakdo, ki bo prišel za mano, upravičeno hotel biti boljši od mene."
Priložnostne besede so spregovorili tudi urednik Družine dr. Janez Gril, dr. Janez Dular in tajnik Goriške Mohorjeve družbe ter naš stalni sodelavec Marko Tavčar. Prav iz Tavčarjevega govora povzemamo nekaj misli zaradi aktualnosti, lepega in sočnega jezika, vedre topline, zmernega optimizma in širokega pogleda na kulturo in nas same ter na naše težave: "Biti komu za botra je v naših krajih velika čast. Veselim se zato, da v imenu Goriške Mohorjeve družbe lahko ob predstavitvi obnovljenega Zvona voščim reviji dolgo življenje in predvsem, da bi s svojo prisotnostjo v slovenskem prostoru nas vse bogatila, nas informirala in formirala ali oblikovala v smislu tistih vrednot, v katere verjamemo in ki so bile vodilo svetniškemu škofu Slomšku, a tudi njegovemu prijatelju, našemu primorskemu duhovniku in narodnemu buditelju Valentinu Staniču, ki mu Primorci, še zlasti pa Goričani, marsikaj dolgujemo.
Pri Goriški Mohorjevi družbi se zavedamo pomena in zahtevnosti te-
* « J •* '»O'	*
ga načrta, po svojih, sicer dokaj skromnih močeh mu bomo zato pomagali. Gotovo pa bomo Zvonu ostali zvesti, kot znamo Primorci biti zvesti. Na naši strani smo narodnostno mejo še največ časa ohranili skorajda neokrnjeno in na Goriškem in na Tržaškem tudi 70-letno bivanje pod italijansko oblastjo nam še ni povsem zamorilo življenjske moči. Še se sliši slovenska beseda, še lahko ustvarjalnosti naših u-metnikov pripisujemo dela, ki so velika za narod, a tudi za obče človeštvo.
Sam prihajam iz Devina, se pravi iz kraja ob tisti jadranski obali, ki je bila res slovenska in vzdolž katere Slovenci še obdelujemo kak pašten s trtami ; in oljkami ali ob kateri je na privezi še kaka naša barka, pa čeprav rabljena le za športne namene. Prihajam torej iz vasi, ki je ravno na sredi poti med Trstom in Gorico in o kateri pravimo, da je dom lepe Vide, tiste nečimrne »punce«, kijoje laskav zamorec zvabil na španski dvor. Tam se je jokala po sinku, možu in domu, a zaman. Tako je lepa Vida postala arhetip.
O	tej znani ljudski pesmi, ki je doživela čast Prešernove obdelave, pri nas
pravijo, da vsakega posebej nagovarja, da kljub preizkušnjam in skušnjavam po lepšem življenju vztraja na svojem, da ostaja zvest svojim koreninam, svojemu jeziku, svojemu bistvu.
Zakaj pravim to danes, ko vseslovenski javnosti predstavljamo nov časnik, ki o sebi trdi, da povezuje vse Slovenije? To pravim, da bi vse nas ponovno opozoril na skrb, ki naj jo ta na novo zasnovana revija z ugledno tradicijo ohranja in še razvija, da bi pomagala ljudem, ki jim je pri srcu »Slo-venšč'na cela« - in to povsod, kjer živimo, sredi madžarskega, nemškega ali hrvaškega in italijanskega sveta ali drugod po svetu in ne nazadnje v matični domovini. Zvon naj torej pomaga, da bomo z ljubeznijo skrbeli za materinščino, za ohranitev zgodovinskega spomina in kulturne dediščine, da bomo spoštovali to domovino in njene naravne lepote in čudesa, da bomo cenili, kar nam je bilo dano, in da bomo to neverjetno duhovno bogastvo čimbolj neokrnjeno oz. po možnosti še obogateno z novimi dosežki in stvaritvami izročili svojim otrokom in vnukom.
To naj bo torej voščilo s primorske strani, da bi novi Zvon znal izpolnjevati svoje poslanstvo."
Za kroniko povejmo še to, da je u-rednik Zvona imel posluh za zamejstvo, saj je v uredniški odbor uvrstil kar dva predstavnika naše skupnosti: pisateljico Ivanko Hergold in čas-nikarja Jurija Paljka, ki bosta v družbi Janka Čara, Jožeta Horvata, dr. Jožeta Marketza, Matije Ogrina, Igorja Senčarja, Braneta Senegačnika in Primoža Zevnika.
-------------ZUT
"Moj Breg/kakor svit/kakor slap/ kakor davni grad." S temi stihi, ki razodevajo razbolelo domotožno čustvo in žlahtno ljubezen do rojstne vasi, se začenja zadnja pesniška zbirka zamejskega kulturnega in prosvetnega delavca Borisa Pangerca z naslovom Črno zlato. To je "najzrelejši literarni sadež z drevesa Pangerčeve lirike", pra-
vi	v uvodni besedi Tone Partljič o poezijah, ki so "polne energije, sle, zelenih izvirov, plamenov, vročičnih niti, sladkih ugrizov, mehkih grobosti..."
Zbirko, ki jo je izdala koprska založba in literarna revija Fontana, so 22. maja predstavili tudi na tradicionalnem večeru v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. Nekaj uvodnih besed o reviji, ki obstaja celih e-najst let, in njenih literarnih naporih je spregovoril urednik Danilo Japelj. Ta je konec februarja letos že predstavil knjigo zamejske časnikarke Neve Lu-keš. Prav manj znanim Primorcem -in z velikim veseljem tudi zamejcem -koprska založba rada objavlja literarna dela, saj se zaveda njihove vrednosti v širšem slovenskem kulturnem prostoru.
Na oseben in izjemno prodoren način je nato predstavila zbirko in globoko pogledala v pesnikovo dušo ravnateljica goriškega klasičnega liceja Primož Trubar prof. Nadja Marinčič. Prirediteljem večera se je najprej zahvalila, da so jo "privabili iz zatohlih birokratskih zadev/' v živi svet besede, ustvarjalnosti in duha. Prvi sklop poezij otožno in samozavestno riše pes-
CRNO ZLATO V ŽILAH BORISA PANGERCA
DANIJEL DEVETAK
nikov Breg, je rekla, čist otroški spomin nanj. Prav Breg daje še danes Pangercu moč za vztrajanje, napredovanje, moč za življenje, pa čeprav je to vas, katere počasno in neusmiljeno propadanje spremlja avtor z bolestno nemočjo in vdanostjo. "Travnike kosi sa mota... / srce utri pa g ren ko... / Kako je bilo nekoč vse drugače..." Zemlja in človek sta trdno povezana z nevidnimi nitmi, ki jih minevanje ne more raztrgati. Rodna zemlja je pesniku limfa, čeprav se spreminja, čeprav jo drugi
Z leve: Boris Pangerc, Nadja Marinčič,
Danilo Japelj (foto Bumbaca)
zlorabljajo. "Še nikoli me niso tako skelele korenine." Kljub tuji krvi na klancu je domača zemlja za Pangerca še vedno oplojujoča, njegov tabernakelj. Drugi razdelek poezij - z naslovom Zamejska balada - označujejo slutnje, nemir, osamljenost in odtujenost. "Samo prevare / in za-rotno počutje/ pri nas je vedno tako." In vendar najde avtor kljub tesnobi moč, da ostaja veder. Še več: v njem za trenutek vzplamti puntarski duh. "Koliko žrtve zahteva Zdravljica!" Tretji sklop pesmi je posvečen erotični liriki - Nimfa zarotna. Pesnik z rahločutnimi in obenem moško krepkimi besedami govori z bogatimi metaforami in domiselnimi besednimi zvezami o drhtenju, koprnenju in hrepenenju po
svoji ljubljeni. Vzbudita se njegovi nagonska in duhovna sla, ki sta mu vitalno in ustvarjalno počelo, saj mu "omamni sij" ljubljene daje pričakovati svetlejši dan: "Jaz živim od upanja, / ki mu ne vem / ne porekla ne imena". Četrti in zadnji razdelek daje zbirki ime, toječmozlato. Mračna in brezup na črnina, ki grozi - svetlo in bogato zlato, ki se blešči. Dvoumna protislo vnost dveh nasprotujočih si pojmov povzroča bralcu nemalo vprašanj, izzivov. Ostaja mu uganka. Iz Panger-čevih poezij razberemo, da mu črno zlato "kljuva mir", in vendar je to zanj boleče iskanje ravnovesja, skladja. Iz
i	"ledeno vročega čara" črnega zlata v lastnem življenju črpa pesnik moč, da najde čvrst vitalizem, ustvarjalno silo, ko se črno in zlato v njegovih žilah spremenita v žlahtni bron - umetnost, za katero je vredno prestati marsikaj bridkega.
Prof. Marinčičeva je tudi poudarila pesnikovo izbrano izrazoslovje, saj skoraj v vsaki poeziji naletimo na ču dovite slovenske besede, ki jih Pan gerc s silo rešuje pred pozabo.
Pangerc je v sklepnih besedah s svojo galantno in igrivo prisrčnostjo osvojil zbrano občinstvo. Vsem seje toplo zahvalil za večer, posvečen njegovim verzom. Prav s takim razpoloženjem je prebral nekaj pesmi, ki so nam skozi njegov glas in interpretacijo živo predočile dragi Breg, žitna polja ljubezni, in "kar bo, naj bo, /sa mo da obsiješ me - / črno zlato."
NQVI ROMAN DUSAN4 v JELINČIČA
Pri založbi Lipa v Kopru je izšla nova knjiga tržaškega pisatelja Dušana Jelinčiča. Gre za roman Budovo oko, ki so ga v sredo, 27. maja, predstavili v Tržaški knjigarni v Trstu, v petek, 29-maja, pa v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. V petek, 5. junija, pa ga bodo predstavili v Katoliški knjigarni v Gorici.
Budovo oko je alpinistični roman, podoben tistim, kijih je Jelinčič pred tem napisal: Biseri pod snegom in Zvezdnate noči. Vendar, medtem ko le-ta obravnavata resnične dogodke (alpinistične odprave na Himalajo, katerih seje udeležil tudi avtor), je Budovo oko izmišljena zgodba: skupina ameriških alpinistov se odpravi na Himalajo, da bi poizvedela o pred letom dni izginulih alpinistih in da bi seveda osvojila vrh najvišje gore sveta, Evere-sta. Tu prikaže Jelinčič spopad med zahodnim in vzhodnim svetom, svetom hrepenenja po dosežkih in svetom ponotranjenosti, razmišljanja in duhovnosti. V romanu se prepletata pustolovščina in mistika, vendar protagonist ni več avtor sam, kot v prejšnjih romanih, ampak nastopajo izmišljene osebe. Gre za izmišljeno zgodbo, ki pa bi lahko bila - kot je sam avtor povedal na tržaški predstavitvi -tudi resnična. V Tržaški knjigarni je o romanu spregovorila Matejka Grgič, ki je med drugim dejala, da je roman lahko berljiv, saj Jelinčičev slog pritegne bralca in avtor ohranja ravnotežje med raznimi elementi, ki so prisotni v knjigi, in ne zaide v banalnosti.
Za okusno grafično opremo roma-na je poskrbel Luciano Kleva.
——— i ž
ZA KONEC KLAVIRSKI RECITAL
S klavirskim recitalom goriškega pianista Massima Gona v Kulturnem domu v Trstu se je v petek, 22. maja, končala koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 1997198.
Massimo Gon je priznan goriški izvajalec, znan tako krajevnemu kot tudi širšemu občinstvu. Študij klavirja je začel pri petih letih, diplomiral je na konservatoriju Tartini v Trstu z ministrskim priznanjem, prejel pa je že več državnih in mednarodnih nagrad. Igral je žez mnogimi znamenitimi simfoničnimi orkestri, poučuje pa na tržaškem konservatoriju. Niti ni prvič, da je nastopal za Glasbeno matico.
Na koncertu seje predstavil z raznolikim sporedom. Prvi del recitala je bil posvečen francoskim impresionistom. Gon je izvedel dve skladbi De-bussyja, Images 1 inL'lsleJoyeuse, ter skladbo Ravela Gaspard de la nuit. Drugi del so v celoti obsegale Slike z razstave Musorgskega, ki so očarale prisotno, sicer maloštevilno, občinstvo. Predvsem je treba povedati, da je bil Gon v drugem delu prepričljivejši, pa tudi veliko bolj sproščen kot v prvem delu. Pri skladbah Debussyja in Ravela seje namreč mestoma pokazala - kljub dolgotrajnemu ploskanju po prvem delu - določena napetost, ki je vplivala na izvedbo skladb. Kljub temu lahko rečemo, da je bil Gonov recital užitek za ljubitelje glasbe, ki so se udeležili koncerta.
S tem recitalom se je torej končala sezona GM 1997/98. Pri tem je treba omeniti, da je bil pred Gonom v aprilu še koncert mešanega zbora Hrast iz Doberdoba, ki je navdušil občinstvo in dokazal, daje med najboljšimi slovenskimi zborovskimi sestavi.
——IŽ
JEZIKOVNI KOTIČEK
NADA PERTOT
Ko sem sestavljala svojo knjigo, se nisem spomnila na italijanski samostalnik il ba-gno, ki ga v italijanščini uporabljajo, tudi ko povprašajo v kakem lokalu, kje je stranišče. Te italijanske besede nikakor ne smemo sloveniti s kopalnico, ko mislimo na stranišče, WC, ve-ce ali celo na toaleto. Zgodilo se mi je, da sem prisostvovala v Sloveniji zadregi svojega ožjega rojaka, ko ga je v lokalu nekdo debelo debelo pogledal, ko je vprašal Po kopalnici.
Kako pa je kaj s slovenjenjem glagola chiedere.
Za ta italijanski glagol imamo mi več različic. Vprašali so me za mnenje. Vprašali so me po dovoljenju. Zaprosil je za osebno izkaznico. Zahtevali so sestanek. Mogoče so zanj tudi pismeno zaprosili. Prosil jo je za roko. Prosil je za podporo. Naredil je prošnjo za podporo. Naredil je vlogo proti krivični obtožbi. Zaprosili so za revizijo kazni. Zahtevamo spoštovanje človečanskih pravic.
Kako hudo je, če kdo, ki ne misli slovensko, samozavest-no reče oz. napiše: Vprašal sem podporo, vprašali so se-
stanek, vprašal je novo osebno izkaznico, ko bi bila mogoče sprejemljiva le zveza vprašati za.
Vplivov italijanščine se tukaj pri nas zaveda vsakdo, ki je do izražanja dovolj občutljiv. Manj pa se zavedamo vplivov drugih jezikov in smo takoj veseli, če lahko uporabimo izraz, ki zveni drugače, kot bi bilo nam blizu. Tako je za pesem, popevko, melodijo vdrla k nam beseda viža, ki ni nič drugega kot nemška die Weise istega pomena. Vem, da sem se v šoli še trudila, da bi zamenjala bodočnost s prihodnostjo in bodoč s prihodnjim, danes pa že mnogi govorijo samo o bodočnosti.
Pa mikavnost glagola smatrati, ki ga tako radi uporabljamo namesto glagolov imeti za, meniti, misliti. Dejali bomo torej: Imam ga za poštenjaka,
o	njem mislim samo dobro, menim, da se bo vse dobro izteklo.
Zelo smo občutljivi, če u-porablja kdo besede, ki jih imamo kot pridobljene besede skupaj z Italijani in jih ogorčeno imenujemo tujke. Na napake v oblikovanju stavkov in oblikovanju besednih zvez pa kar pozabljamo. No, o tem pa prihodnjič.
BEL PRIROČNIK KROŽKA ŠČEK
AKTUALNA MISEL JOSIPA VILFANA
V	sredo, 27. maja, so v Vilfanovi dvorani Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček v Trstu predstavili knjigo zgodovinarja dr. Egona Pelikana z naslovom Josip Vilfan v parlamentu - Discorsi parlamentari dell'on. Josip Vilfan. Knjigo je izdal krožek Virgil Šček v okviru zbirke t.i. "belih priročnikov", v njej pa so zbrani govori in drugi posegi Josipa Vilfana v italijanskem parlamentu, ko je v 20. letih skupaj z drugimi slovenskimi in hrvaškimi poslanci zastopal slovensko in hrvaško prebivalstvo, kije po 1. svetovni vojni prišlo pod Italijo. Izid knjige pa je omogočila Zadružna kraška banka.
Na predstavitvi so bili prisoten avtor dr. Egon Pelikan ter zgodovinarja dr. Milica Kacin-VVohinz in prof. Jože Pirjevec, ki so v svojih posegih obravnavali Vilfanovo življenje, delo ter osebnost in pomen ter razmere v obdobju, v katerem je Vilfan deloval. Rdeča nit delovanja tega velikega primorskega politika pa je bila vseskozi politika ohranjevanja slovenske in hrvaške narodne skupnosti na ozemljih, ki so po 1. svetovni vojni pripadla Italiji. Iz predstavitve v krožku Šček pa izhaja tudi, kot je dejal dr. Pelikan v svojem posegu, da je bil Josip Vilfan dedič srednjeevropske humanistične tradicije, kar se tiče obravnavanja nacionalne-
ga vprašanja. Zavzemal seje za vsebinsko usklajeno, demokratično in sredinsko pot, daleč od vsake skrajnosti. V tem je Josip Vilfan aktualen, kakor so aktualna tudi druga njegova načela, kot npr. razlikovanje med narodnostjo in državljanstvom, nasprotovanje narodnemu in-diferentizmu idr.
Na predstavitvi sta spregovorila tudi predsednik krožka Šček dr. Rafko Dolhar in urednik zbirke “belih priročnikov" Ivo Jevnikar, ki je na kratko orisal vsebino knjige in podčrtal njeno aktualnost tudi v današnjem času, saj se Slovenci v Italiji še danes moramo roočati s problemi, s katerimi je imel opravka Josip Vilfan že v 20. letih v rimskem parlamentu. Dr. Dolhar pa je opozoril na važnost publikacij krožka Šček, saj se z njimi zapolnjujejo vrze-
li	v naši polpretekli zgodovini.
  IŽ
PREDSTAVITEV KNJIG GOSKA BREZ NOSKA IN PRAV ZARES
Naša zamejska otroška revija Pastirček v svojem 52. letu neprekinjenega samostojnega izhajanja tiska te dni dve novi zbirki pesmi dragocene dolgoletne sodelavke Zore Saksida. Knjigi sta namenjeni predvsem osnovnošolskim otrokom.
Prvo, z naslovom Goska brez noska (o živalih), so ilustrirali dijaki Pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek iz Trsta in Pedagoškega liceja Simon Gregorčič iz Gorice. Drugo, ki nosi naslov Prav zares (o letnih časih), pa je ilustrirala Danila Komjanc. Knjižici je uredil in oblikoval urednik Marijan Markežič. Posebnost zbirk je tudi prednaslovS/coz/luknjo v knjigo, saj bosta knjigi skozi luknjo priviti s pisanim vijakom. Zbirki bomo predstavili na dveh Pastirčkovih dnevih, t.j.v Gorici v soboto, 6. junija, in na Opčinah v torek, 9. junija.
Prvič v zgodovini zamejskega šolstva so sodelovale pri pripravi knjig in njuni predstavitvi vse tri stopnje šole (osnovna, nižja in višja srednja). Na programu bodo poleg predstavitve še petje, recitacije, igrana pravljica, nagrajevanje najbolj zvestih Pastirčkovih sodelavcev v tem šolskem letu. Na ogled bo tudi razstava ilustratorjev obeh knjig in otroških risbic za naslovno stran Pastirčka v prihodnjem šolskem letu.
TRIJE SLOVENCI
V	VODSTVU ČASNIKARSKE ZBORNICE
Trije slovenski zamejski časnikarji so bili pred dnevi izvoljeni v vsedržavne in deželne organe Časnikarske zbornice. Že v prvem krogu sta bila izvoljena časnikarja Miro Oppelt in Sergij Premru. Prvi bo zastopal časnikarje v vsedržavnem svetu v Rimu, drugi pa v deželnem svetu v Trstu. V drugem krogu je bil za publiciste izvoljen v deželni svet Ennio Kuret. Vsem trem iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov pri odgovornem delu.
Po štirih zaporednih mandatih se je od vsedržavnega sveta Časnikarske zbornice v Rimu poslovil naš odgovorni urednik dr. Drago Legiša. Od sadov njegovega dela in prizadevanj je treba omeniti predvsem dejstvo, da slovenski časnikarski pripravniki lahko polagajo držani izpit v materinem jeziku. Na njegov predlog je namreč vsedržavni svet odobril ustrezno spremembo poslovnika, kar je pravosodno ministrstvo kmalu potrdilo. Prej so časnikarske izpite lahko polagali v materinem jeziku le ju-žno-tirolski kandidati.
Odkar je postal veljaven novi poslovnik, je sedem slovenskih kandidatov položilo v Rimu izpite v materinščini, en kandidat pa izpite pravkar polaga.
7
ČETRTEK 4. JUNIJA
1998
PREDSTAVITEV ZBIRK PESMI ZORE SAKSIDA
SODELUJEJO BARBARA RUSTJA UČENCI OŠ DIJAKI SŠ
DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA IZ GORICE IN TRSTA
BANCAGRICOLA
KMEČKA BANKA
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO
GORICA, SOBOTA, 6. JUNIJA 1998 OB 9. URI V K.C. L BRATUŽ OPČINE, TOREK, 9. JUNIJA 1998 OB 8.30 NA OŠ F. BEVK
8
ČETRTEK 4. JUNIJA
1998
TISKOVNO OBVESTILO
ODSTOPIL PROSESKI JUSARSKI ODBOR
Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja s Proseka nam je 30. maja poslala naslednje tis-kovno obvestilo:
"Sporočamo Vam, da je dne 27. maja 1998 naš odbor, ki je bil izvoljen na podlagi zakona 278 z dne 17. aprila 1957, napovedal odstop prefektu tržaške pokrajine, deželnemu odborniku za javne ustanove in tržaškemu županu zaradi vztrajnega zavlačevanja in neizpolnjenih
obljub tržaške občinske u-prave, ki s takim odnosom ovira naše redno delovanje."
"Ta odločitev bo privedla do odstopa celotnega odbora, če v roku tridesetih dni oblasti, do katerih smo se obrnili, ne bodo smatrale potrebno, da razčistijo nastalo situacijo."
Pod obvestilom je podpisan predsednik proseškega jusarskega odbora Bruno Rupel.
VRSTA POBUD ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
V petek, 5. junija, bo v openski župni cerkvi z začetkom ob 20.30 koncert organistov, ki so se udeležili tečaja pod vodstvom organistke prof. Angele Tomanič.
Ob koncu šolskega leta se navadno delajo prvi obračuni tudi glede delovanja raznih organizacij in ustanov. Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Trsta je posvetila po izvedbi božičnih koncertov letos januarja veliko pozornost organizaciji revije otroških zborov Pesem mladih v mesecu marcu in dveh koncertov letošnje revije Primorska poje. Njeni pevci pa so sodelovali tudi pri nekaterih skupnih pobudah slovenskih župnij, npr. ob romanju fatim-ske Matere Božje v mesecu maju in ob nekaterih drugih priložnostih. Precej delaje bilo tudi z načrtovanjem poletnega pevskega seminarja za otroke v sodelovanju z openskimi pevskimi zbori Vesela pomlad, ki naj bi jih izpeljali v mesecu avgustu. Ti tečaji naj bi bili tudi pedagoškega pomena, saj so nanje vabljeni tudi učitelji osnovnih šol.
Zelo pozitivno pri ZCPZ o-cenjujejo tudi celoletni en-kratmesečni orgelski tečaj, ki ga vodi izkušena organistka iz Ljubljane, prof. Angela Tomanič. Poletni orgelski tečaji v organizaciji ZCPZ so namreč že dolgoletna stvarnost, a pokazalo se je, da je potrebno predvsem mladim organistom nuditi možnost rednega izpopolnjevanja in učenja. To redno delo že kaže prve sadove v nekaterih župnijah na Tržaškem. Enajst tečajnikov je namreč skozi vse šolsko leto obiskovalo ta srečanja in si pridobivalo izkušnje, ki jim bodo koristile tudi ob spremljanju raznih obredov med letom. Ob zaključku tečaja bodo ti organisti nastopili na koncertu, ki bo v petek, 5. junija, v openski župni cerkvi z začetkom ob 20.30. Vsak posebej nam bo zaigral pesem ali skladbo glede na izkušnje in pridobljeno znanje. Tečaj se bo gotovo nadaljeval tudi v prihodnjem letu.
Pri ZCPZ pa so posvetili po februarskem zasedanju sveta Zveze veliko pozornost tudi analizi možnosti, da bi spremenili oz. obogatili nedeljsko mašo, ki jo oddaja Radio Trst A. Rojanski organist I prof. Mamolo je svoj čas predlagal, da bi v Rojan prihajali zbori iz raznih krajev Tržaške, Goriške in Benečije in sodelovali pri maši. Na seji sveta pa so prisotni predstavniki cerkvenih zborov menili, da bi bilo bodisi s pastoralnega bodisi zborovskega vidika bolj koristno, ko bi radio obiskoval posamezne župnije in tako s svojo prisotnostjo spodbujal delo v teh krajih. Sam radio pa bi na ta način lahko bolje opravljal svojo funkcijo prisotnosti na teritoriju. Po daljši razpravi se je izoblikovalo stališče, ki je bilo tudi predstavljeno duhovnikom, in sicer, da bi radio po cel mesec oddajal iz ene cerkve. Med tem časom bi lahko pri bogo-; služju pel domači zbor, lahko pa bi tudi gostovali zbori iz sosednjih župnij. Seveda bo ta zamisel terjala še veliko dela na ravni pogovorov in koordinacije med ZCPZ, župnijami in radiom.
S poletjem čakajo člane ZCPZ še nekatere dogovorjene obveznosti, npr. sodelovanje pri praznovanju farnega zavetnika pri Novem Svetem Antonu, nadalje sodelovanje pri spominskih obredih v tržaški Rižarni in še Ciril-Me-todova pobožnost na Vejni. V mesecu avgustu, in sicer v dneh od 9. do 15., pa prireja ZCPZ v zdravilišču Banovci pri Ljutomeru tradicionalni poletni seminar, na katerega so vabljeni organisti in pevovodje, učitelji ter pevci in njihovi sorodniki. Tudi letos bodo tečaj vodili priznani strokovnjaki, poskrbljeno pa bo tudi za družabnost, izlete in rekreacijo.
SKORAJŠNJE DEŽELNE VOLITVE
VOLILNA KAMPANJA PREHAJA V ODLOČILNO FAZO
Tudi na Tržaškem prehaja volilna kampanja za deželne volitve v odločilno fazo. Volitve bodo v nedeljo, 14. junija, torej že čez deset dni, zato se kar vrstijo volilni shodi, srečanja idr. raznih kandidatov, ki se zavzemajo za izvolitev v deželni svet.
Od leve: Ivo Jevnikar, Nanti Olip, Karel Smolle in Martin Brecelj (Foto Kroma)
Tudi dejavnost Slovenske skupnosti je zelo živahna. Tako se je njen kandidat Ivo Jevnikar, ki nastopa na listi Ljudske sredine za reforme (Centra popolare riformatore) konec prejšnjega in na začetku tega tedna večkrat srečal z volivci, in sicer v nedeljo, 31. maja, pri Sv. Jakobu in v Skednju, v ponedeljek, 1. junija, pa v Repnu. Iz vseh teh srečanj je izšla splošna ugotovitev o pomembnosti preferenčnih glasov za izvolitev kandidata. SSk poudarja tole: če se glasuje le za simbol, ne da bi se izrazila tudi preferenca, je to le polovičen glas.
V ponedeljek, 1. junija, je SSk gostila tudi ugledna koro-; ška politična delavca. Na o-bisku sta namreč bila slovenski poslanec v avstrijskem državnem parlamentu Karel Smolle in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip. S tem obiskom sta hotela podpreti prizadevanja SSk za izvolitev Iva Jevnikarja v deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine, poleg tega pa je na ponedeljkovem srečanju tekla tudi beseda o prihodnjem konkretnem skupnem sodelovanju. Smolle in Olip sta se v spremstvu predstavnikov SSk srečala s predsednikom dežele F-Jk Cruder-
jem, potem pa je bila v dopoldanskih urah na sedežu SSk v Trstu tiskovna konferenca, na kateri sta bila poleg koroških gostov prisotna še deželni tajnik slovenske stranke Martin Brecelj in kandidat za deželne volitve Ivo Jevnikar.
Na začetku je Brecelj opozoril, da je prav pred kratkim italijanski parlament odobril zakon za zaščito ladinske manjšine, v katerem je govor tudi o zajamčenem zastopstvu tako v izvoljenih telesih kot tudi v izvršnih organih. Dejal je še, da je znotraj slovenske manjšine v Italiji veliko pomislekov glede zastopanosti, vendar se je treba ob
tem zamisliti in prilagoditi mišljenje današnji stvarnosti.
Smolle je orisal dogovor, po katerem bo v bližnji prihodnosti znova sedel v avstrijskem parlamentu, in sicer na listi Liberalnega foruma (Smolle je bil pred leti poslanec na listi Zelenih). S to stranko seje namreč dogovorila koroška Enotna lista, na podlagi dogovora pa bo poslanec Liberalnega foruma odstopil mesto Smolletu, ki bo samostojno deloval kot predstavnik koroških Slovencev. Smolle je tudi dejal, da se manjšina ne sme odpovedati osnovnim demokratičnim pravicam, med katere nedvomno spada pravica do zastopanosti v izvoljenih telesih, saj gre v tem primeru za participacijo manjšine. Zato naj SSk ne odneha s svojimi prizadevanji za dosego zajamčenega zastopstva.
Nanti Olip pa je orisal dogovor, ki je privedel do oblikovanja liste Demokracija 99 za koroške deželne volitve, ki bodo prihodnje leto. Listo sestavljajo slovenska Enotna lista, Zeleni, Združeni Zeleni in Liberalni forum. Cilj je izvoliti slovenskega predstavnika v koroški deželni zbor in tako premostiti omejitve, ki so doslej to preprečevale. Tudi po tem dogovoru je prepuščena slovenskemu izvoljenemu predstavniku avtonomija. O-lip je dalje podčrtal pomembnost, da ima manjšina lastne interesne zastopnike, ki niso odvisni od vsedržavnih strank. Samo na podlagi urejenega partnerstva med večino in manjšino je namreč možen resničen in stvaren dialog.
ONKOLOG SIMON ŠPACAPAN V DSl
POMEMBNOST ČLOVEČNOSTI ODNOSOV V ZDRAVNIŠKEM POKLICU
MATJAŽ RUSTJA
V ponedeljek, 1. junija, je bil gost večera v Društvu slovenskih izobražencev dr. Simon Špacapan. Goriški rojak, ki je zaposlen v onkološkem centru v Avianu pri Pordenonu, je govoril o onkologiji, smeri medicine, kjer je raziskovanje nujno sredstvo za nove terapije, kjer pogostokrat rastejo upanja in utvare.
Nastop dr. Špacapana je bil tehten, trezen, prepleten z močjo izkustva in neomajne vere v raziskovanje, vendar tlakovan s človečnostjo in dostojanstvom, ki ga je nepreklicno vreden vsak človek. Nedvomno je tematika zelo pereča, ker se veže na največje bogastvo, ki ga ima človek, torej življenje, za katerega je nedvomno vsak pripravljen storiti prav vse, da bi ga ohranil. Moč preživetja ali samoohranitve pelje namreč človeka po vsakršni poti, vredni poizkusa, tudi razumsko neutemeljeni in posejani z zlorabami. Zato je treba družbo čimbolj informirati, molk zaradi strahu ne pripelje nikamor, sami pa si lahko pomagamo z zgojo diagnozo.
Raziskovanje je prišlo v zadnjih letih do izredno zanimivih zaključkov, ki dajejo veliko upanja, čeprav je pot do zmage še dolga. Največji problem pri onkologiji je namreč številčnost različnih rakastih obolenj. Vsak rak pa ima svojo zgodovino in torej možno te-
rapijo; lahko bi rekli, da je vsak bolnik unicum. Ne moremo posploševati raka in prav zaradi tega dejstva je dr. Špacapan skeptično ocenil možnost, da bi lahko v prihodnosti premagali vse vrste tumorjev.
V laboratorijih so v zadnjih letih izboljšali in odkrili kar nekaj zdravljenj, ki vlivajo raziskovalcem in ljudem veliko upanja. Omenjeno je bilo zdravljenje s sistemom ATRA, ki s preprosto sestavino iz vitamina A uspešno napada a-kutne levkemije, pa še zdravljenje s presaditvijo kostnega mozga ali pa imunoterapija. Kemioterapija pa je seveda še zelo razširjeno zdravljenje, ker napade moč bolezni t.j. divjo rast celic, čeprav ni najboljše sredstvo, ker ni selektivno in uničuje vse celice, ki se razmnožujejo. Večer se je dotaknil tudi zadnjega dosežka ameriškega raziskovalca Falkmana, ki je dokazal (čeprav šele na laboratorijskih živalih), da lahko napadamo bolezen, če ji onemogočimo vaskularizacijo celic.
Dejstvo pa je, da se mora del onkologije ukvarjati s terminalnimi bolniki, s tistimi, ki jim je dano le upanje. Ob njih zdravnik začuti omejenost medicine in človeka, nemoč pred življenjem in naravo, vendar prav v takih trenutkih je treba človeku vrniti dostojanstvo, mu nuditi človeško toplino, primerno podporno terapijo in duhovno pomoč. Clovek-zdravnik se mora izkazati posebno ob tovrstnih diagnozah in posvečati bližnjemu več časa; ne tiči vsa moč medicine samo v raziskovanju in zdravljenju.Meto-da Di Bella, ki jo je dr. Špacapan ocenil za neuspešno, ima prav to moč, da zdravnik posveča več časa človeku-bolni-ku in mu tako tudi psihološko pomaga. Človečnost medsebojnih odnosov pa zabriše marsikatero rano.
Večer je dr. Špacapan sklenil s citatom, s katerim je tudi uvodoma jasno predstavil tematiko: pogosto zdravimo, včasih ozdravimo, vedno tolažimo...
NABREŽINA: OTVORITVI RIBIŠKE POTI NA ROB
V nedeljo je devinsko-nabre-žinska občina odprla res lepo stezo, ki vodi k morju do na-brežinskega Brega. Po tej poti so skozi stoletja hodili naši ribiči, da bi z ulovom prehranjevali takrat številne družine.
Pot je opremljena z lepimi smerokazi, ki so dvojezični; na začetku in na koncu poti, ob obali, je krajša obrazložitev pomena te pobude. Kar pa moti, je to, da so železniško progo Trst-Opčine poimenovali s fašističnim imenom Tri-este-Villa Opicina, kar niti v italijanskem jeziku ne obstaja več. /ANTEK
TRST PRIHODNOSTI, PERSPEKTIVE ZA RAZVOJ
Projekt Trieste Futura - Trst prihodnosti je že več kot leto dni v središču pozornosti tržaške gospodarske, politične in upravne stvarnosti. Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja za zainteresirane člane srečanje o vsebini in perspektivah projekta, ki ga bosta uvedla Federico Paco-rini (podpredsednik Združenja Trieste Futura, predsednik Združenja tržaških industrialcev) in dr. Lucio Susmel (pro-ject manager Združenja Trieste Futura, predsednik Raziskovalnega centra - Science Park v Trstu). Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani (ul. Sv. Frančiška 20) v ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri. Vljudno vabljeni!
OB 200-LETNICI OPENSKE I
TRŽAŠKA KRONIKA
N 130-LETNICI TREBENSKE ŠOLE
OBVESTILA
IŠČEM V najem stanovanje. Telefonirajte na upravo Novega glasa (Trst) ali v večernih urah na tel. št. 942808.
SLOVENSKA GLASBENA Šola-Koncertna pobuda Rojan vabi na glasbeno srečanje mladih v nedeljo, 7. junija, ob 20.30 v rojanskem Marijinem domu, ul. Cordaroli 29. Spored bodo oblikovali mladi gla-sbeniki-diplomanti na konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopili bodo duo Falciano-Fratnik (klarinet in klavir), Jana Drasič-klavir, Neža Gruden-rog in duo Mar-co Zaccaron-klavir in Elena Spinetti-flavta. Izvajali bodo skladbe Beethovna, Poulen-ca, Schumanna, Dukasa in Chopina.-Vstop prost.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 8. junija, na kulturni večer ob izidu druge knjige Zore Tavčar Slovenci za danes - v zdomstvu in emigraciji. Delo bo predstavil zdomski pisatelj Zorko Simčič, nastopil bo tudi oktet Adoramus iz Novega mesta. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donni-zettijeva 3, z začetkom ob 20.30.
V	ZILJSKO dolino! Med zelene gozdove, med Ziljske in Karnijske Alpe, ob reki Zili, v Zahomec, Ziljsko Bistrico do Preseškega jezera itd.! Ogle-
dali si bomo tudi nekaj lepih ; fresk. To na izletu 13. junija, j ki ga prireja Klub prijateljstva. Vpisovanje v trgovini Fortu-nato, ul. Paganini 2 v Trstu, do polne zasedenosti mest!
KI) RDEČA zvezda vabi na
I	koncert ženskega, moškega in mešanega zbora pod vod-! stvom Rada Miliča: prireditev bo 8. t.m. ob 20.30 v cerkvi } sv. Urha v Samatorci z naslovom Z mislijo na Češko.
DAROVI
ZA POTRESENCE v Posočju: dr. Ivan Košir 100.000; N.N. 150.000.
V	SPOMIN na blagega, dobrohotnega Justa Lavrenčiča daruje Ksenija Levak vd. Budal 50.000 lir za cerkev na Katinari.
ZA KARITAS v Ajdovščini: S.B. 30.000 lir; A.C. 50.000 lir.
ZA CERKEV v Nabrežini: Gruden 35.000; Mihelič 50.000; Jazbec 20.000; M. Ukmar 20.000; Rudež 20.000; v spomin na mamo Valerijo daruje Nada Pertot 75.000; v spomin na dragega sina Karla daruje Rafaela Pupis 300.000; Braida 50.000; Bratina 20.000; v spomin na Karla Pupisa daruje teta Zmaga 250.000; namesto cvetja na grob pok. Karla Pupis daruje Lidija Radovič 50.000; A. Caharija 15.000; Miloš 50.000; Caharija 45.000.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je v visoki starosti umrl naš dragi
JUST LAVRENČIČ
Pokopali smo ga na domačem pokopališču dne 27. maja. Srčna hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili pokojnikov spomin, posebna zahvala gre g. župniku Antonu Žužku, g. Mariju Gerdolu, cerkvenim pevcem in organistu Oskarju Kocjančiču, Oskarju Kjudru ter dr. Zorku Flareju za poslovilne besede.
Hčerki Vera in Vojka ter sin Milan z družinami, brat Nando, zet Drago, vnuki in pravnuki ter ostali sorodniki.
Katinara, 30. maja 1998
VAŽNOST RAZVIJANJA ČUTA NARODNE PRIPADNOSTI TER DEMOKRATIČNEGA MIŠLJENJA
IVAN ŽERJAL
Konec prejšnjega tedna je potekal v znamenju proslavljanja visokih obletnic naših šol. V nedeljo, 31. maja, je velika množica napolnila openski trg Brdina, da bi prisostvovala slovesni proslavi ob 200-letnici slovenskega šolstva na Opčinah. Dan prej, v soboto, 30. maja, pa so v Trebčah proslavili 130-letnico domače osnovne šole in 20-letnico njenega poimenovanja po junaku Pinku Tomažiču.
Naj pri tem še dodamo, da se je obeh proslav udeležilo veliko uglednih gostov, za-| čenši s konzulom Republike j Slovenije v Trstu Zorkom Pelikanom, predstojnikom zavoda za šolstvo iz Kopra Mir-! kom Zormanom, pedagoško | svetovalko za slovenske šole v Italiji prof. Andrejo Duhov-nik-Antoni in tržaško občinsko odbornico za šolstvo
i	Mario Tereso Bassa-Poropat.
MAČKOLJE / 29.-31 . MAJA
PRAZNIK ČEŠENJ LEPO USPEL
V	Mačkoljah je potekal od
29.	do 31. maja tradicionalni, letos že šestintrideseti Praznik češenj. Priljubljeno in vedno množično obiskano veselico je priredilo Prosvetno društvo Mačkolje, katerega člani so tudi tokrat poskrbeli, da ni manjkalo domače hrane in pijače (seveda tudi češenj) ter plesa in zabave.
Vsak dan so bili od 17. ure dalje odprti dobro založeni kioski, od 20.30 naprej pa je
pozno v noč trajal ples ob zvokih priznanih zamejskih ansamblov: Happy Day, Kraški kvintet in Kraški ovčarji.
V	nedeljo, 31. maja, je potekal tudi kulturni spored, ki so ga oblikovali mešani pevski zbor Rupa-Peč, istrska folklorna skupina Šavrini in an-ka Šavrinke iz Gračišča pri Kopru ter mladinska glasbena skupina Kraški muzikanti s tržaškega Krasa.
Občutena trebenska proslava je potekala na šolskem dvorišču z bogatim kulturnim sporedom, ki so ga oblikovali domača godba Viktor Parma in osnovnošolci. Le-ti so med drugim sestavili besedilo šolske himne, ki jo je uglasbil Matjaž Šček. Na proslavi so tudi razvili prapor, ki sta ga blagoslovila župnik Jože Sraka in openski kaplan Franc Pohajač. Prišlo je tudi do odkritja spominske plošče Pinku Tomažiču, ki jo je izdelal Pavel Hrovatin. Na proslavi, ki jo je povezovala učiteljica Mira Grgič, je v imenu staršev spregovorila Loredana Kralj, slavnostna govornica pa je bila openska didaktična ravnateljica Stanislava Sosič Čuk, ki je med drugim dejala, da šola ne sme nuditi samo golega znanja, ampak mora ljudi tudi pripraviti na vstop v življenje, v nelahko življenje, ki ga da-
Posnetek proslave 200-letnice šole na Opčinah (Foto Kroma)
le spregovorila didaktična
i	ravnateljica Čukova. Govornica je med drugim poudarila, da mora šola razviti v otroku trden občutek narodne j pripadnosti in identitete ter demokratično in kritično mi-
med vsemi domačimi dejavniki: šolo, Cerkvijo, kulturnimi in športnimi društvi idr.
Nadvse bogat je bil spo-j red proslave, zamisel o kateri je prišla - kot sta povedala | predstavnika staršev Dunja j
Posnetek proslave 130-letnice šole v Trebčah (Foto Kroma)
nes živimo. Zato mora šola ^zgajati ponosne in pokončne ljudi, ki iskreno izpričujejo svojo pripadnost in ohranjajo zvestobo koreninam.
Kot že rečeno, je dan kasneje, v nedeljo, 31. maja, velika množica ljudi prišla na opensko Brdino, kjer je potekala skoraj tri ure trajajoča proslava ob 200-letnici slovenske šole na Opčinah. Dvesto let je že, odkar je leta 1798 takratni openski župnik Matija de Jurco organiziral Prvo šolo na Opčinah, takrat imenovano trivialko. Od takrat je šola odigrala neprecenljivo in nenadomestljivo vlogo v vaški skupnosti, saj je odločilno prispevala h kulturnemu, družbenemu in seveda narodnostnemu dvigu Prebivalstva. Tudi na tej proslavi je o vlogi in pomenu šo-
| šljenje, kar bo okrepilo njegovo samozavest. Sola pa mora tudi pomagati otroku razvijati pozitivne človeške lastnosti, ki so potrebne za (vzpostavljanje prijaznih, toplih in pristnih medčloveških odnosov. Za dosego teh ci-| Ijev so potrebni dobro pri-
1	pravljeni in odgovorni učitelji, ki bodo mogli delovati kakovostno in uspešno. Tega pa danes šola ne more narediti | sama, naloga sloni na ramenih celotne družbe: "Vse življenjske oblike in vsebine, s katerimi se otroci in mladi ljudje soočajo vsak dan, bi morale postati predmet globljega preučevanja v šoli in doma." Nekaj podobnega je pozneje dejal tudi openski župnik in dekan Zvone Stru-belj, ko je poudaril nujnost
I	sodelovanja in povezovanja
Sosič in Sandi Pertot - na za-| četku leta. Levji delež so pri tem imeli seveda otroci, ki ; danes obiskujejo openski vrtec in osnovno šolo France Bevk, pa še dijaki nižje sred-| nje šole Srečko Kosovel, s petjem, plesom in recitacijami. Pri tem so sodelovali še j zbori Vesela pomlad, tercet Ver laetum, harmonikar Egon Taučer in pianist Martin Vremec. Nastopili so tudi gostje, in sicer mladinski pevski zbor osnovne šole iz Trebnjega v Sloveniji. Poleg tega so spored, ki gaje povezovala Marija Štekar, oblikovali tudi trobilni kvintet godbenega društva Prosek in združeni zbori z Opčin, od Banov in s Fer-lugov, ki so pod vodstvom A-! leksandre Pertot in Sveta Grgiča zapeli vrsto pesmi, na koncu pa šeZdravljico.
Poleg njih pa so bili prisotni še številni predstavniki verskega, kulturnega in političnega življenja Slovencev v Italiji, ki so prinesli svoje pozdrave. Pismene pozdrave so poslali tržaški šolski skrbnik Ugo Mannini, predsednik poslanske komisije za Slovence po svetu Marijan Schiffrer, bivša ravnatelja Lucija Barej Križman in Oskar Bole ter bivši katehet Viljem Žerjal.
S petjem PremrloveZc/rav-Ijice se je končal uradni del proslave. Udeleženci so se še dalj časa zadržali na Brdini, kjer je bila nato ob zvokih ansambla Zamejski kvintet velika zakuska, ki so jo prispevale domače slaščičarne, pekarne, gostilne in picerije ter posamezniki. Domače gospodarske ustanove, zlasti Zadružna kraška banka (prisoten je bil njen predsednik Pavel Milič), pa so s svojo podporo pripomogle, da je svečana proslava uspela.
Omeniti je treba še, da so ob proslavljanju obletnic o-penske in trebenske šole v o-beh vaseh odprli več razstav: tako so v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavi Ročna dela naših babic i n Fotografski prikaz prvih razredov od leta 7 945 dalje, v prostorih osnovne šole France Bevk pa razstavo z naslovom Učila, učni pripomočki, fotografije in šolske potrebščine v nekdanji šoli. V šoli v Trebčah pa so odprli razstavi, posve-! čeni starim šolskim predmetom in učilom ter Pinku Tomažiču. Ob 200-letnici šole so na Opčinah izdali tudi lepo brošuro, v kateri so natisnjeni program proslave, slavnostni govor, zgodovinski podatki šole, spomini bivših učencev in podatki o današnji šoli France Bevk.
9
ČETRTEK 4. JUNIJA 1998
GORIŠKA KRONIKA
10
ČETRTEK 4. JUNIJA
1998
UMRL JE MILAN IPAVEC
ODŠEL JE DOBER MOŽ
V noči na četrtek, 21. maja, je po nekajmesečni bolezni zaključil svojo zemeljsko pot Jožef Milan Ipavec. Pokojni seje rodil v Anhovem 3. marca 1925 kot drugi sin v družini premožnega kmeta Antona Ipavca in Jožefe Bevčar. Odraščal je v rodni vasi, v času fašističnega raznarodovalnega pritiska je za njegovo narodnostno in versko vzgojo skrbel gornjepoljski dušni pastir g. Izidor Zavadlav, ki je odločno vplival na njegovo osebnost. Leta 1947, še pred priključitvijo, se je preselil z materjo in mlajšim bratom Vladimirom v Gorico. Mati je istega leta umrla in z bratom sta ostala sama. Tedaj se je Milan zaposlil kot električar v bolnišnici Usmiljenih bratov v ulici Diaz, ob preselitvi pa jim je sledil najprej v Vilo sv. Justa in končno v bolnišnico sv. Janeza od Boga, kjer je služboval do upokojitve. Leta 1963 ga je prizadela smrt mlajšega brata, tako daje ostal čisto sam. Takrat je večkrat sanjal o starejšem bratu Lojzetu, ki je leta 1944 umrl v nemškem taborišču, ko še ni dopolnil 23 let. Porodila se
PO ŠESTINTRIDESETIH LETIH
SREČANJE BIVŠIH DIJAKOV TRGOVSKE STROKOVNE ŠOLE
Na povabilo prizadevnega organizatorja in sošolca Zvonka Simčiča so se v soboto, 23. maja, zbrali v gostilni Turri v Štandrežu nekdanji dijakinje in dijaki, ki so obiskovali tretji letnik strokovne šole v Gorici v letu 1961/62.
Nekdanjim gojencem in gojenkam IIl.a in lll.b razreda, ki letos praznujejo 50-let-nico življenja in nekateri že uživajo zasluženi pokoj, drugi pa se radujejo v družbi malih vnukov, sta se pridružila tudi takratna razrednika profesorja Štefan Bukovec in E-mil Doktorič, ki sta se z veseljem odzvala vabilu in se takoj znašla v prijateljskem o-kolju. Bivši "strokovnjaki" so
prišli od vsepovsod: iz Gorice, Brd, s Krasa, iz Štandreža in Sovodenj ter celo s Trbiža, tako daje bila družba nad vse pestra, a vendar med seboj tesno povezana, kakor da ne bi bilo poteklo že celih 36 let, odkar so se razšli, zapustili šolo, ki jim je omogočila vključitev v delovno življenje.
V prijetnem razpoloženju, ki so ga popestrili veseli glasovi dveh harmonikarjev, je večer potekal ob obujanju daljnih spominov in izmenjavanju novic življenjskih poti posameznih sošolcev. Končal se je s slovesno zaobljubo, da se bodo vnovič srečali najkasneje čez pet let. ---------SB
VROČIČNE PRIPRAVE NA VOLITVE 14. JUNIJA
MESTNA SEKCIJA SSk OB BLIŽAJOČI SE VOLILNI PREIZKUŠNJI
DOBERDOBCI NA VSAKOLETNEM ROMANJU
ROMARJEVI VTISI MED FATIMO IN SANTIAGOM DE COMPOSTELO (1)
DARIO BERTINAZZI
Doberdobska župnija organizira že vrsto let večdnevno romanje. Doslej smo bili v Lurdu, Rimu, po južni Italiji, letos pa smo poromali na Portugalsko in v Španijo.
Let iz Ronk do Lizbone je bil za nekatere pravo doživetje. Odtod smo se podali v Fatimo, kjer smo ostali tri dni.
Vtisi, kot jih podoživi vsakdo, so bili za nekatere, ki jim je ostal Lurd nepozaben, bolj bledi, drugi so se spotikali ob vsej mogoči kramariji, ki pač spremlja božje poti; vsi pa smo v tej navlaki doživeli notranji mir, ki je potreben, da razumemo smisel romanja.
Doživete maše, rožni venci in zlasti enkraten križev pot so nam ostali v nepozabnem spominu. Spotoma smo smuknili še v Tomar, kjer je na hribčku mogočen grad Jezusa Kristusa. Pripadal je redu Kristusovih vitezov. Zidali so ga od 12. do 17. stoletja v nam tujem manuelskem slogu, brez katerega ni portugalske zgodovine. Počasi smo jo spoznavali na svoji poti. Naslednje mesto je bilo Batahlia.
Znameniti samostan S. Maria da Vitoria, ki je hkrati spomenik osvoboditeljem Portugalske, hrani najbogatejši prime-
rek portugalske gotike, oplemenitene z manuelsko umetnostjo. Začeli so ga graditi leta 1388. Našega soromarja glasbenika je najbolj začudila portugalska grobost v Alco-baci, kjer sta v cistercijanskem samostanu Santa Maria iz leta 1178 dva kraljeva sarkofaga. Kralj Don Pedro je dal kronati svojo mrtvo ljubico tako, da jo je izkopal, jo mrtvo posadil na prestol in pred tem razpadajočim truplom so se morali pokloniti vsi tedanji veljaki. Sedaj ta kraljica Ines de Castro počiva v nasprotno ležeči prečni ladji. Pokopana sta tako, da bo ob vstajenju, ko se bosta dvignila iz groba, on zagledal najprej njo in ona njega...
Dih in utrip Atlantskega o-ceana smo občutili v obmorskem ribiškem mestu Nazare
s prečudovitimi plažami, vendar z morjem, v katerem se zaradi valov ne da kopati. Visoko nad morjem, na zelo strmi pečini je kapelica s kipom Marije iz Nazareta. Omembe vredna je Coimbra. Tu živi v karmeličanskem samostanu še zadnja fatimska vidkinja s. Lucija. Zanimal nas je stari kraljevi dvor, ki je spremenjen v univerzitetno središče. Ponaša se z enkratno knjižnico, i v kateri je študiral tudi sv. Anton, z dvorano za podeljevanje univerzitetnih diplom, mračno sobico za izpite in seveda nepozabno manuelsko univerzitetno kapelo - Sala dos Capelos, kjer se še danes poročajo študentje. Te poroke so enkratne: ko se poročni obred konča, položita ženin i in nevesta na prag kapele tradicionalno študentsko ogri-
njalo in gresta po njem na dvorišče. To je simbolika - s poroko se zaključi študentsko življenje. Če pa je še lepo zapeta stara študentska pesem, ki je nastala v 12. stoletju, Fa-do da promessa ali pa Trova do amor Lusiada (podobna je naši slovenski Adijo ledih stan...), potem je to gotovo enkraten dogodek. Naš glasbenik seje čisto slučajno spre-! hajal po ozki ulici in slišal igranje Chopina ter odkril tamkajšnjo Akademijo za glasbo. Mesto slovi tudi po odlični fa-i kulteti za klasično filologijo, filozofijo in portugalski jezik. Naslednje mesto je bila na vr-i sti Braga, ki slovi po burni zgodovini. Tu so domovali Rim-j Ijani, Vizigoti, Mavri, šele v mirnem času si je mesto uredilo škofijo in univerzo, kjer trenutno študirajo portugalski jezik tudi trije Slovenci. Mesto je poznano po kiparju Ni-colaosu Santereosu, ki je v 16. stol. ustanovil svojo šolo. Eno njegovih največjih del je gotovo Doječa Marija. Kip je še vedno na zunanjščini tamkajšnje katedrale. Gotsko katedralo pa so poplemenitili z visoko barokiziranim dvonadstropnim zlatim korom in velikimi orglami. Ta instrument je za veliko večino portugalskih katedral rahlo vprašljiv. Povsod so jih naredili prevelike in premočne, tako da ob igranju forte pride do bobnenja, kar daje občutek grmenja in tresenja. Mogoče je to tudi razlog, da jih skoraj nimajo posnetih.
■....— DALJE
ZBOROVSKA REVIJA
TRŽAŠKI ZBOR GALLUS NASTOPIL V CERKVI NA TRAVNIKU
Zadnjo soboto je bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku zanimiv koncert pevskih zborov, ki ga je priredila deželna zveza zborov USCI. Na koncertu so nastopili štirje zbori, in sicer mešani zbor iz kraja Budoi v pordenonski pokrajini, zbor Castions delle mura iz kraja Bagnaria Arsa v videmski provinci, mešani zbor Jacobus Gallus iz Trsta in zbor sv. Cecilije iz kraja Piaz-zola sul Brenta blizu Padove.
Posamezni pevski zbori so predstavili samo skladbe iz zakladnice nabožne glasbe, tako klasične polifonske kot romantične ali moderne zborovske literature. Tržaški zbor J. Gallus, ki ga vodi dirigent Janko Ban, je predstavil šest skladb iz različnih glasbenih obdobij. Zbor je najprej zapel tri Gallusove motete (Stetit Jesus in medio, Quasi cedrus in Exultate iusti in Domino), nato skladbo S. Rahmaninova Bogorodice Devo. Sledili sta še Marija Kogoja Večerni zvon in na koncu Pavleta Merkuja Ave, gratia plena. Zbor Gallus je vsekakor prepričljivo odpel svoj program in tako res častno zastopal slovensko zborovsko petje pri nas.
mu je želja, da bi poiskal njegov grob in prepeljal njegove posmrtne ostanke domov. Večkrat se je podal v Nemčijo, vztrajno iskal sledi za njim in končno našel njegov grob med slovenskimi sotrpini, čeprav je bil zajet kot italijanski vojak. Tedaj seje obrnil po pomoč na Obrambno ministrstvo v Rimu, ki je poskrbelo za prenos Lojzetovih posmrtnih ostankov v Gorico. Po zaslugi Milanove pietete Lojze danes počiva v vojaški grobnici na goriškem pokopališču, nedaleč od družinskega groba.
O pokojnem Milanu je bolniška sestra, ki je z njim delala v bolnišnici, dejala, da je bil zelo dober človek. To lahko potrdijo vsi, ki so ga poznali. Vsakomur je rad pomagal. Od ljudi ni pričakoval ne denarja ne priznanja, temveč le večno plačilo, ki ga je Kristus obljubil vsem, ki v njegovem imenu kaj dobrega storijo.
Pogreb je bil v soboto, 23. maja, v cerkvi sv. Ivana. Prav številni so se v cerkvi od njega poslovili. G. Cvetko Žbogar, ki je daroval mašo, se ga je spomnil z občutenimi besedami, kakor jih je pokojni zaslužil. Bog naj nam še da takih dobrih mož.
V četrtek, 28. maja, so se zvečer zbrali člani mestne sekcije SSk ob bližajočih se občinskih oz. deželnih volitvah ter obnovi desetih rajonskih svetov mesta Gorice. Sejo je vodil sekcijski tajnik Karlo Brešan, ki je prisotnim obnovil politični položaj koalicij in slovenskih kandidatov, ki tekmujejo za občinski svet. Kot znano, se SSk predstavlja na skupni listi Oljke in podpira županskega kandidata Aria Rupenija. Brešan je povzel nekatere točke programa omenjenega kandidata in poudaril, da bodo v občinskem svetu sedeli slovenski ljudje, le če bo vsak volivec izrazil preferenco za svojega kandidata. Isto načelo seveda velja tudi za volitve v rajonske svete, kjer se SSk predstavlja v koaliciji Oljke.
Na seji je bil prisoten tudi dosedanji svetovalec Bernard Špacapan, ki je poudaril zgodovinski pomen bližajočih se volitev v luči izkušenj, ki jih je sam doživel pod Valentijevo upravo. Spregovorila je tudi kandidatka SSk za občinski svet Erika Jazbar in poudarila svoje prizadevanje za izvolitev take uprave, ki bi bila do slovenske narodnostne skupnosti spoštljivejša oz. ki bi vodila do matične republike Slovenije konstruktivno in pragmatično politiko.
Govorili so tudi o volitvah v deželni svet. Kandidat za goriško in tržaško okrožje Ivo Jevnikar je orisal koalicijo, v kateri nastopa avtonomno in s svojim simbolom SSk; to je Ljudska sredina za reforme.
Poudaril je dejstvo, da se v videmskem okrožju in na predlog SSk predstavlja tudi mlada Benečanka, Romina Cen-cig, kar je za te slovenske kraje pomembna novost.
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI
V nedeljo zjutraj so se zbrali kandidati, ki jih je ob bližajoči se volilni preizkušnji predlagala SSk za deželni ter občinski svet oz. za prenovo rajonskih svetov mesta Gorica.
ZA DEŽELNI SVET kandidira v goriškem okrožju na skupni listi Ljudska sredina za reformo, na kateri je s svojim znakom prisotna tudi SSk, časnikar Ivo Jevnikar.
ZA OBČINSKI SVET SSk nastopa na listi Oljka s tremi kandidati, to so: Erika Jazbar, Božidar Tabaj in Miloš Čotar.
Tudi V POSAMEZNIH RAJONSKIH SVETIH je prišlo do koali-
cije levosredinskih sil Oljke, kandidati SSk so: za Svetogor-sko četrt/Placuta Marko Bukovec in Mara Černič; v rajonu Pevma-Oslavje Štmaver Silvan Primožič, Silvan Bensa, Matjaž Pintar, Lorenzo Persoglia in Mirjam Radinja; za Podgoro Milan Jarc in VValter Bandelli; v Štandrežu se predstavljajo Di-mitri Braini, Miroslava Braini, Marjan Breščak in Marko Zavadlav; v Stražicah so Fran Podveršič in Andrej Vogrič; pri Sv. Ani Matjaž Pintar in Robert Cotič; za center Bernard Špacapan in na Rojcah Saša Quinzi.
DVE POBUDI ZA ČLOVEŠKO RAST NAŠIH OTROK
OŠ PETER BUTKOVIČ DOMEN: OBISK NA IRSKEM IN ŠE KAJ
TEREZA SREBRNIČ
Enotedensko majsko potovanje po "zeleni" Irski se je gotovo zapisalo v prijeten spomin skupini naših šolarjev in njihovim spremljevalcem.
NAŠI UČENCI NA IRSKEM
V	sklopu evropskega projekta Comenius sta namreč sovodenjska osnovna šola in srednja šola sv. Cirila in Metoda iz Trsta obiskali pobrateno osemletko Scoil Chro-nain v vasi Rath Cuil, kakih 25 km od Dublina. Od 9. do 15. maja smo gostje odkrivali lepote in zanimivosti Dublina in okoliških krajev. Najzanimivejše pa je bilo verjetno bivanje po irskih družinah, ki so šolarje sprejele, in seveda skupna srečanja na šoli Chro-nain.
Iz Sovodenj je odpotovalo
10	učenk in učencev 4. in 5. razreda ter osem spremljevalcev. S Tržaškega pa je bilo kar 47 srednejšolcev ter več kot deset spremljevalcev. Nad celo skupino je skrbno 'bdel" tržaški ravnatelj Marijan Kravos. Enkratno doživetje: za mnoge prvo potovanje z letalom, za druge prvič "samostojno" daleč od doma, za večino prvič na Irskem, prvič gostje irskih družin, ki imajo drugačne navade, kulturo, je-2'k, hrano... Vsekakor obogatitev za vse!
Na šoli Chronain so učenci in dijaki preživeli dva šol-
Sovodenjski učenci v centru Dublina
ska dneva. Porazdeljeni v skupine so sodelovali pri likovni, glasbeni, plesni delavnici ter v igranju hokeya, nogometa, košarke... V četrtek, 13. maja zvečer, pa je bil na sporedu bogat Comenius day, na katerem je vsaka šola predstavila nekaj iz zakladnice svoje kulturne tradicije. Sovodenj-ski učenci so zapeli nekaj pesmi in živahno, ljubko zaplesali oblečeni v narodne noše. Irci so predstavili svoje tipične ljudske plese v čudovitih oblekah. Res enkraten umetniški užitek ob nastopu (skoraj profesionalno) vrhunske folklorne-plesne skupine. Na večeru je nastopil tudi znani violinist, vodja ansambla Chieftains, ki izvaja tradicionalno irsko glasbo.
Med bivanjem na Irskem je naša skupina obiskala tudi znano jamo Dunmore Cave, ki je prvič omenjena že v 9. stoletju po Kr. V njej so Vikin-
gi leta 928 pobili večjo skupino žensk in otrok. Raziskovalci pa so našli tudi kovance že iz let 897 in 926. Ogledu jame je sledil večurni postanek v znanem mestu Kilkenny, ki se ponaša s starodavnim mogočnim gradom, lepo gotsko cerkvijo in tipičnim mestnim središčem.
Prestolnico Dublin smo večkrat obiskali in si ogledali značilne ulice, kjer so vsaka vhodna vrata druge barve, nato Trinity College s čudovito mogočno knjižnico in centralno Bank of Ireland. Časa je bilo dovolj tudi za nakupe, a vseeno je dan odhoda prišel kar prehitro, saj smo se začeli privajati na irsko deželo!
DEDKI IN BABICE NE BODO VEČ SAMI...
Tako je zvenelo pomenljivo sporočilo, ki so ga izrazili vrhovski in sovodenjski osnovnošolci na prisrčnem Prazniku babic in dedkov dne
30.	aprila letos na sovodenjski šoli. Pobudo za take vrste srečanja je dal sindikat upokojencev CGIL-S Pl. Učenci o-beh šol so se v času pred praznikom osredotočili na odnos, ki ga imajo s svojimi no-nami in nonoti: kako preživljajo čas z njimi, kaj najraje skupaj delajo, o čem se pogovarjajo, se skupaj igrajo? Nastal je tako cel kup otroških u-metnin: izvirnih risbic, spisov, pisem, poezij in vse to so otroci na srečanju predstavili. Nad vsemi pričakovanji so atrij sovodenjske šole napolnili simpatični, veseli gostje -glavni junaki - babice in dedki! Med gosti so bili tudi ga. ravnateljica, sovodenjski župan, predstavniki sindikata in pomembni gost - časnikar, glavni urednik vsedržavnega glasila upokojencev Libereta Tito Cortese. Vse občinstvo je z zanimanjem sledilo izvaja-nu šolarjev. Sledilo je podeljevanje priznanj vsakemu u-čencu ter nekaterim gostom. Sindikat je pripravil tudi pogostitev za vse prisotne. Obema šolama je podaril vrsto primernih knjig.
O	tej pobudi bo poročalo vsedržavno glasilo Libereta, gradivo pa naj bi bilo objavljeno v posebni brošuri v septembru. Vsekakor naj gre sindikalni organizaciji vse priznanje za tako pobudo, ki skuša ovrednotiti dedke - babice, osebe, ob katerih vsak dan živimo, a ostajajo večkrat le na robu te drveče - porabniške družbe. Izkazalo pa seje, da v naših krajih le ni tako slabo, saj imajo none, nonoti po družinah še tisto važno, nepogrešljivo mesto, ki jim pripada.
PESTER PRAZNIK ŠPARGLJEV
Zadnjo soboto in nedeljo y maju je potekal v Štandre-*u, v župnijskem parku med lipami, prvi del Praznika špar-gljevc ki ga že vrsto let prireja Standrež. Na sobotnem Popoldnevu se je zbralo 50 otrok od vrtca do srednje šo-'e/ ki so se pomerili v ex-tem-Poreju. Nedeljski program je odprl zbor štandreške osnovne šole Fran Erjavec, ki je pod vodstvom učitelja Martina Srebrniča (na sliki) lepo zapel Vrsto ljudskih pesmi. Na har-monij je zbor spremljala Tiziana Zavadlav. Pod mentorstvom Metke Miška se je Predstavila mlajša ritmična skupina osnovne šole M. Štru-v. i,z Nove Gorice, ki je spro-,fen° odplesala venček iz za-adnice slovenskih ljudskih motivov. Skupina je sklenila nastop z gibi na moderne mo-'Ve avtomobila in robotka, redstavil se je tudi otroški
zbor iz Štmavra, ki je pod vodstvom Nadje Kovic pogumno zapel sklop narodnih.
Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto, 6., in nede-j Ijo, 7. junija.
PRAZNIK REPUBLIKE
Ob državnem prazniku republike je bil nagoriški prefekturi 2. junija slovesen sprejem, ki ga je priredil prefekt dr. De Matteis. Sprejema se je udeležilo lepo število u-deležencev iz cele goriške pokrajine; med njimi so bili župani in predstavniki dežele in pokrajine, generalni vikar msgr. Cocolin, predstavniki vojaških oblasti, organizacij in tiska ter javnega življenja sploh. Na vrtu vladne palače je nastopil orkester Glasbene ustanove iz Gorice, ki je zaigral nekaj priložnostnih skladb.
ZAČELA SO SE POPRAVILA V KOČI SV. JOŽEFA
V	Koči sv. Jožefa v Žabnicah so v preteklem tednu začela popravila, ki bodo tej priljubljeni letoviški postojanki oskrbela osnovne napeljave. Dela so bila nujno potreba, saj je Koča sv. Jožefa vsa leta bila poletno središče mladine, ki deluje v naših organizacijah. Nove napeljave bodo tej koči omogočile prijetnejše bivanje, kar bo v spodbudo še marsikateri mladinski skupini, da si bo izbrala ta kraj za svoj poletni oddih. Vsako temeljito delo prinaša tudi nove stroške, zato se odbor Katoliškega tiskovnega društva, ki seje zavzel, da so dela stekla, obrača na vse prijatelje s prošnjo za velikodušno pomoč.
GLASBENI POKLON PIANISTA JANA BRATOŽA
Kot tretji koncert v okviru glasbenega poklona ob koncu šolskega leta na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo E. Komel bo nastopil v sredo, 10. junija, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Bratuž v Gorici, s samostojnim koncertom pianist Jan Bratož, ki letos končuje študij v eksperimentalnem razredu prof. Sijavuša Gadžijeva. Predstavil se bo s skladbami Bacha, Beethovna, Liszta, Rahmaninova in Šoštakoviča.
POLETNI CENTER "SREČANJA 1998"
Zavod sv. Družine in Sklad Mitja Čuk prirejata poletni center Srečanja 1998. Namenjen je otrokom od 6. do 13. leta strasti in bo deloval od 15. junija do 10. julija (od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure) v prostorih Zavoda sv. Družine v Gorici (ul. Don Bosco 66). Na programu so zanimive dejavnosti, ekskurzije itd. Vpisovanje: dovolilnice je treba izročiti v Zavodu ali na sedežu SSO
v	Gorici (tel. 536455) najkasneje do 12. junija dopoldne.
ODER 90 V NOTRANJI GORICI
Sredi maja se je dramska skupina Oder 90 napotila v Notranjo Gorico pri Ljubljani. V soboto, 16. maja zvečer, je uprizorila letošnjo komedijo Dan oddiha. Skupina (prisotnih je bilo skoraj 30 članov) je nato prenočila v Rakitni, kjer je bila gost že tretje leto. Naslednjega dne je šla v Cerkno, kjer je imela popoldne drugo predstavo. Kljub deževnemu in razmeroma mrzlemu vremenu je bila dvorana polna. Po predstavi so bili člani skupine povabljeni na zakusko, kjer so si izmenjavali mnenja o gledaliških izkušnjah. Naj povemo še to, da je bil celotni izkupiček o-beh predstav namenjen po-tresencem na Bovškem in Kobariškem. - m. marini
OBVESTILA
POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Benelux od 6. do 11. julija. Kdor bi se želel udeležiti potovanja, naj se čimprej javi, ker je na razpolago le še nekaj mest. Program in informacije dobite na naši upravi, tel. 533177.
DRUŠTVO SLOVENSKIH upokojencev vabi na 7. redni občni zbor, ki bo v soboto, 6. junija, ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
SOŽALJE
Pritrkovalci in ŽPS iz Rupe-Peči izražajo jgloboko sožalje družini Darja Stakula ob njego-
vi	nenadni smrti.
DAROVI
ZA POTRESENCE v Posočju: N.N. 100.000; N.N. 100.000; Angela Malič Klede 25.000;
Marija Pavletič 50.000; Alma Pavletič 50.000; N.N. Rupa 30.000; MePZ Rupa-Peč 100.000; druž. K. A. 500.000 lir.
ZA NOVI glas: Darinka in Franjo Tomšič ob zlati poroki 100.000 lir.
ZA CERKEV v Rupi: Jožica Černič 55.000 lir.
ČESTITKE
Anki in Branku Černič, ki sta v teh dneh slavila srebrni jubilej, čestitajo odborniki Katoliškega tiskovnega društva in jima želijo še veliko sreče in razumevanja na skupni poti.
Zaradi preobilice gradiva bomo nekatere prispevke objavili prihodnjič. Sodelavcem in bralcem se opravičujemo. /URED.
SKD HRAST - DOBERDOB V SODELOVANJU Z OBČINSKO UPRAVO DOBERDOB
vabi na praznik
30-LETNICE HRAST
• SOBOTA, 6. JUNIJA 1998:
ob 19. uri otvoritev razstave čipk; ob 21. uri tekmovanje v briškoli; zvečer ples z ansamblom Juke Box
• NEDELJA, 7. JUNIJA 1998:
ob 11. uri: slavnostno pobratenje občine Doberdob in občine Bled (SLO); ob 17. uri: start tekme IV. Pokal pomladi - kross tekma z gorskimi kolesi, odprta vsem amaterjem; ob 16.30 podelitev startnih številk; ob 19.30: nagrajevanje najboljših kolesarjev IV. Pokala pomladi; zvečer ples z ansamblom Status symbol
PROGRAM BO POTEKAL V OBČINSKEM PARKU POD PLATNENIM ŠOTOROM. VSTOP PROST!
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
PRAZNIK ŠPARGLJEV
• Sobota, 6. junija: ob 20.30 prosta zabava.
• Nedelja, 7. junija: ob 17. uri srečanje pritrkovalcev; ob 19. uri nastop MPZ Mirko Filej, nagrajevanje, nastop štandreške dramske skupine z veseloigro Jaz sem Berto; sledi plesna zabava.
NA VOLJO ODLIČNI ŠPARGLJI, DOMAČE JEDI IN PIJAČA, BOGAT SREČOLOV.
GLASBENA MATICA - GORICA
ŠOLSKO LETO 1997/98
35 LET ŠOLE GLASBENE MATICE V GORICI
Kulturni dom - Gorica, v četrtek, 11. junija 1998, ob 20. uri.
VLJUDNO VABLJENI!
PREDSTAVITEV JELINČIČEVEGA ROMANA BUDOVO OKO
V	petek, 5. junija, bodo ob 18. uri v Katoliški knjigarni na
Travniku predstavili zadnji roman zamejskega pisatelja Dušana Jelinčiča z naslovom Budovo oko. Gre za novost v slovenski literaturi, ponuja pa nam napeto zgodbo v prepletu pustolovščine, mistike in legende. Za kaj gre? Ameriška alpinista preplezata na vrh E-veresta, nato skrivnostno izgineta. Enako se zgodi njunemu prijatelju, ki ju gre iskat leto kasneje. Zgodba se razpleta med Nepalom, Himalajo in Tibetom, njeno izhodišče in zaključek pa sta v templjih v Katmanduju. Vse te sodobne, polpretekle in pretekle zgod-
11
ČETRTEK 4. IUNIJA
1998
be se prepletajo v vrtoglavi pustolovščini, v kateri so večplastno prisotni globoki duševni prepad med pridobitni-škim Zahodom in poduhovljenih Vzhodom, iskanje izgubljenih iluzij pred moralnim uničenjem duhove zapuščine Strehe sveta.
Roman Budovo oko je založba Lipa iz Kopra izdala kot poletno branje, zato je tudi cena primerna za žepni roman (21.000 lir). Knjigo bo ob prisotnosti direktorja založbe Iztoka Markočiča predstavila literarna kritičarka dr. Matejka Grgič, odlomke iz romana pa bo bral avtor sam.
12
ČETRTEK 4. JUNIJA
1998
BENEŠKA SLOVENIJA
••'.■fp h-
nitT'
KANALSKA DOLINA
POGOVOR Z BENEŠKO SLIKARKO
.....
RUBRIKE
V najlepši čedajski cerkvi, poimenovani posv. Frančišku, je bila od 16. do 24. maja na ogled razstava beneške umetnice Lorette Dorbolo. Slikarka je po rodu Slovenka, živi pa skoraj tri desetletja blizu Modene (Concordia sul Sec-chia). Lani je proslavila 20-let-nico svojega slikarskega delovanja, zato so domači kul-turno-prosvetni delavci odločili, da počastijo rojakinjo z razstavo, ki bi obsegala njeno dvajsetletno ustvarjanje. V Špetru so tudi predstavili monografsko delo La luna e i fa-16, zelo prikupno publikacijo, s katero spoznamo ob slikarstvu še nekatere vtise in misli, ki jih je Loretta oblikovala ob slikah. Obiskali smo jo na razstavi in se z njo pogovorili.
O sebi nam je povedala naslednje: "Rodila sem se blizu Špetra, vasici, ki je takrat štela enajst družin, med katerimi je bila naša najštevilnejša, saj nas je bilo skupno sedemnajst. V teh lepih dolinah sem doraščala do svojega dvanajstega leta; po babičini smrti se je namreč naša velika družina razpršila in smo se s starši in sestrami preselili v Špeter, kjer sem ostala do svojega dvajsetega leta. Medtem sem maturirala na učiteljišču in se zaposlila na osnovni šoli. Spoznala sem bodočega moža, ki je doma iz Modene, in sem mu sledila v zame nove kraje. Na začetku mi je bilo precej težko pri
LIRIČNA IDEALIZACIJA BENEČIJE IN BENEČANOV V SLIKAH LORETTE DORBOLO'
ERIKAJAZBAR
srcu, kajti navajena sem bila na raznoliko pokrajino, na svoje hribe in doline, medtem ko sta me v Emiliji sprejeli neskončna ploščata nižina in megla. Začutila sem močno domotožje posvoji zemlji, ljudeh, naravi, hribih in Nadiži. Počutila sem se samo, brez družine, in nelagodje seje stopnjevalo. Najbolj naravno zdravilo proti takemu duševnemu stanju mi je postalo slikarstvo. Poiskala sem staro škatlo s temperami, ki sem jo prinesla s sabo, in začela upodabljati svojo zemljo.
Kako pa ste začeli pred dvajsetimi leti?
V šolskih letih sicer nisem prejela posebnih odlikovanj, nisem bila ravno med najboljšimi, čeprav sem nagnjenje za slikarstvo čutila že kot otrok. Sem samouk, kajti sistematično sem se začela ukvarjati s slikarstvom, ko sem se preselila v Modeno, kjer sem o-bujala spomine na svojo zemljo z barvami in podobami, ki so bile močne in žive. Marsikdo je približal moje slikarstvo naifu, po slogu in temah, kajti motivi so predvsem pri-
7M
r, j£
ŽIVI jENJF	'DF.TA|i
povedni in vezani na otroštvo, nostalgijo, na domače beneške ljudi, ki sem jih na platnu čutila bliže.
Sedem let sem ustvarjala brez posebnih načrtov, sploh nisem pomislila na razstavo ali na prodajo. Svoje slike sem v glavnem darovala prijateljem, kajti do svojega dela nisem čutila posebne navezanosti. Pomemben je bil le trenutek, ko sem z barvami in v svoji domišliji doživljala toplo vzdušje beneških ljudi, domov, hribov, senjamov na vasi, zabav, plesov, kostanjev in sena. Slikarstvo je zame predvsem vračanje in spominjanje.
Leta 1977 sem pokazala slučajno svoje delo osebi, ki se je navdušila in mi predlagala skupinsko razstavo, vendar s takimi imeni, ki niso bila ravno nepoznana. Istega leta
sem nato imela v Reggiu Emiliji tudi svojo prvo samostojno razstavo. Tako se je začelo pred enaindvajsetimi leti.
Katere so glavne
tematike vaših slik?
O nekaterih sem že spregovorila: otroštvo, zemlja, hribi, kmečka kultura in življenje, bogata ljudska tradicija, ljubezen, objemi; niso pa vse take. V nekaterih slikah vlada popolnoma drugačno vzdušje, barve se temnijo in izgubljajo na življenju, prevzema jih žalost. Evolucija je seveda tudi vsebinska, kajti polagoma sem začela z opazovanjem okolja, ki me je obdajalo in zagledala sem ljudi, ki drvijo stalno bogve kam, za-| čutila sem pomanjkanje tiste pristne "arhaične" ljubezni, videla sem veliko osamljenosti; zdelo se mi je, da se ljudje
EVROPA NARODOV
(211
VIDA VALENČIČ
FLAMCI IN VALON-Cl: MIT O IDILIČNEM SOŽITJU?
Belgija je pravzaprav ena tistih držav, o katerih ne vemo kaj dosti, pa čeprav nam ni geografsko tako oddaljena. Najbolj je seveda znana zaradi svoje prestolnice, vseevropskega centra odločanja: Bruslja. Razen te evropske prestolnice pa je Belgija le malokrat v središču medijske pozornosti, če izvzamemo grozljiva policijska odkritja, ki so šokirala vso Evropo.
Včasih sem slišala človeka, ki je Belgijce označil kot "neko čudno mešanico francoskega in holandskega". Ta definicija mogoče ni tako oddaljena od resnice.
Belgijsko stvarnost je zame predstavljala večja flamska družina, s katero prijateljujem že vrsto let. Kar me najbolj preseneča, je pravzaprav neverjetno znanje jezikov teh ljudi. Tekoče govorijo flamsko (različica holandskega jezika), francosko in skoraj vsak obvlada še nemščino in angleščino. Že pri tem je opaziti posebnost te države: pretakanje iz enega v drug jezik. V državi obstaja nekakšna jezikovna dvojnost: na eni strani so t.i. Flamci, približno šest milijonov holandsko govorečih državljanov, na drugi pa Valonci, približno tri milijone francosko govorečih prebivalcev južnega dela Belgije. Jezikovna meja, ki. deli francosko govoreče Belgijce od holandsko govorečih sodržavlja-
nov, je obenem tudi zgodovinska meja, ki deli romanske jezike oa germanskih že iz rimskih časov.
Belgija je samosvoja država. Državna enota ni bila nikoli močan katalizator čuta pripadnosti. Belgijci se namreč čutijo najprej Flamci ali Valonci, šele zatem Belgijci. In to je razvidno pravvvsem. Struktura vsedržavnih političnih strank je tako posebna, da je vredna omembe: stranke namreč niso samo decentralizirane podobno kot v drugih državah, pač pa se nekako cepijo na dvoje: na flamski in valonski del. Vsak del deluje samostojno, koordinacija pa je v rokah nekakšnega vsedržavnega komiteja. Nekatere stranke imajo celo dva tajnika: enega za Flamce, drugega pa za Valon-ce. Seveda politična slika ni tako enostavna; tu so še stranke, ki se v celoti nanašajo na eno ali drugo narodnostno skupnost: taka je npr. flamska nacionalistična stranka Volksunie (ki je bila soudeležena pri različnih demonstrativnih in provokativnih manifestacijah; tu ne gre le za običajne (!) izbruhe nasilja, pač pa tudi za čisto posebne provokativne "akcije", kot je bila npr. glasna študentska molitev rožnega venca v holandščini med slovesno francosko mašo v 60. letih...) ter valonski Rassemblement Wailon.
Tako flamska kot valonska narodnostna skupnost sta v določenem zgodovinskem trenutku občutili podrejenost. Flamci so
bili v prejšnjem stoletju podrejeni moči francoskega jezika, katerega so govorili vsi vodilni sloji in je zato postal edini uradni jezik v državi. Pa čeprav je večina prebivalstva govorila holandščino... Kolo zgodovine pa je počasi krenilo v drugo smer. T.i. "Flamsko gibanje" je preraslo v močno politično silo, ki se je borila za pravice holandsko-govorečega prebivalstva, predvsem pa je ustvarila v njem čut pripadnosti flamskemu 'narodu', točneje geografskemu območju, imenovanemu Flanders. V prejšnjem stoletju je francoščina res prevladovala na političnem in ekonomskem področju, belgijsko kolo pa je privedlo do nove situaci je v 50. in 60. letih tega stoletja, ko so valonski rudniki zašli v globoko krizo in je flamska industrija postala gonilna ekonomska sila v državi. Med flamsko in valonsko identiteto obstaia velika razlika, za katero je "kriv" prav svetovni u-aled francoščine. Njena raba ni bila nikoli prepovedana, prav zaradi velikega pomena v svetovni trgovini; poleg tega se je francoska kultura v Belgiji razpoznavala v večji meri v francoski državi kot pa v samem belgijskem predelu Valoniji. V tem je tudi ironija. Francoska kultura v Belgiji je zelo močna, vendar celotna svetovna javnost jo vedno enači s kulturo, ki pripada francoski državi. Dogaja pa se tudi, v (upravičeno) veliko razočaranje francosko-govorečih Belgijcev, da se celotna belgijska umetnost simplicistično enači s flamsko kulturno zakladnico, medtem ko se večkrat gladko pozablja pomen valonskega umetniške-
ga doprinosa francoski kulturi. Na take "etnične pomote" kaže že smešna anekdota iz Napoleonovih časov. Ko so njegovi vojaki vkorakali v valonski predel, e Napoleon ukazal poiskati... lolandske prevajalce, da bi se lahko sporazumeval s krajevnim jrebivalstvom (ki je bilo, prav ta-;o kot on sam, francosko-govo-
skrivajo pod temnimi dežniki, tudi ko ni dežja, si napolnijo življenje z nepotrebnimi stvarmi, samo imeti, imeti; nisem več našla tistega vzdušja, ki je vladalo pri nas posebno ob praznikih ali v večernih urah, ko smo sedeli v širokem krogu in poslušali starejše, se zabavali in čutil si, kako izžarevajo čustva in ljubezen.
Kako doživljate slovensko Benečijo danes?
V Benečijo prihajam zelo pogosto, zlasti ob praznikih in v poletnih mesecih. Rada se vračam v domače kraje, ker imam rada harmoniko, ples, vaške praznike, ljudi. Prepričana sem, da imam o svoji zemlji idealizirano podobo, kajti obiskujem svoje ljudi takrat, ko je vzdušje najbolj prijetno in je narava najlepša. Zavestno bi rada ohranila takšno idealno podobo svoje zemlje. Obenem pa o-pazujem beneške ljudi, ko se zagledajo v moje slike, in očitno je, da tudi oni čutijo toplino v srcu, ko prepoznajo lirične trenutke in lepoto, ki je v vseh nas.
SEZONA NA SV.
VIŠARJAH OD
13. JUNIJA DALJE Uradni začetek letošnje poletne sezone na Sv. Vi-šarjah je žal preložen za teden dni. Zaradi nujnih popravil na žičnici bo sezona odprta od sobote, 13. junija, dalje. Žičnica bo obratovala 13. in 14. t.m., od 20. junija do 13. septembra pa vsak dan. Ob koncu sezone bo o-bratovanje spet osredotočeno na soboto in nedeljo, vse do prve nedelje v oktobru. Žičnica bo vozila letos od 9. ure do 17.15 (ob delavnikih) in od 8.30 do 18.15 (ob nedeljah in praznikih).
Svetišče na višini 1850 metrov, za katerega bo od letos skrbel novi žabniški župnik msgr. Dionizij Ma-teučič, ponuja romarjem možnost za spoved in sv. mašo vsak dan ob 12. uri. V številnih gostinskih obratih na vrhu Sv. Višarij pa je kot po navadi poskrbljeno za primeren sprejem obiskovalcev.
PRIROČNIK ZA V SOLO IN DRUŽINO
Francoski jezik in njegov svetovni ugled sta "kriva" tudi za današnje veliko vabljivejšo flamsko delovno moč pred valonsko. Valonci se namreč zelo neradi uče holandskega jezika, "saj je francoščina tako in tako svetovni jezik"..., Flamci pa so povečini povsem dvojezični. In v taki državi, kot je Belgija, kjer je prestolnica uradno dvojezična in zato zahteva popolnoma dvojezični kader, imajo Flamci nedvomno prednost.
Valonski del Belgije je v različnih ozirih manj enoten od flamskega. Razlike so vidne že v sami narodnostni sliki predela; veliko število rudnikov premoga je privabilo na tisoče italijanskih priseljencev (katerih je danes do 5% celotnega valonskega prebivalstva), pa še pripadnikov drugih narodov v taki meri, da v nekaterih mestih sega priseljeniški delež prebivalstva kar do 25%.
Razlika obeh delov belgijskega prebivalstva je vidna tudi v samem značaju ljudi. Valonci so bili v zgodovini imenitni trgovci in pomorščaki, Flamci pa so bili v veliko večji meri zasidrani na domačih tlen in povečini predani kmetijskim opravilom. Prav zaradi različne zgodovine so danes Flamci, ki so katoličani, politično bolj konszervativni, nacionalistično usmerjeni ter bolj pragmatični od kalvinističnih Valoncev.
■ DALJE
IZŠEL [E PRVI REZIJANSKI UČBENIK PO NAS
Knjigo Po niis bodo predstavili v petek, 5. junija, ob 11.15 na šoli v Reziji. V Trstu bo predstavitev v soboto, 13. junija, ob 19. uri v okviru knjižne prireditve Trg Gutenberg. Na slovenski kulturi posvečenem dnevu bo učbenik predstavil dr. Livio Sossi.
V	prejšnjih dneh je iz tiskarne Graphart v Trstu izšel prvi učbenik v rezijanskem narečju z naslovom Po nas. Knjigo je izdala občina Rezija s podporo dežele Furlanije-
KANALSKA DOLINA / POMEMBEN DOGODEK
ZAKLJUČNI NASTOP IN 20-LETNICA GLASBENE ŠOLE "HOLMAR"
V	soboto, 6. junija, bo ob 18. uri v Občinskem kulturnem centru na Trbižu v Kanalski dolini zaključna produkcija gojencev glasbene šole Tomaž Holmar za šolsko leto 1997/ 98. Hkrati bo to priložnost za praznovanje 20. obletnice slovenske glasbene vzgoje v Kanalski dolini. Prvi tečaji so bili vzpostavljeni pred natanko dvajsetimi leti pod okriljem tržaške Glasbene matice. Od leta 1995 je šola samostojna in je sestavni del Slovenskega kulturnega središča Planika v Kanalski dolini. Vključena je v Glasbeno matico dežele Fur-lanije-Julijske krajine z imenom Glasbena šola Tomaž Holmar. Čeprav je glasbena šola skromnega obsega, saj ima letno okrog dvajset slušateljev, je njeno delo vendarle izredno pomembno, saj mladim pod vodstvom visoko u-sposobljenih mentorjev posreduje glasbeno znanje v slovenskem jeziku in ima s tem v slovenski skupnosti Kanalske doline prav posebno mesto.
ANTON SIVEC, tajnik
Julijske krajine in je nastala po uspešnem izidu podobnega učbenika v terskem narečju Po našin, ki ga je za občino Bardo uredil prof. Pavle Merku.
Kot piše v uvodu, je prof. Merku od vsega začetka z dragocenimi nasveti stal ob strani tudi pri projektu rezijanskega učbenika, ki so ga uredili Luigia Negro in Silvana Pa-letti, ki sta prispevali besedilo, ter prof. Roberto Dapit in Han Steenvvijk, ki sta besedi-
lo	pregledala in popravila. Učbenik, ki je namenjen najmlajšim, je seveda zato tudi bogato ilustriran, za kar je poskrbela Jasna Merku.
Vsebina knjige je seveda primerna mladosti uporabnikov: opisane in ilustrirane so namreč različne teme, ki jih otroci spotoma lahko poglobijo: hiša, posoda, gozd, živali, vas, človek, letni časi, prazniki itd. Na koncu je nekaj prostora, namenjenega morebitnim dodatkom oz. variantam rezijanskega narečja, ki jih bodo otroci lahko prispevali. Tako knjiga ni samo učbenik, ampak, če bodo uporabniki to želeli, tudi zvezek.
Kot je v uvodu napisala Luigia Negro, učbenik Po nas ni namenjen le šolskemu pouku oz. vsakoletnim tečajem rezi-janščine, ampak je uporaben tudi v družinskem okviru, saj prav v njem otrok raste in se lahko spontano nauči narečja.
V	krajši spremni besedi pa je župan Rezije Luigi Paletti poudaril pomen novega učbenika za ohranjevanje stoletne rezijanske tradicije in kulture.  IŽ
V NOVI GORICI POSVETOVANJE O POSLOVANJU Z JUGOSLAVIJO
GOSPODARSTVO OPOZARJA NA NUJNOST VZPOSTAVITVE ODNOSOV Z JUGOSLAVIJO
Slovenija in Zvezna republika Jugoslavija na politični in diplomatski ravni občutno zaostajata za težnjami gospodarstev v obeh državah, ki si prizadevata za povečanje medsebojnih blagovnih izmenjav oz. trgovanja.
To ugotovitev pogosto poudarjajo predstavniki podjetij oz. gospodarskih družb; prevladovala pa je tudi na posvetovanju, ki ga je v Novi Gorici v četrtek, 28. maja, priredila Gospodarska zbornica Slovenije s sodelovanjem Območne gospodarske zbornice za Goriško. U-deleženci pa so že v začetku posvetovanja postali nejevoljni, ker so med politiki iz Slovenije in Zvezne republikeju-goslavije nastale polemike o tem, katera država naj bi bila kriva za napetosti v političnih odnosih, ki onemogočajo vzpostavitev vsaj najbolj nujnih odnosov na diplomatski-kon-zularni ravni. Kategoričen je bil Života Stevič, predsednik Odbora za mednarodne odnose Gospodarske zbornice Srbije. Obširno je pojasnjeval in utemeljeval sedanjo politiko Srbije in Jugoslavije, potem pa je Slovenijo pozval, naj spremeni svoja stališča glede kontinuitetejugoslavije ln do krize na Kosovu, "kar bi omogočilo vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama in odpravo ovir pri gospodarskem sodelovanju." Odgovorila sta mu Jelko Kacin, predsednik Odbora za mednarodno sodelovanje državnega zbora Slovenije, i
in
Štefan Cigoj, državni podsekretar v zunanjem ministrstvu. Oba sta pojasnila znana slovenska stališča o odnosih z Jugoslavijo in do krize na Kosovu. Kacin je menil, "da Srbiji in Jugoslaviji nihče v tujini ne more toliko škodovati, kot jima lahko škodujejo sami Srbi in Črnogorci." Stališča in usmeritve Slovenije, ki sta jih pojasnjevala Kacin in Cigoj, je v celoti zavrnil poslanec Zmago Jelinčič, v svoji repliki pa se mu je pridružil tudi srbski predstavnik Života Stevič.
Udeleženci so potek posvetovanja preusmerili izključno v obravnano stanja in možnosti za izmenjave in gospodarsko sodelovanje. Navajali so težave, ko trgovanje ni varno in ko blagovne izmenjave potekajo po t.i. sivih poteh, ki so sporne in negotove. V Srbiji oz. v Jugoslaviji Slovenci ne morejo ustanavljati svojih podjetij ali obratov, tako da trgovanje povečini poteka s posredovanjem slovenskih podjetij v Italiji, Nemčiji in v drugih evropskih državah. Spričo najrazličnejših problemov in ovir medsebojne izmenjave le počasi naraščajo. Medtem ko je leta 1991 skupni obseg izmenjav znašal 2 milijardi 123
MARJAN DROBEZ
milijonov ameriških dolarjev, je lani dosegel samo nekaj nad 154 milijonov dolarjev. Jugoslavija je zdaj komaj petnajsti zunanje-trgovinski partner Slovenije.
POMEMBEN DELEŽ PODJETIJ IZ PRIMORSKE
V	Sloveniji je okrog 1.025 gospodarskih družb, ki poslujejo z Jugoslavijo. Pri tem pa je izvoz v Jugoslavijo precej večji od uvoza. Od skupne blagovne izmenjave lani je, denimo, na slovenski izvoz odpadlo 73%, medtem ko je delež uvoza iz Jugoslavije znašal samo 2 7%. Med desetimi največjimi izvozniki v Jugoslavijo je lani z znatnim deležem bila tudi Industrija avtoelektričnih izdelkov Iskra iz Šempetra pri Novi Gorici. Med srednje velikimi podjetji je udeležena tovarna otroške obutve Ciciban družine Pete-jan iz Mirna, ki proda v Jugoslavijo 40% svoje proizvodnje, to je okoli 80 tisoč parov otroške obutve letno.
Tudi med glavnimi uvozniki blaga iz Jugoslavije jih je nekaj iz Primorske. To so družba Primet iz Nove Gorice, Živilska industrija Fructal iz Ajdovščine, Industrija avtoelektričnih izdelkov Iskra iz Šempetra pri Novi Gorici in gospodarska družba Kemi-plas iz Dekanov. V gospodarsko sodelovanje med državama pa se je vključila tudi družba Intereuropa iz Kopra.
PROBLEMI POTRESNEGA PODROČJA
MIRAN MIHELIČ
Vladna seja o interventnem zakonu v zvezi s popotresno ^nacijo je pred časom potekala v Bovcu, s čimer je hotela vlada pokazati solidarnost in socialni čut. Vladni zakon za intervencije na potresnem področju pa je vzbudil velike kritike in negodovanja.
Kot kaže, bodo ljudje svoje domove lahko popravili le pod Ppgojem, da bodo ti ostali pod hipoteko (recimo občine). To Pa praktično pomeni neke vrste razlastitev. Bati se je še bolj Množičnih izselitev kot po prvi svetovni vojni. Takrat so se rev-ni ljudje zadolžili za obnovo svojih domov in so se morali, Potem ko je začel peti boben, umakniti čez lužo.
Takoj po sprejetju predloga 'nterventnega zakona je vlada Pooblastila ministra za okolje ln Prostor, da je podpisal po-
0	ustanovitvi Državne ehnične pisarne med vlado republike Slovenije in izvajalcem gradbenim inštitutom iz Lju-Jane ter fakulteto za arhitek-,uro univerze v Ljubljani in projektom Nova Gorica d.d. Za .°)/ško občino, kjer je največji el hujše poškodovanih objek-0v» je bila medtem ustanovlje-
na Tehnična pisarna v Bovcu, za občino Kobarid in Tolmin pa v Kobaridu. Iz pripravljenega zakonskega gradiva je razvidno, da se bo predvidoma v prvi fazi opravila rekonstrukcija poškodovanih objektov do zime. Druga faza, gradnja nadomestnih objektov, naj bi bila zaključena do zime naslednjega leta. Obnovo porušenih objektov v letu 1998 bodo financirali tako, kot to ureja interventni zakon, medtem ko bodo v letu 1999 sredstva zagotovljena s proračunom za to leto.
Kljub lepemu zunanjemu videzu solidarnosti pa zakon in vlada nista v celoti pozitivno odgovorila v prid reševanja sprotnih stisk in problemov prizadetega prebivalstva. Navzlic začasnim naseljem z zabojniki je zlasti na Bovškem ostala nerešena celo začasna nastanitev. Tisti, ki so morali zapustiti domove in so bili nameščeni v večini primerov v Kaninski vasi, do danes še ne vedo zanesljivo niti, ali bodo vsi lastniki privolili v podaljšanje bivanja v turistični sezoni in kako bos plačilom visoke najemnine, če jim bo dano, da lahko ostanejo.
Kako pa bo z domovi? Na kratko povedano: domovi tistih, ki iz socialnih razlogov ne
morejo vložiti v popravilo lastnih sredstev in bodo to opravili s posojilom, ne bodo več v celoti njihova last. Če bi imeli denar, bi morali te hiše še enkrat kupiti! Tudi brezbrižnost javnosti je vzrok, da so na Bovškem stisko ljudi izrabili meše-tarji in pripomogli kširitvi "odrešilne" ideje o oddaji poškodovanih domačij ali stanovanj
v	"najem" tujcem za 99 let.
Ker je potres na Bovškem prizadel središče občine, je nastal posebno neugoden psihološki vzvod. Tudi tista mladina, ki je doslej v tem kraju še videla neke možnosti zase, sedaj o tem noče ničesar slišati in starše dodatno spodbuja k prodaji. O razvojnih načrtih na osnovi novonastale situacije pa itak nihče ne govori.
Vse to zadeva tudi potencialne goste in turizem nasploh. Na Bovškem pa ne manjka le turistična infrastruktura, kar je bilo doslej večkrat rečeno. Predvsem je bilo spregledano ali zamolčano, da manjka kompletna servisna in druga infrastruktura drobnega gospodarstva.
To so nekateri hudi problemi, ki jih je nedavni potres zapustil v zgornji Soški dolini.
V BRDIH O EVROPI
IGOR DEVETAK
Meseca maja 1930 je Ljudevit Zorzut zapisal v goriški mesečnik Družino: "Od Kozane čez Lažno po obrastlih obronkih do Vipolž se Brda razkažejo v lepih pokrajinskih slikah, ki nas spremljajo do vipolškega gradu. Ob njego-
vi	razvalini v senci veličastnih cipres se nam razgrne preteklost Brd: s plemiči, vitezi, o-glejskimi patriarhi, goriškimi grofi, cesarji, kralji, gospodarji naših ljudi..." Vipolže sodijo po omembah v zgodovinskih virih med najstarejše vasi v Brdih. Stari grad sega najbrž še v 11. stoletje, toda danes propada in domačini vedo, da bi pomoč iz tujine omogočila njegovo obnovo. Približno pred tremi leti so začeli razmišljati
o	drugačni'usodi zanj. Dobil naj bi novo, za široko ozemlje pomembno vlogo: postal naj bi evropsko študijsko središče. Kraj, ki sodi v preteklost, bo pripravljal prihodnost.
Više, nad Vipolžami, stoji Dobrovo, "kjer se v zvezdi stikajo briške ceste. Lep grad grofov Baguerjev straži to vas, ki je srce briške deželice". Grad Dobrovo je bil v prejšnjem stoletju rezidenca grofa Silverija de Baguerja Corsi Ribaz, španskega veleposlanika v Vatikanu in na Dunaju. Danes delujeta v njem restavracija in muzej-galerija Zorana Mušiča pod okriljem Goriškega muzeja. Ker je vipol-ški grad neuporaben, ga je za posvetovanje po njem imenovanega študijskega središča zamenjal prav dvorec na Dobrovem.
Dne 28. maja t.l. je v njem potekal na pobudo deželne vlade in parlamenta Solnogra-ške celodnevni posvet o ohranjanju nacionalne identitete v Evropski zvezi. Posebna tema razprave je bila Uveljavljanje regionalnih in nacionalnih interesov v EZ: avstrijska izkušnja. Častna pokrovitelja sta bila predsednik slovenskega parlamenta Podobnik in glavar dežele Salzburg Schaus-berger, posvetovanje pa so podprli avstrijsko veleposlaništvo v Sloveniji, salzburška deželna vlada, ljubljanska izpostava Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, občina Brda in slovensko ministrstvo za pravosodje. Zaman pa bi iskali med pokrovitelji vidnejšo omembo slovenskega ministrstva za evropske zadeve. Cela vrsta slovenskih poznavalcev problematike se žal srečanja ni udeležila. Prisoten pa je bil predsednik slovenske parlamentarne komisije za evropske zadeve Lojze Peterle.
V	dopoldanskem delu posveta so razpravljalci poskušali odgovarjati na izzivalno nastavljeno vprašanje, "ali je potrebno v EŽ domovino zaščititi pred razprodajo". Vprašanje nepremičninske zakonodaje je, kot znano, ena najbolj žgočih tem pri vključevanju manjših držav v EZ. Slovenija bo morala na poti v Evropo pristati na njena načela, med katerimi je prepoved vsa-
kršne diskriminacije med državljani Zveze. Solnograška izkušnja pa uči, da obstaja širok manevrski prostor za podrobnejšo ureditev zaščite teritorija. Gostje iz Salzburga so podrobno opisali zakonski in-strumentarij, s katerim so svoje ozemlje obranili pred divjim priseljevanjem tujcev, poku-pom najlepših predelov in izri-
veruje v Evropo regij. Četrtkov simpozij v Brdih - ki izstopa iz množice podobnih posvetov - je tako pokazal na potrebo, da se o evropskih zadevah izrekajo tudi na obrobjih in ne le v prestolnicah.
Občini Brda, ki je poskrbela za organizacijo hvalevredne pobude in gostoljubnost, naj gre priznanje za delavnost, predvsem pa za "evropsko" željo in pogum pri preseganju lastnega ozemeljskega obzorja.
vanjem domačinov. Solnogra-ško deželno pravo dodeljuje namreč občinam strateške pristojnosti za dobo desetih let pri urejanju tako priseljevanja kot tudi namembnosti posameznih občinskih področij. Navedeni vzorec pa bi težko uporabili na Slovenskem zaradi neprimerne upravne ureditve in - po ocenah nekaterih, ki so posegli v razpravo - ne-
i	zadostne decentralizacije ali pa, nasprotno, prevelike razdrobljenosti občin.
Uveljavljanje regionalnih in nacionalnih interesov pri pogajanjih o vključitvi v EZ je bila naslovna tema popoldanskega dela programa. Slišali smo, da EZ ne pomeni razpada za narod, temveč pridobitev. Država kandidatka mora svojo zakonsko ureditev uskladiti z evropskimi pravili, hkrati pa mora primerno urediti tista vprašanja, s katerimi se EZ sama ne ukvarja in jih po načelu subsidiarnosti prepušča posameznim državam, na primer vrednotenje jezika in kulture. Padel je tudi predlog, da bi morale pridru-žitvene članice krepkeje sodelovati. Dobrodošla mora biti vsaka priložnost, ki Slovence poučuje o tem, kar bodo morali upoštevati za vstop v evropsko druščino. Veliko lahko prispevajo prav izkušnje mlajših članic EZ, na primer Avstrije, Finske in Švedske, ki | so v marsičem sorodne s Slovenijo. Pri obravnavanju manjšinskega vprašanja pa bi lahko priskočile Sloveniji na pomoč tudi njene manjšine, ki že živijo v okvirih EŽ, kot so Slovenci v Italiji in Avstriji. Vprašanju o usodi manjšin se Evropa namreč premalo posveča. Ko bo Madžarska vstopila v EZ, se bo morala odreči vezem s svojo številčno veliko manjšino v Romuniji?
Sicer se Slovenija že pripravlja na evropski korak in v ta namen vzpostavlja mrežo regionalnih pisarn, preko katerih naj bi prihajali na pristojno ljubljansko ministrstvo nasveti o usmeritvah za učinkovito uveljavljanje regionalnih interesov. Štik z ljudmi na vsem ozemlju naj bi jamčil, da ne bo EZ razosebljena politična ali še prej ekonomska tvorba, temveč družba samozavestnih narodov, pripravljenih na kulturno sožitje tako v mestnih središčih kot na deželi. Druščina, ki se je zbrala
v	Baguerjevi grajski dvorani,
SENATOR VOLČIČ V NOVI GORICI
Dne 30. maja je občino Nova Gorica obiskal goriški senator v italijanskem parlamentu Mitja Volčič. Iz uradnega poročila o obisku in razgovorih s predstavniki občine izhaja, da je bil govor o stikih in sodelovanju med obmejnima mestoma. Senator Volčič je v tem okviru poudaril željo po izboljšanju sodelovanja organizacij slovenske narodnosti v Gorici z matično državo posebno na gospodarskem področju. V ta namen bo v kratkem organiziral sestanek, na katerega bodo vabljeni podjetniki z obeh strani meje, da bi predstavili konkretne programe. Senator je zagotovil, da bo vse programe, ki jih imajo obči ne na obeh straneh meje, predstavil tudi podtajniku v italijanskem zunanjem ministrstvu Pieru Fassinu, ki je obiskal Ljubljano ob odprtju nove zgradbe italijanskega veleposlaništva.
V	poročilu je še poudarjeno, "da je senator Volčič v No-
vi	Gorici izrazil zadovoljstvo, da so se odnosi med Slovenijo in Italijo v zadnjem času zelo izboljšali, in poudaril, da se bo v italijanskem parlamentu v kratkem začela pričakovana razprava o sprejemu zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji." /M.
OBVESTILA
V	CERKVI NA KOSTANJEM
Q pri Novi Gorici se bo na drugem koncertu iz ciklusa Glasba z vrtov sv. Frančiška -za Posočje v petek, 5. junija, ob 20.30 predstavil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. S svojim bogatim programom slovenske pesmi in izborom slovanske glasbene literature, polifonskih in sodobnih skladb je zbor že večkrat odlično nastopal tako doma kot v tujini in bil deležen najvišjih priznanj. Tako je na slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru osvojil zlato plaketo in prvo mesto v kategoriji mešanih zborov poleg drugih posebnih odlikovanj.
KULTURNI DOM Nova Gorica: v ponedeljek, 15. junija, bo v veliki dvorani nastopal Nevv Svving Quartet. Za informacije tel. 065-25608
13
ČETRTEK 4. JUNIJA 1 998
14
ČETRTEK 4. JUNIJA 1998
NA SEJMU V LJUBLJANI TUDI NAŠA VINA
fl
[inski sejem v Ljubljani, ki prireja tudi mednarodno ocenjevanje pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino OIV iz Pariza, se je zaključil pred nekaj dnevi in mnenja o letošnji, 44. izvedbi, so deljena. Po eni strani je bil obisk precej bolj skromen kot sicer, kar nekateri pripisujejo tudi strožjemu prometnemu zakonu v Sloveniji, po drugi strani pa nekateri prav ob tem nižjem obisku menijo,
OBČNI ZBOR SEKCIJE TRGOVINE NA DROBNO PRI SDGZ
O VLOGI SLOVENSKIH TRGOVCEV V TRSTU
V	ponedeljek, 1. junija, je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal občni zbor sekcije za trgovino na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju.
Iz poročil predsednika in tajnika sekcije Ervina Mezgeca (na sliki) in Egona Medena je izhajalo, da se je v zadnjem triletju (kolikor je trajal zadnji mandat od občnega zbora leta 1995 do letos) sekciji uspelo stoodstotno vključiti v delovanje tržaškega mesta, tako glede stikov z občinami in drugimi javnimi upravami kot tudi glede odnosov z ostalimi sorodnimi združenji. To dokazuje upoštevanje prisotnosti, delovanja in predlogov slovenskih trgovcev kot tudi prisotnost njihovih predstavnikov v raznih komisijah občin, trgovinske zbornice in drugih ustanov. To velja zlasti za tržaško občino, s katero je imela sekcija najbolj pogoste stike: tu gre omeniti npr. sodelovanje s konzorcijem Congafi, prisotnost v odboru Trieste commercio e turismo, sodelovanje pri pobudi Trieste City Club itd. Omeniti gre tudi stike s Slovenskim gospodarskim združenjem iz Gorice in Obrtno zbornico Slovenije.
Pri tem pa ne gre zanemariti nujnosti, da se povečajo strokovnost, specializacija in identiteta v odnosu do standardne ponudbe velike distribucije, saj je to edino jamstvo za obstanek na tržišču in za razvoj. To lahko zmore le operater, ki teži vsak dan po rasti bogatosti ponudbe, v izostrenosti poklica in v kvaliteti servisa, ki jih utegne ponuditi kupcem oz. potrošnikom, katerih vloga vedno bolj narašča. Trgovci bodo morali biti pripravljeni tako na reforme italijanske zakonodaje za trgovino (v prvi vrsti je mišljen seveda odlok ministra Bersanija) kakor tudi na vstop Slovenije v Evropsko zvezo.
Ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič je v svojem posegu orisal glavne značilnosti t.i. odloka Bersani o trgovinah: novosti so zlasti v (ne)podeljevanju dovoljenj za odprtje obratov, v preureditvi kategorij trgovin (odslej bosta le kategoriji jest-vinskih oz. nejestvinskih trgovin) in sprostitvi urnikov odprtja trgovin. Trenutno odlok Bersani ni v veljavi v Furlaniji-
Julijski krajini in v bližnji prihodnosti verjetno tudi ne bo obveljal. V nasprotnem primeru bi posledice za trgovce ne smele biti travmatične: povečala bi se fleksibilnost in prilagodljivost razmeram, prevladali bi profesionalnost in donosnost, največjo zmedo pa bi prinesli umiki. Kocjančič je tudi naštel nekaj olajšav, ki pridejo v poštev za trgovce, kot npr. 20%-ni davčni kredit za investicije do 250 milijonov lir v naslednjem triletju (prošnje je treba oddati na sedežu trgovinske zbornice do 1. julija letos), deželno financiranje prestrukturiranja osebja in refinanciranje nekaterih deželnih zakonov. Trgovci bodo imeli tudi nekatere nove obveznosti v zvezi s predelavo, pripravo ali vsakršnim "manipuliranjem" jestvin. O teh obveznostih, znanih pod siglo HACCP, bo SDGZ pripravilo za svoje člane vrsto tečajev za sestavo seznamov, ki pridejo v poštev.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik SDGZ Marino Pe-čenik, ki je med drugim napovedal, da Združenje prireja v ponedeljek, 8. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu z začetkom ob 20. uri srečanje o projektu Trst prihodnosti: gosta bosta project manager projekta dr. Lucio Susmel in predsednik tržaških industrijcev Fede-rico Pacorini.
Pred tem pa se bo sestal novi 20-članski odbor sekcije za trgovino na drobno, ki so ga izvolili na ponedeljkovem občnem zboru, da podeli funkcije. Udeleženci občnega zbora so tudi potrdili članarino, ki bo še dalje znašala 150.000 lir letno. Novi mladi člani bodo v prvem letu oproščeni članarine.  IŽ
da dokazuje, daje bil narejen kakovosten korak, tako da so na sejem prišli zgolj predstavniki stroke, gostinci in poznavalci vin, ki jim je pri srcu kulturen način pitja.
Letošnje 44. mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev se je končalo 25. maja in šest petčlanskih komisij je ocenilo skoraj 1200 vzorcev iz 28 držav, skoraj polovica (551) pa je bilo slovenskih vin. Komisije, ki jih je vodil dr. Julij Nemanič, niso imele lahkega dela, saj so se pri ocenjevanju držale najnovejšega pravilnika OIV, ki predvideva, da lahko komisija podeli odličja največ 30% vzorcev. Kriteriji so torej zelo strogi in vina, ki so na sejmu dobila odličja, dejansko spadajo v sam svetovni vrh. Pokušnja vin je bila razvrščena po kategorijah, tako so ocenjevali bela vina nearomati-čnih sort, nadalje rose vina in še rdeča vina nearomatičnih sort. Sledile so kategorije vin aromatičnih sort, specialna vina, likerska vina in aromatizirana vina. Zanimivo je, da so peneča vina vključili med omenjene prve štiri kategorije.
Letos so podelili štiri naslove šampiona, ki so šli v Južno Afriko, Avstrijo, Argentino in na Madžarsko. Podelili ! so tudi šest velikih zlatih medalj. Od tega sta dve šli Avstriji, dve Nemčiji, po ena pa Japonski in Sloveniji. Slovensko veliko zlato medaljo je o-svojil Renski rizling letnik 97, ki ga proizvaja Hančik - kmetija Dobrovnik. Slovenski vinogradniki so nato dobili še 44 zlatih medalj, 98 srebrnih in 402 pisni priznanji. Kot je v navadi, so tudi letos podeli-
li	priznanje prvaka vsaki posamezni sorti.
Tudi letos so nekaj vzorcev na mednarodno ocenjevanje poslali tudi slovenski zamejski vinogradniki. Najvišje se je uvrstil sauvignon kmetije Figelj z Oslavja, ki je dosegel zlato medaljo, Izidor Prinčič z Jazbin je dobil srebrno za sivi pinot, medtem ko ostali - Edi Keber iz Cegla pa tudi Parovel iz Mačkolj, Andrej Milič iz Zagradca, Ladi Milič iz Saleža, Benjamin Zidarič iz Praprota in Franko Terpin iz Valerišča - niso dobi-
li	priznanj.
Ljubljanski sejem je tudi letos v sodelovanju s tednikom Kmečki glas priredil drugo ocenjevanje slovenskih vinskih kleti, bodisi večjih - zadružnih ali zasebnih. Ocenjevalna komisija, ki je kleti ocenjevala po vinorodnih okoliših, je ob koncu menila, da letos pri splošni in funkcionalni urejenosti ter možnosti uporabe v promocijske in turistične namene prednjačijo kleti primorskih vinogradnikov. Končna ocena je pokazala, da je slovenski prvak v kategoriji večjih kleti postala klet Vina Brežice, v kategoriji manjših kleti pa je slovenski prvak in prvak primorske vinorodne dežele postal hram Borisa Lisjaka iz Dutovelj.
Obisk vinskega sejma je vsekakor zanimiv za vino-
gradnika, vinarja, a tudi gostinca in vsakogar, ki ceni kakovostno vino. Splošen vtis je bil, da se ob večjih kleteh tudi na Slovenskem vse bolj uveljavljajo vina malih vinogradnikov, ki pa skušajo dati čimbolj oseben pečat vinu, ki ga ponujajo. Ob tem je tudi zanimivo ugotavljati, da se tudi slovenski vinogradniki vse bolj usmerjajo v ponudbo staranih vin. Na sejmu je bilo precej baricquesov, uveljavljajo pa se mirna, suha vina. Ob tej prisotnosti malih pro-
i	izvajalcev iz vseh okolišev je precej izstopalo dejstvo, da med njimi ni bilo malih proizvajalcev iz Istre. Nekatere druge dežele pa so s proizvodnjo vin zasebnih vinogradnikov skoraj presegle ponudbo večjih kleti.
Kot običajno so tudi letos priredili na sejmu več strokovnih posvetov in okroglih miz, nadalje vodene pokušnje vin, ki so bila na tekmovanju. Zanimivo je bilo tudi ugotavljati, da se slovenski vinogradniki zavedajo pomena ovrednotenja domačih, avtohtonih vinskih sort. Ob teranu in cvičku, ki sta mogoče najbolj poznana, so na sejmu z veliko pozornostjo Vipavci predstavljali svoja vina zelen, pinelo in poljšakico. Dolenjci npr. modro frankinjo in Brici rebulo. Tako je npr. tudi Kmetijska zadruga Goriška Brda nastopala na sejmu samo z briško rebulo, in sicer so ponujali j različne variante tega vina, ki ob nizki obremenitvi trsov in pravilni vinifikaciji dosega izredno kakovostno raven.
Ob vinskem sejmu v Ljubljani bi bilo mogoče povedati še marsikaj in še bolje predstaviti vinogradnike in vina, ki sojih ponujali. Gotovo pa časopisno poročilo ne more u-stvariti tistega lepega vzdušja, ki vlada ob pogovoru z vinogradniki in okušanju vin, ki so jih pridelali. Ti pogovori namreč navadno na zelo oseben način razkrivajo odnos, ki ga imajo ti vinogradniki do vina in zemlje, ki jo obdelujejo, kar se odraža tudi v odnosu z ljudmi.
----------SR
MONOGRAFIJA O CVIČKU, SLOVENSKI VINSKI POSEBNOSTI
Rdeče vino cviček, ki ga pridelujejo le v delu Dolenjske in bi ga ne mogli pridelovati nikjer drugje ne v Sloveniji ne v svetu, velja podobno kot kraški teran za zdravilno vino. To čudovito vino, ki ga je letos neko ljubljansko trgovsko podjetje sicer poskušalo ponarediti, odslej lahko spoznavamo tudi v novi barvni monografiji z naslovom Cviček, ki jo je izdala zasebna založba Magnolija in jo u-redil Ivo Kuljaj. O zgodovini in značilnostih cvička so prispevali zapise znani slovenski vinogradniški, vinarski, medicinski, gostinski in gospodarski strokovnjaki. Posebni poglavji sta namenjeni cvičku in zdravju ter cvičku in prehrani. Po mnenju piscev prikupne monografije naj bi bil cviček vino sodobnega človeka.
ITALIJANSKO PRAVO
NEPROFITNE ORGANIZACIJE: DO 30. JUNIJA PRILAGODITEV STATUTOV
DAMJAN HLEDE
Netrgovinske ustanove (enti nori commerciali) in ustanove ONLUS (organizacije prostovoljcev, nevladne organizacije, socialne zadruge; u-stanove, katerih dejavnost je namenjena prikrajšanim osebam; ustanove, katerih dejavnost spada v sektorje socialne ali zdravstveno-socialne pomoči, dobrodelnosti, varstva in zaščite umetniških in zgodovinskih spomenikov, varstva okolja, znanstvenega raziskovanja, promocije kulture in umetnosti, kijih podpira osrednja državna uprava) morajo za koristenje novih o-lajšav, ki jih je uvedel zakon št. 460/97, do 30. junija prilagoditi svoje statute načelom, ki jih določa isti zakon.
1. NETRGOVINSKE USTANOVE
Zanje uvaja reforma samo nov sistem forfetarnega določanja dohodkov in njihovega obdavčenja, ki pa je ugodnejši samo za ustanove, ki imajo več kot 120 milijonov dohodkov. Za manjše ustanove se še vedno splača sistem zakona 398/ 91, ki velja tako za neposredne davke kot za davek Iva.
Poleg tega pa zakon določa še nekatere olajšave, namenjene sledečim ustanovam združevalne narave (torej raznim združenjem, ne pa fundacijam in komitejem):
a) politična sindikalna in kategorijska združenja, religiozna združenja, asistencial-na, kulturna, športna diletantska združenja, združenja za socialno promocijo in združenja za izvenšolsko formacijo (ministrska okrožnica je - z zelo majhnim občutkom za jasnost! - določila, da ne spadajo med slednja tista združenja, katerih prvenstvena dejavnost obstaja v organiziranju tečajev, ampak le tista, ki skrbijo "za intelektualno rast posameznika, usmerjeno k celostnemu razvoju njegove osebe", to pa z izjemo "profesionalne formacije, ki teži po posredovanju specifičnega znanja in je v funkciji vključevanja v delo in v specializirani poklic."
Njihovi servisi ali predaje dobrin, ki spadajo v institucionalno dejavnost in so izvedeni proti plačilu v prid članom ali udeležencem, bodo imeli po zakonu zagotovljeno netrgovinsko naravo.
b) Združenja za socialno promocijo: oznako netrgovin-skosti bosta imela organiziranje turističnih izletov (tudi za politična, sindikalna, kategorijska in religiozna združenja) in organiziranje bifejev znotraj sedežev.
c) Politična, sindikalna in kategorijska združenja: netrgovinske narave bo predaja publikacij in asistenca na področju delavskih pogodb in delavske zakonodaje.
Zgornje olajšave bodo lahko zainteresirana združenja koristila samo pod pogojem, da do 30. junija letos (razen strank, sindikatov in katego-rijskih združenj, za katera je čas do 31. decembra) prilagodijo svoje statute naslednjim načelom:
O izrecna prepoved razdelitve aktiva in priostankov u-prave;
© prenos premoženja, v primeru nehanja ustanove, drugim ustanovam s sorodnimi
i	cilji;
© prepoved časovno omejenega članstva in aktivna volilna pravica polnoletnih članov;
© nujnost letnega obračuna; © načelo svobodnih volitev upravnih organov, edinega volilnega glasu, suverenosti občnega zbora in prozornosti ter javnosti obračunov in sestankov organov;
© načelo neprenosnosti deleža, razen v primeru smrti člana.
KONEC PRIHODNJIČ
KRATKE
ODPRTE KLETI V DEŽELI FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Deževno vreme v nedeljo, 24. maja, so mnogi izkoristili za krajše izlete v vinorodne predele v deželi Furlaniji-Julijski krajini, kjer je bil, podobno kot drugod v Italiji, a tudi po svetu, dan odprtih kleti. Gre za še tradicionalno turistično ponudbo, ki želi ljubiteljem žlahtnega vina približati vinogradnike in njihovo delo, da bi tako še bolj cenili vina, ki jih pridelujejo. Letos je k pobudi pristopilo kaki h 70 vinogradnikov iz raznih krajev dežele F-Jk. Kot poročajo, je bil obisk kleti kar zadovoljiv. Zanimivo je, da so se pri vinogradnikih ob domačih ljubiteljih zglasili tudi obiskovalci iz Avstrije in Nemčije, kar potrjuje, da si vina iz naše dežele lepo utirajo pot na tržišča v nemško govorečih deželah.
NAJBOLJŠE OCENJENI VINI NA OBMOČJU AJDOVŠČINE
Na območju Ajdovščina že nekaj let izbirajo najboljša vina, ki jih potem uvrstijo med t.i. protokolarna vina. V posebnih steklenicah ustekleničena in z izvirnimi etiketami pridelovalcev jih občinski svet daje kot darilo pomembnejšim obiskovalcem Ajdovščine. Komisija je med vzorci lanskega pridelka ocenila, da sta med belimi sortami najboljša pinela
in chardonnay vinogradnikov
Antona Ferjančiča in Petra Ferjančiča s Planine pri Ajdovščini, med rdečimi vini pa ca-bernet sauvignon Jožeta Lična iz vasi Brje. S takšnim ocenjevanjem vin bodo v kratkem začeli tudi v Vipavi.
FRANCE 98
NOGOMET
SVETOVNO PRVENSTVO PRED VRATI
v S tekmo Brazilija-Skotska se bo v sredo, 10.t.m., ob 17.30 v Franciji začelo svetovno nogometno prvenstvo, najpomembnejša letošnja športna prireditev.
Največ pričakovanja vlada prav za južnoameriško reprezentanco, v vrstah katere izstopa Fenomen - Ronaldo (na sliki). Svetovna nogometna elita nam bo kratila čas vse do 12. julija, ko bo sredi Pariza veliki finale, na katerem bodo podelili naslov svetovnih prvakov. Favoriti za končno zmago so običajni: prvaki Brazilije, Nemčija, gostiteljica Francija, morda tudi Italija. Vsakič pa na tako pomembnih tekmovanjih pride do kakega presenečenja, torej zakaj ne bi bilo lahko tako tudi tokrat? Slovenije, kot znano, v Franciji ne bo, z območja bivše Jugoslavije pa bi znali v'ogo protagonistov odigrati selekciji Hrvaške in Zvezne Republike Jugoslavije (Srbije JP Črne gore), ki imata v svojih vrstah nekaj izvrstnih posameznikov (ekipa s šahovnico na dresu bo sicer igrala brez svojega skritega asa - poškodovanega Boksiča), le če ju ne bo tudi tokrat izdal balkanski temperament oz. odnos do igre.
V Italiji smo bili v tempred-rnundialskem času priča pravi telenoveli okrogAzzurrov tržaškega trenerja Maldinija: najprej farsa poškodbe naj-večje osebnosti žogobrcarske Italije - Alessandra Del Piera med, za nekatere, presenetlji-V|m sklicem v reprezentanco (doma sta npr. ostala Zola namesto Roberta Baggia in Chie-sa namesto Del Piera), debatiranje okrog čudežnega zdra-vila Viagra med pripravami v Covercianu, na koncu pa veliko resnejša poškodba vratarja F^ruzzija, ki je tako prepustil mesto zadnjega branilca Izkušenemu Pagliuci. Kaj se bo še vse dogajalo do polovice julija v Franciji okrog zbranih državnih vrst, bomo še videli, ko se bo cirkus začel...
nastopajoče reprezentance: Skupina A: Brazilija, bkotska, Maroko, Norveška.
[talija, Čile, Kamerun, Avstrija. C: Francija, J. Afrika, ^udska Arabija, Danska. D: Španija, Nigerija, Bolgarija, Pa-J^gvaj. E: Holandska, Belgija, 7n°reia' Mehika. F: Nemčija,
A; Jugoslavija, Iran. G: Romunija, Kolumbija, Velika Brinja, Tunizija. H: Argentina,
P°nska, Jamajka, Hrvaška.
V osmino finala se bosta uyrstili prvi dve uvrščeni eki-P1 vsake skupine.
- ERIK DOLHAR
i & kJh.i
JADRANJE
TRIESTE TRST
DEŽEVNO VREME POGOJEVALO REGATO ™jj™0
Jaro Furlani (Čupa) na evropsko prvenstvo razreda optimist
V	petek, 29. maja zvečer, je izpred sedeža Tržaškega pomorskega kluba Sirena na barkov-Ijanskem nasipu startala že tradicionalna, 13. regata Trst- Brioni (na sliki).
Na startu regate, ki jo je bar-kovljansko društvo že trinajstič priredilo v sodelovanju s hrvaškim jadralnim klubom Vega, se je predstavilo 40 posadk iz petih držav: Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Zamejska kluba prirediteljev Sirene in sesljanske Čupe sta se udeležila regate z dvema oz. štirimi jadrnicami, kar je morda preskromno število. Zaradi tega so bili or-
ganizatorji tudi nekoliko razočarani, ker niso presegli rekordnega števila vpisanih jadrnic. Zaradi slabega, deževnega vremena je naslednjega jutra do istrskega otočja priplulo le 25 posadk, od katerih je prvi prečkal ciljno črto Franco Benussi na ja-
drnici Cattivik. Zelo dobro so se odrezali tudi naši predstavniki, še zlasti Čupini jadralci: Andrej Križnič je s svojo Kimo osvojil 4. končno mesto in bil prvi v 1. kategoriji. Takoj za njim se je uvrstil prav tako Čupin jadralec Frandolič na Isaodri, ki je bil dru-
gi v 4. kategoriji. Na 8. mestu pa je pristal Tomšič (Sirena) na jadrnici Selce, ki je v 4. kategoriji osvojil 3. mesto.
Na nedeljo je bila na sporedu še druga regata okrog Brionov, za katero bi lahko trdili, da je bila bolj izletniško obarvana, saj so udeleženci lahko uživali v končno sončnem vremenu vso lepoto brionskega otočja.
Preseli mo se za trenutek na Comsko jezero, kjer je bil pred kratkim sklepni del državnih selekcij razreda optimist za nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu. Prvi zastavljeni cilj je od naših jadralcev dosegel le perspektivni mladi jadralec Čupe Jaro Furlani (na sliki), ki bo tako avgusta v Splitu zastopal Italijo na evropskem prvenstvu. Jaro je
zasedel končno 9. mesto in tako | dokazal, da sodi v sam vrh najboljših jadralcev v Italiji. Drugemu Čupinemu jadralcu Danielu
Piculinu je uvrstitev za las spodletela, saj je pristal na 12. mestu. Svetovnega prvenstva se namreč udeleži prvih jaet uvrščenih jadralcev, druga peterka, v katero sodi tudi naš Jaro, pa evropskega prvenstva.
 — ED
ODBOJKA
/ IZJAVA: PROF. IVAN (JOŽI) PETERLIN (1.)
NAMIZNI TENIS
PRI SLOGI DAJEJO OBRAČUN
Kot znano, sta obe Slogini članski ekipi, ženska	s
Koimpexa NTKB in moška Koimpexa, letos izpadli	S
iz B2 lige. Po končanem prvenstvu nam je Slogin	p
tehnični vodja prof. Ivan (Joži) Peterlin najprej	2
podal obračun opravljenega dela.
"Lagal bi se, če bi rekel, da smo na začetku sezone pričakovali tak razplet dogodkov. To vsekakor ni res! Dejstvo je, da smo zelo razočarani nad celotnim potekom prvenstev, kajti naše načrtovanje je šlo v bistveno drugačno smer. Prepričani smo namreč bili, da se bomo tako z moško kot z žensko ekipo rešili najhujšega, se pravi izpada iz lige. Prva ocena je tako kajpada negativna. Seveda bo treba sedaj poiskati vzroke tako pri igralcih kot pri tehničnem kadru in seveda tudi pri samih odbornikih: ko stvari ne gredo v pravo smer, krivda ni samo na eni ali drugi strani. Gre očitno za sklop stvari, ki niso prinesle zaželenih sadov. Seveda smo razočarani, ker smo bili, mogoče naivno, prepričani, da imamo ekipi, ki bostav B2 ligi kos vsem naporom in ostalim tekmecem. Še danes pa sem prepričan, da sta bili obe ekipi kar dobro sestavljeni; res ne tako, da bi lahko rekli, da smo med protagonisti v ligi, ampak prav tako tudi gotovo ne, da sta bili ekipi taki, da bi morali izpasti iz nje. Malo me čudi dejstvo, da smo imeli žensko ekipo, ki je bila sad dogovorov med nami in Odbojkarskim društvom Bor. Šlo je skratka za združeno ekipo, v kateri je
nastopalo vse najboljše, kar premore slovenska odbojka. No, in vse to najboljše je potegnilo krajši konec!"
"Pri fantih smo resda v primerjavi z lanskim letom izgubili kakega izrazitega igralca, kot je bil Matteo De Cecco, vendar smo pridobili Bertocchija in odličnega podajača Colauttija.
i Skratka, bili smo prepričani, da je bila ta kompenzacija dobra, vendar rezultati kažejo v obrat-
ED / DALJE
DEKLETA OLYMPIE OSVOJILA SVOJ TURNIH
i
Goriško Športno združenje Olympia je v Slovenskem športnem centru priredilo mednarodni ženski turnir, ki ga je nepričakovano osvojila domača postava Kmečke banke. V soboto, 30. maja, so dekleta Olympie najprej premagala Latisano s 3-1 (na sliki), v nedeljskem finalu pa po
petih nizih še močno šester-ko Castenetta. Na tretje mesto se je uvrstila Latisana, ki je v malem finalu premagala koprski Kemiplas.
VELIK PRAZNIK TRŽAŠKE ODBOJKE
IV soboto, 30. maja, je bila pri Domju na Tržaškem svečanost ob praznovanju 50-let-nice odbojke na Tržaškem. Na njej je sodelovalo več kot ! 200 bivših odbojkaric in odbojkarjev, skoraj polovica katerih je bila naših predstavnikov, ki so imeli na voljo tudi i fotografsko razstavo. Bivši reprezentanti, Borovci Sonja i Pernarčič, Claudio, Sergij in VValter Veljak ter Učo Jurkič so kot zaslužni odbojkarski delavci prejeli priznanje.
OBČNA ZBORA: ŠZ MLADOST IN ŠD BREG
V DOBERDOBU NOV PREDSEDNIK, V DOLINI KRITIKA DO OBČINE
Pred kratkim je bil v Doberdobu redni občni zbor domače Mladosti, na katerem je dosedanji predsednik Dario Zanier potrdil svoj odstop, ker po napredovanju in obstanku v 2. nogometni amaterski ligi nima več ambicij. Nadomestil ga je dosedanji podpredsednik Andrej Gergolet, ki je sprejel nalogo za sestavo novega odbora.
V Boljuncu pa je bil v četrtek, 28. maja, redni nevolilni občni zbor Športnega društva Breg (na sliki). Skupni imenovalec predsedniškega poročila Ed-
vina Bevka in tajniškega Denisa Salvija so bili odnosi sekcije-glavni odbor in obratno ter dolgoročno načrtovanje dejavnosti društva. Glede odnosa Breg-ob-činska uprava, predvsem glede problemov športnega centra, je bilo rečeno, da, če je nogomet-
ni sekciji, zlasti po zaslugi načelnika Silvestra Korena, uspelo brez večjih investicij zgledno urediti nogometno igrišče in strukture ob njem, pa tega ne 1 moremo trditi za občinsko telovadnico, ki nujno potrebuje popravila, še zlasti v slačilnicah. V odboru so si zamislili podpis dolgoročne pogodbe z občinsko upravo (namesto sedanje enoletne), "ker samo z večletno pogodbo lahko ŠD Breg direktno konkurira pri pridobivanju sred-1 stev iz proračunov Dežele in CONI-ja ter posameznih federa-i cij," je med drugim povedal Salvi in pristavil, da bi lahko s takoj šnjo zamenjavo vrat in oken športnega centra bistveno znižali stroške ogrevanja in čiščenja.
ED
KRAS V FINALU ZA DRŽAVNI NASLOV
Ženska ekipa Krasa Generali seje 3. t.m. vžgoniku pomerila v prvi finalni tekmi za osvojitev državnega naslova s prvaki Ca-stellane. Povratno srečanje bo v soboto, 6. t.m., v Castelgoffre-du (MN), morebitno tretje (v primeru izenačenega rezultata), pa vedno v Lombardiji 10. t.m.
Da se Športnemu krožku Kras ni treba bati za prihodnost, pa potrjujejo rezultati, ki prihajajo iz ženskega mladinskega državnega prvenstva v Terniju. Krasovke so osvojile eno zlato, dve srebrni in 4 bronaste kolajne. V ekipnem tekmovanju za mladinke je Kras v soboto, 30.
luIUUK
ki »J IutT T 'fJI
NARAŠČAJNIKI BORA DEŽELNI PODPRVAKI
Bor Friulexport je pod taktirko trenerja Matije Jogana v sobotnem velikem finalu za osvojitev deželnega naslova v kategoriji naraščajnikov žal izgubil proti čedajski peterki Longobardi, čeprav so Borovci vodili večji del srečanja. Po prvem polčasu jim je kljub, kot običajno, zelo slabemu in protislovenskemu pristranskemu sojenju uspelo obdržati 9 točk prednosti, v nadaljevanju pa so povsem izgubili glavo v obrambi in dovolili prisebnejšim Benečanom, da so jih prehiteli in osvojili deželni naslov.
Na kadetskem turnirju v Fiumicellu pa je Kontovel, predvsem po zaslugi razigranega Doglie, v nedeljo, 31. maja, igral v finalu proti domači peterki in izgubil z 80 proti 72 ter tako osvojil drugo mesto.
Kfl!B
ZMAGALA FAVORITA
V drugem krogu finalnega četveroboja za naslov letošnjega zamejskega šahovskega prvaka v soboto na Opčinah sta mojstra Pino Lakovič in Jan Bednarik pričakovano premagala Neve-na Franka in Danila Ukmarja. Tretje in zadnje kolo finala zamejskega šahovskega prvenstva, ki šteje tudi za 9. memorial Zlatka Jelinčiča,
15
ČETRTEK 4 JUNIJA
maja, osvojil državni naslov z Vanjo in Nino Milič ter Dašo Bre-sciani. Vanja je osvojila srebro tudi med posameznicami po rahli poškodbi v finalu, 2. mesto pa je zasedla tudi v dvojici z Dašo Bresciani. Med najmlajšimi je Kras v postavi Luisa Ridol-fi in Mateja Križmančič ter Eva Kralj in Paola Zavadlal zasedel tretje mesto, ravno tako kot dvojica naraščajnic Martina Milič / Martina Tretjak, naraščajnica Martina Milič (posamezno) in ekipa naraščajnic v sestavi Martina Milič, Martina Tretjak in Roberta Ridolfi.
bo v soboto, 9. junija, v Trstu ob odprtju novega sedeža Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v ul. Cicerone, ko bo po dvoboju med vodilnim Lakovičem in zasledovalcem Bednarikom padla končna odločitev o letošnjem zamejskem šahovskem prvaku.
KOLESARSTVO
"GIRO" V NAŠI DEŽELI
Krožna kolesarska dirka po Italiji, vsem znana kot Giro, se je konec prejšnjega tedna za tri dni mudila po cestah naše dežele. Iz Veneta se je karavana kolesarjev najprej povzpela na Pianca-vallo, na sončno nedeljo po 17 letih povsem ohromila promet v Trstu in okolici (na sliki v Sesljanu), v ponedeljek pa so Italijan Pantani, Slovenec Hvastja in ostali zasledovali roza majico v Trstu neverjetno hitrega (skoraj 54 km/h srednje hitrosti) vodilnega Švicarja Zulleja proti Dolomitom, kjer je Pantani tudi prevzel vodstvo.
FOTO BUMBACA
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
od 1. do 30. junija
SLOVENSKI
BIOGRAFSKI
LEKSIKON
je v prodaji s 50% popustom
'■■■•**!	-V; ' •S:	•oc«'.--/	*■	,
s---' -■*	£«•! n
J.	"	'
n	M
' ' *    ' " w
Neprecenljivo enciklopedično regionalno delo, ki je izhajalo 20 let, na svojih 2.811 straneh zaobsega življenjsko oznako 4.429 primorskih kulturnih delavcev.
Na vseh ostalih knjigah Goriške Mohorjeve družbe dobite 30% popust.
Knjige Goriške Mohorjeve družbe dobite v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ali na sedežu Goriške Mohorjeve družbe v Gorici, Placuta št. 18 - tel. 0481-533177.