j
!' i r
r

J \ r i3« > n f \ n n r'	r\n r ^\ n n rsa r\ n r 1
mj i	u ‘cum// (oj	h i v H ifu
i I «	V V j \\ i V /	I- -	\ \ I 1	j I j	M 1 r	"1 i ;	—I |
L.J vi
i i j t
J V

'x ) i
/ 7
!:
i i J v Ani
\ »
\ i
\ U ■
Ji
rc v.'
, l L
j ______________j ■
!	—"1	i |	' I	'	---1
L....J	L. a	V J	.	—..J
Izhaja vsakega 5,15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. - Pos. štev. V- din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. - Poštno-ček. rač. št. 17.735 Oglasi po ceniku. - Izdaja konz, lista, čigar predst. Jc Karel Škulj, župnik v Del. vasi pri Ribnici. - Urednik Andrej Struna, Kočevje. - Tiska tiskarna L.Pavliček, Kočevje
Stara resnica je, da se zgodovina vedno ponavlja. Ponavljajo pa se tudi nesreče narodov, prečestokrat po krivdi posameznikov. Pod istim zaglavjem kot danes, smo gledali v zgodovino slovanskih narodov v IX. stoletju in videli Svatopluka, ki je predal idealnega kneza Moravanov, RastislavaNemcem, ki so ga vrgli v ječo, mu staknili oči in je v ječi umrl. Posledice Svatoplukovega dejanja so bile nepopisne in še danes trpimo južni Slovani na njih. Ne ločimo se od pogleda v one čase, saj se posebno v sedanjih dneh čudovito ponavljajo. Oglejmo si danes Čehe 1
Čehi so se že od početka svoje zgodovine prizadevali, da bi se otresli nemškega gospodstva. A ni šlo. Šele 100 let po krstu Borivoja in Ljudmile se je leta 973. Bole-slavu 11. posrečilo, da je Praga postala sedež škofije, toda podrejena nemškemu mogun-škemu škofu. Niti v cerkvenem oziru jim Nemci niso dali nikake svobode. Papeži so jim bili naklonjeni in med Vratislavom in tz atnim papežem j c vladalo spočetka zelo prijazno razmerje. Svetovni moči takrat;, ega papeštVa bi se gotovo posrečilo ir do čini večje politične osamosvojitve. Toda Vratislav li. je naenkrat stopil na stran nemškega vladarja Henrika IV., misleč, da bo dobil svoboščine od tiste strani, ki jo je vsa zgodovina vodila k pobijanju in zatiranju državne neodvisnosti Češke. V zvevi s papežem bi dosegel češki narod neodvisnost, Vratislav bi bil postal neodvisen vladar. Položaj je bil takrat za to zelo ugoden. Nemška država je bila razcepljena po strankah in oslabljena po državljanskih bojih. Knezi-vazali so se sami upirali Henriku, toda ugodni trenutek je šel mimo, Vratislav ga na škodo celokupnega češkega naroda ni spoznal. Šele čez 200 let se je Otokarju II. posrečilo, da je češko državo osamosvojil in tako razširil, da se je njegova država raztezala od Krkonošev do Jadranskega morja. Štajerska, Koroška, Kranjska, Slovenska marka, torej skoro vse pokrajine, koder bivajo Slovenci, so spadale k Otokarjevi državi. Pa zopet je posegla nesreča, da se je izvršil usodepoln preobrat. Leta 1273. so knezi izbrali Rudolfa Habsburškega za nemškega vladarja. Proti izvolitvi je bil edino češki kralj Otokar, ki se .je čutil °sebno užaljenega ih nemškega kneza Rudolfa ni hotel priznati za nemškega vladarja. Xačel se je med Rudolfom in Otokarjem usodepoln politični dvoboj. Papež Gregor je prigovarjal Rudolfu mirno rešitev spora. Ko bi bil Otokar pristal na prigovarjanje Papeža, bi bil on ostal vladar pokrajin od Krkonošev do Jadranskega morja in Slovan . Kikaj vladal. Mi Slovenci bi postali v Njegovi državi državotvoren narod. Spor se čimdalje bolj zaostroval. Rudolf je zahte-y. od Otokarja, da mu odstopi vse dežele, .s* jih je bil Otokar za časa medvladja prisvojil. Šlo je v prvi vrsti za Avstrijsko, štajersko, Koroško, Kranjsko in Slovensko jbarko. .Nikdar bi ne bil nikdo vprašanje Pripadnosti teh dežel sprožil, če bi se bil t0:;af papeževemu predlogu prilagodil in sparil prijateljske odnošaje s svojim tek-i ecem.. Papež Gregor X. je poslal svojega stopnika k Otokarju mu j lašal, da -u bo dobrohotnejši sodni!: i ot nemški
knezi, ki bodo prej ali slej njegovo zadevo obravnavali. Rudolf in njegovi privrženci morajo pustiti Otokarja pri miru, tako je poudarjal papežev odposlanec. Otokar je lahko prepričan, da bo ta razsodba nepristranska ter izvedena z največjo previdnostjo, kakor zahtevajo obziri na osebi, ki se nahajata v sporu. Otokar pa ni maral sprejeti posredovanja in prišlo je leta 1276. do bitke, v kateri je bil Otokar od Rudolfa premagan. Odpovedati se je moral vsem zgoraj navedenim deželam. Toda Otokar se še ni udal. Še je poizkušal zmagati. Leta 1278. je prišlo do bitke med Rudolfom in Otokarjem in češki kralj je bil premagan, izgubil je vse — kraljestvo, krono in življenje. Še nekaj važnega moramo tu poudariti. Pri Rudolfu in Otokarju je šlo tudi za to, kdo naj vlada v Srednji Evropi, Slovan ali Nemec. Tega se je zavedal Otokar sam, ki je pred poslednjo bitko pozival poljske kneze, da bi mu prišli na pomoč, opozarjal je na nena-si tl ji ve pohlepe Nemcev ter na okolnost, da tvori Češka prve predzidove slovanskih dežel proti Nemški. Pa tudi Rudolf je pred odločilno bitko pisal ogrskemu kralju Ladislavu : „Mi se hočemo v nasprotnikom boriti, ter ga s pritiskom nemške sile vreči na tla.” Ko bi bil slovanski kralj zagrabil za pomoč, ki se mu je ponujala, bi bil zmagal on in kdo more preceniti posledice takega ravnanja, ki bi se bile pokazale takoj takrat v Evropi in gotovo bi tudi danes imela Evropa drugačno lice kol ga ima. Mi, južni Slovani, bi bili neprestano zvezani s severnimi Slovani in koliko gorja, koliko krivic, koliko krvi, koliko trpljenja bi bilo slovanski družini prihranjenega, kako drugačen bi bil položaj slovenskega naroda danes, ko živi na štiri kose razdeljen v Evropi! — Ni so-li bili to zares usodni trenutki? Naj bi sedanji težki dnevi narodov v Evropi rodili boljšo prihodnost slovanskim narodom 1
(Konec)
Mnoga težka pota po hribih gorate dekanije so bila bržkone tudi vzrok, da je zadnja leta trpel hude bolečine na desni nogi, pa je kljub temu vršil vestno svoje dušnopastirske dolžnosti; v cerkvi je bil točen kot ura. Ko je ura odbila, je takoj stopil na prižnico ali pa odšel pred oltar in tako točnost je zahteva! tudi od svojih kaplanov. Nekoč je bilo pustne dni, ko imajo v Idriji 40 urno pobožnost na čast sv. Rešnemu Telesu. Te dni je g. dekan navadno naprosil tuje gospode, da so pridigovali. Na pust čaka na-prošenega gospoda, a ker ga ni bilo ob določeni uri, je šel sam ha prižnico in tako dobro govoril, da je kar čutil med govorom: Dabitur vobis in illa hora. Slavnostni govornik je prispel nekaj minut prepozno in se je kar začudil, ko je zaslišal, da g. dekan pridiguje namesto njega.
Leta 1930 je obhajal svojo zlato mašo ob veliki udeležbi duhovnikov in vernega ljudstva. Ob tej priliki so sklenili požrtvovalni Idrijčani, da izdajo njegovo zgodovino mesta Idrije. Leta in leta je brskal po za-
starelih in zaprašenih 1 spisih v rudniškem arhivu in zbiral zgodovinske podatke ter temu delu žrtvoval marsikatero nočno uro. V zgodovini je z marljivo natančnostjo po-pisal vse o početku rudnika m njegovi upravi, dalje o cerkvenem in verskem življenju, o šolstvu itd. S tem delom si je gospod dekan postavil trajen spomenik; kajti danes bi ne bilo več mogoče sestaviti zgodovine, ker so vse listine .deloma sežgali, deloma pa trgovcem prodali za zavijanje prodanih predmetov.
Bil je tudi deželni poslanec in se trudil za dobrobit svojih volilcev.
Njegove zasluge na dušnopastirskem, cerkvenoglasbenem, zgodovinskem in dobrodelnem polju ostanejo njegov najlepši spomenik v zgodovini naše dežele; kajti bil je goreč dušni pastir in neustrašen borec za pravice cerkve in slovenskega naroda, zato pa je tudi moral marsikaj pretrpeti, zlasti od sedanjih oblastnikov, ki so ga prisilili, da se je moral podpisavati Arco.
Umrl je 29. marca 1938 in bil pokopan ob izredno veliki udeležbi duhovnikov — bilo jih je nad 60 — in vernega ljudstva. Pokopal ga je nadškofov zastopnik prelat g. dr. Mihael Toroš; g. dr. Mirko Brumat, kanonik in zastopnik goriškega kapitlja, pa jc v krasnem govoru orisal njegovo delovanje tako lepo, da jc marsikatei mu p1is < solze v oči; ie težko so se njegove ovčice poslovile od svojega očetovsko sGbnega pastirja, duhovni sobratje pa od blagega dobrotnika, voditelja in tovariša. Za vse delo in trpljenje, ki ga je okusil v obilni meri, naj ga dobri Bog obilo poplača.
V ruski Moskvi obstoja osrednja komunistična organizacija, rdeča internacionala ali „Kominterna*, koje nalog je boljševizirati ves svet. „Kominterna" je nekako vrhovno vodstvo celokupnega komunističnega po-kreta. Beseda sama je skrajšano ime za tretjo komunistično internacionalo. Iz tega razvidimo, da je že prej morala obstojati prva in druga internacionala. Prva se je ustanovila leta 1864. na pobudo početnika brezverskega komunizma Karla Marksa. Ta je imela namen v svojem okrilju zbrati vse socialnodemokratske organizacije. Na drugem mednarodnem zborovanju teh organizacij v Parizu leta 1889 je prišlo do spora med delavci in skupino takozvanih anarhistov. Tedaj se je osnovala druga internacionala, ki pa se je kmalu razbila v manjše skupine. Po razdoru v drugi internacionali so se pripadniki iste razdelili v dve glavni struji. Prva je umerjena socialistična struja, druga pa jc revolucionarna ali boljševiška struja. „Boljši" znači v ruščini večji, torej skupino z večjim programom. Ločita se ti dve skupini glede uporabe sredstev in načina, kako priti do diktature delavstva. Prva skuša doseči oblast po zakoniti poti in po daljši pripravi ljudskih slojev za oblast delavstva; medtem ko hoče boljševiška skupina priti do oblasti po nasilni poti, t. j. s pomočjo krvave revolucije. L. 1918 pa je po daljših pripravah prišlo do ustanovitvi i > nacionale, ki jo naziva] o tudi ,,Komi i terna". Ustanovitelji te poslednje so pobarvani ruski Židje.	.
Tretja internacionala ali „Kominterna snuje po vseh državah svoje podružnice sr:
s pomočjo teh se komunizem širi po vsem svetu. Ta propaganda je tako aktivna, da imamo danes pravzaprav le dve struji, ki se borita druga proti drugi. Prva je pokret proti komuni:	u, kojega predstavniki so
zlasti kristjani, ki žele na osnovi krščanske ljubezni, spoštovanja vsakega naroda ter z dobrimi odnosi med posameznimi narodi in ljudskimi sloji ustvariti človeštvu boljšo bodočnost. Druga struja pa je „Kominterna", ki računa na nižji, živalski nagon človeka ter zametuje vse ideale in vse tisto, kar človek smatra za lepo, dobro in vzvišeno, obetajoč „raj na zemlji", ki bo nastal s pomočjo diktature proletariata; ta diktatura bo mednarodna oziroma protinarodna, ker komunizem zametuje vsako narodnost.
Omenili smo, daje „Kominterna" vrhovna instanca vseh komunističnih strank po svetu. Sedaj si pa še na kratko oglejmo štiri glavne oblike komunistične stranke, da se tudi- z njimi spoznamo, kar je važno za boljše razumevanje ustroja „Kominterne-" same, njenega dela in delovnega načina.
cije, temveč narode je treba pripraviti za revolucijo."
Važno je sedaj, da natančnejše spoznamo ustroj „Kominterne", da bomo razumeli vse dogodke v pretekli dobi, kakor tudi .* današnjih časih, kajti le sijajni organizaciji se imajo komunisti zahvaliti za vsak uspeh, ki so ga kdajkoli dosegli.
Na čelu vsega komunističnega gibanja stoji „Politični biro komunistične stranke", ki sta z njim tesno zvezana vlada bojjše-višlce Rusije in vodstvo „Kominterne". Člani tega biroja so sami voditelji komunizma v Rusiji kakor Stalin, Vorošilov, Molotov i. dr. Vsi ti so funkcionarji v vladi boljševiške Rusije in obenem vodiini možje v odboru „Kominterne".
Izvršni odbor „Kominterne" ima pet pododborov in dvanajst strokovnih internacional. Pododbori so za organizacijo, propagando, informacije itd. Strokovne internacionale pa obstojajo za mladino, za ženstvo, za kmete, za šport in razne druge panoge.
(Konec prihodnjič.)
Prvo obliko komunistične stranke vidimo v Rusiji, kjer so komunisti neomejeni gospodarji in lahko razvijajo svojo -idejo z vsemi sredstvi.
Drugo obliko najdemo v Angliji, Belgiji, Severnoameriški Uniji in še po nekaterih drugih državah. Tukaj je komunizem od oblasti priznan ter lahko njegovi pripadniki svobodno ustanavljajo svoje organizacije, sklicujejo razna zborovanja in volijo svoje zastopnike.
Tretja oblika je oblika arijske ali vzhodne komunistične stranke, kjer komunisti širijo svoj nauk s pomočjo podpihovanja proti evropskemu imperializmu. Ta oblika prevladuje zlasti v vzhodnih državah in nekaterih kolonijah.
Četrta oblika komunistične stranke pa je tista, kjer je delovanje komunističnih organizacij zakonito zabranjeno n. pr. v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji, Italiji, Nemčiji in še po nekod.
Osnovna, najmanjša komunistična organizacijska enota je celica. Takšne celice so po nalogu „Kominterne" osnovane v posameznih industrijskih podjetjih, kolodvorih, šolah, zavodih večkrat tudi v armadi in varnostnem aparatu. To je najbolj učinkovit način organiziranja, ki ga komunisti uporabljajo zlasti v državah, kjer je komunizem zakonito zabranjen. V teh celicah od „Kominterne" dobro plačani agitatorji z najrazličnejšimi triki in zvijačami pridobivajo pripadnike rdečemu nauku in ljudstvo pripravljajo za revolucijo po Ljeninovemu ukazu, ki je rekel: „Narodi ne pripravljajo revolu-
□©■GtpsmjjS pB*e©jOegl
Dvanajstina za april, maj, junij in julij
Te štiri dvanajstine znašajo 5 milijard dinarjev. Na tej seji je vlada obravnavala tudi vprašanje financ banovine Ilrvatske. Hrvatska dobi svoje dohodke in bo imela svoje finančne organe, ki bodo pobirali banovinske dohodke. Poleg teh hrvatskih finančnih organov bodo tudi državni organi, ki bodo pobirali dohodke za zadeve države. Poleg teh bodo pa še skupni organi, ki bodo pobirali dohodke za skupne zadeve Hrvatske in države.
Vsekakor je s tem banovina Hrvatska dobila finančno možnost delovanja. — V nočni seji je vlada sklenila nakazati tudi štiri in pol milijona za kraje v Vojvodini, ki jih je opusto-šila povodenj ter za boj zoper povodenj.
Nabava železniškega parka - 5. in 6. semester med. fakultete v Ljubljani
Kredit 1.20 milijonov dinarjev je odobril ministrski svet za nabavo 15 lokomotiv, nekaj potniških voz. Vsa ta naročila dobe domače tovarne. — 5. in 6. semester medicinske fakultete v Ljubljani je odobril ministrski svet hkrati z dvanajstinami.
Trgovinska vprašanja
Trgovinski minister dr. Andres je dal važne izjave o naših najbolj perečih trgovinskih vprašanjih. V prvi vrsti je omenil uredbo o direkciji za zunanjo trgovino. Kazen tega je omenil
■ MHIIHii MMB3—M—r HBf «IH Ml »Ul IVI— n
-j- Dekan Anton Skubic:	3
e!|q lo Brano. eSigcsija
Red se pa ni takoj povrnil. V noči od 8. do 9. oktobra 1809. je završalo po Kočevju in razjarjeni uporniki so kar razmesarili nekaj Francozov. Iz Novega mesta je bil tja poslan okrožni komisar Gašperini, ker pa se je vedel nasproti upornikom preoholo, je tudi on našel žalostno smrt (Mitt. d. h. Ver. 1851, 61). Bil je to menda oni komisar, ki se o njem pripoveduje, da so ga pograbili v kočevski graščini, ga po mestu vlačili, z zakrivljenimi špičastimi palicami suvali in naposled strašno razmesarjenega, mrtvega vrgli v Livoldu v jarek (Pa-rapat, Letopis Mat. slov. 1874, 97). Pri Alali gori zraven Stare cerkve so baje francoskega stotnika — pravijo, da mu je bilo ime Cham-bell — in njegovega poročnika kmetje vjeli, ko sta ravno nesla denar iz Novega mesta, in ju brez usmiljenja umorili (Parapat tam 96). Tedaj je prišel iz Novega mesta general Zouchi, da zatre upor. Ravno takrat so se uprli tudi kmetje iz novomeške okolice, ki so brez prave organizacije pridrli v Novo mesto, kjer pa so jo od Francozov strašno izkupili: mnogo so jih postrelili in do tal požgali okoliške vasi (Mitt. d. h. Ver. 1865, 44). Zlasti so oplenili in do tal požgali Prečino in Brliš, pogorela je tudi kapiteljska pristava na kapiteljskem hribu (Lj.
zvon 1888,535). Oddelek francoskih čet je tedaj vkorakal tudi v Kočevje. Francozi bi bili celo kočevsko mesto zapalili, da ni prišel še o pravem času poslanec od črnomajjskega poveljnika s poročilom,' da Kočevci niso tako zlobni in da je Kočevec črmošnjiški župnik znani čebelar Jurij Jonke Francozom storil veliko dobroto, ker je veliko število od upornih kmetov vjetih vojakov rešil gotove smrti, zato naj se mestu prizanese. Požgali ga sicer res niso, vendar pa so napravili po mestu in okolici, kjer so smeli ropati tri dni 16. 17. in 18. oktobra za 80.000 goldinarjev škode (Parapat, lc. 96). Po nekaj dneh so se Francozi odtam vrnili v Novo mesto z veliko množino uropanega blaga in cerkvenih paramentov. Tudi v Novo mesto so prinesli iz Kočevja, kjer so farno cerkev popolnoma oropali, mnogo cerkvene obleke, ki so jo potem vojaki oblekli in v posmeh v njih hodili po novomeškem trgu (Mitt. d. h. Ver. 1851, 61).
Dobro nam te dogodke pojasnjuje pismo, ki ga je pisal intendant na .Gorenjskem grof Fargues generalnemu intendantu grofu Daruju: „Začetkom preteklega meseca so se napravile zarote v vzhodnem delu province. Okrog 600 kmetov se je zbralo in se branilo plačati vojno kontribucijo. General Baraguay d’ Hil-Iiers, poučen o tem gibanju, je poslal en bataljon v kočevski okraj, kjer so se zbrali vstaši. Ko pa se je približal, je nastal zopet red. Kontribucija se je mogla le počasi zbirati. Na prošnjo, ki sem se z njo obrnil na generala Baraguaya, je postavil isti v vsak okraj
urad za kontrolo con, ki je	nekaj časa na
delu in bo v kratkem ob j	ivoj
Nazadnje je dr. Andres govoril o cenah živine. Zaradi povišanih cen živino in svinj bo trgovinsko ministrstvo povišalo njih izvozne cene.
jugoslovanski trgovinski ministri v Bukarešti
Jugoslovanski gospodarstveniki so s trgovinskim ministrom dr. Andresom na čelu pretekli teden odpotovali v Bukarešto. Udeležili so se ustanovne skupščine jugoslovansko-romunske gospodarske. zbornice. Delegacija šteje 40 elanov, predstavnikov gospodarstva iz Lei g rada, Zagreba in Ljubljane. Povsod, od Temišvara do Bukarešte, so jim Romuni 'vejali prisrčen sprejem. Na bukareštanski postaji jih je pa sprejelo okrog 300 uglednih romunskih gospodarstvenikov.
jugoslovanska ministra Cubrilovič
in Konstantinovih v Budimpešti
3. aprila dopoldne od devetih sta prispela* v Budimpešto kmetijski minister dr. Cubrilovič in minister brez portfelja dr. Konstantinovič. V njunem spremstvu se nahaja še pomočnik kmetijskega ministra Cvijanovič in šef kabineta Aleksič. Jugoslovanskima ministroma je bil prirejen na železniški postaji svečan sprejem, pri katerem je bil navzoč kmetijski minister grof Mihael Teleky in druge ugledne osebnosti iz madžarskega političnega življenja. Ko je vlak zavozil na zahodno budimpeštan ';o postajo je godba intonirala jugoslovansko himno. Postaja je bila okrašena z jugoslovanskimi zastavami in zelenjem. Na trgu pred postajo je nepregledna množica toplo pozdravila jugoslovanska ministra. Ob 1O30 sta Cubrilovič in Konstantinovič položila venec na spomenik padlim vojakom. Ob spomeniku je bila častna četa, ki je izkazala čast. Ob 11 ’30 sta Cubrilovič in Konstantinovič obiskala zunanjega ministra grofa Csakyja, nato pa predsednika madžarske vlade grofa Telekyja. Ob 13 je sprejel ministra dr. Cubriloviča regent Horthy. V avdijenci je Horthy izročil Cubrilo-viču na j večje madžarsko odlikovanje, namreč lento križa za zasluge.
Trije novi senatorji
Trije novi senatorji so bili imenovani pretekli teden: dva sta Nemca, in sicer bivši senator dr. Grassi ter protestantski škof dr. Popp. Tretji je voditelj Madžarov v Jugoslaviji dr. Varady,
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov je zdaj uvedeno s posebno uredbo, ki jo je bil to dni podpisal socialni minister. Tro govski pomočniki so se za to svoje starosfnQ
CTCTSeBDBCCTjC ^STT-MBKadS.-
določeno število vojakov, ki naj bi bili komisarjem na razpolago, da se uporabijo kot garnizerji v občinah, ki imajo zaostanek. To odredbe so imele povsod uspeh. Vojvodstvo Kočevje se je drznilo upreti tem odredbam. V noči od 8. na 9. t. m. so bili nekateri v Metliki in Kočevju kantonirani vojaki napadeni in več je bilo pomorjenih. Oddelek 30. italijanskih vojakov je bil vjet in odpeljan na Reko, enega oficirja so poslali nazaj, drugega pa so z moštvom vred tam priprli. Brž, ko je general Baraguay d’ Hillers za ta dogodek izvedel, dal je generalu Zouchiju ukaz, naj gre v te kraje in z vso strogostjo postopa proti krivcem. Kmalu nato sta dve vasi, ki sta se najbolj udeleževali vstaje, požgali. Prebivalci pa so zbežali. Upati je bilo, da bo ta zgled hujskače oplašil, a temu ni tako. Povsod hodijo emisarji, izmed katerih so nekateri nastavljeni po provincijalni administraciji in hujskajo ljudi k uporu. Ves novomeški okraj je v orožju. Vstaši z barbarsko grozovitostjo morijo Francoze in Italijane, ki jim pridejo v roke. Okrožni komisar iz Novega mesta je bil umorjen, okrožni glavar pa na napaden in z več streli ranjen. V Novem mestu se je včeraj znašlo 2000 upornikov (Mitt. d. h. Ver. 1868, 31—32).
Teh bojev in uporov so se v precejšnji meri udeleževali tudi Ribničani, zato sta bila dne 13. oktobra 1809. ustreljena Jurij Kersnič, star 50 let, iz Nemške vasi št. 25, in Jakob Dcttoni, italijanski trgovec v Ribnici štev. 35, star 49 let (Mrliška knjiga v Ribnici).
zavarovanje borili celili 30 let. Zavarovanje začne delovati dne 1. junija letošnjega leta. S to uredbo je po dolgih desetletjih poravnana krivica, ki se je godila trgovskim pomočnikom, ki niso doslej bili deležni pokojninskega zavarovanja, kakršnega imajo drugi zasebni nameščenci. Tudi po novi uredbi bodo nekateri pomočniki še ostali zunšj Pokojninskega zavoda, vendsr je zanje veljavno starostno zavarovanje pri OUZD.
Spremenjen davčni zakon
Spremembo davčnega zakona je na predlog finančnega ministra predpisal ministrski svet. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na neposredne davke, vendar v glavnem ne uvajajo bistvenih sprememb.
Predsednik vlade Cvetkovič na ban.
konferenci JRZ v drinski banovini
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je pretekli teden udeležil banovinske konference JEZ za drinsko banovino, kjer je imel daljši govor o delu JRZ v Bosni in Hercegovini.
Silne povodnji v dunavski banovini -Vsa Bačka v največji nevarnosti - Nekaj nasipov razdejanih - Že 200 let ni bilo take povodnji - Tudi Belgrad ob Savi poplavljen
j’-‘;Kov indust j. o; vpeljuje pri nas. Družba lesnih trgovcev ustanavlja tovarno za impregniranje lesa ali pacanje drogov. Trdijo, da se bo to delo izvrševalo na najmodcr-n<• j'-i način, ki je bil pred nekaj leti izumljen v 1	1 itn 1 ki noveg podjetja stavijo žo
visok stolp, kamor se bo z električno silo dvi-ki bo, ' z raznimi sesti vi-tisl o 1 pacala bj odaj pri-;	irekpve K borove drogove, pozneje
tudi bukov les. Gotovo bo novo podjetje vplivalo na zaposlenost prebivalstva in žival nakup lesa, kar bo kraju v gospod;" .'-o kori.-1.
način se bo pripravljal les, da bo bolj odporen proti gnitju.
Dobf polje. Na- belo n Pjo je Prosvetno
društvo petič priredilo pasijon. Obširna dvorana Jakličevega doma je bila nabito polna. Prireditev se je vršila odlično. Ljudstvo je v solzah v odmorih samo prepevalo postne pesmi in odhajalo versko globoko presunjeno. Kot misijon je vplival letošnjo Veliko noč naš pasijon na množice, ki so ga prišle gledat tudi iz oddaljenih krajev. Odlično se je izkazala nova dvorana, ki je' bila skoraj vsakokrat še premajhna za tako veličastno prireditev. Da so
E3aflCB©X7LUQ CjGhCo .
Prvi krisiijani so kaj radi slikali na stene katakomb svete slike. Zlasti jim je bila priljubljena slika Jezusa, dobrega pastirja. Ni čudno. Saj se je sam tako imenoval, ta slika pa tudi tako imenoval, ta slika pa tudi tako lepo razodeva njegovo silno ljubezen do nas, svojih ovčic. Dejal je, da pozna svoje ovce in one poznajo njega, da za vse enako skrbi, zlasti pa je velika njegova skrb za izgubljene ovčice. Ne miruje prej, dokler jih ne najde, zadene na svoje rame in prinese nazaj.
Seveda ni dovolj, da je on naš pastir, mi moramo biti njegove ovce in sicer dobre, kakor je on dober pastir. Kdaj pa smo dobre ovce dobrega pastirja ? Takrat, ko smo sami dobri pastirji. Čreda, katero pasemo, to so naše misli, to so naša čustva, naše strasti in nagnjenja. Tu moramo zelo paziti, da ne zaidejo na nedovoljeno pašo. Ti moraš vse to voditi, ne pa da bi one tebe vodile. Ta nagnjenja ali strasti, n. pr. sovraštvo in ljubezen, žalost in veselje, strah in drznost, jeza in malodušnost ali kakor se že imenujejo, sama po sebi še niso slaba, seveda pa tudi dobra ne. Slaba postanejo, ako jih slabo uporabljaš, dobra pa, ako si vesten pastir in jim ne dovoliš tega, kar ni dovoljeno. Poglej Jezusa, dobrega pastirja, kako on ravna! Ljubi svetega Janeza, a ne na škodo drugih apostolov, sovraži hinavstvo farizejev, a ne sovraži ljudi samih, veseli se na Taboru, a ne prešerno, žaluje ob groba Lazarjevem, a ne obupno. Povsod umerjenost, povsod on veleva, a strasti služijo kot pokorne dekle. In tako je prav. Strasti slabo gospodarijo, a dobro služijo. Gospodari razum, ki je razsvetljen od Boga, gospodari volja, ki je podvržena volji božji, strasti pa morajo izpolniti to, kar jim ukazujeta ta dva. Torej zopet ne samo razum, ki ne priznava strahu božjega, ampak samo razum, ki priznava Boga. In ne samo volja, ampak volja, ki se uklanja božji volji. Potem smo dobri pastirji, dobre ovce onega, ki se tako rad imenuje dobrega pastirja.
Še bo ta dobri pastir enkro.r zbral okrog sebe nas svoje ovce. Vse one, ki so bili po njegovem zgledu dobri pastirji, bo postavil na svojo desnico, one- pa, ki niso hodile za njegovim zgledom, bo postavil na svojo levico. Blagor ovčicam, ki so poslušale njegov glas in same šle za pastirjem in š seboj vodile vse svoji skrbi izročene. Odpeljal jih bo na večne rajske livade in večno bodo ena čreda in en pastir.
igralci vsi odigrali svojo vlogo odlično, to je pokazal vedno živahen obisk množic. Prireditev je tudi pokazala, kaj zmore podeželsko prosvetno delo.
:lz:--xzxl jtc .~:ga	c
CgBQ:J£D BSIjSauHs
Moj prvi očenaš
No — veste, nekaj bi vam rad razodel, kar sem prav zadnjič našel. Morda se vam bo zdelo čudno: zmolil sem prvi svoj očenaš, ne, prav za prav le skušal sem ga zmoliti.
O, saj je res: moji očenaši se vrste že od mladih let; očenaš za očenašem .. .
A zadnjič sem kljub vsemu ugotovil — pa ni bilo to med duhovnimi vajami, — da Prav za prav še nisem zmolil nobenega resničnega očenaša.
„Oče naš, kateri si v nebesih . . .“ tako sem molil, in seveda tudi naprej: naj se zgodi božja volja, naj pride božje kraljestvo . . . Najbolj krepko pa sem povdaril: „...daj narn danes naš vsakdanji kruh," in pri tem mislil na bližnjo južino ali večerjo. „Naš vsakdanji kruh . . . telesni -* *• in duševni", spm pristavil včasih, a duševni le zato, da si ne bi mogel očitati prevelikih skrbi za trebuh.
Ampak: „. . . kakor tudi mi odpuščamo svojini dolžnikom . . .“
Zdaj se prav za prav šele začenja moje najdenje: zadnjič se mi je namreč pri teli esedah ustavilo. O, saj sem gotovo tudi to yca.110 vstavljal v svoje številne očenaše, pa 0 N Ga le lepa navada (kakor nekak narodni običaj!), kakor da bi hotel bolj poetično moliti.
„Kakor tudi mi ..." : že smo posedli, a še vedno mi je brnelo v ušesih. Ne, ampak stoji: „tudi mi odpuščamo..." Vraga, saj potemtakem bi moral odpustiti vsakemu, celo — saj . . . saj tudi Bog ni bil ljubezniv s farizeji — ... kaj boš s takimi priliznjenci in šlevami, kot so nekateri v našem razredu, seveda: če se hodijo ljudje okrog profesorjev smukat, potem že gre . . . (Pa prav tedaj mi je nekaj reklo, da Jezus v primeri o farizeju in cestninarju ni povedal, kdo je eden in kdo drugi . . . dasi mi nikoli nočemo biti farizeji!)
„... tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom."
*
Saj potemtakem sploh Še nisem zmolil očenaša. Ravno v tem stavku o odpuščanju svojim dolžnikom je žrtev za človeka (nek delež ali delnica); v vseh drugih so le prošnje, želje; kvečjem še hvalnice, ki zanje ni treba kaj težkega prispevati, saj gre vse to le v naš lastni prid.
Da mi odpuščamo svojim dolžnikom, to bi moral biti le znak hvaležnosti Bogu za številne dobrote; spravna žrtev, če hočete ali morda majhen vzvod, ki je potreben, da dvignemo velike zaklade.
Slovničar bi morda rekel temu stavku odvisni stavek, zavisen od drugih, številnih glavnih. Matematik pa bi morda dejal, da očenaš lahko razdelimo na toliko in toliko enot; da dobimo celoto, je treba človeku prispevati le eno enoto, druge je Bog že vse
Ribnica. Odkar se je pri n&3 naselilo vojaštvo, je postal naš trg živahen. Posebno te mesece odhaja in prihaja mnogo moštva. Kaj dobro je ustregla vojaška oblast prebivalstvu, da skliče iz okoliških vasi vojne obvezance na orožne vaje v Ribnico.
Kočevje. Ljudska posojilnica se je preselila iz dosedanjih prostorov v sosednjo hišo mesne trgovine firme Pfeffer-Jaksche, kjer se v dosedanji lokal vseli glavna zaloga tobaka. Vhod v novi lokal Ljudske posojilnice je skozi glavna vrata, sredi veže pa na desno po nekaj stopnicah.
Mozelj. Naše Prosvetno društvo se zvesto drži sklepov II. slovenskega dneva v Mozlju. Skušamo res postati prosvetno središče kočevskega podeželja. Obiskujemo sosednje Slovence v večjih naseljih in uprizarjamo igre. Tako smo v Črnem potoku priredili pretresljivo igro „Dobrava11, ki je izpadla v splošno zadovoljnost. Oglašajo se še drugi kraji, želeč videti naš nastop. Obojestransko spoznavamo, kolike koristi so taki obiski in nastopi, zato se radi odzivamo. Obžalovanja vredno pa je, da so v slovenskih vrstah ljudje, ki neprestano trobijo, kolike narodne koristi je, če mi vsi obiskujemo njihove občne zbore in govore. Kadar pa mi priredimo kako prosvetno in narodno delo, takrat pa ti ljudje ne domišljajo, da hočemo biti mi, zavedni katoliški Slovenci, komurkoli priprega. Prebridka. so razočaranja, ki nam jih kaže čisto narodno delovanje v sodobnem človeštvu!
Rakitnica. Pri nas se je pojavila nevarna bolezen meningitis — vnetje možganske mrene, ki je nalezljiva. Doslej en slučaj, ki jc bil v par dneh smrten. Tudi v Ribnici je bil en smrten slučaj meningitisa.
Dvorska vas. Na velikonočni ponedeljek so nas zopet Dvorjane! razveselili z res lepo podano igro „Pozna, pomlad11. Vse vloge so igralci izvrstno rešili; tudi novinci so se dobro izkazali. Seveda- gre predvsem zasluga odličnemu režiserju šolskemu up: ..vitelju gospodu Nanutu, ki neumorno dela v naši sredi za napredek vasi. Na. njegove pobudo so ustanovili sadjarsko podružnico, za kar se že sedaj kaže veliko zanimanje in vi	Ij ..-jo. Saj
jc bilo pretekli mesi v sadi j kih ozi vrtovih vse živo pri
sadnega drevja. Uspeh gotovo ne bo izostal.
		
		
Kočews!zi Btejeaos
Vljudno Vas prosim.o, da zaostalo naročnino za leto 1939 in 1940 poravnate po priloženih položnicah čim preje.
B——BMBM—Orxs-:v r:- tJttVJZrzaBB'.-: • »aaaKaiTix.-a::-yjBzr.v:-r cc-th
sam vstavil — sicer ne vera, ali je to osmina, devetina . . . (najbrž celo znatno manj, a enota je še vseeno!).
To so bili torej očenaši, kakor deklamacija šolarčka . . .
„. . . kakor tudi mi odpuščamo ..." (a ne v pomenu: če drugi meni, potem tudi jaz) brez vsakih pogojev — resničnih ali mogočih. Svojim dolžnikom, sitnemu sosedu, ki mu pa vendarle nikoli ne ostanem dolžan; vsem tovarišem, ne samo - sošolcem (torej celo onim, ki so me zadnjič tako nesramno „napadli" 1) — in „črnogledim" predstojnikom, profesorjem ... Saj je potemtakem še cela vrsta upnikov, ki sem jim dolžan — odpuščanja; pri nekaterih sem zadolžen že leta (brez vštetih obresti!).
„Oče naš . . .“ Da, če bi bili moji očenaši res molitev — saj so zdaj v resnici le večja ali manjša laž, le priučena fraza ali obrabljen motiv (kakor bi govoril vsak dan: Sejm bil je živ • • •)•
Pa se opravičujem: morda le ni tako lahko očenašu vliti življenje ... Saj sem se učil osemnajst let, pa ga še ne znam 1 (Se francoska slovnica bi prej šla!)
„. . . kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom . .	: sošolcu, sosedu, profesor-
jem, beraču . . .
Če bi mi ljudje znali m o 1 i t i o č e-n a š, bi bila rešena številna vprašanj a.	Braneč.
tl> i\') \j fJi'ij c>
Vlom. Pri trgovcu Herbstu v Kočevju sta dne 27. marca ponoči vlomila dva vlomilca. Po strehi drvarnice sta prišla v stanovanje gosp. Herbsta in stikala za denarjem po sobi. Slišala ju je služkinja, kateri je eden od obeh celo rekel, naj bo pri miru. Vendar je ista vsa preplašena prebudila gospodarja in gospodinjo. Med tem sta se roparja podala v beg. Gospodinja je stopila na balkon in že je bežeči ropar ustrelil proti njej, ki pa je k sreči ni zadel. Bežala sta proti rudniku, kjer je eden od roparjev zgubil od g. Herbsta ukradeno zimsko suknjo. Oblast je vse potrebno takoj ukrenila in jima je verjetno že na sledu.
Glavno zalogo in prodajo tobaka v Kočevju je prevzel g. Pečnik iz Stožic pri Ljubljani, ki je kočevsko zalogo dal v najem tukajšnjemu trgovcu g. Huberju. Preje je isto imel- v zakupu g. Šarabon iz Ljubljane.
Huda avtomobilska nesreča. V četrtek dne 4. t. m. je tovorni avto g. Verderberja, ki ga je šofiral g. Epih zadel pri obračanju in podrl na tla mimo vozečega kolesarja g. Novaka Ivana, tukajšnjega mizarskega mojstra. Nesreča se je dogodila na državni cesti v mestu Kočevju v bližini osnovne šole. Krivdo bo ugotovila oblast. G. Novak je dobil poškodbo na glavi.
Za priporočena pisma se je zvišala pristojbina : za krajevni promet od 2 na 3 din, za medkrajevni promet od 3 na 4 din, za mednarodni promet z Grčijo, Romunijo in Turčijo od 3 na 4 din, za vse druge države pa od 4 na 5 din. Za povratnice in plačilna obvestila: pri izročitvi pošiljke za krajevni promet od 2 na 3 din in za medkrajevni promet pa od 3 na 4 din; za mednarodni promet, in sicer za Grčijo, Romunijo in Turčijo od 3 na 4 din, za vse ostale države pa od 4 na 5 din. Po izročitvi pošiljke: za notranji krajevni promet od 3 na 4 din, za medkrajevni promet od 4'50 na o‘50 din, za mednarodni promet med Grčijo, Romunijo in Turčijo od 6 na 7 din, za vse druge države pa 8 din. Pošiljatelju je zvišana tudi odškodnina od 50 na 200 din v primeru, da se priporočena pošiljka v notranjem prometu izgubi.
TvGGCETV 3 [DS^egHssl
O zasedanju zavezniškega vrhovnega vojnega sveta
Zavezniški vrhovni vojni svet se je sestal v Londonu. ,S francoske strani sta se poleg drugih udeležila tudi predsednik vlade Reynaud in vrhovni poveljnik Gamelin. Na koncu zasedanja je vrhovni svet podpisal slovesno izjavo, da se francoska in angleška vlada ne bosta posamič pogajali ali sklepali premirja, temveč lo sporazumno. Proučevali bosta samo pogoje, ki bodo jamčili njuno trajno varnost. Obe vladi se zavezujeta, da bosta tudi po sklenitvi miru tesno sodelovali vse dotlej, dokler bo to potrebno za varnost in vzpostavitev reda drugih držav kakor tudi za mednarodni mir, potreben za svobodo vseh narodov.
Odpoklic ruskega veleposlanika Suriča iz Pariza
Francoska vlada je sporočila moskovski vladi željo, naj odpokliče" svojega pariškega veleposlanika Suriča, češ da se vmešava v notranje francoske zadeve. Francoska vlada je to zahtevala na podlagi neke brzojavke, ki jo je poslanik Surič poslal v Moskvo in ki je napadala „angleško-francoske hujskače11. V Moskvi ta zadeva ni vzbudila nikakršnega presenečenja.
Govor Molotova
Predsednik sovjetske vlade Molotov je govoril pretekli teden na seji vrhovnega sovjetskega sveta o • ivjetski zunanji politiki. V svojem govoru se je dotaknil sovjetskega razmerja do Nemčije, zahodnih zaveznikov kot začetnikov sedanje vojne, razmerja do Finske, Bližnjega Vzhoda, Romunije, Japonske in Amerike. Po-vdaril je pa, da ostane Rusija nevtralna in da ne namerava postati orožje proti katerikoli evropski državi.
Poostrena angleška blokada
Anglija je zopet poostrila blokado I čije. Zdaj ji hoče priti do živega s preprečitvijo uvažanja švedskega železa, preprečila bi rada tudi njen dovoz živil in petroleja z Balkana. Vladi zavezniških držav sta sc baje o blokadi posvetovali z vladama Švedske in Norveške.
. Odmev v Italiji
V Rimu menijo na merodajnih mestih, da pomeni izjava angleškega predsednika vlade začetek nove dobe v vojni proti Nemčiji, kakor tudi v splošnem razvoju mednarodnega položaja. Prav tako mislijo mnogi v Rimu, da bodo ukrepi, ki jih bosta Anglija in Francija podvzeli in ki bodo znatno omejili svobodno pomorsko trgovino nevtralnih držav, položaj zelo poslabšali in prignali na obzorje nove nevarnosti. Nastale bodo izredno težavne prilike po nekaterih nevtralnih državah, ker je verjetno, da bo Nemčija odgovorila s podobnimi ukrepi.
Odmev v Ameriki - nemška bela knjiga
Ameriška javnost, kakor izhaja iz današnjih časopisov, staji vsa pod vtisom Chamberlainove napovedi o poostritvi gospodarske vojne v Evropi. Chamberlainov govor je pokazal, piše „New York Heraldu, da sta Anglija in Francija sedaj zares pripravljeni, da z vsemi sredstvi uničita nemški narodni socializem, in to čim prej mogoče. Sicer je ameriški tisk poostritev napovedoval že dalje časa, toda da bo dosegla ostrino, kot jo je napovedoval Chamberlain, niso v Ameriki pričakovali. Ko se je Sumner "VVelles vrnil s svojega poučnega potovanja po Evropi, je postalo jasno, da za enkrat ni treba misliti na kakšen mir in da je Evropa že predana misli, da bo pač treba v vojni iti do kraja. Chamberlainov govor je to prepričanje v Ameriki še podčrtal. Vojna bo zavzela nove oblike in Anglija in Francija hočeta hitro priti do uspešnega zaključka svoje vojne proti Nemčiji.
Na merodajnih mestih v Ameriki se sicer še ne izjavljajo, toda objava nemške „Bela knjige11, v kateri vidijo intrigo proti Rooseveltu in vmešavanje v notranje ameriške zadeve, je mnogo pripomogla k temu, da so se na uradnih mestih še bolj prepričali, da je dolžnost Amerike, da podpira Anglijo in Francijo v njunem boju.
Odmev v Nemčiji
Nemčija lahko sedaj samo izjavi, da bo izvajanje sklepov vrhovnega vojnega sveta povzročilo odgovor Nemčije v vsakem primeru in to z največjo energijo. Pritisk, ki ga nameravata zapadni demokraciji vršiti na kontinentalne države, pomeni samo nov poizkus, da bi se vojna razširila tudi na druge države. Ta poizkus bi pomenil z gospodarskega stališča pravo norost. Sam Chamberlain je izjavil, da Anglija v nobe nem primeru ne more kupiti vsega presežka proizvodnje evropskih držav. Nemčija k temu
samo lahko doda, da vršijo te države ' te siva.o trgovinsko izmenjavo z Nemčijo in da so bo to stanje nadaljevalo.
Balkanski posveti v Londonu
Posvetovanja angleških diplomatov z Balkana z angleškim zunanjim ministrom lordom Hali-faxom se bodo pričela v ponedeljek. Glavni predmet razgovorov bo naj novejša trgovinska ofenziva Anglijo na Balkanu, ki je naperjena izključno le proti Nemčiji.
Angleška vlada preosnovana - glavno mesto prevzel lord Churchill
Churchill, prvi lord admiralitete (mornariški minister) je postal predsednik posebnega ministrskega odbora, ki bo vodil vojno. Sejam prisostvujejo tudi šefi generalnih štabov vseh treh vrst orožja.
fpGPgraCiaa* S2ŠI0 l	3—2
Dr. Oskar Reya:
U iPQCuilQi.	' GuG)wj G
Poljudna izdaja
Ta prepotrebna knjiga, ki je edina te vrste v naši literaturi, obsega 120 strani in je opremljena s 46 slikami, ki tolmačijo vsebino; priobčeni so tudi nekateri zelo lepi posnetki oblakov. V njej so raz-tolmačeni vsi osnovni pojmi, ki jih mora razumeti vsak, če hoče katerikoli vremenski pojav razu V prvih poglavjih se najprej seznanimo s činitelji, ki povzročajo vreme in so sedež vsem njegovim spremembam, kakor: zračni pritisk, toplota sonca in zraka, veter in vlaga, ter razne naprave, s katerimi merimo in ugotavljamo vremenske pojave. V drugem delu knjige zvemo o postanku, razvoju in koncu slabega ali lepega vremena, kakor tudi o podnebju ali klimatologiji, ki se bavi s podnebnimi posebnostmi določenih krajev. Ob koncu sledi navodilo o napovedovanju vremena z najbolj enostavnimi sredstvi, kakor tudi s pomočjo tako zvanih vremenskih kart.
Pisatelj se je oziral posebno še na posamezne panoge, ki zavisijo od vremena. Knjigo bodo s prav posebnim veseljem sprejeli tisti, ki so na vreme najbolj navezani, kakor poljedelci, vinogradniki, vrtnarji, lovci, gozdarji, planinci ter športni in poklicni letalci in jadralci.
Posebna odlika tega modernega vremenskega priročnika je, da je pisan zelo poljudno in za razumevanje ne potrebuje nobene posebne izobrazbe. Potrebno znanje fizike je razloženo v tekstu, kjer so raztolmačeni in prevedeni tudi vsi tuji strokovni izrazi. — Cena kartonirani knjigi je 50 din, v platno-vezani 60 din.
Nakup vagonskih pošiljk koruze, pšenice in moke
ugodno izvrši tvrdka
Tvrdka dobavlja blago naravnost od proizvajalca. Vse informacije brezplačno.