feč 11
v Trlruženih državah
& vie teto • • i	$600
Za po« leta - - * • •	$3 00
Za New York celo leto -	$*>.00
Za boienutfo celo leto	$7.00
List slovenskih .delavceT v Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily L the United State«.
Iwnwt every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers*
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1875"
TELEFON: CORTLAND T 2870.
NO. 56. — ŠTEV. 56.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 9, 1927. — SREDA, 9. MARCA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
KANTONSKA ARMADA	j Tragična usoda
JE BAJE RAZCEPLJENA nezakonske matere.
Kantončani so baje razcepljeni vsled boljševiškega vpliva ter rivalstva med poveljniki in voditelji. Kljub poročilu, da je bila pridobljena nadaljna Jangtse provinca, je bilo južno prodiranje ustavljeno.
SANGHAJ, Kitajska, 8. marca. — Neka zanesljiva inozemska trgovina je dobila iz Vuhu brzojavko, da je prešlo mesto povsem mirno na stran Kantončanov in da se je governer Angvej province izrekel za južno stvar. Nadaljna zanesljiva inozemska informacija iz Nankinga pravi, da je pošiljal maršal Cang močne oddelke že par dni proti Vuhu.
Čeprav ni ta preobrat bistven, bo imel vendar odpad važne Jangtse province od severa precejšen moralni učink. Protitujska propaganda je bila brez dvoma zelo uspešna, da pridobi pristaše za se vernimi črtami, vključno Sanghaj in celo Peking,
Neka ženska v R e d Bank, N. J. je ustrelila svojo hčer, nezakonsko mater. — Rekla je, da mora nekdo to storiti. Dete je kmalu nato u-mrlo.
Strašen potres na Japonskem.
Potres se je pojavil na obširnem ozemlju Japonske. — Dosti ubitih ali poškodovanih. — Število žrtev cenijo od sto do tisoč.
TOKIO. Japonska, 8. marca. — RED BANK, X. J.. 8. marca.	potres, ki^*- jo jmjavil ob
Mrs. Kristina Stobel. žena nekejra I>oi sed,uih zvečer v Osaka-Kobe
vrtnarja, je bila aretirana včeraj,
okraju, je povzročil veliko
vzne-
potem'ko'je ustrelila svojo nepo- ,llirjenJe ,er Precejšnjo, čeprav ne ročeno hčerko Kosie, staro šest- kf»tastrofalno škodo. Provizorično najst let, ki jo rodila otroka. Xo-'v° »povili, da je izjrubilo življe-vorojenček je umrl par minut po nje	kot-sto	^Irobno-
izvršeucm umoru.	lstK kl sc na razpolago, kažejo, daj
Letalci zadržani proti odkupnini.
Uruguajske letalce so zadržali Marokanci proti odkupnini. — Nahajajo se 30 milj od rta Jubi. Pogajanja so bila že u-vedena. — Oproščeni bodo najbrž še danes.
PARIZ, Francija, 8. marca. — Zgodaj danes zjutraj je prišlo v Pariz potrdilo vesti, da so dospeli major Tadeo I^orpes Jn njegovi tovariši varno na neko točko na severozapadni obali Afrike v bližini Puerto Cansado.
Maroški domačini, ki so se zav-
Umor se je za vršil med polnoč-1 J,G(l° »tevHke	^ zmanjšane' Z(l]i za južno.ameriške ]etalco
kot pa povečane	vspričo pozne j- ♦ i •	........ ,,
... !..	1 1 J tem ko se je porušil njih lndro-sili poročil.
jo in jutrom.
Mrs. Stobel je povedala poli-| "	""	.	plan na peščenih planjavah, ka-
eiji v Red Bank. in okrajnim de-i . -Xpka s;a^Jsa Amenkanka. k! ,dh sfo kilometrcv seVeroiztočno
tektiv« m. da so jo v zadnjih par ^ |"to™la kr°f.SVeta s I»™ikom od rta Jubi so se ustavili v vasi
California, m ki se je vračala v
mesecih vznemirjale akcije njene	J" " ] JC 1 ltX,t,,il v Dar Tikuidit. da čakajo na prihod
a na drugi strani so nacijonalisti tako definitivno jh£wke- Mati deklice je rekla' da s^„a E/iontonihiZh^^l' S»,anskih	ki *> na po-
!ji ni hotela Rosie ničesar zaupati ST<ma Ter lItonil'*»- predno jo je
in da je danes zjutraj, ko je čula|bll°	rt*ltl- X^no trnplo žino odkupino>
l-	i ■ j ii i	i 'ji ni hotela Ilosie ničesar zaupati	^ utonila, predno jo je pooblastilom da določijo vi-
uveljavili idejo, da se bodo polastili tega mesta, da;in da jo (lanes zjutraj, ko je ,ulajbiio mogoče rešiti. Xjeno truplo sino ^upi
bo pomenjalo izjalovljenje V tem OZiru naravnost vstati svojo hčerko, tudi ona vsta-j'™ nasli skoro neposredno za tem, pla5ati plavarju plemena. Ta vas
katero je treba
hitela po stopnicah navzgor.
Mož razburjene žene se je
poraz, ki bo imel dalekosežen učinek.
Prostovoljci nameravajo paradirati prihodnjo soboto, na obletnico smrti Sun Jat Sena, ko je pričakovati, da bo močna južna fakcija vprizorila v Sanghaju veliko demonstracijo.
Čeprav ni mogoče potrditi nadaljnih poročil gle-|stražno razkafil ko je izvedeI za de spora med južnimi voditelji, ne more biti dosti j tragedijo, a njegova jeza se je v dvoma, da je južna ali Kuomitang nacijonalistična »ieri obračala proti svoji že-
stranka razcepljena v številne fakcije. Prav kot > kot proti za^1;iivcu' ki je znan
i j. d i •	* i -i i- • iii	policiji le kot Mike.
vlacli v Pekingu ni bilo tudi oni v Hankovu mogoče kontrolirati svojih vojaških voditeljev. Oblasti v f iankovu napadajo tudi sovražni uradniki, ki so izgubili svoja mesta, ko je bil premeščen glavni
Vse to je ista, stara povest, da se namreč znajo 7družiti skupine vojnih lordov, kadar jim preti poraz. kot so naprimer severni generali vspričo prodiranja južnih čet ob Jangtse dolini, da pa se z uspe-t:o:n takoj zopet pojavijo nesoglasja in rivalstva.
Noben inozemec ne trdi, da pozna posamezne skupine in v kakšnem medsebojnem stanju sc na hajajo, in le malo je takih Kitajcev, ki bi mogli po dati
primerno sliko glede tega problema. V glav-
pa je stvar naslednja:	~	. tI . . T . . . . .
r J	* . . v .	^	osemnajst let ni Joseph tertnnaj
— Najbolj odlični južni voditelj, Can-; JCaj- letna Kristina. Sek, je ostal v Nančangu, v bližini Kiukianga, nezadovoljen z vlado v Hankovu, ki se ravna po ruskih nasvetih. Najbolj odlični civilni član te vlade j r Eugene Cen, zapadno-indijski Kitajec, vzgojen na angleškem vseučilišču, katerega potrebujejo kot tolmača, da je v stiku z ostalimi Kitajci. Ko r,a je zaprla sovražna vlada v Pekingu pred par leti, je bil
oproščen na temelju trditve, da je angleški podanik. Konference v Nančangu, na katero so bili povabljeni vsi južni voditelji, ni obiskala nobena vežna fakcija z izjemo Kaj-Seka ter ni vsled tega dosegla svoja cilja.
Ko je postala bolj še viška fakcija mogočna v kantonu, so pobegnili konservativci južne stranke v Honkong, da rešijo svoja življenja; številni so prišli pozneje v Sanghaj. Ne le severna konfederacija, kateri načeluje Cang Tso Lin in ki ima v s'užbi razne prejšnje caristične častnike, temveč tudi važni južni voditelji zahtevajo izločenje Borodi-na, s katerim bo moral najbrž iti tudi Cen. General Kaj-Sek je že dolgo proti komuistični nadvladi v južni stranki.
Vsled
tega postaja vedno -bolj vrjetno, da bo sklenjen mir ob celi črti na ta način, da bodo južni kontrolirali ozemlje južno od Jangtse z izjemo Sanghaja. To domnevanje potrjuje tudi sedanja neaktivnost južnih čet.
Aretacija ponarejevalcev j Smrt državnega senatorja.
\a. se oborožila ter-ji sledila. I*" ^arnik odPlul ob določenem
Hčerka je odšla v klet hiše, ki se nahaja v srcu italijanskega o-
casu.
S tresljaj je
prekinil električni
je oddaljena od rta Jubi kakih štirideset kilometrov in pogajanja. It i bodo dovedla do oprošče-
kraja. Mrs. Stobel je rekla, daje v„Kia*°: Osaka in drugih me-^ letaicev bodo najbrž zak]ju. ustrelila dvakrat in da jo nato od.; «tih. Preplasem ljudje so pncel. ^ Se fokom današnje&a dnc
!ljl
Sirs. Stobel je rekla, da je pričela njena hčerka izostajati zvečer z doma nekako pred enim letom. Svarila je hčerko, a njeni napori sr. bili zaman. Polagoma jo mati izvedela za nekega Mika in sosedje so ji povedali, da so jo vi deli stati na porini do šestih zjutraj. Ko je vprašala hčerko irlvd 1 Mika. ni mogla ničesar izvedeti od nje.
Mrs. Stobel so zaprli v okrajni jetnišiiici. Izjavila je. 4"da ni'«n 'lekdo to storiti", in da ni hotela, la hi storil to njen mož, ker je moral služiti denar za.družino.
Dva otroka sta bila aretirana kot niatcrijalni priči. I>ila sta
Policija pravi, da je Joseph v časn med streljanjem in aretacijo zakopal pištolo za neko garažo. Kristina pa je bila delna p;*!«"a krvavega dejanja. Mrs. Stobe! je rojena Italijanka.
Večje število samomorov v Angliji.
LONDON. Ang-lija. 7. marca. — S pomočjo dejstev, je bilo mogoče ugotoviti, da ni epidemija sarao-
polniti temne ulice, ki pa so bile v nekaterih slučajih kmalu zopet osvetljene od požarov, ki so sem-intam izbruhnili. Xa srečo pa niso bile eeste prenapolnjene in dotok vode je bil nepoškodovan in vsled tega so ognjegasci hitro pogasili ojrenj.
Ob polnoči je pri<"-e!o jroreti v
Uruguajska vlada je dovolila plačanje katerekoli svote. Glasi se. da bodo zahtevali domačini rekordno odkupnino, ker poznajo važnost svojejra plena, vendar pa se ni še objavilo, kakšno svoto bodo zahtevali.
Prvotno se je glasilo, da je avi-
Maizuru ob mornariški postojanJjatikc r0iVlF° "Prijateljsko" pleme
ki. a obseg škode ni še znan.
Potres je bil oeividno poslediea podmorskega premika plasti. Morje je bilo zelo vznemirjeno.
TOKIO. Japonska, 8. marca. — Mesti Osaka in Kobe v centralni sko". da pa Japonski sta bili središči potresa J odkupnino, ki je trajal včeraj zvečer tri minute ter povzročil precej izgub na življenjih in lastnini.
Požari, katerih ni bilo mogoče kontrolirati, so baje uničili več vasi.
in da bodo prevedni ponesrečeni avijatiki v rt Jubi pod "zaščito" oborožene karavane.
Nedaj pa se je objavilo, da je pleme sicer "ofieijelno prijatelj-
kljub temu zahteva
Vlada rraguaya ni izgubila no-b^nega časa ter obvestila svojega poslanika v Madridd. naj ne šte-di z denarjem, da odkupi avija-tike. netrlede nato. če je pleme prijateljsko ali neprijateljsko.
CHICAGO. III., S. marca. — Z aretacijo dvanajstih mož domnevajo uradniki tajne službe, da so zasačiti mednarodno tolpo ponarejevalcev. ki je spravljala v kroie-jco
merjenjih tipografične sekcije jre-neralnega štaba, je bil napravljen od leta 19HI do 1918 v obsegu 1 proti 25.000. Iiazven tega. da nudi natančne oblike, višine in korektne triangulaeijske točke, potrebne za artilerijo. nudijo veliki zemljevidi maso podrobnih pri-
Pogrešani vojni zemljevid Albanije.
Dunaj trdi, da hoče Jugoslavija tajno vojno mapo, katero je napra-! *°mh- P"Pravi^nih z ncn,ško 7
• 1 jl	.. ,	Ijaško natančnostjo. Te pripombe
vila Avstrija v 1. 1916 - , tl-,.jn rcfnih pr(.hodov ai; Pii-
1918.—Gla«i se, da Una tvin. malaričnih pokrajin, želez-
Italija plošče.	>t(1
Neki avstrijski štabni častnik, ki je služil na albanski fronti pravi, da dajejo te plošče Italiji neizmerne prednosti, če bi dovedla zadnja italijansko-albanska pogodba do vojne, česar se očividno boji Jugoslavija.
V Brooklvnu je umrl včeraj dr žavni senator Carroll za pljučni-j
ki je bila poslabšana nje ponarejene bankovec po $-0. akutne sladkorne bolezni.
DUXAJ. A vstrija. 9. marca. — morov izključno omejena na Ame- Jugoslavija je )>ričela nakupovati riko. Vsled tega je bila vlada po- na Dunaju. Zagrebu in po drugih zvana, naj uvede preiskavo glede mestih centralne Evrope revidi-povišanja števila samomorov v tej rane avstro-ogrske vojne zemlje-deželi. Soglasno s cenitvijo bri- vide Albanije. Obenem išče ne-p-adirja Harry Gordona, voditelja umorno kopije tajnega zemljevi-o<klelka Salvation Army glede sa- da. katerep-a je napravil avstrijski morov, namerava vsako leto v generalni štab jrlede Albanije in Angliji izvršiti pet tisoč ljudi sa- Srbnje, ko so Nemci in Avstrijci monior. da pa veliko število zasedli Srbijo tekom svetovne voj-Ijudi c-dvrajenih od te nakane. ne.
Priznava, da tvori samomor Qd prejšnjih častnikov avstrij-vedno naraščajoči problem. Tudi iz c,fcega generalnega štaba in proda-Turčije se poroča o naraščanju jalcev se je izvedelo, da se je po-števila samomorov. Tako se je lastila Italija vseh plošč in tudi pred kratkim ustrelila v Carigra- Yseh znanih kopij tega tajnega du neka učenka, ker ni prestala zemljevida kmalu po sklenitvi skušnjo. Neka nadaljna dijakinja premirja. — že dol«?o pred podpise je hotela utopiti radi nevrača- sanjem St. Germainske mirovne ne ljubezni, a so jo rešili.	pogodbe.
| To je edina natančna mapa Al-Vatikan plačal svoj dolg:, bauije in njene okoliee. Predvojni RIM, Italija. 8. marca. — Vati- zemljevidi, katere so napravili av-kan je plačal včeraj dvema ne^v- strijski špijoni. so bili tako površ-j vorškima bankama $2,500.000. ka- ni, da je bilo treba napraviti ne-| tere sta posodili leta 1923 papežu katere korekture v revidirani iz-na prošnjo kardinala Gasparrija, daji, a konečno so smatrali za po-papeškega državuega tajnika. Obe trebno napraviti popolnoma nove vsled banki sta zahtevali za posojilo plošče za generalni.štab.
56«	obresti. - ^ '- Ta tajni zemljevid, temelječ na
NAJNOVEJŠE POVELJE
. MEHIŠKIM ČETAM
Mehiške vladne čete so dobile povelje, da ne smejo
poznati nobenega ardona. — Vojni urad je ojačil
kampanjo proti vstašem. — Mehiški delavski list
je odločno nastopil proti Kelloggu.
MEXICO CITY, Mehika, 8. marca. — Soglasno Z listom E1 Sol pravijo poročila iz vojnega depart-menta, da bo kampanja proti vstašem zelo krvava.
Nova t vomica za orožje, ki je bila kupljena v Nemčiji, bo pričela obratovati še ta mesec, in po-šiljatve vojnega depart menta se bedo pričele v teku dveh tednov, vsled česar ne bo treba Mehiki kupovati orožje in municijo v drugih deželah.
Tvornica bo izdelovala bombe, patrone, puške, artilerijo, blago, čevlje ter popolno opremo za armado.
Izdana so povelja, da se poveča število stražnikov ob severni meji Mehike, da se prepreči vtiho-tapljanje municije za vstaške skupine.
Poročila iz države Colima pripovedujejo o bitki z vstaši v gričevju. Vstaši so pobegnili ter pustili dva mrtva in enega jetnika. Zvezne čete so izgubile enega vojaka.	.
MEXICO CITY, Mehika, 8. marca. — Oficijel-ni delavski organ E1 Sol je rekel v nekem uredniškem članku, ki nosi naslov: "Nervozna Nellie s prosto roko":
—	M i v tej deželi divjakov nismo poznali i-mena, pod katerim je Kellog splošno znan potom
svojih osebnih biznesov, namreč "Standard Oil Kellogg". Mi vemo, da je Kelloggov prehlad iz* ginil, a vemo tudi, da bo imel biznesman, ki živi začasno v Charlestonu, prosto roko v ravnanju z Mehiko.
- To je skrajno resna stvar, — politik s težkim
prehladom, nervozen, prijatelj Doheny-ja, Sin-clair-ja in Mellon-a. Nobenega dvoma ni, da govori pri uporabi Monroe doktrine v povsem različni obliki, ne o Nicaragui, temveč o Mehjki in Argentini.
—	Kellogg je doma iz St. Paula, je študiral pra vo, je protestant, ima mrtvaške oči ter neprijetne poteze. Bil je v stiku s petrolejskimi možmi, nastopil v številnih slučajih Standard Oil kompanijre, Harriman železnic in United States Steel korporL-cije^ Pravo presenečenje je bilo, da so ga izvolili delavci Minnesote v senat.
Toliko je pomagal kapitalističnim vplivom, da so ga poslali kot poslanika na angleški dvor. On je absolutist ter paladij Lige narodov. On je bil prvi, ki je zahteval plačilo dolgov od zavezniških narodov.
—	Kellogg je monarhist. Organiziral je poto vanja za princa iz Walesa, za švedskega prestolonaslednika in romunsko kraljico.
—	Edini, ki so bili interesirani pri dobrobitu Kellogga, so bili finančniki in petrolejski možje. Raditega mu je zaupal mistični Coolidge državno fajništvo.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nun je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini upla&lo označenega zneska, bodici ▼ dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, poaebno it, ako bovte vpoitevali tvojo ko-riat in našo zanesljivo ter točno poetreibo.
	Dinarji			Lire	
Din.	____ 600 ....	$ 9.40	Lir ...	... 100 ....	. $ 5.05
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	. $ 9.80
Din.	O O O O 2f500 o o o o	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $14.40
Din.	o o o o 0,000 o e o o	% 92.00	Lir ...	... 600 ....	.. $23.50
Din.	____ 10,000 ....	1183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $46.00
Za poHlJatre. kl presegajo Desettlaofl Dinarjev ali pa Drttlsoi Ur doToljnjemo poseben aneskn primeren popust.
«—S
Posebni podatki.
Frlrtejbtaa sa is»la-Hlm anerttUh dolar. Jot v JafoslariJi la Italiji znaša kakor sledi :xa 929. aH Banji MMtfc 79* center; od 19. naprej do «3*. po S cente od
Sa rečj*
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street - n«] oobtlahdt sn	Yorfc No

HMnmn
S*	' ■	• ">•	■''."' .• .,	-	.»
GLAS NARODA, 9. MAHCA 1927



GLAS NARODA
(ftiOTBNB DAILY)
Dopisi.
i
Omnid and Published by 0LOT1NIO PUBLISHING GOMFAgX TA Cirpfntou)
Wtmnk (Ukacr, preetdeni.	Lotrii Benedii, treasurer.
PI*ee of business of the corporation and sddrewi of abov® officer«: 82 Cortland* Stu, Borough of ftonhattaa, New York City, N. Y.
G L A 8 NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sunday t and Holidays.
f,a eeio Uto velja liet m Amerik*
in Kanado_______$6.00
Ha pol leta------$3.00
ta četrt leta
.$1.30
Za New York ea šel* Za pol leta
Za inozemstvo ea eela lete
Za pol leta________
$7.00 $3.50 .$7.00 $3.30
Subscription Yearly $6.60.
Advertisement on Agreement.
'OTm Naroda" izhaja vsaki dan ieveemH nedelj in pravnikov.
Popiai bres podpisa in oeebnoeti se ne priobcujejo. Denar naj m Hifovoli pošiljati po Money Order. Pri apremembi krija naro&Lu proaixno, da m nam tudi prejšnjo biv&lilfo naanani, da hitrega ________________________najdemo naslovnika.
MG L A 8 N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
IGRANJE Z OGNJEM
Brooklyn, N. Y.
V	zadnji številki 'Našega Doma' seiii čital dopis oziroma članek o Slovenskem Dpniu v Broeklvnu.
Taiu se tudi razpravlja o domišljavih veličinah — o kliki o-kro^ "Glas Naroda"* in drugih stvareh.
Ker sem svojeeasno tndi pisal o Slovenskem Domu v Glas Naroda. se mi zdi primerno, da na do-tieiii dopis oziroma članek nekoliko odgovorim.
V	gori omenjenem članku se neprestano omenja, d a so voditelji za >lo*ro in da jim je pri sreu le Slovenski D< i > in prav ni«' dru-g^pa.
Svojeeasno sem iinel kratek po-menek o Slovenskem Domu z enim vodilnih članov in sem se izrazili o smeri, ki jo zastopa marsikateri newyorski rojak, namreč, da Slovenskega Doma kot ga newyor-ška naselbina potrebuje ne bo pod sedanjim odborom. Pod tem odborom se ni mogoče zedniti.
I'red dvanajstimi leti se j«' pri-
• • -
Naj končam ta skromni dopis, ker ne vem. ali bo zagledal beli dan. K sklepu pozdravljam vse čitatelje tega lista, ker je res najboljši. Jaz ga že berem 1!» let.
M. 1».
Forest City, Pa.
Tukaj je umrla v starosti 22 le; za zastrupi jen jem krvi dne 2. mar-' ea Marija Bistan. rojena Trek. Pokopana je bila 5. marca ob obilni udeležbi na slov. pokopališče sv.' Jožefa.
Društvo sv. Ane K. S. K. -J., katerega članica je bila. se ji* korpo-rativno udeležilo pogreba.
Pokojna zapušča žalujočega >o-proga. eno hčerko, stariše. tri brate in sestro.
Vsem izrekamo svoje iskreno sožalje.
Poročevalec.
nimajo vstopnic*, naj se pri meni Saj vsa družina Mr. -Jo«- Fa-oglasijo, da jih dobe. Člane, kate-'biana delavna iih društvenem pori ima jr vstopnici v prodaji, pro- Ijii.
Fordson, Mich.
rojakom, kateri še ni znano ime Fordson. da je to
čelo. in vsa stvar je bila primora- novo ,nesto tu v na zaspati. In siecr zato. "ker si staro	(1>" Fordson lež. na
ti. ne pa jaz začel".	jvzhodni strani Detroita. Pred tre-
Danes je isto.	|mi letu ko s,In Jaz f>r,s''1,! tu
imenovala vas Spring-
sim. da vrnejo denar ali pa neprodane vstopnice do 11. marca zvečer, ker jih moram izročiti, preden se vesel i ea prične, da >e vse uredi o pravem času.
Toraj cenjeni rojaki, pokažite
se na dan	marca v Narodni
Naj omenim rojakom, katerim'dvorani „., u.,cim. in ls ulk.a Po_
magajte. da se ideja Narodneira Mich., komaj tlrmal.hn |>rej nresiiiči.
Zapomnite in (»odpirajte roja-
Peter Zgaga!
Mož in žena sta s«* |Hislavljala. 1 bi je bil vesel in zadovoljen, odhajal je namreč v Kvropo. — ona se je pa britko solzila.
i
—	Poslušaj. — mu j,, rekla pred slovesom. — Povej mi po-praviei. ali boš kdaj mislil name*
—	Seveda Im iii. iic bi<j se.
—	Kako mi moreš dokazati, da boš res mislil name?
—	Poglej. — je odvrnil. — le p-- glej. kako velik vozel sem si napravil na robcu.
< asi <<> cr strahovito izprenie-nili.
Pred petnajstimi ali dvajsetimi
sinit V sk<
ke. ki nam vedno pomagajo. Tudi leti sr. I>ili na dnevnem redu na sedaj so dali darila za maškarad- slednji ]M>2ovori: no vesel i eo. kar je dosti primata-' (>.'-»• dcsetlet iieiim '» blagajni.	si spet kadil, kaj m
Darovali so: brata Veienich. M. s; kiulij kil j ,„. » II. (Jolobich. Mrs. Kadovieh. gro- _ sin l);i (H~.r cerije. Mr. Anton Yudnich. Mr. F. , ,-
i M • 4 •
Ta neha r. Mr. Dayehman. nk rep- (j ^
lla. Injn
-I. Zvezieh. zastopnik.
Son Francisco, Cal.
Da <ia dr. Tabor Slovanov, št. in tlanes .mi je ze čez :»(> i s. X. P. -J. in Klub Slovenia 25.000. Iz teh številk se lahko vi-' o-onilna sila meti našim narodom
ila. Mrs. Kuss. prodajalna bla- j,( j-
Za društvo Zvon. Š1. 70 .J. S. K. J.: ira in obleke. Samuels .lew» h \ ('«» . •
i _ • j"iij»
I^achman Iiros. pohištvo. tJantner and Maison. ]»ogrehnik. Ftah Sanitary Market.
Odsedaj naprej bo Klub redim poročal v listih, da sh venska javnost širom Amerike uvažujc. kateri so nam naklonjeni v tem kritičnem času in kdo je |»oiiuigal
zad-
N P -I
ko je odprl tu naš rojak C. Stular	,},.,, Gate Ave. Zakaj pa ne.' jS;m pt.;im.isrU trgovino z železnino in se prav do-	Klub Slovenia deluje za grad-JZ;1 lr Ti,jmm bro |>ohvalil.	nj<: Narodnega Doma. med tem Tukaj so tudi največje Fordo-	ko je tir. Tabor Slovanov pri pove naprave in tudi drugih tovarn	moglo Klubu do obstanka, je več. Ford je začel gradit i tu	Ker družba ni dostavila oblek svoj General Office, kar je oči-	<'ostnmov i v dvorano, upam. da vidno, tla inisii v kratkem vse v.	nam otlpustit«*. ker itn sum naro-
P.tcr K
Slovanov, šiv. .'»<>4 in Klub Slovenia Kuruiek.
■ iredsednik.
NOVICE IZ SLOVENIJE
„ . . .	.	Onim. ki so začeli takrat in so s<> -ie
vsakim	postaja mehiško vprašanje bolj za- biU |>rimoraiii utihniti, ne bo šlo'wel,s- in Atel° komaj 3r,uo pre-
pleteno. Vsak <lan prinese nekaj novega, nekaj poseb-'tako enostavno iz glave. Kajti mi-|^vaIcev th,nes -jih iiega.	,slijo si: C"e takrat nismo bili po-,-°
i>	i; * i • i -i -	, •	... . , . Itrebui Doma. ga danes prav tako'(li kako lli,ro ras,e-	v San Franciseu nam priča
1 1 ejslljl teden je l>llo reeelio, tla je ameriški dl-zav-1 n-smo	-	j Slovencev še ni dosti, ampak se.nj., In:lškararl,,a veselica dne '2(0
ni department poslal važno iioto mehiški vladi. V sebi- Poleg tega pa sem pristavil: Tn	l)ris''1-'u'r-'°- Xi	• februarja t. I. v Eagles Ilall. Uol-I^mj Slovenski Narodni Dom
lia te note Še danes lil znana.	(pri vsem tem dr. Plcšetu ne «rre za
Vodilni washingon.ski krogi niso hoteli niti zanika-rlru-r-kot bi kronal svoj listič.
, ,	češ. Glas Narotla ni bil zmožen po-
ti, niti priznati, da je bila nota odposlana.	s1jviti t)(mia v twlikih letih jaz
Nato so se razširile govorice, da je predsednik Cal- ga bom oziroma mi ga bomo pa v
las odpoklical svojega poslanika. Washington baje ni'par letih s pomočjo Našega Doma.
ugajala njegova propaganda.	' I ~ WelL a,i mn Ti zamoriš
. . .	|	7	1— mi je odvrnil doticni uradnik.
Alelllskl poslanik je res odpotoval, toda Oil sail], ka- | .Mislim, da bo toliko mož. da bo Highland Parka premestiti v Čili prav« časno. Zagotovimo vam. kortudi mehiška vlada sta izjavila, da je odpotoval v'priznal svoje besede, vsaj jaz mil Fordson. ill podvigniti kraj. kjer da prihodnjič bodo maske tri dni
povsem privatnih zadevah. Baje mu je brat težko zbo- ^	rojtM1"	x}w}* ,,ri vn;nl' ,lv,°r;m" .
, , .	, .	.	. .	. , .	, Rezultat si išči sam iz teli po-1 Sliši se tndi. da dobimo železni- Da je bila veselica tako uspes-
111 h0ce l,red SUirt-1° stl Cllkrat vldetI*	j št eno izgovorjenih besed.	iško postajo. Svojo pošto že ima- »a. - moramo zahvaliti v>,,n si«.
Odkod Vsa ta poročila.' Nilire ne more navesti toč-} Gospodje, ali ste res kdaj mi-'mo. in spomladi začno graditi ve- vanskim društvom in posamezni-
liega vira, toda izpo<l pazduhe lliso bila privlečena.	jslili na Dom postavljen na narod- like- gledališče, ki bo imelo pro- kom. Kljub slabemu vremenu j*- .
Nekomu že morajo koristiti, ker bi jih sicer ne S»u-!nem	za ^obraJEbo slo-'stora za 25U0 oseb. Nahajalo se bila dvorana i
v.	'	venskega naroda tu v New Yor- bo samo dva bloka vstran, kjer nikdar poprej,
bcal V svet.	|k!l,	jaz živim.	Vsak za ved,
Xajbi*z ne prihajajo iz vladnih krog'ov. \ ladlli kl'O- ! Dom. ki bo služil zgolj Sloven
ceni vseh strank in prepričanjme-t tu v Ameriki, ki bi tako hi- in	plačevati mesečninc.
Ali pa ste že vnaprej začeli gra-jtro rasla kakor ravno Fordson. otroci uidejo na slaba pota. je d it i protitrdnjavo Cortlandt St.* Pred kratkim me je obiskal Mr. krivda starišev.- ker drugil. za-
Plešetov biznes naj le uspeva A. Tischkr. dobro poznan v <'leve- b«iv in siuijališ«" p<»tom njegovega truda, a nikar ne landu kakor tudi v Detroitu. in mi stati na vo-ralu.
rabiti ideje Slovenskega Doma za jo sporočil, da bo njegov sin W. nič dobrega ne nauči. \ domač	^
leli vse ugodnosti, ka-	»
je vzrojil : -laz ti bom seme li! .laz ti bom dal! <'ot'! Ali ne veš. da je ka-škodljivo.' pol ! > Ali tn-veš. »la si hoš z kajenjem zdravje izpridil ' Puiinf! Ali ne veš. d.i taki otroei 11 • - smejo kailiti.' Cof!
Cof! .
Danes je j»ji vse drugače. Mati svoji petnajstletni hčeri — Ali si že zopet kadila v garaži* Hči Nii. pa kaj /ato? Saj ni-s« m t vojih cigaret.
Mati: O. ti nesrečni otrok! I »oš kaj zažgala ' Ali hočeš. <la 1»<» ogenj uničil tvojo novo karo.' Tn da hi v slučaju ognja vdrli ognjcga^H in policisti v garažo ter videli, da kuhamo v garaži žganje . . .
gi so jih zanikali ter ne prevzamejo zanje liikake odgovornosti.
Pač je pa dospelo iz Washingtoua avtentično poročilo, ki ni kar tjavendan — namreč, da bo imela druga divizija zvezne armade svoje manevre pri San Antonio. Texas, torej v neposredni bližini mehiške meje.
Manevrov se bo udeležilo (>500 vojakov. To ni tako važno. Neizmerno večje važnosti pa je. da bo pri manevrih sodelovalo tudi sto ameriških zrakoplovov.
Zakaj se vrše ameriški manevri ob mehiški - meji
Strohote stekline na človeku, j
17. februarja je vzbujal ].<► Mn-
i boru naravnost grozo prevoz
steklega moža. ki so ga pripeljali
iz Sv. Lenarta v Slovenskih gori-
•cah. Tam je namreč že o Božiču
j ogriz« I stekli pe-* pn^e^tnik;; Sven-'
ška na roki. Svenšck ie >icer iie	.ti
_0 ustrelil, vendar se ni brigal v«
s v i * j o rano in ni pomislil na na-ibdjne mogoči- posledice.
Naenkrat pa s«, Si> pojavili na
Ljudje se čudijo, zakaj je dandanes več raz po rok kot jili i»- hi-lo v prejšnjih časih.
Vzrok .i'1 enostaven.
Dandanes v,- več ljudi poroči kot se jih je nekdaj.
y ' Pisatelj šele takrat začne postajati resniči-n in uspešen pisatelj, ko ne vprašuje več svojih prijateljev: — Hej. ali sfe čitali. kar sem
k jer
možu znaki stekline. ki m,P^«l •
I
navadno reklamo, častihleunost Tisehler priredil koncert 12. mar- dvorani bi nil	^
in sebične namene. Slovenski Dom ca na 1331 K. Kirby Ave. v De- fre mladina želi in poleg tega bi je preveč sveta stvar v očeh naše- treitu v prid nadaljnih glasbenih bolje spoštovali materin jezik, ga ljudstva, da bi se jo tako eno- študij. Ker poznam mladega Wil-' Zakaj'ostala tukajšnja društva stavilo prost i t u ira 1 o.	liama in njegovo nadarjenost, bi nočejo stopiti z nami v akcijo gle-
Vsak zaveden Slovenec bo rad želel, da ni Slovenec, ki ne bo po- de zidanja dvorane, mi je uganka.
setil njegove prireditve na ome-' Mislim, da gotove osebe pričanjem dan ter |>okazal s tem. da kujejo poklona.	( Slcvenei še niso pozabili svoje Kadar gre za na rodno stvar, pu-obveznosti do svojega naroda. jstimo spore in osebna sovraštva Toraj pridimo vsi in pokažimo ua strani in delujmo za narod, ker mlademu umetniku, da tudi mi veste da v slogi je moč. ljubimo umetnost in glasbo.
Frank Vihtelič.
baš sedaj, ko so odnošaji med obema deželama precej venski Dom. ki ne bo zaprt tej ali napeti ?
Ali bodo morda ti manevri pospešili prijateljske odnosa je med Združenimi državami in Mehiko? Ali bodo Mehikanci smatrali manevre za izziv.'
Zdi se kot da bi se Združene države namenoma isrra-
prispeval kadar se bo zidal Slo-
oni stranki, in ki bo zgrajen na narodnem, ne pa bizneškem temelju. ter služil edino v izobrazbo Slovencev pa naj bodo klerikalci ali pa komunisti, ki so po mnenju nekaterih menda najhujša jm>-
le ob mehiški meji z ognjem.
Smodnika je dovolj tam okoli, in vsledtega je igra ' z ognjem skrajno nevarna.
Taki eksperimenti imajo včasi dalekošežne i>osledic
šnst pod božjim solhceui.
Ignac Mušič
tako. da so ua morali zveza t i in z avtomobilom prepeljati v celjski Pasteurjev zavod.
Umrli v Ljubljani.
'račiška Spiiuller
nima io. ka kor
mladina »^^ečnem
se je i.il dne do dne vec-la. S\-en-
(
Moderna dekleta s«, od sile. T;.- pred pust sem slišal eno. ki je takole modrovala : j — Prav zadovoljna sem z živ-! Ijenjcm. sinio lepili in postavnili fantov manjka. Lepi in postavni zasebnica. fantje >n redki kot bele vrane. In • baš vsied lega sem sklenila, da Antonija Kok. delavčeva žena. bom svojega sedanjega fanta imela *_'s let.	še eno leto
Fane Kožuh, mizar. 3<> let. ' Helena Strupi, žena prevozni
Sloga jači, nesloga tlači.	ka. <">n let.
Kako je potreben Narodni Dom.
let.
Marija Zalokar. žeua železničar- navadnega. Toda
Včasi se prijieti ali s|jši kaj neko je človeku
i lrolmo-
ce.
SRCE JIM JE PADLO V HLAČE
nam dokazuje zabava pustnega	j:i. let.	jasno. Ko so mu znam .
večera, ko je bila mala dvorana Franc P.unčič. zasebnik. t'»<i l«*t si i. s,- n«* čudi več.
dr. Tabor Slovanov na 624 Rhode Franc Uizovičnr. mag. plmrni.. Pred in ko oblastjo s», zadiše-
1 si a ud St. tako napolnjena, da se	Ml let.	vali zakonski par.
^ , .	________.	„; i-i,, ,„,„„'.„ o-aniti	. -lo-ip Pretnar, pekovski pomoč- l>ila sta oba še primeroma mln-
Tukaj vam posdjam naročnino J,»h prireditev ni manjkalo, uspe- 1,1 °uo '"'V^ - •	.
... v- , , • -	L- • t - , , -	, - ■	Zal da nimamo vee tako aktiv- mk. 21 let.	da. Dna h-»a tn /apeljna. on pa
za Glas Naroda, ker mi je potekla >hi so bili dokaj povoljni v prime-	'
.....	- !niti deklet kakor je znana Miss
ri 7. delavskimi razmerami.
Luzerne, Pa.
Chicago, 111.
Letošnji predpust v Chicagi je bil do kaj zadovoljiv. Raznovrst-
no. februarja.
Kar se dela tiče. ni najboljše in
dužkinja. (>0
Že sedaj se vrše priprave za predsedniške volitve. Odločujoči
„ .	-	Annie Fabian. Kadar je treba pro- 81 let.
Eno največjih prireditev, kar,	.	.	,	. . ..
; - i i » - i ,	. ,	, '	. .	. ..'da iati Vstopnice a i igrati na odru. Alojzija \ odisek.
, najslabše, tako da se dela po 4. jih ie še bilo v Chicagi. pa priredi UJJUU
i do 6 dni na teden. Sliši se. da bo- Zveza Slovenskih Organizacij dne Annit' "iki];"' ^ost:n>,>-_____
de sedaj delali boljše. Tukaj soj^. marca 1**27 z vzjioredom. ka-^BI,.WMMMnManiiiDi:iini^..nn'Miiinnw'«^^
^ t nrlt dva oli tri cl Afoiiclr donufvo a_____ ___ 1 _ L1. ^	«. (ly 11H8I1 jt*IIl j
Helena Pretnar, mestna uboga, potaven korenjak.
Sodnik ga je vprašal :
—	Koliko časa sta poročena ?
—	Eno leto.
Odločujoči stranki, demokratska ill republikanska, j1 ndi dva a,i tri slovenska društva., kor ga lahko vidite v današnjem bosta sklicali vsaka svojo konvencijo. Na konvencijah: !:panu da dobro n«P^ujejo. že- oglasu.
j -t %	.	...	.	;'etI l)a	<1h so «ialo bolj <*ili Zveze Slovenskih Orguni-
Dodo de legat je sestavili program ter imenovali predsed-j sknpaj vzeH niškega kandidata.
in bi včasih priredili kako veselico, ako ne za ka-
Sleherni je upravičeno domneval, da bodo ob tej priliki že vsaj demokratje jasno izrazili svoje stališče napram proliibieiji.
Te dni so se pa sestali demokratski senatorji ter sko-j(,ankar iz gi. urada ro soglasno sklenili, da ne sme biti na demokratski konvenciji niti govora o prohibieiji in osemnajstem amend-mentn.
CHe bi republikanci izjavili kaj takega, bi se jim nihče ne čudil, ker so imeli v republikanskih vrstah fanatiki vedno poglavitno besedo.
Narod sme po pravici smatrati demokratsko stranko kot voditeljico v boju proti neziniselni postavi.
Ce se je smel narod 11a kaj zanašati, se je smel zanašati na demokratsko stranko, da bo ostala zvesta svoji vlogi kot prvoboriteljica liberalizma.
Sklep demokratskih senatorjev je nerazumljiv. Ce bo obveljal, bo pomenjal izdajstvo nad narodonL
zacij je zgraditi si svoj lastni dom. ki naj bi bil last vse ehiea-ko dobrodelno stvar, pa naj bi šlo ške naselbine. Do danes imamo 12 za korist društva.	j aktivnih društev pri Zvezi. Želeti
27. februnarja je bil tukaj slo-^je, da se še ostala društva pri-venski sho<l. Imel je govor Mr.^družijo in nam pomagajo do za-•ada S. X. P. J. Mo- Želieneo-H eilia.
željenega cilja.
ram reči. da je lepo govoril v ko-1 Pr izroča m rojakom, da pose-rist S. X. P. J. Žalibog. mora pa žejo po vstopnicah. Dobf se pri tudi marsikatero pikro pogoltni-j društvih ter zastopnikih društev, ti. Saj je res tako. kot pravi Rib- ker je vstopnina v primeri s pronicata d« je vsaka glava po svoje gramom zelo nizka in velja tudi neumna.	!za isto. kar je na vstopnici nasli-
da bi katerega manjkalo ta
tov in deklet, ne vem katerim bi vetVr. Pridite o pravem eaem vsi. se krivda pripisala, moškim ali da ne zamudite sreče katera vas ženski. Mislirii pa. da so moški ^čaka. Postrežba in vse. kar spada bolj^nsli; ako prav ni tako huda ^ na veselico, bo točno in prvovrstnima.	j no. Pripeljite seboj svoje prijate-Snega nimamo tukaj vee. Je lje. kateri mogoče ne bodo čitali tudi že veasih tako gorko. da bi
Predpust je tudi minil, in tifcer kaao. ni govora, brez vsake ohceti. Toliko je fan- 7* ved en ga rojaka
Človek kar zunaj bil, in se grel kot kušar spomladi.
v listih naznanila.
članom društva Zvon. št. 70 -T. S. K. J. naznapjam. da kateri še
Velika noč in piruhi.
- % Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 bortlandt Street \	New York, N. Y.
—	Ali imata kaj otrok '
—	Da. štiri.
—	Kaj. štiri.' — se je začudil • sodnik. — Kako je to mogoče.'
.Mladi mož je odvrnil:
—	To je povsem enostavno, gospod sodnik. Ko »e še nisva poznala. je ona imela enega• otroka, enega pa jaz. K<> sva za<-ela hoditi skupaj, sva imela enega. P«» poroki sva pa tudi enega dobila.
Znanstveniki so dognali, da so bile pri starih Egipčanih popolnoma nepoznane sledeče bolezni: zo-bobol. revinatizein. rak in jetika Ko je prečita I to poročilo neki rojak, je spoštljivo vzkliknil: — Pa so morali vseeno umreti!
Lansko leto so ameriški farmer-ji pridelali dveštopetdeset milijonov bušljev jabolk.
Bog ve. če je to vzrok, da prodajajo na netrvorških štantih jabolka po pet centov komad *


"Vsa oblast vsemu fašizmu!

Te ilni sc mudi v Milanu generalni tajnik fašistovske stranke nar. poslane eTurati.
Kolikor je splošno znano, generalni tajnik Turati ni niti minister uiti general, ali ga vendar v zadnjih časih v listih in povsod drugod nazivajo z "ekscelenco", iz česar bi se dalo sklepati, ali da je vodstvo fašistovske stranke postalo pravi pravcati vladni, državni organ, ali pa narobe, da j«1 ^ada, oziroma država postala emauaci-ja. organ fašistovske stranke in pripadajo potemtakem vrhovnim voditeljem stranke isti službeni naslovi, kakor vrhovnim upraviteljem države.
Te dni popoldne so se sestali v Milanu fasistovski zvezni direktorji iz vse severne Italije in je ob tej priliki generalni tajnik, eksee-lenea Tnrati. imel govor, v katerem je razsožiio pro v or i! o bodočih nalogah fašistovske stranke in njenih odnosa j ih z državo.
Ekscelenea Turati jo predvsem hotel zavrniti tiste, ki se boje. da bo fašizem potem, ko bo izvedel načrt za izpremembo države iz u-stavne v korporativno in bo popolnoma uničil vse svoje nasprotnike dovršil s tem svojo nalogo in da ne bo imel več razloga za nadaljni obstanek. Po izjavi Turatija je ta
ZADNJE POČIVALIŠČE JAPONSKEGA CESARJA

od generala do korporala, stal — črnosrajčnik!
Fašistovskeinu rodu po štirih letih vojne, trelT~Ietih političnih bojev in štirih letih vladanja ni treba nikake priprave za uspešno upravljanje države. Nato ponavlja ekscelenea Turati klic svojega predhodnika Farinaecija, ki še ni bil ekscelenea, klic, ki se glasi: — "Vso oblast vsemu fašizmu!" In ta klic. ta zahteva, se mora uresničiti tekom tekočega leta. uresničiti v polnem obsegu. A* političnem lit roju. v upravnem delovanju, v korporativnih organizacijah, v fi-nančenm žiljenju se more zahtevati z vso odločnostjo, da zavzamejo vodstvena _mesta ljudje, ki so popolnoma in samo fašisti.
Tako je torej ekscelenea Turati napovedal, da se v letošnjem letu popolnoma pofašisti vse javno življenje v Italiji. Seveda, stotisoče
jih je tistih, ki vidijo v fašizmu j Prof. dr .V .Mole, Krakov): svoj blagor. in za vso te stotisoče je treba najti primernih korit, ko so si tisti, ki so bili prvi. že zagotovili najboljša in vzbuja že nezadovoljstvo in ogorčenje okolnost
Pozor naročniki!
Cesarska grobnica v Asakawi, kjer počivajo zemeljski ostanki p -k< jnega e prva slika dovršenega mavzoleja.
Sodobna Poljska.
Kakor povsod drugod, zlasti pa
da nekateri zobljejo. da jih že če- v	»ovih državah sta tudi na
Ijusti bole. dočim pa vsa ostalL Poljskem svetovna vojna in njen
tod odklanjanje slovanstva. ki je dišalo po carski Rusiji, odtod končno ona nedotakljivost tradicije,'
Da 11 os jc» objavljen v našem listu seznam knji^, ki jih ima v zalogi knjigarna Glasa Naroda.
Kot že ponovno rečeno, ima vsak naročnik, kateri nam pošlje celoletnega novega naroenika> pravi«-«, do ene, d veli ali več knjig, ko jih skupna vrednost znaša tri do larje.
Tisti, ki nam pošljejo novega naročnika za pol leta, so upravičeni do knjig v vrednosti »$l.r>0.
Za nove naročnike v New York City in v stari domovini ta ponudba ne velja, ker moramo plačati >koro t; i dolarje poštnine na leto.
V slučaju, da nam medtem kaka knjiga poide, si pridržujemo praviro, poslati mesto nje kako drugo, podobne vsebine in približno iste rene.
Rojak, ki dosedaj >e ni bil naročnik, pa sam zase pošlje celoletno naročnino, ni upravičen do nagrade, kajti v tem slučaju šele postane naročnik in mora poslati drugega novega celoletnega naročnika, če hoče dobiti nagrado.
j« Mitirl že pred leti m je bi! sin
rokodelca, je izli! žolč žgoče ironi-j Ta pomulba je dvojnega jjomena: razširiti hočemo
je na sfi,iobno pričenja nje polj- čimbolj že itak širok krog naših nar« čnikov. obenem pa
>kr inteligence in kazal narodu' mi(1\t[	rojakom takorekoč hrezidačno lepo sloven-
skozi prizmo preteklosti novodob-

»arja Jo.šihita. To j«'
ne grehe in veličino zahtev bodoč
sko čtivo, ki si ga morajo sicer nabavljati z znatnimi stro-
ji o-t i. K me.*-ki
Ka>pro\viez je
ški.
začel sviiju pesniško p<>t z obrav-'
ogromna večina pobrira le ostan- končni izid povzročila velikanske ona zamaknjenost v lastno pretek- n;iV.mjtMn >0<.;jainih ,iroblemnv a ke "Vso oblast vsemu fašizmu!", spremembe na vseh poljih javne- lost, ki je govorila glasno iz vse-
je geslo, ki naj potolaži vse neza- življenja in temeljito preori- ga. kar je bilo poljskega.
A še nekaj dragega j«1
seje kmalu razočaran vrnil od nia-'
Izvzeti so zastopniki (ilasa Naroda.
Onemu, ki bi nagrade slučajno ne hotel, se pripiše tri
dovoljneže, ki naj zagotovi vsem jentacijo ne samo v politiki, am-bojazen popolnoma neupravičena. .	jm 4.ksistoncani< ki so sr pak tudi v kulturnem oziru. S,-
Rasizem mora namrce dajat, re-,	delomržnosti in pustoloV-!veda se to ni dalo občutiti takoj
z,mu vod,In, razred, vodilni "loj.,	' v fa5istosko ha5an&txo* Po prevratu in sč tega niti Poljaki
cesar doslej se ni izpolnjeval v ta-1 t „nPzd,ca. in preUo „lav sami niso takoj takrat zavedali; ki meri .kakor zahteva vodja Mas-1	^	,jadi k] s<) toda zdaj. ko je minilo že prvih
solin,. Sicer je fa&aem dal ™»L y ^^ in pogtcnem delll iska. osem let obstoja obnovljene polj-ž. lepo število takih moz. k. j,h, . ^^ ^ ^^ ^	ske države, postajajo te izpremen,-
je vodja poklical od vodstva pro-1 ^ ^ ^	^ ^ ho PwlaIjc 0^vid„ejše in izrazitej-
vinojalnih organizacij na »ajod-1 ^	je vm]stvo (1()bro Io. »e. Jasne pa so zlasti za človeka.
govornejsa vladna mesta. «a	; faSiatovski mnezrelče- ki je Poljsko poznal ž, pred voj-
m< sfa prefektov. na mesta gene-	1	.	......	.. , .
, ' ,	.	.	toni, katerih vsa zasluga za narod	»><> ZIVl zdaj na njenih tleh.
minili konzulov, ali vse se pre-i *	..	.. ..
i i nza državo obstoji v pobojih, pil-	1 opolna ]»reorijentaei »a gospod a r-
stošenjih in požigih na škodo na- skega življenja. p< sel,no industn-
Kakor pravi ekscelenea Turati. jSprotnikov fašizma .Geslo: — Vsa je. je umevna sama po sebi. Xie
vodilnega sloja ne tvorijo samo 0|,]ast vsemu fašizmu! — pomen- manj zanimive pa so izpremembe.
tisti možje, ki zavzemajo najvišja mesta in opravljajo najkočljivejše funkcije, temveč je treba tudi nič manj ko ?MMM) občinskih naee Ini-kov. ker Italija šteje preko 9000 občin, potem 20.000 častnikov 7.a
ja. da hoče fasistovski režim do ki jili je dozdaj že preživelo in jih skrajnasti izvesti svoj sistem ko- še vedno nadalje preživlja tudi rupeije in ga uveljaviti kot cilj ti- duševno in celotno kulturno živ-ste toliko hvaljene in prehvaljene Ijenje poljskega naroda. Vršijo se revolueijonarne izpreobrnltve ita- po veČini tiho. stopnjema. polago-lijanskega naroda k dostojnosti, ma ; življenje samo jih prinaša s
! seboj. In kar naenkrat so tu že
' .......... ** ........ -. -	j resnični. pr,s
je organizirali in pripravljati viso-l r-rnosrajčnik. košolsko mladino. da tako^ reši Eksceleilca Mižnn knlfnrno vnrašali ie. v ka- ............i - ___
fasistr-vsko milico ter vodstvo o- 1>0^t0Ujn jn m0rali! mladinskih organizacij, desettiso-j ^akaj ekscelenea Turati ni rekel popolnoma izoblikovane, l'orajajo r-e in dcsettisoee občinskih in 1>°-1 kar naraVnost: — Za milijon kori- si- vedno novi problemi, kakršnih krajinskih sosvetovaleev. tisoče; tarjeY milijon korit! —	f ni nihče pričakoval in prva posle-
državnih fui^teijonarjev, tisoče jasno je pri tej napovedi, da se dica so vedno novi boji za načel-voditeljev političnih organizacij. 7at-.iu. jlo vs,.j Italiji v najkrajšem na vprašanja, boji. ki s,- ponavlja-d ru št i'v in sindikatov. Poleg te-|-.|S1J ZO|,et neko "čiščenje", zlasti jo. odkar živi Človeški rod in ki ga pa mora fašizem poleg propa- |)a V(H|iinn, mestih, dokler ne bo utihnejo »ele takrat, ko Človešt-gande meti ljudstvom tudi še kon- sfjll na vsakem mestu, od genera-' vo izumre: boji med privrženci trolirati in spravljati v sklad vscjja korporala. črnosrajčnik. — tradicije in novotarji. med starimi ostalo nacijonalno življenje. Treba ] rosm(-.ni, ,)ristni. najzanesljivejši in mladimi.
i Pojavljajo se druga za drugo Turati si je s svojo revizije nazorov, ki so veljali do važno kulturno vprašanje, v ka- j napoVl.djo gotovo pridobil srca ce- „edavno za nedotakljiva načela, terem se začenja pojavljat, razbr-	milijona faSistov in io bo Govoriti o demokratizaciji dri,ž-
/danost in zmedenost. Treba je tu-jtndi znal ustvariti, se mu ni treba je pravzaprav malo odveč. Si-di disciplinirati športno gibanje. baU da bi pa v doglednem času Cer -so prav v tem ,»ogledu razšir-ki mora dati Italiji tak rod. da bo!dolot<lja UM>(la njPfrovejra pred. jpiia jm svetu muenja, katerim je
moralno in fizično mogel zmago- hoflnika po katerem je posnel ono Poljska še vedno zmes aristokra-vali v velikih mednarodnih tek- vabljivo ?oslo in mn tako izvil iz ^ temne masp in židovskill me.
mah. Treba je uredit, vprašanje pok pdino sredstvo ki bi bilo mo. Setflrjov mlienja. ki so prav tako razvedrila po delu, to se pravi j ^ kdaj zdrnžiti oko]i njCfra vso napar,na kakor ^-e bi kdo trdil o vprašanje zabav in poučnih dru- j one fašistovske mase, ki so videle Slovencih, da so sami župniki in štev. krožkov in podobnih usta-j v n jem najboijšega zaščitnika ko- 'ccrkveniki Res pa je le. da se ta nov za delavstvo in ostalo meščan-1 ritarskih stremljenj.	[demokratizacija družbe na Polj-
stvo. Treba je popolnoma pofasi- Ekscelenea Turati se lahko za- skem vrši v drugačnih oblikah kast iti Šolo. kateri je treba dati uci- j dovoljCIl	iz ^fiiana v Rim. kor pri narodih, ki te izpremembe teljsto, ki je popolnoma prežeto z
še ni doseegl tako sijajnega uspe-'KO biii v bistvu vedno demokrati«' ha. kakor ravno s tem. Še tem za-.jd in jih ni težila dolga, stoletna dovoljnejši pa je lahko, ker ga je tradicija drugačnega družabnega ob tej priliki doletela neka prav j ustroja. Kavno ta borba s t radi
eijo je ena najznačilnejših potez
se. ki mu je bila "nekoč malik" UfJiU'je K nammim.
,	„	°	iwvzpel do najvišjih višin po-1 Da vam ho delo olajšano, izpolnite, izrežite ter
ločilne važnosti za oblikovanje pzije in aitruizma v svojih Him-', «...	,	1
poljske duševnosti tekom preteče- n;(h in sc k011,J|0 vrni| k naro<1U-! P°"ljltC Z nega stoletja. Xarod. ki so si bile njegovo ozemlje razdelile medse kar tri velesile in so ga vse tri skušale prevzgojiti v ubogljiv drža-1
naia
vo'Voren elenn nt v avstrijski lieiji jč nastopil v tem o/.iru p:*<'-obrat šele v sestd'^eoh letih-, ta narod je Nkal utehe \ svoji književnosti. *l*a knj :/cV]]ns! pa j** dosegla svoj .višek v dobi romantike v trojici M ickievv'iesu. Stowackein in Krasipski'in. med katerimi po-menja prvi če je takšna trditev dovoljena. spl^h ^ š.»k pesništ-va slovanskih narodov. Ni torej čuda. da je potom te romantične poezije ideologija r:-lnant i!■:•• m t radie; je še močnejše vzbrstela v poljskem narodu in mu j>rešla — vsaj i»o večini — v meso in kri. »Seveda je nastopila tudi močna reakcija : v dolu pozitivizma, ki se je boril proti romantiziranju, in št1 močnejše v poeziji '"Mlade po'i-ske". ki je z ostro kritiko odklonila* heroiziranje preteklosti n:i škodo zahtev lastnega časa i,; obenem usmerila svoje lastno delovanje v pozitivnem smislu postu bitov bodočnosti. Toda kljub vsemu temu se razmere napram velikim roman- .
tičnim pesnikom bistveno niso iz
j
kmetu in I: prirodi. napisal "Knjigo ubogih" in e.risal v zadnjem delu zatišje skromnega življenja po dolgih letih.
Literature je seveda dovolj in bijejo se boji kakor vedno in vsod. T »d ali boji niso tako zanimivi kakor nekaj drugega, kar je mno«_r< zna«"ilnejš". lla/vnel se je namreč tudi kritični boj za in proti romantikom. Skui»ini kateri sinji na < eln -J. Si. Miller, ne zadošča demokratizaeija literature kot izraza sodobnega, sedanjega življenja. ki j'- itak sama po sebi umevna. Ta skupina zahteva več: pre-ocenitve razriu rja napram tistim
zdela ne-
dela spada v * z i - v "l J os pod

11
p siii.Šk m delom, ki -1 dotakljivn. Med ta
prvi vrsti Miekiew' Tjutej". p.-sniškib in umetniških vrei'nr t t-'mu delu pač nihče ne odreka lu jih sploh < .-dreka t i ne ji more. Ker pa je v njem opisano jj in idealizirano življenje plemiških jj slojev izp-red sto let. mu ti na- j' sprotnil'i romant ikov odrekajo i-dejno vrednost in zahtevajo predvsem njegove izirnaiije i/, šol. češ: novi čas zahteva povsem drugih idealov in mladina naj se ne vzga-a /. delom, v katerem se zrcali v
NAROČILO
Pošli j am vam celoletno liaroenino ^^.(X) — (polletno $^.00) ter novega naročnika
Njegovo ime ....................................
Njegov naslov .................................
„\>e.-fo in država .............................
Kot nagrado mi pošljite sledcre knjige, ki so navedene v vašem seznamu: i
................................ &
) b
premenile. Njihova dela so še ved-:-'	. " ' .	.
1	.	......	. = idealizirani lnei družabni red. pro-
najdragocenejši zakbol pesniškega ustvarjanja genija poljske-
, ti kateremu mho se tako dolgo in te/ko borili.	i
Ta boj še iti dobojevan in se mi
i -i - »i	, a\ zdi. da bo končna zmaga
narodno idejo, kakor morda edino še samo italijansko slovstvo 1'». stoletja tja do Carduccija.
ga naroda, čigar literatura je tako zelo prežeta z narodnim duhom n
Izid svetovne vojne pa
pri-,
uda I'-
le na strani Miekiewieza. Ne zato. ker se. družabne razmere, ki jili k v svojem "posn. ideal-
Sknpaj :"5.00 (ali 1.50)
:
Moje ime......................................
Naslov..........................................
Iviesto in država ................................
Na roe ml; »ilas Naroda.
i. e Iri vam knjige, ki sem jili nar > -i", medtem pošle. vas prosim, da mi pošljete druge, ki >o približno i. te e e i' e in p"'!o!?nt- vsebine.
nesel ]>oljskemu narodu ures^iče-
rise pesn ne in se na i
mladina na njih vzo-
ja {»oljskih ]>es,likov so je bila
duhom fašistovske revolucije. Poskrbeti je treba za primerno zavarovanje in pozdigo pot milijona ljudi, ki so zaposleni v javnih službah v državnih bankah in zavodih j 1K>sebna ^t in izredno visoko pri-in so dolžni pošteno in v prid na |znailj0>
roda upravljati javno imetje. | Xekaj dni nato se je namreč Te nalQge ostajajo fašizmu tudi zbralo v uredništvu glavnega li-še potem, ko bo dovršil vse dose-jsta fašistovske stranke "Popolo d' danje glavne naloge, ki mu izhaja- Italia", Mussolinijevega lista, ki
kajti z nobenim svojim govorom'pravzaprav niso potrebovali, ker menila in glavni mojstri Mlade
jo iz njegove revolucije, a tisti, kdor misli, da je s pretvoritvijo konstitucijonalne drŽave v korporativno, dokončana naloga fašizma. ima nefašistovsko dušev-nost, katera je v resnici bolj raz-
niu je sedaj ravnatelj njegov brat — veliki častnik reda italijanske krone. Arnaldo Mussolini, vse o-sobje uredništva, uprave,in tiskarne lista, in je gospod ravnatelj izročil njegovi ekscelenei Turatiju
širjena. kot se misli, in jo je najti j v priznanje njegovega delovanja tudi med fašisti samimi. Taki lju-jvse letnike "Popola" od leta 1914 dje niso fašisi. četudi imajo po dve sem ter izkaznico — častnega u-iikaznici in po deset fašistovskil, j rednika lista. Enako izkaznico mu znakov. Za take ljudi država ni je tudi izročil za njegovo eksce-postala notranja, živa realnost .fa- lenco ministrskega predsednika šistovskega pojmovanja in faši- in vodjo fašizma. Iver tvori osobje
lista svojo posebno skupino v fasistovski organizaciji, sta oba pripela tudi častni znak organizacije.
stovske revolucije, temveč je le neka višja potreba, ali drugačna, prisotna, ali ne notranja, mogočna ali ne absolutna.	.
Fasistovski režim bo šele tedaj definitivno zmaga), bo šele tedaj absoluten in neugonobljiv, ko bo nu vsakem poveljniškem mestu,
ROJAKI. NAROČAJTE SS NJ 'GLAS NARODA". NAJVEČJA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
novodobnega poljskega življenja.
Tradicija je sreča in nesreča narodov z veliko zgodovinsko preteklostjo ; sreča, ker vzdržuje kontinuiteto narodovega političnega in kulturnega življenja, a likra-tu nesreča, ker povzroča, da se o-bračajo narodu oči nazaj v preteklost mesto v bodočnost. V prid je takšna velika tradicija le tedaj, če se narodu posreči ustvariti pravilno ravnotežje med njo in realnim življenjem. To pa je mogoče le takrat, če je narod svoboden in more neovirano razvijati svojo individualnost. Tega pa Poljaki do nedavnega časa niso imeli. Pevet-najsto stoletje je pomenjalo za poljski narod celo vrsto katastrof, ki so pi-ivedle do tega. da je moral narod napenjati vse sile. da ohrani svojo individualnost, da očuva živo idejo neodvisnosti in da si spet zgradi to. kar se je zdelo skoraj nemogoče: lastno državo. — Od tod poljski naeijonalizeui. od
.	ruje. ampak zato. ker ;ie Gospod
nje njegovih teženj. Kako je na	..........,
. ,	. _„. .	. : Fadet i ajvecje delo poljske po-
to reagiralo slovstvo ' 1- izio rnom,- .....
11 ezije. Saj sicer tudi ne bi smel, ei-
tati Homerja in Danteja. Kljub rasa romantike neverjetno izpre-	.	- . -
temu pa je ta pojav i/red-
kot dokaz no-
nrvi državi, v novih raz-.- Smrt cčeta pesnika Župančiča, merah ni več upravičen kult tra-
i • ; * i • • , ....	I mrl je v Ljubljani v 7!» letu
di»i!je. ki je imel svoj globr»k po-	- .t • »
men. ko s,a bila ta nova držfiva sTarosti !'ra,,j° Župančič, oče sb>-iu ta nov družabni red še oddalje-: venskega pesnika in dramaturrm. na ideala.	j narodnega gledališča v Ljubljani,
Otona Zupančiča.
Pogn b se je vršil ob obilni udeležbi prijateljev in častilcev naše-
Poljske. ki so stali na čelu literar-,"0 simptomaticen kot uoo/. mo-{	Obsodba šoferja
nega gibanja, niso bili prav nič V! -rf duha. ki veje skozi poljsko V bližini Verse v Furlaniji -e več podobni velikim romantikom.! duševnost. Ta novi drdi zahteva je bil prevrnil z mosta v hudour-j Dramatik in slikar Wyspianski. ki "novih, modernih poti. in se zave- »5k avtomobil, ki ga je vodil	!,e>nika iz Vseh kro?«>v
__I letni šofer Mihael Skok. Trgovec 5jansj?cga prebivalstva.
Milcta iz Šibenika se ie ubil, dru-i
1	NAZNANILO.
KANADSKI POSLANIK V ZDR. DR2AVAH
3B8PF? m
igi trije potniki so bili ranjeni. f
Sodišče v Ooriei je obsodilo' Sl«>venski Narodni Dom r \Vau-,Skoka na dve leti zapora in 2o00(ke^ran' poziva vse one rojake J lir globe. Kazen pa mu je odpuš-! Slovene«* in Hrvate, kateri so pla-čena z indultom od 31.Jhlija 1!)25.' '^'vali na delnice S. X.J)om. pa
j še niso cele plačane, naj se zglase Živ je zgorel	j pismenim potom na spodnji na-
[d'lavec Jakob .Seket v Tržiču. Ob
I Kanalu so bile postavljene grana-i Delničarji S. X. Doma so skle-j te kalibra 152. angleškega tipa.j11'1'- (la se tem potom obvesti vse ; Delavcem se je povedalo, da ni.onc- kateri so izven Waukegan-a nobene nevarnosti, ker so izpraz- potom časopisov. Doba za plačali njene. Ko je prišel Ceket v b^iži-:delnice je do 1. julija 1927. sicer no. je sledila eksplozija 13 granat. ho vsa vplačila vknjižila kakor Detonacija je bila silna in ljudje" darovane svote.
so od daleč gledali, kako je ogenj zajel Ceketa. ki je padel kmalu mrtev na tla. Sedaj iščejo vzrok eksplozije.
Z a Slovenski Xarod ni Dom : Mathias C. Warsek, tajnik, 424—10. cesta.
(3x 8.<ucn
Prvi kanadski poslanik v Združenih državah je Sir E>me Howard . (drugi z leve na desno). Predsednika Coolidge-a je obiskal v spremstvo dveh kanadskih in dveh ameriških državnikov.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE. PRE KOR AM NICE, TRO-SOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. ^ VICTOR NAVINŽEK,
331 CREEVE ST, CONEMAUQH. PA
JUGOSLAVIA IREDENTA
[
POUČNE KNJIGE MOLrryENiKi
Mirna voda.
Kolikor poznamo Italijane, ila-j jo zelo mnogo na javno innenje.j Italijanom ni vseeno, kaj se o njih piše. pa naj si b<» to v nemških.) francoskih in tudi jugoslovanskih : j listih, zakaj danes gre t ml i jugo-
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
•j : I G R E : : RAZNE POVESTI IN ROMANI

slovanski glas dalee po svetu. Oni. ki hi nas radi izbrisali in zatajili pred svetom, ne marajo, da tuje-jemsko časopisje neprestano opozarja na nas. Izstavili so nasilja, ki bi na zunaj lahko povzročila J^rik in delala v vnaiijem svetu videz da ima Italija v svojih me-1 j:Ji močne slovansko manjšino. ki| io zatira. Še vee. Zdi se. da so do-j bili ukaz. naj molče o nas vsi večji listi v Italiji, ki so pred časom posvečali ogromno pažujo vpraša n ju drugorodcev na meji.
O nas smejo začasno pisnti s:i-ino lakalni lisln-i v Vidmu. Trstu in Gorici, posebno v (ionei. ki so se pričeli, kakor bralci že vedo, zelo zanimati /a vprašanja asimilacije. I/, podobnih razlogov tudi f.ovražijo našo Inteligenco, ki je še ostala v IVimoju, in neprestano hvalijo naše preprosto ljudstvo. ki je mirno in udano.
Kako hočejo Italijani potlačiti videz kakega zatiranja, se vidi iz lega, da puste pisati našeuiu časopisju nekoliko več. nego je smelo pisati pred par meseci.
Obenem neprestano poudarjajo, tla je treba mirnejra sodelovanja med Slovenci in Italijani. Zamolčimo. da nas hočejo tu pa tam celo naivno prepričati, da nismo manjšina, ampak sestaven del 40-milijonskega naroda. Tudi uain dovoljujejo tu pa tam kako prireditev. Med zadnjimi vprizoritva-mi "Hlapca .Jerneja"' v Trgovskem donm v Goriei.
Vse to pa je samo videz. V resnici so ostali stari sovražniki našega rodu. zagrozeni in neo<ljen-1 j i vi. Pisali smo že, kako padajo nad nami izjemni zakoni. Posegati hočejo že v cerkevne zadeve, našo učitelje odpuščajo, drugega za drugim, celo jrospodarsko plat našejra ljudstva hočejo iz pod jest i na ta način, da jrledajo. kako bi se vrinili v naše gospodarske organizacije.
Vse polno imajo društev, ki nimajo drugega dela in namena, kot tiho asimilirati slovensko manjšino. Policija dela, snoparji delajo, ki časopisi pišejo na najrazličnejših načrt b. ki merijo samo na to. da nas bi požrli.
To je mirna voda tolmuna, v dnu pa je vrtinec. Ne bomo se dali zapeljati od videza mirnosti, pazili bomo na zahrbtni napad, ki nas namerava zadeti v živo.
MOLIT VENIKI:
Duša popolna ......
Marija Vartiinja:
v platnu vezano v fino platno v eelolojij vezano v usnje vezano .. v fino usnje vezano Kajvki glasovi:
v platno vezano ... v fino platno vezano v u-nje vezano ... v fino usnje vezano Skrbi za dušo:
v platno vezano
L-
......80
1.20
Andrej Hofer ..................J>0
Beneška vedeževalka .............35
Iielgrajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano ........1.00
Bisernice, 2 knjigi ...............80
.90
trdo vez. .7.»
............j ^O j Brez zarje, trdo vez.
Bele noči (Dostojevski)
.........1.50 Ba!katisko-Turška vojska ____
1.70 i Balkanska vojska, s slikami j Božja pot na Šmarno goro ...
1 (J0 : Božja pot na Bledu ........
' Burska vojska ..............
j Bilke (Marija Kmetova ) .... ' "i^'-q ' Berač in Elizabeta, angleška
kraljica ................
ISeatin dnevnik........ ....
.80:
V usnje V
ezauo..............1.0.» J	kazen_ '
v fino usnje vezano ........1.80
Sveta tra (z debelimi črkami):
v platno vezn.no .............30|
v fino ulatno vezano ........L501 S.fSar Jožef IL
v fino usnje vez.............1.60
Nebesa Naš I)om:
v usnje vezano
v fino usnje vezano..........1.80
Kvišku srca muh«:
v fino usnje vez.
. .80
.25 .20 .20 .40
. .25
.50
............60
..............35
j iJoj in zmaga, povest.............30
| Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20
i Cvetke ...........................25
..................30
Ciganova osveta .................33
Čas je zlato .....................30
1 ~>0 ' Svetina Borograjska .............50
\ Četrtek, t. v..................... .90
| Čebelice, 4 z v. skupaj ...........90
.35
1 20 trtice >z življenja na kmetih
Oče naš, sluuokost Met;...............
Oče naš, shmokost rjava .........1.20
PRi Jezusu: v eelolojd vez.......1.30
IKizIačeno ...................1.50
fino usnje vez. ..............1.60
Angleški molitveniki:
(Za mladino)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano.....30
Child's PrayerbooU:
v lielo kost vezano ..........1.10
AP.v of Heaven:
v usnje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.20 (/a odrasle.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.50
Catholic rocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano .........1.40
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
l)va sestavljena plesa: eetvorka in beseda spisano in
na risane..........................
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači zdravnik po Knaipu
trdo vezano ................1.60
Domači zdravnik po Knaipu
broširano ...................1.25
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50
zvezek, 1—'2 snopič ......1.80
Kubična računiea, — po meterski
meri ........................75
Katekizem, vezan .................50
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. I>. .25 Kako se postane ameriški državljan ,1j
Knjina o dostojnem vedenju .....50
Ljubavua in snubilna pisma......50
-Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ijubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini ...........G0
Najboljša slov. Kuharica, (K»S str. 5.— Naše gobe. s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih
...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ...............
Nemška slovnica Nemščina brez učitelja —
1.	del ..................
2.	del ..................
Prva čitanka, vez...........
Pravila za oliko ............
Psihične motnje na alkoholski
podlagi .................
Praktični računar ...........
Parni kotel, pouk za rabo part Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ..................
Računar v kronski in dinarski
veljavi ......................
Bočni si o v.-nemški in nemško-slov.
slovar ......................
Srbska začetnica ...... .......
Sadno vino ....................
Slike iz živalstva, trdo vezana .... i Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani .........1.50
Slov. italijanski in itatjansko slov.
slovar ......................90
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ...................1.20
Sveto "»smo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ............3,00
Cmui čebelar....................—
l mni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati
polje ........................30
Varčna kuharica, trdo vez. ......1.50
Veliki vsevedež ..................80
Zbirka domačih zdravil...........75
Voščilna knjižica ................ .50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek.................... .45
2.	zvezek, 1. in 2. snopič .....70
Zel in plevel, slovar naravnega
. .19
M
. .30 . .30 .75 . .65
.. . «.>
.. .75 .1.00
.35
.60 .40 .30 .90
Ka 10 mesecev ječe
je obsojen Ivan 1'odreka iz Krnice, ker je v Trstu nekemu Sisulu iztrgal iz roke denarnico z 10 lirami. Ponoči je vinjen ustavil Si-sula na ulici, prosil naj prvo ognja, poleni pa še dve liri. Ko mu je Si-sul hotel dati denar, je 1'odreka pograbil listnico in stekel.
Tobak.
Tvrdka Paganetto & Miglietta je dobila koncesijo za saditev tobaka v reški pokrajini.
Še vedno se oglašajo iz Rusije
bivši vojni ujetniki. Tako je pisal domov na O peine Josip Vremec. da je so živ. Deset let ni bilo no-lucnegu glasu o njem. Živi v šara-lovski guberniji. Iz severnega kavka&kega okraja se je javil po 12 letih Egidij Deželic, rodom iz Pule.
Tajno agencijo za izseljevanje
je odkrila policija v Trstu. Sleparski izseljeniški atrentje hodijo po deželi in prodajao potne listine ljudem, ki se mislijo izseliti. Mno-jro jih je šlo na lim tržaškim malopridnežem. ki so nabrali velike svote s svojimi ponarejenimi listina mi.
V neki hiši na Korsu v Trstu j m »sinje "|vosredovalnica za nameščanje delavcev'. Pod tem naslovom se je skrivala sleparska izseljenska agencija. Polieija je are-j tirala lastnika "posredovalnice" Amerika, povsod dobro, doma &t enovita in njegovega tovariša najbolje .....................35
Fontinija ter zaplenila 17,000 lir,*nfU suinj!L b™£skf J™* « .	. .	' Andersonove pripovedke, trdo vez. .75
Drobiž, slabi <*ar in razne povesti — spisal Mileinski ..............60
Darovana, zgodovinska povest____.50
Dalmatinske povesti .............35
Doli z orožjem ...................50
Dve sliki — Njiva. Starka —
(Meško) ...................... .60
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljčki .......................46
Elizabeta.......................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah ,45
.35
.70 .60
.50 .30 JO
.35
.90
.25 .25 .30
.......35
........60
........50
......1.20
........25
......1.20
........90
.......1.00
........80
........35
.. .80 .. .60 .. .50 ..1.40 . 1.00 .. .80 .. .30 .. .50
njegove
zdravljenja, vez..........
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
.80
ki »o ležale v pisalni mizi.
Agitator (Kersnik) trdo vez.....1.—
t rail Baron Trenk---
Filozofska zgodba ____
Fra Diavolo .........
Gozdovnik (2 zvezka* .
Godcevski katekizem . (■ruda umira, trda vez.
Gusarji ..............
(irška Mytologija.....
Hadži Murat, t rila vez........
Hedvika .....................
Humoreske. Groteske in Satire, vezano ...................
broširano ................
Iz dobe punta in bojev .....
Iz modernega sveta, trdo vez. ...
Igračke, trdo vez. ............
broširano ................
Jagnje ......................
.Jeraač Zmagovač, Med plazovi.
.Jutri ( Strn.i:» trd. v..............75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseli 10 zvezkov, lepo vezanih .................10._
Sosedov sin, broš................40
(i. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano .................. .75
Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japonskega ..............30
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez................40
broširano ...................30
Kralj zlate reke in črna brata.. .45
Križev pot, trdo vezan ..........1__
Krvna osveta ...................35
Lisjakova hči ...................30
Lucifer ........................ 1.50
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljiee in pušice — Jeza na Parnas — Ljudski (ilas — Kraljedvor.ski rokopis — Tolmač (Levstik).
5. zv. Slika Levstika In kritike in polemike ... Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kui»čijski stražnik. U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd....................
Mali lord, Irdo vezan ..........
Mali ljudje. Vsebuje P. povesti —
Trdo vezano ...............1.00
Martin Krpan, Francoz na kurjih jajcih. Ribuičan in godec ter dru-
jre povesti.....................
Malo življenje .................
Marijna otroka, povest i a Kavka.š-
kili rora .......................25
Maron .krščanski deček iz Libanona.............................25
Allada mornarja .............. .30
Mimo življenja, trda vez.......1.00
broširano ...................80
Mladih zanikernežov lastni živo-
topiš .........................75
Mrtvi Gostač ...................35
Materina žrtev ..................60
Musolino .........................40
Mali Klatež......................70
Mesija .......................... .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na
morju. (Meško) .............1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mladino .............25
Narod ki izmira ..................40
Naša vas, 1. del. 14 povesti......JO
Naša vas. II. del 9 povesti......JO
Nova Erotika, trd. vez............70
Naša leta. trd. vez................80
broširano ....................60
Na Indijskih otokih.............. .50
Napoleon prvi....................75
Nekaj iz ruske zgodovine........ .35
Nihilist ..........................40
Narod::e pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (Alešovec) .............60
Na Preriji ......................-30
Naseljenci .......................30
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50
Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo rezano ;............. 1.30
Prigodbe čebelice Maje. tnla vez ..1.00
Pabirki iz Koža (Albrecht t .......23
Pariški zlatar ..................
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge jHivesti ..............
Prihajac, imvest ................
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem ......
Poslednji Mehikanec ............
Pravljice H. Majar..............
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................
Po strani klobuk, trdo vez.......
Požigalec .......................
Praprečanove zgodbe ............
atria, invest i iz irske junaške dobe Pretit ržani. Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu ..............25
Ptice selivke,, trda vez ...........75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (KoSutnik)
1.	zvezek ....................40
2.	zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankar) broš. .. 1.—
Poznava Boga..................
Pirhi ..........................
Povodenj .......................
Praški judek .................
Prisega Huronskega glavarja ...
| Prvič med Indijanci ...........
Preganjanje indijanskih misjouar
jev ..........................
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— Rabi j i, trda vez ...............
Robinzon .......................
Revolucija na Portugalskem ----
K i na! do Rinaldlni ..............
Romantične duše (Cankar) .....
Razkrinkani Habsburžani .......
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana .........................1.50
.70 .70
.60 .80
.70
.65
.30 .30 .30 .25 .30 .30
.30
.60
.30 .50 .90 .40
st. :t7. št. :ii). Št. 40. Št- 47. Št. 48. Št. 50. Št. 51. Št. 52. Št. 7A. št. no. Št. 57. Št. 58. Št. 01.

Domače živali ......
La Bohetne .........
Magda................40 i
Misterij duše............1.—
Tarzanove živali ........JO _
S^hSL,6™*6 ........| Balade in romance, trda vez.
Slov. balade in romance .80 1
PESMI IN POEZIJE:
Akropoli s in Piramide .......
broširano ................
Azazel, trdo vez .............
Sanin ..................1.50
V metežu ..............L—
To in onkraj Sotle.......30
Tarzanova mladost ____JO
Glad (Hamsun.) ........JO
(Golar) Bratje in sestre.. .75 Idijot, I. del. (Dostojevski) JO .. .90 .. .90 .. JO
. .80 . .80
1.25
. .40
Rdeča in bela vrtnica, povest .... .30
Slovenski šaljivec ................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo ...............50
Sanjska knjigu, nova velika.......90
Spake, humoreske, trda vez........90
Strahote vojne ...................50
Strup iz Judeje...................75
Spomin znanega potovalea........1.50
Stritarjeva Aiithologija, trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrueev.....30
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80
Sveta Notburga...................35
Sredozimci, trd. vez..............60
bros.........................40
Spisje, male povseti .............35
Sveti večer.......................35
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez................!)0
broširano.....................70
Othelo ...........................70
Sen Kresne noči..................70
SPLOŠNA KNJIŽNCA:
Št. 3. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str.,
broširano ......................35
Št. t: ,!■.. Tlozinan) Testament, ljudska drau.ii v 4 dej., broš,
105 strani .....................35
Št. 4. (Cvetko Golar> Poletno klasje, izbrane pesmi, 1S4 str.,
broširano .....................,.50
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veseloinodre črtice I., 72
strani, broširano ...............25
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broš. ...........35
Št. S. Akt Št. 113 ...............70
Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz
minulosti, 55 str., broš..........25
Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah, 84 str., broš........35
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broš...........30
Št. 13. (V M. tiaršin) Nadežda Nikol&jcvna, roman, poslovenil
U. Ž an, 112 str., broš............30
Št. 14. (Dr. Kari Engli.š) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,
broš. ..........................80
Št. 16. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., broš............45
Št. 17. (Prosper Ma rini ee) - Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. SO str..............30
Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) Oporoka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 10. (Gerhart Hanptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., broš..........50
Št. 20. (Jul. Ze.veri Gompači in Kotnnrasaki, japonski roman, iz češine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..............45
Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano...................... .30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
^ broš*. .........................M
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeji,----
II. del ......................JO
Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st.,
broš. ...........................35
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za
brezposelne, SO str., broš......J5
Št. 31. Roka roko ..............25
št. 32. Živeti ...................25
Št. 35. (Gai Salustlj Krisp > Vojna z Jugurto. poslov. Ant. Dokler, 123 strani, bron............50
Št. (Ksaver Meško) Listki. 144 stran! ..................M
St. 02.
št. 03. Idijot. II. del .. št. Gl. Idijot, III. del ..
Štev. G-',. Idijot, IV. del
Vsi 4 delt skupaj____
Tik za fronto ..........
Tatic. Bevk. trd. vez.....
Tri povesti grofa Tolstoja........JO
Turki pred Dunajem .............60
Trenutki oddiha .................40
Tri indijanske povesti............30
Treskova Urška ..................35
V	gorskem zakotju ...............35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90
2. del .......................90
Veliki inkvizitor .................1.—
Vera (Waldova i, broš............35
Višnjeva repatica (Levstiki, vez. 1.— Vrtnar. (Habindrath Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ................... .60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti. 1.—
Valetin Vodnika izbrani spisi .... .30
Vodnik svojemu narodu...........25
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja -. .60
Z ognjem in mečem ............ 3.—
Za kruhom, povest .............. .35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda, broš..............50
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo z!ato ................ .90
Za miljoni .......................05
Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec. .'i. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povest.................25
.................... .30
mehka vez. ...........
Bob za mladi zob, trda vez. . Godec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —
| Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10
Kraguljčki (Utva) ..............65
Ko so evele rože, trda vez.......60
Moje obzorje, (Ganili ..........1.25
Narcis (GrudenS. broš............30
Primorske pesmi, (Gruden i vez... .35
•fjl Pohorske poti (Glasen, broš.____.30
Slutne (Albreht), broš............30
.<» i
S. zvezek: Ti ofcreiili jo boti (mešan zbori; Ti osrečiti Jo boti (moški zbor> ; Prijatelji in sen-
ea i mešan zbor« : Stoji, soluvite stoj; Kmetski hiši ............
CERKVENE PESMI:
.10
.50
.50
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske pe^mi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini ..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez ................
Sto ugank ......................
V zarje Vidove, trd. vez.........
Vijolica. Pesmi za mladost ......
Zvončki. Zbirka pesuij za slovensko mladino. Trdo vezano .....
Zlatorog, pravljice, trda vez......
PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Domači glasi. Cerkevene pesmi za
mešan zbor ...................
12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkveneca leta .............50
12. Tantum Ergo, (Premrl) .... .50 Masne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................50
Slovenska Sv. Masa. za meSrn
zbor. s spremljavo orjjelj .......50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori, (Foerster) ..............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nilorL (Gerbiej ..............JO
Srce Jezusovo. 21 pesuii na čast
sreu Jezusovem. (F. Kimovec) .. JO Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. —
Sopran, uit. tenor, bas .........40
Hvalite (Gospoda v njegovih svetnikih, 20 jiesini na čast svetnikom. i Premrl i .................4q
.90 1° obhajilnih in 2 v čast presv. Sr-
cu Jezusovemu. ((Jriun) .......35
.60 12 Tantum Ergo, (Premrl) .......50
Missa in honorem Sanctae Caeeili-
.90 »e, (Foerster) ................ J>0
.60 Missa in honorem ftt. Josephi —
(Pogachnik ■ ...................to
Litanije p res v. Srca Jezusovega
(Foerster i ....................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kjrie ...........................60
K svetemu Rečnjcmu telesu —
(Foerster i .................... .40
Sv. Nikolaj ......................60
?!
Zlatokopi .......................
Ženini naše Koprnele ............
Zmote in konec gospodične Pavle.
Zvestoba do groba ..............1.50
Zgodovinske anekdote, ...........30
Zločin v Orcivalu, 240 str........1.—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	z v. Vojnomir ali poganstvo.....35
2.	zv. Hudo brezdno .............35
3.	zv. Vesele povesti .. ...........35
4.	zv. Povesti in slike............35
5.	zv. Student naj bo. Niš vsakdanji kruh .......................65
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2. zv. trdo zveno. Pripoveuks in
pesmi .........................50
•i. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .................. ........50
4. zv. trdo vezano. Vsebu.e S. povesti .........................'0
»v. .rdo vf iano. \ Inski brat......50
0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 j-*o-ve5ii .........................
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelk.i; pravljica s sliknui ....1.60 Ildeča kapiea: pravljica s slikami 1—• Sneguljčica; pravljica s slikami ..L—
Mlada £.ieda...............1.—
Trnoljčica, pravljica s slikami ....1.—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar .....................73
slike iz pravljic ................."5
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodil >rr.:
Mladi umetnik .................L20
Otroški vrtec .................1.19
Zaklad za otroka ................1.20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaz s. dejanj-60 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva
svetova, Dedščina, Trpini____1__
Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih JO Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v i*etih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih..............J9
Mati, (Meško), tri dejanja.......70
Marta, Semenj v Richmond a, 4
dejanja ......................JO
Starinariea. Veseloigra v 1. dejanju J6 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer, Mladinska igra s petjem t
3. dejanjih.....................60
B. t'. R. drama ? 3 dejanjih s predigro. (Čapek). vez. ...........45
Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2
dejanjih ......................JO
Veronika Deseniška. trda vez ....L50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5.
dejanjih ......................J5
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec. 5. dejanj .......60
5.	zv. Po lt letita, 4 dejanja.......60
Zbirka ljud&kih iger:
a. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje.......................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova
kletev, Ča&iea kave.............30
3— snopič. Izgubljen sin, V ječi, Pastiriei in kralji, Ljudmila, Planšariea ..................3©
13.	snopič. Vesteika. Smrt Marije device, Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. .SO
15.	snopič. Tarki pni Donajem. Fabjola in Neia ..............^0
20. snopič. Sv- Just; Ljubezen Marijinega otroka ......................M
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10
Slovenski akordi (Adamič):
i- zv.......................75
II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zvM
vsak .........................45
Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ____1.20 Slovenski citrar, (Wilfam
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ....................
116 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) zv. ..............
Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala
Glasbena Matica ..............
Veseli bratec, koračnica .........
.45 .80
NOTE ZA CITEE:
Buri pridejo, koračnica .........
Slovenski citrar, (Wilfam .....
Sarafan. Ruska pesem. (\Vilfau>.
NOTE ZA TAMBURICE:
.25
«e
.50 Slovenske narodni pesmi za tambu-
.4«
MOŠKI ZBORI:
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
Izdala Glasbena Matica .......
Trije moški zbori (Pavčic) —
Izdala Glasbena Matica ......
Narodna nagrobnira (Pavčic) ____
Gorski odmevi (Laharnar) l zv. .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv..
SAMOSPEVI:
raški zbor in petje. (I2ajuk >.... L30 Bom sel na planince. Podpuri slov.
nar. j»esmi. (Hajuk) ............1.00
Na Gorenjskem je fletno........ 1.—
io NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnik himen iu slovenskih narodnih I»esiiii .........................50
.10
.35
.45
.45 1
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA:
n
Pianinke, II. z v. (Laharnar)
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 j Uspavanka.
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štlrji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih iK?siui ...............90
...................70
MEŠANI ZBORI:
Planinske, II. zv. (Laharnar) .. Trije meNani zbori, izdala Glasbena Matica ....................
.45
.45 .45
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album
(Pavčic) .....
za
mladino —
............1—
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
Domovini, (Foester) .............40
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rutlečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev .......................20
V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo .......... .20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske Šege ln navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00
Kupleta Knza-Mica (Parma) .....40
Nasi himni (Marold). dvoglasno s spremi jeva njem klavirja .......15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil Hubad ....2.59
3.	Narodne pesmi (Gerbic) ----.30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1-, 2., In 3.
zv. skupaj .................. 1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel> ......................
MALE PESMARICE:
Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrli .. .45
Moje sanje.......................20
Slovenske zdravice. (Fleischmao).
— .20
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) ........................40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki i .......................40
Ljnbavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................40
Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .....40
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) .....................50
Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... .20 At a Penguin's Picnic. Intermezzo.
(Aletteri ..................... .20
Prorokovalne karte ...........61.00
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat .......44
Newyorike. Različne, ducat.....40
Velikonočne, božične in novoletne
ducat .........................40
.45
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
.. .40 .. .40
,. .05 ..L—
Narodna noša, ducat ..........
Planinski pozdravi, ducat......
posamezno po .............
Importirane prorokovalne karto
SL 1. Srbske narodne himne.....15
Št.la Sto cutis, Srbine tužni.....15
št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 j
At. 5. V sladkih sanjah .........*15 j
Št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15
št. o. Pogled v nedolžno oko.....15
št. 10. Na planine ...............15
Št. 11. Zvečer ...................15
št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (Ži-----
rovnik), 3 zvezki skupaj .......50
Slav ček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... M Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................Z.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo
poj ; Na dan : Divna noč . .........49
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem
ovenčam slavo; Triglav........46
C. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki: Geslo .........46
7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Zemljevidi:
Slovenske dežele in Istra ........
Združenih držav, veliki..........
Združenih držav, mali ..........
Nova Evropa ...................
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee. Oklahoma. Indiana, Montana. Mississippi. Washington, Wyoming, — vsaki po ....
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsaki po .......................
Velika stenska mapa Evrope
.25 .40 .15 .50
.40 ZM
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
" 6 L A S NARODA"
^m^aa^TS^uTcSio .4® 82 Cortlandt St, New York



SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA
i.
Po "Narodnem Dnevniku".
C H. LUCIETO
L
—	lil če Iti Vam dokazal. da J* eden prvih Kohr. in jo začeli spra-' — Rojwrrji. vse so mi ukra Hi! stvar že tako daleč dozorela, d it ju sevati, kaj .se ji j.- /go lilo. Ona i - Kaj pa jti vprašal možak, ki lu*Vjo v najkrajšem »asu i/.Višiti.' pu j,. >(»><» jfo na .stol in opazil* je ravnokar prispel in ki sta gaj
•Jamo Nobody, ki se ni dal ni-j>ein. da jo je zagrabila živena k/i- j opremljala ilva policijska agenta, i koli .spraviti i/. svoje ravnodušno j za.	Stopil je pred apijonko. se pred i
st b-'	razburil ru.ii moje- Kohr j.- \ «v> obupan začel kri- j n jo zelo vljudno priklonil, ponovil j
izjave. Premišljal je trenutek, po- eati:	I vprašanje in thnlal :	,
tem pa il'-jal :	j — Ali ni nobeiicjra zdravnika j — Se laj lahko mirno govorite. '
—	Ali imate doka/, za to.'	tukaj.' Saj j«' treba vend; po- kajti nimate se nieesar bati. jaz j Povedal m-ui mu v>e podrobnosti magati tej rcviei! Ali ne vidite,\ sem policijski komisar!
nemškega načrta ter .»cm mu dejal, da umira .'
Lahkoti mislite. da Irma Stana
— Menda n«' bo nič liti lega*— eni dejal. Naprej jia nisem prišel, kajti
je bila jm okobiostih prisiljena. tla • Igoviti jd policijskemu uradniku, j .-<• j- izvlekla iz zadeve samo na tu
je že zbudila iz j način, da je pri jjovt dovala, tla .stal -s v a je omotice. Čeprav je še .silno I jo inupadlu dva Ioj»ova. ki .-ta ->tala ; pre plašeno pogledovala okoli se- na ce. tm m vogalu. J-akajoč. da pri-1 lie. je vendar zopet začela red noj d > kakšen prazen avtotaksi mimo. | dihal i in tudi kri ji je začela nor-j .Napa ia lea .sta ji iztrgala torbico, j main o pluti.	; kožuh in muf in izginila. Ker ni j
Krn preganjanja divjačina, vje-fbila pripravljena na ta napad, j-:a v pa-it. .j<- grlelala okoli sebe in ' padla na cc.sto ill v.sled .sile padca i slednjič- kriknila :	'ji je klobuk odh-tol na sredo ceste. 1
THOMAS JAY
Strice
sovražim.
Za Nervoznost — Slab Spanec — Slabo Prebavo.
Za to •« dobi sedaj pomoč. Čudovito je,
kako hitro Nuga-Tone deluje. Tisu-Cerirn je pomagano v par dnevih.
<'«• vam ni predpisal vnš zdravilih low zdravila, potem pojditr k vašemu lekarnarju in kupit«- sO-kh-nit-o Ntiga Tone. NuKa-Ton« iM>vrne živahnost in daje novo življenje Izfrpanitn ilvecm in mi'iii ani. t »t-ta i fii'Oo kri, moi-nc, umirjene živec in na čudovit način poveča njib mwf vzdržljivost. Prina&i Uiažilen kjiu-«'c, dober trk, fino prebavo, regularen Kini. navdušenje in ambicijo. Č*e se dobro lie počutite, je vaša dolžnost, da jo pofckurdte. Vaa nie ne stane, ako vam ne slori dubro. Je prijetna za vžlvatl in I'oC-ulili »e boste boljši takoj. Če vam je Se ni predpisal vafi zdravnik, jiotem i»oj-dite takoj v lekarno in kupite XugaTone. Nil Hprejinite nadomestil. V*i\ajte jo par dni in iV se ne počutite boljši in C-e ne nlcdnte l»oljšt. netite ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vaft denar. Ixdelova tfljl Nupa-Tone zahtevajo id vseh lekarnarjev, da jamčijo xa isto in
Imam nekoga .strica, ki živi na ileželi. Sel je tja. ko j<- bil upokojen .Svoj eas ubija .s tem. da bi-ska po vrtu. četudi .se ne razume dosti ali nič. kaj je treba in kaj ni treba na vrtu. Xekoe sem trdil, dii je moj .stric jako nevljuden in .surov, toda oni dan pa seiu •svuje mnenje prcdrugačjl. Sedel sem namreč povsem mirno pri zajtrku ter ponavljal nagovor, .s katerim boni .sprejel davčnega izterjevalca. ki> pride pLsinonoša ter mi prinf.se pismo mojega strica Gir-kina. "Miranda." sem poklical svojo ženo. "pridi takoj notri! — Poslušaj, kaj mi piše stric: " l)ra moj Kfraim! Ker vem. kako rad imaš perutnino. Ti pošljem dva komada po pošti. I pam. da ju kmalu po tem pismu prejmeš. Tvoj .stric Girkiu. *'
"Kaj pa sedaj.'" pravi nato M ira uda.
"I kaj neki!" sem rekel. "Takoj moram narediti primeren kur nik, kamor bodeva živaliei -splavila."
"Pa .saj vendar ne boš pričel .s perut ninaretvom na debelo." je na laljevala Miranda.
" Xa debelo ravno ne. pač pa hočem oh držati ti dve kuri ali kar že bo." Žen.skc seveda počasi mislijo. .laz pa sem ji dokazoval, kako dobičkanosno bo zanjo, ko bo la zjutraj v kurnik ter pobrala jajca, iz katerih bo napravila jaj-
<la .sem prepričan, da Irma Siaidi," TuJi jaz M in .se približal. s >a-j nikakor ni želela, tla se policija ki je delovala -samo pri najvažnej-j mo7HVCstno kretnjo odrinil nekaj j vmešava v njene za leve. kajti to šili zadevah, ni imela drugega nr.- ljr.tli ter c klonil nal »pijonko. i bj bila /.anjo .samo izgubil. Ker pa
mena .s .svojim prihodom v Ženevo, kakor tla uredi zadnje potankosti nemškega napadalnega načrta.
James Xt bed v. ki lile je posluša] 1 Irma Staub z veliko pozornostjo, mi je nato vrnil pokioti, katerega .sem mu bil ravne kar napravil, rekoč:
- Dovolite, da Vam na Vašciu delu čestitam, -saj je naravnost občudovanju vredno. Po mojem mnenju je potrebno, da sva dva. ... razkrijeva to zamotano zaroto.— Kaj mi>lite, kaj je lruia Staub. ki je mimogrede rečeno, krasna ženska, vzela iz Kolirjevega dežnika :
—	M til i in. da hi bilo zelo zanimivo. če bi mi poanali vsebino teh papirjev.
—	.laz wm i.ste^ra mnenja ! Tole j kaj bova .storila?
—	Delovala bova .skupno.
—	All right!
Kavno v tem Trenutku m* je Irma iStauh Ivignila, kajti končala je bila menda .s Kohr jeni. stisnila mu je roko in odšla.
Ko -seui >i* obrnil proti -Jaine.su NViwd}jll ill jra hotel vprašali, kako naj si razdeliva tlelo, .sem v .s v t je največje začudenje opazil, tla je bil izginil.
Pogledal .sem proli v m lom in videl, tla je hitri preti fr.*v.:. ven. da je pa vi juti no .stopil na stran in ji napravil pru-tor, tako t!a je šla pred njim .-kozi vrata.
S te .strani sem bil torej pomirjen in nato sem zopet pogledal na K oh rja Ta >>e |»a ni ganil.
.Melanholično sem >pet vzel " Iittrliner Tageblatt" v rivvc. vleJal. kakor bi čital. in s l i-^zot-skim mirom prn"*akoval razvoj tlo-govlkov.
Ti .-o se razvijali zelo naglo.
Naenkrat -so »ie vrata in-iipuo odprla in v njih okviru .v j ■ |u-kazala Irma Staub. Toda ni bila ona dama. kakoršna je bila š« pr^d litimi minutami. V.»a razmršena s pomt'-kano obleko je bila bolj bleda kot smrt. Od strahu ji je zmanjkalo gla-u. Tndi ni imela niti kožuha, uiti mufa.
Ym ljudje so prihiteli k njoj.
"Žebljev."' vpraša Miranda. To mi je bilo pa že preveč. Novo-' l,j»*n sem ji povedal. tla kurnik ; vendar ne morem .s šivalnimi stro- j jem vki>p sestaviti, zato moram i-' meti žeblja.
Xi dolgo trajalo, ko je moj vri j izgleda1! kakor kakšno veliko lese-j no .skladišče, kjer v enomer tešejo tramov je. Tndi Miranda se j-: kmalu prikazala, in kaj mi je pri pogledu na to razdejanje, ki ga jej videla, rekla, raje ne povem. ' veda |>a je bil skoraj upravičena.1 da mi jih j«- povedala, kajti pri-j 111_->< ■! >ein i/, salona najlepši >tol j ter na njem žagal tleske za kurnik j :n pri tem. ko je vpila name. sem | se ozrl ter ji tudi nekaj povedal, toda pri tem sem stolu odžagal nogo. Jezila se je tudi zato, ker sem ji skrivaj vzel predal iz kuhinjske mize ter ga razžagal. Toda nekatere ženske rt s ne vedo ceniti vrednost perutnine. Poleg te-j «ra pa. kaj pa je tak predal kuhinjske mize v primeri s kurni-kom! Xič. Pri delu ]>a moraš i-meti svoje misli tam. kjer morajo biti. a ne premišljevati, koliko vrednost ima kakšna .stvar, ker pri tem premišljevanju sem z vso moč-1 jo udaril po palcu leve roke, tla I .sem videl vse zvezde, kajti kla- j ivo je hilo težko sedem funtov, i Plesal sem po vrtu kot kakšna pr-J vovrstna balerina ter seveda vpil I namesto spremljevalne godbe, in1
Moderni kadilci se vesele
mile izrazitosti Camel
T
KADILCI te moderne dobe cenijo gladko, milo izrazitost Camels—okus in dobroto, ki prihnja od najbolj izbranega tobaka, kar ga raste. Stalno naraščujoča priljubljenost Camel's pri modernih kadilcih ji daje največjo prednost, kar jih je kdaj imela kaka cigareta. V kakovosti in slavi
je Camel najvišja.
Seznanite se s cigareto, ki jc osvojila moderni svet. Ničesar podobnega ni, — neoziraje se na ceno. Vedno sladka, vedno mila najboljša cigareta, kar jih je bilo kdaj napravljenih.
"IMEJTE CAMEL."
T* 1927. R. J. Reynold* Tobačen Company, Winstoj.-5a.crr., N. C.
čjo jed. kakršno si bo srce požtlc- ravno sedaj je moj sosed Pottlc-
bung pomolil svojo kuštravi glavo čez plot. Xa svetu sta samo dva
lo. Tu to vsako jutro, vsako, jutro .sveža jajca.
"Jajca.'" je 7. običajnim ženskim zanimanjem dvomljivo vprašala Miranda.
"Da, da. jajca. Saj veš. kaj so jajca. Jajca še ni.so piščanci."
Trdno sem sklenil, da hočem stričevo darilo izrabiti ter sosedom pokazati, kaj človek more. ako le hoče. Povedal sem Mirandi. da grem lakoj na delt*, da čimpreje izgotovim prepotreben kurnik. Poiskal >em razne knse lesa, ki so ležali okoli hiše in drvarnice, kjer sem naše! tudi staro zbel. katere
Polagoma je bil kurnik golov. Občudovanja vredno je. kaj .se da iz stare zibeli. predala in zaboja za sladkor napraviti.
V tem trenutku jo nekdo prikazal tam koncu vrta in nekaj držal v rokah. I»il je poštni s-1. "Tu vam prinašam dva petelina, plačati je treba sedem šilingov, ker je pt»Iano po povzetju." Pri srcu mi je bilo kot bi me kdo u daril s kovaškim kladivom. Stric Uirkin je kupil piščanca pri trgovcu. Oskubljena le tam okoli vratu, sta imela še nekoliko perja. Miranda se je smejala ter pripomnila, da jo zelo vt^seli. ker je kurnik že gotov, toda to še ne bi bilo
nič. tla bi !«• M»cd ne vi Jel moje zadrege. Tako .sem po.-ial majhen. • la bi bil skoro smuknil v krtino, ki .-r je nahajala ravno preti meno j.
Sedaj pa .-ami presodite, da 1; imam prav, dir strice sovražim.'
""iShTfi^^T lr
Živino kradejo po Istri
kar naprej. Crleniea v Mareair sta šla pred nekaj dnevi zjuira.il v hlev. Ko sta vstopila, sta" vitle-j la. tla sta ponoči izginiia dva vola in eno tele v vrednosti (iOO'l iir.i Or< žniki sedaj seveda iščejo ta-love ali dobili jih najbrže ne bodo.
PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
s parnikom "France1
dne 2. APRILA 1927.
5?
v neka. katere ne morem videti in oba sta moj sesed Pottlebung.1 Kadarkoli jiogleda čez plot. se mi lasje, naježijo.
"Oprostite, kdaj sle se pa nau- i čili tako lepili napevov. ali bi mi j ne hoteli povedati, kje se lolfijoj note k tem pesmim,' Kaj pa prav! za prav počenjate? Ali namerava-! te postaviti podružnico britanskega muzeja na vašem vrtu! Toda < kakor videti, hočete le začeti s! prodajo drv na drobno?"	,
Xiscm mu dal odgovora. Pa saj
pač ne bomo več rabili. Seveda je se* t ud i ne spodobi, tla bi sc pri ta-povrnojo denar. Cr niste wuiovotjpi.. Pri-} bilo treba raznega orotlja. kladi- ko važuem peslu kot je postavlja-'
Iiorofena. jamčfna Sn na prodaj v vsehi	T . ^ ...
lekarnah.	—Adv t. I	Za^O 111 ZCblJCV
' nje kurnika prerekal z njim
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
v CHICAOf in okolic', inkorp.. prirrdi
DNE 12. MARCA, 1927
VELIKO NARODNO VESELICO
v prid Slovenskega Narodnega Doma v Chicagu
v XARODXI DVORA XI na IS." C EST I in KATIX KAV K Xa to veliko vsesplošno narothio veselico je vatiljeu vsakdo. Xaj ne manjka nikogar. Kaj^i sreča, velika sreča to čaka nfi tej prireditvi, če nisi zaspan. Biti utegneš najsrečnejši meti srečnimi. To je zadeva nas vseh. Tu bo dosti veselje in užitka za vse, za staro in mlado, za moške in ženske. Zui-ctck točno ob č>'. uri zrvčtr.	Godbo Peter Ahučič.
1'stopninu 50c. Gardi robu l'oc. - Dvorana" odprta točno ob T. uri zvečer. -
Xa parniku nam je dodeljen poseben oddelek /. lepimi kabinami po 2. in I. p<>st<dje v sredini parnika. Potnike bo spretnJjal naš uratlnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago. da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali
Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred. za veil in nazaj pa ss202.— in — za vojni davek.
Kdor jc nttmrnjtn potovati domov :a Vddcu Soč, ntij sc čim pn ji pri javi.
DRUCrl SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS'* 14. maja 1927.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ILE de FRANCE", 2. julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y.
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
Pratike so
»• - «
S ii
I} NAROČITE TAKOJ, KER SMO GA TISKALI LE OMEjEfvJO ŠTEVILO
Vsledtega NAROČAJTE
V KOLEDARJU je tudi vse kar se tiče priseljevanja, odkar je bila sprejeta —
NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA
Vsebuje razne zanimive članke, povesti, razprave, slike, raznoterosti itd.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
CENA 50 CENTOV
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.


' '"	.. S >p.r .
■OUMm i'".' K-
GLAS XAROD A, 9. MARCA 1927
SK	[RIVN0STNA GOSI	PA.	
m	ROMAN.		
1	Za Glas Naroda priredil G. P.		i
			
ZABAVA NA KROVU
itU	(Nadaljevanje.)
Skoro ničesar sc ni govorilo, kajti vsaka dama je mislila na -to, «'•«• h'» m< skim pač mogoče dvigniti težko ploščo n sarkofaga, tla s<-vzanir i/. »ijt*«r;i krsto, krsto, ki mora biti prazna, če ni iioleia teta Elizabeta za past i vt enemu zasmehovanju.
Elizabeto Koden je stresla lahna mrzlica.	i
('e bi -e le daws posrečilo, — j<* šepetala, — da bi vendar mogla k« nečno mirno spati. »Skrivnost črne. molčeče gospe bo ko-nečno popolnoma uničila moje živce.
M .1 Ivina j«i je »»šinila s skoro sovražnim pogledom.
Da. ee !>i s«- le danes |Misi i čilo pretrgati to ostudno pajčevi-i,.» praznoverja, ki • b laja b »»i» g*.s|w> I ršuln! To je velika krivica Xa angleški bojni ladji Renown potujeta proti napram njej!
Teta Elizaht'a jo je hotela najprvo ošteti. a v očeh gospe Ivon-t stane.* je č. t a I a. da ni ^ daj primeren čas za To. da brani svoje pri-j ljubljeno stališče. Vsled tega je molčala, a bil je odporen molk.
Teti Elizabeti je bilo nekoliko mučno pri srcu. kajti na njej bo
m^ f t /
rr/rr
Avstraliji Yorški vejvoda in njegova žena. Ce-je lepo jutro, igrata tenis na krovu
-Inst Koden je popolnoma razumel, kaj dela flerberta nestrpnega. — Precej osorno se je obrnil proti sestri in hčerki.
• — Torej, a i i gresta ali pa ostaneta.' Ena. dve. tri : — Da ali ne.'
ost ,i I o
ogoi
h, K;
-e. če se Ink pripetilo kaj izvanrednega, nepričakovanega, se jim bt> posrečilo premakniti mramornato ploščo in pad-r bi bila pretežka, kakemu gospodu lahkn na nogo. Kaj. če bi 11 i 11 >.!r bila oolto Izs'kala -i je še nadaljne strahove bi najraj--e bi / e sedaj sama odhitela v kapelo. Prosila bi jih. naj se vrnejo v hišo ter jim zatrjevala, da se "bo za vedno odrekla svojemu praznoverju.
Sedela je kot na žrjavici in porogljivi pogledi Malvine so št' bolj razi urljali že itak razburjene živce.
Kako | (»časi je potekal čas. kajti skoro že dve uri sta potek I i izza ča>a, ko -o gospodje odšli. Dve neskončno dolgi uri, v katerih .•a m- radovednost in strah borila med seboj ter je zmagal sedaj prvi. sedaj drugi.	I
Ivonečno se ni mogla več premagati in z izgovorom, da bo raj-se leg'a. se je odstranila. ;i šele potem, ko je neopaženo pomežknila Mariji. To je zadostovalo Mariji, ki je prisegla na zastavo tete Eli-1 zabete. čeprav je visoko spoštovala Uršulo.
Sledila je teti nekoliko časa prožneje pod pretvezo, da je straš-i no izmučena. Xato pa sta se splazili obe iz hiše. Plazili sta se naprej v senci poslopij ter hušknili v kapelo.
— Jaz
br
pomisleka. ker
\ «*del s«*m tako hitro, tako glas-1 no iti lako izborno, da si je Kastal-ski za kril oči z roka v oni svoje jo-picc. Njegov oče je dajal klobuk iz roke v roko.
Gospod učitelj me je pobožal po laseh in rfkel mojemu očetu : — To je samo ob sebi umevnb. Medtem je pričel Kastalski glas-(iio jr-kati.
I To vendar n< mogoče v šoli. • Iščem te tedaj, dragi moj Ka-|stal-ki. hočem ti povedati, da se ti !je pripet i In velika krivica. Pri tab-
'li. n^ katero se mr'sal lestev, ni 'ime! nilič" prav. razen tvoje tna-j ter»*. ko ti j#- s -»olzami v o>'eh za-šej>etala :
—IVfbajst! Kad bi ti povedal, kajti tam smo ! vsi varali svojo domovino, kajti nii rali bi ti pomaga;! in ne bi sni'-; li mene pitati s krivieo. ki se ti je godila.
j Xe vem. če še živiš, ne vem. če se kaj spominjaš na rdečeličnega dečka v modrem mornarskem
li^nife oarniko* - Shipping
, jopiču, ki ti j< — zroč na učitelja
ostanem. — se je odloČila Marija, i hotela zgrešiti senzacije, ki jo ie čakala.
Teta Elizabeta bi najrajše zbežala, tako daleč proč od Trenbe,-'s Pri!iz»ienim in lakomnim pogle-a kot bi jo nesli njeni nogi. Domnevala pa je. da čita na obrazih <lom ~ J,*mal besede 1Z ust
i Elizabeta ter kiju-	tlra?i moj
i jaz. Ce si kjerkoli na svetu, slaven j in mogočen, potem vedi. da meni
a sedaj pojdita z luči ter ni nič !)0ma"a,a k«vica. ki sem ti
:jo storil, kajti jaz se nisem ustva-
\seh lahno roga nje. Tfcdaj pa se je ojunačila tet bovalno vzkliknila :
— Tudi jaz ostam m! „ i — Dobro, — je rekel Just Hoden, se umaknita v bližino vrat.
Ta
Selil
12, marca:
Ber»ngarla. Cherbourg; Franca Havre; Stuttgart, Cberbourg. Bremen.
17. marca: Deuischlvid. Cberbuurf. Hambutt
11 marca:
Aqulianla, Cherbourg.
19. marca:
Leviathan. Cherbourg: Bremen
Cherbourg. Bremen.
H marca:
Prea. Wllaon. Tr»t Columbua. Cheruourc, Bremen.
23. marca:
La Savole. Havre. O»orge Huh
Ingtoa. Cherbourg- L'lenieu. 14. marca:
Cleveland. Hamburc. SC. marca:
Olympic, Cherbourg: Republic Cberoours, Bremen.
30. marca:
Prea. Harding. Cherbourg. Bremer. SI marca:
Suffren. Havre; Ha"it>urf Cher bourg. Hamburg. Lieril;^ Cberiuura Bremen.
t. aprila:
Franee. Havre — SKUI'Nl IZLEO
14. m=Ja:
SKi'l'NI IZLET b pa mikom PARU
2. Jul ia:
SK' ON'l TZLKT X novlm parnikoD
ILK i K FRANCE.
2. ap'^'a:
Kra 11--v I la vie
SKi'l'NI 1Z 1.10*1
Pokorno sta obe izvedli, kar se jima je ukazalo ter čakali na- ril na svctu 11velikepa. daljnih razvojev. Poječe sta se ozirali proti moškim, ki se niso več Ju nisi mogočen, ne sla-brigali za obe.	ven. če si kdorkoli že in ee še manj
(Dalje prihodnjič.)	i Pomeniš kf»kor iaz- Potem vrso"
------- li. kajti jaz sem za vedno tvoj dol-
J. Raden - Bandrowski:	jžnilc. Kadar in kakor hočeš pridi
lkT 1 • 1/"	11*	k meni in če te ne bom spoznal, re-
Neki Rastaiski.	]r:
Jaz sem Kastalski, ki ga takrat
— Od jutri dalje boste vedno, kor da se vzpenjam sam kvišku, j mnogo let, vstajali ob tej uri. da kakor da stopam sam po njih. ka-
V kapeli je bilo vse tiho in temno. Xi bilo sicer popolnoma teni-'b°StC to''"° °b osmih v šo,i' ~ kf'r da nistt* ž »J1«"	sn'{'-
t o. kajti za kaj lakega je bila spomladanska noč preveč jasna in nam je ,h''jaI ko sn,w s',at* ^ Hein visati P^'ke. Prva. druga.' mesce je svetil premočno.	J— Tukaj ne pomaga nič; sedaj se tretja. — ni bilo mogoče, da bi se
Žarek lune je kukal naravnost skozi okno na altar.	morate že kaj učiti!	'zmotil. Pri tem pa sem se prezir-
Marija je svetila pot z majhno električno žarnico, katero je pri-! Vstali smo ob pravi uri zjutraj ljivo ozrl na Kastalskega. V škor-nesla s seboj.	Sl-"dinili. Drugače ni moglo bi- njih, v zakrpani jopici je stal tu
IN.t -iti ko sta odprli vrata, zastrta s preprogo, sla odšli navzdol	,L	'z odprtimi ust mi in stegal roke po
tu- obstali pred naslednjimi vrat mi. Se enkrat naprej in nahajali se Za zajtrk s,,l° dobiH -orko n,U*" krodi*	"	'
bosta v kripti.
» »bolavljali pa ^la se napraviti ta korak. Bilo je sedaj obema	s[l V S'>!°"
v šoli nisi pustil niti misliti, niti govoriti. Jaz sem oni Kastalski, ki mu je mati zašepetala: — Petnajst! —
Tebi, Kastalski, velja polovica mojega dela. In vem: še več — polovica mojega srca.
.ko in sveže žemljice; nato smo od-( Xisem izgubil niti trenutka.
rivnostno. vspričo inidi. da bosta mogoče že v naslednjem treuut-j
Xisem mu vrnil krede. Vedno višje sem risal lestvine prečke. Iva-
- Tukaj ne pomaga nič. — je
.u stali po 11 l' odprtega sarkofaga, v katerem je počivala" črna. mol- \ (k'ial. 0<"c' mat,iri- ki nam ^ zapela	stalski je goltal slino,
■■"•a gospa Trenberira. . suknje prav do vratu in vsakega	Dali so nam računske naloge —
Teta Kli.-azcta se je tresla po celem životu. Za vrat m i je čula (p0scbej VaŽUO in oficij<?1,,° Polju-	do števila dvajset. Kastalski je
pritajeno govorrnje in glasen šum svedra in drugega orodja.
Prveč je bila zmedena, da bi to natančno ugotovila.
Marija jo je odločno prijela za roko.
Ne smeva biti bojazljivi, teta Hli/abeta. — je zašepetala. — kajti poskus, da -e dvigne mramornato ploščo, ni mogel biti brez uspeha, kar že kaže. da so ospodje tako dolgo izostali.
Nehote je udarila Marija po vratih in ker je bilo čuti znotraj r° prav "a 1IJ<'J-!'ipi t. je odprl vrata .lost Hoden.	I
J -Zlili se je ozrl na <>be zunaj stoječi.
■ .\li nimate časa. da bi čakali zunaj.' — ju je nahrulil. — Saj vendar- ne vprizarjamo predstav na sejmu. Tukaj gre zri nekaj res-1 i ega. nekaj .svetega.	1
I >-d jima je prosto pot. Pričel si je meti roki.
\ vseh udih čutim se ohromelost vsled velike tež<- te r.ira-moiUiite plošče.
Herbert je postavil tri velike svetilke, ker ni segala električna luč - grobnice in ker je bila svetloba premajhna. Tri velike svetilka pa sf» zadostno osvetljevale prostor krog velikega sarkofaga, !»*.) ' ^t ii I i Herbert, dr. Sursen in oče Malvine.
IlazsvetIjava je dajala vsem obrazom nekaj mrkega in bledega.
1'ela Klizaheta se je do takrat toliko ojunačila. da je vrgla par pop ledov naokrog. Z glasom, ki je omahoval med zadovoljstvom in strahom, je reka pritajeno:
! bila" na čelo.	znal šteti le do štirinajst. Potem
Ko smo stopili iz veže. nam je ni vedel več naprej, ni se več spo-P'>kazal oče s palico uro na stolpu zna! v številih. Njegova mati je inc-tne hiše. Puščica velikega zla- vrgla plet z ramen, vstala v klopi tega kazala je bila prav blizu «>s- iu glasno šepnila: — Petnajst, mice, mali kazalec pa je bil že sko- Cospod učiteljic pripomnil, da
suHiranje ni dovoljeno. Hog ve. Vedjuo morate oditi <>b istem mogoč<» se motim, toda zdi se mi. času. Xe smele nikdar zamuditi da se je moj oče ozrl na to ženo v šele. — S temi besedami se je o ruti in jo premeril z nevoljuim brnil naš oče v Bratsko ulico.	pogledom.
Za njim je šla vsa hiša. kajti jaz Gospod učitelj se je obrnil k sem delal izpit za sprejem v prvi meni: razred ljudske šole.	J —-In ti?
P»al sem se. da bom moral napi- Pričel sem šteti, vedno višje in sati črko ''f". ker nisem vedel, kje višje, kakor da se mi dviga ob teh naj jo prekrižam s črtico, tudi številkah srce — do dvajset, do sem se bal pred pisavo osmiee. — trideset, do štirideset. Xe vem za-Zgodilo s-- je namreč, da je gor- kaj. foda oil trideset dalje nisem nja kljuka postala čudovito zveri- štel več učitelju, nego Kastalske-žena zanka. Drugače je bilo vse v mu. ki je zardel in se pričel med
ALI VESTE —
Pesek, iz katerega izdelujejo steklo, raztope. da je podoben tekoči masi. Potem ga bodisi zlijejo v posodo ali pa na posebno mizo. ki je na kolesih, da se j<> lahko pripelje h peči. Xato teče stopljeno steklo po žlebu, in predno se strdi, ga zvaljajo z velikimi valjarji. Pri tem lahko zadobe zaže-ljivo debelino. Ponavadi je debelo od ene devetinke do ene šest-najstinke inča. Z uadaljnim valjanjem in pol i ra njem se še bolj stisne. Nato ga dajo znova v peč, kjer se popolnoma strdi. Zatem ga zopet zlikajo. Ali veste, da tisočeri moški začno vsak dan kaditi cigarete. Enkrat jih boste tudi vi začeli kaditi. Xaj bo danes ta dan.
5. apri'a:
l.tri ugui ia. Clit-rL-our
6. apriia:
! 'res. li-josevelt, men,
Cln-rbuurg. Brc- !
7. aprila:
Y\ estphaliu.
Hamburg.
9. aprila:
than, < *lr>-rln>ur^ Chcrlxiurs:. llremen.
Mucnchen,
12. aprila:
Marilu Wayhington. Trsi.
12 aprila:
Jlauretania,
Cherbourg.
14. aprila:
Albert Bjillln, burg.
Cherbourg
15. aprila:
Olympic, Cherbourg.
16. aprila:
. Stuttgart,
19. aprila: Relia m-«-
Cherbours
Lrenicn.
Cherbourg, Hamburg.
20. aprila:
Aituitania. < *herb'»urt:: < !»-o. \\*ash-
iiiKlon, Cherbourg, Vremen.
21. aprila:
New York,
Cherbourg. Ilauiburf
22 parila:
Columbus.
Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
Pari;«. Havre: Majestic, Cherbourg. Yore k Bretntli.
27.	aprila:
Her. nKa.ria. ChtTljoujg: I'rra. Harding, Cherbourg, Brvmen.
28.	aprila:
bcUlsvhUiiO, Chcrbuurg, Haialiurg.
30. aprila:
l^evialluin, Cherbourg: Franee,
Ilavrt; lirruien, Chtrbourj;. Uremen.
4.	rnaja:
Maur "■t.'iPi.L, Cherbourg PreKjdeot
Roosevelt, ChiTliourg, Bremen.
5.	mija:
Cleveland. Ch<-rS>ourg. Hamburg *
6.	maja:
llerlin. Cherbourg. Urensen.
7.	maja:
0.ymplc,	Clifi bourg.
10.	maja:
I'res Wilson, Trsi SKCF-.M 1ZI.ET
11.	maja:
Aqultania. Ch.rlxajrg.
,12. mala:
Hamburg. Ctiertwnirg. H:imi<urg; Muencben, Cherbourg, Uremctt.
14. maja:
I'aris, Havre. SKtlXI IZI.T-ZT
17 m aa :
r--recgaria. r*h.rboutg. Columbus, ClierWurK. Ilrcnim.
18.	rnaja:
George Washington. Cli-i l*wrg.
Hi (men.
19.	maja:
We.stphalia. Hamliurg.
21. maia:
1,-\	i.it'i.'in. <"iirr^oiTtr Franre, ilav-r»-. Oerfflingrr, Krenii n.
24 rji a j a :
Mai t ha Washington, TrM ; Tleliance, Cherbourg, Hamburg.
25. maja:
Sl.niieiania. Ci>erbourjr: President 11 axil ing. Cherbourg. Lfreinen.
maja:
Albert DaJ'.in. Cherbourg, Hamburg 28. m a'a:
* Olympic, CherlMUirg: Uepubllc, i:ro-men. Clierbourg
31. maja:
A'tuitanja, CJu-rbourg: TJiuringi.i, 1 lamburg.
4. Julija:
Paris. Havre.
23. Juniia:
I 'res Wils< o^ Trst. SKUI'Nl IZIJ7T
2. julija:
lie de France, Havre. — SKi'l'NI
IZL.IJT
5 avgusta:
I're-sident Wilson, Trst —SKUI'Nl
IZI.ET
Nezgoda slovanskega novinarja v Gorici.
Ko je šel urednik Goriške Straže v hotel "Central *, ga je prijel }«ri prehodu čez cesto neki avto in ga vrgel na tla. Kemperle je težko poškodovan in ima zlomljeno levo nogo. Prenesli so ga takoj
V JUGOSLAVIJO
Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu
Do Zagreba in nazaj: $198. do $210.
V Beograd ".n nazaj —
$198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majeatlc "največji parnllc na *v»tu". Olympic. Horneric, Beigen. land. Lapland, Pertnland. Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter ne vrnet* v Združene država % ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-iajre poohlaii^ i* ecrente aH
WHITE STAB LINS BED STAE LINE
INTERNATIONAL MERCANTILE
MARINE COMPANY 1 Broadway,	New York
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih;
PARIS 23. aprila — 14. maja LA SAV0IE 23. mar.
N"hjkraj.-a jv-t po železnici. Vsakdo je v posebni kabini i. vsemi m-idernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vožnio nov^fla velikana
"ILE de FRANCE" 7. julija; I. avpsta.
Vpra£aJ(<< kateregakoli po»blai£enefra atrenra ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York
NAZNANILO.
i Avto je vodil Edvard Knez.
Mramornata plošča je vendar že dvignjena!
redu: pri novi tablici mi je vise- naštevanjem ogla lati.	bolnico ,,smiljonim bpatom.
la na vrvici nova. cista gobica, v K« mi je pri en< insedemdeset puščici pa je rezljal kamenček. zastala sapa. se je pogreznila Ka-Kaj se je iiotcm zgodilo, ne vei^ stalskemu glava na prša. ■hi-.t Koden je prikimal	j več. Spominjam se le. da sva bila Nato do dvajset, toda sešteva-
Seveila. kajti drngače bi ne. bil mogel govoriti poj »rej o svo- pri izkuSnji dva' lieki Kastalski in nje in otlštcvanje. jih ohromi jenih udih.
Teta Elizazeta je našla ploščo z obema angeliema. .Marija je hotela nekaj vprašati, a Just Hoden ji je to zabranil. — Tukaj ni prostor za zabave. Za enkrat vama ni treba vedeti
SLUŽBO DOBI
zmožen mlad mož, ki zna citati in pisati hrvatsko, angleško iu italijansko. Vprašajte pri: De Biasi Advertising Agency, 195 Centre
ničesar drugega kot eno. Plošča je bila kljub svoji veliki teži so-i a/.merno lahka. Premagali smo jo mi štirje. Spoznali smo, da je l.ila plošča, razven na robu. globoko izklesana. Vsled tega ima le jk>-irvieo domnevane teže.
jaz.	t Prvi je odgovoril Kastalski. —
liii sem majhne postave in Ka-	Vsako vprašanje je glasno pono-
stalski je bil poleg mene kakor or-	vil in pogoltnil. Ivo ga je pogolt-
jak. Stala sva skupaj pri tabli.	nil. se je vanj zakopale tako do-
Moji starši so sedeli v prvi klo-	cela, da ni niti vedel več, na kaj
pi. V očetovem žepu so rožljali	naj odgovori. j ključi, na materi je šumela svila. Sprva sem mirno čakal. Ko pa
[ Precej zadaj, skoraj v zadnji	j0 gospod učitelj, ki je bil obr-
/Z ZAGIiEBA
Zagrebški želodec je prav obi-jg^"^
len. ako .se ga sme .soditi po tem« _ 0 ^ 1 i (2x < .8i kar so Zagrebčani lansko leto .sne- — —--
"Vsem naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČEK NE in prosimo, tla pri njem obnovijo naročnino.
Upravništvo.
Pokazal je na desno, kjer so ležale temne sence.
'klopi, pa je sedela dvojica sirn- njen h Kastalskemti. le s pogledom jer so ležale temne sence.	• *• o •	- , .	. - . > „. -
,r . .. .	— _ . __ _ ,,	.	masne zunanjosti. Pozneje s« je osvrknn mene. nisem čakal \ce.
- r u ze stoji krsta Betine KoiIcil Ravno smo jo dvignili z vrv- irirazalo. da so bili to btarSi Ka- Videl sem mršavi goltanec Kastal-m, ,„ deskami. Scd«., bo odprta. \ zel, smo svetilke tam proč. da se stalskc„a. Do takrat si sploh ni- skega. videl sem, kako je goltal in ne bosta takoj preplašili.	I
Vtli in .spili. Glasom .statistike ima- NEKAJ KNJIG VODNIKOVE jo zagrebki purgarji najraje na-1	DRUŽBE
vad.no vino. Stočili so ga nič manj imata še v zalogi naša clevcland-kot 8.227,000 1. Sadnega vina v o-[ska zastopnika .Air. Anton Bobek bliki šampanjca, ki jc bolj drag, j 6104 St. Clair Ave., in Mr. Chir-*o spili seveda mnogo manj, samo [les Karlinger, 1086 Addison R d 1.700 1. Zato pa so se oškodovali na]!'^ njima jih rojaki lahko dooe
drugi strani. Žganja so spili okoli 235,000 1. piva 3 milijone 646,300 1, raznih likerjev 57,000 1, vina v , steklenicah 14,626 L Tako so Zagrebčani spili skupno 12.200,000
sem mogel predstavljati, da mo- — odgovoril sem takoj. Iz teme se je dvigala postava visoke krste, kakorhitro je Her-'rejo biti starši tako resni.	I Moji starši in gospod učitelj so
I,ert zonet -Tuniral svetilke	l ,	i i i • . -	t.- 1	, -	i i raznih ipijac. Ako računamo liter
II Aupei ^ruptidt s\ 11iiKt.	Izpit sem delal istočasno s Ka- mi bodrilno kimali in — s kakor	. . , .
—	Težka je krsia. skoro prav tako težka kot mramornata ploš- stalskim. to se pravi: izpit je de- nož ostrim pogledom sem šinil Iva-< a„, — je sporočil Just Roden.	,lal ]e OUi mene pa so pritegnili stalskemu preko obraza — že sem
Masivno je stala dobro ohranjena kr.->ta iz hrastovega lesa in te- zraven, da mu pomagam. Stvar vedel, da on ne ve. ui Elizabeta je pričela naenkrat ihteti.	1	" " T 1—	- f
—	Prt č hočem, ničesar več nočem videti.
—	Potem bi morala ostati doma. teta, ker te ni nikdo klicat. — skeuiii, naj nariše na tablo lestev.] jn že sem se smehljal, še predno je rekel .Just Roden zelo mirno.	j Xe vem več, če se je Kastalski kaj je dvi«niil Kastalski svojo ubogo	_	.	. „
—	Popolnoma lahko se zopet odstranita, ti in Marija, kajti bal.	.	j glavo.	'	'sT^abiU
le motita. Nadrobila si kruli«; v juho in sedaj jo! V skrajnem c«rlu table je nari- Xisem mu pustil niti odpreti ust S ' ^ v ,''	,
I . ,	, - , . ' .	' .	, , tega pa se 1 milijon sodavice. Pa
(sal na tablo nekaj popolnoma brez-} kajti jaz sem vedel vse. \ edel sem
Hi-rbert je stopil korak naprej.	miselnega. Naravnost nekaj ža-,že vnaprej zase in zanj — za tega
J se je pričela z lestvo.	* i In že sem povedal, kar sem vc-
Gospod učitelj je ukazal Kast al- del.
samo po 10 dni, da to ogromno v»o to 120 milijonov dinarjev. Xa vsa j ko glavo v Zagrebu pride povpreč-' no letno 60 litrov. Zagrebčani pa ■ nL-.o baš taki pijanci, kot bi človek sodil po teh številkah. Oni pijejo • tudi vodo. seveda ne čisto, marveč
pravzaprav nas sne j.
kralierle" so pridno p razni -
— Oče. z Erikom sem že omajal tlel žebljev. Ali hočemo delati lostnega. naprej ter nato poskusiti, da dvignemo pokrov?	{ —No, in ti ?
V njegovih besedah je zvenela lahna nestrpnost.	učitelj.
: [tepca! Vedel sem tako hitro in ta-
nili. Porabili so jih 246.944 stekle-
je dejal gospod ko gladkor da je učitelj gledal sa- _ I mo še mene. Vedel sem tako dobro J
me.
POTREBUJE SE 10 MOŽ
— (V se hočeta teta Elizabeta in Marija odstraniti, naj storita Lejm sem se priklonil in napisal,da sein Kastalskenm, čeprav je že za delati bela drva; plača $5.00 to takoj, da bomo gotovi s tem delom. Telo moški živci trpe ob tem takoj dve dolgi vzporedni črti.! priče1 odgovarjati, hitro vzel be- kvart; gozd v raA-nini. — Frank »to'gi m bivanju v dušljivi grobnici.	nato pa sem začel oilspotlaj, ka-'sedo iz ust.	_ Segulin, R. F. D. 1, Dayton, N. Y.
Zbirka štirih knjig stane $1 50.
Uprava Glas Naroda.
Kje je moj bratranec FRANK ROBIDA, doma iz Letuša. Slovenija. Pred 10. leti je bil na 283 Reed St., Milwaukee, Wis. Prc-sim cenjene rojake, če kdo ve zn njegov naslov, da mi ga poroča, ali naj se pa sani oglasi, i Poročati mu imam važne stvari iz "starega kraja. — Victor Fnncer, 401 Greenfield Ave., Milwaukee, Wis.
(2x 9&16)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tern boste vstregli vsem
Uprava 'Glas Naroda"
Prijatelj <idlavca
PAIN-EXPELLER
Slaven že več kot 50 l«t.
Glejte sa treraiike znamk« . SIPR0.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj ku-ouje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI "Glas Naroda'1.