LETO - YEAR 16/3 ČETRTLETNIK
Qvo6odni
ZIMA - WINTER 1998 QUARTERLY ISSN 1440-9631
razgovori
c^ree ^iatogues
SVOBODNI RAZGOVORI USTANOVLJENI 12.io.1982 PUBLIKACIJA
(ŠALU^);
FREE*DIALOGUES FOU%ED 12.10.1982 PUBLISHED B Y SLOVENIAN-AUSTRALIAN LOVERS OF ARTS AND CULTURE
•-	(SALACH,
Cetrtletnik-Quarterly
Ustanoviteljica Pavla Gruden The Founder
Urednica Pavla Gruden Editor Sourednik Leon Krek Co-Editor
Uredniški odbor Editorial Committee: IvanKobal (Sydney)	BertPribac (Canberra)
Lojze Košorok (Sydney) Ivanka Škof (Melbourne)
Priprava strani Pavla Gruden Lay-out Tehnična urednica Judith Bell Technical Editor
Snov za objavo pošiljajte na naslov:	Contribution for publication address to:
Pavla Gruden, C/o Svobodni Razgovori 8/39 Robin Place, Ingleburn N.S.W. 2565 Tele. No.: (02) 9605 9763, Fax. No.: (02) 9605 9763
Naročnina: za člane SALUKa $28.00, za nečlane $30.00 na leto. Subscriptions: for members of SALUK $28.00, non members $30.00 per year.
Dobrovoljni prispevki sprejeti s hvaležnostjo.	Donations gratefully accepted,
Pošiljajte na naslov:	send cheque to SALAC
Louis Košorok C/o Svobodni Razgovori 25 Gould Ave., Petersham, N.S.W. 2049 Tele. No.: (02) 9560 8149 Fax. No.: (02) 9560 8149
The views expressed in this publication do not represent the views of the editor or SALAC as a whole and
the responsibility for them rests solely with their authors.
Dopisov brez podpisa ureduištvo ne sprejema. Correspondence without signature will not be accepted. K sodelovanju za kvaliteto Svobodnih Razgovorov ste prisrčno vabljeni vsi avstralski Slovenci prve, druge in tretje generacije. To vabilo velja tudi za vse ostale Slovence, ki so ljubitelji umetnosti in kulture, Torej
ne samo umetniki.
SALUK je odslej krog Slovensko-Avstralskih Ljubiteljev Umetnosti in Kulture. SVOBODNI RAZGOVORI - FREE DIALOGUES is a BILINGUAL Publication: Slovene and English. Pisma dobrošla!	Letters welcome!
Printed by Judith Bell - First Floor 39 Oxford Rd., Ingleburn 2565 Ph./Fax. (02) 9829-3227
SVOBODNI RAZGOVORI
Kratek sprehod skozi vsebino
i! <
Naslovnica: FRANCE MIHELIČ: Odhod
2. IVANKA ŠKOF: Anka Makovec, moja prijateljica
6.	ALENKA PUHAR: France Mihelič, gospodar črt
7.	FRANCE MIHELIČ : Potujoči kurenti (razlika med sliko na naslovnici in sliko na str. 7 govori o njegovem mojstrstvu)
8.	JANKO MAJNIK : The art of tickling the fish
9.	TORKMAN, Knjižni pregled: Nedorečenemu, Jurij Paljk
10.	MARIA GROSMAN : Prva javna predstavitev ročnih izdelkov Ivana Klopčiča v Newcastlu
13. JARO DOLAR: Herman iz Karintije (konec)
17.	Rafaelova družba (Vir: ZRC SAZU) PAVLA GRUDEN: Temna misel
18.	JOŽICA MARN-GERDEN : Moja rosna leta
22.	VIPAVSKI ŠKRJANČEK : Vitovlje visoko TONE KUNTNER: Pričam
PAVLA GRUDEN: Aforizmi
23.	KATARINA MAHNIČ : On the way
25.	ALEKSIJ PREGARC : Ena sama brezmejna in brezbrežna žalost
26.	MIHA NAGLIČ: Brezjanski fenomen
27.	MAKSIM GASPARI: Marijino popotovanje, Marijo nosijo
28.	TONE KUNTNER: Your son
29.	Voščilo očetom
30.	CIRIL ZLOBEC : Vonj po prednikih
31.	CILKA ŽAGAR: Tri pesmi
32.	MARIJAN PERŠIČ : Ob 9. Oktobtu
34. BERT PRIBAC : Lucifer ali sargon? (prost prevod po Ginsbergu) 37. EVALD FLISAR: And she pushed him and he flew 39. FRANJO FRANČIČ : Tujec (odlomek) 44. PAVLA GRUDEN : Vsako čudo za tri dni... Iz delovnega kotička urednice
UREDNIŠTVO : Človek ne jezi se - posebno ne na urednike
PRISPEVKI ZA SVOBODNE. RAZGOVORE SO PO ZAKONU NSW PROSTI DAVČNE OBVEZNOSTI.
ANKA MAKOVEC, MOJA PRIJATELJICA
(Poglavje knjige, ki jo pripravlja Ivanka Škof:
"SKOZI OGENJ IN PEPEL")
IIOUGHSEY, DICK	Australia
Dick* Roughsfey is not quite sure how old he is but he was born shortly after Europeans first landed on his home island, Tjangu-Narnji, in the Gulf of Carpentaria (Mornington Island). He is a full-blood aboriginal whose tribal name of Goobalathaldin means "turbulent seas." Hence his other name: Rough-soy. He lived a tribal life until he was about eight years old and was then educated to the fifth grade standard by the Presbyterian Mission. He returned to his tribe until the outbreak of the Second World War when he started working on northern Australian rattle stations, on a supply ship in the Gulf of Carpentaria and at an Ansett Airways T.odgc on the Norman Iliver. There he met an Ansett pilot, Percy Trezise, who encouraged him to paint and later explored and rediscovered many of the cave puintings of Cap« York Peninsula together with him.
Dick Koughsey is a man of many talents. As tin artist he has had numerous exhibitions in all the states of Australia. His paintings may be found in public and private collections in Australia and overseas.
As a writer lie has a number of successful books to his credit. "Moon and Rainbow" is the story of his tribe and "Giant Devil Dingo" is a mythical story from his aboriginal heritage.
Dick Roughsey is a former chairman of the Aboriginal Art Board and a member ol the Institute of Aboriginal Studies.
Uolgo sva z Anko molče sedeli s svojimi mislimi. V meni pa kot, da se je nekaj prelomilo in me osvobodilo dolge bolečine, ki me Je razjedala ob vsaki misli na moj rojstni kraj. Ob tem jezeru sem našla čudovit mir in kakor, da se je neka mrena odlepila Iz mojih oči, sem ugledala lepoto dežele, katere nisem opazila do tega trenutka. Kratkomalo prerodila sem se. S tem ne mislim, da sein od tistega trenutka pozabila na Slovenijo. Nel Le drugače sem jo čutila. Namesto, da bi v moje srce se prikradla bolečina, ob misli nanjo me je objel le ponos. Od tega trenutka dalje sem sprejela dve domovini, ono, ki mi je dala življenje in v kateri sein prebila polovico moje dobe In drugo, ki me je sprejela v času, ko sem stopila na njena Ua. Dolgo se mi je zdela kot nerazumljiva mačeha. Zakaj? Ker nisem tudi jaz sku&ala Jo razu -meti in odkriti v njej tudi pozitivne: lastnosti.
Anka Je prva spregovorila. Rekla je, da morava se dvigniti, ker bi mi rada pokazala tudi planoto, na kateri se Se danes kažejo sledi brazd, kjer so prvi evropski naseQencI pridelovali krompir. Danes se po njej pasejo kenguruji in vombati. Vombat Je res srčkana žival. Živi v brlogu, a največ časa preživi na prostem. Tekali so za nama, ker so vohali, da imava Jabolka, ki so njihova poslastica.
Šli sva na planoto, ki Je zelo nevarna. Kar na enkrat stopiš v nekaj živomehkega, Id te povleče v se, kot se to zgodi v živem pesku. Zato Je Anka imela s seboj tudi vrv. V slučaju, da bi katera naletela na tako4 lačno1 luknjo,, bi z vrženo vrvjo se rešili. Zelo zanimivo je bilo hodiU skozi pragozd. Na tisoče rastlin, ki Jih no najdemo nikjer drugod, se tu bahajo v zatišju ogromnih evkaliptov. Tu so lepo označene potke, po katerih morajo ljubitelji narave hoditi, da bi ne preveč poškodovali podraslje in male živalice, ki živijo med maliom llšajem lu v vsemogočih travah.
Zelo utrujeni, a srečni sva prispeli v kočo in topel čaj nama Je res teknil. Naslednji dan sva odplull po reki Gordon do ustja reke Franklin. Na tej so oblasti nameravale zgraditi veliko elekUarno, toda tasmanskl prebivalci so se temu uprli in uspeli so obdržati naravo tako, kot Je bila ustvarjena. Ni bilo lahko, kajti vlada je bila trdno odločena za centralo. 13111 so tudi taki posamezniki. ki so napadali demonstrante. Najbolj so prežall na Dr.Dob Browna, ker Je bil duša mirnega dcmonstrlranja. Nek večer se je
vračal iz pekarne in so ga štirje pobalini potokli na tla in zbežali. Tudi nad Anko so se spravili, a na srečo je utrpela le manjše telesne poškodbe. Gospod Brown je bil aretiran pod tri tisoč let starim drevesom, ki so ga zažgali protidemonstrantl. Na srečo se je vse končalo v prid ljubiteljev narave, ker so v tistem času potekale tudi državne volitve in so zmagali laburlsti, kl jim je bilo več do narave, kot do električne centrale, kajti Tasmanija je hnela še več kot dovolj električne energije.
Izkušeni kanuisti so se spustili po divji reki Franklin in s tem dokazali, da se lahko razvije turizem, ki bi prinesel večje denarce, kot elektrarna. Seveda Anka ni hotela zamuditi te prilike, toda vsi so ji odsvetovali, ker za tak podvig je potrebna moška sila in izkustvo. Toda Anka se ni vdala. Tiho in počasi je lezla za njimi, hodila skozi neprehodno divjino in prispela na kraj, kjer so označili start. Njena mala hčerka jo je čakala z ostalimi borci za ohranitev narave. Ne morem si misliti, kaj je Anko sililo, da se je podala na to nevarno pot. Saj je nedolgo pred tem nekemu kanuistu, deblo ležeče preko reke, odtrgalo glavo, ker Je v tako bržeči vodi bilo nemogoče, da bi se rešil. Brzice so divje, padci tudi po trideset metrov v globino. Ko voda vrže kanuista v zrak in potem
v globino, ga za nekaj časa obdrži v njej in nato ga izbruhne na površje. In skozi to nevarnost se je naša Anka spustila ne vedoč, če bo še kdaj videla svoja dva otroka. Mija, starejša hči Je takrat živela v Bovcu pri Ankini sestri.
Nisem mogla verjell, ko sem to slišala. Naša Anka je hotela najbrž potrditi sama sebi, da Je vse možno, če hna človek veliko voljo in lina pred seboj veliki cilj. Ta cilj mora biti v dobro ne le njemu samemu, temveč vsemu človeštvu. Take ljudi potrebujemo še posebno danes, ko Je narava okrog nas že toliko ogrožena* Kako bo z našim planetom v bližnjem Usočletju?
Anka je zapisala v zborniku avstralskih Slovencev takole:"V mojem primeru ni prav nobeno čudo,. da se bratim z naravo. Rodila sem se ob eni najlepših rek, v naročju Julijcev- ob Soči. Njena moč in njen čar sta neispodbltni del mojega zorenja.
Del mojega zorenja je bil tudi dolgoletni boj z zahrbtno boleznijo, ki mi je od desetega leta dalje razjedala kostni mozeg. Po hudi operaciji, ki je zahtevala odstranitev ene cele kosti iz noge, mi je bilo rešeno življenje, a začel se je tudi moj notranji boj, kako pridobiti kvaliteto bivanja, ko te nepretrgano morijo nepopisne bolečine.
...Začela sem obračati hrbet realnosti in se postopoma predajati svetu fantazije, v katerem ni bilo ne bergelj, ne
preguojeiiih niavčenili oblog, ne brezupja. Živela sein v ekzotičnlh krajih, lieprodlrnih džunglah,v antičnih' ineslih, na koralnem otočju, v puščavah in v oblake segajočem gorovju. V mojem slovarju besede "nemogoče" bi ne našli.
Mojo drobceno mater, ki me je prenašala po bolnišnicah, sem vedno tolažila, da je vse to vredno potrpljenja, ker se bom nekega dne tako dobro pozdravila, da o tej bolezni ne bo ne duha ne sluha. Prvi poizkus na bergljah in spoznanje, da je mogoče z njimi lesti po stezi navkreber, me je navdal s takim veseljem, da ga danes primerjam z nepopisno srečo , ko sem prvič stopila na teme očaka Triglava, na vrveh v ostenju £1 Capltana v Yosemitili In pri veslanju skozi divje kanione reke Franklin v pragozdovih zapadne Tasmanlje."
Anka ni prehodila le otok Tasmanijo. Dolgo se je zadržala tudi ua najsevernejšem delu Avstralije na polotoku Cape York.
Tja se je podala z najmlajšo ličeko Anltko, ki je letos diplomirala na univerzi v Canberri. Živeli sta 2. Aborigini plemena Lardil. V tem plemenu Je skrbela za bolnega umetnika Goobalathaldina znan tudi kot pisatelj in ilustrator otroških knjig« \C Aboridženskemu imenu si je dodal še ime - Dick Roughsey. Napisal, ilustriral in uredil je mitološke pripovedke, kot so Mavrična kača ( The Rainbow Serpent), Giganlni Vrag Dingo (Giant Devil Dingo) in
Quliikas. Njegovo pleme je počaslilo Anko in njeno hčer Anllko, tako, da so Jima podelili aborlglnsko ime. Anllo so klicali MAYAR, kar bi po naše pomenilo Barve Mavrice, Anka pa nosi Ime MARA-GIN In to pomeni Večerna Zvezda..
Pod Ankinoi oskrbo, si Je Dick zelo opomogel in je tako dočakal svojo razstavo, ki jo imel v Ameriki In je pobrala veliko priznanje. Razstavo je organiziral njegov dolgoletni prijatelj Percy Trezise, ki ga je od vsega začetka nagovarjal, naj se posveti likovni umetnosti, ker je videl v njem velikega umetnika. Podpiral ga je finančno, da inu ni bilo treba opravljali težkega dela In se Je laže posvetil slikanju v posebni tehniki, ki jo gojijo Aborlginl že več tisoč let.
Anka si je pridobila veliko zaupanje med Aborlginl, kar mnogim belcem ne uspe. Bel človek je preveč hudega prizadel domorodcem, ko Je pred dvesto leti zasedel ta kontinent In kruto ravnal z avtohtonimi prebivalci. Pobijal Jih je kot zajce, trgal otroke Iz materinih naročij, češ da ne vedo otroke vzgajati v pravi kulturi in veri ter posiljeval ženske. Zato ni čudno, če so nezaupljivi do belcev.
Alice Springs Je ustanovil radijsko postujo, ki oddaja program v jezikih domorodiilli plemen, na katere ulso mislili beli birokrati. Zagovarja Idejo, da z dobro voljo Je možno živeti na leni kontinentu v mirnem soglasju.
Anka dobro pozna Sydneyskega Intelektualca Iz plemena Bunjalung Lcsler-Ja IJosl.oek-n, možakuija, ki Je svoje življenje popolnoma posvetil svojemu narodu, primarno s lein, da je priboril za svoje ljudi glas preko SBS radia, televizije lil filma v centralni Avstraliji.
Ankino prijateljstvo med likovnim umetnikom Gooba-latlialdinom tako se je vedno podpisal pod svojo umetniško ustvaritvijo, drugače so ga klicali Dick Roughsey se je poglobilo v dneh, ko je čutil, da se bliža konec njegovega življenja. Zaprosil jo je, naj pomaga gradili most razumevanja med belci hi domorodci, naj spoštujejo obojno kulturo. Prosil jo je tudi, naj znanje, ki ga Je dal njej, posreduje avslralkim otrokom. Anka Je spolnlla njegovo željo in poučuje na osnovnih šolali v Tasmaniji aborlglnsko likovno umetnost.
Navezala je sUke tudi z drugimi pomembnimi osebami, ki delujejo na likovnem ali literarnem polju. Poslala je velika prijateljica s pesnico OODGEROO, ki Je bolj poznana pod imenom Katli Walker. Naj naštejem še nekatere; Margaret Tuker, Shirley Smith, bolje znana pod imenom Mum Sliirl, Boby Sykes, a sedanji najožji njen prijatelj Je BURNUM BURNUM, ki Je 26. ^ /f sadil aborlglnsko zastavo na White Cliffs-Dover in proglasil AiigUJo
za zemljo Aboriginov.	5
Vendar vse lo Jc premalo, du bi potegnilo Iz depresije Ui maloštevilni narod, katerega življenje Je ena sama borba za obstoj napram listini, lü Imajo vso moe lil oblast v svojih lokali In bi najraje videli, da bi domorodci na lepem Izginili. Tako bi JIIi njihova odsotnost ne spominjala ua nečloveško ravnanje, ki so ga belci zakrivili ob prihodu na la kontinent.
Če bi bili vsi Avstralci taki, kot Je Anka Mako-vcc, bi. nape los L med avlohlonlmi ljudmi in llsliml, ki smo ne urI-selili izjiuila, vladalu bi pravo sožlljc In mir. AnkJ želim še mnogo
moči in uspehov na njeni poli k duši prvotnega avstralskega človeka.
v'
Ivanka Skof.
France Mihelič, gospodar črt
Alenka Puhar (fragmenti)
G„
ki trdijo, da sc v Milicličevi umetnosti v zadnjem Času
ni nič bistveno spremenilo,
to |in hkrati pomeni, da je slikar ludi osebno
ostal enako dtibovil in rahlo ironičen, ko
razmišlja o sebi in svoji umetnosti, kot tudi o drugih slikarjih, s katerimi se je srečal. Iz njegovih besed je mogoče razbrati, kako se
zaveda trdnosti svojih umetniških sporočil, ki jih je vselrj premišljeno snoval, jih izpilil in izbistril v številnih inačicah • tako, da jih jc na koncu izpopolnil v jasne in izrazite simbole oziroma simbolne podobe, ki so znamenja njcgo\e samosvoje likovne ikonografije, cclo mitologije. In če jc pri vsem tem ostal otrok, jc to toliko bolje znaj in njegovo neizčrpno domišljijo. Kajti, kako naj razumemo bogastvo njegovih fantastičnih likovnih videnj? Kot sam \ srbi zaključni svet - ali kot svet neskončnih obzorij? Bržkone jc bolj upravičena odločitev za drugega. France Mihelič je namreč nenehno doknzo\al odprtost za svežo likovno problematiko, ki pa jo je prilagajal nara\ i svoje umetnosti, njenemu baladnemu razpoloženju.
Iztok 1'remroi/
iz oddaje Podoba podobe, 3. april 1997
I rance Mihelič, ki se jc rodil leta 1907, je začel risali v času, ko jc bil papir preccj večja dragocenost kol zdaj, na koncu stoletja. A zalo se je že v otroških Iclih naučil improvizirati, sc pravi occnjcvali stvari po tem, kalera in na čem pušča sledove. In čeravno mu konstclacija zvezd ni bila prav naklonjena, jc imel srečo, da jc že v tako imenovani meščanski šoli v Kibnici naletel ua učitelja, kije bil vnel in neizživet risar. Janko Trošl se je z zanimanjem in poznavanjem zazrl v vse izdelke učencev, ki so segli nad povprečje, in ni se mu zdelo za
malo pohvalili, spodbujali, svetovali. Na učiteljišču v Ljubljani je bil talent že tako očiten, da so mu priskrbeli šolnino za privatno risarsko šolo. V tem času se mu je zgodilo še pomembno odkritje: da se s lo veščino da zaslužili.
Na likovni akademiji v Zagrebu mu jc talent, utrjen z znanjem, dobro služil pri sprejemnih
izpilili, seveda pri samem študiju, a ludi pri preživljanju. Za hrano si je v bolniški menzi zaslužil tako, da je prerisoval anatomijo iz drobnih učbeniških risb na velike kartone, primerne za razkazovanje v predavalnici. Nekje sredi vojnih let se mu je zgodilo, da je iz čisto realističnih slik naredil korak v prazno.in začel z enako natančnostjo risali domišlijski
svet. 1'otcni se niso več čudili samo Icmu, da zna zadeli stvari, kakršne so, temveč da zna tisto, česar ni, narediti kakor da je... Najprej jc bil mojster risanja, potem tudi gospodar črt. Verjetno ne more bili čisla naključje, da so si črle in črti tako blizu.
Se iz življenskili podatkov mojstra
Jeseni 1913 je odšel v partizane. l'o vojni je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanske likovne akademije, kjer je bil profesor do upokojitve I. 1970. V letih 1950-51 je bival več mesecev v IVizu. L. 1965 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je tudi član Accadcmie Florentine delle Arti del Disegno v Firencah. Na Slovenskem sla mu posvečeni dve stalni razstavi: na Pluju, tMiheličeva galerija v Dravskem stolpu (grafični opus) in v Škofiji 1/oki v Stari kašči (slike, grafike). L. 1985 je Dominique Pilon, slikarjev sin, podaril galeriji Mihcličev portret očeta iz I. 1950, tri lela pozneje pa je France Mihelič obogatil galerijski fond z zbirko risb in skic, Pilonovih portretov in karikatur ter drugih molivov. L. 1990 je v Pilonovi galeriji razstavljal slike, risbe in grafike. Prejel je Levstikovo, Prešernovo (Irikral), Jakopičevo in Groharjevo nagrado v Sloveniji, tako kol tudi nagrado na 11. mednarodnem ljubljanskem bienalu. L. 1996 je bil odlikovan z zlatim znakom svobode Hcpublike Slovenije.
THE ART OF TICKLING THE FISH...
By Janko Majnik
The road from school to my home, had manyf roundabout paths. Always different, always interesting regardless of seasons or weather. On a hot summers day one of the paths would lead me, at a fast run, to the bridge of 'Stara vas1 where I would thirstily drink from the icy cold stream. The bridge was spanning the small river 'Raceva' into which flowed the water from a wonderous spring. It's waters were icy cold in the summer and warm in the winter. The spring's left bank had two platforms. Made of heavy timber their edges were almost touching the stream and it was easy to get down on hands and knees and drink directly from the stream. The town's women would gather at the platforms in the winter. Mist would always hang over the hot stream but that would not stop the women to do the family's washing in it's warm waters and exchange the town's gossip.
As soon as my thirst was assuaged it was to the downstream of the bridge that another path and heart veered to. I have often heard it said that the reason why the largest trout lived there was because of the special food grown in and around the place where the spring met the river. It was easy to see through the crystal clear water under which stone, boulder or grassy bank the fish would dart when disturbed by my wading into the river. I would then locate the trout hiding under the stone with one hand, palm up. The feeling for the trout had to be very, very gentle. I would then, bring in the other hand, and commence pushing the trout from one hand to the other. This way I was able to guess it's size by touching the tail, head and fins. I could now do anything I wanted with the fish - as long as my hands were gently caressing and handling it. I could tickle the fish for a long time. Always knowing that if I .wanted to catch it I would only have to manipulate it's head into one hand, the middle of the body into the other,squeeze and hold. Because of my small, childish hands the grip was not always strong enough to hold the bigger fish. I was able to bring out of the water most of them. It was a wonderful feeling to catch the trout and even greater to let them go and watch how they ran up or downstream to safety.
Daily, summer or winter my mother would wait for my arrival, home with an afternoon tea. In order not to be late for it I would take a short cut through the meadows. It was unfortunate that some of the grasses grew razor sharp blades. Running through such grass would flail the skin on my legs into hundred blood trickling but painless wounds. The blood would djty much before my arrival home - where - I would have to come face to face with mother's worried, disapproving looks. She would-fetch a soothing quick healing cream and gently smeared the wounds with it. The verbal punishment would now follow and only then we sat down to have tea.
The quickest path home was by the road. Only, the run often ended in kicked toes as the shoes were taken off as soon as the school bell rang, luckily, the remedy was growing right at the side of the road. A broad leafed weed placed on a flat stone and hit with another would start to ooze out a healing juice .Placed on the wounded toe and wrapped with a pliable grass stalk the bleeding would stop the pain would be anaestitised and it would promote quick healing .On arriving home and always with a spare leaf or two in. the pocket, mum would give me a sermon first,'then she Would wash the wound, beat up the leaf with the meat mallet and dress the wound properly.
Then one day, to my mother* relief I suppose my coming home with muddy shorts, shirt, feet and bleeding toes suddenly came to an end. Why? One of mygreatests pleasures was to veer off the main street and end in the creek behind "Demsar's" home where good size caip were living. It was in this creek that I had learnt and perfected the art of tickling the fish. On one afternoon, tickling the carp, I have spotted a bigger fish dart for the safety of the bank. I followed it and with hands started to search under the bank. I soon found the fish but its body was all wrong. It was thin, long, too long, no gills, no head, no fins. A snake! My brain was working overtime to figure out what to do next. Was it a viper? If it bites me will I be dead before I reach home? Was it a black snake that drinks milk from the cow's udder? A snake with white ears? Should I release my very gentle grip? Slowly and gently I placed both hands near one end of the body. Then I squeezed hard! Pulled it out! Threw it over my head and ran home as fast as the legs would carry me.
My school mates did not believe me when I told them my story, Why should they? Who has EVER heard of snakes living in the water, under the banks? But when they finally noticed that JOHN the "king of the fishermen" is no longer fishing they changed their minds reluctantly.
KNJIŽNI PRBGM5»
Jurij Paljk	NEDOREČENEMU
Violina Nigela Kennedyja je sledila notam v molu napisanega koncerta. Preteklo je kakih deset minut, da sem začel ugibati ali je to Max Bruch ali ni. Pa saj ni pomembno kdo je napisal ta romantični koncert za violino in orkester. To je v tem primeru glasbeno ozadje. In zdaj si zamislite besedno kuliso poezije, polne nojranjega ritma in refleksije. In potem zlitje v eno samo dobro poduhovljeno doživetje. 60 pesmi Jurija Paljka v pesniški zbirki Nedorečenemu deluje kot bi temu rekli v Sydneyu "like a treat", "give yourself ' a treat", ali po naše privošči si nekaj dobrega.
Pesnikovo iskanje misterija besede v tišini in po poli belega nepopisanega papirja je podobno igri misli z mislijo. Kako težko je napraviti "meso iz besede" in kako daleč je dejanje od besede je postavljeno v središče Paljkovega razmišljanja. Pesnikova hčerkica Tina je preprosto "Milost božja" pa "nasmeh življenja, hrana mojega vsakdana". Kakšno nasprotje praznim besedam propagandistov, politikantov in škribarjev. Samo nasmeh otroka brez nepotrebnih besed "Poljub življenja je to".
Kako resnično in polnokrvno je Jurij Paljk olupil besedo do belih kosti in pokazal, da je med izrečeno besedo in fizično in socialno stvarnostjo pravi ocean Nedorečenega; velika praznina, ki je ne more zapolniti niti s solidno pesniško zbirko, ki je odlično opremljena z akvareli in olji Davida Faganela.
i
*	v
Ivan Paljk se je rodil leta 1957 v vipavski vasi Zabije in živi blizu Ogleja. Trsta in zadaha po tamosnjih razmerah ne mara. Pri Novem Glasu v Gorici je zaposlen kot časnikar in objavlja v Novem listu, Katoliškem glasu, Primorskem dnevniku in drugih lokalnih medijih kot Radio Trst A in Radio Koper.
Moderna pesniška beseda, ujeta v pravi slovenski ritem notranjega dialoga, ki jo je treba brati. Nesmiselno je reči da se je v podobnem slogu proslavil Jaques Preveri, ampak življenje je takoalitako polno nesmislov. V ozadju potrjeno Max Bruch v g-molu, na besedni kulisi pa Jurij Paljk:
Oklestiti besedo, napraviti iz kosti besedo, iz kamna, iz vode, ki žubori. Samo tako besedo na belem papirju pustiti, da sama živi.
Torkman
PRVA JAVNA PREDSTAVITEV ROČNIH IZDELKOV ROJAKA IVA KLOPČIČA V NEWCASTLU
Poroča Maria Grosman
*
Sirom Avstralije vsako leto ze dolga leta praznujemo poseben teden, ki je namenjen naši starejši generaciji. To je tako imenovan "Seniors Week" ali "Teden starejših" kot bi temu rekli po domače.
Ze pred leti so oblasti spoznale, da je ravno naša starejša generacija tista, ki je zgradila vse to, kar mi danes uživamo in je pravilno, da se ji vsaj enkrat na leto posebej zahvalimo.
Letošnja tema praznovanja je bila zdravo staranje.
Po vsej Avstraliji so občine in drugi organi organizirali različne poslave in dejavnosti, katerih so se udeležili nasi starejši. Tudi v Newcastlu je bilo živahno. Koncerta, kjer je med drugim nastopil znani pevec Kama!, se je udeležilo čez sest tisoč ljudi, Ethnic Communities Council pa je organiziral srečanje v obliki razstave, kjčr.so različne etnične skupine ali posamezniki razstavili svoja ročna dela. Med razstavljalci je bil tudi slovenski rojak Ivo Klopčič, ki živi v Newcastlu že vse od njegovega prihoda v Avstralijo 1951. leta. Čeprav je njegovo ime zelo dobro znano v slovenski skupnosti v Newcastlu in drugod, le malo ljudi ve, da je izredno dobe/ lesni strugar ali woodturner in da ve iz lesa napraviti marsikaj. Vprašali smo ga, da nam sam kaj več pove o njegovem konjičku ali hobiju.
Po začetnem pozdravu, je pogovor stekel takole:
M.G.: Kdaj ste prvič zaceli razmišljati o vašem sedanjem hobiju?
I. K.: Se ko sem bil zaposlen, sem že začel študirati, kaj bom počel, ko se bom upokojil. Videl sem vse preveč ljudi, ki so se naravnost bali upokojitve in so bili takorekoč izgubljeni. Začel sem se pripravljati na ta čas in si začel ustvarjati osnovne temelje za moj bodoči hobi, v kolikor mi bo čas in zdravje dopuščalo.
M.G.: Kaj je vas hobi in kako ste začeli?
I. K.: Moj konjiček, ki sem si ga izbral, je struganje različnih predmetQv iz lesa, toraj lesni strugar ali woodturner kot temu pravijo angleški. Prve ideje sem dobil iz različnih revij, predvsem revije woodworker. Posebno me je navdušila praktična razstava strugalnih izdelkov in demonstracija izdelave same. Ko so moji otroci opazili, da se zelo zanimam za ta hobi, so
mi kupili še več knjig, iz katerih sem se naučil prvih potez o uporabi in vzdrževanju orodja ter o izbiri in pripravi lesa. Ko sem končal moj prvi izdelek, 3 litre veliki lonec, sem dobil še več veselja in- korajže.
M.G.: A ste kdaj sodeloval pri organiziranih krožkih?
I.K.: Ja, sem. Ker sem si zelo želel, da se izpopolnim pri izdelavi predmetov, sem se na pobudo prijatelja vključil v. organizacijo Woodturners of the Hunter. To sesjtavljajo 90 procentov upokojenci, katerim je glavni hobi lesno strugarstvo. Med njimi je zelo veliko profesionalcev, kateri imajo veliko izkušenj v tej panogi in rade volje pomagajo novincem. Tu sem si pridobil veliko znanja o lesu, o orodju, o varnosti pri delu in o končni izdelavi lesa.
M.G.: Kake predmete največ izdelujete?
I. K.: Ja, predmeti so različni: sklede raznih vrst in velikosti, vaze, kozarce, krožnike, valjarje, stirinožne stole, stojala za rože, električne svetilke za nočne omarice in se marsikaj. Delam vse stvari brez načrtov. Zamislim si neki predmet in ga tako dolgo obdelujem, da postane tisto, kar hočem. Avstralija ima zelo bogato in zanimivo izbiro lesa, kar je zelo dobro, saj lahko napravim vec enakih izdelkov, vendar je vsak drugačen, ker so napravljeni iz različnega lesa.
M.G.: In kaj so vaši vrhunski izdelki?
I. K.: No, moji najboljši izdelki so vsekakor različne ure, zelo sem pa tudi ponosen na kolovrat, kateri je edini predmet napravljen po načrtu. Ta kolovrat je normalne velikosti in v uporabnem stanju, kot se spominjam, ko je kolovrat uporabljala še moja mati pred mnogimi leti. Vse kar rabi je volno in pridne roke predice.
M.G.: Gospod Klopčič, vsi ki poznamo vaše izdelke, se strinjamo z vami, da so vaše ure res čudovite in sploh vsi vasi izdelki so izredno dobre kvalitete. A ste se že kdaj preje javno predstavili publiki z vašimi izdelki?
I. K.: Ne, to je bila moja prva javna predstava. Vedno sem pač bil prepričan, da je to moj hobi le za moje razvedrilo. Ko so pa prijatelji in drugi ljudje videli, kaj lahko napravim, sem dobil vabilo za sodelovanje pri razstavi, katero je organiziral Ethnic Communities Council v tednu starejših. Vabilu sem se rade volje odzval in tako sem razstavil 65 različnih izdelkov. Bil sem zelo presenečen, da se je toliko ljudi zanimalo za moje delo in seveda to mi daje še več poguma in zadovoljstva.
M.G.: In kaj mislite o vasem hobiju danes?
I. K.: Od časa moje upokojitve 1982. leta in sploh, odkar sem imel zelo nevaren srčni napad 10 let pozneje, sem prepričan, da mi je ta konjiček zelo veliko pomagal pri mojem okrevanju, saj v tistem času nisem mogel nie delati ali dvigati, sem pa lahko stal ob stružnici in delal iz lesa, kar koli sem si zamislil. To mi je bilo v veliko potrebno razvedrilo, kar je zelo važno za vsakega starejšega človeka, ker pomaga človeku, da pozabi vsakodnevne skrbi. S tem, da ima človek neki hobi in da lahko pozabi svakodnevne brige, ima človek veliko več volje in se tudi počuti veliko bolj zaželjenega in koristnega. Taka dejavnost vsekakor izboljša kvaliteto življenja - posebno starejsim ljudem.
Ivo Klopčič, ustanovni član in dolgoletni predsednik Slovenskega društva "Tivoli", Newcastle, sedaj ze nekaj let pomaga fizično in umsko prizadetim invalidom pri poučevanju lesnega strugarstva. Predvsem so to ljudje, ki so postali invalidi zaradi različnih nesreč in si res želijo spet dela. Tem ljudem pomeni majhen dosežek velik uspeh in veliko veselje, tistemu, ki jim stoji ob strani in pomaga, pa izredno zadovoljstvo. Kar vprašajte Ivota Klopcic!
"Journey of Visions" - a bi-centenery project by the Hunter Region describing the lives of different settlers 111 the area
Grosman	This was Klopčič's story
"Anbi'l 1998
(Photo by Mana Gostnan - March 98)
Jaro Dolar
HERMAN IZ KARINTIJE
(Fragmenti)
» Prijatelj, jaz vprašani tebe: Kaj jc ena?
Kai je ena? Ena, ena jc Bog sam, ki viža in regira sam...«
(.Nadaljevanje in konec)
Drugo vprašanje pa je, kje je Herman učil. Med njegovimi učenci je znan samo Rudolf iz Brugesa, ki to sam poudarja: »Hcrmanni secundi discipulus.« Možnosti je seveda nešteto, veijetno je bilo to v Španiji ali južni Franciji, kjer je Herman preživel večino svojega ustvarjalnega življenja.
Izkušnje, ki si jih je bil nabral v svojem življenju, morda tudi med predavanji v svoji šoli, so bile bridke. Ime astronomije, kije bilo zanj skoro sveto, ljudje Porabljajo, ko se vsega lotevajo z zadnjega konca, ko ne poznajo niti njenih najosnovnejših prvin. Prispodoba o letenju Ikaija, ki seje soncu preveč približal, tako da se mu jc stopil vosek, s katerim so bile zlepljene njegove peruti, in je zato strmoglavil v morje, je morda namig na kakega njegovega učenca, ki ni uspel. Morda je to razočaranje učitelja, ki se mu je spridil učenec. Če namreč izpeljemo prispodobo do konca, vidi Herman v sebi Dedala, ki se je, sledeč Thierryjevemu zgledu, povzpel do sončnih višin astronomske znanosti. Razočaranje pa ni veljalo samo razmeram v stroki, ampak tudi času in okolju, v katerem je živel. Pripoveduje nam o zavisti tistih, ki so ga zalezovali, in o pehanju za gmotnimi koristmi, o tem, da »ljudje zaničujejo duhovno bogastvo in ccnijo samo natovoijene cule zunanjega premoženja« stavek, ki bi ga lahko primeijali s Cankarjevim odnosom do družbe in s Prešernovim, »da človek toliko velja, kar plača,« (K. Gantar). Hermanovo književno delo je osupljivo obsežno. Ni ga bilo vprašanja v tedanji Evropi, ki se ga v svoji posredniški vlogi med arabsko in »latinsko« znanostjo ne bi dotaknil. Vrsta od čistih, vendar zelo svobodnih smiselnih prevodov prek osebnih komentarjev do samostojnih znanstvenih sintez zajema dela iz astrologije in astronomije, o kateri pravi, daje »temelj vseh znanosti«, in iz matematike, posebno geometrije kot teoretične osnove za astronomske Študije. Po naročilu Petra Častitljivega sc je moral ukvarjati celo z muslimanskimi verskimi anekdotično-novelističnimi spisi. Nekakšen filozofsko-astronomski povzetek vsega tega pa je v razpravi »De essentiis«. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da ga je šolsko delo gotovo tudi močno obremenjevalo. Ko danes stojimo pred vso to množico rokopisov, ki se po zanesljivosti med seboj močno razlikujejo, se srečujemo z vprašanji, za katera še nimamo ustreznega odgovora. Raziskovalci analizirajo njegov stil, razpravljajo o avtorstvu Hermanovih del, ki so sporna, in iščejo doslej morda še neodkrita dela, ali vsaj zanesljivejše verzije znanih rokopisov. Prvo doslej ugotovljeno in datirano Hermanovo delo je »Uber sextus astronomiae (šesta knjiga astronomije), ki se navaja tudi pod naslovom »Zaelis Fatidica« (Zaelova. tudi Sahlova, prerokinja), včasih tudi »Pmnosticon« (napovedovanje). Napisal gaje v ^stoletju Zael (Šahi) ben Bixr (Bišr). To je astronomska razprava, katere šesti» astrološki del, dotlej šc ni bil preveden. Na začetku spisa je nekaj Hermanovih lastnih stavkov, ki so značilni za njegove tedanje nazore. V izvajanjih učenega Žida je Herman sprejemal nauk o povezanosti med nebesnimi pojavi in zeq§ljskimi dogodki. Ni ga zanimala toliko uso-
da posameznika kakor učinek, ki ga imajo ozvezdja na svet kot celoto. Po teh nazorih se dado predvidevati leta gladu in izobilja. Soodvisnost med »zgoraj« in »spodaj« pa šteje tudi med osnovna načela znamenite »Tabulae smaragdinae«, na kateri so gradili svoj nazor o svetu evropski alkimisti.
»Uber ymbrium, quem edidit Hermannus« (knjiga o dežju) zajema vremenske prognoze, ki jih je zbral Herman iz indijskih in zahodnih virov. V raznih rokopisih ima to delo tudi različne naslove. Zanimivo je kot primenzahodno-vzhodne sinteze. 17. razprave »De essenliis« se da razbrali, daje Herman avtor oziroma prevajalec dela »Introductorium in astrologiam Albumasaris Albalachi« (»Uvod v astrologijo, ki jo je napisal Abu Ma'shar Ja'afat al Balki«). Nekako ob istem času je ta »Introductorium« prevedel tudi Johannes de Sevilla, vendar preveč suženjsko/Sploh jc treba Hermana šteti med prevajalce, ki niso prevajali od besede do besede, ampak so se skušali dokopati do smisla v stavku in ga po svoje oblikovali. (Ali nismo nekaj podobnega ugotavljali tudi pri Trubarju?) Knjiga je, kot se bere v prologu, razdeljena na pet delov: »prvi, o iznajdbi astrologije, drugi, o vplivu, ki ga ima gibanje ozvezdij, tretji, o kakovosti tega vpliva, četrti, o utemeljitvi astrologije, peti, o koristih astrologije.« Utemeljitev Abu Ma'shar-jevih nazorov sloni na Aristotelovi naravni filozofiji, na njegovem pojmovanju o ureditvi sveta. Tako jc tudi pod vplivom astrologije, predvsem pa seveda po arabskih prevodih dotlej v Evropi neznanih oziroma izgubljenih del, prodiral Aristotel vedno globlje v za-vesi zahodnega sveta.
Morda najpomembnejši med Hermanovimi prevodi je JPtolemejev »Planisferij«, razprava, katere grški izvirnik in arabski prevod s komentaijem Maslama ibn Ahmeda al-Majri-lija sta izgubljena. Kasneje seje v Carigradu našel še en prevod, a devet prepisov in tri zgodnje izdaje pričajo, da ima prav Hermanov prevod, kot pravi Clcrval, »Čast, daje bil prvi, ki je uvedel Ptolemeja v šole Zahoda.«
Za največje in nedvomno najbolj izvirno Hermanovo delo »De essentiis« so ohranjeni trije rokopisi, četrti — samo fragment — se je pred leti pojavil v privatnih rokah. — Najstarejši je rokopis iz neapeljske nacionalne biblioteke. Sodeč po načinu kratic, ki se dado časovno omejili, jc s konca l2.stoletja, torej žal, ne več iz časa, ko je Herman še živel. Napisan je na pergamentu. Drugi, ki mu manjkata začetek in konec, je iz 14.sto-letja. Tudi ta je na pergamentu. Hranijo ga v nekdanji knjižnici Britanskega muzeja. Tretji je iz Oxonijeve zbirke oxfordske Bodleiane. Napisan je na papiiju in je datiran: 1423. Ker se oba angleška nekoliko razlikujeta od neapeljskega, je nastala teorija, da sta prepisana iz originala, ki naj bi ga popravil Herman sam, ali njegov prijatelj Robert. Saj je znano, da se je Robert po bivanju v Španiji vrnil na Angleško,
Na osnovi matematičnih oziroma geometrijskih sklepanj prihaja Herman do ugotovitve, da zemlja miruje. — Ko razpravlja o kovinah, izraža tedaj med alkimisti splošno mnenje, da kovine rastejo v drobovju zemlje, da se spreminjajo in razvijajo. O tem, da bi lahko ljudje ta postopek pospešili in posegli v naravni tok, pa Herman dvomi. Že prej smo opozorili, daje vsa njegova kozmologija sorodna z alkimistično. Na tem področju se astrologija in alkimija srečujeta, saj posamezni planeti »ustrezajo« posameznim kovinam. Kroženje ozvezdij okoli središča, namreč zemlje, je harmonično tudi v glasbenem smislu tc besede. Takole pravi; »Če torej, kakor v glasbi, vsako pravilno gibanje rodi zvok, in kakor ne more biti soglasja, če ni sorazmeija med glasovi, prav tako se — kakor trdijo
pitagorejci — tudi nebeško oblikovanje sveta sklada s kroženjem, ki ustreza časovnemu razdobju (po vzbujanju in zahajanju zvezd) in zvoki se menjavajo po načinu soglasja.« (S. Tuksar: Glasbeno teoretski fragmenti...).
Hermanovo poznavanje antične mitologije je bilo najbrž tudi v tedanjem času, v dobi prve renesanse 12. stoletja, nadvse temeljito. Vedno znova in znova se sklicuje na zgodbe o mitičnih junakih in bogovih, ki v njegovih astroloških razgabljanjih živijo dokaj stvarno življenje. Včasih zbuja njegova astrologija vtis, da neposredno prenaša lastnosti in morda tudi sam mitos o antičnih bogovih na planete, ki se ljubyo in sovražijo. Tako imajo nekatera zgodovinska obdobja in narodi, M se v njih pojavljajo, poteze teh bogov. Arabski narod je pod Venerinim vplivom podvržen nasladi, ljubosumju in mehkužnosti. Marsova vlada pa ga dela jeznega, zlobnega in okrutnega. (Tu se Herman seveda ne zaveda, da so za te lastnosti krive pravzaprav .zvezde!) Kljub globokemu spoštovanju do arabske znanosti se je Herman dal zapeljati do moralne obsodbe Mohameda in do vse navlake pristranskih sodb.
Zanimivo je Hermanovo razpravljanje o duhovih, ki nimajo mnogo skupnega z angeli. »Veselijo se človeške oblike in se radi mešajo z ljudmi katerega koli spola.« Kakor je ta misel v tem času še nenevarna, pa je dobila kasneje z enačenjem duhov s hudiči, z inkubusi in sukubusi teoretično izhodišče in kasneje celo pravno utemeljitev za čarovniške procese. Napačno bi bilo, če bi hoteli Hermana idealizirati. Bil je otrok svojega časa in tedanje miselnosti ni mogel preseči.
Razprav o spisu »De essentiis« so se lotevali razni raziskovalci tako, da so ugotavljali vire in vplive, kijih Herman ni skrival. C.Burnett, eden njegovih največjih poznavalcev, sodi, da seje Herman »dvignil nad svoje vire in je povezal svoje arabske in latinske avtoritete v sintezo, ki je bistveno njegova... Hermana lahko imamo za filozofa neodvisnih nazorov... Mislim, da delo »De essentiis« zasluži, da ga imenujemo umetnino.« Med astrološka dela je treba šteti še spis, ki ga navajajo kar s tremi naslovi: »De indaga-tionc cordis«, »De occultis« in »Tractatus de rebus alsconditis« (O raziskavah srca, O skrivnem in O skritih rečeh). To je kompilacija raznih arabskih in grških astroloških del. Največ prostora zavzemajo navodila za iskanje skritih zakladov. V protiislamski akciji Petra Častitljivega je Hermanu pripadel pomemben delež. Prevesti je moral dve deli. Njuna naslova sc glasita: »De generatione Mahumet et nutritura ejus. Transtulit Hermannus Sclavus, scolasticus subtilis apud Legionem hispaniae civitatem« (O rojstvu in vzgoji Mohameda. Prevedel Herman Slovan, bistroumen in temeljit učenjak v španskem mestu Leonu) in »Doctrina Mahumet que apud Saracenos magne auetoritatis est ab codem Hermanno translata cum esset peritissimus utriusque lingue la~ tine scilicet arabice« (Mohamedov nauuk, ki ima pri Saracenih veliko veljavo, preveden od istega Hermana, ki jc bil nadvse vešč obeh jezikov, latinskega in arabskega), Pohvalni prilastki ob njegovem imenu spadajo v propagando za akcijo, ki naj bi pritegnila pozornost bralcev oziroma poslušalcev. Sem šteje gotovo poudaijanje Petra Častitljivega o tem, da so prečesali »najbolj skritc(?) knjižnice barbarskega naroda«, morda tudi pritegnitev Saracena Mohameda, Vse to naj bi dalo delu pečat čim večje verodostojnosti. Prvi izmed obeh spisov »Dc generatione...« jc zbirka legend o Mohamedu, ki je, obogatena z arabsko bujno domišljijo, nastala pod vplivom židovske tradicije.
Zanimivejše je drugo delo iz muslimanske tradicije »Docttina Mahumeti«. Njegov izvirnik je znan v mnogih verzijah kot »Vprašanja Abdallaha ibn Salama«, čeprav gre za zelo priljubljeno knjigo, je stavek o »veliki veljavi« močno pretiran. Mohamedanskim teologom je bila stvar sumljiva kot rabinska propaganda. Med sto, morda tudi več vprašanji, ki jih postavlja Žid Abdallah Mohamedu, niso samo teološka, o nebesih, peklu in sodnem dnevu, ampak tudi navadne uganke. — Štetje po obrazcu »Kaj jc ena?, kaj sta dve? kaj so tri? itd.« spada med katehistične zapomnicc, kijih pozna tudi slovenska narodna pesem: »Prijatelj, jaz vprašam tebe: Kaj je ena? Ena, ena je Bog sam, ki viža in rcgira sam...« Poznavalec arabske tradicije James Krtizcck (»Peter the Venerable and Islam«) sodi, da je Herman zelo dobro zadel ton arabskega originala.
Tretje, in sicer najpomembnejše delo, ki gaje bil naročil Peter Častitljivi, je prevod Korana Zdi se, daje Herman pri tem sodeloval le v začetku, morda pa sploh ne, ker je bil tedaj zaposlen že z drugim delom. Ni pa izključeno, daje Peter Častitljivi poklical oba izvedenca šele tedaj, ko z delom prevajalske skupine, ki so jo sestavljali Peter iz Toleda, Peter iz Poitiersa in Mohamed, ni bil zadovoljen. — V svojem uvodu govori Robert o težavah, ki jih je imel pri prevajanju. Razporeditve sur se ni držal kdaj pa kdaj je pripisal celo kakšno ujedljivo opombo. Kasneje so ugotavljali, da sta bila pred Robertovim prevodom dva starejša, en sirijski in en turški, vendar so bili to le izvlečki in komentaiji. Vsekakor gre za prvi bolj ali manj avtentični prevod, kije ovrgel nekaj nesmiselnih predsodkov o islamu. Poseben pomen pa jc dobil Robertov prevod, ko je tristo let kasneje izšel pri Bi-bliandru (Theodor Buchmann) v tisku obenem s Hermanovima spisoma in polemično razpravo Petra Častitljivega. Prepis zbornika, ki so ga našli v Carigradu, je preskrbel Poljak Klement de Vislica po naročilu Dubrovčana Ivana Stojkoviča, ki seje 1437 mudil v Carigradu.
Če danes skušamo oceniti Hermanov pomen, se moramo predvsem zavedati dobe in miselnosti, ki ga je oblikovala. Nimamo namreč pravice, da bi se zmrdovali nad astrološkimi in drugimi danes premaganimi miselnimi vzorci. Pri analizi njegovih del so mu bili krivični nekateri raziskovalci, ki so govorili o zmedeni mešanici raznih idej in celo o tem, da mu manjka smisel za sintezo, a niso spoznali, da gre prav za edinstveno sintezo arabsko-antičnih tokov in spoznanj, ki so v veliki meri po njegovi zaslugi poslala sprejemljiva tudi za krščanski Zahod. V svetu, v katerem so bili Aristotelovi naturalistični spisi še neznani ali celo izgubljeni, je misel grškega univerzalnega filozofa — res le prek arabskih prevodov in komentarjev — Herman prenesel v evropsko zavest. Ni sicer mogoče reči, da si del Alberta Velikega in Tomaža Akvinskega brez Hermanovega prispevka ne bi bilo mogoče zamisliti, gotovo pa je tudi on prispeval k temu» da so poslale Aristotelove ideje splošno znane in priznane. Ni pomembno* da se je to dogajalo prek astroloških razglabljanj, mogoče je celo, da sta bili v srednjem veku prav astrologija in z njo alkimija najuspešnejši posrednici za nova spoznala. Tudi njegovi astronomski nazori, njegova sklepanja o mirujoči zemlji, ki daje središče vesolja, so danes premagani. Prav gotovo pa so bili njegovi računi in njegova geometrijska merjenja za nadaljnje razumevanje in raziskovanje vesolja plodni.
Čeprav vemo, da sta se ob Hermanovih delih napajala, le dva avtorja, Gundisal vus in Rudolf iz Brugesa, ni nobenega dvoma, daje bilo Hennanovo delo med začetnimi vzpodbudami za nov način mišljenja.
Rojen nekje pod Alpami, se je sredi intelektualnih središč tedanjega časa povzpel v sam vrh posrednikov med arabsko in zahodno znanostjo. Bilje eden tistih dolgo nepriznanih, šele ob prvih tiskih znanih in komaj v zadnjih desetletjih upoštevanih ustvarjalcev tistega, kar danes imenujemo evropska univerzalnost.
Rafaelova družba
St. Raphael Society
Rafaelova družba je cerkvena ustanova v sklopu slovenskih škofij. Leta 1906 je začela z dejova-njem ljubljanska podružnica dunajske Družbe sv. Rafaelu za varstvo slovenskih izseljencev, teta. 1908 pa je bil? ustanovljena samostojna slovenska Družba sv. Rafaela v Ljubljani. Njen prvi predsednik je bil dr. Janez Evangelist Krek. Prva svetovna vojna je onemogočila delovanje družbe; ponovno jc bilo njeno delovanje pretrgano od leta 1945 pa vse do.leta 1990, k;o so slovenski Skolje v Ljubljani ustanovili Katoliško središče Slovcncev po svetu. Nu. simpoziju v Stični leta 1995 sc je središče preimenovalo v Rafaelovo družbo s sedežem na Poljanski 2 v Ljubljani, kjer je tudi uredništvo mesečnika za Slovence ' na tujem Naša luč.
Družba trenutno deluje samo na osnovi prostovoljnega dela in je povezana z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastotalnih sodelavcev v Evropi ter z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu,
Vsako leto prireja' po vseh župnijah, v Sloveniji Nedeljo Slovcnccv po svetu,. da bi na ta način osveščala slovensko javnost s. problematiko naših rojajcov (vseh generacij) na tujem. < Zato pripravlja razstave in predayanja o življenju izseljencev ter v sodelovanju z izseljenskim društvom. Slovenija v svetu organizira obiske in tečaje zlasti za skupine mladih, , dijakov slovenskih tečajev, nastope pevskih in drugih kulturnih skupin po župnijah v domovini itd. Rojake na (ujem oskrbuje s slovenskimi knjigami, video kasetami in drugimi pripomočki in zbira arhivsko gradivo c) njihovem delu in življenju. V Republiki Sloveniji žeti. ustvarjati prijaznejše okolje zanje, da bi radj obiskovali svojo -domovino ali domovino svojih prednikov in bi se ysaj nekateri tudi za stalno vrnili. V tej zvezi, pomaga s svetovanjem in posredovanjem pri reševanju tovrstnih težav. Navezuje tudi stike k Slovenci na ozemlju nekdanje Jugoslavije in z našimi misijonarji po svetu. Sodeluje z inštitutom Studia Slovenica.
The St. Raphael Society is an ecclesiastical institution within the Slovene dioceses. In 1906 a Ljubljana branch of the Vienna St. Raphael Society bpgan wörking for the protection of Slovene emigrants. In 1908 an independent Slovene St. Raphael Society was founded in Ljubljana. Its first president was Dr. Janez Evangelist Krek. The First World War mftde it impossible for the Society to function and its work was interrupted once again in 1945, only resuming in 1990, when the Slovene bishops in Ljubljana founded the Catholic Center for Slovenes Around the World. The Center was renamed the St. Raphael Society at a symposium in Stična in 1995. Its headquarters is at Poljanska 2, which is also the editorial office of Nasa luč, a monthly publication for 'Slovenes abroad.
At present the Society operates on an exclusively volunteer basis and is connected to the Association of Slovene Emigrant Priests and Pastoral Workers in Europe, and other Slovene parishes and institutions around the world. '
Once a yeitr it organizes in all parishes in Slovenia the Slovenes Around the World. Sunday, which is a way of informing the Slovene public about. the problems of our countrymen pf all generations. It holds exhibitions and lectures on the life of emigrants and in association with the emigrants' society Slovenia in the World qrgani-zes visits -and courses particularly for groups of young people and schoolchildren attending Slovene courses, appearances by choral groups arid other cultural groups around, parishes in Slovenia, etc. It supplies our countrymen abroad with Slovene books, video cassettes and other aid*; and collects* 'archive- material on, their life and work. It wishes to crcatc a pleasant environment .lor them in the Republic of Slovenia so that they will want to visit their homelahd or the
homeland of their ancestors, and so that at. least some .will move back permanently. In this regard it helps by providing advice and intervening to resolve related difficulties. It also forges links with Slovenes living in the territory of the former Yugoslavia and with- Slovene missionaries around the world and works in cooperation with the Studia Slovenica institute.
TEMNA MISEL
Še ravnokar je na drevesu visel namesto lista vsakega - zlatnik. Iz mene pa prišla je temna misel, Predme postavila težak mejnik.
(Sydney 1958)
Zasenčila je evkalipta krošnjo. Sto sonc je ne bi pozlatilo zdajl Mejnik je zdrobil liiojo zadnjo prošnjol Izbrisana je zame pot nazajl
By Pavla Gruden.
Izseljenka, vsa revna, šibka, tujka, Primorana tu tavam brez smeri... Nad tokom svojim vrba sem žalujka. Na dom izgubljen misel me boli.
MOJA ROSNA LETA
"Kmalu bo potekel rok za vlogo pritožbe svojcev - žena in otrok političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima...., nekoga pooblasti, da te bo zastopal...." Sestrino sporočilo me je presunilo, kakor strela z jasnega. Ali sem tudi jaz žrtev komunističnega režima?
Pa saj sem bila vendar rojena že po vojni, v svobodni Jugoslaviji. Dat rojena sem bila v času pijanega zmagoslavja in vriskajočih parol: Tito - Stalin -Tito-Stalin..., mi smo Titovi, Tito je naš..., Tito - partija, Tito - partija, Tito -partija, smrt fašizmu, svoboda narodu.......dol z izdajalci...!!!
...Sramujte se, otroci staršev nazadnjaških nazorov in protidržavnih elementov! Tvoj oče je bil skrivač, bil je izdajalec nove Jugoslavije, bil je v zaporu, ker je bil izdajalec, zaplenili so vam posestvo, ker je vaš oče izdajalec, ker je simpatiziral z domobranci, sovražniki naše nove Jugoslavije. Tvoji strici so bili domobranci, zato so jih pobili...sram te bodi!
i
Naj me bo sram? Sram zakaj? Nikdar me ne more hiti sram mojega a/a, naš ate je pošten, naš ate je izobražen in pameten, bolj kot so vsi drugi. On vedno vse ve, vedno ve, kaj je prav in kaj ni prav. Vse prebere, posluša radi jo Vatikan, London in Washington in vse ve. Moj ate nikdar ne laže, vedno govori resnico, pa čeprav je nevarno. Moj ate je bil v zaporu zato, ker ni bil izdajalec, ker ni hotel tožiti sosede in ker je govoril resnico! Tega mi ni nihče povedal, to sama vem. Mojemu aiu se je zgodila krivica, zaprli so ga in ga tako mučili, ker je vedel, kaj prinaša komunizem in ker ni lagal!
Vse te moje nedolžne otroške misli so mi ponovno začele rojiti po glavi, v katere še vedno verjamem, kot sem verjela kot majhna deklica v povojnih letih, ko sem pogosto morala poslušati boleče očitke od otrok in učiteljev. Nikdar se nisem potuhnila, da bi bila popularna, kakor so bili popularni otroci borcev.
'Ti ne boš dobila malice ali oblek od Rdečega križa, ker imate kmetijo, le otroci delavcev in borcev bodo dobili!"
...Pa kaj za to in tisti hlebčki in margarina, saj je tudi mamin koruzni kruh dober, kadar je svež. Moja sestra pa tudi hitro raste, njena obleka ji bo kmalu premajhna in čevlji tudi, da bom lahko jaz nosila in mi ne bo treba bosa v šolo, ker so mi ta stari čevlji že dolgo premajhni in me močno žulijo. Obleke imam samo dve, ena za k maši in za šolo, drugo pa za doma, lačna pa res nisem, ker sami pridelamo hrano doma in nam ni treba ničesar kupiti. Tovarišica mogoče ne ve, da imam še sedem brateov in sestric, da so nam zaplenili kmetijo, da ne
poznam denarja in si ne morem kupiti bonbončke, kakor drugi otroci, ker n ate ne dobi plače za svoje delo. Kadar prodamo kakšnega telička, gre denar davke in moramo neskončno šparati...
"Ali hodiš k verouku? Ali hodiš v cerkev?" so nas pogosto spraševali v šoli.
"Ja, hodim k verouku in v cerkev", sem odločno odgovarjala in vsa zardela do ušes. Moje sramežljivosti me je bilo sram, da bi se kar pogreznila pod zemljo, če bi se mogla. Te moje obupne rdeče ličke, vedno me izdajajo, da prehitro utihnem in se ne upam vsega povedati, kar mi leži na srcu. Samo župniku so menda všeč, ker me tako rad uščipne v lička, da potem še bolj gorijo.
"Ne, moj ate ni bil borec; ne, ni bil partizan..." in ponovno zardevam v okrogla lička, da se bolj sramujem sama sebe. Zaradi mojih vročih ličk si ne upam povedati, da se* moj ata ni hotel boriti za komunizem, da ni hotel ubijati ljudi, zato je bil doma, dokler je lahko bil. Ker ni smel biti doma, se je skrival v gozdu. Dve leti se je skrival v podzemni gozdni jami, ker so ga vsi iskali, da bi moral z njimi. Ko se je končala nora vojna, je hotel čez mejo, kakor mnogi drugi mladi fantje iz vasi, kakor njegova najmlajša brala, ki se nista nikdar vrnila, ker sla bila umorjena od osvoboditeljev Jugoslavije. Stric Lojze je umrl v Škofovih zavodih, od lakote in mučenja, nekdo ga je slikal lik pred smrtjo in nam prinesel sliko težko spoznavnega okostnjaka v njegovih mladostnih 20-letih; pokopan pa je nekje na Ljubljanskem gradu. Za mladoletnim stricom Milanom je zginila vsaka sled; čutim, da je bil vrnjen iz Vetrinja in umorjen nekje v Kočevskem Rogu, preko bližnjega hriba moje domače vasi.
Tudi mojemu atu je mama spakirala nahrbtnik in se od njega poslovila, pa se je čez nekaj dni že vrnil: "Ne morem te pustiti same s petimi majhnimi otroci, kar bo pa bo, saj nisem nikomur nič hudega storil".
Začele so se strašne hišne preiskave. V živem spominu so mi grobi policaji v črnih usnjenih uniformah na brnečih motorjih, ki so nas pogosto vznemirjali. Spomnim se dolgih sabelj, s katerimi so prešpikali in prečesali ves senik, če se kje skriva kakšen domobranec. Tega pomembnega domobranca so končno našli pri sosedovih in krivi so bili vsi vaščani, najbolj pa so bili kaznovali sosedje. Sledile so sodne obtožbe, izgnanstva dveh družin, zagovori, zaplembe, tudi naše tričetrtine kmetije. Samo za preživetje so nam pustili in sledil je skoraj dveletni zapor našega ata.
Bilo mi je komaj dve leti in se živo spominjam, kako nas je mama neke nedelje razveselila: "Otroci, hitro se oblecimo, gremo na vlak, na Ig, obiskati
našega ata v zaporu...."
V prvič sem se peljala z vlakom... "Joj, če ne bomo zgrmeli po tej dolini, ker vlak tako hitro poskakuje? Glejte mama, v luknjo gremo, kar pod zemljo!"
"Ne, to je tuneli" me je podučila starejša sestra.
"Hvala Bogu, tukaj smo, na Igu, sedaj pa še nekaj kilometrov peš, pa homo pri atetu", seje veselila s solzami v očeh naša uboga mama: Dtf/gtf /w/ in prašna cesta je bila, moji premajhni čevlji pa so me strašno ožulili.
Iški zapori: velika stavba, .v temnimi železnimi gartrami na oknih, oh vhodu nekaj velikih črnih volčjakov, ki so se besno zaletavali v nas. Stiskali smo se maminega krila in se počutili vame. Po kratkem čakanju smo smeli v bolniško sobot kjer je bilo mnogo železnih postelj, pokritih s sivorjavimi vojaškimi odejami.
Iz ene postelje me je poklical moj ate: "Pridi k meni moja mala punčka, saj jaz ne morem hodili... "Skobacala sem na trdo posteljo pod odejo in se privita mojemu atu okrog vratu. Nisem se premaknila ves čas, tako varno in lepo je bilo ležati ob mojemu atu, saj sem ga boleče pogrešala dolge mesece. Kar tu bom ostala!
Na sredini sobe je stal mrki stražnik in nam vse prehitro ukazal, da je konec obiskov. Oklenila sem se še tesneje atu okoli vratu trdno odločena, da ne grem domov, ostala bom tukaj pri mojem atku, v zaporu/
"Ne, ne, pustite me, ostala bom tukaj pri mojem atku I" sem hlipala ter se otepala grobih rok paznika, ki me je hotel spuliti iz atetovega objema. Nisem razumela solz mame in ata, mislila sem, da jokata, ker ne ubogam in nočem domov. Popustila sem, ubogala sem, da ne bosta mama in ate tako žalostna.
Težko sem čakala in prosila mamo, kdaj bomo zopet smeli na Ig obiskati našega ata.
"Za Veliko noč", nam je obljubljala mama. Šteli smo dneve do Velike noči.
Mama se je ves teden veselila Velike noči. Na bone je kupila nekaj blaga zame in za mojo starejšo sestrico za najine prve oblekice, sosedova šivilja pa jih je sešita. Oh, kako so bile lepe nove oblekice, živo rdeče z mnogimi majhnimi belimi račkami. Povrh pa lepi beli predpasniki z nabranimi volančki vse okrog. Obraz ji je kar žarel od ponosa, ko sva oblekice s sestro probali in je vedela, kako naju bo ate vesel v zaporu, ko naju bo videl tako lepi v nedeljo.
Ko sva se dan prej igrali mamice in tovarišice, se je moja pametna sestrica ponovno spomnila dobre ideje, ki so kar žuboreli iz nje in sem jo lahko le občudovala in posnemala. Skrivnostno mi je zaupala, da so najine punčke zelo revne, ker so samo iz belih plenic in kako bi bile vse lepše, če bi tudi one imele lepe oblekice, kakor jih imava medve. Prosila me je, če sme pod mojim prepasnikom zrezali eno flikico iz obleke, s katere bova naredili oblekico za najine punčke iz cunj. Ker bo ta luknja pod predpasnikom, jo ne ho nihče videl in tudi mami ne smem tega nikdar povedati. Moja starejša sestra je bila zelo pametna in je vse vedela, zato sem ji zaupala, da je tako vse prav. Mojo oblekico z veliko luknjo na sredini krila sva skrili v temen kot omare, da jo mama ne hi videla. Punčke iz cunj pa so bile res lepe v novih oblekicah.
Na Velikonočno jutro, ko je vsa hiša dišala po čistoči, žegnu in sveži potici, je mama spakirala košaro teh blagoslovljenih dobrot in nas otroke priganjala, da se naj hitro oblečemo, ker gremo na Ig v zapor k atetu. Čudila se je, zakaj je moja oblekica zmečkana v kotu omare in mi je hotela pomagali. Nenadoma se je zgrudila na tla, ko je našla mojo uničeno obleko. Brez besed in v veliki bolečini je ječala na tleh. "Moj Bog, Marija Pomagaj, zakaj, zakaj?" je le hlipala vsa zrušena. Ko sije opomogla, je nenadoma odšla sama na lg, s sestro pa sva morale ostati doma, kar je bila za naju strašna kazen.
Dolgo, dolgo sem morala čakali, da sem ponovno videla mojega ata. Ko se je vrnil domov je bilo, kot bi sonce ponovno posijalo. Toda še vedno ni mogel hodili in je moral takoj v posteljo. Vsi otroci smo poskakali k njemu na posteljo in smo skupaj peli pesmice. Le moj enoletni bralec ni hotel blizu, saj ni vedel, kdo je ta tujec v mamini postelji. Dopovedovala sem mu, da je to naš ate in naj gre k njemu, ker ima tudi njega rad. Po nekaj dneh se ga ni več bal.
Ata se dolgo časa ni mogel premakniti, revmatizem ga je popolnoma zlomil Vse domača zdravila je probal, tepel se je s koprivami, da je bil ves oiečen in smo otroci jokali namesto njega. Jokali smo tudi, kadar je mama spekla kruh, nato pa je zaprla ata v krušno peč, da se bo še on prekuhal, nam je razlagala. Bali smo se zanj, da se bo preveč spekel, pa se ni; po nekaj letih je ozdravel Zopet smo bili srečna in ponosna družina, vse drugo pa ni bilo tako važno.
S pokončnim značajem sla nam bila naša mama in ate vedno najboljša učitelja in najsvetlejši vzgled v našem življenju. Vera, ljubezen, poštenost in odkritosrčnost so vrline, ki nam je njuna dota, ki nam dajejo pogum in moč v življenju, da se ne ustrašimo spoprijemati s karkoli nam je namenjeno. Kakor je Božja volja, nas še vedno opominja moja ostarela in izmučena mama.
Kdo mi naj povrne za moje otroške bolečine? Prepričana sem, da ni denarja na lern svetu, ki bi mi lahko izbrisal moj spomin, moje otroške solze, ki so oblikovale moje današnje življenje. Ljubezen mojih staršev mi je bogato plačilo za vse, kar sem bila prikrajšana v rosni mladosti. Vera, ki sem sejo naučila od staršev, me tolaži, da je le Bog pravični sodnik.
Naj mi nova slovenska oblast povrne za njihovo krivično in krvoločno preteklost, ki jo še danes zagovarja? Iskreno opravičilo bi resnično pomagalo, da bi lahko iskreno odpustila '. Ali lahko odpustimo nekomu, ki ne vpraša za odpuščanje? Pa vendar, moj Bog, prosim Te, odpusti njim, ki ne vedo kaj delajo!
VITOVLJE VISOKO
PRIČAM	ToneKuntner
Je hribček pod Cavnom k Vipavi se vlegel, brezbrižno pred burjo je v snegu zaspal, spomladi pokukal krog sebe in sedel,
zadihal, za vriskal, Tako je dejal:
t
»Pozdravljena, sestra Vipavska dolina. Prebudi se, v stani! Nihče več ne spi» Se s pesmijo tvoja prebuja mladina. Pridruži se krogu veselih vasi!
Od Čavna do Štanjela, s Cola do Soče, v. tem času z zaupanjem miglje vsak kmet» Povem ti, še meni pri srcu je vroče ko gledam krog sebe pomladni zalet*
»Nikar ne prenagli se, hribček veseli. V dolini ni samo veselje, to ves! Še naši pradedje pred Turki so peli: Sovražnik na konju, Vipavci pa peš!
A veuciar ne ustraši se mojih besed.
v
Ce stopiš do Križa, dobil boš razlago» Ta hribček že zdavno stoji ti sosed, skrivnostno postavljen na trdno podlago.
Varujta med sabo Vipavsko dolino pred burjo prehudo, ki ruši naš krov, da trta bo grozdja rodila, da vino bo s pesmijo grelo kri naših sinov.
Pričam o nas in o naših dneh. (Golčim besede srca in vesti.) Pričam za naše sinove in hčere, da ne bi živeli, kot mi, brez vere v prihodnje dni: z našimi morami in strahovi, z našimi zmotami in lažmi.
Pričam o narodu in domovini, ko paberkujemo domačini na lastnih poljih bogati med brati. Golčim iz domačih vasi in tujine, iz slehernih naših domov in grobov, iz porušenih hramov, zaraščenih njiv, iz trnja, robidovja in kopriv.
Pričam o zemlji, vodi in zraku,
ko vse bolj mogočni s hrupom in strupom
dobrine množimo
in vse bolj nemočni kljubujemo raku. Golčim v jeziku bolnih dreves, trav in cvetlic, hirajočih teles; v jeziku poeta, ki nima jezika.
Pričam o živih in mrtvih rečeh, v katerih po nikdar odkritih poteh skrivnostni ogenj nevidno prehaja z ene na druge. Golčim o človeku, o neugasljivosti sanj in življenja, o upu v upanje.
Vipavski škrjanček
Aforizmi
Polena pod noge mečejo upogljivci.
Kdor ti obljublja sonce, te bo spravil v svojo senco.
Lov na čarovnice juhuhu, Lov na čarovnike tabu...
Potrplenje po trpljenju.
Pavla Gruden
ON THE WAY
By Katarina Mahnič
'Wow! Phil Collins', were her first words after opening the car door. She didn't say hello or ask where he was going. She almost beheaded him with her surf-board which she pushed somehow onto the back seat.
She got into the front seat with her little rosy back-pack, fastened the seat belt and with a fake warning in her voice asked, 'What will stop you without that?' as if all the radio and television stations weren't intrusive enough.
'You have no right to ask me how I feel', the tender voice of Collins answered, while the rays of the sun danced on the windows and changed everything into a movie scene.
He thought her very lively. With her she brought the smell of salt, gently mixed with a wafting of perfume, which long ago surrounded some other girl. With one hand she tried to put in order her half wet and messy hair and with the other, her broken black sunglasses which would not sit properly on her nose.
She tilted her head, looked at him with surprise, as if she had just at that moment noticed that someone was beside her, and asked, 'Hey. Are you romantic?'
'Yeah! It's a movie scene' he muttered with clenched teeth. A sweet movie with silly dialogue, when the two main characters fall madly in love, accompanied by maudlin sniveling from female parts of the audience.
He became furious, mainly because he had often had to listen to the same stupid teasing questions from his friends, true blue males! They waste their time together and despise what they see as a woman's world.
He liked tender songs and when he was stoned, he looked at the shooting stars at night, marvelled the sunset blazing in the windows of the city's skyscrapers.
After these romantic moments he had always felt awful, unmasked and attempted to improve his macho image with a robust oath or hard drinking sessions.
Secretly he envied girls as they didn't have to show off all the time. They could daydream openly, share romantic secrets and cry out their sadness in a comforting hug with one another. But now he had to defend his manhood. He lit a cigarette, took a deep breath and told her, in the manner of Phil's song (but less gently) that what was going on inside of him was none of her bloody business! He told her that her hair-do was awful, and that, with those broken glasses. She looked truly stupid. Criticising her appearance seemed to him the best way to affect and quieten her. She gave him a tiny, little smile and even took off her glasses, not because of his rude remark, not at all...
It was as though she really wanted to look into his eyes and tell him something. 'You know, sometimes I have a funny feeling about meeting people. As if I might have met them before. I seem to recognise gestures, poses and looks of the many people I get to like. That's why I immediately begin a conversation when supposedly decent people would wait to be introduced. We talk like friends already.'
She stretched back to get her surf-board
and with the broken glasses on her nose again, left the car with far less noise than she'd made on her arrival. 'Thank you and I'm sorry that I made a mistake', then she was gone, disappearing before he could give her the only thing that he really liked about himself, a sincere and wide almost childish smile.
She left that fresh smell and an islet of sand in the middle of the seat. Now he's smiling and he's angry, repeating feverishly, 'Of course I'm romantic. What do you think, but I buggered up everything again.'
Above the road, familiar enough that he could drive with his eyes closed, the heat haze trembled. The sea on the left of him was motionless. Instead of the usual roar of the waves and white foam
23
spraying towards the sky, the water played around the wide, flat rocks. There, fishermen with long rods and lines, stood outside the shallows. He loved the ocean, this huge dangerous amount of water which continually tempts humans to play in it, to compete with it. The sea is very wise in its eternal craving for victory. It sends waves straight and sideways, from the bottom to the surface, like swirls or enormous heavy swells which knock you down, if you don't catch them at the right time, and then, chuckling, these waves gallop towards the beach without you.
Many times he was exhausted. He spat salty water and with disbelief in his eyes gazed after those waves and promised himself that he wouldn't play their game any more. Some time later, a girl told him he was defeated because he hadn't let the waves surprise him. 'You think the wave should come from where you expect, but the sea has her own life and doesn't care about your plans. Let the waves surprise you sometimes and they will take you with them.' It works. At least with the waves. They began to respect him now he knew their secret.
The life on the land was still dull and repetitive. Every morning he drives along this road to a small coastal town to his hairdressing business. His customers are tourists. He meets them once and never again and he likes that. All of them are charmed by his skill and sunny smile. He possesses an ability for persuading every woman that she looks breath-takingly good, and so they leave proudly, like queens. He receives generous tips and spends them the same night with his friends. He entertains them with never ending stories of a hairdresser's life; about a fragile girl from China who hardly believed him when he told her she would look strange with a Marilyn Monroe hairstyle; about a fat house wife who wanted plaits all over her head, tiny ones, when she was actually almost bald!
He tells them about the elegant French woman who asked to have Lady Di's hairstyle, but superstitiously thought that then her marriage would not survive. His friends think all these stories very funny and laugh uproariously but for him these stories are not funny any more. On the way home from work this day he took the highway, something he never did. On the other road he would wind along the sea sometimes picking up hitch hikers going home from the beach. Always the same questions: 'Where have you been? Where do you want to go? What were the waves like tuday? He'd never let himself become interested in these fellow-travellers, afraid of becoming too close to someone. He was good at superficial communicating and knew what to talk about if the conversation began well. If the meeting was awkward as with that girl, he lost the tread, missed the chance and was left without surprise.
By the side of the road he caught sight of two elderly women. The first one, waring a windjacket,
sneakers and a straw hat, energetically waved at passing cars. The other, in a formal outfit, stood a
step behind her, shamefaced, embarrassed, not approving. He stopped a little further past them and
blew the horn. They started to run, the first enthusiastically, the second with hesitation. They got
into the car, into the back seats, so that the little island of sand remained untouched.
'You see, it works!' shouted the braver one of the two, vivaciously poking her friend. 'I told you
that young people travel around the world like this.'
'Yes, but we were waiting almost an hour', the shy one quietly contradicted.
'Oh, it has been fun, you have to admit that. All these astonished faces behind wheels ... they
wanted to tell us that we belonged in the cemetery rather than among the hitch hikers. Hey, son,
drive more slowly please!'
'You don't even know him, and we haven't told him where we are going either. My God, we haven't even said 'hello' because of your silly excitement'... murmured the other women. But the excited woman didn't care.
'You know what young man', she said, 'I'm sorry but you seem familiar to me. You remind me of my grandson. You're listening to the same music. Who is singing that song? Will... 'Phil', he corrected her, 'Phil Collins'. He stubbed his cigarette out, looked at her with a big smile and asked, 'Hey, madam, are you romantic?'
Ena sama brezmejna in brezbrežna žalost
Diwnatiau medvojni in povojni dogodfd, ki so se avtorju - tedaj še otroku - neizbiisno vklesali v spomin
Aleksij Pregarc
"■"'Ina sama brez/ne/na in brez-11 m btcina ialosl ki se je vame P vselila v otroških letih in ki 11 I lip rnrk/epa »valih ftMf nlff danes: vor/el«o bo i/a z menoj v grob. Vsaka sprava, ki pluje v žn/os-Ii, je nemogočo-
Ve/ifco /e bilo od konca vojne - tore/ od mojega zanesljlvrgo /tommy n/a ■ povodov ta prehitevanje, brisanje ali preoblikovanj vrednot s koterimI se nai rod razpoznava v civilni dmibl. vtroknv ta njihovo itr gad/o pa gotovo nI. če la rod noče sprevreči svoje narave in svojega dostojanstva.
Bilo ml fe borih Sest let in pol. ho .11) ml /«.Mir/ v JL/itM/tmi usti r lili naj-dratfo In skozi otraika vldon/p najlepšo teto. teto Vido. V hipa se fe pred meno/ zruiif tisti sanjski otroi-kl svpf in spoznal sem, da ptihodnfa pomlad m* ho vrt enaka-prejšnji, tin Ima sour«* lahko tazllčno *«?voii/e. «In mesec julij, kafrrrija sem pnjSnja leto pteilvllal s teto Vido na Viča, Izgublja svojo drai. Plsa/o sc je trto ennlnitltMrsrt. ko sem, iiliiijnt «vi rel(i«liti'vnlh «ii»Afv«*flf. v.nih veiVi v listom /ull/u na spielittdib po mihi J-nih polkah Koine doline omahnil v Vidino naročje. Leta-'42. po .11% • gv-guslu • datumu njene ustrelltve - so ml zatoiliie ničnega naročja, militja • njenih rok in n/en sproščen smeh. xmanfkall, kalil v dotedan/1 vzgoji ' doma teh Ones nisem poznol; bil pri /e (a dom v Ricmanjih odtlej gnezdo osumljenih I/udi in zalo tarča nenehnih nadlegovanj In preiskav. To so bile prve ostre zareze v moji mladi duši: mahoma sem postal starejši... PrcccI lot kasneje sam zvmlel. (In /e bila tela Vida, ljubljanska lepotica, .<«>/« moser dni pr»d .«mri/«	to
v komunistično pmll/n ttoie/ negmt na za povojnega heroja;), dn /«.' Min izdana od kolegica privrženko belih, da po se /e nekdo po vo/n/ bilel zahvaljevati Vidini sorodnici za roženo živ/jen/e, hI M ga morala v svoji «k-UvMIčni zagnanosti namilili pinr Vlita, prva ijuhlitinska lutko. KilnI» žrtvi so svobodo Vidu nI poslala »u-rodni bero/ ludi zalo, ker ne njeni starti niti ostali sorodniki niso pred* lotili potrebne dokumentacije*.
*Mo/i občutki so bili ob takih od' kritjih, kljub oboževanju tonjkr Ivin. vse bolj zmedeni.
Dofeman/e vojne je ta otroka lahko zelo različno, advlsl predvsem od lega, ali In neposredno kako prigodi*! ali pa /e zaradi n/e poslal že slroln. Ker pa se meni kol ludi veliko otrokom v Aicman/Jb sled n/e Je ni Mio zgodila to bile volne nevarnosti za otroCad včasih kar izzivalne In drai-I/Ive. Spominjam se na printer, kakor io groteskno zveni, da smo leta '4.1. ob vdoru Nemcev v fslrq. občudovali belgijske konje, ki so skoti vas vlekli pol/ske topove, ali pa pritor gorečih vasi Mačko!/; Prehenega, Vlnjana Itd.- stekli smo na fcraAfco vzpetino pri Jezeru in od tam irgolovl/oli. kafer! k»es p* viičfi ftpnmln/am se tudi, do «i nmr. olrofcV in ktnirr. »reki muii pusttoftlt pted ricmaii/sko cer-
kvijo. kjer je Skvadtlsliim župnik Prane Mniabin s svojo osebo jamčil, da ni irn.-fl narnl nnAmfcn i-rlhrlla* alt -Ihwilit»', .ijutirnilm «•, dn nrm se /iMil prof ii'»«»». Iiifil liiiiiiti'ini/rir' (i/o /c kljub shuhu povy.tof.ulu initd nami prepir, čei. koliko krat le kdo slišat tvliganje posameznih bomb In kdo jih je natančneje preitel Ud. "Ojolcskha pustolovščina.
Tli le čase sem občudoval tretnost, rozrtm in umirjenost svojega strica Danila, ki se jo po dallšrm obdobju tavanja od ilo/i/e - od koder je zbežal iz Italijanske vojske • do Ljubljane. vrnil k svo/i ženi Mariji v bretonski ItorSt in tja prlvndel hull svoja otroka /)n/ana (n .lasno, mo/n brdlrancu/ to sla se nunucč vračata s Krko komor /m /p Ml alrtr Danilo preti Irl i odvedeI in zaupoi lamka/-žn/im Škofijskim zavodom, da bi /u loko odtegnil fašistični Šolski vzgo/i. Nevarne vojne razmere niso pri ta-nesle niti Krku. zalo sta bratranra zaenkrat prekinila iolnn/p no fam-kojšnjl htvaški f/lnm«i/l/l fkiiilbivir «tru/liiu /i* Min tnkn spe» tdiutvnu. in v pričakovanju. da min«' najhuje, skromno in uliJano živela v majhnem najemnISkem stanovanju gospe »Mnčičevke». 7a ohimiüev svoje slovruskr vnvrsil sta stric Danilo In leta Maii/n (trio dolini .<ivil/o/ veliko žrtvovala In se dollr/ dovolj »a-mučila.
Slrie Danilo, resnični inirlekiualec (obvladal fe zelo dobro nekaj jetl-kovJ v naSem sorodstvu, je imel name velik vpliv. Velikokrat mi je zagotavljal: »Videl bo.1 jaz bom poskrbel. da bo« Študiral. Ti si rojen ta Studift-, In bil sem p obiskan, le zlasti ob zgledu svojih bratrancev, ki sta bila že »učena» in s>a me u/čkala in se mi posvečala.. Zase sem zaznal v tej drutlnI nekak • nadomestek za rajnko teto Vido". Takti jc moje otroštvo spet' postalo' osmlJI/eno vojna milc/ia. znosne/ia - kljub pomanjkanju In strahu.
Ob koncu zime in v pomladi 1944 jo priAlo do splnAnt» niiiiiiüxaci/v: viri v parlf/anef Stile Danilo. Sibkejiega zdravja, se je vrnil te po dobrem mesecu (takrat jv Ml stiu skoro/ 44 lat) r. odpmlnlcn v -ii ju». iltiilriim-r Hrr/rMl lillfi /lil /•' mini/ tft m'ttciitiui/.Hf ji' «'iiflii »• IMMtfzanlh ostal IVtnoseii sem bil nan/. čei. loko mlad pa tak /umiki 7jadnjič sva se srečala, če se ne molim, konec pom/adi Istega leto, v ric-man/ski cerkvi t tupnlkom Ma/a/a-nom. njihovim druilnsklm prijateljem: pri njem je tudi opravil spoved. Takoj nato sc je vrnil v partizane. Baje je ie imel vojaAke čina. Padel /p v bojih na Tolminskem, tako mlad. moj Se ne 18-letni bratranec, ob sumu. da ga /e nekdo od »nadih« počil v firlii'f. Njegovo Ime /a vklesano v pio.<Č«> v «(iimitnMirm parku v Dolini In na borManskem pokopaliMn. friiti-t /r prthtiino nw.wc dni po po kolu svo/ib slaMfv In sesir«!.
Sledn/e se /e zgodilo 17. novembra /944.
Tisii večer /e strte, kot ie česlokral (po pripovedovanju rajnka gospe Mltčičev-ki', ir tiHloj tislitfi'li') siil«'/ oli ogii/Kču pil It-) svoji slnmulojalki. IUI /i* -ie mrak. Vstopila sla dva (ali trije?!?) moška. Verjetno ju je slric poznal, kajti sproščeno ju je pozdravih o. naMI /ant/e, kaj bo dobtega? MaAka sta ga povabila s sehoj In vsi tri/e so vstopili v n/egnvt» stanova-n/e. tik gospejlnega. Doma sta bill teta Matija In sestrična Jasna, ki je Se spala, utrujena od partizanske kurirske poti proti Beki In Klancu.
Kaj se je v ttsllh tineutkih dogajalo, ne ho nikoli znano. /V/JJcca (aH prISleci) sla odvedla vso druiino, gospa Mitčičevka pa je natanko slišala, da se sastrična Jasna ni hotela 'točiti od strarSev in se raje odločila, da gre z n/imi, partizanska kurirko. v smrl, z vosovci, v smrt od vosovske roke. Adeči krokarji so obenem docela Itropall njihovo skromno otanova-n/a
Ko smo to dragega dne zvedeli in vse to ugotovi/l, je. v mojem stcu rid-stala vtvojoča ta no, praznina.«, zapolnjena s strahom. 7atmjaln me jv, nlioka. In me postavilo pred ro/kto-/o/oči
»Kfl/.s/e-alorJM, lanl/e/ 1'ovarlii. se zavedate. }kaf" me napravili?/« je ipra&a) Mppik-klntalnn. sam nekdo-nji •famlinliniwr, 'hi'rnfrl /Miintriniiii i/«liilii/uff V*'»i» v pniil/iiii.ik'» "8»ntn» da »Ja. lvo/ä' Jeta Mari/a jv prrvi-č prostoduind-igoviiriia o simpali/ab do porllznnnv, preveč /e hita zaupljiva. in to nI bilo dobro« je pokornenii-raia neka/ let kasneje moja starejAa prijtetjlca. »Ml jo preveč "Anglet" je primitivno sodil neki viaki zaupnik, katerega ime izpuičam.
Mo/a babico, Danilova mati, /e dva dni prt dogadku planila proti nekemu drugemu vosovskemu terencu, domačinu. In zahtevala vrnitev svojih otiok. Umikal se le njenim vpra-Aanjutn z Izgovorom, da ni imel nič
tiaven In «ta jim |ll» a»l|ii«l|«»ll IM«*n»rl. Tolsti se le loko/ pu končani vo/rri* umaknil ta mejo b'vie cone fl. Po pentindvajsellh letih sem ga srečol v riemon/ski gostilni In ga trdo pri/el' zarodi pokola le nedoline družine; v sfiahu se /e Izgovarjal, dn res m inn•/ prsfr vmes, da /•• Wl iltlr tulil-črn človek io do /r bila In stro.lnc napaka. y
est mesecev po izgi-not/u mojih dragib je prlSla v Rirma-n/c partizanska vo/ska. Tiepelall srno za stlvl/en/e teh osvoboditel/ev. ko so mrd.ricm-ikim kanonlrao/«m Iskali kritja med skalomi nad vasjo in stečno pristal/ v njej. Vzljubili smo /Ih ob prvem stiku. Začasno se mi /e od zanosa zameglilo: naravnost zaljubljen 'satp bil v kajmlana polltkomlsarja 'MIlana Skaklča. ki se je bil nastanit v moji sobi. Jezdil sem t njim konja. celo ustrelil z n/egovlm samokresom, jedel ob njem v o/icirski menzl. prvič v /ivi/en/u okusil masni zrezek, v
napaka. y
.••iS
slabem mesrru. sem ie bral in pisal s rbolir vnlsko; ;6f> sem maskota itobo na »Klancu«. V ilstlh trenutkih sem nekako odmislil mttve svojce in se. ludi v pričakovanju vrnitve 4e živih sorodnlkpv 1t nemških koncentracijskih taborišč;.predal vvloričnoslt. Naravnost iravmatičen jv hit zame odhod plemenitega'-kapetana (taka sem ga ktlcalj. TuM^rm od bolečine In s/ur/i, da se nikoli ne bo vrni/. Odnesel je e seboj košček mojega srca. jat pa sem bil ta kanček človečnosti bogatejii Moje vojno otroštvo se je ta junija /945 končalo.
Vse kar se je po tem datumu začeto tazvljatl, je hII sad kolektivne norosti. Nasilnost In izptevrtenost, , svtpnlčavost In razočaranje. In Se vtrdno - strah / Ce se človek sam nI previdno p»«fnvl/«l »u tnsine nnge. če ni bi/ zminten skrajne treznosti, mu ni bilo dobro. V vsaktinem smislu. Se dolgi dve leti je zaletavost goltala kapital, ki smo ga med toils-Učnim divjanjem skrbno spravljali v skrtlnje svo/e zavesti. Mn/ stori nte je na primer Se teta IP47. ob jubileju svoje zlate poroke Izjavil ta Primorski dnevnik, da so sina Dani/a in rt/egnv«» «Iružlim ntlpvljoll Nemci... -
» M«'h iiit'riliiiixll. .*;/•(imiiIm imii,
do p- m-uiuvnnvfSenl "Antirln-. /»m tizorisfti krvnik, s pištolo sttaiil po vuSklh ulicah in se bahat, da je pobil več kol itirideset ljudi, med temi tudi mojega strica, kateremu fe iz hrbla Izrezal jermene. Govori se. da je kasneje •Angelo* doživel tragično smrt.
V naslednjih letih sem se odločil, do bom svoje drage nekdaj simbolno pokopol In s tem morda zakopal tudi svojo ialost. Teti Vidi vse priznanje _ in mojo neomadeievano /fubezen. ' Svojo aktivnost In gorečnost /e plačata z (lvl|en|em. po n/e/ sta palme-nnvoni h> ulit tt »• *u<*mh. ima svoj spominski park v tovarni Šafur-nus, kjer je bila favno ustreljena. Mo/I nepozabni Danilo, Marija In Jasno so brez groba, brezimni mrtveci, ki Se vedno čakajo na spoštljiv pok o/. Trga hnčrnt hnrtl, brez maš-čevoii/o. v «mislit sptnvv. Iti krt srin H i ct tin • kiikor tudi sume tilvr pit-čakujem od dolinske občinske »prave zgledno geslo sprave • pomnik za nedolžne žrtve, njene občane.
Krivce na/ ugonobi/a - če so če živi • očitki vesti. To naj bo katen tanje, ka/ll samo perverzno nrav In bolni možgani lahko sprejemajo misel, da se je moj strte Danilo pajdaill i'nasprotniki slovenskega naroda, i.ia rAvaJ svo/ih l/ubi/enlh nedo/etnlh nfmk. Srpčmi/e s kapelanom Skakl-čem.''katerega sem zaman iskal z no/i/ib .skupno iotogra/lfo preko be-ogfäjrüe Politike, pa na/ bo ob/iž ta •moje odprte rane.
Vendar - ali /e mogoče, da le moj tisočkrat preizkušeni narod, kateremu sem se na živl/en/e In smrt zapisal. znal bi ti tako neobzJren In tako neizmerno krat?
VOL- PBIMORSKI DNEVNIK
Brezjanski fenomen
Marija Pomagaj, prva dama Slovencev
Se Se katera dania na Slovenskem lahko pohvali z dejstvom. da se ji je od 1800. do danes priSIo poklonit Že več milijonov častilcev? Koliko natanko, sc nc ve. Zanesljiv je podatek, da je bilo na Brezjah v letih od 1973 do 1996 več kol 2.800.000 osebnih avtomobilov in skoraj 13.000 avtobusov s plačano parkirnino. Če upoštevamo. da parkirnino pobirajo samo ob določenih dnevih, in prištejemo tiste, ki prklein p iS ali / vlakom, potem dobimo oceno, po kateri Brezje na leto obiSče od 200.(NtOdo pol milijona romaijcv.
Avtoportret slovenske duše
in zakaj prihajajo v lolikSneni Številu? Marijaje bila vendar 2e davno vzeta v nebaTfckoVvsaj trdijo in ni jih malo. ki v to veriljfeja Povsem gotovo pa je. da jc na Brezjah njena podoba. In prav ta je Usta, h kateri prihajajo, da bi jo videli in z njenim posredovanjem morebiti ugledali Njo. kateri so se prišli poklonil, k njej pomolit, nekaj zaprosit, se zahvalit ali zaobljubit. »Mnogi med njimi zapuSčajo različna pričevtinja o svojem odnosu do Marije in proučevanje teh pričevanj je proučevanje slovenske duSc.« To je spoznanje, do katerega se je dokopal zgodovinar Jože DeJinan. potem ko je proučil celo vrsto romarskih knjig, v katere sc od 1957. vpisujejo romarji. Nekateri se samo podpišejo, drugi vpiScjo tudi proSnjo ali zahvalo.
Knjige so uvedli, da ljudje ne bi več pisali po zidovih in slikah. Do danes se jih je nabralo za pel tekočih mclrov! To je arhivska inera, ki pove. da bi bila polica, nu katero bi jih pokonci zložili, dolga knr pet mclrov. Dcžman spričo tega izre-dneiNi -londa necenzuriranih zapisov« trdi. »da tako imenitnega pričevanja o sodobnem ljudskem verovanju. kakršno hranijo Brezje, verjetno ni na Slovenskem in tudi daleč naokoli nc«. Najprej je iz njih razvidno, »da so Brezje res vseslovensko središče«. Romarji namreč prihajajo iz vseh slovenskih dežel, iz zamejstva, zdomstva in izseljenslva. Bo že držalo, da je bil nekdaj, ko so hila romanja Se daljša, «vsak drugi Šlajcrc narejen na Brezjah«'.
Iz vpisov jc razvidno. kakSen jc odnos Slovencev do družbenih skupnosti. TUdi tu se potrdi, du srno predvsem družinski ljudje. Šele po družim pridejo.na vrsto Širše skupnosti: vaška, župnijska, deželna. narodna, krisljanska in svetovna. Česa si v življenju najbolj Želimo, kaj nam največ pomeni? Odgovor da nesporni vrstni red: zdravja, družine, ljubezni. izobrazbe ... Iz vpisov so razvidne spremembe časa. Na primer: ko z leti naraSča Število avtomobilov, vse več ro-
Miha Naglič
marjev prosi za varno vožnjo in srečno opravljen vozniSki izpit; ta je za marsikoga življenjski izpit Očitno je,da veČina prihaja na Brezje duhovno pripravljena, z osebno izpovedjo. Nekateri jo izrazijo avtorsko, v verzih ali podobah. RedkejSi, a tembolj opazni so zapisi o veri. odnosu do Marije, transcendence ... Tisto, kar je bilo Dcžmanu najprej in najbolj izstopajoče, »je pozitivna težnja po preseganju. Na eni strani po preseganju težav in na drugi iskreno hotenje po izboljšanju življenja«. Gre za tran-scendenco v imanenci, izraženo v željah po osebnem miru, sreči, zdravju, znanju, osebni vrlini, partnerskem ujemanju in družinski harmoniji. Hkrati naravnost preseneča, kako malo je želja po materialnem bogatenju in hlepenju po oblasti. Politično jc v prošnjah komaj prisotna «Lepo je vladati ljudem, ki te niti v molitvi ne grajajo.« se je ob tem poSalil »proučcvalcc«. Nekaj več aktualno političnega je bilo zaznati le v vojnih dneh osamosvojitvenega leta 1991. Zato pa v vpisih tembolj in Se danes odmeva druga svetovna vojna.Ta je bila' paC res »prava« vojna z vso tragično razsežnostjo.
Posvet v slovenskem duhovnem zdravilišču
To in Se marsikaj smo sliSali v referatu Jožeta Dežmana na znanstvenem posvetu na Brezjah 3. oktobra 1997. Priredili so ga bratje frančiškani, ki 2e sto let oskrbujejo to »narodno svetiSče« v sodelovanju z Gorenjsktifi muzejem iz Kranja. Ob svoji stoletnici so s tem in Številnimi drugimi dejanji zaznamovali Se 90-Ielnico kronanja Jezusa in Marije, ki ga je 1907. opravil Anton B. Jeglič, tedanji Skor ljubljanski, ter 50-letnico ymitve Marijine podobe na Brezje iz vojnega begunstva. Ob Dežmanu. čigar prispevek jc bil res »nekaj novega«, so se zvrstili Se drugi referenti in vsak iz svojega zornega kota osvetlili breqanski fenomen.
Prava »duhovna bomba« je bila brezjan-ska meditacija patra Leopolda Grčaria. Posebno zaradi pretresljive življenjske zgodbe Leona Kcrna, ki bt zaslužila poseben članek. Sicer je oče Leopold po-skuSal odgovoriti na vpraSanje, v čem je »dar« brezjanskih romanj. Na Brezjah namreč ni bilo Marijinih prikazovanj tako kot v Lurdu, Ritimi. Medugorju ... Bilo je veliko »izrednih dogodkov«, zlasti čudežnih ozdravljenj. Največ pa je vredna tisla funkcija, po kateri so Brezje postale »veliko slovensko duhovno zdravilišče«. Pater je izpostavil »dar svete spovedi«. Človek ničesar ne potrebuje bolj kot odpuščanja in notranjega miru. Ib potrjuje tudi široka. Tiretji dar Brezij (ob ozdravljenjih in spovedih) so »razgovori z Marijo«. Koliko posameznikov ji je že zaupalo svoje težave in potem v molitvi ali videnju prcjc^tasvet in tolažbo
Nekaj izrednega je tudi brezjansko svetišče samo, posebno njegova tega v prostoru, v »kulturni krajini«. O tem sta razpravljala arhitekta France Kvatemik in Marko Smrckar, »skrivnost« svete lege je razkril arheolog Andrej Valič. Ko so 1889. začeli graditi sedanjo novorenc-sančno cerkev, pozneje razglašeno za »manjšo baziliko« (Basilica Minor), so spoštljivo izhajali iz stare, a premajhne cerkve sv/VlOa. Ta je bilä postavljena v starodavni »vzhodni smeri«, po vzdolžni osi vzhodne smeri. Razloženo drugače: romar, ki zjutraj vstopi v cerkev skozi glavni vhod, vidi za glavnim ottaijem svetlobo sonca, ki vzhaja; če se na vratih obrne za 180 stopinj, zagleda na obzorju vrh Triglava. Svetloba, ki prihaja z Jutro-vega (ex Oriente lux) najprej osvetli Marijino svetišče in za njim Se vrh TViglava.
Marijina smer: vzhod-zahod
Zanimiva sem si mislil sam pri sebi. je ob tem dejstvo, da je po isti poti priSla tudi Marijina podoba. Prav ta je. kot rečeno, tista, zaradi katere prihaja toliko romarjev. Prihajajo, da bi (ali v zahvalo, ker je) v njihovo zasebno, družinsko življenje posijalo soncc! Brczjanska upodobitev Marije Pomagaj je samo ena od mnogih. Izvirnik naj bi po izročilu naslikal evangelist Luka.kojcbila Marija Se živa. pred begom v Egipt. »Koje bedela pri spečem. Sele nekaj tednov starem Jezusu, se je ta dvignil v njenem naročju« se povzpel k njenemu vratu.se ga prisrčno oklenil in z ganljivim glasom prosil: Pomagaj.Matil Marija Pomagaj.«
Po Lukovem izvirniku so nastale bizantinske »kopije«. Ena od teh je bila za predloga po kateri jc isti motiv (Maria HilO naslikal Lucas Cranach st. (1472-1553). Podoba je potovala z vzhoda na zahod, po isti poti kot znamenita »luč«: iz Jeruzalema v Carigrad, iz Carigrada v Rim. iz Rima v francoski Cambrai, iz tega v nemSki Wittenberg. T\i jo je spoznal Cranach. Naslikal jo je po svoje in jo 1611. podaril nadvojvodi Leopoldu, Škofu v mestu Passau. Postala je kultna in spodbudila Številne božje poli. Koje študiral v Inomostu (Innsbrucku), kamor je priSla iz Passaua, je podobo videl Urban Ažbe. pozneje župnik v Mošnjah. Hotel je imeti svojo kopijo za podružnico sv. Vida na Brezjah in jo naročil pri kranjskem slikarju Leopoldu Layerju (1752-1828). Ta naj bi io naslikal že 1800. Je Laver zgolj kopiral (menda po bakro-rezni podobici C Schleicha) ali je v njegovi upodobitvi tudi kaj njegovega? »La-yerjeva brezjanska Marija Pomagaj se v glavnih potezah ujema s Oranachovim izvirnikom, v podrobnostih pa je precej spremenjena. Medtem ko je Cranachova podoba ohranila resnobo ikonske predloge. prevladujeta pri Layerju ljubeznivost in smehljaj.«Tako p. Andrej Kropej. Podobno jc na posvetu menila Beba Jen-
Je Layer zgolj kopiral (menila po bakro-rezni podobici C'. Sclileicha) ali jc v njegovi upodobitvi tudi kaj njegovega? »La-yerjeva brezjanska Marija Pomagaj se v glavnih potezah ujema s Cranačhovitn izvirnikom, v podrobnostih pa je precej spremenjena. Medlem ko je Cranachova podoba ohranila resnobo ikonske predloge, prevladujeta pri Layerju ljubeznivost in smehljaj.«Tako p. Andrej Kropej.
Podobno je na posvetu menila Beba Jen-čič. umetnostna zgodovinarka: da ima Layer »mehkejše obrazne poteze« kol Cranach, da je pri našem slikarju povezava matere 7. otrokom »bolj občutena«. Človeka zapelje, da bi razpredal naprej: da je naša upodobitev mehkejša zalo. ker je slovanska. /\ bo po sredi najbrž nekaj drugega: po mojem: Layer je bil katolik. Cranach protestant. .
'.1'ako ne čudi. da so temu zadnjemu bližje izvirne, vzhodne, resnobne poteze, prvemu pa protirelor-matorska, baročna milina.
Slovensko navdahnjene so še razne druge »špekulacije«. Barve, ki na sliki prevladujejo, so namreč rdeča, modra in bela... Da nas ne bi preveč zaneslo, se ozremo še v njeno vsebino. »Naša slika izraža samo velikost ljubezni med Materjo in Sinom in pa ljubeznivo dobrohotnost Matere nasproti častilcem.« Tako Avnuštin Stegenšek v Ljubitelju krščanske umetnosti. 1914. Otrok gleda mater in z vso bitjo teži k njej: ona gleda v nas. »Kamor koli stopimo v kapeli, nas Marijine oči vedno spremljajo.« (To je sicer staro znamenje slikarske mojstrovine.) Konec koncev gre za tisto, kar izreče pravkar križani in zapiše blagove-slnik: »Ko je Jezus zagledal svojo mater in zraven nje učenca, ki ga je ljubil, je rekel materi: 'Žena,glej, tvoj sin!' Potem je rekel učencu: 'Glej. tvoja mali!' In od tiste ure j») je učenec vzel k sebi.« (Ju 19.20-27) Tako je nastala skupnost Kristusove matere in kristjanov, od tod njena izjemna vloga v Cerkvi, od tod fenomenalna skupnost Matere Božje in Slovencev, izpričana na Brezjah in drugod.
»Če hočemo spoznati narod, moramo najprej obiskati 'prvo damo' tega naroda. Vaša 'First Ladv' je Marija Pomagaj na Brezjah. Zato ne preseneča, da se je k njej takoj po prihodu v Slovenijo odpravil sveti oče Janez Pavel II.« S temi besedami je vse skupaj izrazil kardinal Meissner, nadškof Kolna. ki je bil tedaj v papeževem spremstvu. Povzel jih je mož, ki je ta čas brezjanski spit itus agens: p. Ciril Božič, gvardijan frančiškanskega samostana in rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah. Ta živahni, dejavni in iskrivi mož je kot narejen za službo, ki jo opravlja. Če mu bo dano udejanjiti Številne in moderne ideje, ki jih razglaša, potem se bo na Brezjah dogajalo Še marsikaj. Za usodo romanj k prvi dami Slovencev se torej ni bati. saj je v njenih in naših rokah.
Maksim Gaspari: Marijino popotovanje
(Vir: Niko Kuret, Marijo nosijo - Družina, 1997)
YOUR SON
I
Tone Kuntner


Your son is a gentleman in town. He doesn't dirty his hands with this damned soil and his heart isn't torn apart for it, as if he weren't your son.
He doesn't plough in the spring,
he does't shift logs from the wood,
he does't cart manure uphill
and does't bend his back under everyone's whip.
As if he never would break within himself, as if he knew everything of this world, upright he walks down the road.
II
Your son is a gentleman in town. Upright he walks down the road and meets his writer - friend and meets the theatre's prima donna and meets a comrade from the presidium and exchanges greetings with them your son.
And he is invited for coffee
and visits the art exhibition
and goes to the concert
and to the pictures
and dines at the Club
and drinks at the bar until dawn
and goes home,
when the others are going to work.
He goes home early in the morning on a beautiful morning drunk as a pig.
III
Your son is a gentleman in town.
Your son lives in a tall city house,
high above the street
among engineers
and doctors
and politicians,
where one hardly ever meets a man of the street or a dog without a pedigree, where the dog lives less of a dog's life than the farmer,
where people lock themselves away from the world among pretty colourful walls, in love with themselves, bent over their desks.
Oh, you get used, says you son, to the city's fine manners, to the concrete and steel,
only sometimes, he says, his memory gets disturbed by the thought of Finkstovo gully and of Leopold Spindler.
(Translated by Mara Mericka)


IV
Your son is a gentleman in town. Your son has soft gentleman 's hands and stately appearance and in his chest as in a stone wall a heart,
which doesn't open to everyone.
And not everyone knows about the cold in this wall, of the rot, which in if grows ...
And not everyone knows of the battles which he fights, and not everyone knows which of these battles are leaving him scarred.
V
Your son is a gentleman in town. He goes wherever he likes and sees all sorts of things:
He sees factories, he sees cafe's,
the skyscraper, department stores, he sees in the streets a thousand people.
And what else does he see in the public places and what else does he see in famous salons: he sees business people and frauds, he sees high society and their gourmand parties, he sees ladies and orgies.
He sees people on promenades, he sees people at railway stations, he sees people at work and at their meals, he sees people high on drugs, he sees people drunk on brandy ...
Many things your son sees in town.
The only thing he cannot see is faith in humanity.
VI
Your son is a gentleman in town. Yet in spite of it he fights for farmer for worker
and searches for truth and searches for justice and risks his head for others.
He says
that everyone should be a gentleman (as your son is a gentleman in town). And he like a rebel rebels
and like a whore sells himself
every month for monthly pay
and every month, the devil only knows for whom.
MWII
mwrnti........
'i >. -.• •
EfifaJS' v
Družina pri Zegnp zu mizo	- Maksim Gaspari;
Vsem očetom,
biološkim ali ne,
To all fathers,
biological or not,
Srečen očetovski dan!
Happy fathers day!
Iskreno,	Saluk
Sincerely, Salac
1998
Vonj po prednikih
Pesem v desetih stavkih
Ciril Zlobec l.
Ko si, otroka, držal za röko, je ves moj drobni strah pred samim sabo iz mene, čutil sem, odtekel skoznjo in skoznjo vame vsakič se natočil, kot gosto, močno vino, prej neznan pogum, da bil sem kot obdarovanec čez mero srečen.
2.
Ko sem, otrok, z vso svojo nenasitno in zmerom žejno radovednostjo izvabljal ti iz ust nerodni vzlet besede, si svetal in blag, v nebo odtisnjen lik svetnika, name gledal; le včasih z nebom sam si potemnel kot jezni prerok.
3.
Ko si, otroka, dvignil me na rame, o bog, sem videl dlje kot z vrha göre, poti v neskončnost prvikrat zaslutil in skozte, skozi tvoje korenine precejal se, močan in čist, vse globlje in globlje, vse do samega izvira vseh davnih prednikov.
4.
Ko sem, otrok, odkril, da se ne smeješ, z očmi še kdčtf, nikoli s struno v grlu, sem bolj kot mater, ki vsak dan je pesem vsenaokrog trosila, tebe dihal: glasen je potok, tiho teče reka, zato je bil tvoj glas, sem vedel, zbran pogovor s časom.
'Ko si, otroka, komajkd^j, me nežno pobožal po laseh,'morda le röko položil mi na glavo, kot pomlad v poletje, jäsen v zimo sem pravično iz enega v drug letni čas otroštva izročal ves njen prepoteni vonj po davnih prednikih.
6.
Ko si, otroka, me z »nekoč* in »davno« zapletal v milo, svetlo igro pravljic, sem vedel, da sijih nabiral zame. Tvoj čas jih je bil poln, kar spotoma, kot jagode v košaro, polno glavo si mi nabral jih: zdaj, ob moji poti, ni več nobene.
7.
Ko sem, otrok, molče s teboj in brati k večerji sedal in je mati, pol za tvojim hrbtom, pol ob tvoji strani, kot težka, mrtva soha svoji lastni potrpežljivosti, ves čas čakšla, obeh mi žal bilo je ob pogledu na njeno sužnost.
8.
Ko si, otroka, me odpeljal v polje, za plugom bil si kakor kapitan, ne naše lehe, ocean sveta, se mi je zdelo, z njim si razpolavljal: je v levo ali desno me odvrglo? Morda pa me že od takrat, več čas, na dvoje kolje?
9.
Ko sem, otrok, okus po prednikih bolj kot iz prsi matere vsrkaval iz tvoje drže, nisem vede!, kako ti bom nekoč, zaverovan v pokončno rast rodu, težko odpustil, da si se vdano upognil, najprej letom, potem še smrti.
10.
Ko te, otroka, držal je za röko moj ded in njega tvoj in tvojega nekdo, ki tudi bilje ded in oče in bil je'sin - o, večna radost biti, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zaijo ali iz temd v temö: iz roda v rod.
(Iz zbirke NOVE PESMI, ki bo v kratkem izšla pri Cankarjevi 'založbi)
Ko zbledijo obrisi zemlje
se ocean začne
in je vse gladina
in se vse smeri svetijo
in so to najine poti
in sva doma.
Val z valom
pleševa.
Droben val v oceanu
pričakovanja
sva.
V belini dneva
pleševa ob odmevu pesmi.
En žarek sonca en val oceana v soncu objela objemava ocean. Ko umira dan in plesna melodija. Tihi del ene tišine sva
ko se ples konca. Hvala.
Misel nate nitke zlate
v oblake
rise
nie ne pise dni ne dnine nie ni za noci noenine ker vse mine
in le sladke bolečine so plačilo so darilo
za minute zate stkane
ko v zmoti tavava v samoti
sivih dni
in le misli nate
zlate mavrice
v oblake pletejo.
Pravij i ca
Zate bi hotela biti več kot vse.
Kot slavček bi prepevala
in letela bolj visoko
kot letijo ptice,
bi dišala kot polodprta vrtnica
le za^e,
za te
bi šla še naprej od konca sveta da bi se od tam svetila moja ljubezen in te objela
in ne bi mogel mimo nje naprej.
Zate bi rada bila več kot vse
da bi smeje pozabil
na vse kar je bilo vmes
in bi zivela^kot angeli
v blaženi večnosti za več kot večno.
Pa me je strah, da bi ugasnila lučka, da bi uvele vrtnice,
in odletele ptice,	v
in bi se snežinke raztopile v mojih oceh.
Zate bi hotela biti več kot vse ker si ti zame se vec kot to.
j"' ^
M&Sttffi&v ' ^pjKSfS
- mm UBff&i . £C£i ssc
Rihard Jakopič: »Spomini«, (1912)
Ob devetem oktobru
- ali tempore mutantur
Bilo je zvečer. V mesecu: oktobru so dnevi v jeseniški kotlini že kratki. Sonce se hitro izgubi za temačnim obrazom vedno namrSene Mežaklje in le Jelenov vrh Se razkazuje bogate barve jesenskega gozda v zadnjih žarkih sončnega zatona. Vedno mrzla Sava Dolinka se kot srebrni trak vleče po dolini, dokler ne doseže železarno, kjer človek poseže v njen svoboden tek ter jo vpreže v jarem industrije in jo.potem, kot uporabljeno vlačugo, vso nečisto in utrujeno prepusti nadaljnemu toku. Večni ogenj žari v Martinovih pečeh in mogočni dimniki brez prestanka usmerjajo smrdljivo nesnago v čist planinski zrak. Vriski lokomotiv odmevajo od skalnatega obraza Mežaklje in se zgube v zelenih bregovih Mirce. Žvižgi železničarjev se mešajo s hruSčem odbijajočih ■ in sklepajočih se voz ter cviljenjem zavor. Jesenice so človeško mravljišče stisnjeno v dolgo ozko dolino*
Le bežne slike so mi ostale v spominu. Deveti oktober 1934. Že več kot eno leto sem se vozil z vlakom vsak dan iz Jesenic v gimnazijo v Kranj.
Novico smo izvedeli zgodaj zvečer. Od ust do ust Sepetaje. Nekdo jo je vjel na radio oddaji iz Avstrije. Ni bila Se potrjena. Toda že se je vlegla na ljudi kot črna mora. Pred tedaj redkimi radio sprejemniki so se molče zbirali ljudje. Z očetom sva Sla v restavracijo "Pri Tancarju", kjer so takrat že imeli radio y sprejemnik v gostinski sobi. Bij je eden najzgodnjejSih aparatov. HreSčeč in V: stokajoč. Ljudje niso; kdtobičajno, sedeli veseli pri mizah. Do pijače nikomur ni bilo mar. Vsi so bili; kot ena velika družba, kot da se poznajo že od vedno, zbrani okoli zvočnika pplglasrld razpravljajoč.
"Vojna bo," trdi nekdo. Nekateri mu odgovarjajo. Razgovor postaja glasnejSi. Nenadoma yse-prisluhne. Odnekod so ujeli poročila v nemščini* Oče mi na j v kratko pr&plmačl; V Marseillu je bil popoldne izvršen atentat na kralja. Težko . ; • )e ranjen.;^ Ate^t^a. je množica linčala.
Končno sje oglasi Radio Ljubljana: V "Kralj |^vrriftev -iživel kralji Komaj ga je ruSilec "Dubrovnik", ponos naS* V-'mornarice, izkrcal v Marseillu, so streli atentatorja presekali ovacije množic na "	~CanabWi^^r^^tZnanji minister Louis Barthou je bil mrtev takoj,
'.v^ll^al^i so	na Prefekturo, kjer je izdihnil prekrit z
^ ,f^^odrö-belo-Jp^f .zasuycr^ ^Njegove zadnje besede so bile: Čuvajte ' t -V*v Jugoslav! jo." % V - .. Ms1
jok prisotnih žensk se me?^ z zvoki državne himne. -Pozno smo Sli spat tisto noč. S ceste so Se dolgo odmevali koraki. Naslednje jutro seuj se jpj običajno ob Šestih zjutraj odpeljal v Kranj. Razrednik prof/ Planijg^jjjB j3r||.el v razred in nas odvedel v gimnazijsko kapelo. ^V- Brez' prerivanja	se zbrali to pot. Profesor Dolar, direktor
; gimnazije ni	nagovora. Solze mu niso dale.
^ Žalost irt^fo^^ll^povsod pristna, ne hlinjena. rjfš^	mrtvega kralja v domovino. Preko
'Jadran, v biser Jadrana - Split.
Jesenice	sprejele mladega vladarja.
Zopet noar'f£f&^	natlačena z ljudmi. Poslopje odeto v rože,
,,MU<i0nr^a^U^ej.,in\Tfobib]nice napol droga. V oči udarja velik osvetljen napis: * Čuvali bomo Jugoslavijo!	•
Počasi, skoraj nesliSno pripelje posebni vlak na peron potem ko je pred nekaj minutami v predoru pod Karavankami prečkal državno mejo z Avstrijo. MrtvaSka tišina, dokler se ne dvigne zavesa pri oknu vagona. Tedaj pa se strese zrak; na tisoče grl kliče: "Živel kralj!"	«
Pri oknu vagona majhna drobna postava, oblečena v siv površnik s črnim trakom žalovanja na rokavu. Polefg kraljica - mati, vsa v črnem. Množica s petjem spremlja godbo: Bože pravde. • Vlak odpelje neslišno, kot je priSel.
Ob devetem oktobru
Nepozabno je ganljivo potovanje mrtvega kralja iz Splita v prestolnico. Ob železniški progi kleče tisoči. Prižgane sveče v rokah ponoči, cvetje podnevi. Poslednji pozdrav in čast izkaže mimohod ogromne množice pred krsto na trgu pred glavno železniško postajo v Zagrebu. Pogrebni sprevod v Beogradu spremlja glasen jok naroda. Za krsto na topovski lafeti takoj za sorodniki stopajo predstavniki Številnih drugih narodov, med njimi: Predsednik Francije Albert Lebrun, Duke of York - bodoči britanski kralj George VI., kralj Bolgarije Boris, kralj Romunije Karol, Predsednik bratske ČehoslovaSke republike dr. BeneS, za Nemčijo LuftmarSal Coering in Se mnogi visoki predstavniki drugih narodov. V vsej Jugoslaviji ni bilo kraja, ki v času pogreba ne bi imel skupno žalno svečanost.
Cerkev na Oplencu je zasuta z venci. Ob grobnici stoji velikanska marmornata žara napolnjena s slovensko prstjo. Na žari so vklesami stihi pesnika Otona Župančiča: "Svojemu knezu v grob dajemo Slovenci to kar nam je najdražje -svojo slovensko zemljo..."
Ljubljana je v svojem srediSču postavila pokojnemu kralju Aleksandru spomenik. Njegov lik je vlil v bron slovenski kipar Lojze Dolinar. V Zvezdi nasproti univerze, ki smo jo Slovenci dobili za časa vladanja Aleksandra I, je njegov naslednik, mladoletni kralj Peter II odkril umetnikovo delo, ki je postalo center domoljubnih manifestacij narodno zavedne mladine.
Spominjam se 27. marca 1941. Na stotine dijakov in visokoSolcev se je zbralo pri spomeniku ob novici, da je v Beogradu bil izvrSen vojaSki puč proti vladi, ki je paktirala s Hitlerjem. Stotine mladih grl je navduSeno in svobodno izražalo svoje simpatije do mladega kralja. Bili smo tedaj ponosni nanj, na sovrstnika naSih let, ki, da je istega miSljenja z nami: ohraniti čast in neodvisnost države za vsako ceno.
Sledil je Hitlerjev napad na Jugoslavijo. Ljubljanska mladina, ki je skoraj brez izjeme prostovoljno pohitela pod zastavo, se je raztresena in razočarana, v malih skupinah vračala na svoje domove po razpadu jugoslovanske vojske. Italijanski bersaljeri so se Šopirili po Ljubljani. V kino dvorane se je naselil oslastni vonj briljantine in laSka prihuljenost je poiskuSala vse, da si pridobi naklonjenost prebivalstva "Provincie di Lubiana". HinavSčina pa je bila slabo prikrita. Že po nekaj tednih je Ljubljana Lahe Se bolj zasovražila.
Spomenik kralju Aleksandru so okupatorji obdali s tako visoko visoko ograjo, da ga ni bilo več mogoče videti. Ogorčenje, ki ga je zbudilo to dejanje je bilo nepopisno globoko, kakor more bili le tedaj, kadar te nekdo zvezanega udari v lice.
Ljubljana je odgovorila na dostojen način. Jutro za jutrom je zagledalo pred zagrajenim spomenikom sveže cvetje. Zavedajoč se simboličnega pomena tega spomenika in moči odpora, katero njegova prisotnost, čeprav zakrita v leseni kletki, vliva podjarmijenemu ljudstvu, so okupatorske oblasti sklenile, da ga popolnoma odstranijo. Tako temeljito so opravili to barbarsko delo, da bi bilo skoraj nemogoče spoznati kje je nekoč stal ta ponos Ljubljane äkö se ne bi od časa do časa na tem mestu pojavile rože ali celo prižgana sveča in ako moSki, ko so hodili tod mimo, ne bi, kot slučajno, snemali klobuka z glave.
TakSen je bil takrat naS odnos do kraljev Jugoslavije. Ne hlapčevska ponižnost ustrahovanega ljudstva, pač pa spoštovanje in vdanost do svojih vladarjev, ki smo si jih ob koncu prve svetovne vojne Slovenci sami potrdili.
Če danes morda s poshmehovanjem gledamo na čustveni odnos, ki ga je takrat ljudstvo imelo do svojega kralja je to posledica sprememb vrednotenja, ki so ga prinesle čas in razmere ter indoktrinacija s strani raznih ideoloSkih gibanj. Da se nam z danaSnje perpektive idolizacija monarhov, pa kasneje tudi diktatorjev, kaže neutemeljena in otroSko naivna je razumljivo. S tem pa Se ni rečeno, (Ja jo je treba zanikati. Dejstvo je, da je v tistem obdobju in z ozirom na tedanje okolSčine bila pristna in iskrena in da se nam je zato ni treba sramovati in jo zanikati.
Marijan Peršič
Odmevi Sargonovega padca v letu 705 pred našim štetjem v pisanju preroka Izaja 14:3. Prost prevod po Ginsbergu*
Kako si padel z neba o Lucifer, zarje sin. Kako si padel na zemljo ti, ki si narode osvajal.
Nekoč si si dejal v srcu,
da se povzpneš v nebo:
Svoj prestol postavim
nad Elove zvezde in na grivi oblakov
se spoprimem z Elyonom.
V zboru Izbranih bom sedel
v najvišjih Nebesih.
Namesto tega si bil potegnjen v grob v jamo najglobočjo.
i >
Tisti, ki so te poznali, začudeno gledajo,
od blizu te gledajo:
Je to mož, ki je pretresal zemljo
in prevračal kraljestva,
ki je pustošil po dobravah zemlje
in rušil nje mesta?
Ki je na vrata svoje palače
v verigah uklepal kralje zemlje?
Toda oni so bili vsi v slavi položeni v svoj grob, medtem ko so tebe nepokopanega pustili na planem kakor smrdečo mrhovino, truplo poteptano,
obleko razparano z mečem. Izginil si v globino jam.
Nagrobnika ne boš imel
kot drugi kralji,
ker si pobijal ljudstva
in uničeval njih dežele.
34
Za zmeraj naj bo pogubljeno
ime hudodelcev
in zavolj krivde očetove
pripravite razdejanje sinovom njegovim.
Naj se ne dvignejo več,
da bi posedovali ta svet;
potem bo ta zemlja posejana
bila z mesti spet.
Kako je preminul tlačilec in robstvo prenehalo! Zlomljen je bič brezbožnih, palica tlačilcev, ki so brez milosti in neprestano v jezi tepli ljudstva.
Vsa zemlja je mirna, spokojna in od veselja vriska. Celo bori se vesele tvoje usode in cedre na Libanonu pravijo: Zdaj, ko si položen na tla, ne bo nas nihče sekat hodil.
Grobovje od spod se je vznemirilo
in se pripravlja za tvoj prihod
in zate je prebudilo sence
vseh oblastnikov zemlje
in kralje narodov je dvignilo s prestolov.
Oglasili so se vsi in ti pravijo:
t
Tudi tebe je prizadelo, kakor nas,
tudi si postal kakor mi.
Tvoj napuh je bil potegnjen doli v grob
skupaj z zvoki tvojih harf
in za postelj so ti postlane mrgoleče ličinke,
za odejo pa črv.
Pribčev komentar
Seveda, slovenski prevod tega dela Izajevega poglavja je v Ekunemski izdaji od 1975. leta pesniško dosti lepši kot moj, postoje pa velike razlike v pomenih celih stavkov. Prava nasprotja - kar primerjajte. Človek se potem upravičeno sprašuje katero sveto pismo je pravo, koliko so prevodi posledica
praznoverja ali pa teološke enostranskosti prevajalca. Jezikovno znanje antičnih jezikov nosi s seboj seveda veliko mero zgodovinskega znanja, ne pa vsega znanja.
Nisem filolog, zdi se mi pa, da je Ginsbergov prevod bližji originalu posebno zato, ker se je Ginsbergu šlo za zgodovinsko resnico dogodka ne pa za teološke resnice. In je tako ali zato napravil dobro utemeljeno študijo o Sargonovem padcu, kjer se mi zdi zelo zanimiva njegova zamisel (potrjena v zgornji pesmi), da se je Izaja izkazal kot prerok vseh narodov ne pa samo judaizma, da je v judaizmu vedno obstajala osnovna pripadnost človeštvu kot celoti, ne pa neka izbranost, ki je bolj izjema kot pravilo. To so potrdili Jezus in apostoli, ki so razen Barnabe, menda bili vsi Judje. Univerzalno krščanstvo izhaja namreč iz judaizma.
Judovski prispevek orientalni in evropski znanosti, modroslovju in umetnosti ter glasbi je ogromen. Vidno je, da ni bil namenjen samo "izbranemu ljudstvu". Ta izraz je ponesrečen povzetek iz Svetega pisma v tistih krogih Judaizma, ki so v eksluzivnosti svoje rase, videli njeno rešitev pred utopitvijo v ostalo človeštvo. Nič novega, to so počenjali tudi drugi, od Rimljanov naprej vse do Hitlerja (in zarodki so tudi v francoskem Le Pennu) in to na zelo nasilni način. Pri Judih je ta"izbranost" bolj ako ne popolnoma verskega značaja in obeležja, čeprav seveda žaljiva za druge narode. Sicer mi Slovenci tudi iščemo pri sebi neke zgodovinske in genetske elemente izbranosti in superiornosti do sosedov, posebno južnih. Ali pa je to le izraz naše duhovne kompenzacije, da se otresemo inferiornosti do Germanov.
Vsekakor se občuti v Izaju velika pesniška sila z izrazito simboliko časa in veliko sočutje do soljudi in celo do prirode. Recimo simboli groba so prav to: črvi in ličinke ne pa nekakšno posmrtno življenje. Sence kraljev so obujene le simbolično v pesnikovi zavesti in prispodobi.
V nekaterih tradicionalnih teoloških krogih je ta pesem vzeta tudi kot dokaz za obstoj hudiča, lucifeija ali satana. Tako dokazovanje nima osnove v tem Izajevem spisu. Značilno pa je, da so asirski kralji nosili ta naslov in še dandanes celo daljni japonski cesar ima uradni naslov nosilca luči ali Lucifer po latinsko.
1 Po članku Ginsberga v Journal of the American Oriental Society, v.88(l), 1968
AND SHE PUSHED HIM. AND HE FLEW
by Evald Flisar
I met him in Dr Gandhi's waiting room; it was obvious that he was desperate for a chat. He introduced himself as Anthony, "a student of life". He said he knew the doctor well; this was his third visit.
He had first come to consult Dr Gandhi a week earlier, after his joints became painful and tired. The doctor assured him that this wasn't malaria but only "something bacterial"; he prescribed tetracycline and asked Anthony to return for a checkup.
But the symptoms had disappeared by the following morning, so Anthony decided not to go back. In the end, however, he changed his mind; he was planning a trip into the interior of the subcontinent and needed a clean bill of health for his own peace of mind. During his second visit he fell into a conversation with an elderly Indian who said he was having problems with legs ("refusing to do their duty, withholding support"). Sitting beside the old man was his granddaughter Kamilla, a tall, slim, fragile beauty with a mane of black hair neatly tied up in a knot. There was a touch of gipsy about her - in spite of her eyes which were strikingly blue. Anthony had never seen a blue-eyed Indian girl before; he felt a ripple of strange emotion.
Dr Gandhi took his temperature, prodded his joints, pressed a cold stethoscope to various parts of his body and said, "Well, I pronounce you one-hundred percent fit as a fiddle."
On the way out Anthony paused in the waiting room to say good-bye to the Indian. "Are you by any chance going to the centre of Bombay?" asked the old man. When Anthony nodded, the man gave his hand an imploring squeeze and asked, "Do you intend to hire a taxi by any chance?"
Yes, Anthony nodded, very likely.
"In that case, would you do me a favour?" the man continued. It was his granddaughter, he said; she was running late for her daily lesson at a dance school, could he possibly give her a lift to the centre of Bombay?
"Sure," replied Anthony, trying to sound disinterested. The old man thanked him profusely and shook his hand with such vigour that Kamilla became embarrassed; she rushed to the door as if trying to run away. Anthony, afraid of losing her, quickly followed. "Thank you, thank you, and may God bless you," the old man shouted after him.
In the taxi, Anthony felt very strange. For a while he felt hot, then very cold. His first thought was that Dr Gandhi had made a mistake and that "something bacterial" was gearing up for a repeat attack. It took him a while to realize that his flushes were due to the presence of blue-eyed Kamilla. Sitting next to him on the back seal, she stared vacantly at the crowds on the pavements. Her hands lay neatly crossed in her lap. Anthony found it impossible not to direct surreptitious glances at her long fingers and baby-plump wrists.
Since coming to India, only three things had engaged his interest beyond the attention necessary to survive and get about: architecture, yoga and ancient sculptures. The exotic beauty of Indian girls merely strengthened his conviction that he should exclude them from his area of interest, in fact push them out of his mind altogether. In this fabled land there were few opportunities for casual sex.
And because he knew he could not touch them, their beauty began to appear to him cold and nonfunctional, like the stone-carved perfection of erotic sculptures at Khajuraho. Love, for him, had always been connected with something warm, soft and touchable, something responsive. In no time at all the dark-haired beauties of India had become almost invisible, mere decorative objects.
However, silting next to one of such objects on the back seat of an Ambassador, Anthony had to admit that the object was not made of stone; it was pulsating with warmth arid seductiveness. After a mile or so he finally managed to think of something to say. Did she attend the dance school because she was hoping to become a professional dancer, he asked:
Kamilla nodded, but did not look at him.
"Where is the school?"
She said nothing for a long time. As Anthony took a deep breath to repeat the question, she suddenly turned towards him and gave him a scorching look; at the same lime she parted her lips just enough to reveal a set of perfect white teeth. "Near Taj Mahal Hotel," she said.
"What a coincidence," exclaimed Anthony, "that's where I'm staying!"
That wasn't true, of course; he was staying at the YMCA hostel in one of the narrow streets behind the Taj; he could hardly have afforded a room in the most prestigious hotel in Bombay. But there was no harm in saying so; why shouldn't he try to impress her?
"Oh," whispered Kamilla, visibly awed. "That's where you're staying?
Anthony asked the driver to pull up in front of the hotel. Kamilla got out and dryly thanked him for the lift. Afraid that she might simply walk away and disappear, Anthony desperately racked his brains for
37
something to say, anything that would keep her close to him for another moment. He could think of nothing that wouldn't sound shallow or stupid.
It was Kamilla who came to his help.
"You're lucky to be staying in such a hotel," she said.
Anthony seized the opportunity with both hands. "It's even grander inside, have you ever been...?"
"No," she smiled with a hint of disappointment and longing. "What would I be doing in a place like that?"
Anthony decided to go for a straight shot. "There's a bar, a restaurant, a shopping arcade, all veiy interesting. Would you like to...?"
"Yes," she said simply and walked towards the entrance.
Anthony couldn't believe this was happening. Next to him, so close he could smell her perfume, walked a young Indian woman, the forbidden fruit to which - believing it to be unattainable - he had never given more than a passing thought. The girl was displaying a matter-of-fact willingness to entrust herself to his guidance. After a stroll past some of the hotel's little shops she joined him in the bar. She sat down with him at a table. She allowed him to buy her a gin-and-tonic.
"And the school?" he enquired carefully, noticing that it was past three o'clock.
"It does not matter," she waved her hand dismissively. "I can be late."	< . '< ..
Then, out of the blue, she asked him why he had come to India.
And gave him another opportunity to impress her! To enchant her! "I'm a well-known painter," he said. "I've come to look for fresh ideas."
(Well, in a little suitcase in his room at the YMCA hostel he did have a few half-finished sketches, sins he had committed while visiting Khajuraho.)
"What fascinates me is the aesthetics of Indian erotic imagery," he said. "So I do a lot of copying. To put my work on a new footing. You know? Find a new style."
Kamilla had almost finished her drink.
"Are you a good painter?" she asked. "A real artist?"
Anthony suddenly felt that he was no longer paddling against the current, he was carried along by it. "If you want," he said, "I can show you my recent drawings."
Yes, Kamilla agreed, yes, she would like to see them, very' much - but, she added, he mustn't expect her to be kind, she will tell him straight to his face what she thinks of his art!
Anthony made a show of explaining that he would hate to bring them down, there were too many people in the bar. He waited for this to sink in. Then he added, "But you can come up and see them in my room."
Anywhere, she smiled as if she couldn't understand his embarrassment, anywhere.
"Let me just get the key," he said, rising. "Won't be a minute."
The receptionist told him that the only rooms vacant were luxury suites at two hundred US dollars a night, payable in advance. Not quite knowing how to hide his dismay, Anthony mechanically asked for the key and produced his remaining travellers cheques. (All right, so I'll starve for a month, he thought defiantly.)
With the key in his pocket, and ignoring the look of surprise on the receptionist's face, he ran towards the exit and on to the street. He streaked along the pavement, bolted across the road, raced round the corner and down another street, swooped towards the entrance of the YMCA hostel, climbed the stairs to the second floor taking four steps at a time, crashed into his room, grabbed his suitcase, stormed back on to the landing, half ran half tumbled down the stairs and, gasping for breath, made his way back to the Taj' Mahal Hotel.
He was relieved to find Kamilla still there - he had been away for nearly ten minutes. To avoid getting bored she had ordered, at his expense, two pricey cakes and a giant chocolate sundae. She looked sated any happy.
"I'm sorry," he said. "It's the reception, they mislaid the key."
She rose to her feet and smiled. "Shall we go?"
She found the luxury suite very nice but not in any way astonishing. Either she wanted to keep her reaction within the bounds of good taste as appropriate to her caste, or this wasn't the first time that she saw a luxury suite. Nor did she seem in any way surprised by the fact that the only visible sign of Anthony's occupancy was a small battered suitcase.
Anthony opened it, rummaged among his sketches and pulled out the most daring one - a rough drawing of a temple facade at Khajuraho. It was showing a naked couple in a copulatory pose. His hands were shaking and his palms were damp. But he thought it would be best not to Waste any time - with an intense, heroic determination he lowered the drawing into Kamilla's lap.
"Oh," she exclaimed, "you've done that really well!" .
The tone of her voice remained perfectly normal - she might have been looking at a drawing of two courting pigeons. Anthony breathed a sigh of relief. Of much more than that - of some great wild hope, of something powerful, unforgettable and, yes, trancendent!
Sitting next to her on the sofa, he began to talk. Words poured from his mouth, trying to overtake one another, as if he were afraid that the object of his desire would vaporise before he could even touch it. He talked about art, and how he would like to grasp the essence of beauty embodied by these erotic sculptures. How it seems to him that the ancient Indians succeeded in discovering a short cut to the abode of the gods, while the moment of entry to this abode, when man and woman join in an act of love and become one, is also the moment of union with the cosmic spirit - a moment when the lovers become more than mere mortals, perhaps demons, i perhaps demigods. And how the way to this heaven of heavens leads through sexual ecstasy, through the'fire of love in which there is no thought of the self, but only pure giving of oneself to ' another.	*	. , » <
This was the ecstasy that the ancient Indians sought with their tantric yoga, the most demanding of the arts of physical love, which involves postponing ejaculation and orgasm indefinitely, for an hour, two, even three, while the lovers try to enter each other's souls - by looking at and caressing each other in complete absence of fear, doubt or embarrassment.
And that is how lovers rise step by step to the top of the cliff of which speaks in one of his poems Apollinaire: "Come to the edge. It's too high. Come to the edge. I'll fall. Come to the edge. And she came. And he pushed her. And she flew."
On; the edge of that cliff the lovers achieve union and experience something that is neither spiritual nor physical, something that could not be induced by the most psychadelic of drugs...
Kamilla placed her forefinger across Anthony's lips; she wanted to stop the torrent of words. But there was so much he still wanted to tell herl How the ancient Indians knew the secret of happiness which is unknown to all of today's pleasure seekers, and how this happiness was described by the mystic saint Radakrishnan, who said that an unusual peace descends on your soul, a complete understanding, while the intimate presence creates an euphoric state which is more than pure pleasure, and knowledge which is deeper than reason, and a feeling which is more intense than poetry, an infinite peace and harmony...
That, and much more he still wanted to tell her. But that, and much more, only went through his mind as he watched Kamilla unwinding her sari. As she began, soft, naked and more opulent than he had expected, to undress him. She invited him to the edge of the cliff. It's too high, he felt. Come, she said, don't be afraid. And he came. And she pushed him. And he flew...
Some time later he was woken by the soft sound of her words. She had put on her sari and retied her hair in a knot. She wanted to know where he kept his wallet. In the money belt, he replied, too drowsy to attach any meaning to her question.
She returned to the bedside and rustled with banknotes. "Two hundred rupees," she said. Pushing the notes in the folds of her sari, she gracefully walked to the door.
"Two hundred rupees?!" Anthony shouted. "What for?"
"Didn't my granddad tell you?" she asked. "That's my minimum charge." She was clearly offended.
"Anyway," Anthony concluded his story, "she was generous to a fault. She gave me quite a bit more than I paid for. That's why I'm again sitting in this waiting room!"
Translated by the author
TUJEC
(ODLOMEK)
Dramatis personal:
Moški Tujec Župan Štrcelj " Ženska
Pevec - Grobar
FRANJO FRANČ1C
'"ti w ;■< 'i-'
t. -I.V.
!: r. •
(Ambient mestne ulice, redek promet)
Muski (brska po smetnjaku, najde radio, se razveseli):
Radio! (Pritiska gumbe.) Radiol Radio	lpo radiu.) Radiol (Radio zahrešči,
zasliši se popevka "Ko noč zamenja dan", navdušeno kriči) Delal Delali .Delal
(Popevka se razširi čez celo panoramo do polne jakostt)
Veler piha v pravo smer,
bliža se nam en lep večer,
ko pa noč zamenja dan,
ne razmišljaj, pridi na plan,
pridi k nam, da ne boS več sam,	. :
dolga je še noč,
.ne čakaj na pomoč...{Krofe& stik prekinja popevko.) o£i...oči zelene...en par... en par...za mene, zn(o...noč...
(Mix strojnih in kovinskih zvokov, razbitje stekla - prehod v naslednji prizor.)
2. Prizor
(Sova dvakrat zaskovika.)
Tujec (Sedi pred svojim bivališčem, igra na kitaro in orglice, pristopi Župan za vse čase.)
Ilcjl (uradno) Tu sem po uradni dolžnosti, izvoljen sein bil in zaslopam inlerese vseh vaščanov. 131 mi lahko povedali, kaj počnete?
Tujec (dobivvoljno): Župaii:
Tujec (začudeno): Žiipsm (jezno):
Tujec (predrzno):
Župan (glasno):
Tujec: Župan:
Tujec:
Saj sami vidite, gradim si hiško, takole za prvo silo bo, kasneje pa si zgradim kaj trajnejšega, trdnejšega. >
Pa vas smem vprašali, če sle si izposlovali dovoljenje za gradnjo?
Kakšno dovoljenje neki, saj smo vendar svobodna dežela?
Kaj? Tako vendar ne gre, da bi si vsak postavil hišo lam, kjer se mu zljubil To vendar ne gre, kaj pa zakoni in predpisi? Nek red mora biti, pa ainenl
No, pa vas vprašam, vas, ki sle izvoljeni za vse večne čase, čigava pa je zemlja, ta, ki sem si jo izbral?
To ne gre tako, da bi kar na pamet govoril, treba je pogledali v kataster, ni zemlje, ki nima laslnika.
Tudi tam, kjer nas zagrebejo?
Da, tudi se ve, čigavo je kaj. Poglejte, pred meseci se je obesil mož iz zgornje hiše. Družine ni imet, pokopališče pa je majhno, polno zasedeno, pevec - grobar ga je moral pokopavali bogve kje, lia neposvečeni zemlji seveda.
Čigava pa je pollej lista neposvečena zemlja, ki je poslala obešenčev zadnji dom?
Tujec:
Dovolj besedičenja, važnejše delo me čaka, tu ne bosle gradili, pa pikal
Pa bom!
Župan (besejt odhaja): To bomo pa še videli, preklelo, da bomo še videli I (Vlak pelje niimo, prehod v naslednji prizor)
3. prizor
... i
*, , . i *
(Tujec pred bivališčem brenka na kitaro in igra na orglice. Pojavi se Štrcelj.)
Štrcclj (narejeno vese/o/-Pozdravljen, lujec, kaj le je prignalo v naše kraje, bogu za
lubet?
Tujec (veselo):	Pozdravljeni, človek se potepa in poluje določen čas, pa se
utrudi, maska je obrabljena od poli, človek si zaželi doma, vrne se h koreninam. Pride čas v človekovemu življenju, ko se ustavi, ozre se nazaj, čas obračunov. Pa pustiva pusto govoričenje, sle za požirek vina?
(Vzame steklenico: in natoči v kozarca.)
Štrcclj (smeje)ivš Vi ste tuj tu, drugače ne bi spraševali, vina se nikdar ne
• 'i';' •;< i branim.
(Trčita in izpijela.)
I ■ ■ f • .
Štrcclj:
•« ;jjf« »if- .
Tujec:
i»
Štrcelj:
»■i • j"
Tujec:
ŠCfčelj '(obupano): Tujec (mehko):
Vidite (a dva štrceljna, ki mi služita namesto nog, dobro si ju oglejte. Sedem let mi je bilo, ko sem padel po stopnicah, lak sem ostal, spaček, pokveka, nikogarbodi. Morda veste za lek, da bi se dala zadeva odpraviti, se da kako pomagati, saj ste prepotovali dobršen del sveta?
Kes sem veliko potoval, a težko vam bi dal upanje, inazači in padarji, ki polagajo roke, češ da so zdravilne, so povečini sleparji, kirurg pa vam bi pomagal takrat, ko sle bili otrok.
Torej ni upanja?
Odkrilo povedano, skromno menim, da ne.
Torej ne? I
Ne.
(Štrcelj vrže kozarec ob tla.)
'( 'Ir<"> t I , •■
iff odhajanju):
Mf> :hi '•<

Ti boš govoril, ti prilepenec, da ni upanja, upanje je vedno, brez upanja se ne da živeli, ti boš meni pamet solil, s takim •licem ne bom pil vina, ne, pa ne, čudeži so, zakaj se ne bi pripetil prav meni, ta mi bo pravil, lujec zgubljeni, potepuh brezdomni, kar pride in se tebi meni nič, naseli, on bo, tujec...
'ftijec:	Oprosti mi, če sem bil žaljiv, hotel sem ti povedati samo
resnico, resnico in nič drugega, oprosti mi... /
,	. J IV.,-. •
(Vlak pelje mimo - prehod v naslednji prizor.) i i.i ' 4* Prizor
■j !• i •, .-iM/itvv. : : ; I	'••■ 1
, . ivy.-, «>•<! »;i"!«?!• M«! !•..)!•• = .	u:\.u	■ ••• .i-.:"M.r'i|
Ženska	. ,. . ,	.. ; , v , ,....
(ga narahlo prebujaj: U-u! Ilej-hej! Tujec, tujec, prebudite se.
<;• M\ v«) '» ;j'I'
Tujec (se prestraši): Ah, kaj je, kje sein, vi, želite, kaj že.lite od mene sredi noči7
' . \ .••..■.») «ur» *>•» a'*
Ženska (plaho):	Nič.
Tlijec (glasno):	No, le na dan z besedo, saj vas ne bom požrl. '
•,'« "i .|t"\\. .
Ženska (se obotavlja): Veste, veste, ne veni, saj se. neMda povedati, ne morete
razumeti, če niste sami doživeli, .mislili si boste: ta je nora, meSa se ji.
• >, K lu \	.•	Ji/iu»'
Tujec (jo opogumlja): Nič si ne bom misli, le kako bi, saj se ne poznava, pa tudi
drugače si ne ustvarim sodbe o človeku po pryeni bežnem < vtisu.	m».
Ženska (se opogumi): Veste, Se kol otrok sem bila, č|§tQ, jnajlien nezakonski pankrt.
Nisem bila ravno sreča in ponos svojih staršev. Zapirali so me pred svetom in ljudmi. Tenui je varnost, navadila sem se je, ne moreni živeti brez nje, teme. Lahko razumete?
• v i
Tujec (mehko):	Da, mladost nas zaznamuje za vse življenje, v tistih prvih
letih dobimo pečat, ki ga kot križ nosimo yes čas., ,v .,l?|.(.
Ženska (upajoče): Torej ine razumete?
'M V.:\ Wt
'(\ijec (mehko):	Trudim se, kolikor lahko pnč. Samo morali bi poskusiti živeti
v svetlobi. Po malem. Za začetek bi poskusili s svečo. Naj jo prižgem?
(Prižge vžigalico.)
Ženska (kriči in zbeži): O, izdajalec, norec prekleli, nie hočeš ubiti, da, ubiti me hočeš,
zato so te poslali, tujec, da me ubiješ, mene, ki se bojim ?9£ga
samega žarka svetlobe, ti prekleti potepuški tujec, ti niče in nepridiprav, poberi se tja, od koder si prišel, kar prižge, kar ubiti me hoče, mene, ki se bojim...
Tujec (kliče za njo): Oprostite, nisem hotel, res nisem hotel, ko bi vedel, da vas
tako boli, ko bi mi prej... O, kaj sem storil, nesrečnež, oprostite...
(Vlak pelje mimo. Prehod v naslednji prizor.) !
v \v, if»;. '
(Tujec brenka na kilam. Pride pevec-grobai; pod pazduho nosi malo zapečateno krsto, zvoni z zvončkom. Tujec med pevčevim govorjenjem brenka na kitaro.)
»M
Pevcc:	Vidite, samo poglejte, lote pišče, ni tehtalo niti pet
kilogramov, pa je že angelček, pa je že poromalo nattdpigiir svet, knj se ve, koliko hudega ji je bilo prihranjeno, a kaj jo je ubilo, vas vprašam, sovraštvo, y grehu je .bila. spočeta.,v., sovrastvu je umrla, mhce m Šel za pogrebom, nihče je ne bo pogrešal, tam v angelskem zboru bo dobila lep prostor jta svojim zvonkiui glasom bo luni izvabljala solze. .. .»a	• .toi-i -M - ■? ? ■ V*™
Tujec (mehko):	Kruto je življenje.	,.	. r
V»5«»« ibsia onem .«o i'M- \ •« >1 .M»"	v
Pevec (mu ugovarja): Ne, življenje ni kruto, kruti so ljudje, mojstri so, da iz nič
napravijo pekel.
(veselo)	Vidim in slišim, da sle muzik. (Titjec neha brenkati.) TehM.
«mu! manjka' V^'iiäSi vasi. Pa ono znate? (poje): Majhna je naša vas,
_ 0I3U.KI !>«	tfVlfif & jčitsiavil čas.	' "r'
«i«m »j »it .*»!?.«>«! i a ,',^,<Znale?'^u': '
M ' !
Tujec (mehko):	Žal ne poznam.
ib«) in ,»«viwi\ .-i t?*» m h«".
(vzWdja)\{"I b ,;;v' 1'a önöi1 gotovo poznate? (poje) Hladen je dež, krhke lupine,
liAiit-l Uan»:l».-,!-.i 'rtty'Mkfoje'to'same,	" "
iü iliJH'M'A	,!ij:i 't$nija"ne Spi
^iinaci.biviH hou.nv Maß*kaplje V.'jl'jin.ij.\»n o<!iiiiJ 'Voko'časa...
.To gotovo znale?
rlivsff »lii-it v /jimi/Vi?
Tujec (se'%$rdvičil)£): nv Ößrostite mi, tudi le ne poznam.
Pevec (začudeno): Ja katero pa sploh znale, človek božji? A vsaj to, to je
zadnja priložnost, (poje):
»ovnih .jl^r - M* üezzoba, i « .I.-WVI- s N' ; y dlatielispi mrtvi čas, klovn se ozira v tih voščen obraz. Še včeraj sva skupaj pila... To morale poznati?!
,>woflt«irii»idii .«I»,iliuii	■.•	-	— -S' V.»-"' v * ■ •	:
Vžai, a tudi le ne poznam.
i.» »Sin il	i/J^Hpi-»j	" '
•ii** ,92*iw| ittJl ' 1	!	7 ' •
. .-nijo* a. * ''«»«I *•' '-'J"
,r: / •.») ,!t»l)yv i.J vA .uiioil no? i;» m	1	■ ^'«•"•'"«r '	r>\\\,	4
Jwioizw .in«?)* »»m M i ' 1 •■•» :
t MV


VSAKO ČUDO ZA TRI DNI...
Tistim grešnim Slovencem, katerih duše v vicah na Zemlji so ob pogleidu na podgano v naročju slovenske kraljice, ranjene do dna . njihovih karirastih vesti, resnično iskreno priporočam sledeče: odprite Slovar slovenskega knjižmega jezika in sicer IV. Knjigo na strani 674.	f !	.. 3 > j
Luske z oči vam bodo padle na podgano, če se vam boisplöh'pösvetilo, ko boste našli besedo, ob kateri boste spoznali kako malo ste doslej premišljevali o milosti in tölerauci Marijinega naročja - če se vam bo sploh posvetilo koga predstavlja tista tako imenovana Strielnikoff podgana. Zaradi te dobičkanosne ideje so prenekateri ustrelili kozla... Sicer pa resnične, torei edine, Svetosti ni mogoče žaliti.	* v .., , „^ . ^ßy^y
IZ DELOVNEGA KOTIČKA UREDNICE
Tokrat, dragi bralci in prijatelji gy^^i^n^^pyoroVj Se ogjagam ypujyojqng mp$o.;Dqtöhßs&L feivjfti frb mojem mišljenju nisem mogla VŠc izpolnjevati zadovoljivo, je sprejel nase moj sodelavec in souredoik Leon Krek, ki se vam je predstavil v prejšnji številki Svobodnih razgovorov. Leon jevZ^aj naš "PR	^inister zp^i^jg zadeve", in
naš digitäfäf k<!»Aiü^nIKäto]^6Bfi nH^oätneWn^rgije 'iK^iitmiiziiiar^^bac^r^d^ ha^ 'v Seveda pa je vsakemu jasno, daje izhajanje Svobodnih razgovorov predvsem odvisno od rednega plačevanja naročnine in prostovojjnihvprjspejfkpv, za katčre vas naprošam9da:jih poŠljeteJblagajniku SAlLUK-arNjk^^ra^dv-in ostali tozadevni podatki so objavljeni na notranji strani naslovnice.
V. upanju, da.,bodor zamudniki - vem,nda so.zayzqtlj- čimprej poraynal^^os^lo ftMpčnin^ i%$i|9@9<<jivaldžnosti za prQairfä pfemä/zaüpänje 'vame in za finančno pomoč.
(r. .,	■	...■ i' i	' „..icV,asprisrčnopozidravlja	i>n
vaša Pavla Gruden (urednica)
ČLOVEK NE JEZFSE^MSCTNONENA UREDNIKI? ir.Jüü	au iate fco-i
Primašamo vam dve verziji prispevka poslanega na uredništvo neke ugledne revije v Sloveniji. Naše uredništvo se nima ha kaj pritoževati,saj ^be jvetegfefe hvalta Svobodne razgovore. Ob» teksta ,obja^ljrälö legoljlv^ toi^bcfpftf|fevkaijev, ki se hudujejo na urednike slovenskih časopisov v Avstraliji.
Spodnje je urejeno be§edilp objavneqo,vpom^pjeni peviji, na naslejinjil}xl^eh^sfta^j^fot^
■ , u.gj	^ . . •	i .........Uredništvo.
( iv-gf,.;--v . . 'j^Anc —t 'j,l.'t'.rxJr-^'A

"Spomini nekega	aU,MVOj;e
v avstralski reviji Svobodni razgovori
Iz Avstralije je'pred kratkim pri- 1	zapreti v urad, ampak je čelo iiv-r' kega tör^a ^lob^ana^embere. Sla zadnja zanimiva Številka revije	Ijenje posvetil Širjenju in spoznava- To je monodrama, ki jo je avtor po-Svobodni razgovorj - Free dialogs,	nju domorodske kulture ipe&avi • sipina,natečaj ^ad^gtijrj&fadljsko ki je bila ustanovljena 1-19821 Usla-'	stralskim prebivalstvom. Njemu v Igro, kfga je Radijski oder razpisal novileljica revije, njena duSa in nje-	spomin posveča tudi pesem v an- ob svoji 50-letnici delovanja. Spona urednica je Pavla Gruden, v zad-,	gleseinl. Članek Pavle Grud^t^ir^, ipjni jpj^ega^Lordass» Sijajno napi-njem času še^i je pridružil kot1 so-	|e Človek - živel umetnik je posve- * san monolog Lorda Badmlngton-urednlk Leon Krek. Uredniški odbor	čen nedavno umrlemu svetovno skega, ki spremlja v svojih dnev-je razseljen po raznih krajU},A«strav	fcnanemu umetniku Stanislavu Ra- 4 nlfikih fcapisih» cazftad jugdslauije in' Kje (Sidney, CamberrtHn Melbour-	pofcu.kl je velik del svojega 2ivlje- dogodke, ki so sledili do priznanja ne). Nekateri prispevki so objavlje-	nja preživel v Avstraliji. Ivanka škof, samostojnosti Slovenija in Hrvaške ni v sloveg^in^gf|ig| v fl^glefiči^L uredniškem odborur.tavlje,^ Ratflfcki	v svoj Vsebinsko novi tn zanimivi so člankL	opozarja na knjigo Šole v sloven- spored in je bilo prvič izvedeno apri-in literarni prispevki Slovencev, ki	ski Istri in na veliko vlogo, ki so jo la, 1997 na. Radiu Trst A «Zahtevni živijo v AvstralMy»r«äH?^cK>jßte.ruj|nali po vojni ar porušenih, revnih i W tordtf Bad talngföft sUteS^ od-gne črtica, napisana v angleščini,	krajih Istre učitelji. Med temi je bila ncrro interpretiral igralec Aleksij Pre-
Cudež na božični večer (The Mira-	tudi Ivanka 6kof, ki se danes z no-_ngrc Rregarc, ki v revjJLspdeluje kot
clftss/ t^fiDCl^rfefinas-fVerOankd " stalgijoispotnlnja tistih izrednoSteS3^ilt^mf sWölafe,1 je tlitfi^bSedo-
Majnika. avtorja knjige Diary of a	kih, a obenem lepih in navduSujočih val tekst uredništvu Svobodnih raz-
Submariner (Dnevnik podmorničar-	časov. Rratre^ljiya v svoji preprog.. «ovoroy, ki le zf«eseltemraltenilo
kot mlad, a že takrat drzen fant pri- Gerdenove Whatever Is In God'a ki živijo v anglofonskem svetu Tako
polnočnici. Prisrčno in toplo se Anka nepoznano tujo celino.	8mo delo Izvedli, naprej v daljnjo
Markovič spominja ob njegovi srprtl V reviji je Se precej prispevkov ^#rfirtHa*kja£ aj JTlonodramo nati-avstralskega d^mferodča Burftpip I gcugiKädver&kih rn arigfeŠKih afoor- * ^^l^W^ÄXA E^QM * Bumuma, pravnika, ki pa se ni hotel jev. Najbolj izstopajo Spomini ne- '	M. P.
*Kir"rora MJ.vxsi I isue'ri o-j	js&rixtfoq^ dfitWGBr
-oni n»;i' v	. r'o o?:	dr«.-«-A h .»	ii
.. ),lr:M v^al«' mvotr .	tnf.uM • • •:«	* tttfffthi/I ifi- eittin	ju t
(Kulturna kronika)	»ao if*ti«- k« i-;.ii«/i. ii*»;-.isi
•ii>.;il nojs/i do »ol»^.*)«' n •> •-<'.»:! :l .	«i	hj c. ... •.?.	ßi« vb<"l im;v i jo a 4jA,u J
tiolqz od utnv >0 njjio^n umu«' um.nloj -u i«?o'irn o ilRvr^l^j.n^'tq [fd?cb vte oIumi cHi,' ilihmu i'i/ltifatniti m ^jv5-» rHiaoiicJwdob ?) 'burc.\ .^m.»b<K| Ur	miß-''oii9<ni » >r»j f.jly
iCULTUHNA gfiflfUfA..//	4*<:*	in	^	cq
OMUli .JU /v» Jl'iOAAIMMVOJacl 118/ :•;> M ,«Jtn>l 109.1 Jirifcwö? ni DOVFb'w [- ir rt i »i'.vp. ».o/ijlovo&K ilBv>!it)0'.|'-:i )<v^:imoj.i uwiti ujrwjl£in
i.»« -Vinn ejjrißva'ÜBlci ti^anbsi bo «>n?ivbo »n >l>'i'io voir.'v ^ßi limbr '■<)>. ■< 'i^iujr.iKi o[ßn .««ir-uj <m: v Iw t»< ubavo^
»fi ;o nisi&^aifoo.Tavrafe	umetnosti^ in<ki^1»^|f,ie:rl>0!,i
.trii "jii«»m•. «!• j»*fi mi mt »|lv«,{ff«i w Mjr.b'u; mv- /api
V'tfböü »^ia^'y/MSä W Revi je.' ki izhäia^lt&ffiä^ na leto, g&siPatfba Gradben, živahna kulturna delavka med našimi
'-Mdb-jiin	nobirOöl/eT P^BV
rojaki na oddaljeni celi^^jerd glayj^^o^lay^.^a ,$oa$b<
fini ovJžitibdUJ »žuM .?jin*/i>l£ v pji/ai yiib'j!y»i /b■* • '	t i ^'»fiiJ^Kj i;>|/ j<:j?.h(J ijis> • 3-r» mu;/offü ;..miili
'-Mit»*/I,V3fi><j&ä>baaj>šosrok* • Ivai^ / Škof ^liir'Beii^	//>
i , A •< 'f .'i { j ili^fi >v«)l;' s.bobvui ßi: nj jj
«'^S*^^	WSMf
---Avata?aljrjef- o čeaea^pričajo občasni pridpevkiT^ "pišmaTponatisi
I	//Mpcw^OC rmrnw-
, tudi iz Slovenije // Bevlja je t pozitivnem pomenu besede
noyofiSß"! inbodoViv > • J^^^rrnn,
dokaj Herterosena.. se joravi. da na 'ni«niVi straneh lainim
...JffiSiJS®»«!?!!!*	m n3enih ßia»ueb .lahko,
io1v»j oj nj M .Fmeiboriom «»i o'i •»iuf.iivnp /«> -
rfij
ni Hm^oarsk&hr
r(n3n?ipq ob Hibela .s^cG'/iH ni Ajinove-i^.
il-ri'i^ i/i ,r s—rt*.	'....... »-■"
Z il?'.>nr! =on»>.	r-•	'	«-••o.,.-. . P » • ivc,
»/lajr^ in.^tS-fco^tH l-lro»- '!	can1	4	4	otč> v
'"F
-r.,H \ •••.ii;! . . i i . '<•! i:;l.ir,vl «t:• -i '>f ! » ' ifvjiArd P" tPhn'J
glasi ' se namreft* "Vse1 dobro ljud'ea1 im1
ffi:V.>ju.7i,'l>.'H" fl » cjmI »i|{iil4>lo •■ .Mirt u !»• y • I r ";';frl f;|;r»fv ,R>!if»|"M
naaris5"spominja pokojnega prijatelja po lmenu Bumum Burnvoi,
45 ^
2o« 3*1998	17;oo
i i
(Kulturna kronika) - 2
avstralskega domorodca« ki je v sebi združeval elemente Gandija, Tagoreja In glasnika pozabljene ter odrinjene prakulture avstralske celine //Ko dalje listamo revijo» nas preseneti zares drzen preskok: pred nami je faksimile Einžgarjevega rokopisa, ko je pripravljal knjigo svojih spominov //Potem se srečamo s fotografijo pesnika Antona Medveda in z izrezom njegovega življenja //Še malo dalje, in že je ta reeenzija spominov, ki jih je objavil nekdanji predvojni jugoslovanski pomorski častnik Janko Majnik, po rodu iz Žirov in o& prvega povojnega časa član slovenske avstralske sikupnosti //kepo se v reviji spominjajo tudi
znamenitega slikarja Stanislava Bapotoay ki je umrl lory! in čigar ime je bilo znano v umetniških krogih domala po vsem svetu // V reviji, ki jo bežno listamo, objavljajo tudi neka j pesmi Aleksija Pregarea, v angleškem prevodu ir»H spremno besedo, ki jo je bil za njegovo večjezično pesniško zbirko JEDRA napisal pokojni, profesor Josip Tavčar // S tem pa bi listanja po SVOBOENIH RAZGOVORIH nikakor še ne bilo koneo //J»e za vzoree smo bežno našteli nekaj te simpatične
heterogenosti, ki daje slutiti» da bodo SVOBODNI RAZGOVORI
i
lahko še dolgo živeli //	i