;
||B Ž.
Poštnina plačana v gotovini.
V LJubljani, dne 10. lanaiarfa 1923.
Izhaja vsako sredo in petelt.
Leto ¥«
r 1	
	
1	
1	
	i >**r"' ■.
	[ ' J'3'
	
kmetllske stranka m SSove^ii®^.
Naročnina:
celoletno .........................Djit 20*—
«olnletno ........................Din 10*—
Četrtletno ..................Di* 5-—
Posamezna številka....................Din !•—
Kmet pomagal si sam, in sv©l© ifališle v dflavl uravnavaj si sam S
inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za;
male oglase . . uradne razglase
Din 0-25 Din 0 50
reVame ro domovom
Uredništvo in upravništvo lista ie v UnbUani. Kolodvorska ulica 7. v htžt »Ekonoma
V lastni
Zanašajoč se na že izkazano požrtvovalnost pristašev kmetske misli smo se odločili, da pričnemo izdajati
»Kmetijski Ust« dvakrat na teden.
Nujno potreben je ta naš korak, -pa čeprav smo Sprejeli ž njim na sebe skoraj nezmagljivo finančno breme.
Toda mi verujemo v moč ideje in zato vemo, da bo prežela kmetska misel vse njene pristaše s tako požrtvovalnostjo, da bo tudi to težko breme zmagano.
In zmagano mora biti.
Vstopili smo v volilni boj in sicer v volilni boj, ki bo najbrže tako strasten, tako silovit, kakor ga še Sloveniji ni doživela. In ker gremo sami v boj proti vsem in ker smo poleg tega za vse najbolj nevarni tekmec, zato bodo po nas padali vsi in zato se bo na nas streljalo z najtežjimi topovi.
In pričetek volilnega boja je to že dokazal. Demokrati in radikali, socialisti in avtonomisti, klerikalci in komunisti, vsi se zaganjajo v nas, vsi širijo laži o naših ciljih, o naši Jdefi, o našem delu in o naših voditeljih.
, • Te laži in te klevete moramo ttbitl, kajti drugače je v nevarnosti emaga kmetske misli.
Ubijati pa jih moremo le, če sproti odgovarjamo na vse, če sproti ovržemo vsako laž in vsako kleveto.
Kako pa naj to storimo, če imamo Ie »Kmetijski list«, ki izhaja le enkrat na teden! Posebno sedaj, ko bo vsak dair prinesel nove laži o nas!
_ S tem, da »Kmetijski list«
pričnemo izdajati dvakrat na teden, smo podvojili svojo bojno silo in v stanu smo, da vsaj glavne laži sproti zavračamo, ln ker bomo pričeli izdajati tudi na Štajerskem svoje glasilo, bomo zopet znatno pomnožili svojo silo in z zaupanjem in samozavestjo lahko zremo v izid beja.
Toda tovariši! Da ne omagamo sredi pota, pa je potrebno, da imamo denar. Zato se zatekamo k vam in k vaši požrtvovalnosti. Naj ne mine niti ena prilika, da se niste spomnili našega Tiskovnega sklada!
Pomnite! Zaradi podeželnega ljudstva, zaradi Vas, se bori »Kmetijski list« — zaradi Vaše požrtvovalnosti mora tudi vzdržati vse izdatke!
Toliko klevečejo, da smo se prodali vladi, da smo si nabrali milijone — toda niti sedaj, ko gre za mandate, ne moremo izdajati niti enega dnevnika. Ali mislite, da je klerikalni pristaš bolj požrtvovalen ko naš, ali mislite, da njim tiskajo tiskarne zastonj? Vprašamo, odkod jim denar, da morejo izdajati to maso listov, v čegavem interesu izmetava-jo denar za varanje ljudstva!
To prevdarite in spoznali ste podlago kmetske misli!
Za najvišje cilje kmetskega ljudstva gre v sedanji volilni borbi — zaradi par kron ne sms izgubiti kmetsko ljudstvo bitke!
Zato smo pričeli izdajati »Kmetijski list« dvakrat na teden in zato se zanašamo na požrtvovalnost vseh pristašev kmetske misli!
V boj za Staro pravdo!
Vedno strastnejša postaja volilna borba in skoraj bomo sredi ijute-ga volilnega boja.
Glavni boj s klerikalci bomo bili ml in edinole mi in zato je potrebno, da posvetimo pred vsem svojo pokornost klerikalnemu volilnemu boju.
Kot prvi so pričeli volilni boj klerikalci in kakor je že pri njih zakon, so ga pričeli
z zlorabo vere.
Po deželi so pričeli prirejati volilne misfjone in v nekaterih krajih Dolenjske so se nekateri misijonarji povzpeli do naravnost gorostasne zlorabe verskega čuta. Tako je govoril neki misijonar:
»In če greste k spoved! in prejmete odvezo, tedaj znajte, da je odveza neveljavna, če tržete kroglico v samostojno škrinjfco!«
Pripominjamo samo, da zaradi tega, očitno krivoverskega nauka, dotični misijonar ni bil poklican na odgovor!
Da delujejo poleg misijonov z vso paro tudi spovednice in prižni-ce, se razume samoposebi. Gospodje! V zadnji uri Vas v interesu cerkve opominjamo, da prenehate z zlorabo vere. Ljudstvo spoznava, da je zloraba vere greli in zato Vam ne bo vetielo niti tedaj, ko boste oznanjali čisti božji nauk. Kako boste zagovarjali te posledice pred Božjim stolom, kaj boste storili tedaj, ko bo vera v resnici v nevarnosti. Vase hujskarije spravljajo vero v nevarnost, — zakaj ni prvo blagor stranke, temveč prvo je blagor duše in to vi zapravljate, ko učite ljudi mesto ljubezni ao bližnjega, sovraštvo do fljesja!
Poleg zlorabe vere je seveda glavno orožje naših klerikalcev laž in kleveta.
Niso srečni, če ne potuhtajo vsaj vsak mesec kako novo laž. Značilno za njih duševno revščino pa je, da pogruntajo vedno najbolj neumne
laži, take, ki jih more verjeti v resnici le najbolj omejen človek.
Taka je n. pr. njih najnovejša laž,
da smo se mi Pašiču ponujali, da pa nas on ni hotel.
Kdor bere liste, tudi nam nasprotne, ta ve, da je Pašič več ko 14 dm hranil za nas poljedelsko ministrstvo, da je samo vsled upanja, da bomo vendarle vstopili v vlado, imenoval oba velika župana. Slovenije, kakor je bilo svoječasno, na naš predlog, sklenjeno.
Ker so se pa te nade izjalovile, zato so radikalci besni in ta njih jeza se kaže najlepše v njihovem listu »Balkan«, ki odgovarja nekako »Slovenskemu Gospodarju*, samo da ni tako neumen. Te izbruhe jeze pona-tiskuje »-Slovenec« in hoče ž njimi dokazati,, da smo se ponujali. V resnici pa je dokazal le svojo omejenost in hudobijo in ^Slovenec« je lahko prepričan, da v naših vrstah ne bo našel prav nobenega tovariša, ki bi mu verjel.
Pri nas je namreč tako, da v vseh važnih političnih korakih odločajo naš! pristaši sami in na seji dne 9. decembra, torej več, ko teden dni pred novo vlado, so bile soglasno določene smernice naše bodoče politike, ki se popolnoma krijejo z današnjo.
Pa tega seveda »Slovenec« ne ve, ker poleg zlobe in neumnosti je neinformiranost glavni znak klerikalnega časopisja.
Z denarjem in podkupovanjem.
Z vso silo so se vrgli klerikalci na okraje, ki so se odrezali 1. 1920 za nas dobro. Tako zlasti na novomeški rn krški okraj. Ker je njih program čisto razcefran, da nanj nihče r.rčesar ne da in ker tudi njih laži ne drže, so se zatekli k podkupovanju.
Tako so ponujali nekemu našemu odličnemu pristašu za majhen travnik 60.000 kron letne najemnine. samo če ne agitira za nas. In kar je najlepše, je to, da je ta denar Iz
<t rr.7iL.ivr.mrT
kmetskega zadružnega premoženja!
Ampak podkupovalci še nikdar niso prišli daleč in zato smo mirnil 2 nasiljem. Ker pa je jasno, da nimajo niti klerikalci dovolj denarja, da bi podkupili vse, niti niso vsi tako nezna-čajni, da bi se dali podkupiti, se hočejo zateči k nasilju.
Tako so sklepali preteklo nedeljo v Trebnjem za zaprtimi vrati in sklenili, da ne smeta Pucelj i n M a j c e n na noben način prirediti shoda v Trebnjem. Čeprav bodo pokale puške, čeprav bodo klali noži, našega shoda ne sme biti! Tako so sklenili in se zmotili. Zakaj Pucelj in Majcen bosta govorila in sicer ravno v Trebnjem, pa če se vsi kle* .Ici zgri-zejo od jeze.
Ker se boje res ce, delajo vse to klerikalci. Nespamet-neži! Ali res ne vedo, da je resnica moč, ki se je ne da premagati? Ali se res ne zavedajo, da je ves njihov boj proti resnici že v naprej obsojen na smrt?
Tovariši! Oni se boje resnice, mi pa gremo zato za njo v boj in zato bomo tudi zmagali.
Kaj pa drugi nasprotniki? Vsi naši majhni nasprotniki, kakor »Avtonomist«, socialisti in drugi smatrajo za svojo glavno nalogo, da se v volilnem boju, izkažejo kot majhne. Zato si rnii toliko truda ne vzamejo, da b! vsaj prebrali »Kmetijski list«, temveč iz »Slovenca« ven sodijo nas,. Ko bodo vsi ti majhni nasprotniki napisali o nas vsaj prvo, količkaj pametno, tedaj pa jim bomo posvetili svojo pozornost. Dr. Kukovčeva fiksna ideja. Fiksna ideja dr. Korošca je, da mu bo prinese! avtonomističnl program Stojana Protiča, ki pa ne obstoji, vlado. Dr. Kukovčeva fiksna ideja pa je, da mu pribori njegov mandat nekakšna napredna koncentracija.
Že pred letom dni smo javno povedali, da je napredna koncentracija mogoča le. če jo stvorijo prav vse napredne stranke, tudi socijalni demokrati. Pa dr. Kukovec ne bi bil dr. Kukovec, če bi se vživel v to našo odkrito besedo. Slej ko prej trobt svojo, slej ko prej mrcvari ljudi s svojo sitnostjo in vsiljivostjo, da je treba ustvariti napredni blok, ki mu reši mandat.
Pri tem pa nastopa tako nerodno, včasih celo tako žaljivo, da je že v naorej izključeno, da bi si mogel pridobiti pristašev za svojo »koncentracijo«. Lani n. pr. je obkladal tov. Drofenika v »Slov. Narodu«, da je njegov šolarček ln mu dajal nauke, katerih je on sam pač najbolj potreben.
Letos pa obišče pozno zvečer tovariša Drofenika v bolnišnici, po težko prestani operaciji in ga muči tako dolgo, da dobi od njega par dni kasneje pismo, ki naj bo voda na njegov mlin. To pismo potem objavi. dasi dvomimo, če je imel za to dovoljenje tov. Drofenika in ga hoče strankarsko izrabitf. Ali misli gospod doktor Kukovec v resnici, da ima posla z otroci, da mu bodo nasedli na vsak manever, zlasti če se je ta že enkrat tako grdo obnesel.
Ali je mar pozabil gospod Kukovec, kako so njegovi tovariši naleteli, ko so hoteli s sličnim pismom slepomišiti pri Zvezi slovenskih zadrug? Ali se res ne morejo odvaditi teh perskutnih mladinskih metod?
Gospodu Kukovcu bodi še enkrat odločno povedano! Če bi bili za njegovo »koncentracijo«, smo vseeno absolutno proti njej, ker ne moremo prebaviti načina, s katerim se propagira. Naj pusti gospod doktor Kukovec čisto v nemar grožnjo z zmago klerikalcev, zakaj mi vemo,
da bomo sami zmagali klerikalce, nikoli pa v zvezi z mladini, zlasti pa ne s takimi političnimi nerodami ne, kakor je gospod doktor Kukovec.
Naj bo to za enkrat zadosti, saj itak vemo, da ne bo dala dr. Kukovcu žilica miru in da bo zopet pričel s svojo fiksno idejo, s svojo blaženo »koncentracijo«.
Potegnjeni klerikalci.
Dvakrat so potegnjeni klerikalci in vsled čudovite brihtnosti svoj h voditeljev so se obakrat potegnili sami.
Pričeli so s protivladno gonjo in 2 republikanstvom. Kot pravi polo-vičarji pa so ostali seveda sredi pota, in nadevali rede sv. Save in posledica je — da žanje trenutno plodove njih hujskarije — dr. Novačan. Sedaj se zaganjajo vanj, mesto da bi se tolkli po glavi, ko delajo tako neumno politiko.
Sijajno so potegnili klerikalce komunisti in sam škof jih je volil v Ljubljani. Mislili so klerikalci, da bo ta zveza trpela večno in da bodo počasi vse komuniste pritegnili k sebi. Pa so se urezalil
Komunisti so rabili samo to, da ne veljajo več kot brezverska stranka in ko so jim klerikalci izdali to izpričevalo, so jih pa zapodili.
Pa naj sedaj, ko je škof volil komuniste, govore po deželi, da je greh voliti komuniste!
Res, čudna so pota Koroščeve po-litične modrosti!
„Meietarska
" - »
»Slovenec« je imel ob ljubljanskih obč. voiitvah prav hvaležno stališče. Na podlagi napačnega računa, da so klerikalci tisti, ki profitirajo od komunistič-no-klerikalne zveze, se je udal tihemti zadovoljstvu, pustil komuniste agitirati, sam pa se je oblekel v čedno uniformo klerikalnega zmaja, obril rejeno lice, koketno sfriziral ostanke las ter se ponosno in triumfirajoč sprehajal po ljubljanskih gostilnah, Gracijozno je pod-vijal rep, luskine so se mu svetile, smrček pa je prešerno srebal zapeljivi vonj včlivnega golaža. Srečen in zadovoljen je bil, zato pa je bilo vse, kar je padlo s katerekoli strani od njega, sam humor; čist, zlat humor, veselje in smeh.
Zadnje čase pa je postal ta ponosni, čedni in koketni zmaj silno zamišljen in nervozen. Da, bogme, nervozen! Glava mu je zmešana, s tacami bije okrog sebe, sploh ni mnogo razlike v vedenju od Janeza Zgage... Same strahove vidi okoli sebe, računi so se mu zmešali: Komunisti izjavljajo klerikalcem javno: »Mi smo vas ujeli, ne vi nas«, Protičeva kombinacija je padla v vodo, nikjer nobene nade. Na Hrvatskem, v Bosni, Dalmaciji in v bunjevskO-šokački deželi se potaplja klerikalni čolniček; mrtveci vstajajo, par Šušteršičev je za vsakim plotom, štajersko republikanstvo se skuša realizirati, radikalci iščejo med klerikalnimi špekulanti svoje žrtve, podeželje odklanja doktorske kandidate, samostojneži razvijajo izvanredno delavnost. Kaj bo, kaj bo? Ali je čudno, da je lepi in za volitve v Ljubljani na novo prepleskani zmaj tako strašno nervozen?
Nas je prvo leto ubijal duhoviti Ko rošec s kaplanskim dovtipom. da srno kakor marijaceljske kapljice, ki nič ne koristijo in nič ne škodujejo. Letos je bil oznanil v Mariboru pobožnim poslušalcem, da so nas voli pohodili, klerikalni zmaj od »Slovenca« se pa le ne more potolažiti Vsaka številka nas je polna, za letni kongres tri uvodne članke in če nas bo 18. marca pri volitvah le toliko, kolikokrat je beseda »samostojni« v klerikalnih cunjah, potem bo zmaga sijajna.
V tretji številki letošnjega »Slovenca« je klerikalni zmaj zopet objavil članek, ki dela nečast tistemu elegantnemu zmaju, ki se je še nedavno šopiril s svo-
jim humorjem. In to nazadovanje nas boli. Psuje nas, da smo »mešetarska stranka« »kasapinska stranka«, »veliko-laska niesarska stranka« in o — pomislite — da smo »kmetijaci«. Zlasti to nas pa mora res v živo zadeti! Ostalih neinformiranosti »Slovenca« ne mislimo zavračati, ker je tudi v našem interesu, da ostanejo klerikalci š1? nadalje zabiti.
99
99
nismo všeč in zlasti ne v našem volilnem oklicu, tako da mu je zdrsnila s peresa baje tudi njemu neljuba beseda »laž«, če smemo kaj verjeti lekcijam, ki jih pogosto daje nedostojni slovenski žurnalistiki. Toda mi vztrajamo pri tem kar smo zapisali. In »Jutro« naj se informira pri vseh treh svojih bivših poslancih, koliko lo kaj so storili za zvezo Slovenije z morjem, oziroma, če se niso morda celo trudili, da bi bili poslanci SKS naše zahteve znižali.
Tudi druga trditev, da niso prišli v razpravo že izdelani načrti kmetijskih zakonov samo radi nasprotja med glavnimi vladnimi strankami, vzdržujemo in ne moremo dovoliti, da jo »Jutrovcl« imenujejo krivično. Ali je kaj znano v »Jutrovem« uredništvu, kakšno stališče sta zavzela v kmetijskem svetu pri pre-tresanju načrta zakona o kmetijskem kreditu poslanca: dr. Radosavljevič (za demokrate) in Tajsič (za radikale)? Ali kaj vedo pri »Jutru«, da so vsa ministrstva oddala svoja mišljenja k načrtu zakona o ribolovu, o podeljevanju koncesij za izkoriščanje vodnih sil, da jih pa navzlic temu niso pripustili v razpravo? Ali nič ne vedo, da je tovariš Pucelj prosil zato v demokratskem in radikalnem klubu posamezne poslance, da bi dregali v svoje klubske ministre in jih zainteresirali za kmetsko zakonodajo. Pošteno se je bil tej prošnji odzval samo g. Davidovlč, žal, brez uspeha. »Jutru« se je mogoče poučiti tudi iz stenografskih beležk, kaj je tovariš Pucelj govoril v skupščini o zakonskih načrtih svojega ministrstva in o nezanimanju za iste s strani ostalih članov vlade. Z ozirom na vse to in pa imajoč pred očmi silno dostojnost »Ju-trovo«, ki grozi s šibo in se baha, kako imenitno zna našeškati, si dovoljujemo označiti »Jutrov« poslednji stavek ljubke notice samo za majceno, a dobrohotno pomoto.
nega poslanca Skobernefta*
Pišece so krepka naša postojanka, vsaj so dobili pri zadnjih skupščinskih volitvah klerikalci samo 69 glasov, SKS pa 200 glasov, pa čeprav so nam socialni demokrati s svojo republiko zapeljali nad 200 volilcev.
Od tega časa pa so klerikalni kolovodje opetovano poizkušali, da z neumornim rovarenjem, laganjem, hujskanjem in prirejanjem zaupnih sestankov, ki so bili za nepristaše nepristopni, zopet pridobe prejšnjo nadvlado. (Pišece so bile namreč nekdaj nepremagljiva klerikalna trdnjava.) Zlasti sta se odlikovala v tem delu oba gospoda kaplan čka.
Misleč, da so že dovolj nahujskali ljudstvo, ki da bo sigurno drlo za njimi, so priredili r.a Novega leta dan v dvorani g. Kostevca shod, na katerem je imel poročati poslanec Škoberne.
Brez vsega zanimanja in mirno bi se izvršil ta shod, da se ni bliskovito raznesla vest, da je tu tudi poslanec Urek, ki se udeleži klerikalnega shoda. To je vzbudilo tako zanimanje za shod, da je bila dvorana nabito polna. Navzočih je bilo kakih 25 klerikalcev in nekaj druŽ-benk. Med našimi in tudi med socialno demokratskimi pristaši je bila izdana parola: Niti z besedico se ne sme motiti govora poslanca Škoberneta, temveč vse mora biti mirno, da se dovrši politična debata med posl Škobernetom is Urekom.

ATco Še nisi član „JugosIovenske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnetau dru|tvu!\
TStea je zarviadsla, ko sta stopila fikfati na oder Škoberne in Urek, tožnik in obtoženec. (Pozneje sta se seveda vlogi temeljito zamenjali.)
Točno ob 7 in četrt otvori poslanec Skoberne shod, si pridrži predsedstvo &J začne govoriti svoj deviški govor. Dejal je, da je bila prejšnja vlada, sedaj da ie druga in da če ta pade, pa bo zopet druga. Po tej modrosti je rekel, da »o trije bratje: Nikola Srb, Jaka Hrvat i Skoberne Slovenc sezidali vsak eno hišo in sicer vse pod eno streho. Pozabili pa so narediti vrata tako da morajo vsi čez eno to je Nlkolovo hik-njo les ti v hišo. Da pa je to tako naporen posel, da zlasti ta »daljni« in mlajši brat (Slovenec Skoberne) pri tem plezanju zgubi vso pamet in razsodnost in da si je zato tudi takoj kupil torbo, da zapre noter svojo. »kunšt« in modrost. To torbo ima on »brat Skoberne« noč tn dan pri sebi hr sicer z velikim ponosom, ker se tej torbi pravi »port-£elj« in tako on: »brat Skoberne« stoji visoko nad ministrom Zupaničem, ki, reva, še »portfelja« nima.
Tako je srečno, v veliko začudenje •navzočih popolnoma nemoteno končal svoj jeruzalemski govor, točno dve mi-autl pred pol osmih (govoril le torej celih 13 minuti).	, < "" "
Nato se oglasi k besedi tov. Urek
povdarjajoč, da bo govoril, četudi bi mu Skoberne ne dal besede. Skoberne mu na to ve« preplašen, da besedo. Urek početkom povdarja, da ni prišel shoda razbijat, temveč samo zato, ker mora vsled živčne bolezni, vsaj začasno, stopiti iz političnega življenja ln da hoče vsled tega poprej 8e položiti pred Uodstvom obračun svojega dela. Zato •e mu zdi osebno primeren današnji shod, ker more Skoberne, kot poslanec one stranke, ki je metala ves peklenski ogenj, žveplo in smrad na shodih in v časopisju po poslancih SKS — torej tudi po njem — dati pojasnila in odgovor na vse te njihove lumparije in laži, tukaj med sodbo ljudstva!
Skoberne je bil kot v preši. Še huj-Se mu Je bilo kot takrat, ko je moral plezati skoz »Nlkolovo« luknjo. Hotel se Je izmotati s tem, da je kar med Ure-kovim govorom »zaključil shod«! stisnil svoj »portfelj«, v katerem je imel tri žepne robce in par umazanih nogavic pod pazduho, skočil z odra in hotel zbežatl iz dvorane. Urek ga je rotil naj ne pokaže tako javno svoje zajčje narave ter je pozval ljudstvo pri vratih, da nikogar ne spusti ven.
Na to je Urek otvoril svoj shod in prevzel predsedstvo. Med tem pa je stopil pred bežečega škoberneta poglavar naših klerikalcev, Podvinskl in mu za-bičU, da mora ostati v dvorani, ker
—	sicer — no Podvinski je hud mož — bil pa je tudi feldvebel! Hočeš, nočeš Skoberne je moral nazaj k Ureku na Oder.
Sedaj pa se je začela dolga -r- dolga izpoved. Urek je zahteval od Škoberneta točne in jasne odgovore na podle obdolžitve, katere so metali klerikalci in njihovo časopisje na poslance SKS in sicer so jih dolžili:
1. Da so prinesli ogromne davke ljudstvu, da so uvedli nove davke in povišali stare itd. Urek zahteva, da tukaj točno izjavi Skoberne, kateri stari davek smo povišali ali novi upeljall, od kar smo bili v vladi in kdaj. Naj pove datum! 2e pri prvem vprašanju je izgubil Skoberne glavo in odgovoril: »Urek mene zato to izprašuje, ker bi se rad od mene naučil politike 1« Zares učen odgovor! Pa Urek ni odnehal in se ni zadovoljil z raznimi Škobernetovimi izvajanji, temveč je pritiskal na Škoberneta tako dolgo, da je moral slednjič Škoberne priznati, da se v času, ko so bili poslanci SKS na vladi ni zvišal niti za en vinar noben državni davek, ki bi ga moral plačati katerikoli izmed navzočih. Moral je pa tudi priznati, da se je zemljiški davek početvoril v dobi pred zadnjimi volitvami, ko je bila v vladi SLS — torej s sodelovanjem dr. Korošca.
Drug klerikalni očitek:
Da smo krivi, da morajo vojaki služiti v MacedonUi, da so tam slabo oskrbovani — tepenV itd. Urek zahteva pojasnilo na podlagi katerega zakona se vse to dogaja in kdo nam je poklonil ta zakon? Pa se je zopet izvijal Škoberne
—	le odgovora ni mogel spraviti na dan Urek je nato z voj. zakonom v roki dokazal, da je bil ta bivši srbski voj. zakon razširjen na vso državo — torej tudi na Slovenijo v poletju leta 1919 ln sicer s sodelovanjem SLS, ki je bila takrat v vladi in ni niti koraka storila, da bi ta, za nas tako krivičen zakon popravila in ga prilagodila našim razmeram ln potrebam.
Tretji klerikalni očitek:
Pa smo brezverci, proti veri, cerkvi križu, duhovnikom itd. Urek zahteva od škoberneta, da poda za to le en, Četudi najmanjši dokaz. Škoberne, moder kot vedno, jo hitro pogrunta in prati: »kaj ima vera s politiko opraviti!« Mi ne razumemo o tem nič, pustimo ve-10 onim, ki so študirali bogoslovje (tudi
Škoberne bi imel biti svečenik). — Zares krasen odgovor, kaj ne? Pa je zopet Urek dokazal, da nismo »brezverci«, temveč, da smo nasprotno več storili za vero, cerkve in duhovnike te dve leti v Beogradu — kot vsi klerikalci skupaj. Navajal je posamezne dokaze: L Tov. Brofenik kot član zakonodavn. odbora ni samo po nalogu kluba SKS glasoval za zvišanje plač katoliškim duhovnikom, temveč celo govoril za to, kar je tudi imelo uspeh. Navajal je nadalje več primerov (imena je iz uljud-nosti zamolčal) iz domače okolice, ko so se duhovniki za carine prost uvoz zvonov, mašnih plaščev itd. mesece dolgo brezuspešno obračali s prošnjami na klerikalne poslane©. Končno so se obrnili na nas in v par dneh je bila stvar rešena. Nešteto zahvalnih pisem duhovnikov nam priča o našem »brezverstvu« in lenobi klerikalnih poslancev.
Tem glavnim točkam, ki so bile temeljito razpravljane, sledilo je še več manjših vprašanj, na katere je g. Škoberne večinoma molčal in le debelo gledal ter tu in tam malo zacvilil.
Tej razpravi sledilo je Urekovo var bilo na g. Škoberneta, da pove sedaj ob zaključku dveletne parlamentarne dobe navzočim, — kaj so jim prinesli klerikalni poslanci iz Belgrada? Tu pa se je ojunačil gospod Škoberne in povedal res pošteno in resnično:
»Prinesli Vam nismo nič, ker nismo ničesar mogli doseči, ker smo bili v opoziciji in nam vlada zato ni hotela ničesar dati. Verjemite mi pa, da smo se za Vas potegovali (in za svoje dnevni-nice, kar je pozabil omeniti gospod Škoberne.) Pa je mesto njega razložil nato tov. Urek malo obširneje, kaj da so delali posianci SLS v Beogradu in doma.
Sledeče so zasluge klerikalcev:
1.	V parlamentu so ovirali vsako delo, da se je zato zavlekla vsaka stvar v večnost Volilci bi bili storili mnogo boljše, če bi bili mesto vseh 28 poslancev Jugosl. kluba postavili en gramofon v parlament, bi bil mnogo bolj poceni — uspeh pa ravno isti. (Šimrak pa bi si bil prihranil par klofut, katere je dobil.)
2.	Delali so dvojno politiko. Upit Go-sarja in Gostinčarja za prepoved ln istočasno upit Brodarja in Slanovnika za izvoz dokazuje njihovo sleparijo najboljše. Urek je temeljito razložil ta manever, s, katerim sleparijo producente in konsumente samo, da bi si ohranili mandate.
3.	Doma so hujskali ljudi, jim lagali, da se je kadilo od njih.
4.	Vse naše zasluge so pripisovali
sebi.
Škoberne je na vse to molčal in milo izpraševal Ureka, če bo že skoraj zaključil shod. Temu pa se očividno ni nič mudilo, da bi izpustil svojo žrtev, tako hitro iz rok.
Na to je obrazložil tov. Urek delo ln uspehe poslancev SKS. Med tem, ko je Škoberne sam priznal, da nimajo klerikalni poslanci ničesar pokazati — je dejal Urek — prinašamo mi v glavnem našim volilcem tele uspehe svojega dela:
1.	Uzakonjeno in financirano zvezo Slovenije z morjem.
2.	Železnico v Prekmurje.
3.	Tri kmetijske šole.
4.	Preprečili smo uvoz italijanskega vina.
5.	Držali prost izvoz živine ln konj.
6.	Razveljavili razne sekaturne na-redbe, doprinešene od prejšnje vlade, v kateri je sodelovala tudi SLS, ki so suženjsko komandirale kmeta.
7.	Olajšali vojakom oprostitev, zbolj-šali hrano, odpravili pretepanje itd. itd.
8.	Povečali množino davka proste žganjekuhe.
9.	Olajšali zakon o prijavi vinskega pridelka. (Po zakonu iz meseca septembra 1. 1920, ko je bila v vladi tudi SLS se je moralo javiti vino v 24 urah kazen pa je bila zaplemba vsega blaga in lOkratna trošarina — sedaj pa je treba prijaviti v 10. dneh in kazen je samo 100 Din.
10.	Uzakonjeno vrnitev 20 odstotnega odtegljaja ob priliki žigosanja bankovcev.
11.	Odpravo Vranglovcev Itd. itd.
Nadalje je povdarjal tov. Urek, da je najtežje delo poslancev v delu za zasebne koristi poedincev — v raznih intervencijah — in da so tukaj vršili poslanci SKS veliko in težko delo, da je tako bilo n. pr. samo po njegovem posredovanju oproščenih nad 200 fantov vojaščine, katere pa ni nikoli vprašal, kateri stranki da pripadajo. Razen tega so izvršili poslanci SKS še brez števila drugih posredovanj za vso Slovenijo.
Končno je primerjal tov. Urek delo In uspehe poslancev SLS in SKS (tam 28 lenuhov, izkoriščevalcev ljudstva, tu 8 energičnih za delo vnetih ljudi). Obrazložil je upliv obeh grup v parlamentu, v katerem so klerikalci morali sedeti celo čisto ločeni od drugih, ker se jih je vse izogibalo kot gobavce.
Ker je zaklical tukaj pri tej priliki Škoberne Ureku:: »Vas pa so seaaj vrgli iz vlade« mu pove Urek, da nas
niso vrgli iz vlade in da nas žele nazaj ter da še do sedaj čaka poljedelsko ministrstvo na nas in da je delo našega kluba dobilo tak upliv v Beogradu, da so celo sedaj, ko že 14 dni nismo v vladi kljub vsem intrigam in spletkam tudi klerikalcev — postavljeni kot veliki župani za Slovenijo — kandidati našega kluba,
S primernim in stvarnim apelom na navzoče je zaključil tov. Urek ob pol dvanajsti uri shod. Škobrnetov shod je trajal 13 minut — Urekov shod, težka in očitna izpoved za Škoberneta pa potem nad tri ure.
Omeniti mi je še, da so v začetku — prvo uro — Škobernetovim izvajanjem navzoči klerikalci in par družbenk hoteli pomagati z raznimi medklici. Potem pa so, tekom vse dolge razprave pod pezo Urekovih stvarnih razlaganj in neusmiljene obsodbe umolknili in s Škobernetom vred molče prenašali težke udarce kakor politi kužkl
Ker je med razpravo Urek vedno pozival, če ima kdo kaj za pripomniti, se je večkrat oglasil in dobil besedo za kratke pripombe tudi zastopnik soc. demokratov Martin Umek. Ta se je — po svoji stari navadi, obregnil seveda, nad ves svet — poslance vseh strank tudi lastne in je povdarjal, da bo treba vse stare poslance vreči med staro šaro in čisto nove ljudi poslati v Beograd. Čudili pa smo se temu možu, ki je tu nastopal zelo dostojno in tudi tu in tam s pametnimi stvarmi, dočim je včasih bil navaden rogovilež. Je pač tivi-del, da je treba mnogo brati, če se hoče izvedeti resnico. Ko bi ga njegov ožji sorodnik P. ml. hotel vsaj malce v tem posnemati, pa bi se ne blamiral tako strašno s svojo prazno klerikalno nevednostjo, ki je dovolj žalostna za moža, ki hoče nekaj veljati in celo postati drž. poslanec.
Omenim še eden, meni nerazumljiv incident, ki je nastal v dvorani, ko je tov. Urek otvoril svoj shod. Tik Ureka stoječ tukajšnji trgovec, velik 1 ogataš, »pobožen krščanski« mož, Fr. Gerec, je zakričal nad tov. Urekom, da ga je treba vreči iz odra. Tov. Urek pa mu lepo odgovori: »No, no pomirite se g. Gerec, vsaj Vam prinašam pozdrave od Vaše hčerke.« Strašna vest se je mogla zbuditi v temu 70 letnem možu, kajti kakor obseden je začel skakati in kričati: »Sedaj pa vsi vun, noben ne sme poslušati Ureka!« Urek pa ga miri rekoč: »Čakajte vendar tu g. Gerec, se bova pogovorila, kako živi Vaša hčerka v bedi in pomanjkanju med tem, ko se Vi krščanski mož, valjate v milijonih.« Gerec pa se nato zažene z vso silo proti vratom, beži iz dvorane in kriči: »Vun ga vrzite!« Začudeni smo gledali ta prizor in si mislili: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne gre na solnce!« I- 1.
I............................II II II I .1.1 M..—I I I ..................
SEJA OKROŽNEGA ODBORA
SKS ZA KRANJSKO bo v pondeljek, dne 15. januarja ob desetih dopoldne pri LOJDU. Ivan Pipan, načelnik SKS.
fPokrai3inske vesti.
Tovariši! Javite nam takoj imena in natančne naslove čuvarjev skrinjic in njihovih namestnikov. Vsi, ki še niste odgovorili na naše okrožnice, storite to takoj! — Tajništvo SKS v Ljubljani.
(Krepko gre naša stvar.) Najmočnejša opora vsake stranke je trdna zavednost njenih pristašev. Ta se pa v nobeni stvari ne spozna tako, kakor v požrtvovalnosti. In to so naši vrli tovariši dokazali. Za danes le par primerov. Na seji okrožnega načelstva v Mariboru je bilo nabranih za štajerski volilni sldad 817 dinarjev. Na volilnem sestanku v radovljiškem okraju je bilo nabranih za naš tiskovni sklad 375 dinarjev ln 2 liri Na volilnem sestanku ljubljanske okolice je bilo v isti namen nabranih 1006 dinarjev. Samo 3 sestanki so torej dali preko 2000 dinarjev. Tovariši! Volilni boj bo hud, tako hud, ko morda še nikoli. Zato delajte, zafj nabirajte prispevke. Na nobenem sestanku ne pozabite nabirati za naš tiskovni skladi Vsak sestanek mora koristiti ne samo idejno naši stvari, temveč tudi gmotno!
(Veliki župani) so imenovani za vse oblasti, razven za tuzlansko in travniško, za kateri bosta imetiovana velika župana po vstopu muslimanov v vlado. Za Slovenijo sta imcnovar.a kakor znano dr. Baltič in dr. Ploj, prvi za ljubljansko, drugi pa za mariborsko oblast Po izjavi notranjega ministra Vujičlča, dopisniku »Jutarnjega lista«, bodo vršili pokrajinski namestniki svojo dolžnost še štiri mesece po imenovanju velikih županov; Potem pa izgube vse svoje dolžnosti in veliki župani bodo naravnost občevali z osrednjo vlado. Svoje posle bodo izvrševali veliki župani po določilih ustave in imeli bodo posebne oddelke za prosveto, finance itd.
(Poslušan razgovor.) Prijatelj lista nam piše: »Slučajno sem zašel v neko ljubljansko gostilno. Sedim sam za mizo, pa pi&gdeta dva gospoda. Glasno
se razgovarjata, jaz pa nehote poslušam. in pripoveduje prvi. ki se izdaja za nekakega tajnika kočevskega dr. Sajovica med drugim sledeče: »Ah, tisto, kar piše »Jutro« ni vse nič res-Vem čisto dobro, kako je bilo, vsaj sem bral sam brzojavko. Dne 23. decembra je dobil dr. Sajovic brzojavko, če sprejme mesto velikega župana v Mariboru. Toda on je ponudbo odbil. Dejal sem mu, da je storil velikansko neumnost. Pa mi odvrne: Saj bi sprejel. Toda kot veliki župan si moram kupiti frak in druge obleke, zakar pa plača velikega župana ne zadostuje.« Nato mu rečem: »Ali si neumen! Kot veliki župan bi imel toliko lepih prilik, mogel bi zaslužiti tam in tam.« Nato pravi Sajovic: »Res je, osel sem bil!« — Nato nadaljuje moj neprostovoljni informator: »Oh, kako bi bilo lepo. Sajovic veliki župan, jaz bi pa bil nekak tajnik! Toda sedaj je to preči No, bo že kako drugače! Tako je bilo, to, kar pa »Jutro« piše, pa vse skupaj nič res nI Ampak cesarju Janezu bomo vseeno pokazali! — Na Kočevskem stojimo imenitno. Kakih 400 volilcev imamo sigurno. Vsaj imamo 7 občin!« Nato vpraša drugega: »Ti, ali veš, ali je hipotekama banka državna?« — Nato drugi: »Seveda je!« — »No, potem pa je že dobro. Bomo že tako naredili, da bo prav!« — Ker imam malo pokvarjen želodec in mi take koritarske zgodbe ne prijajo, sem lepo pozdravil in odšel. Da ml pa te zgodbe nazadnje ne obležejo še v želodcu, Vam jih sporočam, gospod urednik, da jih po možnosti uporabite.« Tako dopis! Ne rečemo dTugo, ko: velike in idealne politike ima radikalna stranka v Sloveniji! Ljudje božji, hitite da ne pridete prepozno. Skoraj bodo vsa korita razdana!
((Nazori radikalcev.) Ker hočejo ra-dikalci nastopiti tudi v Sloveniji, je dobro, da si zapomnijo vsi volilci, kar je pred kratkim pisala »Tribuna«, najbolj znani beograjski radikalni dnevnik. Po mnenju »Tribune« se ne da urediti naše države drugače, kakor da se uradno uvede povsodi cirilico, latinico da se sploh prepove, da se ne sme izdajati nobenega v latinici tiskanega časopisa in c!a s© — prepove tudi slovenščinal To so zahteve »Tribune«. Če bi zašel med-vas kak radikalni priganjač, pa ga vprašajte, kaj pravi na to!
(Kompromis za volitve.) Sedim v kmetski gostilni in poslušam razgovor kmetov o volilnem proglasu SKS. — Najbolj zadovoljni so, ker SKS ne mara kompromisa z nobeno stranko. Pravijo: Kakor hudiča so klerikalci preganjali socijaliste ln komuniste. — Vse pridige in vsi katoliški časopisi so bili polni razprav o tem, kako je za katoliško ljudstvo socijalno demokratstvo in komunizem nevarno. Toda kaj smo videli pri občinskih volitvah v Ljubljani? isti klerikalci so se zvezali s soc. demokrati in komunisti, torej z ljudmi, ki so za ljudstvo najopasnejši Najboljši dokaz, kako protiljudska je politika klerikalcev. — Slava SKS, da ne hodi po taki poti!
(Po prstih Jih je dobila »Murska
Straža«), ker se je spozabila in napisala resnico, da namreč »Slov. Gospodar« prav nesramno laže in obrekuje ljudi. Da svoj »greh« popravi, je zato zadnja »Murska Straža« pričela s kle-vetanjem »Kmet. lista«, da tako dokaže, da ni prav nič boljša od »Slov. Gospodarja«. Gliha vkup štriha — zato naj lajajo psi!
(Nerednosti na državni žrebčarni na Selu. pri Ljubljani.) Pokrajinski namestnik nam sporoča, da je tako sodna ko tudi disciplinarna preiskava proti voditeljem državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani dokazala, da so bile vse vesti o nerednostlh v žrebčarni popolnoma neosnovane. Povzročitelja teh vesti, veterinarski major v p. France Rebernak in Anton Gliha, sta bila zato obsojena od deželnega sodišča in sicer prvi na globo 1000 dinarjev, drugi pa na globo 500 dinarjev in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Vodstvo žrebčarne ni le ne zagrešilo nobene nerednosti, ampak v polni meri izvrševalo svojo dolžnost in sicer z vso požrtvovalnostjo.
(Novi znaki za neuniformirane Javne straže.) Pokrajinska uprava za Slovenijo je izdala nove znake za neuniformirane javne straže. Novi znak je 8 cm visok in 6 cm širok, na vnanjo stran izbočen, podolgasto — obel šči-tek iz medi. V sredi ščitka nahaja se državni grb, ob strani je 1 cm širok napis in sicer na levi v cirilici »Javna straža«, na desni pa v latinici »Javna straža«; grb in napis sta na vnanjo stran izbočena. — Znak je nositi vidno na levi strani. Raba doslej veljavnih znakov se z dnem 1. februarja 1923 ukine. — Zapriseženo čuvajno osobje dobi znak, ki stane 5 Din pri pristojnem okr. pol. oblastvu.
(Odlikovanje pri agrarni reformi) S čudnimi občutki smo pred kratkim čitali med odlikovanci pri agrarni direkciji ime: Putik. Kdo ne pozna avstrijakant-stva tega moža- Kake zasluge ima za
izvedbo agrarne reforme v Sloveniji?! Vrabci na Valvazorjevem trgu nekaj šepetajo o Putikovi agitaciji med veleposestniki za pristop k neki akcijski družbi, katere glavni ustanovitelj je vele-podjetni direktor Lukan, ki je sam upla-čal težke tisočake in bo menda postal glavni ravnatelj te družbe. Na veleposestnike se je baje pritiskalo s strani oseb agrarne direkcije, katere zvesti oproda in izvršilni organ Je bil Nemec Putik. Za to uslugo mu je menda veliki radikalec Lukan preskrbe! visoka odlikovanje. Ko bodo vrabci glasneje čivkali o dogodkih na Valvazorjevem trgu, se hočemo še enkrat oglasiti. Vsekakor pa je treba že dne 18. marca od* ločno pokazati, da ne maramo nove radikalne stranke v Sloveniji, ki postala vedno bolj zbirališče protidržavnih ele* mentov m koristolovcev, da hočemo V novi skupščini osvetliti delovanje agrarne reforme v Sloveniji ln zahtevati izčiščenje Auerspergovih hlevov na Valvazorjevem trgu. Stvar bo zelo zanimiva!
(Škofja Loka.) Na novega leta dan
je priredil tu in v Zabnici tov. A ž m a n dva volilna sestanka, ki sta v vsakem oziru kar najlepše uspela. Na obeh sestankih se je pokazala lepa sloga, ki vlada med kmetom, obrtnikom in kmetskim delavcem. Pokazalo pa se je tudi, da so vse meščanske stranke uradni-štvo popolnoma razočarale in da jhn ne sledi več. Uradništvo čisto pravilno uvideva, da bo šel boj na deželi edinoio med SKS In SLS. Čast uradništvu, da je tudi tako dosledno, da izvaja it tega vse potrebne posledice. Zlasti dobro je uspel sestanek v Žabnici, čeprav ni bil napovedan. Hiša tov. Cegnarja ie bila napolnjena do zadnjega kotička ln vsi poslušalci so sledili z največjim zanimanjem izvajanjem tov. Ažmana. V eno uro dolgem govoru je tov. Ažman odkritosrčno razložil naše stališče do vseh dnevnih vprašanj ln glasno odo-bravanje Je pričalo, da se je vse strinjalo ž njim. Krepko in trdno stoji kmet-ska misel v Škofjl Loki in Zabnici in dne 18. marca bo to dokazano 1
(Zverinski oče.) Novoletni dopoldan je nudil Kranju izredno sliko nečloveškega nastopa očeta proti sinu. Matija Gašperlin, mesar in posestnik v Šenčurju, postopa s svojim, po splošnem slovesu pridnem 16 letnim dečkom — zelo kruto. To je dečka napotilo, da Je šel s trebuhom za kruhom. Na novega leta dan pa je oče naletel na sina, ko je ravno odhajal v Kranj k maši Zgrabil ga je v »Zvezdi« in privezal z verigo M vozu. V tem položaju je pognal konja proti kolodvoru in potem udrihal po dečku z bičem, ne meneč se, kam pade udarec. Gledalci so se zgražali nad takim pobesnelim ravnanjem in glasno zahtevali stražnika, da ukrene potreb« no. Lepo se je pričelo novo leto za klerikalnega priganjača!
(V Sv. Križu pri Kostanjevici) so položili v soboto pred božičem k večnemn počitku občeznanega posestnika Alojzija Pisanskega. Vse svoje življenje je posvetil delu, svoji drufini ln občini. Sokol mu Je postavil ob mrtvaškem odru častno stražo m se pogreba udeležil korporativno, brežiški Sokol pa po deputacijl Pri sprevodu je tvorilo 6 gasilcev častno straža Dasi je bil delavnik, je bil pogreb veličasten in občinstvo od blizu in daleč je pokazalo, kako zna ceniti težko nadomestifivega lavca. Čast taki zavednosti, blagemu pokojniku pa večni mir in pokoj!
(Iz Poganske doline ob Kolpi) Dragi tovariši! Ix naše mile nam Poljanske doline ne moremo dostikrat poročati svojim tovarišem, zato pa sedaj par iskrenih besed ob novem letu. Lena naša država je kmetska država, če bi bili vsi kmetje složni, pa je gotovo, da nam nihče ne pride naprej. Žalibog pa je danes še precej kmetovalcev, ki 30 ločeni od nas. Trdno pa verujemo, da bodo že to leto z nami in da bomo že letos tvorili kmetje eEO celoto in sicer nepremagljivo celoto. — Da se vrnem spet v Poljane. Tu smo precej edini Je pa nekaj osebic, ki so od nekod prlro-male in ki bi rade motile ljudi in 88 zbegale. Mislijo celo prirediti shod SLS, ki ji pravimo tu Steber Lncife*-jeve Stranke. Vsaj je samo cma kriva, če je kmetsko ljudstvo needlno, vsaj ne dela drugo, ko da seje seme razdora med ljudi Dragi kmetovalci! Ali boste še dclgo kot slepi drveli za onimi, ki so nasprotni kmetski osamosvojitvi? — Naj bodo delavci po tovarnah in mestih za sebe -<- toda kmetski delavec ima isto usodo ko kmet in zato je njegovo mesto edino v SKS. — Tukaj smo imeli vesele božične praznike. Toda proti koncu starega leta nas ie ob pol desetih zvečer zapustil naš župan Miha R o d e, ki te bil preje sicer zaupnik in pristaš SLS, ki pa se e vedno vpeto potegoval za napredek Poljanske doline. Marsikatero uro ta marsikatero krono je žrtvoval pokojni Rode za zmago železnice in zato ga ohranimo vsi v hvaležnem spominu. Pokojni je bil mož na svojem mestu, Id je užival vsesplošen ugled, kar je poka*

r«>žnT.
^RažSSPfc ^ffdnffi pvS0<3 ideje, ki jih zastopa »Samostojna gmHgsga stfajgf,
n frTnrSTTiM i <
tal njegov veličasten pogreb. Leta 1918
zbolel na španski bolezni in ta ie bila vzrok, da se ie preselil od nas, šele 59 kt star. Časten spomin mu bodi ohranjen! Pri prihodnjih županskih volitvah pride na vrsto svetovalec iz Predgrada, je prvi svetovalec Peter Majerle, naš trden pristaš. Pravi kmet je Ma^ Jerle in zato upamo, da bo pri sedanjih Volitvah Poljanska dolina še krepkejše Ha v boj proti frakarjem in za Staro pravdo 1
(Sv. Andraž v Slov. Goricah.) Letos smo sezidali, oziroma g. župnik si je od jferanov dal sezidati nov, moderen svinjak, pa čeprav vlada največja draginja. Sedaj je že pri nas taka moda, da mora ipietj svinjska dekla svojo sobo poleg svinj, seveda lepo obokano. Zato pa nimamo stanovanja za učitelja, če je kdaj kaka seja, na kateri bi se moralo razpravljati o popravilih šole, se seje gospod nikdar ne udeleži, pač pa vselej kadar gre za popravilo župnišča. Tedaj p e. župnik strelovod za vse ugovore, ■j* V nedeljo je pričel g- župnik z agitacijo za volitve. Vsi morajo voliti sa-
S krščanske može in pa hinavce, za-
samo ti so klerikalci. No, vsaka stvar ima svojo mejo in tudi klerikalne Jarbarije bo konec. Lani smo dali prenoviti cerkev Bogu v čast in ljudem v hveličanje. Letos pa se že hujska v njej proti bližnjemu! Tudi za to pride še kazen!
(Sv. Bofienk v Središču.) »Siov. Gospodar« je pač vsega zmožen. Sedaj napada celo že konje. Toda andraški poštni belec je dosti pametnejši od »Slov. Gospodarja«. Vsako soboto ga postiljon is s težko silo spravi na Ptuj, kajti belec ve, da bo moral voziti one ogromne laži, ki so redno natovorjene v »Slov. Gospodarju«. Ker je dopisnik »SI. Gospodarja« tudi dober avstrijakant, pričakujemo, da bo še večkrat napadel Hmelna, ki dasi star, vendar ne žaluje s* Avstrijo.
(Domova.) Pred kratkim je umrl tu od kapi zadet naš vrli pristaš, posestnik in gostilničar Anton Z a g o r i c h, Zapušča ženo in tri otroke. Imel je krasen pogreb, dokaz, da je bil povsodi priljubljen. Bil je član gasilnega društva in zato so mu izkazali gasilci poslednjo Čast ta ga nosili. Bil je predsednik krajevnega odbora SKS ter zvest pristaš kmetske misli. Bodi mu lahka žemljica!
(Dramlje.) Tu je umrl trgovec in posestnik Miloš Jarnovič. Bil je vedno trden in zaveden narodnjak ln od začetka našega kmetskega gibanja njegov ognjevit zagovornik. Naš Jarnovič je bil Irranredno marljiv in dober gospodar. Dolgo vrsto let se je udejstvoval v domačem občinskem odboru kot podžupan ta Je bil od vseh občanov, kakor tudi v drugih občinah čislan. Prav lepo je označil značaj našega Miloša domači gospod župnik v svojem nagrobnem govoru, ko je rekel: »Bil si mož-značaj, narodnjak - Jugoslovan. In to ne samo sedaj, temveč tudi v težkih in resnih časih. Bil si dober in skrben oče svojih otrok m spreten ter koristen svetovalec in voditelj občanov.« Bodi dragemu Milošu žemljica lahka! Njegovim šestim otrokom pa naše sožalje in bodi Vam delovanje dobrega očeta v vzor.
(Slanetlncl). Z ozirom na naš dopis 880 prejeli od župana občine popravek la pa zahtevo, da povemo ime dopisnika. Zahtevi nikakor ne moremo ugoditi in to vsled dolžnosti uredniške tajnosti. Kar se pa tiče popravka, pa izjavljamo, da bi ga prav radi prejeli, če ne bi bil ta popravek že priobčen v »Slov. Gospodarju« in sicer s tako nesramnim uvodom, da smo v resnici odvezam vsake obzirnosti. Pripominjamo 'dalje, da je popravek stiliziran tako, da 1)1 ga morali popraviti, če bi ga hoteli Priobčiti. Ker pa za popravilo nismo pooblaščeni, moramo priobčitev odložiti. Gospodu županu seveda nikakor nismo hoteli delati krivice in zato njegov ton v popravku nikakor ne razumemo. Pa morda ob priliki kaj več!
(Neljuba tiskarska pomota) se nam je vrinila pod naš volilni oklic, katere-•ga ni podpisala Obrtna zveza za Slovenijo, temveč »Obrtna organizacija za Slovenijo«.
(Listnica uredništva.) A. S. v Mariboru. Vašo cenjeno ponudbo načelno sprejemamo ter prosimo za prispevek, kot tudi za pogoje.
(Spopolnitev vlade.) Med muslimani Maglajličeve skupine in radikali je bil dosežen sporazum. V viado sta vstopila kot zastopnika muslimanov O m e r o -vič in S e r i č. Prvi je postal minister trgovine, drugi pa min. brez portfelja. Oba ministra sta že položila prisego.
(Za poljedelskega ministra) je imenovan dosedanji minister za Hrvaško, Gjivo S u p i 1 o.
(Naš zunanji položaj) se je, po izjavi zunanjega ministra precej poslabšal. Na lozanski konferenci so doživeli naši zastopniki popolen neuspeh. Gledali so samo, kako bi ustregli velikim in tako so zamudili vsako priliko. Ker je vrhu te-
ga Francoska zelo odločno rabila pomoč Italijanov, so ji Italijani ustregli in si na ta način zagotovili popolno podporo Francozov v jadranskem vprašanju. V resnici! Skrajni čas je, da se na* pravi v našem zunanjem ministrstvu red, v katerem ima beograjska porodi-ca vso moč, dasi nima za njo potrebne zmožnosti.
(Pred okupacijo Porenja.) Nemčija je izjavila, da ne more več plačati določene vojne odškodnine. Konferenca zaveznikov, ki naj bi dovolila Nemčiji moratorij je končala brezuspešno, ker Francozi niso hoteli v to privoliti. Da si zasigurajo izplačilo vojne odškodnine, nameravajo zasesti Francozi, skupno z Belgijci Porenje. Zasedli bi okraje Es-sen, Bochum ter del ozemlja Ruhr. V zvezi z okupacijo bo postavljena carinska meja med okupiranim ozemljem in Nemčijo. Italija odobrava franc. korale, dočim je Anglija na odklonilnem stališču.
(Razdelitev Julijske Benečije.) Priznati treba, da sramežljivosti Italijani ne čutijo. Ker je Goriška pretežno slovenska dežela in bi se zato itaiijaniza-eija le počasi vršila, so priključili Italijani Goriško Vidmu. S tem je Gorica gospodarsko silno udarjena in ni čuda, da so proti ukrepu laške vlade protestirali prav vsi Gorlčani, brez razlike na narodno in strankarsko pripadnost. Kmalu nato pa je poslal Mussolini Goriča-nom brzojavko, v kateri jih opominja, da naj ostanejo zvesti Italiji, kajti edino pospešitev italijanizacije je bila vzrok, da se je Gorica priključila Vidmu. Kakor hitro bo pa italijanizacija dovoljno napredovala, postane Gorica zopet pre-stolno mesto Goriške. Goricam so se nato pomirili in italijanizacia se bo nadaljevala. Podpirajte zato »Jugosloven-sko Matico«. K Vidmu pride poleg Goriške še Vipava, večji del komenskega sodnega okraja, gradiščansko (brez Tržiča in Gradeža) ter tolminsko okrožje.
—	Tržaško pokrajino bodo tvorili mesto Trst, Milje, postojnski okraj, Gra-dež in Morozino. Istra bo pa za sebe.
(Atentat na češkega ministra Raši-na.) Dne 5. januarja je izstrelil neki komunist na češkega ministra financ dr. Rašina dva strela, ki sta oba smrtno nevarno ranila ministra. Njegovo življenje je še vedno v nevarnosti in če okreva, bo delanezmožen za vse življenje. Dr. Rašin se je rodil pod nesrečnimi zvezdami. Kot dijak je bil od avstrijske vlade vsled svojega narodnega prepričanja obsojen v ječo in kasneje skupno z dr. Kramafem na smrt na vešalih. Češki preobrat pa ga je rešil iz ječe. Kot finančni minister Češke je bistveno pripomogel k dvigu češke krone. Dr. Rašin je bil odločen in ravno hodeč človek. Tako je zadnjič nastopil na nekem shodu proti legijonarjem (češkim dobro-voljcem), ker zahtevajo od države, da jih za njih zasluge redi, kar da ni patri-otično. Zato so nekateri mislili, da so atentat uprizorili proti njemu legionar-}i, kar se je pa izkazalo za napačno. Atentat je delo komunistov.
(Kaj prinesejo atentati.) Umoru Dra-škoviča je sledila obznana. Ko so ubili v Nemčiji dr. Rathenaua, je socialistična vlada prepustila režim Zastopniku kapitalizma dr. Cunotu. Uboj Neruto-wicza je povzročil, da je na Poljskem uvedena vojaška diktatura. Vedno izgublja po atentatih ljudstvo pravice. Vseeno propagirajo komunisti nasilna sredstva
(Volilna borba) je povsodi v polnem teku. V Vojvodino je šel snubit Bunjevce dr. Korošec. Prišel je malo kasno, ker so mu jih velik del vzeli radikali Po južni Srbiji dela vladni apa-ra s polno paro za radikale. Volilni imeniki so ponekod čisto strankarski. Enako v Vojvodini, kjer vsled tega Madžari in Nemci najbrže ne bodo mogli postaviti kandidatov. Demokrati še dosedaj niso izlegli svojega volilnega proglasa. Je pač težko ga napisati tako, da bo držal za vso državo in da bodo zadovoljni ž njim Pribičevci in Davl-dovičovci. — Komunisti se pod imenom »Proletarska stranka« pridno gibljejo, čeprav jim je notranji minister zagrozil, da bo nastopal pToti njim z vso silo.
—	V Hrvatskem bloku vlada popolna needinost in izgleda, da bo nastopil Radič samostojno. Drugi itak nimajo dosti.
(V Sloveniji.) Klerikalci delajo s polno paro. Njih delo smo že opisali na drugem mestu. Dodamo samo še slabo šalo, ki so jo pogruntali, da namreč ni tako enotne stranke, kakor je klerikalna. Res je sicer, da je v njej strankarska disciplina še vedno velika, ampak tajiti nasprotja, ki obstoje v klerikalni stranki, je smešno.
(Demokrati, ali bolje rečeno mladini) se bodo na vsak način učili matematike in postavili povsodi svoje kandidate. Nikakor nočejo spoznati, da ni nikjer zapisano, da morajo ravno gotovi ljudje biti poslanci, temveč, da je stvar prvo. Kakor pa vse kaže, so demokratski volilci pametnejši od vodstva stranke in zato ne bodo z oddajanjem glasov za brezupno stvar pomagali klerikalcem.
(Komunisti so klerikalce) dobro potegnili in nastopijQ samostojno.
(Socialisti) pa so še needini in v težkem položaju, ker jim manjka vsega, od ideje pa do organizacije.
(Narodni socialisti) hočejo rešiti sebe s proklamiranjem republike. Spomnili so se je malo pozno in v dr. Novačanu ter v komunistih bodo imeli uadmočne tekmece.
Dr. 2.;
IL
Vranični prisad aH bedrenico
Imenujemo živalsko kugo, porajajočo se pri konjih, govedu, ovcah in kozah, redkokedaj tudi pri svinjah in končno pri ljudeh. V Sloveniji ta bolezen zaenkrat ni posebno razširjena, tembolj pa na Hrvatskem, v Slavoniji ter Srbiji. Tudi proti tej kugi imamo v cepljenju zanesljivo sredstvo. To jo potrebno seveda samo v krajih, kjer se pojavlja vranični prisad vsako leto. Takih krajev pa menda v Sloveniji ni.
Suštavec ali šumeči prisad je nalezljiva bolezen goveda, posebno v alpskih deželah. Pri nas ni slišati mnogo o njem. Cepljenje se vrši spomladi, predno se žene živino na planino.
Ovčje ospe so doma v Bosni in Dalmaciji, naš kmet jih komaj pozna.
Perutninska kolera je dokaj razširjena na krškem in dravskem polju, znabitl tudi drugod, čeprav se ne sliši mnogo o njej. Kjer se pojavi, povzroča znatne izgube na perutnini, včasih ugonobi perutninarstvo celih vasi. V drugih deželah, kjer je ta panoga narodnega gospodarstva bolj razvita kot pri nas, so uvedli istotako kot pri drugih živalskih kugah cepljenje. Isto sicer še ni tako zanesljivo kakor pri prašičji rdečici, tod^ vsekakor uvaževanja vredno.
S tem bi bile izčrpane živalske kuge, proti katerim se vrši cepljenje na veliko. Omeniti bi bilo treba samo še konjsko smoliko, grižo telet in nalezljivo povrženje krav. Tudi pri teh je uspeh cepljenja s primernim cepivom očeviden.
Proti goveji j e t i k i in k o n j -ski smrkavosti nimamo še nikaklh polnovrednih cepiv. Zatirati jih torej moremo izključno le z veterinarskimi predpisi.
O živalskih cepivih bi bilo omeniti, da se izdelujejo ista v posebnih zavodih, ki se nahajajo pod državno kontrolo. V Jugoslaviji so sedaj takšni zavodi v Zagrebu, Križevcih, Novem Sadu in Subotici.
Cepljenje živali se sme vršiti samo po diplomiranih živinozdravni-kih, ker so zvezane s tem opravi-, lom gotove nevarnosti ne samo za živino, ampak tudi za okolico.
Mislim, da ne pretiravam, ako računam izgube na domači živini, povzročene predvsem po rdečici ln svinjski kugi samo v Sloveniji na nekoliko milijonov dinarjev.
S pravočasnim cepljenjem bi se dalo rešiti večji del tega narodnega imetja s primeroma majhnimi izdatki. Treba je seveda najprvo naše živinorejce o važnosti tega sredstva primerno poučiti, bodisi s predavanji, bodisi kako drugače. Vrhutega jim je olajšati precej visoke nabavne cene cepiv, v kolikor je seveda to mogoče.
(Drž. vinarsko nadzomištvo v Mariboru) nas naproša opozoriti naročnike na vinske trte iz drž. trtnih nasadov, da bodo vsled velikega števila naročnikov, ki se morajo upoštevati, dobili dodeljene le znatno znižana števila naročenih trt in sicer posamezni naročniki po največ 500 komadov cepljenk, 400 kom. korenjakov in 900 kom. ključev. Priporoča se jim, da si primanjkljaj drugod preskrbe!
(Zagrebški tedenski sejem) z dne 3. januarja. Sejem je bil dobro obiskan in živahen. V splošnem so vse cene narasle. — Izvoz konj za klanje se je vršil do zadnjega časa v znatni meri na Dunaj. Vsled visoke avstrijske carine pa je ta izvoz zdaj odpadel. Konji so se plačevali od 12 do 16 kron za kg žive teže. — Goveje živine je bilo dosti zlasti bosanske. Cene so poskočile. Voli 1. vrste so bili plačani po 34 do 38 (32 do 38), II. vrste po 28 do 33 (28 do 30), III, vrste po 18 do 23 (18 do 22), krave po 20 do 34 (18 do 32) kron za kilogram žive teže. (Številke v oklepajih pomenijo cene prejšnjega tedna. — Teletine je bilo sorazmerno dosti. Ker pa so se mesarji za teletino naravnost trgali, so cene, znatno poskočile. Tako se je plačalo sedaj za kg žive teže od 50 do 54 kron, oziroma za drugovrstno 48 do 50 kron, dočim se je prejšnji teden plačevalo od 42 do 48 kron. Teletina je po-
skočila v ceni torej za 6 kron za kilogram. — Svinj je bilo malo, posebno sremske so popolnoma manjkale. Izvoz svinj v tujino, je znatno narastei Cene so znatno poskočile. Za kilogram žive teže je bilo plačano; za svinje I. vrste od 78 do 82 (73 do 74), II. vrste od 70 do 72 (60 do 64) in III. vrste po 62 do 68 (preje 58 do 60). — Sena je bilo mnoga Prodano je bilo po 700, 800, 850 in 900 kron (zadnjič po 800 in 900), detelja od 825 do 1100 (zadnjič po 1000), in siama po 500 kron. — Drv je bik) malo in se je plačalo za voz sesekanih od 1200 do 1300 kron.
(Žitni trg.) Zagreb, dne 8. januarja. Naraščanje cen je nekoliko popustila Kupčija je padla. Cene so bile sledeče (v dinarjih): Pšenica po 437.50 in rž 375 z vojvodinskih postaj. Sremski je5-men se je ponujal po 325 do 350 Din. Koruza po 21250 do 220 in oves po 325 iz Zagreba. Otrobi po 175 z vojvodinskih postaj. Izvoz je prošle cM miroval.
(Gode se Trboveljski družbi) Lani je izplačala Trboveljska družba 25 K dividende, letos pa 40. Nobeno čudo ni, če potem ne more plačati delavcev, kakor treba,
(Vrednost našega dinarja) je ostala skoraj ista. Zelo pa je padla češka krona. Ameriški dolar je veljal od 364 do 370 kron, angleški funt šterling dO 1732 kron, laška lira do 18.96 in češka krona do 10.60 kron; nemška marka je veljala 5 vinarjev in avstrijska krona 0.5 vin.
(Mestna hralnica v Mariboru) bo od 1. januarja 1923 dalje obrestovala hranilne vloge po 5 večje in stal-nejše pa po dogovoru tudi višje. Opo-zarjmo na današnji inserat.
Oiividec © potresu
Kakor smo že poročali, je zadel dne 10. novembra državo Chile v Južni Ameriki silovit potres.
V	jugoslovenskem listu »Jadran«, ki izhaja v Buenos Airesu, opisuje potres neki Strižič, ki ga je doživel, sledeče:
Dne 10. novembra okoli polnoči je zadel republiko Chile strahovit zemeljski in morski potres, ki je uničil skoraj vso pokrajino Atakama in del pokrajine Coquimbo. Zlasti pa so trpela mesta Coquimbo, Vallenar, Copiapo, Chau-jard, Caldera, Freirina, Huasco in več drugih manjših mest. Središče potresa je bik) v mestih Vallenar in Copiapo, le nekaj kilometrov oddaljenih od morja. V teh dveh mestih je največ ljudskih žrtev in se je dosedaj našlo več ko tisoč mrtvih in brez števila ranjenih ljudi Vsak dan pa prihajajo nove vesti o mrtvih in prešlo bo še mnogo časa, predno bo ustanovljena vsa škoda in preštete vse žrtve, ker se je komaj sedaj pričelo z rušenjem razvalin in izkopar vanjem mrličev.
Sedanji potres je največja katastrofa, ki je zadela republiko Chile izza leta 1906., ko je bilo porušeno veliko mesto Valparaiso.
V	par vrsticah se le težko opise veličino te katastrofe, strahoto in bol prebivalstva, ki je bilo prebudeno iz spanja od grozotnega stresljaja zemlje, ono ob obali in njeni bližnji okolici pa vrhu tega še z izstopom morja iz njegove običajne lege. Kar je ostalo na morski obali od potresa, to je porušil, uničil in pokopal v svoji neizmerni globini ocean.
Na nekaterih mestih, kakor v Huas-ko, je izšlo morje do dva kilometra daleč proč od obale, da se potem z novo in večjo silo navali na zemljo. V mestu Coquimbo }e morje izstopilo petkrat in ravno tolikrat se je tudi umaknilo in sicer s tako silo, da je razbilo vse ladje in čolne, ki so bili usidrani v luki, na drobne kosce, železniške vagone in težke lokomotive pa vrglo par sto metrov daleč, kakor da bi bile orehove lupine. Pri umikanju se je morje pomaknilo par sto metrov daleč od navadne obale, voda pa se je pri tem nakopičila tako visoko, da je stalo morje 50 metrov nad gladino m da je potem z nepopisno silo udarilo na obalo.
Potres je trajal 4 in 6 minut, dočim je razgrajalo morje gotovo celo uro. Že v prvem trenutku so bile porušene vse brzojavne in telefonske naprave, električna svetloba je ugasnila in vsi mostovi, vse železniške proge so bile razrušene, tako da so bili vsi težko prizadeti kraji čisto odrezani od sveta. Če pomislimo, da se je vse to godilo ob polnoči, pri strahovitem udarjanju valov, tresenju zemlje, rušenju hiš in lomljenju obale, potem si moremo vsaj nekoliko predstaviti grozo prebivalstva, ki je brez uma bežalo proti bregu v nočnih oblekah. In večina teh je hitela v pogin, kajti v nekaterih krajih so se rešili le tisti, ki so takoj hiteli od morja in ki so ubežali na hribe. In ko so bežali, so videli, da je uničeno vse njih imetje in na njih uho je udarjal krik ranjenih, zemlja pa se je izpodmikala, kajti vsa tla so se neprestano majala- Bilo je kakor na sodnji dan.
Zaradi prekinjenja prometa je bilo vse prebivalstvo dva dni brez vsake
pomoči Prvo pomoč je prinesla chilska
vojna mornarica, katera Je tarvfl PO* tresa splošno mobilizirana. Skoraj nato so poslale Združ. s?v. ameriške države it Paname dve križarke, ki nosijo hranO* obleko in zdravila. Vsa Južna Amerika tekmuje v tem, da pomaga težko prizadetemu prebivalstvu in vse predstave, vsi koncerti se vrše v korist od potresa tako silno udarjenih ljudi.
Jugoslovani imajo v Južni Ameriki več jako lepo razvitih kolonij. Večina od njih prebiva v mestih Valparaiso, Antofagosta in Taltal, ki so sicer čutili potres, toda brez posebne škode. Oni V Vallenaru ta Huasko pa so seveda žeto udarjeni in samo naš ugledni rodoljub Baburizza, ki je dal težke stotisočake (v zlatih kronah) za naše osvobojenje ima nad pol milijona zlatih kron škode.
Bilo bi zato pravično, da bi tudi od nas prišla za težko prizadete Jugoslovane v Južni Ameriki, ki so naravnost primer pravega rodoljubja vsaj skromna podpora.
I I 11	I	■	- -HI--
Raznoterosti
(Nova skupščina^ Volitve v novo skupščino bodo dne 18. marca, prva seja nove skupščine pa dne 16. aprila. Nova skupščina bo štela 313 poslancev, in sicer bo izvolila predvojna Srbija 112, Hrvatska, Slavonija ta Srem 66, Bosna ta Hercegovina 48, Vojvodina 34, Slovenija 25, Dalmacija 16, Črna gora 7, Beograd 2, Zagreb 2 in Ljubljana enega poslanca. Ker ie imela pre^ šnja zbornica 419 poslancev, se je šte» vilo poslancev v novi zbornici torej zmanjšalo za 106 poslancev, ker bo skupščini in pa davkoplačevalcem sai* mo v prid. Dosedanji poslanci obdrže vse svoje pravice do dne 18. marca^ člani finančnega odbora pa do tedajj ko izroče svoje funkcije novemu odboru, ker sme porabiti vlada kak znei* sek le, če v to privoli finančni odbor.
(Papeževa tiara.) Tiara izhaja ti Egipta. Prvo tiaro je daroval papeža Silvestru, kakor pravi izporočilo, Ko«* stantin Veliki po svoji zmagi nad Male. sencijem. Zelo slavna je bila tiara, kl jo Je imel papež Julij II, to ki jo naredil milanski umetnik Karadosso* Ko so leta 1527. oblegale čete Karla V« Rim, je naprosil papež Klement VII, zlatarja Cellinija, da reši tiaro. Cellinl je nato zlato raztopil, dragulje pa vSi v papeževo obleko. V vsem je bilo vi tiar, toda nekaj jih Je izginilo ta zadnjega časa je bilo le troje tiar, katerih sta bili dve pretežki, ena pg prelahka To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da so kupili prebivalci mesti Milana svojemu bivšemu nadškofu tat sedanjemu papežu novo tiaro, katero smo v listu že opisali
(Nazadovanje števila zarodov a# Francoskem.) V prvih šestih mesecih letošnjega leta ie znašalo število porodov na Francoskem 396.726, kar po* meni zopet novo nazadovanje, kajti la* ni je znašalo v istem času število porodov še 421.180. Smrtnih slučajev pa je bilo letos 387.681, dočim lani v istem času ie 348.329. Potem znaša števila prirastkov letos samo 9045, dočim te iznašalo lani še 72.851. Da te porazna številke silno vznemirjajo francosko javnost, je jasno. Ne izgleda pa, da bi se dalo sedanje nezdravo stanje odprav viti.
mit!nUiHr.iU!i!!i!!l!inOUIIia»»UiUU»UllllH!
rtnik
i
HlfliiittHumiiiniitismronimnmmiinmninniHmmin
(Občni zbor Obrtnega društva za Novomesto In okolico) bo v nedeljo,
dne 14. januarja ob 2. uri popoldne v društveni dvorani novomeškega Narodnega doma. Obrtniki 1 Zavedajte se resnih časov in ne pozabite kaj vas teži. Zato vsi na občni zbor! — Odbor.
Izjava.
Midva podpisana Anton Mahen, posestnik v Trnovliah pri Celju in dr. Ant Novačan, urednik v Celju preklicujeva in obžalujeva vso razžaljivo vsebino Članka »Kocka Je pala« v štev. 8 z dne 5. januarja 1922 perijodlčnega časopisa »Naša Vas« ter posebno izjavljava, da nisva Imela vzroka očitati zasebnim ob* tožiteijem Josipu Drofeniku, Ivanu Mer-molji Jakobu Kušarju in Ivanu Majca-nu osebno nečastnih dejanj, posebno ne kakih nepoštenih manipulacij s strankinim denarjem, da pa tudi nisva Imela povoda, tem poslancem očitati kako ko-ruptno ali izdajalsko postopanje kot poslancem in strankarjem SKS. Zahvaljujeva se zasebnim obtožlteljem, da so od zasebne obtožbe odstopili.
Anton Mahen, dr. A. Novačan.
n
Bmžtoa „9LBR9JA
Ljubljana, Kralja Petra trg & 8
telefon H 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega leaa.
Nobena Meja ln nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!

Ji H*	S* • •	. v*atMtMHM>?3i'*,'V>4 -„„.. i.,.;,-......» *
a
Movo mesto Rakek
Slovenlsradse Slovenska Bistrica
SeOenburgova ulica itev.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL (n REZERVE Din 17,500.08®.-*
Izvršuje vse bančne posle najtot> nele in najkulanfneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni! 139, 146, 458
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Liufeljana (me-nfainfca v kolodvorski uiici)
Najbolj Farno naložite Saše prihranke
pri
iFiboni
9
kei jamči za vloge mesto MARIBOR z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Maribora Mestna hranilnica je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinski denar sodišča: MARIBOR, GORNJA RADGONA, MURSKA SOBOTA in DOLNJA LENDAVA. Istotako tudi morebitne pologe okrajna glavarstva. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata narastle od
VT 38 na 75,000.000 kron.
Od 1. Januarja dalie bode obrestovala vloae po
01
o
večje in stainelše pa po dogovoru tudi višje.
■ 1 1	11—*—H I. II.HLI J1.LH .J III II II..........III
n ...........i m 1 ......»i«, m—«»mii "^TSSjaBL——M«———
TRGOVINA sena. slame. drv. krompirja, sadja in vseh drusih deielnih pridelkov
Andrei Ose«, Maribor,
Aleksandrova e. St 571 telefon It. 88.
Upravnik
(Safar) se sprejme na velepo-sestvu Ed. Suppanz, Pristava.
Proda
se popolnoma dobro ohranjena oprava za manjšo špecerijsko trgovino. Poizve se pri M. Dolničar-jn, re-stavraterjn na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
Cepljene trle
različnih vrst na podlagi Rip. Portalls in tudi vkoreninjene
bele šmarnice prodaja Prane Zelenico, pos. In trfnlčar, Rucmance - Sv. Tomaž pri Ormoža. Slovenija. Cena po dogovoru! — Za odgovor naj se priložijo znamke.
P.li si poravnal
naročnino za »Kmetijski list"?
CUN9RD LINE
Najhitrejši parniki sveta- Direktni potniški, tovorni in ekspr. promet
Iz HAMBURGA In CHER&OUR3A X V AMERUO In KANADO. S
4 dimniki, 5 in pol dni. Lastne kabine za potnike III razr Potnike spremljalo izkušeni uradniki do luke ukrcania, ki so jim med pot'o v vsakem pogledu v pomoč. Pojasnila: Cunard Line.
Gla no zastopstvo za Jop arijo: Injosl3VBns'ra banka 11 Zagreb.
Brzojavni naslov: ..Cunard" Ljubljana. CIhvco zastojaivo za Sloveaijo:
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
K. & R. JEŽEK, MARIBOR
Melie štev. 103
izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev,
kakor: pio^e,brane, valje, kultiva-torje, sejalne stroje, ok«pafe, ko-silne stroje, mlatiinice za ro^ne, Viteini in motorni pogon, motorje na bencin in sesa ni plin, parne lo-komobile, s!amoreznice, reoorez-nice, drobilne mline, koruzne rob-karje, sadne mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, sesalke, kotle, parilnike i.t.d.
armature za krožne peči in sploh vse dele transmisij tovarne.
Lastna moderna livarna železa is kovin. Cene zmerne! ••••••
• • Zaltnaiti prospekte is panmffiL
• •
Umetno In naravno bosansko ia francosfto mlinska Jranrenfe.
Dedu) brzovozoi ia poštni pamikl b
Amsterdama in Cherbcurga
v Južno Ameriko,
RIo de 3aneiro, Santos, Montevldeo Ai v SuenosAIres. Vsa potrebna pojasnila daje:
Kraljevski Holandski Lloyd.
: Glavni zastopnik za Jugoslavije: t
mmmm g m t d. mm, e-eota it. 33.
Brzoiavni naslov: ReaIloyd Zagreb. Telefon 24-65.
ne tesneč«) Kcneu in ed 3 m dolžin« neprej KaP'	mnežine frenRe
uegei? krenj$k»b pc$t«j: Sentjanškl premogovnik, ICrmell-Dolenjsko.
M tfgouci! pozi no znomiio in no vtisnjene besede
Iz splitske to- f^fu^^^^ osrednja goipo-varne oddala ^IvUBlUiii} darska zadruga
v L3UBL3ANI KOLODVORSKA ULICA št. 7
mmmmmmmmmmmmmmm
iiiiia
Delniška glavnica: Din 60,000.000. — ^eierva: Din 30,000.000.
Bled Cavtaf Celje Dubrovnik
Hercegnovi leisa
Podružnice:
Jesenice Kor2ula Rotor Kranj Ljubljana Naribor Metkoviš
Prevalje Sarajevo Split Šibenfk Triiž Zagreb«
Hmerifcasfiski odfo.
Naslov za brzojavke: JABRANSKA.
Afiiirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiand Street 82, New York City. Bmm VU G ©SLAVO DE CHiLE, Vaiparaiso, Antofogasta, Punta
Arenas, Puerto Nataies, Porvenir.

INHHi
Kmetje in obrtniki upoštevajte oglase v »Kmetijskem listu".
Svoii k svojimi	___________
jjlll .;.tiii;iuiuu.au..,,uiiiiinaUilliililllllllllllllllllllllllll!llllllllIlllll!ll(lu
18s Sij S11JS9
J|!H!lli,itl!ll![l!!I
IvNvnsnn.
^lll.!!li:i!linil!!!l!l!llll!l!:!lll!l!l!i:!ll![!rill!llllU!Ullllllllliil!nUin!Ulli:ilil?
Uldfl'
[lflWEUI^!IUUiitUmUttUilUUiWUUUUUJmUltUliilUUUUiUUlUUUUl.U
eujAoSj)
B3IS|!»ja}UO)|
Urednik: JakoL Kušar.
Natisnila »Zvezna tiskarna« v Liul^-uL
534823530200010200006670020102020001000153234802535300010110020153235332485348482353232323
00534848480202005348322348235348535323234853535353482323532323534823235353484853015348234830482348534853235323485331485348005348532353485323