C. C. post. Dr. Henrik T Viale 24 Maggio 8 urna 688 5TVU: G on ca čet tletno L 18-20 » 9 10 . 4-60 Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvoui P.,......... - »ncdništvo in uprav- ništvo: Trst, viaMaioHca 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 ceat— Plača se vnaprej. DELO »a Trst, 31. avgusta 1922. — Leto ra. - štev. 145. Glasil® Kumunisf Ičro© strank© Italijo Mednarodni dan mladine, katerega obhajajo pod 'vodstvom Internacionale komuntctične mladine mladi delavci vseh narodnosti s shodi, sestanki in manifestacijami, ima namen, da utrdi vezi solidarnosti med izkoriščanimi celega sveta ter da skliče v zbor mlado sile, ki tvorijo revolucionarno predstražo odločeno zdrobiti verige kapitalističnega suženjstva. fl Karakteristika gospodarske in politične krize, k,- tare Evropo že nad štiri leta obstoji v tem, da sc vprašanja, ki so se iz nje porodila in na katera smo bili zaOlasno pozabili, vračajo v nerednih o-brokih med nas, vznemirajo nekaj časa politično javnost in izginjajo nerešena, da še zopet in kmalu vrnejo z zahtevo, da se jih reši, Nekaj mesecev je, kar smo imeli na dnevnem redu rusko vprašanje, ki je prevladovalo v evropskih političnih krogih. Po meddržavni konferenci v Haagu je to vprašanje kar čez noč izginilo il bilo pozabljeno, do'im je stopilo na površje zopet vprašanje nemške vojne odškodnine. Danes se ogreva Evropa za nesrečno Nemško Avstrijo, koje državni kancler Seipel hodi po svetu in po-Tmjja-.svojo- domovino najboljšemu kupcu. To bo šlo naprej tako dolgo, dokler ne nastopi trenutek, ki bo ta vprašanja rašlil v smeri, ki ne bo in ne morebiti kapitalistična. Avstrijsko vprašanje ni zgolj gospodarskega značaja; ono je v večji meri politično. Avstroogrska monarhija ni tvorila, dokler je bila pri življenju, politič-'le enote. Ona jo bila sestavljena iz poli-‘l&no raznovrstnih elementov, ki so bili 5 na zunaj in umetno med seboj zveza-j. Avstrijska država ni imela v sebi na-hena, da bi poskrbela harmonični ra->pj vsem svojim delom, iz katerih je bi-sestavljena, marveč je šla za tem, da /korišiča nekatere dele v korist drugih. -Je smemo namreč pozabiti, da nismo i-Teli v Avstriji le izkoriščane in izkori-trJajoče razrede, marveč tudi izkori-ifčujšČJe dežele, in izkoriščane ter izkoriščajoče narodnosti. Poglavitna in izkoriščajoča narodnost, je bila ona, ki živi Janes, kakor je tudi prej živela, na o-lem delu avstroogrske države, iz katerega je nastala sedanja Nemška Avstri-'jl. Večina političnih in drugih upravnih gradnikov je bila nemške narodnosti, ki e Uživala v tem oziru prednost pred trugimi narodnostmi. Iz tega dejstva iz-/ira tudi sedanja nesreča avstrijske epublike, ki trpi vsled prevelikega števila neproduktivnosti svojih sedanjih velikih mest, ki so prej živele na račun rugih. Kakor narodnostno-politično, tako je hla zgrajena tudi gospodarska organi-acija avstroogrske monarhija na privilegiju. Tako vemo n. pr. kako se je poskrbelo umetnim potom, da je prišlo do močnih in velikih obratov v deželah, ki 'j bile brez naravnih gospodarskih bogastev in so bile glede sirovin odvisne od ..rugih dežel, ki so vsebovale vse naravne predpogoje za industrijski razvoj. Taka umetna zgradba je bila že v na-,rej obsojena na pogin, ki je nastopil 'akni, ko so zginile sile, ki so prej take rivilegijo hotele in branile. Avstrijski polom je povzročil zato tudi ospodarski krak nemškega dela bivšo Avstroogrske monarhije, dočim ni vpli-;al tako zlo na drugo države, - ki so na-tale iz delov habsburške države, od kadrih se nahaja Čehoslovaška v najbolj-'*m položaju. Izhod iz avstrijske krize, .akor se nam pokazuje danes bi bila na- lonitev N. Avstrije na Nemčijo, politič- lavstva. no in gospodarsko blizu stoječo državo. Združitvi Avstrije z Nemčijo pa se pro-tivi najbolj Francija. Nele zato ker bi se hala, da so ne bi Nemčija preveč številno povečala (par miljonov prebivalcev več ali manj ne igra velike vloge); marveč zato, ker tvori Nemška Avstrija šo vedno veliko politično vrednost kot dežela, ki združena z Nemčijo bi znala tvoriti nevaren klin oni zapadni imperialistični politiki in onim gospodarskim interesom. ki so združeni v mali antanti in ki služijo gospodarskim in političnim interesom francoske buržoazije. Ker služi mala antanta Franciji, je naravno, da mora biti tudi ta, kakor njena pokroviteljica, proti združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo. Nemška Avstrija je torej obubožana. Nima surovin, nima nobenih naravnih pogojev za samostojni razvoj. Ako to spoznamo, tedaj se moramo čuditi, zakaj se neki vse one države, ki so v vojni zmagale trudijo, da bi denarno podprle tega velikega reveža, ki se mu pravi Nemšika Avstrija. Zastonj gotovo ne, ker ni mogoče, da bi si katerasibodi kapitalistična država, vzela nase deželico, od katere ne more pričakovati nikdar nobenih gospodarskih koristi. Moramo torej sklepati, da se skrivajo pod neod-kritosrO.no ljubeznijo, ki jo danes skoro vse države — ne izvzemši Italije — izkazujejo avstrijsko-nemškemu ljudstvu, skrivajo umazani politični imperialistični interesi. Kakor ne more kapitalistični razred živeti brez obubožianega proletariata, tako ne morejo gojiti kapitalistične velesile svoje imperialistične politike brez obubožanih državic in narodnosti, Vse one države, ki pretakajo danes solze nad avstrijsko revščino, imajo trdno voljo podpirati Avstrijo le v toliko, da ne bo umrla in da bo živela v večni revščini. Le revna Avstrija zamore komu koristiti. Bogata zamore postati marsikomu nevarna. Na sedanjih avstrijskih tleh se bije diplomatični boj med posameznimi interesi zapadne imperialistično politike. Francija bi rada imela Av strijo v mali antanti za svoj boj proti Nemčiji in proti nevarnosti, ki Se vedno preti iz Rusije. Italija se tudi nudi Avstriji in bi jo rada imela, da bi potom pje ujela v svoje mreže Ogrsko in zgradila s to poslednjo in Rumunijo močno reakcionarno črto proti Sovjetski Rusiji, Iz druge stani, bi si osvojila Italija vpliv nad Čehoslovaško in Jugoslavijo. Zlasti bi imela to poslednjo popolnoma v svojih kleščah s tem, da bi jo lahko napad la od dveh strani, ako bi ta hotela odrešiti Reko in oni del Dalmacije, ki je last Italijo. Kdo bo zmagal v'tem boju,-ki se bije krog dunajskega reveža, je težko uganiti. Naša naloga je le ta, da opozorimo proletariat na spletke kapitalističnih in imperialističnih držav. Iz takih spletk sc.porode okoliščine, ki nas prej ali slej pahnejo zopet v krvavo vojno. Ne sme mo namrefi nikdar pozabiti, da dokler bo obstojal na svetu kapitalistični režim, vsaka rešitev bo šla vedno na račun de- kaj prihranil za slabe čase. Ko nastopi bresposelnost ostane na cesti sam z vso svojo družino, z vsemi svojimi skrbi. Nikjer nima ničesar, da bi kaj zajel; nobenega nima, da bi mu pomagal kadar nastopi glad, ki ga razumejo le oni, ki so, se kedaj nahajali v enakih okoi-ščinah. Druga nesreča in nevarnost brezposelnosti zadevlje one delavce, ki imajo še zasluiSek. Veleobrtniki izkoriščajo od nekdaj armade brezposelnih v to, da žnjimi vplivajo na plače zaposlenih delavcev. Bresposelni delavec je od razmer proti svoji volji prisiljen, da dela konkurenco zaposlenim. Glad ga prisili v to, da sprejme ponujeno delo za nižjo plačo, nego je v veljavi. Zav«osleni delavec, ki ve koj pomeni brezposelnost, je tudi udano pripravljen pustiti si znižati plačo rajo kakor da bi izgubil delo. Znižana plača je zanj manj -o zlo od popolne brezposelnosti. Tako izkorišča kapitalizem revščino in se redi od trpljenja gladnih, od brezposelnosti, ki jo povzroča sam. Vendar jo brezposelnost nevarna tucli kapitalizmu samemu. On jo povzroča in si je mora tudi želeti. Toda le do gotove meje. Ko prekorači tako potrebno mejo, mu postane nevarna. Brezposelnost povzroča gospodarska kriza. Ali ta se z bresposolnostjo množi. Kadar nima delavec zaslužka je nevarno za vse industrije zlasti za one, ki imajo v delavcih svoje poglavitne odjemalce. Industrijska kriza in delavska brezposelnost ste skoro neločljivi sestri. Skupno tvorila oni slepi krog, iz katerega ni druzega izhoda kakor preobrat. Obrtna kriza povzroča brezposelnost, brezposelnost, množi obrtno krizo. In kakor je kriza in nji sledeča brezposelnost mednarodna, kadar objema, kakor sedanja, ves svet, je za sedanje mogotce nevarnost do preobrata .še večja. Ni torej nič čudnega, a-ko opažamo, da se državniki vseh narodov trudijo, da bi ogromno brezposelnost omejili in ji zajezili pot v preobrat. Poleg tega je tudi res, da obubočava skupin, ki delajo na to, da bi preprečili krizo italijanskih ladjedelnic, ki stoje pred nevarnostjo, da izginejo vsled pomanjkanju naročil. Sedanja vlada bi ladje d el n iško obrt rada ohranila pri življenju potom državne podpore. Pri tem pa želi podpirati le del te obrti, ker je število ladjedelnic znatno večje od potrebe. Z obrtno krizo je nastavila tudi trgovinska kriza. Zlasti trpi ona trgovina, ki zajema svoje bogastvo od odno-šajev med Evropo ih drugimi prekomorskimi deli sveta. Obstoječe število parnikov je skoro za sedanje potrebe zadostno in je novih naročb vedno mali je. Ladjedelnico tekmujejo med seboj za državno podporo, ker bodo ostale pri-življenju le one, ki bodo tako podporo dobile. Lastniki ladjedelnic bi po radi izko-riščoli v svoje svrhe tudi novo nevarnost brezposelnosti. Zagrozili so delavcem, da bodo ladjedelnice zaprli, ako ne dobe podpore. S tem so naravno povzročili delavsko gibanje, ki gre za tem, da se ladjedelnice ohranijo pri življenju in delavci pri zaslužku. Delavstvo je prisiljeno pričeti tako gibanje, ker se le na ta način ubrani brezposelnosti. Potom takega gibanja so n. p. tržaški ladje delniški lastniki že dobili svojfias državno podporo. Ko so jo dobili, so pustili seveda delavce na cedilu. Da si zagotovi zaslujek mora delavstvo zahtevati da se ladjedelnice ne zanro. Nič ne de ako pomore s tem kapitalistom do državne podpore, ki jo bodo plačali tudi reveži. Paziti mora, da dobi od te podpore samo nekaj v svoj žep. To se fco zgodilo, ako ne bo zapustilo evojih organizacij in bo nastavilo energično za svoje plače in tudi za sedanje brezposelne delavce, To smo hoteli povedati julijskim la-djedelniškim delavcem, ki se v tem gibanju nahajajo in smo hoteli obenem tudi povedati, da ne bo nobena vladna podpora rešila sedanje obrtne in trgovinsko krize, ki je splošna, mednarodna in so je mora torej rešiti z mednarodne- obrtna kriza tudi državo in ji jemlje: Ea stali sea. Iz tega stališča pa jo zamo ugled v zunonji politiki, Odtod zopet jrc tesati te proletariat ker je kapitali- trud državnikov, ki delajo na vse prete- j rem preveč suženj svojih politimih mo-ga na to, da bi ustvarili ravnovesje med l 3a> J katere se 3e uklonil in v katerih bo produkcijo in konzumom. Odtod torej j kon-cno za vedno poginil, v Italiji trud nekaterih kapitalističnih I Delajmo, da se to ičimprej zgodi! z kapitalizma v socializem PolitKira sile v Jugoslaviji Katama je stališče nas, komunistov ioi hrv. bloka? — Kriliton so nahaja v bo,ju pinoti današnjemu Vlaidajričemu -ežiniu belega tenorja in korupcije, g.re nami paralelno. Hrv, bldk J a Si našo jiointo. — Ali nood-ptistlij iva zmota bi ji la, alta bi iz tega sMepali, da moramo imeti .komunisti kake «za voz n išče» ozire na hrv. blok. Ravno nasprotja: Ravirr-oi zato, kor gre halv. blok pa-faletoo z nftmi proti mormentano skup-temu sovražniku, ne smemo imeti na-»ram miemu n ikakiih «zawzmi-9kih» cizi kov. —j Razredjna naspmotslvu nas ved-10 dele od hrv. bloka, pa. tudi v boju noti današnjemu vladajočemu režimu v Jugoslaviji. In kmetskim množicam, ki piripadajloi poi svodtem gospodarskem politikam komunistični internacionali, moramo na ntotevitnih kon-Kttetnih vzgledih, razkrinkavati «nacionalizem » brv. bloka in H. II. S S. posebej. Z .otivajaniitem teh kmetskih nvrožjo iz pacifističnega vpliva btokaš-Ikih demagogov in, dovajanjem v revo-hidnnmnc virste mternaciicinalnega komunisti1 'nega delovnega ljudstva, ječimo najbolj, fronta proti belemu režimu. Temna preteklost kakor- danaania nedicflločena in neodločna politika velikih besed in malih kapnic hw bloka nam bo pomagala da dovedemo tv svoje vrsto zapeljana, delovno ljudstvo Hrivatske, medi katerim se je ž0 -pričel proces raadtoranja nad politika luv. bkika. 'Nadaljmi precej važni pol iti dni faktorji v Jugoslaviji so; klerikalci, zem-Im a (finih t (v Srbih, Bosni in Dalmaciji) in muslimani, 'ki so katar pove že imo samo,, pridobili 28, mandatov z netenjem venskega fanatizma v Bosni. Zemlijciradniki so pojav, procesa razočaranja kmetskih množic nad, mp-an-skinii stimnikavni in hotenji^ da so kmetje organizirajo v avdiib izrazitih kmetskih strankah. Malomeščanska, ideologija o vlogi kmetov v revolucionarnem razrednem boju je znanimi za politjlkb zendljicjradniSkcga kluba, ki Mijub trem razkolom v kilubu nadaljuje politiko malomeSčomslkf) kloinfuzMOSti bas >rach tega, ker ga sestavljajo kmet-ski skjiji s poipiiilinioinia nasj>r‘oiui'o6inii si interesi. Komunisti rp'-oeain® revnim kmetom in vaškim proletarcem ki jih še vodii za nos zemliiictradnjšJki kiub raz kriti njegov sestav in njegov® tanfuz-me politiko, ki direktno ali indirektno podpira režim belega terarija. Rot: ritmom a nobene politične vlogo pa ne igra in ne bo igrala voč Socialistična stranka Jugoslavije, sostavljona iz bankrotiranih političnih in strokovnih funlkciunarijev ter klimam n ari e v in » id eri h [>i ktov n. Kaitar goavidln®, se nahaja vladajoči ©triki in opcKicH-iialne stranke, ki no za belji prloti belemu terorističnemu re-:imu v pnc»esu razpadanja,in kanfuz- nusti. Komunista bomo le s trdnimi ilegalnimi organizacijami, s s^cijo neustra-šemostio, jasnostjo in odlfiottaiastib postali zopet oni važnj po-titi,čini faktor, ka-kJoir smo bili in po izkušnjah, pridobljenih v dolgi ilegalni dobi, s katere hitrim Itorranijem iz naštetih političnih in nonašfetih oktmomskih razlogov (v prihodnjem članOiu) ne smemo računati, povedli deliovtno liiudstvo mest in vasi v. .odločilni osvobodilni boji (Konec.) Stavka rudarjev v Sloveniji Pretekli teden v torek so rudarji, ki .delajo v rovih proslulo Trboveljske pre mogokopne družbe, stopili v stavko. Stavkali so rudarji vseh revirjev, kakih 12.000 po številu; stavkokaza ni bilo no benega. Večina rudarjev je odšla na kmete, da preživi sebe in svoje sestradano družine. Revirji so bili kakor izumrli. Rudarji so bili pripravljeni, da stavkajo tri mesečo. Po posredovanju vlade in raznih narodnih poslancev ter onih, ki bi radi postali narodni poslanci, jo koncem tedna prišlo do pogajanj med delavskimi strokovnimi organizacijami (katerih je več barv) in družbo. Soboto ponoči se je dosegel sporazum. Rudarske plače so so nekaj zvišale. Rudarji bilahko dosegli več, njih zrna ga bi bila popolnejša, če bi njih zastopnik g. Stefanovič boljo igral svojo vlogo. Po podpisanem sporazumu so organi zae.ije po vseli revirjih Sklicale shode, na katerih so rudarji izjavili, da niso zadovoljni s sporazumom, da pa se bodo di-sciplirano povrnili na delo. v pondeljek zjutraj se je delo v pre mogokopih zopet pričelo, Vprašanje poljedelskega davka vzbuja danes valita pcmarinfost in. ustvarja predmet zmatnb razprave. T01 je povsem razumljiva, iker je ta, brezdvama, eri® najvažnejših vprašanju politike pod sedanjimi likalno strni. Tem koristnejšo bo, napram temu, da vzamemo v pretres to vprašanje ne iz vsakdanjega vidika, negri iz stališča načel. Mnenjem dirugih pa je važnta poiskati osnova, na kateri ustvanjamo plan traiinim in prafc tirnim smerem naše sedanje politike. Da bi izvedli ta poskus si dovoljujem navesti par misli iz svoje kin>ji.dce. «Glavne naloge našega časau nato iz druge — «Lem otročarija in malomeščanstvo«. Polemika sedaj1 ni potrebna in tudi inz jo hočem opustiti, a navajam le ono kar se posebne, tiče državnega kapitalizma in osnovnih elementov gospo-larstva današnje dcibe prehoda iz kapitalizma vi socializem. Evta kan sem napisal. Današnje gospodarsko stanje v Rusiji (Ib brošure tiskane 1. 1918.) — Državni kapitalizem bo korak naprej iz se-taniega stanja naše sovjetske republike. K® bi se mogel, na primer, dr-avni kapitalizem upestaviti tu v tekočih šestih mesecih, bi bilo ta izvrstno in gotovo jamstvo, da bi bil v teku leta povsem uveden socializem in, da bi ,a postal nepremaglijiv«. Mislim si že s kakim aztavaljenijem bodla nekateri sprejeli meje besede! 3reho'id! kapitalizma v sovjetski saeia-ističlni republiki — korak naprej? Ni i to izdajstvo socializma? In ravno pri tej točilni se maramo pa-mudiiti naj dalje. Najprej1 je treba osvetliti bistva prehoda kapitalizma v socializem, ki nas cpravii&u/je nazivati Rusijlo — socialistično, sovjetska repulbliita. Nadalje je treba tudi pdkazati pogreške onih, ki ne uvidevajla, da sa glavni nasprotnik socializma pri nas malomeščanske ideje, s katerimi je prežeta dežela. Na tretjem mestu — je treba dobro razumeti razlita med sovjetsko in bur-oaztma državo. Ra,zmot rimo te tri strni. Zdi so mi, da ni človeka, ki prauča-va -ruska gospodarstva, a dri ne priznava njegov prehodim značaj. Mislim, da ga ni komunista, ki bi -retel, da izraz «socialistična soatietska republika« pomeni le cdltok sovjetske oblasti, da ustvari preh-ad v socializem ter nikakor ne znajti, da se sedanffi goepodaraki red Brezposelnost Brezposelnost nara&ča na vseh koncih in krajih. Ni je obrti, ki nebi občutila sedanje ffospodarske krize, ki razjeda ves kapitalistični mehnnizom. Ni dulav ske stroke, ki ne bi štela v svojih vo-sfn.Ii večjega ali manjšega šitevila brez poselnih. V mnogih strokah jo število Lirczposelnih veje od onega števila de luvcov, ki imajo priložnost, do zaslužka Nff-iim delavcem bi bilo 3koro odveč, go vorifi o brezposelnosti, kojc posledic občutijo in vidijo sami najbolje. Za delavco tvori brezposelnost dvojno nosrečo: Prva in poginit ha nesreča ob stoji v tern, da izgube z njo zaslužek in s tem tudi možnost do življenja. Indu strielni, zlasti velemestni delavec ja pa najve ji nemanlč, no j v oči i nesrečne/, ^ Vso njegovo življenje t^m^ljl na možno !,stl do dela, im možnosti tdo zaslužka minejo najti ruk ako skupno platformo I Dokler dela nima toliko, da bi si lahko smatra kot socialistični. Kaj pomeni pravzaprav «prehod»? Ali ne kaže, ta se nanaša ptotsebej’ na eltamrmuto, dla je današlnijem sistemu mncigo takih nega za sovjetska, oblast, ker je sovjetska dlr/ava — država, ki jamči oblast dlelavca in estalih trtpin«av. Slike naših mož Da bi ta zadeva postala jasnejša, hočem predvsem navesti stvaren primer državnega kapitalizma. Vsakemu bo gotovo znan ta primer: Nemčija. Tu imamo «>posledlnia besed©« © m-odemt vele-kapitalistieni tehniki in sestavni organizaciji, podrejeni junkersko-bur-i-oaznernu imperializmu. Vzemite mesta voiaške junkerskie, buržoazn-o-impe rialistične drli a ve kaka drugo državo, ali državo drugega diruižribncgu tipa, dTŽavoi z drugačnim razrednim položajem, sovjet, to- se pravi prialctarsko državo, in vi dribite kup pogojev hi u-stvarjajo socializem Socializem je nemogric brez velike kapitalistične tehnike, urejene pa zadnjih zahtevah znanosti, brez sestavne državne organizacije, ki pockeiluje milijone ljudi enakemu merilu proizvod-mjie in drilitve dobrin. Mi, marxisti, sino ta vedno povdaroali, a se ne izplača izgubljati niti dveh sekund v razpravljanju teh stvari z ljudmi, ki tega ne razumejo — katar anarhisti in vetji del sodalirevolucianaircev1. Razun tega, socializem je ravmotata nemogoč brez gospodarstva proletariata v državi. To je ravno tata čisti ABC. Tudi nitalb ctrugi nego samo prvorazredni mentpevišlki idioti so mogli pr,-i-čatovati, dri se bo «ves socializem« razvil gladko, mirno, enostavno im počasi. Zgodovina se je razvijala na tač način, da -je 1. 1918. rodila dive- posebni polovici socializma, katar dve piščeti porojenih v istem jai-cu mednaifadmega imperializma. Nemčija m Rusija sta u telesih 1. 1918. ©d) ene strani najočitneje materialno ustvariene gospodarske, indristrialne in socialne pogoje, a od druge strani — politi dne pogdie za socializem. Nepremagljiva proletarska revolucija v Nemčiji bi lahlto tataj in z največjo lahkostjo razbila vsoi riblita imperializma (kii je na žalost ustvarjen iz naj močnejšega jeiklla in napram temu ne pre Vrtljiv po kateremkoli pPetu) ter bi docela dovedla dri zmage evtovnega socializma ■— brez posebnih težav, ah z malimi težavami, katerih pa, povsem naravno, ni treba smatrati za težfeoče v ožjem smislu, nego z vsevobč« zgodovinskega vidiilka. Ro li revolucija v Nemčiji odge-dena ali ne, naša naloga bo jasna: uriti se moramo odi Nemcev državnega kapitalizma in uporabiti vse svcoe sile, tla ga uvedemo. Ni se nam treba bati no- elementav, ki so dlelbima kapitalistični, benih diktatorskih metod1, dri pospe&i deloma socialistični? Vsekakor mora- mo pedikrojitev barlbarsike Rusije za mo oriznati, dri je tata, a vsakdo, ki to padu. Enako tudi moramo uporabiti prizi.a, noče hi pomisliti hi bidZštorii-6. vse inoži v borbi prati barbarizmu. drugih elementov različnih družabno-gespedarakih stojev, ki jih imamo v Rusiji. In v tem ravna obstoji bistvu tega vprašanja. Naštejmo te elemente: 1. Patriarhalna proizvodnja, to se pravi v večini primitivna kmetska proizvodnja. 2. Proizivorlhija na dlrabno. (Ta obse- Nikoiaj Lenin Ravnio v sedantji dobi v Rusiji pre-vladnje matomešikansikii kapitalizem, jz katerega rodi v državni kapitalizem in socializem le ena sama pot skozi, iste posredne postaje, ki se imenujejo nacionalni preračuni in kontrola proizvodnje in delitve dobrin. Oni, ki tega ne zapopadeib se neodpustljiva matijo ter ali ne razmatrivajo ?ao večino kmetov, ki prodajejia žito.) ne monedo gledati stvari v Pogled v bodočnost Mi smo v toliko materialisti, v kolikor čutimo omalovaženje misliti na hrano, ker nam je le-ta premnogokrat manjkala, a nedostaje i danes milijonom ljudi na svetu. Toda, razen kruha, razen blagostanja in zajednega bogastva, ki bi nam moralo nuditi razumno obdelovanje polja —■ vidimo, kako se izza vsega tega poraja nov svet — svet, v katerem se bomo vzljubili, ljubili drug drugega ter sledili svojim plemehtffm telhjam za idealom, po katerem teko neutetšijivo žejajo eterne clu^a strastnih obožbvateljev lepote, zanemarjajočih materialno življenje. Ko ne bo več ne bogatih in ne siromašnih, kodar gladni ne bo mogel več zavidati sistemu, tedaj še bo spet zaraoglo razviti resnično in prirojeno prijateljstvo med ljudmi; in tedaj bo religija vzjemna-sti in sloge, katero danes davijo na vse mogoče načine — nastopila mesto one ne-odrejenc religije, ki nam le riše svoje nejasne slike na oblakih nebeškega svoda. Revolucija ne bo le obdržala svojih obljub. Ona bo ustvarila vsa več nego to. Obnovila bo vrelce življenja ter nas očistila in oprostila blatnega, stika s policijo, rešila nas mizernih skrbi za denar, ki zastruplja naš obstanek. Tedaj bo vsak žumogcl iti svojim potem. Delavec se bo pečal z onim, kar mu gre najbolj od rok, izr vitclj bo nadaljeval svoja raziskova-njiPbrez nikako misli na osebno korist; tudi umetnik ne bo več radi denarja poniževal svojega ideala lepote; vsi bomo bratje, vsi vzajemno delali za ustvaritev velikih del, o katerih so nekoč pesniki lo sanjali ELISEE RSCLVS^ 1 u.....n ■1 , 3. Privatni (kapitalizem. 4. Dniavni kapitalizem. 5. Socializem. Rusija je taita velilka in, različna, da se v mjej1 vsi ti raznovrstni tipi dru-žslbniogcsporlarskih elementov kar mešajo. In v tem leži ravno posebnost tega stanja. Vpi-aša se pa, kateri teh elementov prevladuje Jasno je, da v mata-kmet-skih razmerah no m,sre prevtadiafvati ni5 druzega, nega li matomeSčansta i-d'eje. Večina, ni ti velika večina, kmetov so proizvajalci na droib-rto. Naša vnanja ablika diffabnega taupitalizma (m-oncfPiol nad! Žitom, tantrala tvorni c, trgovska in hurtoazna kooperativna ctru*tva) je razdejana — najprej tu,p« nato drugje po špekulantih, katerih glavni predmet špekulacije je pač-žito. Natoečja borba se bije ravno na tem ,polju. Med kom se pa vrši boj? Ali morda med četrtim i-n petim elementom po virsti, katar sem jih naštel? Niti iz daleka ne? To ni borba med dto zavnim kapitalizmom in socializmom, nega borim med maia buiriSoazijia s privatnim kaiptalizm-am piriti državnemu kapitalizmu in socializmu. Malome-SSanstvo se proti vi vsaki dbliiki vmešava Pia in kontrole ©d strani države, pa bcidisi to diržiavni kapitalizem ali državni socializem. To je dvomljiva čj. njeniica, a nespiosabniost to razumeti leži ravnio v temelju velikega števila ekonom sinih pogreškov. Tisti, ki tega ne uvidito, postanejo — vsled svoje zaslepljenosti — sužnji mato-rneS-tonških predsodltav. Državni kapitalizem je gospodarsko razmenama veliita višji od nagega današnjega etaraomsikega sistema. Oa dTuge strani ni v tem prav nii-česar stras oči. ali se pa omajujeto na abstraktne ppgrije med' kap-italizmiom in s-ocializ-mioim, ne picglolbe se v stvarne oblike In stopnje razdobja, staži katerega prav kar korakamo. In ravno radi tega, tar je nemogoče stopiti naprej, iz sedanjega gospodarskega polbžaja v Rušili, ne da bi se šlo skozi miri, kar ie skupno državnemu kapitalizmu in socializmu (nacionalni pncsraičun in klontrala), — strašiti sebe in druge z .govorom a : Anton Hreščak, Vojščica št. 59 pošta Komen. Do sodruga Hreščaka se morajo ofr-niti vsi, ki §ele kakršnakoli društventt navodila kakor tudi oni, ki šele imeti koledarje. Sodrug Anton Hreščak posluje kot ta}-nik osrednjega vodstva in je kot tak edinole on opravičen zastopati osrednje vodstvo pri podružnicah in tretjih a-sebah. Glede ustanovitve novih podružnic naznanja vodstvo, da pojde vsem na roko da se pa morajo ustanavljati podružnice smiselno in se morajo prijatelji v posameznih vasicah na vsako novo ustanovitev dobro pripraviti. Vsekakor se sme ustanavljati nove podrutnice le po sklepu in navodilih osrednjega vodstva. ustvari naBtpcipoilnej&oi demokracijla. Tedaj boste viclfeli, dri bri dlržavni nrann- prini kapitalizem, pod' resnično revo-lucianamcu vlado, dtovel nemutililvo- korak naprej' prali socializmu. .. Ker socializem ni nič drugega nego li neposredni 'korak' naprej iz dlr-žavrua-kapitalističmga monopola. Državni monopolni kapitalizem je pa. naj-popolnejša stvarna priprava socializma, to je «pr&g» socializma; to je stopnoica na lestvi zpradtavine, a mea n#a in ono staprijloi, ki se zove socializem, ni vmesnih stopenj.« (Stran 27.— 38.) - Či ta teli lahklo spozna, da je to pisano za časa Kerenskiieve vlade in da jaz tu ne govorim o diktaturi predeta niata, o taci a listi čni (Krtovi, nego o »revolucionarni demokraciji«. Jasno jo 'napram temu, da. kolikor višje se bomo divignili proti tem politi mi m stopnjam, tem bliže bomo sovjetski socialistični drttovi in diktaturi proletariata in tem manj se imamo bati »državnega socializma«. Vsekakor pa jo jasno, da v materialnem, gosjjodav-dkem in industrialnem smislu šo m smo dosegli »praga« socializma, a tudi ni druge poti do socializma nego li e dino skozi to še nedoseženo »pred-voiriie«. N, LENIN. Podružnica Renče. V nedeljo S, tettibra sestanek v novih prostorih. Knjižnica posluje: v sredo od 19-23 in v nedeljo od 8-12. Isti čas tudi uradne ure za člane. lm siup in sulii! M Naš namen je spopolnili čimbolj tudi upravniško stran Usta, da zadostimo ta--ahtecum, ki jih stavi na nas skro- ko men finančni položaj proletarskega Usta in da ugodimo upravičenim željam naših odjemalcev sodrugov, somišljenikov in razprodajalcev. Za redno funkcioniranje uprave, jta je nujno potrebno, da se tudi sodragi na deželi držijo reda. Naši poverjeniki, na ročniki in preprodajalci naj posebno pazijo rta sledeče: l) List zamoremc) pošiljati edinole tedaj, ko smo prejeli tozadevno svoto za naročnino; na naročnine Urez istočasne odpašiijatve denarja se ne moremo ozi r°2j Pri pošiljanju denarja naj odpošiljate!} vedno — tudi ako je sporočil svoji Želje pismeno — napiše na odrezku post nega reka ali dčnum' nakaznice, v kak VSLED OBOLELOSTI IN NENADOMESTLJIVOSTI NAŠEGA STROJNEGA STAVCA SMO PRISILJENI IZDATI LIST NA DVEH STRANEH. PROSIMO DA VZAMEJO TO NA ZNANJE VSI VOVERJENIK1, NAROČNIKI IN ClTA-TEUU namen gre mnogo olnjfi S) Naroč do katerega t nino. Ob pate koj obnovijo* vili pošiljkn‘ 4) Vsak mačeh pr Stenj bo poslovanje MF »-4-M# naj natančno pazijo ajo plačano naroč t,;aa naj naročnino ta - smo primorani usta sodrug naj po svojih ... k podpiranju našega komunističnem tiska. V ta namen noj *e nabirajo Krediti prispevki za tajni sklad. — Noši poverjeniki, Kom. sekcije, podružnice ljudskega odra in strokovne organizacije naj tore) zahtevajo nabiralno’ polo za dobrovoljne. prispevke. Vemo, da v sedanji krizi ne razpolagajo ljudje, s posebnimi sredstvi; toda pomisliti je treba da tisk, ki zastopa de lovske interese ne more biti podpiran od drugih kakor od samih delavcev in kmetov, Upravništvo «Delan. TT DELO Četrtek, 31. avgusta 1955 Koiil m Poljska Poroča sodr. Antonovtč. Vojna ni lo razbila poljsko industrija, ampak tudi poljski proletariat. Niso le pobrali strojev v Rusijo ali Nemčijo, ampak tudi delavce. In industrija, ki se jc počasi vzpostavljala posebno in v glavnem kot vojna industrij a, ni še dosegla niti 25% mirovne produkcije. Poljska republika jo vazalna država Francije in je najja&ja opora svetovne reakcije proti Sov. Rusiji. Temu odgovarjajoče se ravna tudi v notranji politiki nasproti delavskemu gibanju. Kratko dobo trajajoče vlade zasledujejo na eni strani brezobzirno potlačenje komu-nisti>fnega gibanja, na drugi strani podpiranje reformističnih in patriotičlnih ali čisto strokovnih organizacij. Poljska socialistična stranka, katero je dolgo časa vodil Pilsudski (predsednik poljske republike) je v tem oziru do sitega znana. No le, da jo podpirajo, ampak ona dela celo roko v roki s polifono policijo proti Kom. stranki. Nacionalistična Delavska stranka združuje politično zaostale mase delavstva in so vzdržuje s tem, da je poljska industrija dela v njenih rokah in s tem delom inšpektorat in drugi administrativni uradi. Pomembne organizacije imajo še judovski delavci, ki so zaposleni -v glavnem v mali industriji. Največja teh organizacij je «Bund» (Zveza) ki pa vodi v zadnjem časii ilegalno eksistenco, ker so dobili v njenih vrstah komunisti velik vpliv. V «Zvezi» so nahajajo velike komunistične frakcije in razcep «Zveze» se predvideva. Komunistična stranka je absolutno ilegalna in ne more nikjer nastopati pod svojim lastnim imenom. In kljub temu jo malokatera det/te l a v Evropi, kjer bi imeli komunisti v strokovnih organizacijah tako trdno pozicijo kakor na Poljskem Cela vrsta dežel strok, organizacij stoji popolnoma pod našim vplivom. Le v najvažnejših produkcijskih vejah kakor v rudniški, tekstilni industriji in pri železnicah ne moremo dobiti v svoje roke aparata, kljub temu, da imamo tudi tam mase za sabo; kajti soc. patriotje so se odločili, da za vsako ceno obvladajo te organizacije in oni razpuščajo, mnogokrat s pomočjo policije one lokalne sekcije, v katerih so prišli komunisti na po-vnije. Po vsakem razpustu se pa začne delo z nova in mi gremo za tem, da iztisnemo tudi v teh organizacijah soc. patriote. Legalen komunističen tisk seveda! pri takih okolnostih ne more ekzistirati. j Vsa naša izdanja izhajajo ilegalno. Naši! uspebi, ki se kažejo ob raznih volitvah v bolniške blagajne in občinske zastopa, i so bu rž oazi j o zelo prestrašili In tem se je' odgovorilo z osnutki izjemnih zakonov proti komunistom, ki so bili izgotovljeni po znanem jugoslovanskem vzorcu. Delovanje stranke se razteza tudi na novopriključene pokrajine Galicije, Po-znanjske in vzhoda. Stranka postaja vedno večja po odpadajočih delih od Poljske soc. stranke in judovskih socialističnih skupin in to neprestano gremo za tem, da spravimo pod naš vpliv vedno radikalnejše malokmetske mase, ki so zelo razočarane, vsled agrarne reforme. Taktiko enotne fronte bomo uporabili tudi na Poljskem in upamo, da bc(., končno dokazali nezmožno reformistič,/ . strank za obrambo najenostavnejših interesov delavskega razreda. ❖ Poljska je ena izmed onih držav, v katerih je imelo meščanstvo toliko moči, da je uvedlo svojo reakcijo direktno s po močjo svojih izvrševal n ih organov: zakonov in vojaštva. Poljski proletariat, .'.i je bil zaveden bolj po nacionalističnih f razah socialističnih strank kot vzgled ro-formizrna, ima sedaj tem ostrejši boj in tem strože pogoje zanj, a ima — eno izkušnjo več, ki ga bo končno privedla na pravo pot. Balkanska federacija Poroča sodr. Iiolarov (Bolgar). Konfederacija obsega Jugoslavijo, Ru-munijo. Grško, Bolgarsko, Albanijo in del nekdanje evrop. Turčije, s številom prebivalstva 34 milijonov. Izza balkansko vojne do današnjega dne vojna tu pravzaprav ,še ni končala. Meje do danes še niso določene in vsa pokrajina je bojno polje rivalizujočih (nasprotujočih si) interesov angleških, francoskih in italijanskih kapitalistov. Ves Balkan jo raztegnjeno taborišče protirevolucije, kjer so shranjeni ostanki Wranglove vojske za prihodnja pustolovstva. V vseh deželah Balkana obstoji večina, prebivalstva iz kmetov in temu odgovarjajo’« imajo vse dežiele svoje pekoče agrarno vprašanje, ki dela toliko o-gromnih skrbi vsem vladam. Industrija, ki je bila tudi pred vojno slabo razvita je sedaj skoro ruiniranu. Prometne poti so popolnoma porušene, celo Donava, naravna vodna pot, ne funkcionira voS kot taka in o kaki redni vodni plovbi ne moro biti govora. Trgovska bilanca posameznih balkanskih držav je pasivna, uvoz je tri do štirikrat večji kot izvoz, To povzroča neprestano padanje valute in s tem nastanek velike spekulacije in koncentracije bogastev v rokah novo finance, ki je obvlada- na po zapadnoevropskih in ameriških kapitalistih. V Jugoslaviji obstaja vlada, podpirana od francoskega kapitala, na najstrožj! centralizaciji vladnega aparata, proti čemer se upirajo nove provincije, boreče 8e za avtonomijo (Ilrvatska, Slovenijo, Bosna itd.). Ta prepir vodi jugoslovanska vlada 7. najbrutalnejšimi sredstvi, ki da-leko presegajo brutalnosti starega avstrij skega ražSma. S še brezobzirnejšimi sredstvi se bojuje proti komunistom, ki so bili postavljeni izven zakona in izmed katerih je videlo le beogradske zapore nad 14.000 delavcev, ki so bili obtoženi komunističnega zločina. V Romuniji imamo skoro isto sliko. V mnogih delih dežele vlada že 10 let obsedno stanje. Proti Kom. stranki se postopa ravno tako s terorističnimi sredstvi. V Grčiji obstojita dve medsebojno se bojujoči meščanski stranki: Venezelisti in pristaši kralja. Venizelos je bil hlapec angleškega imperializma in je potegnil kot tak ljudstvo v maloazijske pustolovščine. Vojne sito ljudstvo je pa poklicalo nazaj kralja, ki je pa vojno nadaljeval. Vsled tega nastalo nezadovoljstvo mas je dalo komunistični stranki možnost intenzivne revolucionarne propagande, na kar je odgovorila vlada z belim terorjem. V Bolgariji so vladali najprej social-patriotje z agrarna stranko (poslednja je zastopala kmete). Soc. patriotje so popolnoma dogospodarili in tudi agrarna stranka je po dveletnem vladanju na kon cu svojega vodništva. Resnično popularna stranka mas v Bolgariji je komunistična in ako bi bil mednarodni položaj drugačen, bi izpolnila takoj svojo zgodovinsko nalogo. Tako je pa potisnjena v obrambo. Komunistična stranka Grčije šteje sicer le 1500 članov ,ima pa velik upliv na 50—G000 delavcev .organiziranih v strok, organizacijah in poleg nje je reformistična soc. stranka popolnoma brez upiva. K. S. poseduje en dnevnik in več tednikov. V Jugoslaviji smo imeli pred nastopom belega terorja mogočno komunistično gi banje, ki je obsegalo vodstvo četrt milijona strokovno organiziranih delavcev Brozprimerna preganjanja, izredni zakoni, katerih žrtev je postala jugoslov. bratska stranka, so ravno tako znana kakor sramotna dejanja social-izdajic, ki so se razgalili pil preganjanjih kot policijski agenti. Stranka je postala popolnoma ilegalna in sedaj, ko so se izjalovili uničevalni poizkusi buržioazije, stoji pred novim vzgonom (ki se 2e kaže na vseh poljih. — Op. prired.) V Romuniji je dala vlada zapreti celotni strankin zbor, Id se je izrekel za Komunistično internacionalo. Ravno tako so bili uklenjeni skoro vsi komunistični strokovni voditelji. Šest mesecev je bilo vsled tega celotno delavsko gibanje o-brezuspešno. V oktobru prejšnj. leta je pa bila vlada prisiljena, da zopet dovoli strokovne organizacije. Kom. stranka počasi zopet vstaja. Poseduje en dnevnik, imela je velika masna zborovanja v Bukarešta in Ploesi-ju in se nahaja na najboljši poti do hitrega razvoja. Drugačno sliko imamo v Bolgariji, kjer imamo opraviti s staro, dvajsetletno Komunistično stranko, ki je soc. patriote docela pobila in ki vodi celotno strokovno gibanje. Šteje 40.000 članov, poseduje zadrufon-ko organizacijo s 60.000 članov. Njen dnevnik izhaja v nakladi 28.000 izvodov in je tako največji časopis v dr-žsivi. Poleg tega poseduje provincialne časopise, organ za kmete, za turške, armenske in judovske delavce, za žensko, mladino in za vojne ujetnik«. Njena znanstvena revija, ki izhaja že 23. leto ima naklado 6.000 izvodov. Izmed 228 poslancev v parlamentu pripada 54 komunistični frakciji, ki delajo disciplinarno pod vodstvom centrale. V celi vrsti občin ima K. S; večino. Pomožna akcija gladujo'im se je izpeljala z velikim elanom in rezultati so dali .število 4,000.000 nem. mark. Med-nabiralni teden je bil po skrbni pripravi izpeljan z dobrim rezultatom. Kakor je razvidno, revolucionarno delavsko gibanje na Balkanu narašča. Velika ovira je delovanje francoskega in angleškega imperializma in boj francoskim in angleškim sodrugom proti njihovim kapitalistom, bi bil veliko razbremenjeni© za revolucionarne delavce Balkana. f * Ta*Via med stenjem komunv stičnega gibanja v Bolgariji in onim po dmgih balkanskih dežtelah ima predvsem svoj vzrok v subjektivnih odnoiktjih delavskega gibanja na Balkanu. Dočim sledi moS meščanstva po drugih balkanskih deželah, predvsem v Jugoslaviji iz prejšnje nezavednosti in napadih potih proletariata, ki je bil poprej nacionalističen in reformističen in iz mladosti in neizkušenosti komunističnega gibanja, vidimo nasprotno v Bolgariji proletariat, ki irro, že svojo zgodovinsko tradicijo in izkušeno razred nezavedno politično stranko. To pa vsled tega, kor stoji Bolgarska pod neposrednim uplivom Rusije, vsa njena kultura je prišla iz Rusija, vso ide- je in vse mišljenje, ki se je porajalo v Rusiji, je našlo svoj prvi odmev na Bolgarskem. Razumlivo je, da se je ves bolgarski intelektualni socializem orientiral predvsem nasproti Rusiji, kjer imamo že stoletno socialistično-revolucionarno intelektualno gibanje. In intelektualno, idejno gibanje je dalo tudi na Bolgarskem smer revolucionarno zavednosti vsemu delavskemu gibanju, tako da danes ni potrebno, da prestane bolgarski proletariat še izkušnjo bele reakcije, kakor je moral to jugoslovanski, romunski in grški in kakor je moral vsled istih napak tudi proletariat zapadne Evrope. Komunistična stranka Bolgarske ima vsled svojega položaja pa tudi nalogo, da veliko pripomore k vzpostavljanju bratskih strank po drugih balkanskih deželah in h vzpostavljenju delavskega gibanja sploh. Ona predstavlja tudi eno najvaž-nojiših , najmočnejših in najuglednejših komunističnih strank sploh. Primer njenega internacionalnega ugleda je n. pr. dejstvo, da je bil na zadnjem kongresu Kom. stranke Italije sodr. Kolarov kot zastopnik izvrševal nega odbora Kom. internacionale, kjer je tudi branil njena taktična načela. Prihodnjič prinesemo poročilo gibanja v tlaliji, da bodo sodrugi lahko primerjali naše gibanje z onim v drugih državah in s tem končamo prvi del te zanimive serije, ki jo homo potem nadaljevali s poročili z daljnega vzhoda in s poročili o strookvnem gibanju. 3 september - mednarodni dan mladine Mladi delavci in delavke! Prva nedelja v septembru je vaš dan, 3, september je praznik proletarske mladine, mladih delavcev v tovarni in na polju ter revolucionarnih študentov, 3. septembra stopi na plan komunistična mladina celega sveta. Na dan prvega manjka se pokaže stremljenje celokupne proletarske armade, na mladinski dan razmahne mladina svojo bojno silo in pregleduje lastne vrste idealnih bojevnikov. Mladi delavci! 3. septembra je Vlil mednarodni mladinski dan. Ko je ra-zredno-zavedna proletarska mladina proslavljala svoj prvi, drugi, tretji, četrti mednarodni dan — kako je bilo v vas? Bojna pesem uporne mladine je zamrla šumu svetovne vojne še predno je prišla do vaših ušes. Drzni klic mladih revolucionarnih borcev poslednjih let ni prišel do vas, VIII. mednarodni mladinski dan pa mora napolniti jugoslovansko proletarsko 7nladino s čutom solidarnosti do mladih delavcev celega sveta. Povleči jo mora v vrste milijonske armade mladih revolucionarjev, ki stopajo pod prapo-rjern Internacionale komunistične mladine. MLADI PROLETARCI Znaki vašega suženjstva stopajo vedno bolj jasno na dan. Ako se je kateremu izmed vas v kakem srečnejšem trenutku zazdelo, da more tudi meščanska družba nuditi pogoje za ugodno življenje in razvoj delavca, zadnji čas ga jc moral podučiti, da kapitalistična, družba sama nosi v sebi kal večnih kriz in nasprotij, ki določajo vaše izkoriščanje in ovirajo svobodni razvoj mladih šil. Čas daje prav komunističnim naukom. Brezpravnost vajenca in vajenke v tovarni, mladega delavca na polju in proletarskega študenta v šoli je zlasti ono pravilo, po katerem ravna kapitalistična družba z mladino ročnega in umstvenega dela. Brezposelnost, ki zavzcmlje vedno večji obseg, zadeva vas mlade de-lavcc enako kakor starejše. Med milijoni, ki so že brez dela in jela, je neštevilo mladih proletarcev in proletark, med milijoni ki bodo še vrženi na cesto, jih bo še stotisoče in stotisoče. Znamenja politične podrejnosti proletariata se množijo dan na dan. Vsaka meščanska vlada v tej državi preži kr-voieljno na trenutek, da bo -udarila 'v i-menu »reda in javnih svoboščin» na Komunistično stranko, kot edino zastopnico in voditeljico revolucionarnega proletariata. Delavski narod pa ni tukaj tlačen zato, ker je pod italijansko vlado. V Jugoslaviji, kjer vlada narodna gospoda je po zakonu pripoznana Komunistična stranka udušena v krvi, z bajoneti' in zvijačo. Mladi proletarci! Izkoriščanje vaših mladih teles vam zapoveduje, da se dvignete! Očitna znamenja nepretrgane kapitalistične ofenzive govorijo, da bodite vedno pripravljeni. Ne pričakujte več. da vam vaši roditelj proletarci slikajo grozote suženjstva, ki jih tarejo že celo življenje. Kri proletarske krvi morates a-mi čutiti teio kapitalističnega bremena. Ker dolgo je do spoznanja, ki pride po trpljenju in izkrvavi jen ju. ,Na VIII. mednarodni mladinski dan bodi prva vaša misel obrnjena na Sovjetsko Rusijo, prvo proletarsko državo, zgrajeno na kosteh rdečih vojakovde-lavcev in kmetov, na Sovjetsko Rusijo, ki je po petletni borbi in trpljenju premagala vse svoje notranje in zunanje sovražnike. Druga vaša. misel bodi posvečena vsem žrtvam reakcije. Iti so padle tudi za vaše osvobojenje, tu v Italiji, v Jugoslaviji in po celem svetu. MLADI DELAVCI IN DELAVKE! Dvignite se! Vaši in vaših roditeljev delodajalci in gospodarji vam brezobzirno krčijo pičlo mezdo in ako niste ie na cesti, se ti zgodi lahko vsak čas. Kapitalisti vam hočejo skoraj odvzeti vse liste pravice, katere so jih vam priborili vaši očetje v desetletjih hude. borbe z delodajalci. — Internacionala komunistične mladine poziva! Kličejo vam revolucionarni bojevniki vseh narodov in držav: oni zmagoslavni in oni poraženi, ži- vi in mrtvi. Bodite pripravljeni! Ofenziva kapitalistov zahteva samoobrambe. Zmagovita samoobramba pa vede neizogibno v protiofenzivo: Proti kapitalizmu, proti me- ščanski državni oblasti in njeni beli gardi, za državno oblast delavcev in kmetov! MLADI DELAVCI IN DELAVKE TRSTA IN OKOLICE, GORIŠKE IN I-STRE! Pridite v bojne vrste jugoslovanske mladine Julijske Benečije, pristopite v mednarodno organizacijo komunistične mladine. Pod rdeči prapor naše internacionale. Za delo in svobodo! Živela slovenska revolucionarna delavska mladina! IZVR&EVALNI ODBOR DEŽELE ZVEZE KOMUN MLADINE Vsem mladinskim sekcijam! Pozivamo vse Mladinske sekcije, da skličejo v nedeljo, 3. septembra sekcij-ski sestanek, na katerem naj se spomni organizirane mlade delavce na mednarodni značaj mladinskega dleva in nje-hovo varnost v razvoju revolucionarnega gibanja od časov vojne do danes. Kjer ni Mladinske sekcije, naj skličejo mladino, organizovano in neorganizirano, Komunistične sekcijo in Ljudski odri. One sekcijo in Ljudski odri, ki so sklicali za nedeljo društveni sestanek z drugim dnevnim redom, naj dnevni red spopolnijo s točko o mednarodnem dnevu mladine, ki ima za Julijsko Benečijo vočlgled odhoda vojakov-novincev, še posebni poben. Kjer se vršijo delavsko prireditve naj se tudi ne pozabi na to! Mladina iz krajev, kjer se ne vrši no-ben sestanek, naj se udeleži skupnih shodov, ki se vršijo v večjih mestih. V Trstu se vrši mladinski shod ob 10 uri zjutraj v veliki dvorani Delavske zbornice, na katerega so vabljeni sodrugi iz mesta in okolice ter bližnjih krajev Tudi istrski okrožni odbor ukrene za skupne zborovanje. Delavska prireditve V nedeljo, 3. septembra se vršita dve prireditvi; ona podružnice Ljudskega odra v Števerjanu in ona, pidružnice v Dolu pri Opatjemselu Števerjanska prireditev se pričine ob 3 popoldne. V slučaju slabega vremena se preloži. Sosednje podružnice so naprcišiene, da ne prirejajo na ta dan drugih veselic. Civilni komisar'aforist? Drago Delo, pisalo si v članku ((Civilni komisar-afarist», da smo v koloniji in imelo si prav. Tudi meni je znan slučaj, ki ga menda do zdaj še ni izvedela javnost polistih. Pred dobrim letom so štirje lopovi ustrelili dutovskega brigadirja. Takrat so lovili krivce in so spravili v zapore v Sežano tudi sina nekega posestnika iz naše vasi. Ne vemo, kako da je bil tudi on osumljen. Ko je prišel v zapor, niso mogli nič izvedeti od njega in so ga zafleli tako tolči, da je tulil od bolečin. Orožniki so baje ob zid tolki ž njegovo glavo, da je bil črn. Ko so ga tako pretepli, pa ga ni bilo mogočo ve", zasliševati. Ustrašili so se vendar, da bi jim od udarcev poginil in so poklicali zdravnika. Po dolgem času je dozdevni morilec toliko okreval, da so ga pokazali ljudem. Poklicali so s Krasa žienske, ki so videle prave morilce brigadirjeve in te so izjavile, da ne poznajo tega človeka, ki je bil zaprt, pretepen do smrti. Ker je bil mlad in močen je vendar nekaj ozdravil. Nazadnje so ga morali izpustiti, no, njegovim rabljem se ni zgodilo nič. Morda so še odlikovanja dobili za vestno službo. Ali nismo v koloniji? Pa še kako v koloniji! Oni dan smo slišali, da so obstrelili pri Komnu sodruga samo zato, ker je komunist. Ali smo psi, s.’a se tako dela z nami KraŠbvci Ali nismo ljudje? Takih razmer nismo bili vajeni niti med vojsko, uprava je bila bolj sposobna in bolj človeška, liadi bi vedeli, če je političnim uradnikom ros vse dovoljeno in ■3« niso nikomur večt odgovorni. Po Krasu je najbrže šle več takih slučajev, samo da niso prišli ven. «Delo« bi moralo o njih vedeti in sodrugi naj poročajo. Uradniki ž'e vedo, zakaj jih zakrivajo, mi pa bomo povedali, da kolonije neče-mo in da smo šo vedno v srednji Evropi. Civilni komisar v Sežani ne kaže le svoje nesposobnosti, s svojim počenjanjem, sramoti tudi imo Italije. Komunist. Kaj deli ljudi? «Pri -človeških bitjih deli razred od raz reda brezdno — nesporazuma«. Ta stavek čitamo v nekem buržoaznem časniku. Pisec hoče pri tem gotovo igrati ulogo pametnega človeka. Stvar jo pri njem še dokaj jasna: Ljudje se delijo v razrede. Tega mnogi niso hoteli ni priznati, a nekateri ne priznajo tega niti danes. Buržoazija prikazuje stvari tako, kakor da celo človenranstvo tvori le eno harmonično celoto. Ona sama nikako ne veruje, da je temu tako. V praksi celo kategorično priklicuje in pobija to trditev. Kaste in razredi obstojajo od pamti-veka. Sociološka raziskovanja so dognala, da je ta razlika nastala v oni temni dobi, ko se je med ljudmi rodil kal privatne lastnine. Kasneje se jc ta klica razvijala vse bolj in bolj. Ideologi nekdanje ameriške buržoazije, predhodnice današtnjega kapitalističnega razreda v Zedinjenih državah — sa napisali nekoč sledeče: «Vsi so po rojstvu enaki, vse je stvarnik obdaril z gotovimi, neizpodbitnimi pravicami«. Lepo rečeno! Mi pa vidimo, da se ta rasnica v življenju čisto nič ne udejstvuje. Ni nujno, da govorimo o čisti fizični in duševni enakosti. Taka ni obstojala, in bržkone tudi ne bo. Niso samo družabni odnošaji in okolščine, ki delujejo na človeka. On je produkt tisoč! prilik in dogodkov, ki so — ali vsaj večinoma — izven njegove kontrole. Bila je pa doba, ko je obstojala enakost v družabnem pogledu, ko so vsi člani enega in istega plemena uživali enako pravice, četudi niso bili vsi enako visoki, močni, zdravi in slično. Vsi ljudje imajo skoro enake potrebe — fizične potrebe. V tem oziru ni mnogo razlike med ljudmi in ostalimi živimi bitji, da celo skoro nobene ne. Današnji ljudje imajo poleg naravnih tudi kulturne potrebe. Te niso sicer pri vseh enako razvito, toda praksa dokazuje, da se pri članih vseh pokolenj prav lahko stvori jo tudi najvzvišicnejše kulturne težnjo in potrebe. Vse skupaj vzeto pa — ljudje so, povsem naravno, vendar veliko podobnojši eden drugemu, nego pa različni. In nazadnje vsi imajo naravne potrebe, a pri vseh normalnih so lahko ustvarijo in razvijajo tudi kulturne težnje. To so že nekateri stari idealisti smatrali za resnico, da so vsi ustvarjeni enaki. Enako namreč samo v tem smislu. In neki predstavite-lji porajajočega so kapitalizma v Ameriki so bili prežeti z neko posebno težnjo, da se okoristijo s svojimi bližnjimi, pa so izrekli, da so namreč vsi ljudje ustvarjeni enaki. «Stvarnik je obdaril vse z gotovimi, neovrgljivimi pravicami». Nekaj sličnega so izrekli svoj čas tudi stari o-'č-etjo krščanske cerkve, oni, ki so res bili nasprotniki bogatinov. Odveč je govoriti o kaki enakosti ljudi glede na barvo kože, značaj fizične posebnosti in podobno. Tu ni besedi o kaki plemenski ali psihološki enakosti. Ne, tu se govori le o družabni enakosti in neenakosti. Ljudje se dele v razrede — kot socialna, nikakor pa ne kot plemenska bitja. * Buržoazni ideologi, oni, ki poznajo obstoj teh razrednih razlik — ne morejo ali nočejo razumeti pravih vzrokov teh razlik. Izrazja jo 89 nejasno in v taki obliki, da. ustvarjajo pri tem Se veCjl kaos in zmedo pojmov, namesto da razjasnijo ta ali oni družabni pojav znanstveno in točno. «Brezdno nesporazuma« deli ljudi, odnosno en razred od drugega. «Nesporazum» vsekakor obstaja. Toda nesporazum je psihološko razpoloženje, ki mora imeti nekje svoj gotov vzrok. Ni mogočo roči, da so ljudje od narave u-stvarjeni, da se ne bi razumeli. Nasprotno — njihovi najbistvenejši interesi zahtevajo, da se razumejo, da sporazumno delajo, da si pomagajo, mesto da vodijo krvave borbe. Nesreča je ravno v tem, da njihovi interesi niso enaki. Družabni položaj ljudi ni povsem enak. A družabni položaj je izraz njihovega materialnega blagostanja. V družbi so najvišji oni, ki razpolagajo z na j več j im bogatstvom in obratno. Nekateri posedujejo sredstva za proizvodnjo in promet, pa zato še poberejo ogromen del proletarskega imetja. Drugi pa nimajo ničesar, ali skoro ničesar in vkljub temu so prisiljeni delati za prve. Iz teh čisto materialnih, gospodarskih razlogov nastajajo posebni odnošaji med temi razredi. En razred je gospodar, a drugi tomu podložien, pri čemur ta pod-ložnost zavzema raznovrstne oblike. Odtod nastaja oni «nesporazum« med razredi. Kako bi se pa ti razredi tudi razumeli, dokler eni Kredo za čim večjim obcigaie-njem in izkoriščanjem večine delavskfn mas, in dokler te ne dobivajo od družabnega bogatstva niti toliko, da se morejo preživeti? Tu o slogi in sporazumu ne more biti ni govora. Če pa pride kedaj do kakoga «sporazuma«, je to rezultat od ene tirani zvitosti bogatašev, a od druge strani — nespametnost, delavskih mas. Tak sporazum je umeten in netrajen. Kapitalisti imajo seveda na tisoče razlogov, da bi napravili tak sporazum trajen, kor bi jim to zasiguriralo trajno iznibljanjo in parazitsko življenje. Tudi oni gredo 7.n tem, da se tak sporazum obdrži. V7 to svrho se tudi poslužujejo najraznovrstnejsih sredstev. Nesreča je pači delavcev, ker so le-ti vedno tako naivni, da pristajajo na tak sporazum. Mnogi pa že postajajo razredno zavedni, to se pravi, počenjajo razumevati, da so njihovi materialni in vsi ostali interesi protivni, da se oni kot razred razlikujejo od svojih gospodarjev, da razumevajo skupnost interesov vseh delavcev. Tudi ta razvoj razredne zavesti ogroža privilegirani obstanek gospodarjev. Najeti robovi žive v strašilih protislovjih. Pravzaprav vsa družba počiva na protislovjih, ki izvirajo iz le-tega temeljnega protislovja: da oni, ki največ delajo, ki ustvarjajo bogastvo in kulturo, i-majo najmanj bogastva in nimajo skoro nikakega pristopa do lepih pridobitev kulture. Kadar se ustvari enakost v delu in vživanju zakonitega dela, tedaj bodo odstranjene najglavnojše zapreke, ki danes dele človeško družbo v razrede in povzročajo strašno razredne in mednarodno spopade, v katerih propada življenje, bogastvo in civilizacija. Neenakost v tem pogledu obstoja danes — kot najznačilnejši moment, dogodek, ki daje pečat skoro vsem družabnim in celo tudi privatnim odnošajem ljudi. Ona je, ki deli ljudi, ki jim ne dopušča, da pridejo do resničnega sporazuma. Odprava te neenakosti pa ne leži izven uspehov proletarskih sil in mogočnosti. Kakor je nastala v družbi potom zaslug samih ljudi, tako bo tudi uničena v isti družbi s pomočjo truda, zaslug in dela samih ljudi. Ne sodelujejo, pa ni pri tam tudi nočejo sodelovati oni, ki so zainteresirani na obdržanju in ovekovečenju seda njega reda. To jo stvar in naloga svetovnega proletariata, vseh tlačenih razredov, ki so pra- vi pastorki in sužnji obstoječega sistema — ljudožrstva. Zrnle Radnike ne uzdržuju njihovi posloctav-ci, kako misle mnogi članovi radne klaso, nego baš obratno: poslodavci bi brzo do-šli na prosjačiti štap, kad bi radnici dobivali potpunu vrednost svoga rada i prestali raditi za poslodavce. Spoznaja ove činjenice vodi radnike na pravi put oslo-bodjenja od kapitalističkog jarma. * Možda. cudorednost nije tako strašno eudoredna, jer je ona izum viših klasa u njihove vlastite nemoralne svrho, da bi držale u podredjenosti nižu klasu. — Avgust Strindberg. Komunistična sekcija Komen. V nedeljo, 3. septembra odborova seja in sestanek članov ob navadni uri. •.U - - V Razpis natečaja. Civ. komisariat za Tolminsko razglaša: V smislu prejšnjega razpisa natečaja št. 1944/VII z dne 3. avgusta 1922 za učiteljska stalna mesta pri šolah tukajšnjega okraja, ki jo bil že objavljen v listu, se razglaša da je razpisano še eno mesto za stalno učiteljico pri trirazredni šoli v Podbrdu. Sicer pa, nasprotno kot je bilo že objavljeno v gori-omenjenem razpisu, nista razpisani mesti: stalne učiteljice za šlolo v Iderskem in ono uMtelja-voditelja na enorazredni šoli v Bavšdci. Bpss &!ra!S!®we Vsem dopisnikom! Iz vzrokov navedenih na drugem mestu smo morali opustiti skoraj vse dopise Kar je dobrega prldo v prihodnji številk.!. — Tudi tajni sklad prihodnjič! ❖ J. L., Doberdob: Pri Narodni Knjigarni v Gorici ali naravnost pri založbi Zvezni tiskarni v Ljubljani. Poprej vpra-išati za ceno in narčin pošdljatve, potem šole poslati denar! Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistična stranke Italije. Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore". ostmi mmn dsuiiio v IDREJS * . * - _ ' vabi svcie člane na ^ izredni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 10. septembra ob 9 uri dopoldne v rudniškem gled ališiču v Idriji s sledečim dnevnim redom: 1. čitanjo zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva in načelstva. 3. Poročilo komisije za spremembo pravil. 4. Volitev nsiEtelnika. 5. Slučajnosti. člani se opozarjajo, da predlaga komisija za spremembo pravil nova društvena pravila. Da so olajša debata o novih pravilih, je komisija ukrenila, da bo novi načrt pravil ležal na vpogled članom 11 dni pred občnim zborom v vseh društvenih razprodajalnicah in v prostorih rudarskih sekcij y Idriji in Spodnji Idriji. Uprava in komisija prosita vso člane, da nova pravila na lit nično pregledajo ter sl zabeležijo svojo pripombo, da bo debata o njih na občnem zboru stvarna in jedrnata, tako da se občni zbor no bo po narobnim zavlekel. Idrija, dne 23. avgusta 1922. NAČELSTVO. PODLISTEK „DELA“ IVAN CANKAR: Dure pozno v mrak jo že bilo, ko se je voz prizibal do vasi. Voznik je bil nekoliko pij rti in dremalo m mu je, Ob sobotah, ko so bili potniki bolj veseli hi gosposki, jo postajal in poživili na vnukih sto klafter. Pred prvo krčmo v vasi jo stopilo iz voza dvoje praznijo Oblečenih k metic, obloženih s culami, kosi jn dobitki; poslednja popotnika sta bila. _ »Zbogom!ii je rekel vezni1«, ko je občutit, da sc voz m ziblje ve* h^tlkonja stojita. Vzdramil so je iz ozrl se je in se začudil, kajti rn0(1 vre- čami in zaboji velik#" št£o?ko glavo, O- gromna črna kučjrua jffbilr« ha tisti glavi, pod kučmo je bil drobtin, bledikast obrez, in iz obraza jo M.1 "in . ‘.m o;:i, tiKaj pa 0« jo vprn?til \ app. in ker ni bjlo glasuj so je spomnil in'še joaaatuejal. «0 ti izgubljenec, nebogljenoc! Kje tA te odkriti? Pred županom to bora oilldŽil, on naj gledalo Pognal jo (lo županove .krčme. Tam so. sedeli pred htto, zakaj lop v/ur jo bil. «Nate, pripeljal <;eni g. je zaklical voznik in !e ustavil. «Koga si pripeljal?« je vprašal župan in je nejevoljno pogledal, ker je zaslutil ukaz in pismo od gosposke. ((Tistega! . . . Tak gani se no, tak izpusti no to vročo, saj ni tvoja mati! Pokaži .ce svojim cičetom, bodi vesel, da jih tafltf toliko!« Črna kučma se je vzdignila, izza vreč in zabojev se jo izkobacalo drobno telesce. «Kako pa je oblečen?« je vzkliknila žen-ska na pragu. «Pol hlač ima, kakor gosposki smrkavci ... pa. tisto kučmo!« In soseda se jo zasmejala. «Tako se vidi precej: a'e je imel škrice, mali pa spodrecano krltot» «T»k »lezi no, pa nikar ne glej!» je re kel vbsnik. (Vzdignite ga, ki ste tam, saj si ne upa!» Nihče :e ni ganil; pa je stopil voznik god rn ja jo z voza. ai\e mm vrečo naložil, jo bo mpa še od-1gž1!!» Prijel ga jo pod pazduho, otrok pa sr. ■:h jo ‘oklenil okoli vratu in voznik jo čutil, kako s1 jo treslo na njegovih prsih vse ; dvohno tolo. i »Izpusti bo. nikar se no boj, ne bodo to ] noiedli! Ph vsaj besodo zini, vsaj pozdiM-i vi jih; Kdo da bodo slišali, da imaš člo* ' vesti glas!* < | In -ga je postavil na costo. Otrok pn. so i je tresel in jo stal tam in ni zinil besedo, I Voznik jo pognal, voz se jo zazibal in jo «šibe je vajen, zato ne joka!« je rekla krenil v vas. «Kaj bi z njim?« je rekel župan. Pomislil jo dolgo in nato jo rekel vdrugič: «Kam bi z njim?« Otrok je strmel vanje ?. velikimi očmi tn se ni prestopil. Občuiski pisar, ki jo imel dolge brko ir. jo bil žandarm nekoč, so jo pa razsrdil. «Tako nam ga pošljejo! Kje so je rodil? Kdo mu jo mati, kdo mu je oče! Mati, pravijo da jo naša — kdo jo pozna? In zato da jo naš tudi njen otrok! Kakšna pravica jo to na svetu?« «Prav si povedal!« je rekel župan, f Ampak zdaj je tukaj, gosposka jc ukazala, postava je taka, in kam bi z njmV To jo vprašanje, za drugo so no prerekajmo! Ali bi kdo rad otroka?« Spogledali so no in so so smejali. Župan pa jo strnil obrvi in je bil zlovoljen. «Noboden ga ne mam, to se jo izkazalo: še svojih bi so Mčvok iznebil dandanašnji! Tako je res, kar »1 rekel ... vse na občino! On, slepar, je živel drugod, drugod jo delal in davke plazova!; in ona se jo vlačila Bog vedi kod! Ampak olrok , . . otroka pa občini na pleča; na, zdaj nosi in p!avuj! Saj mu ni občina cTe In mati! .. . Kaj pa stojiš tam in zijal, da so no gnneri?» In ko so govorili iu ko so se prerekali, so teklo otroku solze po licih; ust pa r.i odprl in ni jokal naglas. ženska; tista ženska je imela lovo oko spačeno in ni gledala naravnost. «Nekam mora, na cesti ne bo ležal, kamna ne bo glodal!« jo rekel kmet. «Pa ga ti vzemi!« «Kaj bi jaz!« Kmot se jo okrenil in je šol. Takrat pa so je prigodilo, da jo prišepal mimo gluhi Martin; vseh nadlog pa je bil poln, pa ni maral umreti; sodol jo v u-božni hiši na svojem nizkem stolcu in je zvočil tobak in jo pljuval; kadar se je mračilo, jc šol skozi vas in ni pozdravil nkignr. Zupan je ugledal Martina in spreletela ga jo pametna misel. «Kam bi pač ž njim, s tem brezdomcem, izgubljencem? Bora-Stvo k beraStvu _ v ubožno hišo ga dajmo, pa je konec besedi in prerekanja!« Vsi so spoznali modrost in so jo hvalili. Nato pa je krčmarica, žinpanj«, stopila k fantu in so jo sklonila k njemu s strogim in rcstalm obrazom. «Kaj no znaS govoriti, knj se no moreš ganiti, fant! Kako ti je ime?« «juro!» jo rekel fant in jc pogledal v tla; zakaj strnil ga jo bilo. Odgovoril pa jo tako tiho da Je slišala komaj krčmarica. . ‘.Jure . . . pozna so, da sl nezakonski! Tudi na očeh ec ti pozna, na teh potuh- nierib! Ne pocleda človeku v obraz, drži so kakor da ie kradel!« In se je okrenila vsa zlovoljna. Jure je stal na costi, ni se ganil in nikamor ni pogledal. Mnogo jih je bilo pred hišo, vsi so govorili in vsi so glodali nanj, ki jo prirttel nezažoljcn in nepoklican, kiikor toča. «Kdo pa ga bo hranil in oblačil?« jo vprnMl ob^nski pisar. «Danes jo majhen, jutri bo velik!« «Saj ni nag!« je rekel župan. «In če jo zadosti v ubožni hišii za trojo beračev, bo tudi za četrtega zadosti! Ampak kadar bo velik . • •« In nenadoma je bil županov obraz ves temen in jezen. «Kadar bo volik, takrat pa pojde, razbojnik, požigalec, namesto da bi odslužil kruh, ki ga jo jedci!« Vsi so namršili obrvi in so gledali jezno na njega, ki Je stal sredi costo vos majhen in je gledal v tla in se je tresel. «Ime]i smo ga že nekoč!« je rokel kmet ,ki jo bil siv in star. «Imoli smo ga, ki nam ga je poslala gosposka Bog vedi odkod, kakor davek in kazen Iiožjo! Jedel Jo od hiše do hišo, spal od hleva do hleva, naposled pa jo zažigal in pol vasi jo bilo črno drugo jutro . . . Nifoip ne ve, fognvo seme jo in kaj je v njegovi krvi!« «Nibse no ve!« so rekli in so obtnolkll. «Torej tja z njim!« jo ukazni župan občinski pisnr pa. je stopil k fantu. «K*o ‘'n ležkl?» «Saj’ jo prostora zadosti! Po grofovsko mu ne bomo postiljali! Naj mu Meta pogrne, kakor so ji zdi... Ampak dobro naj zaklene pomoči, krepko naj ga drži, požigalca, da nas Bog obvaruje nesreče«. ((Pojdi!« jo rekel pisar. Fant se je pač ganil, ampak nnmosto da bi se prestopal, se jo spotekni! in jo telebnil na tla. Vsi so so začudili in so se spogledali. «Božje!« jo vzkliknila županja. , «Kako bo, ko ni skrčil rok in no stlmll pesti in loži tam kakor klada?« «Z vodo ga šrkopito!« je rekel kmet, pa se ni krenil in tudi drugi ne nobeden. Gosposka bi delala sitnosti!« Jo rekel župan. «Za listo so briga, kar ni brige vredno. Simon vzdigni ga, pa ga nosi « Pisar se jo sklonil k njemu in se je začudil. «Snj gleda!« je vzkliknil. «No.ravn »st v oči mi gloda!« «Pretvarja sc!» «Kor vzdigni ga! Pisnr ga jo prijel pod pasom, fant pa jo iztegnil obedve roki proti njem. «Lačen sem!« Kakor ranjen so jo vzdignil pisar In Jo ostrmel. Stopil jo v krčmo in je prinesel kos kruba. Drogi so molčali, spogledali so so so so raž&li- Tuko Ji' prišel Jure v domovino. tj)a'1' Drihof’ MM