Pti&tnina plačana v gotovini Ceua 1.50 din Izhaju vsak pctck ob 14. — Karoinina snaSa mescčno po poStl 5 «liu, v Celjn z dontavo na doni po rar.naäalcih 5.50 din, xa inozt;mstvo 10 din — lirednifttvo: Cclje, Strossmaycrjevu ulica Stev. 1, pritličje, dcsno; nprava: lew — Telefon Stev. 65 — Račun pri poStnem üekov- neiu zavodn v Ljubljani štcv. 10.66U ieffo XX». Celie, sreda 25. decembra 1940 Štev. 53. Zoran M. Vudlor: Ma tazpofiu Božiene misli Tam iz daljine se čuje zamolklo bob- nenje. Zdi se mi, da prihaja vedno bliž- je. Vedno močneje! Brez milosti in po rvacrtih so uničujejo človeška življenja. V rokah imajo vražja morilna sred- stva. Čim več uničijo, čim več pobijejo, lam večji je za njih uspeh. Brat ubija brata, kri teče v potokih. Nje duh se äiri. Naprej preko trupel! Zmaga je naša. To je današnja vojna, voina med Ijudmi na zemlji. Kdo je kriv? Sneg že drugič pokriva poljane, kar ao počili prvi streli. Vojna v Evropi, vojna na svetu. Priroda spi. Krvava igra ni prenehala. Dogodki so se vrstili z bliskovito naglico. Poljska, Danska, Norveška, Nizozemska, Belgija in Fran- eija so padle. Danes ie položaj približ- no tak, kakor je bil junija ob padcu Prancije. Nemčiji se je priključila Ita- lija. Anglija je ostala skoraj sama. Sre- dišče borb se je nagnilo na Italijo, v bazen Sredozemlja. Toda dogodki gredo svojo pot. Grki napredujejo v notra- njost Albanije in angleška ofenziva v Egiptu in Iiibiji je sovražnika presene- tila. Pričakovali so, da Anglija pred po- mladjo ne bo zmogla ofenzive. Toda dej- stvo je, da angleške čete prodirajo. Omenil bi še nekaj momentov, ki so brez dvoma velike važnosti. Poskus od- stranitve Lavala iz vodstva Petainove Fr&ncije. Popolna odstranitev ni uspe- a, toda dovolj je, da se je njegov vpli\ ;cmanjšal. Na njegovo mesto je vstopil f'lancün, ki je manj nagnjen k oši Rim -Berlin, kakor pa Laval. Dogodki po pariških ulicah, dviganje dveh palic —- kar ie v francoščini enako imenu vodi- telja svobodnih Francozov. Tudi v Fran- ciji ne gre vse tako, kakor ao mislili nekateri. In še nekaj — Francija ni pri- stopila k trojnemu paktu. Diplomatska ofenziva Nemčije, do- godki v bolgarskem sobranju, ruski obisk v Sofiji in zadržanje Turčije vse- kakor ugodno vplivajo na naš položaj. Madžarski obiak v Beogradu in odločne besede kneza namestnika Pa via potrju- jejc, da naša nevtralnost ni igrača ko- gar koli, temveč da sloni na naši še po- polnoma neizčrpani, zdravi in moderno oboroženi milijonski vojski! Pripravlja se nova Evropa. Naj bo kakršna koli, na pragu novega družab- nega reda smo. Liberalizem je bil pred- hodna in razvojna doba redu, ki se pri- pravlja. Poedinec bodi nedotaknjen v svojih naravnili osebnih pravicah: živ- ljenja, 3vobode duha in enakopravno3ti v družbi. Za vsako delo človeka dostoj- no plaeilo. Zeni enake pravice. Prednost domačim lindem. To je nekaj misli o novem družabnem redu. Kolo časa se obrača... In ravno v ten težkih časih so našle naše mlade napredne skupine skupno pot. Po zadnjih letih razecpa je to naša prva pozitivna skupina, ki bo zmožna VBtopiti v politično življenje. Program mladih sem nedavno v »Novi dobi« po- drobno razčlenil in okoli tega programa OJNS se zbirajo danes vse mlade na- predne politiene skupine. Ravno v dneh preurejevanja sveta moramo biti odločni in trdni. Naroda, ki se zaveda svojega jezika in svojega ro- dn, ni mogoče uničiti. Kaj nam prinese prihodnjost. Mir? Vojno? Po vojni gotovo mir. Toda kako dolgo bodo še padali tisoči in tisoči, pre- den bo zavela pomlad in vzklilo novo, mirno življenje? Tarn na zapadu brne avioni. Po svetu je na tisoče novih grobov in iz s snegom pokritih gomil štrlijo ne- šteti križi. Ali je bilo vsega tega treba? Toliko mladih življenj, toliko pohablje- nih teles... Kdo je kriv ? Kdo bo določil Evropi nove meje? Ali Nemčija, ali Anglija ali nekdo tam na vzhodu in morda še kdo, ki danes samo financira? Ne samo Evropa, ves svet bodo ločile nove črte. Božič sredi voinih grozot Angleška ofenziva v Libiji in grika v Albanlji — Angleške vo/ne ladje una Jadranu — Velika letalska aktivnost nad j Anglijo. Nemiijo in Italtfo — Bombardiranje Sušaka — Anthony Eden - angleiki zunanji minister Angleške čete v Libiji že nekaj dni oblegajo vaino italijansko trdnjavo Bardijo, ki so jo obkolili. Angleži dova- žajo nova o.fačenja za glavni naj>ad na Bardijo, ki jo Italijani odlocno branljo. V Italijanski Sc:imliji so angleške čete obkolile in nato zav/ele oazo Džarabub. V Albaniji traja grška ofenziva clalje. Posebflo hudi so boji na južnem bojiščn, kjer grške čcte j>olaKoma napredujejo. Grki še niso zasedli Tepelenija in Klisu- rc, ker sta &• vedno pod ognjem itali- janskega topnLštva. Italijani so izpraz- nili Himaro, ki so jo nato Grki zasedli, Dve skupiui angleških vojnih ladij sta v sredo ponocl pod poveljstvom vThov- nega poveljnfka sredozemshega vojnega brodovja, admirala Canninghama pri- pluli skozi Otrantsko ožino na Jail ran- sko morje in proilrli na sever do Drača ter močno obstreljovali glavno albaiiHko pristanišče Valono. Nemska letala no v zadnj.'h dneh izvT- šila napade na Liverpool, Manchester, London in Škotsko, angk^ško letalst\ro pa jc bombardiralo Mannheim, Berlin, Gelsenkirchen itd., pri&tanišča ob Ro- kavskem prelivu* nekatere pokrajine na Norveškem, v Italiji pa Milano, Benetke in Keko. V nedeljo okrog pol dvtih zjutraj je neko tnje letalo priplulo nad Sušak in vrglo dve bombt na inesto. Bombi sta padli Ie kaklh 20 m severno od žclezniš- ke proge, ki spaja Sušak z Reko. Ena bomba je moeno poSkodovala wtiri hiše, mestno posvetovahiico in gimnazijo, drnga bomba pa je patUa, na ograjo i^imnazije in ni povzročila večje skode. Pri bombardiranju je bilo lažje poškodo- vanih soil em oseb. Vsled eksplozij je po- pokalo tudi zelo mnogo šip na bllžnjih poslopjih. Škoda znaša več miiijonov di- narjev. Namosto umrlega lorda Lothiana je imencvan za angleskega veleposlanika v Washrngtonu dosedanji zunanji minister lord Halifax. Za zunanjega ministra je imonovan dosedanji vojni minister An- thony Eden, za vojnega ministra pa Da- vi^ ?,Iargason. Celiski mestni svet Kanalizacija Nove vasi — Gradnja poslopja pokojninskega sklada odvetnižke in notarske zbornice na Vrazovem trgu — EK^ktriJikacija Lokrovca in Dobrove — TJstanovitev mestnega preskrbovalnega urada Celjski mestni svet je imel v petek 20. t. m. zvečer redno sejo. Župan se je zahvalil vsem, ki so ob smrti dr. Anto- na Korošca na kakršen koli način poka- zali žalovanje. Mestni svet je potrdil svoj prejšnji sklep, da znaaa uvoznina za vsak film, ki ni didaktično poučnega značaja 100 din; ta uvoznina velja tudi za reprize. Froračun za razširjenje kanalizacije v Novi vasi znaaa 79.405 din. V prihod- njem letu bodo izvršili le del kanaliza- cije v okviru razpoložljivega zncska 7.000 din, ostala dela pa bodo izvedli šele v proračunskem letu 1942-43. Mestna občina je pripravljena prodati pokojninskemu skladu odvetniške in no- tarske zbornice v Ljubljani svoje stav- bišče poleg Delavskega doma na Vrazo- vem trgu po 350 din za m-' pod pogo- jem, da začne pokojninski sklad takoj graditi svoje po3lopje na tern stavbišču. Pokojninski sklad je sporočil, da se strinja s kupnino, a namerava pričeti gradnjo šele, ko se bodo razmere nor- malizirale. Mestni svet vztraja pri svo- jem prejšnjem sklepu, da se mora grad- nja poslopja pričeti takoj. Za čiščenje novega asfaltiranega hodnika za pešce ob Mariborski cesti bo skrbela mestna občina. Zakupno pogodbo za Celjsko. ko- čo pod Tovstom, ki jo ima v zakupu Savinjska podružnica SPD v Celju, je mestni svet podaljšal za eno leto pod dosedanjimi pogoji. Okrog 50 posestnikov v Lokrovcu in na Dobrovi je prosilo mestno občino za priključek na električno omrežje. Pro- račun znaša 126.582 din. Mestna elek- trarna bo elektrificirala obe vasi, če bo vsak posestnik prispeval k stroškom za napeljavo električnega voda po 600 din in sicer 400 din takoj, po 100 din pa v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Po- se3tniki morajo tudi preskrbeti brez- plačno dovoljenje za postavitev drogov in gradnjo napeljave. Občina bo naba- Mir... Tam na zapadu grmijo topovi. Tam po morjih se potapljajo ladje. Še en vrtinec in priroda bo polgoltnila t*ehni- ko, delo človeških rok. Tam je vojna. Smrt. V meni pa je, kakor bi vrelo. Samo zdi se mi, da ču- jem: Mir ljudem na zemlji. .. vi'a 45 vodovodnih števc^v za nove vo- dovodne priključke. V smislu zadevne banske uredbe se je v Celju osnoval mestni preskrbovalni urad, ki obsega okoliä mestne občine. Mestni svet je sprejel pravilnik o poslo- vanju tega urada. Za predsednika pre- skrbovalnega urada je bil izvoljen žu- pan dr. Voršič, za njegovega namestnika mestni finančni referent ravn. O3kar Černelč, za člane pa so bili izvoljeni: kot zastopnik trgovcev Anton Fazarinc (namestnik Josip Jagodič), kot zastop- nik industrijeev predsednik cinkarne To- dor Lazarevič (namestnik prokurist tv. Westen Feliks Tcmič), kot zastopnik zadrug Josip Močan (namestnik dr. Jo- sip Dolničar), kot zastopniki potrošni- kov pa Ludvik Krajnc, prof. dr. Kaje- tan Gantar in Josip Kroflič (namestniki Josip Arnšek, Robert Štepic in Tine Kocmur). V članstvo mestne občine je bil spre- jet mesarski moj3ter Stefan Turk. Politika Driava se mora braniti Pod tem naslovom je objavil beo- grajski »Napred« članek, iz katerega posnemamo: Dostojno in koristno je zoperstaviti se vsakemu napadu ne glede na to, kakšna sila stoji za njim. Kajti če tudi narod pri tem propade, je odpor moralno ze- dinil narod in on bo iz svojega poraza črpal moč, ki mu bo omogocila, da bo spet stopil na svetlo. Čc pa je utonil v mrak brez odpora, z rokami vnaprej dvignjenimi k predaji, mu bo težko kdaj uspelo dvigniti se iz njega. Poborniki kapitulacije lahko poskusi- jo to zanikati s trditviio, da v neenakih borbah, ki se tu omenjajo, naš narod ni bil sam, temveč je imel prijatelje in za- veznike, ki so ga podpirali in mu tako omogočili, da izide iz teh borb kot zma- govalec. A četudi je ta trditev zgedovin- ! ska resnica, bi omenjeni posku3 kapitu- lantov kljub vsemu ostal brez uspeha. Predvsem zato, ker načelno pomoč pri- jateljev in zaveznikov, kakršna koli je tudi, predpostavlja tudi nas odpor, a ga ne odreka, kakor to delajo kapitulanti, Vesef in sreien boiii želita vsem cenj. naro^uikom, inseren- tom in sotrudnikom uredništvo hi uprava »Nove dobe« Novoletna številka „Nove dob*" ! izide v torek 31. t. m. popoldne. Oglase in voSčila za to številko bomo sprejemali do ponedeljka 30. t. m. popoldne, dopise pa samo do ponedeljka 30. t. m. zjutraj. Namesto v petek 27. t. m. je izšla »Nova doba« že danes kot božična Šte- vilka. ; ker po narodnem pregovoru tudi Bog j pomaga samo onim, ki si pomagajo sa- mi. Potem pa tudi zaradi tega, ker bi , nihče tudi ne kapitulanti ne niogli i dokazati, da v Evropi — ostanimo samo ! pri njei! — ni več držav, in to močnih ! držav, katerih interesi se skladajo tudi z našo teritorialno celokupnostjo in na- i šo neodvisnostjo. Po tem takem bi v ne- i enaki borbi, ki bi nam bila vsiljena, ne i ostali osamljeni, zaradi Cesar odpade ; tudi ta navidezni ugovor kapitulantov I kot docela neosnovan. , Skratka, država se mora braniti. No- j ben razlog ne more opravičiti dezerter- stva v tem pogledu: Niti kakšen je naš 1 sovražnik — samo če je sovražnik, ki ograža našo teritorialno celokupnost in , našo neodvisnost. Niti kakšna je naša 1 vlada — samo če je pripravljena, da j brani to celokupnost in neodvisnost. 1 Kajti Če ju bomo^ obranili, se bodo vse j notranje težave, naj bi bile kakršne koli ! rešili prej ali pozneje v okviru domo- ; vine, če pa bomo domovino izgubili, ne j bodo rešene nikoli. { fvlca in mi I Zagrebška katoliška »Hrvatska stra- j ža« primerja odno^aje med Srbi in Hr- j vati z odnošaji raed narodi v Švici in I zatrjuje tole: ' »V Jugoslaviji gre za tri narode na ; relativno nehomogenem prosturu, ki jil» loči jo stoletja življenja v raznih politic- nih razmerah. Hrvate in Srbc ločijo vera in različne kulturne orientac:';'G. V Švici imajo štiri uradne jezike, zato pa združujejo narod relativno majhen h» geografično enoten prostor, stoletja skupnega državnega življenja, skupne tradicije in kulturne orientacije«. K temu pripominja »Sokolski glas- nik«: Po frankovski logiki imajo torej trije narodi, ki govorijo tri docela raz- lične jezike (nemški, francoski in itali- janski) in pripadajo docela različnim ra- sam — »vse edinstveno in vse skupno«. Srbi in Hrvati, ki imajo skupno poreklo, skupen jezik in skupno rasno pripadnost in ki so mnogo bolj pomešani med seboj nego Švicarji — pa imajo nasprotno »vse nehemogeno« in jih »vse loci«. A to,, kar jih »loči«, je v resnici v tujem in koterijskem interesu! Maša zakonodaja »Jadranski Lloyd« piše 0 potrebi, da se organizira Gospodarski svet, ki je predviden z ustavo iz 1. 1931., a do da- nes še ni bil ustanovljen, in pravi: Mirne duše lahko reČemo, da smo gle- de moderne zakonodaje unikum države. Imamo toliko medernih zakonov, da je prava milina. Toda vsi ti zakoni zahte- vajo izvršilne na,redbe, pravilnike itd. Da se ti uveljavijo, ne pride nikomur na um. Glavno je bilo, da je bil zakon uveljavljen in da so s tem agitirali pred naivnim ljudstvom, ali da bi nekaj sto- rili za izvajanje zakona, ni bilo mišljeno niti takrat, ko je bil oni : /,'...¦ Spomnite se Kristusovib besed: »Kdor daje ubogim, posoja Bogu.« Poznavajoč plemenita čustva nasega naroda globoko verujem, da bo moj po- ziv našel odziv in da bodo vsi državljani in državljanke izkazali pomoč ubogim vseh naäih mest. Naj nam pomaga Bog v tern prizade- ¦vanju! — Olga.« S tern proglasom Nj. Vis. kneginje Olge se obračam tudi na vsa dobra celj- ska srca v veri, da bodo tudi celjski re- veži deležni ob praznikih miru in v teh hudih časih vsaj malo veselja. ( Zupan dr. Alojrij Vorsiic. Dornaie vesti — Bombaž iz Rusije ill Turčije. Deie- gacija naših tekstilnih tovarn je skleni- la v Moskvi dogovor o dobavi 2 milijo- nov kg bombaža in 600.000 kg bombaž- nih odpadkov. Tudi iz Turčije je že pri- spela prva ladja bombaža v Beograd. Ker pa je Dunav sedaj zamrznil, ne bo prispela po njem nobena ladja več. Za- radi teh dobav bombaža bo tekstilna industrija v novem letu polno zaposlena, kakor poročajo iz Beograda. — Prijave blaga. Proizvajalci, prede- lovalci in trgovci na debelo morajo pri- javljati uradu za nadzorstvo nad cena- mi vsak mesec 166 vrst blaga. — Poconitov svfaij. V banovini Hrvat- ski plačujejo svinje po 14 do 14.50 din za kg žive teže, svinje srednjo dcbelosti po 10 do 13.50 din, svinje za re jo pa po 11 do 11.50 din. CetieinokoUca c Ložična sliržba božja. Na sveti vcčcr se pii'no ob 23.30 v opatijSKi cerkv: vigilMe, nato bo slovesna polnofcuica, na boziö pa bo ob 10. slovesna niasa. V kapucinski cerkvi bo polnočnica ob eui, v cerkvi sv. Jožefa pa ob 24. V staro- katoliški kapeli bo na sveti večer pol- nočnica, med mašo pa bo skupna spoved in obhajilo. Nä božič bo prva maša ob 9.45, takoj nato pa druga ßlovesna. Na Stefanovo bo služba božja ob 9., ravno tako v nedeljo po božiču, na Novo leto pa izjemno ob 10. c Božičnice, Sokolsko druätvo Celje - . matica je priredilo v nedeljo popoldne j v veliki dvorani Narodnega doma božič- j nico za deco. Prostrana, lepo okrašena j dvoräna je bila zasedena do zadnjega ' kotička. Na sporedu je bila uprizoritev j ljubke božične igrice, ki jo je režirala > s. Angela Sadarjeva. Sodeloval je tudi j društveni orkester. Društvo je lepo po- gostilo 300 otrok, 150 revnih otrok pa je bilo obdarovanih z obleko, obutvijo j in perilom. Pri organizaeiji in prireditvi lepo uspele sokolske božičnice so požrt- vovalno sodelovali vsi oddelki. V Sokol- skem domu v Gaberju je bila popoldne božičnica Sokolskega društva Celja I, ki je prav tako odlično uspela. Mnogo otrok je bilo pogoščenih in obdarovanih s praktičnimi predmeti. Tako je celjsko sokolstvo tudi letos izvrsllo plemenito socialno delo. V telovadnici v okoliški šoli je bila v nedeljo popoldne tudi skavtska božičnica z obdaritvijo, ki je prav tako lepo uspela. nenadno preminulim vodjem Slovencev. Na tem mestu izrekam kot celj3ki zu- pan svojo najtoplejšo zahvalo vsem onim narodno mislečim, ki so na kakr- šen koli način pokazali svoje sočustvo- vanje. Prepričan sem, da bo vsa javnost ohranila pokojnega častnega občana in velikega dobrotnika dr. Antona Koroš- ca v najčastnejšem in trajnem spominu. Slava mu! — Dr. Alojzij Voršlč. c Umctniška razstava prof. Albert«, Sirka, ki je v sejni dvorani Mestne hra- nilnice, vzbuja med Ijubitelji umetnosti zelo veliko zanimanje. Splošno prizna- vajo, da kažejo razstavljena dela zelo lep napredek in najboljše, kar smo do- slej lepega videli pri razstavah Alberta Sirka. Razstava bo odprta še do všte- tega petka 27. t. m. vsak dan od 8. do 19. Opozariamo vse ljubitclje naše umetnosti, da obiščejo razstavo in sploh priporočnmo vsej naši iavnosti, da si ogleda te solnčne slike moj3tra našega morja. Nekaj del je že prodanih. S. O. SLOGA 11. JANUAR NARODNI DOM - CELJE VI. AKADEMSKI PLES NAJ80LJŠI ZAGREBŠKI JAZZ JOHNNIE REMENAR AND HIS BAND DAMSKI KOMITE — BUFFET - URBANČIČ — BAR c SoctaJaa akcija ua 1. drž. reabii gim- ! uaziji B klaHicnimi vzporednicaini v Ce- lju. Kakor prejšnja leta, je zavod tudi I lqtos izvedel nabiralno akcijo za božič- ¦ nico. Odločil se je, da polcg svojih učen- | cev in učenk obdari tudi dve obmejni ¦ äoli in sicer pri Sv. Antonu na Pohorju | in na Remšniku. Slednjo solo je zavod . obdaril že predlansko leto. Pod vod- | stvcm gospe profesoric so učenci in j učenke zavoda ter gospe profesorice sa- me nabrale 11.524.75 din, blaga pa v vrednosti okrog 5.000 din, skupno torej 16.524.75 din. Podporno društvo za rev- \ ne učence je k akciji prispevalo 2.000 din, podmladek Rdečega križa na zavodu ] pa 2.500 din. Skupno so znašali pri3pev- ki 21.024.75 din. Za revne učence in učenke pri Sv. Antonu na Pohorju je J zavod odposlal blaga v vrednosti 7.697 . din, na Remšnik pa 4.170 din. Ostalo je , porabil za lastne učence. Z raznim bla- j gom v vrednosti približno 9.000 din je bilo obdarovanih 56 učencev in učenk j na zavodu. Da je v teh težkih časih bo- žičnica tako krasno uspela, gre zasluga J tudi dobrodelni javnosti, ki se ji ravna- ! teljstvo v imenu zavoda prav toplo za- hvaljuje za darovane prispevke bodisi v denarju ali v blagu. c Zahvala. Odbor podmladka Rdečega križa na II. drž. realni gimnaziji v Ce- lju se najiskreneje zahvaljuje vsem ve- ükim dobrotnikom, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je nabiralna akcija za ebdaritev revnih učencev na zavodu in ubožnih obmejnih slovenških otrok narodne sole v Kuzmi rodila nepričako- vano lep uspeh. Prepričani naj bodo, da so s tem velikim človekoljubnim name- nom lajäali bede in pomanjkanje v da- našnjih težkih časih ter pripravili rev- nim otrokom lep božič. c Komenioracija za dr. Korošccm. V nedeljo ob 9. dopoldne se je pričela v dvorani Ljudske posojilnice žalna sve- čanost v počastitev spomina dr. Antona Korošca. Pred zastorom na odru je bila nameščena pokojnikova slika, obdana z državno in narodno trobojnico v črnem ter z zelenjem. Prisostvovali so pred- stavniki vojaških in civilnih oblastev, uradov, šol, korporacij in draštev ter mnogo drugega občinstva raznih sve- tovnih naziranj. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika g. Fabijanoviča v začetku zaigrala Chopinovo žalno ko- račnico. Nato je župan dr. Voršič orisal dr. Antona Korošca kot državnika in narodnega borca. Dr. Koroščevo delo se je pričelo v Celju, ko je začel kot mlad mož nastopati kot govornik na shodih v Celju in okolici in Žalcu. Zbrani so po- častili pokojnikov spomin s klicem »Sla- va!« Ob zaključku je moški zbor »Celj- skega zvona« pod vodstvom prof. Kna- pa zapei »Vigred«. c Zahvala celjskega žapana. Ko se je po Celju kot blisk razširila novica, da je prenehalo biti sree največjega Jugo- slovena in Slovenca, dr. Antona Koroš- ca, je tudi naše mesto- zajela globoka žalost. Na javnih in privatnih poslopjih ! so zaplapolale žalne zastave in simbo- i lično dokazovale globoko žalost za tako c VI. aliademski pies »Sloge«. Kakor vsako leto, prirejajc nacienalni akade* miki tudi letos svoj tradicionalni pies. Preskrbeli so za vse najboljše. Kra3na dekoracija in najboljši zagrebški plesni orkester. In ker je ves čisti dobiček na- menjou študijski knjižnici in podporam revnira članom — pričakujemo od jav- nosti, da nas podpre s tem, da poseti našo prireditev. c Prešemova razstava, ki je bila na- meščena v dvorani Mestne hranilnice, je bila zaključena v nedeljo. Razstava je bila dobro obiskana in prav zanimiva. c Osebna vest. Absolvirani filozof g. Boris Misja iz Celja je nameščen kot honorarni učitelj na drž. meščanski šoli v Gornji Radgoni. c Drž. (lvorazrodna tr^ovska sola v Ck?lja. Po sadevnem razpisu kr. banske uprave odpade pouk v soboto 11. janu- arja. Po božičnih počitnieah bo torej prvi dan rednega pouka v ponedeljek 13. januarja. — Ravnateljstvo. c Letošnja zima doslej sicer ni s sne- gom radodarna, vendar je po naših pla- ninah natrosila toliko snega, da bodo o božičnih praznikih tudi smučarji zado- voljni. Na Golteh pri Mozirski koči je 5 do 10 cm snega, pri Celjski koči sko- raj četrt metra, v Logarski dolini le nekaj cm, na Okrešlju kjer bo dorn o praznikih zasilno cskrbovan, pa 35 cm. Planinske postojanke v Zasavju in na Pohorju imajo največ četrt metra sne- ga. Za smučanje je sneg povsod ugo- den, zato se mnogo smučarjev te dni od- pravlja v gore, da bodo praznike pre- živeli v raznih planinskih kočah in na zasneženih planinah. Igrnjti"! čcz hožifcnc praKnlkc n a m i x n i golf c Lepa gosta orsanizaoije vojnih Su- I valldov. Sreski odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju je na zadnji seji skle- j nil pokloniti 90 najrevnejšim članom po 50 din za božič. Dijaški kuhinji v Celju, ki že vsa leta po znižani ceni ali brez- plačno prehranjuje otroke vojnih inva- lidov, pa je v znak priznanja poklonil 500 din. c Celjski sahMi pojdejo v Mursko Sobot» in Budimpešto. Celjski šahovski | klub je povabljen za 12. januar v Mur- j sko Soboto, za Veliko noč pa v Budim- pešto. c Silve<>trovaiije. Sokolsko drustvo Celje-matica priredi silvestrovanje v vseh gornjih prostorih Narodnega do- ma. Na sporedu je šaljiva enodejanka »Zarubljena zaročenca«, telovadne točke članstva in naraščaja, šaljiv nastop, ale- gorija itd. Vabimo občinstvo na tradi- cionalno sokolsko prireditev, da se v veselem razpoloženju poslovi od starega leta in s še večjim veseljem vstopi v novo leto. c Vremenska poročila 24. decetnbra. Celjska koča (700 m): —6, oblaČno, 25 cm pršiča, Mozirska koča (1344 m): —7, oblačno, 10 cm pršiča, Logarska dolina (750 m): —10, delno oblačno, 5 cm snega, OkrešeJj (1378 m): 35 cm pršiča. KINO UNION - CELJE Od 25. do 28. decembra DUNJA-POŠTARJEVA HČI NajveCji fimsezrne, nagratcn na Biennalu v Benetkah, po nesmrtnl PuBorili se bomo za Kitajsko!« In pograbili smo pufrke. Nekoč sem bil kmet. Ob moji meji je tekla Rumena reka in pomladnai prst se je lepila ob moja stopala, ptice so krožile nad mojo zemljo. A mojo so zemljo raztrgale granate, ptice so zakrakale nad mojim poljem in Rumena reka je pordela od krvi. Pograbil sem puško. Včeraj so nosili naše tovariše mimo nas. Sovražnikovi plini so jim vzeli dih. Hoteli so, da bi jim lica drhtela od bo- lečin, pa jim niso mogla, hoteli so kri- čati, a glasu niso imeli več. Obrnili smo se stran in streljali naprej. Danes so nad nas priletela sovražna letala. Iskali smo zaklonišča in čakali napada. Pa so nam metala samo letake. Zahtevala so, nai sc vdamo, ponujala so nam milost in še dclar po vrhu. Mi pa smo se smejali in na nje streljali. ->:¦ Grom gran at je raztrgal zrak. Drevje razdrto in prst vsa razrita, vse pada na nas. Jutro, ki drami se, vse je ognjeno, noČ, ki nas skriva, milosti več ne pozna. j Mi pa streljamo, streljamo. Bratje z one strani Velikega zida, bratje ' is onstran morja, bratje z vsega sveta! ; Ne pozabite nas! i (Prevedel Boris Rihtjeršič.) ; c Zaposlovanje vojnSh invaüdov. Mest- no poglavarstvo v Celju razglaša: V smisiu § 34. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah so vsa javna, od države koncesionirana ali subvenci- onirana podjetja, kmetijska, industrij- ska, trgovinska, denarna, prometna, prevozna in druga podjetja dolžna za- poslovati 10% vojnih invalidov od skup- nega števila zaposlenega osebja. Z raz- pisom z dne 27. IX. 1940, I. br. 49.039, je ministrstvo socialne politike in na- rodnega zdravja, invalidski odsek, iz- dalo na osnovi točke 3a § 84. navedene uredbe zaradi pravilne in enotne upora- be predpisov glede obveze po odstavku 1; § 34. te uredbe naslednje navodilo: »Obyeza zaposlitve vojnih invaiidov iz §., 34. odst. 1. uredbe 0 vojnih invalidih in csialih vojnih žrtvah se ne nanaša samp na vsa javna in nejavna od države koncesionirana in subvencionirana pod- jetja, temveč tudi na vsa ostala nejav- na podjetja brez ozira na to, ali so ali n,iso koncesionirana ali subvencionirana od, države. V poštev pribajajo samo ona podjetja, v katerih je zaposlenih naj- manj 10 oseb«. — Mestno poglavarstvo v Celju opoaarja vsa v postev prihaja- jo č.a podjetja na svojem področju na določila 34. omenjene uredbe. c Opozorilo, Lastnikom gozdov. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Ugotov- ljeno je, da so v zadnjih letih izkori- ščalj ter še vedno in posebno v zadnjem času, ko je nastalo večje povpraševanje po kurivu, močno iakorisčajo gozdove brez zadevnega oblastvenega dovoljenja. Ker se s samovoljnimi in prekomernimi sečnjami, predvsem pa še z nepravilni- mi in močnimi prebiranji nedoraščenega drevja najbolj uničujejo in pustošijo go- zdovi, ki so marsikomu edini vir dohod- kov, se opozarjajo ponovno vsi gozdni posestniki, da so vse sečnje ali izkori- ščanja gozdov na kakršen koli način na osnovi predpisov zakona o prijavah se- čenj iz 1. 1922., zakona o gozdovih iz 1, 1929. in naredbe o gospodarjenju z ne- doraslimi gozdovi iz leta 1938., podvr- žena pismenim prijavam,. ki se. vlagajq na mestnem poglavarstvu odnosno sres- kem načelstvu po pristojnih občinah ali neposredno. Kjer koli dopušča stanje gozdov, kar ugotove strokovni gozdar- ski organi s poizvedbami na kraju saraem bodo prosilcem dovoljene sečnje pod iz- vestnimi pcgoji in na način, ki je naj- racionalnejši za oni gozd, dočim se bo v bodače v vseh primerih samovoljnih se- čenj in v takih, kjer se bodo ugotovila prekoračenja že oblastno dovoljenih se- čenj, najstrožje po3topalo v smisiu ka- zenskih določil § 21. zakona o prijavi sečenj. Protipostavno posekan les bo za- plenjen in prodan na javnih dražbah, iz- kupiček bo nakazan v banovinski gozdni sklad, proti lastnikom gozdov, kupccm lesa ter prevzemnikom sekanja In sprav ljanja lesa pa bo uvedeno kazensko po- stopanje. c ValUna jajca za leto 1941. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine bo tudi prihodnjo pomlad oddajala valilna jajca štajerskih kokoši. Naročniki valilnih ja je prisepvajo 1 din za eno jajce. Va- bijo se kmetovalci, da v čim večjem »te- vilu naroče jajca rjave štajerske kokoši. Naročila sprejema mestno poglavarstvo v sobi št. 47 do 20. januarja 1941. Res i dobri rejei rjave štajerske kokoši b'do prejeli od mestne občine tudi posaune vzdrževalne nagrade. Primerno božično darUo, kakor pisem- ski papir, albume in nalivna peresa do- bite pri tv. K. Goričar vd. Celje, c Zdravniško dežurno slušbo za članc OUZD bo imel na božič zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici, na Štefanovo pa zdravnik dr. Drago Mu- sic na Cankarjevi cesti. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitrejc in najbo- lje kupite, prodato ali zamenjatc v trgo- vini Josip Uršič, Celje, Narodnidom. Sokolstvo Idejni teiaj celjske Sokol3ke~iupe | Zupni prosvetni odbor priredi v ne- \ deljo 5. in ponedeljek 6. januarja 1941 v Celju dvodnevni župni idejni tečaj. ŽPO je namenoma zgostll ves program na sama dva praznicna dneva, da tako omogoči udeležbo na teöaju vsem sokol- skim činiteljem in ostalemu članstvu, ki bi sicer ne moglo imeti prostih dni za poset tečaja. Razpored predavanj je sledečj 5. januarja dopoldne: Sokolstvo kot ideološki pokret v današnji duhovni krizi. 2) Jugoslovenstvo. za kakränega smo se borili (predava vojni dobrovo- ljec). 3) Kriza jugoslovenstva in sokol- stva. 4) Zgodovinski razvoj jugosloven- ske misli. Popoldne istega dne: 5) Kaj pa slovanstvo? 6) Nasß kulturno, du- hovno in jezikovno edinstvo. 7) Kaj je dala Jugoslavija slovenstvu. 6. januarja dopoldne: 8) Socialna vprašanja in so- kolstvo. 9) Idejne osnove sokolske obrambne vzgoje. 10) O propagandi. 11) Pota sokolskega prosvetnega dela. tsti dän popoldne: razprave in zaključek. ZPO se je potrudil, da je pridobil pre- davatelje, ki bodo stavljene teme oävet- lili poljudno in temeljito. Poleg redttih tečajnikov, ki se morajo Seveda' obve- zati, da se bodo udeležili vseh preda- vanj, vabi 2PO tudi izredne sluäätelje, ki se lahko udeležijo le nekateriti pre- davinj oziroma dopoldanskegä ali po- poldanskega cikla 5. odnoäiio 6. januarja Sokolsko druitvo Ceiie-matfca Dodatek na redno clanarinö. Letna redna glavna skupšcina Sokolskega dru- štva Celja-matice je 18. septembrä 1940 soglasno osvojila predlog, da bratje in sestre ne plačajo le redne Članarine, temveč še poseben izreden prispevek. Občni zbor je upošteval velike potrebe društva in obenem ugotovil, da je pre- cejšnje število društvenih, pripädnikov stoletje žena je ona, ki doloea okus in kultwro svojega öasa. Za sodoben dorn si izbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO 1SQ Anton Bremec, Celje, Mikloiičeva nL 2 Radio d.z.o.r, Ljubljana, Miklošičeva e. 7 Radioval, Ljubljana, Dalmatiaova «L 13 L. LuSicki, Maribor, KoroSka ccata 11 obubožalo, kar je treba prav tako uva- ževati. Izredni prispevek je obvezen, glede višine pa pripuäca društvena upra- va posamezniku, da sorazmerno 3 8VO' jim gospodarskim stanjem žrtvuje pri- meren znesek. Kmalu po Novem letu bo- do prejeli bratje in sestre čekovno po- ložnico, ki bo služila za plačilo obvez- nega izrednega prispevka. S to položni- co pa lahko obenem nakažejo tudi rcino clanarinö, ki znaša letno 42 din. DrüA štvena üprava opozarja, da je v smialü sklepa glavne skupščine plačilo izredne- ga prispevka ravnb tako dolžnost kakor plačilo redne clanarine. Žnpni idejni tbcaj. Kakor razvidite iz razpisa, bo v Celju 5. in 6. januarja zup- ni idejni tečaj. Brate in sestre našega društva, ki bodo navedena dneva östali v Celju, vabimo, da izkoristijo priliko in se udeleŽijo zanimivega tečaja Icot iz- redni slušatelji. Zelimo, da bi se v čim. vecjem številu takoj prijavili društve- nemu prosvetarju. Te6aja se lahko udele- žijo tudi pripadriiki in pripädnice nara- Ščaja. < ¦. Zgodovina Celjsfccga Sotola. Društvo je poslalo poedinim bratom in sestram, ki so se nekoč udejstvovali v druätvu ali bili pri njem včlanjeni, knjigo sZf'o- dovina Celjskega Sokola«. Prejemnike prosimo, da knjigo obdržijo in jo pla- čajo. Dru§tvö je imelo s preložitvijo Nekai misli k Ptešernovi proslavi v Celiu Prejeli siiio naslednji dopis, ki ga ob- javljamo, ne da bi zavzeli s tem stališče uredništva: Ni moj namen, da bi komur koli kratil pravico do dela na katerem koli kultur- nem področju. Vendar moram pribiti dojstvo, da je treba z diletantizmom tu- di V Celjü napraviti temeljit obračun, öe hbčenio doseci, da postane naše kul- turno življenje res kulturno življenje in ne le njegova karikatura! Imeli smo Preäernovo proslavo in s tem je vse v redu. Govor, recitaeije, pet je, publika in aplavz! Prešeren pa je ostal nckje visoko nad dvorano, med nas so prišle le reminiscence nanj. nje- govega duha ni bilo. In to je edini vzrok, da se mi je zdelo potrebno pri- jeti za pero. Pustimo na strani vsa raz- glabljanja o tem, kdo je kriv nepriprav- ljenosti za tak trenutek; to je stvar organizaeije, ki ima vedno več ali manj posla z odpovedmi in izgovori neuvidev- nih ljüdi. Važno je, kako so ljudje vr- äili in izvršili svojo nalogo v danih pri- likah. Dolžnost vsakega slovenskega inteli- genta — tudi celjskega — je, da pozna in nporablja v vsakem razgovoru slo- venski knjižni jezik. Kako je torej mo- goče, da slišimo na Prešernovi proslavi oblike celjskega kavarniškega žargona: fse, spravi fkup, ne ftrudi, vendar, tem- na (z dolgim širokim e) ? Pa to je le majhen odstotek vsega, kar smo slišali. Kako je mogoče, da smo sliäali verz »okrög vrdt sträza na pomoč zavpije« s poudarkom šele na osmem zlogu, med- tem, ko so zdrknile besede »okrög vrat sträza« na nivo skandiranja? Če že uše- sa in tekst nie ne povedo ¦— vsaj Zupan- čič bi bil lahko pomagal cez to neznan- ko. Mar je pisal Zupančič samo sebi v zabavo in študentom v nadlogo? Kako je mogoče, če je človek prečital vsaj desetkrat v svojem življenju Pre- šernove pesmi, da pogoltne pri recitaeiji večkrat po celo besedo ali pa jo nado- mesti z drugo, ki je Prešeren tarn sploh ni zapisal? Niti enemu izmed recitator- jev se ni zdelo vredno in potrebno, da vzame v roke Kidričevo izdajo Prešer- na, ki je pri današnjem stanju prešer- noslovja vendar vsaj toliko vredna kot osebni okus pri izbiri teksta. S tem bi bil preprečen marsikateri ak'cent na ne- pravem mestu, kar je moralo vsakega ljubitelja in poznavalca Prcšerna biti po uäesih. Da sploh ne omen jam Pre- šernovih jezikovnih posebnosti, ki so ostale recitatorjem neopažene, ker so uporabljali pač razne izdaje Prešerna nekritično. Če na proslavi ne bi bilo nobene dru- ge napake od zgoraj naštetih, bi bilo že to dovolj, da prireditev ne bi bila na potrebni višini, ki jo pri današnjem sta- nju smemo zahtevati od »povprečne« in- teligence. Kaj pa s prednašanjem? To se pravi, kako so recitatorji podajali svoje doživetje Prešern^? Spomnimo se samo, s kakšnim patosom so bili preČi- tani »Sonetje nesreče«, kako monotono je bilo »Slovo od mladosti«, ta filozof- sko dozorela in umetnisko skrajno od- kritosrčna izpoved osemindvajsetletnega Prešerna. Nobeni presmi — najmanj Prešernovi — ne sme recitator dodajati osebnega priokusa. Pesem mora nujno ostati Prešernova izpoved in naj jo čita kdor koli. Niti trohice osebne sentimen- talnosti ji ne smemo dpdati. To potem ne bi bil več Prešeren. In čemu senti- mentainost v rešigniranem zadnjem 80- netu »Sonetov nesreče«? Kako je mogo- če recitirati »Zdravljico« z vöemi mogo- čimi gestami? Nekdo mi je dejal po proslavi: »Kaj hočeš, to so baje najboljši recitatorj^ kar jih Celje premore!« Prepričan sem, da ta ugovor ni točen. Pobija ga že sa- mo dejstvo, da smo slišali v zboru re- citatorjev Župančičeve »Pesmi mladinec glas mladenke, ki bi sarna recitirala vsaj sto odstotkov boljše od drugih tudi Prešcrna. In končno, če bi prereäetali Celjane, bi se najbrž našel še prav do- ber material. Tega se je treba lotiti pač pravočasno, če tudi cel meaec prej. Na hitro roko se kulturne prireditve ne smejo pripravljati, saj tudi Celje ne leži izven Evrope, kamor kultura še ne bi bila prodrla. Tako pä, položimo roko na sree in priznajmo, da so vzdržali dostojno vi- šino samo predavatelj, pevsko društvo* in pevka, ki je z »Nezakonsko materjo« dosegla višek, ki bi vzdržal tudi ostro kritiko! * Drugi del Prešernove proslave naj bi bila razstava njegovih del v Bejni dvo- rani Mestne branilnice. Priznati moran», .Strati 4. »NOVA DOBA« 25. XII. 1940 Štev. 55. zleta in z izdajo knjige velike stroške, zato pričakuje, da ne bo nikogar, ki bi knjigo vrnil. Silvestrovanje. Brate in aestre vabi- mo, da se polnoštevilno udeleže društ- venega poslovilnega večera staremu le- tu in opozorijo na prireditev tudi svoje prijatelje in znance. 0 Na§ mladinski odsck. Naraščajski odsek našega društva je uvedel redne vaditeljske ure, ki jih vodi podnačelnik br. Jurij Pryehoda in ki so vsak drugi petek. Prvih 15 minut je posvečenih spoznavanju aokolstva, ostali del telo- vednemu pouku. Prva ura, ki jo je otvo- rD načelnik mladinskega prednjaškega «bora br. Milan Božič, je bila 13. t. in. Društveni prosvetar br. Fran jo Cepin ee je z navzočimi razgovarjal o načelih, kakor si jih je zamislil br. dr. Miro- elav Tyrs in jih objavil v svojem članku »Nasa naloga, smer in cilj«. Ta načela joiso bila izpovedana zato, da bi se z ajimi samo seznanjali in jih učili spo- znavati tudi druge, temveč edino zato, da bi sleherni brat in sestra po ten na- čelih tudi živel. Razgovor se je dotikal blagodati resničnega udejstvovanja in življenja po sokolskih načelih za poedin- ca, za društvo in za vso skupnost in v evezi s tern tudi ni izostalo razglablja- sQJe, zakaj dostikrat ni tako, kakor bi želeli. Podobni razgovori se bodo nada- Ijevali. Ostalo uro je izpopolnil br. Pfy- choda s strokovnim poukom. Pohvaliti moramo sklep bratov in sester naraščaj- skega vaditeljskega zbora, da bodo tudi sami eestavili kratke nagovore in jih prednašali v telovadnici pred naraščaj- skirai vrstami. Ze na slavnostni akade- miji 30. novembra so nam bratje nara- ščajniki in sestre naraščajnice dokazale, da so na mestu, sedaj se pa pripravljajo še za nastop na Silvestrovo. Našim mla- dim želimo mnogo .uspeha pri sokolskem delu v veselje nas vseh. Mladinski odseki drugod. Pretekli me- sec je imel svojo letno skupščino nara- ščajski odsek Sokola Beograda I. V po- ročilu, ki ga je objavilo glasilo beograj- ske župe »Oko Sokolovo«, čitamo o po- teku zbora, ki izpričuje, da si je beo- grajsko sokolstvo zagotovilo leto za le- tom prirastek novih, strokovno eposob- nili in idejno odlično podprtih mladih aodelavcev in sodelavk. Občni zbor tega narašaja je posetil tudi sam župan me- ata Beograda br. Jevrem Tomic s sopro- go, kar je napravilo na naraščajnike in naraščajnice globok vtis. Mladina je oba gosta navdušeno pozdravila. Ko so na- raščajski občni zbor pozdravili že za- stopniki župe in društva, je irael dm- štveni prosvetar br. Ante Tadič zani- raiv govor, v katerem je naglašal važno vlogo srednješolske mladine v telovad- nicah. Iz nasih kraiev Laško Potabllena stofelnica Bilo je 28. aprila 1840, torek po beli nedelji, ko je nekaj pred pol deveto uro avečer začela goreti koča Matije Per- ieta na Pesku štev. 14. Ko so se tržani trudili, da bi pogasili kočo, so opazili, da gori tudi hiša štev. 25 sredi trga ob Žikovci. Ljudje so se razbežali. Vsak je hitel na svoj dom branit in reševat evojo lastnino. Na nesrečo je nenadno začela pihati silna burja, ki je nosila skodle in tudi dele atreh preko trga eez Savinjo. Burja se je še podvojila ter je nosila skodle in druge ogorke preko hribovja tja do Save. Večina his, ki so bile pretežno po- krite s skodlami, jc bila kmalu v pla- menih. Tudi na Kostelu (pod Šmihelom) bo začele goreti hiše. Kmalu so plameni objeli tudi ostrešje in zvonik župne cer- kve, ki je bil pokrit s škriljem. Zgorela je 3treha, vseh 6 zvonov in kolesje ure pa se je stopilo. Ljudje so vlačili vozove in nosili pohištvo v Savinjo, toda vse je zgorelo do vodne gladine. Ko pa je cer- kovnik pri Smihelu vsled strašne vro- čine nehal biti plat zvona, so Laščani zbežali iz gorečega trga. Zadnji je bežal učitelj Anton Flis. Na begu je našel eredi trga zapuščeno brizgalno. Vleke] jo je sam do mosta, kjer je s pomočjo drugih tržanov režil grasčino, ki fe bila že vsa v ognju. Do polnoči je požar uni- <čil 54 stanovanjskih hiš z gospodarski- mi poslopji ter 6 stavb na Kostelu (pod Šmihelom). Tudi 6 človeških življenj je zahtevala ta požarna katastrofa. Zgo- reli so: 63-letni barvar Andrej Her- | mann, dve občinski revi, dva italijanska delavca in sedemletna deklica. Ko je napočil novi dan, sta kazalca, ki sta ostala na zvoniku, kazala Lašča- nom usodepolno pol deveto večerno uro. 1 Zakaj ni mera za vse enaka? Iz vrst obrtnikov smo prejeli: Nekateri obrt- niki v Laškem so takoj za vsako stvar kaznovani. Strogi so n. pr. predpisi o dimenziji delavnic, njih ureditvi itd. Ta- ko imamo v Laškem obrtnika, ki sploh nima obrtne pravice, delavnica ne ustreza predpisom zakona in vendar predsednik združenja ničesar ne ukre- ne. Tak primer imamo v neposredni bližini struge Zikovce. Slicno je tudi z izvajanjem telesne vzgoje. Ali ni ta vzgoja obvezna tudi za kmečke sinove? Dalje so se dogodili žalostni primeri, da obrtniki ovajajo tovariše z anonimnimi pismi, češ da so si nakopičili tuje blago ü tatvino, Ovajajo jih samo zato, da bi jim škodovali. Imamo tako pismo, ki ga pa zaenkrat ne bomo objavili, dasi je pisec dobro znan. To je žalosten pojav med obrtništvom. Tak način pobijanja konkurence je ogaben. Druga zanimi- vost je ta, da bo tajnik obrtniäkega združenja v Laškem s pomožno tajnico v službi baje še do Novega lcta, nakar bo prevzel tajništvo novi tajnik krojaš- ki mojster P. Mnenja smo, da naj take posle opravljajo brezposelni inteligentl, obrtniki pa naj izvršujejo svojo obrt. Kakor čujerao, bo prihodnji obrtniski občni zbor dokaj zanimiv. da se je g. Gerlancu posrečilo urediti razstavo precej sistematično in dokaj popohao. Zelel bi le, da bi bilo prešer- noslovjß zastopano v onem razmerju, ki ga zasluži. Če so našle prostora malopo- membni brošuri Ilešiča in Gangla ter Slodnjakovo in Grafenauerjevo slovstvo, bi prav gotovo pričakoval Prijateljevo razpravo o Prešernovi duševni drami iz 1. 1905., ki je pomenila v prešerno- slovju ne le korak naprej, temveč sploh nastop nove generacije in nove dobe v pojmovanju problema Preäeren. Name- sto Kidričeve razprave »Poslednja Pre- šernova Lavra« iz 1. 1935. bi želel videti ;>Prešernove Lavre« iz 1. 1934., če že za obe ni bilo prostora. Levstik sploh ni bil zastopan, dasi je bil prav za prav Spiritus agens prešernoslovja v Stritar- jevi dobi. Med prevode bi spadali še vsaj prevodi v italijanščino in angleščino, če je bil razstavljen prevod v esperanto. Priznanja vredno je, da je dal g. prof, dr. Stnnšek na razpolago rokopis »Treh želja«, da smo videli tudi original Pre- sernovega rokopisa. Celjska javnost pa ima pravico, da izve, zakaj ni bil razstavljen original faksiinilirane izdaje — bivsi Poklukar- jev rckopis. Vem, da se nahaja v Ce- lju. Vem, da ga prireditelj razstave ni mogel pridobiti za to zbirko. Ni bil prvi, ki ga je zaman iskal! Vendar sem pre- pričan, da je Prešeren danes tako emi- nentna narodna last, da je skrivanje njegove zapuščine greh proti vsej slo- venski kulturni javnosti. Mislim, da je cas, da slovenska javnost tudi o tem čuje resnico, ki je prešernoslovcem že zdavnaj znana in jim je dovolj otežko- čala delo. Toliko naj bo za zdaj dovolj. Upamo, da bo ob prihodnji Preaernovi proslavi v Celju Lzgledalo nekoliko boljše. Pre- šeren sam nam zato ne bo pomenil sicer nič manj kot danes, saj njegova cena ni utrpela prav nič, ko so mu odmerjali prostor celo pod Koseskim, a naša jav- nost mora dokazati, da je vredna svo- jega genija — Prešerna. Nikdar ne smemo dopustiti, da bi se izpolnile besede predavatelja g. prof. dr. Legiše, ki je dejal: »Ali ni včasih, kakor da se tako lepo pomikamo po poti, na kateri je na primer solar, ki na vpra- šanje, kdo je naš največji pesnik, sko- raj zmerom zadene ncoporcčni odgovor: France Prešeren, tudi če sploh ne pozna kaj novega, kaj šele da bi sodil tako iz svojega srca?« Boris Misja. *^Jreče/7 ^bž/č //? uyperfa />o//?o J^Pot/o /Lfo erf vse/n svo/fm/?r//a/e//em Svsf///z/čarsLa/f/vcvar/ta d d 1 Posebna vrsta materinske ljubezni. Pred dnevi se je mladoleten fant vrnil iz kaznilnice v rodni kraj Laško. Ze zgodaj je krenil na kriva pota. Dognano je, da so tega krive domače razmere. Prava mati mu je umrla že pred vec leti, maČeha pa je slabo ravnala z njim. Izgubil je tudi dobrega očeta, ostal je osamljen, v času, ko bi potreboval do- bro vzgojo. Mačeha ni imela za to ra- zumevanja in ga je prepustila samemu sebi. Sedaj, ko se je vrnil domov, pa so mu bila vrata v najhujši zimi zaprta kot izobčencu. Mladoletnemu fantiču, ki še ni dozorel, da bi si mogel zaslužiti kruh in se samostojno preskrbovati, ni preostajalo drugega kakor da je zapu- stil rodni dcm in se spet predal usodi, ki ga neizprosno tira na staro pot. Ljud- je danes tožijo o tolikih zločinih v na- sih krajih, a ne pomislijo, da često sami s svojim ravnanjem vzgajajo kader zlo- čincev. 1 Popravite pot! Po prevozni poti, ki se odcepi od državne ceste mimo stroj- nega podjetja tv. Klepej & Kopač in dalje ob Petkovih njivah k savinjskemu obpežju, številni vozniki dan za dnem vozijo ogromne količine gramoza iz struge. S številnimi vožnjami so to pot docela razorali, tako da je ob južnem vremenu vsa v blatu. Kolesa vozil se tako globoko ugrezajo v blato, da se človeku smili živina, ki z največjo muko vlači težke tovore. Ali ne bi mogli upo- rabniki gramoza vsaj pošteno posuti vsc poti? Ob tako ogromnem izvozu gramoza bi pač lahko nekaj žrtvovali za to javno pot. 1 Bltžajo se prazniki.. . Nekcmu go- stilničariu v Laškcm .je neznanec v nočnem času izmaknil purana. Storilec se je očividno hotel oskrbeti za praznike 1 Kino LaŠko. V sredo 25. t. m. ob 14., 16.30 in 20.30 in v eetrtek 26. t. m. ob 16.30 in 20.30 francoski velefilm: »Ne- kronana kraljica« (Katarina Dolgoruka) Najveeji film od postanka kina. Vsakdo naj si ga ogleda. V glavnih vlogah Danielle Darrieux in John Lode r. Pri vseh predstavah risane ša- loigre in tednik. Žaf^c ŽalMki dvor Žalec, 24. decembra. Na Frengi je stal nekoč Zalski dvor. a že nekaj stoletij ni več sledu o njem, Nanj je ostal le še spomin. Danes pa imamo v mislih nov Zalski dvor, v drugem pomenu besede in v boljše namene. Vsak Žalčan pozna Podvinski ali Ška- farjev hrib. To je griček ob potoku in vasi Ložnici, en kilometer severno od trga Žalca. Vrh tega griča je idealna razgledna točka, od koder se nudi vsa- komur diven pogled po vsej Savinjski dolini, na sv. Jožefa, sv. Ano in sv. Ro- zalijo s Celjem vred, na vso romantično Celjsko gorovje s Hausenbichlerjevo Mrzlico onstran Savinje do Vranskega kota, Braslovč in naših Savinjskih pla- nin. Ta lepa točka je vredna Žalskega dvora, ki bi ga naj zgradil mladi ra- zumni in podjetni gospodar in trgovec, ki ima na tem koščku slovenske zemlje že svojo kmetijo. Vsi rojaki ga dobro poznajo. Mož je marljiv, delaven, podjeten in pošten. Kar iz nič si je ustvaril lepo pozicijo brez očetovc ali materine pomoči, pa je poleg tega tudi skromen, brez ošabno- sti in ničesar ne obeša na veliki zvon. To imponira vsakomur, ki opazuje de- lovanje prebivalstva od hisne do hižiie številke. Morda bo začel o tem premišljevati. Morda se tej ideji le smeje. Vendar pa bi imela realizacija takega podjetja brpt: dvoma zdravo gospodarsko podlago. Na Podvinski hrib spada letovišče. ki ima vse pogoje za takšno ustanovo. Tamkaj je svež zrak, tarn je mir, od- maknjcn od čedalje bolj naraščajočega avtomobilskega prometa. Poleti bi naäel letoviščar hlad v bližnjem gozdu, pod gričem pa ugodno kopališČe v Ložnici. Do Savinje je malo daljša pot. Savinja pa je s taksijem, ki bi ga moralo vzdr- aevati tako podjetje, dosegljiva že v pe- tih minutah. Pozimi nudi Škafarjev hrib dovolj smuškega terena. Letovišče, penzija, hotel bi bil le malo oddaljen od žalske župne cerkve, občine, pošte, te- legrafa, telefona, železniške in avtobus- ne postaje, torej najugodnejša in hitra zveza s Celjem, Zagrebom, Ljubljano in Savinjskimi Alpami. Zalski dvor bi do- bil z lahkoto priključek na žalsko elek- trično omrežje. Iz Zalca vodi na Ložnico lepa banovinska cesta, od tod je samo treba regulirati cesto, ki vodi na Pod- vinski grič. Morda se bo lastnik Škafarjevega po- sestva kar prijel za glavo, ko bo vse to čital. Pa naj se nikar ne prestraši. Tu bi bil kapital plodonosno naložen in bi se bogato obrestoval. Pa tudi zal- ski občini bi ttlo takšno letovišče v go- spedarsko korist. Namen teh vrstic je, dvigniti tujski promet, četudi delamo zaenkrat račun brez kremarja. Zalec je doslej poznal tujski promet le v neznatni ineri, ker kraj sam na sebi ne more nuditi oneg», kar zahteva danes tujec-letoviščar. Škafarjev hrib naj se prebudi iz dol- gega spanja. Dajte mu lastno letovisce, dajte mu Zalski dvor! Clan Tujskoprometnega društv». z Zvočni kino Žalec. V sredo 25. t. na. (božič): »Lopotica« (»Križ ob potoku«). Krasen češki film z divno godbo. V glavni vlogi Jirina Stepničkova. — V če- trtek 26. t. m. (Štefanovo): »Cardaški kavalirji«. Ciganska godba, madžarski narodni plesi, smeh, zabava. V glavnik vlogah Gustav Fröhlich, Kaniila Horn in Tibor v. Halmay. — V soboto 28. in nedeljo 29. t. m. velefilm »Vdova«. V glavnih vlogah slovita Emma Gramatica Ruggero Ruggeri in Isa Pola. St. Jiwii ob L ž. j Šolska božlčniea na Blagovni Ie Blagovne nam poročajo: Dne 15. t. m. je bila pri nas šolska božičnica. Otroci so uprizorili dve igrici ob živahnem odo- bravanju zbranega občinstva. Malčki so na odru igrali, deklamirali, rajali, se smejali, jokali in so bili končno nagra- jeni z lepimi darovi, ki jih je nabrala režiserka uprizoritve učiteljica ga. Ani- ca Kodelova - Salmičeva. Celjskim do- brotnikom, ki so v to svrho darovali okrog 3.000 din v denarju in blagu, naša najprisrčnejša zahvala! Opremljena soba oddelj^na, solnčna, se odda v Miklo- šičevl uhcj 10, visoko pritličje. $if*v. öS. »NOVA IX>BA« 25. XU. 1940 Stran 5. tin»« Uoš: Jelkine iaslice Bilo je tri dni bred božičem. Jelka je bila v sobi sama. Oče je de- lal čez dan v tovarni, mamica je na pod- Jtrešju razpenjala perilo. Ob topli peči se je Jelka igrala. Pre- oblaČila je svojo punčko Marjetko. Ta je bila majhna, nos ji je bil odbit, v laseh je imela živordečo pentljo. Jelka je mislila na božič, kako lepo bo tedaj pri njih. Imeli bodo jaslice in božiČno drevo, potico bodo jedli. Vsi bodo doma na topleni. Na počitnice pride iz mesta brat Janko, ki je bil prvo teto tam v gimnaziji. Prosila je, naj ji Jezužček prinese lepo knjigo s slikami In. povestmi, saj se je pravkar v soli ttSUBCiia brati in pisati. Vstopila je mamica in je rekla: vZunaj diSi po novem snegu, mrzel reter je zapihal. Letos je Janko v me- stu, aato ne bo mogel postaviti jaslic, midve jih bova morali.« * Ko je Jelka to sliäala, je takoj polo- žila Marjetko v posteljico in veselo za- ploskala z rokami: r-Letos bom pa jaz jaslice delala!« >Mahu bo treba za jaslice,« je dejala mamica. »Pojdiva zdajle v gozd ponj!« ; Sanaa naj grern, mamica, saj sem že veiikaf Prav aama bi rada jaslice pri- pravila, prosim te. Vem za lep mah, prav blizu je, saj sem poleti z Marjetko v njem sedela. Ne bo mi ga treba iskati.« .Ponoči bo gotovo spet snežilo, po- j tern ga bo še teže dobiti,« je pristaviia j rnamica. »No, pa pojdi sama ponj, saj j imamo gozd kar pri hiši!« * Zavita v plašč in s kapico na glavi je Jelka stopila v mraz in veter, pod oblač- «o nebo. S seboj je nosila košarico in kratko lopstico. Stopala je po nizkem 3negu v hrib, v gozd. Preskočiti je mo- rala äe jarek, po katerem je tekel curek vode. Cos, je prekratko stopila, v čevelj je sajela vode in že je čutila nogo v mo- kroti. Pa ae ni zmenila za to. Ze je bila na pravem mestu pod staro bukvijo, kjer je poleti tolikokrat sedela. Odložila je košarico in pričela z lopatico odmetavati sneg. Pod njim se je prika- zal zelen, gost mah. Vanj je zasadila lopatico in pričela trgati mah košček za koščkom. Tcdaj, glej, se je z bližnje amreke spustila k tlom drobna veverica s ko- šatim repom. Nekaj trenutkov je zrla v Jelko, potem je priskakljala bliže z ra- dovednimi očmi. vMc še poznaš, ljuba veverica?«: jo vprašala Jelka. : Pridno telovadiš po drevju, da se ogreješ, kaj ne?« Veverica je pomahala z repom. Glej, tedaj je tam s hriba pritekel dclgouh zajec. ;>Le bliže, ubogi zajček, saj ae me ne smeš bati! Samo velikih ljudi se boj, ta- kih, ki nosijo puške!« Pa tam izza grmičjn se je približevala srna, počasi in ponosno jc stopala. »Tudi ti si še živa!« jo je pozdravila Jelka. >;Vsi ste še zdravi, samo lačni ste in zebe va3 v tern času. Kako nam je vsem bilo poleti lepo, saj se spomi- njate srečnih časov.« Živali so stale okrog Jelke. Radoved- no so gledale, kako je mah dajala v ko- šarioo. Dolgo že niso videle Jelke, ki je sicer tako rada hodila v gozd igrat se, pa tudi po borovnico, jagode, maline in gobe. »Cudno se vam zdi, kaj ne, čerau mi bo tale mah. Letos bom jaz delala jasli- ce, razumete? Pa saj ne veste, kaj so jaslice, niste iih še videli. Kako naj vam to razložim? Pridite jih raje gledat! Čez tri dni bo sveti večer, tedaj pridite k hiši! Odgrnila bom zaveso z okna, da vidite jaslice. In božično drevo bomo imeli, joj, kako bo lepo! Mi obljubite, da pridete?« živali so prikimale, nekam veselo so jim žareli pogledi. *Domov mcram, da mamica ne bo v skrbeh. Pa v prste me hudo zebe. Zdravi ostanite in na svidenje!« Odhitela je s polno košarico po gozd- nem bregu navzdol. Kmalu je dospela domov. Sezula je čevlje in zakašljala. »Kaj si se prehladila?« jo je v skr- beh vprašala mamica. »G!ej, mokre no- gavice imaš, vodo si zajela v čevclj. Kar v posteljo lezi, da ne zboliš!«- Jelka je legla in mraz jo jo stresel. Sveti večer je bil tu. V hiši, v kqtu so na deski stale jaslice z Jezuščkom, Marijo in Jožefom, z vo- ličkom in osličkom, s pastirji in ovcami. Nad streho so rajali angeli. Z neba je sijala rcpata zvezda. Pred jaslicami so v mahu gourde tri sveče. Sredi sobe je žarelo božično drevesce, vse v lučeh in pisanjh papirjih. Jelka se je pravkar prebudila iz tež- kega sna. Ze tretji dan ni zapustila po- stelje. Kašljala je, vroča glava jo je bo- lela, otožna lica so ji bledela. Ozirala se je po sobi. Videla je jaslice in božično drevo, vse v svetli krasoti. K njeni postelji so pristopili oče, mami- ca in Janko, ki je priftel iz mesta na počitnice. »Janko«, je zašepetala. »Spala sem, pa te äe nisem videla. Prehladila sem se, ko sem v gczdu nabirala mah za jaslice. Pa jih potem nisem delala jaz, ti si jih namesto mene. Ali mi je Jezušček kaj prinesel?« »Glej«, je rekla mamica, »tu imaš to- plo volneno jopico in novc copate, pa tudi lepo knjigo.« Oče ji je naslonil roko na čelo: »Glava ti ie še vedno vroča, Jelka. Glej, gotovo ti bo Jezusr:ek tudi zdravje prinesel.« Na odejo so ji položili božične dnrove. Trudna jih je ogledovala. Nasmehnila se je šele ob lepi knjigi, polni slik in povesti. Tedaj se je spomnila: »Dajte, odgrnite zaveso pri oknu! Po- vabila sem veverieo, zajčka in srno, da I pridejo k hiši nocoj. Skozi okno naj vi- dijc jaslice in drevesce. In še jaz naj vstanem, da pogledam, ali so zares pri- 1 šli. Prosim vas!« »Spet se ji blede,« je strahoma rekel oče. Toda prošnje Jelki ni mogel odbiti. 1 Zavil jo je vso v odejo in jo odnesel i k oknu, H katerega je mamica, vsa v solzah, odstrla zaveso. Zunaj je bila svetla, mrzla noč. Nov, visok sneg je pokrival zemljo. Tiho je ležal zasneženi breg pod gozdom, ki je nad njim sijal mesec. »Prišli so!« je zaklicala Jelka. »Ali jih vidite? In še več jih je, kakor sem jih povabila. Vse polno je tam veveric, zajčkov, srn in še drugih živali. Semkaj gledajo, pa vidijo jaslice in božično dre- vo.« Pomahala je z roko. »Ubožici se blede, saj je vsa vroča,« je dejal oče. In ponesel je Jelko nazaj v posteljo. Zaprla je oči in vzdihnila. Kmalu je zaspala in še v snu je govo- rila. Oce in mamica sta obscdela ob nje- ni postelji. Vso noč je nista zapustila. 'Prišlo je jutro. Jelka je odprla jasne oči. Nasmehnila se je. Celo ji je bilo hladno. Veselo je vzkliknila: »Kako mi je dobro, zdrava sem! Vstala bi rada, da bi šla k jaslicam in drevescu.« Jutrnje solnce, lepo božično solnce Je veselo posijalo v sobo. Fedor Gradišiuk: Lenka nastopi svoio pot Nepremično so ždeli otroci v kotu uborne sobe in osem preplašenih oči je s strahom zrlo v nasprotni kot, kjer je na revni postelji ležala mati. V poltemi je bil videti njen obraz kot da je iz voska. Oči je imela zaprte, a spala ni, ker je od časa do časa s slabotnim, ko- maj sl.šnim glasom poklicalä zdaj tega, zdaj onega po imenu: Tonča in Andrej- ca, pa Micko in malo Lojzko . . . Največ- krat pa je poklicala Lenko in takrat je bil njen glas ves mehak in zaskrbljen, ko da bi prihajal od nekod daleč, iz po- vsem neznanih krajev, in da govori nek- do drugi in ne mati... Otroci so se stis- nili še tesneje drug k drugemu in plaho je odgovarjal zdaj eden, zdaj drugi, včasih pa vsi skupaj ... »Se vedno je ni...« Mati je globoko zavzdihnila, otrok pa je bilo strah tega vzdihljaja in zdelo se jim je, da je zavzdihnil oče, takrat, ko je ležal prav tako bled in steklen na isti postelji in umiral. Tudi on jih je klical po vrsti, zdaj Tončka, zdaj Andrejca, potem Miciko in Lojzko in Lenko... na- enkrat pa je utihnil... zamrl je njegov glas in nikdar več ni spregovoril.. . Zunaj je divjala nevihta, voter je tu- lil okrog bajte in skozi špranje pri vra- tih in pri oknu ie priliajal leden mraz v sobo. V mali železni peči je plapolal me- del ogenj, ki pa je bil mnogo preslabo- ten, da bi dajal toplote premraženim prebivalcem uborne koče.' Mrak, ki je vladal v 30bi, je polagoma prehajal v tcmo in čim temnejše je po- stajalo, tembolj je bilo čuti tuljenje ve- tra in padanje dežja__ Eden izmed otrok je pričel jokati, spočetka tiho in pritajeno, nato pa se ni mogel vzdržati in je jokal na glas . .. »Mama ... lačen ...«; je vekal mali Andrejček, koj za njim pa je pričel jo- kati še drugi in tretji in kmalu so jo- kali vsi... Mati je z veliko težavo stegnila roki izpod odeje in ju sklenila k molitvi. »O Bog,« je vzdihnila, »kaj smo ti storili?« Otroci so za hip utihnili in prisluh- nili, mati pa se je razgovarjala z Bo- gom in kakor bi govoril povsem drug človek, so zvenele njene besede: »Kaj so ti storili otroci, da si jim pu- stil ubiti očeta, kaj ti je storil on, da si ga na tako krvav način iztrgal iz naše srede? Ali je bilo greh, če se je postavil na čelo trpečih in lačnih ter zahteval od njih, ki so leni in siti, dela, kruha in pravice? O Bog, ali je bilo greh, da je odpiral oči zaslepljencem in jim ka- zal pot, ki naj jo hodijo, da pridejo iz blata in suženjstva k solncu in svobodi? Da ne bodo kot neumna živina, ki je tri- krat močnejša od gospodarja, pa se pu- sti pretepati in biti za betvico mrve. Da se morajo zavedati svojega človeškega dostojanstva, da morajo s ponosom ka- zati na svoje žuljeve roke, s katerimi rede svoje otroke in ustvarjajo gospo- darjem bogastvo in sijaj. O Bog, ali je bil to greh? Ker je vzbujal v ponižnih in skromnih zavest, da so prav tako ljudje kot oni, ki jim skopo režejo kmh kot plačilo za delo in trpljenje — ker jim je govoril, da so pred tabo, o Bog, vsi ljudje enaki in da ne delaš razlike med ubogim in bogatim, samo da jim je duša čista in sree na pravem mestu — zato, o Bog, si dopustil, da ga ubi- jejo? ...« Materin glas je bil povsem spreme- njen, otrok je bilo strah pred njo in Fran Eoš: Korporal Brunt prerokuie Sredi solnčnega raaja v letu šestnaj- stem so dečki, niti ne osemnajstletni, vstopili v veliko vojno. Se v svojih ozkih študentovskih oble- kah, s prvim mahovjem pod nosovi, vsi 4e a mehkimi obrazi in otroškimi očmi, so zgrabili po kovčegih. Bilo jih je ko- maj tri ducate, ki so se tiščali iz vago- na, pa vendar so bill hudo glasni in celo prešerni, kakor da so hoteli prevpiti, tax je bilo v njih bolečega ob slovesu od prostosti, doma in šolskih klopi. Mar- sikaj jim bo manjkalo odslej, v trplje- nje in negotovost pojdejo, mnogi od njih ne dočakajo novih dni, ali vendar jim je ostala še vsaj vesela skupnost, v njej se bo dalo lahkomiselno iti tudi v kaj težkega. >Sachsenfeld!« je zaklical sprevodnik, ko je Bkočil pred žalsko postajo z vlaka. Dečki so mu sledili. Po dva in dva ao se zvrstili in postavili lesene kovčege na tla. Tako je velel poddesetnik, ki jih je spremljal, da jih v Zalcu odda v novo v«5gojo, zakaj iz vseh teh dečkov naj bi se izšolali novi oficirji avstro-ogrske vojske. Monarhija je potrebovala mla- dih sil, krvavela je že skoraj dve leti iz ran zatiranih narodov, vendar je njen črni dvoglavi orel še krepko otepal s perutmi. Tedaj je stopil pred dečke on sam, korporal Brunč, njihov novi vzgojitelj, jetniški paznik v civilu, o katerem so Že čuli pripovedovati. Korporal Brunč je stal pred njimi obilen, v tesni sivi obleki in kratkih hla- čah, z malo srebrno na prsih. Z desnico je segel v loku k črnim brkom in si jih privihal na obeh koncih. Zajedljiv na- smeh mu je spreletel zagoreli obraz, njegove drobne temne oöi so dvakrat ostro premerile dečke. Predenj je stopil poddesetnik in javil prihod novincev, ali korporal se ni ozrl vanj. Z roko mu je pomignil, naj se od- makne, nato se je postavil pred sredino oddclka, trdo vzdignil glavo, da sta se jasno pokazala po dva para zvezd na zelenih ovratnikovih našivih. On sam, korporal Brunč, je izprego- voril: i»Zajc kuman!« Bili sta to samo dve besedi, ki sta pretrgali tišino, besedi, izpregovorjeni v spodnještajerski nemščini, ki sta pre- rezali čas na preteklost in bodočnost, ločili svobodne dni od nastopajočih, v težki sivini skrivajočih neznane usode. »Mir nah!« je velel korporal in se obrnil k izhodu. Onkraj postajnega po- slopja na cesti, pod zelenimi kostanji, je obstal: »Počakajte tu! Poddesetnik, z doku- menti za menoj!« Onkraj ceste je stalo veliko poslopje z napisom, da je tu žalsko vojaško po- veljstvo, kjer je bilo treba urediti vse potrebno zaradi predaje novincev. Ostali so sami sredi ceste. Na tla so postavili kovčege, posedli nanje in si prižgali cigarete. Da, cigarete so smeli zdaj svobodno kaditi. Ce pa ne bi bilo te vojne, bi bili ostali še dijaki in tobak bi jim bil prepovedan. Vsaj v nečem so dosegli vcč prcstosti, ko so je v vsem drugem toliko izgubili. »Kličimo kralja!« ^se je domislil de- beli, veseljaški Glavnik. In že je odpi- ral kovčeg in vlekel kvarte za tarok iz njega. Drugi so primaknili kovčege v krog in že je pričela hrupno odmevati Tudi še v dveh, treh drugih krogit so padale pisane podobice po kovčegih, vmes so se čuli brezskrbni klici, kakor da fantje sede v svojih študentovskih izbicah. ko imajo celo preparacije za jutri že v redu. Na pragu poslopja vojaäkega po- veljstva se je spet prikazal on sam, igra. korporal Brunč. Široko je razprl oči, nato je planil v skok. Najbližjemu, bil je to prav Glavnik, je segel pred obraz in mu izpulil šop kvart. S silo divje jeze jih je pretrgal in pognal v zrak. Vse na njem se je napihnilo, razkoračen si je dal roke v boke, izbruhnil je v mogočne besede: »Tako, paglavci smrkavi, zeleni! Kaj vendar menite, po kaj so vas poslali ˇ Zalec k meni? Morda hočete tu igrati gospode in še naprej lenariti, pa si za- mišljati neumne burke? Jaz vas naučim pasjih molitvic! Lajali mi boste, da se * Stran 6. »NOVA DOBA« 25. XU. 1940 Stov. flg. pred njenim glaaom ... In še bolj jih je bilo strah, ko so se spomnili očeta, ki je ležal na isti postelji, kamor 30 ga po- ložili tuji možje napol mrtvega in je potem s tako čudnim glasora klical zdaj Tončka, zdaj Andrejca, potem Miciko m Lojzko in Lenko — vse po vrsti... nato pa je naenkrat utihnil in ni nikdar več spregovoril... Mati je za hip utihnUa, nato pa je dvignila sklenjeni roki in je skoraj jo- kaje nadaljevala: »Ne, ne — ti tega nisi hotel, saj si neskončno dober in usmiljen ... proti tvoji volji so ga ubili, ti pa si pravičen Bog in bos maäceval njegovo nedolžno kri.. Ti si neskončno pravičen, o Bog!« Tako se je pogovarjala mati z Bo- gom in čim dalie je govorila, tem res- nejši je bil glas njenih besed, čimbolj je poveličevala božjo dobroto in pravič- nost, tembolj so čutili otroci, da vro xnaterine besede iz ranjenega srca, da kriče po nečem, čemur ne vedo imena, a vedo-, da je globoko in resnično. In spomnili so se, da je iste besede govoril oče večer za večerom, ko je prihajal od dela domov ves truden in ubog, govoril jih je materi in njim, nebogljenim otro- kom in tistim možem, ki jih je pripeljal domov skoraj sleherni vecer. O trplje- njn je govoril in o praviei, ki jo dajeta člpveku trpljenje in težko delo, o soln- cu je govoril, ki mora zasijati enkrat tudi trpečemu siromaku, a sarao takrat, če bo roko podal svojemu bratu v trplje- nju in bcsta skupaj hodila trnjevo pot v globokem prepričanju, da je Bog dal solncu sijaj in čudežno moč zato, da bi vsem ljudem sijalo enako svetlo in toplo in ne samo tistim, ki imajo moč vsled zaspanosti in nezavednosti ubogih.. Sa- mo eno je solnce, samo ena je njegova svetloba, vsem mora enako 3ijati in vse enako ogrevati, če se zavemo, da ga nam je Bog dal zato, da naa krepi in nam sveti vsem z enakim žarom, z ena- ko toplino... A svet je eudcn in grd: oče je odpiral bratom oči, kazal jim je pot, ki naj jo hodijo, da bo vsem dobro — pa so ga nekega dne prinesli domov krvavcga in vsega ubogega, pcložili so ga na poste- ljo in so odšli... On pa je nekaj časa ležal bled in izmučen kakor zdaj ,mati — zmedeno se je pogovarjal z Bogom in je klical otroke po imenu . .. klical jih je s pridušenim glasom in je slednjič Utih- nil za vedno... Odnesli so ga in (ga po- lpjüli y izkopano jarno, zasuli so ga z zemljo in nihče več ni vprašal po njem* Lo ,v srcih otrok je živel naprej, v njih so oatale njegovc besede žive in zgovorne, v srcih otrok in matere ... S tistim trenutkom, ko so zagrebli očeta v črno zemljo, se je naselilo v ubogem domu novo gorje ... Nikogar ni bilo več, tudi tistih ne, ki so prihajali z očc- tom večer za večerom in so ga žveato poslušali, ko jim je polagal svoje srce pred ncge, tudi ti so izostali, ki so pri- segali, da bodo hodili novo pot... In ko je mati legla, ko je omagala pod tezo življenjskih udarcev — tedaj je bilo ko da se je zrušil svet nad vso družino ... Polagoma je zmanjkalo vsega: ni bilo več živeža, ne kuriva, ne toplote ne ve- selja in slednjič tudi zdravja ne, naj- manj pa prijateljev ... Vsega je bilo konec ... Danes je zmanjkalo zadnjega grižljaja .. . Takrat pa se vzbudilo v najstarejši, šestnajletni hčerki Lenki ču- dežna moč: tiha in zamišljena je doslej tolažila bratca in seßtrici, govorila jim je, da ljubi Bog ne bo dopustil, da bi morali poginiti od mraza in gladu ... Ko pa je slednjič videla, da ni od nikoder pcmoči, da so jih prav vsi zapustili — tedaj se je opogumila in je pristopila k materini postelji... Pokleknila je in po- ljubila velo, brezkrvno materino roko .. solze so ji privrelo iz oči in orosile njeno mlado lice ... »Mama,« je dahnila komaj slišno, »mama — ;jaz grem in se vrnem kmalu — Ne obupuj, mama potrpi in ne oma- gaj. — Vrnem se kmalu — šest nas je, očeta ni in prijateljev ni — mi pa mo- ramo šiveti, živeti! .. . Jaz pridem, kma- lu pridem, mama — samo danes še potrpi — živeli bomo!«... Ogrnila si je ruto okrog ramen in je äla v dež in vihar —-------- Nekaj korakov od hiše se je ustavila. Naenkrat jo je nekaj zgrabilo za srce — stemnilo se ji je pred očmi.. . Bilo ji je kot da je okamenela.,. hotela je naprej ... vse moči je napela, a ni se mogla premakniti z mesta: kot da je prikovana ¦------------- »Ne,« si je mislila, »moram, moram .. sicer poginemo, umremo gladu — vsi *. .. bratje in sestre in uboga, bolna mama .. vsi umremo, če ne storim tega, kar nio- ram storiti... Od nikoder pomoči, od nikoder reäitve ... moram, moram ... .« Zablisnilo se je, koj nato je zagrme- lo ... v daljavi pa „se je pojavil tovar- nüski dimnik, ves ožarjen od bliska in njegove svetlobe: za trenutek se je zde- lo, kot da je vsa tovarna v plamenih ... »Moj Bog, samo tega ne ...« je pre- šinilo Lenko in naenkrat je začutila v sebi silno rnoč ... Vzravnala se je, ovi- la ruto tesneje okrog života in pričela bežati, bežati... Cutila je, kako ji udar- jajo velike deževne kaplje naravnost v obraz, v noge ji je bilo mokro in mrzlo, a kljub temu jo je priganjala neka ne- znana sila, da je pozabila na vse in hi- tela naprej po blatni, premočeni cesti „. Zopet blisk — prav tik njc je šinila ognjena kača — Lenka je tisti hjp ob-, stala: zdelo se ji je, da se trese zemlja pod njenlmi nogami... »Moj Bog — nikar — imej u.smiljenje z mano in z mojimi! ...« je zašepetala in sklenila roke k molitvi... Tedaj je zapazila, da je prispela do vhoda poko- pališča ... Neki tajni gias ji je govoril, naj gre k očetu, naj stopi tja k njego- vemu grobu ... in postalo ji je naen- krat tako prijetno in lahko pri srcu ... In kot da jo je nekdo prijel za rcko in jo vodil med grobovi — naenkrat je ptä- la tarn, kjer spi njen ubogi, mučeniški cče... »Odpusti, oče, odpusti, a ne mörem drugače,« je zajokala Lenka in poklek- nila na premočeno, blatno zemljo. »Yse življenje si se boril proti tera- ljudem, svojo srčno kri si dal, da bi zmagala pravica, in v prezgodnji grob si moral, ker si višje cenil srečo drugih kot svpje; lastno življenje ... Velika je bila tvoja žrtev, oče, in mnogo, mnogo jih bo še treba, preden bodo ljudje spoznali re- : snico tvojega nauka, da bosta zadovolj- , nost in sreca nastopili takrat, ko si bodo j podali roke vsi ponižani in trpeči ter kot j en mož, z eno samo mislijo in z eno sa- mo voljo korakali svojim ciljem na- i sproti...« Sklonila se je globoko nad očetov grob, razprostrla roke in objela mokro zemljo ... »Ti me razumeš, oče,« je jokala na glas, »ti me razumeš, ker je bilo vse tvoje življenje ena sama velika žrtev za druge, ti veš, da raorara, moram storiti ta korak — zaradi drugih, zaradi uboge mame in zaradi Tončka in Andrejca, za- radi Micike in Lojzke ... Ti si tako do- bei*, moj mrtvi oče, ti si gledal v duše drugih in si videl njih trpljenje — tudi v mojo dušo vidiš in veš, da je čista, vsa takšna kot je bila tiste dni, ko si še živel in si nam govoril, da je človeško življenje ena sama velika, grenko - slad- ka žrtev za srečo drugih. — Zvesta sem ostala tvojim naukcm, oče — zato od- pusti, odpusti. ..« Debele solze so padale na očetov grob, krčevit jok je stresal Lenkino telo ... Naenkrat pa je planila kvišku in v srcu je čutila doslej neznano toploto ... hi- pcma se je čutila lahko in proz.no ... Zdelo se ji je, da ji je nekdo pogladil čelo in obrisal solze z oči.. . »O, saj sem vedela — ti si tako ne- skončno dober, oče moj, ti mučenik...« Blažen smehljaj ji je zasijal v mla- dem licu in zdelo se ji je, da ni bilo šs nikdar toliko sreče v njenem srcu kot ta trenutek — — — Poleg tovarne je stalo poslopje, ob- dano krog in krog z vrtom polnim naj- lepäega cvetja. To poslopje je bilo za Lenko od njenih otroških let naprej ka- kor začaran grad. Kadar je nosila očetu kosilo ali večerjo v tovarno — vsakikrat ;je zrla v to poslopje s posebnimi že- ljami. Zlasti zvečer, ko so bila V3a okna razsvetljcna in se je videlo v notranjost soban, je zatrepetalo Lenkino srce in primerjala je to razkošno lepoto z bor- no sobico, kjer je prebivala ona. Zakaj imajo nekateri ljudje toliko lepote, to- liko lesketajoče se luči, toliko prelest- nega udobja.-— drugi pa morajo umirati v zatohlih bajtah, brez luči, brez zraka, brez solnca ? ... Dostikrat je spraševala očeta, naj ji vendar razloži ta silni pre- pad med tem tovarniškim poslopjem in njihovo ubogo, beraško kočo ... V takih trenutkih je očetov obraz do- bival čudne poteze . .. oči so se mu ave- tile in krog ust mu je zaigral zaničljiv nasmeh ... »To je drug svet,« je govoril s sika- jočim glasom skozi zobe, »zgrajen na znoju in trpljenju siromakov — tarn ni- raamp kaj iskati in tudi ti ne glej na ta razsvetljena okna, če nočež, da boš kdaj nesrečna.., Pusti te ljudi in njih bivališča, — nič dobrega ne pride od njih ...« Lenko je bilo strah, kadar je oče tako govoril," a vendar ni mogla zadušiti v svojem srcu skrivne želje, da bi tudi ona mogla kdaj gledati od blizu to bo- gastvo, četudi samo za trenutek ... O vam bodo gobci krvavo slinili. Ne bom poznal milosti! Ha, kaj menite, kdo ste? Zapomnite si, da je vašaga civila za vse- lej konec, jaz vam ga temeljitö izbijem iz glav! Zdaj niste nie, niti ljudje niste več, odslej pa boste, kar bom jaz hotel. Še ne sanja se vam, kaj hočejn jaz iz vas narediti in kako to znam. Vi pa ste hoteli priti k vojakom tarokirat! Pa kar tu sredi ceste! Kaj takega se tu v Žalcu pod menoj äe ni zgodilo. Kaj ne veste, da imamo vojno z vsemi sovraž- niki, gromska strela! Vi pa bi radi našo zmago prikvartali! Mladiči mokri, pozno ste se izvalili! In hoteli bi, da jaz iz vas naredim avstrijske oficirje? Zato so vas k meni poslali v solo? Vi oficirji? Po- tem moramo vojno izgubiti, razumete, kaj se to pravi? Vi hočete Avstrijo re- šiti? Samo to vam povem, ko sem vas videl tu kvartati: Estrajh mus di krik frlirn! Mus, mus, mus, krucinal! Marš, mir nah! Son cajgn!« Dečki so se vzdignili, s kovCegi na ra- menih so sledili njemu, korporalu Brunču. Tako so voljno bili namenjeni v svojo novo bodoenost. Zavili so na gostilniäko dvorišče in po- staii pred širokim gospodarskim poslop- jem s hie vom, ki je iz njega zamukala krava v otožen pozdrav. Tu v zgornjih prostorih, na podu, so jim odkazali le- žišča. i»Tako se vam bo šc vsem mukalo za civilom,« se je korporal spst razkoračil pred njimi. »Za to bom jaz poskrbel. Mnogo dobrih oficirjev sem že vzgojil iz zelenih mladičev in hvaležni so mi bili, tudi vi me ne boste pozabili tja do svoje smrti na bojišču. Da, nie kaj dosti se vam odslej ne bo ljubilo smejati se, časi so prekleto resni. Pa nikar si ne domišljajte, da se bo domovina kdaj za vami jokala, tudi cesar ne bo solze za vami potočil, ha, gromska strela! Kako pa se piše tale mala žaba tarn za- daj, ki se je zdajle zarežala?« S prstom in bliskom oči je pokazal na dečka, ki je slabo prikril smeh. Zdaj se je seveda zdrznil in v hipu zre3nil, kakor je bil tega vajen iz šolskih klopi: »Martin Štefancijoza!« »Kaj ?« »Martin Štefaneijoza!« »Gromska strela! Ime povejte, pravo ime, sem rekel!« »Martin Štefancijoza, gospod korpo- ral !« »Krucinal! Takega imena pa v Zalcu še nismo sliaali! Zdaj vem toliko kakor prej. Ali je Martin, ali Stefan, ali Jo- žef ? Tega pa si bom res zapomnil. Mo- ža s tako nesrečnim imenom pač na bom mogel rabiti. In avstrijski oficir hoče postati? Zbogom, domovina! Samo to vam povem: Estrajh mus di krik frlirn! Mu, mus, mus! Krucinalbanda!« Minila je ura in dečki so bili preo- blečeni v sive, ohlapne obleke branücev monarhije. Leta pa so tekla in končno so toeno izpolnila preroške besede jasnovidca korporala Brunča: »Estrajh mus di krik frlirn!« Korporal Brunč še živi in je tudi da- nes ugleden mož. Rad bi ga kdaj srečal, da ga vprašam, kaj in kako meni o tej novi vojni, ki je zajeia svet. Vidim ga, kako bi pomežiknil s temnimi očmi in si zavihal brke, gotovo že osivele. Malce bi se zarežal in potem bi preroško izu- stil tiste besede, ki bi jih mi vsi radi sličalL božiču, ko so imeli doma le skromne ja- slice iz barvnega papirja in je le media lučka brlela nad njimi, je bilo tarn v tovarniškem gradu kakor v cerkvi. . . V vseh mogočih barvah je žarelo od tal do stropa veliko božično drevo in 3 ceste se je moglo natanko videti, kako je, bilo polno zlatih in srebrnih okraskov, kako so se aibile veje od pozlačenih pomeranč in sladkih čokoladnih bonbončkov... Na stotine svečk je gorelo... modrih, rdečih in zelenih ... otroci pa so pre- pcvali in plesali v pisanih svilenih oblek- cah okrog božičnega dreyesa... Vse to je Lenka videla, ko je stala na cesti in gledala gori v razsvetljena ok- na... Vsa zamaknjena je bila v to kra- soto in ko je tako nepremieno stala in gledala, je naenkrat začutila, da jo je nekdo prijel za roko . .. Zdrznila se je in je hotela umakniti svojo roko, tedaj pa je videla, da stoji poleg nje mlad.go- spod in se ji prijazno smehlja-------- — »Ti je všeč, mala?« jo _ie vprašal s sladkim glasom in še vedno držal njeno roko v svoji. »Kako ti je ime?« je nada- ljeval. »Kako lepe oči imaš...« Nagnil se je k nji in jo pobožal po lieu. . Tedaj se je Lenka spomnila ocetewto beäed: »To je drug svet, zgrajen na znojti in. trpljenju siromakov — tarn nimamo kaj iskati — Pusti te ljudi in njih bivaliSöa — nič dobrega ne pride od njih-----—;—« Srce ji je burno bilo — po vsem tele- su ji je postalo vroče — z naglo kret- njo se je oprostila njegove roke in je začela bežati, bežati vse do doma., . Tisti večer je dolgo, dolgo kle,5ala pred jaslicami in še ko je bila v poatolji, je venomer zrla v tisto drobno, brlečo lučko, dokler ni slednjič zaspala — —i — Odslej je hodila po drugi poti v to- varno, samo da ne bi ji bilo treba ho- diti'mimo gradu. Toda grad je bil tako velik in visok, da ga je bilo videti od povsod... Po kateri koli poti je fila; pbvsod je bilo videti tista velika, syetla okna, za katerimi je bilo doma bogastvo in razkošje------------ , ' •, Ko se je nekega večera vraoala pifbti domu, je sredi ceste naenkrat zagledala onega mladega gospoda. Silno je bil pri- jazen in vedno se je smehljal. Vpraäal je Lenko, čemu je takrat tako näglo zbežala, govoril ji je sladko in mehko in Lenka je končno pomislila, da morda vendar niso vsi takšni, kakräne jih . je slikal oče — morda je prav ta izjemaf Prav gotovo ne more biti hudoben, sicer ne bi bil tako prijazen ž njo, ubogo de- klico ... Spremil jo je skoraj do doma in ko se je poslavljal, jo je pogladil po čelu in ji je toplo stisnil roko. Tisto noč Lenka dolgo ni mogla zaspati iB fie v sanjah se je sprehajala roko v roki z mladim gospodom po grajskih vrto- vih —: —,— Od tistega dne sta se večkrat videla in kadar ga ni bilo, se je Lenki zdelo, da je tako sama na svetu, da ji manjka nekoga, ki bi jo z gladko roko nežno pobožal, ki bi ji govoril lepe in sladke besede, ki bi bil dober ž njo in bi ji lajšal prenašati njene mračne dneve . „. Nekoč sta sedela na obeestnem karo- nu nedaleč od njenega doma. Bil je tilt pomladen večer. Preden sta se poslovila, jo je objel okrog vratu ter jo privil k sebi. »Lenka,« je dejal prav tiho in ji glo- boko zrl v oči. »Lenka, zdaj je pač" že čas, da ti enkrat razkažem grad. Jutri pridi... pridi k meni, Lenka, boš videla, kako nama bo lepo------------« Cutila je, kako mu drhti glas in adelo se ji je, da trepeče po vsem telesu... ! Nikdar še ni bil tak in Lenko je obSei silen strah. Kakor takrat, ko ga je vit- Štov. 5S. »NOVA DOBA« 22. III. 1940 Stram 7. dei& prvikrat, se je spomnila očetovih beecd — iztrgala se mu je iz objema in je feežala proti domu------------ Nekaj dni potem je bil ves drugačen.v Bii ie sicer prijazen kakor vedno, toda v tej prijaznosti je bilo nekaj hladnega in tujega, nič več ni bilo tiste topline feot nekdaj in Lenka je bila vsa žalostna. »Rad te imam, Lenka,« ji je dejal, >toda vidim, da nimaš zaupanja vame .. Ti gledaš v meni človeka, ki ne spada v tvoj krog — tujec sem ti, ker si tako vzgojena, da vidiš v vsakem, ki ni ro- jen v bajti, tujca in sovražnika .. . Toda vcrjemi mi, Lenka, da nisem tak, kakra- nega me imaš zapisanega v srcu — in srečen bi bil, če bi ti mogcl dokazati, da si se varala. . . Poslavljam se od tebc, Lenka, nikdar več ti ne bom rnšil srčnega mLru. — Toda če bi se kdaj zgodilo, da bi bila v stiski in bi potrebo- vala pomoei, tedaj veš, kje scm, in ob vsaki uri ti bom na razpolago .. .« Kakor kip je stala Lenka pred njim. Kot ostri noži so padale njegove bcsedc v njeno srce — toda ostala je trdna, podala mu je roko in je tiho dahnila: »Zbogom!« »Zbogom, Lenka«., je odzdravil. Nato jo je nalahno objel, nagnil njeno glavico globoko nazaj in dolgc, dolgo ji je gle- dal v solzne oči.. . Privil jo je tesno k 3ebi in jo poljubil... Potem jo je izpu- stil iz objema in uraih korakov odšel proti gradu. [ Kg je tisti viharni večer Lenka zapu- ; ičala očetov grob, je bilo v njenem srcu j jasno in mirno. Cutila je, da ni drugega | izhoda — zgoditi se rnora, česar se je j yedno bala, zdaj je vedela, da se bo končno morala odločiti za to poslednje. Na ocetovem grobu ie na§la mir: kot da bi ji bil mrtvi očs dal moči, kot da ji je dahnil mir v razdvojeno dušo . . . Naenkrat je stala pred gradom. Ka- kor nekoč so bila tudi nocoj razsvetlje- na vsa okna —-------Obstala je za tre- nutek, nato pa je urnih korakov odhitela po širokih stopnicah navzgor. j Ni vedela, kam naj gre, ni vedela, pri keterih vratih naj potrka — vsa je bila zmedena in jasno ji je bilo le eno: da mora in da ni druge pomoči ... Mati umirä... od gladu in od mraza bodo pomrli bratje in sestre . . . nikjer usmi- Ijene duäe .. . mora, mora . . . Potrkala je na prva vrata, pred kate- rimi se je ustavila. Srce ji je zastalo: še je čas, še lahko zbeži po stopnicah in ce vrae domov.. . Bilo ji je straäno pri duüi... Tedaj pa je žc slišala korake v aobi in preden se je zavedla, je zarož- Ijal ključ... in koj nato je zagledala na pragu — njega ... Povesila je oči —• niti besede ni mogla izpregovoriti... :•> Lenka ...<¦. je dejal on, takrat pa se je zgrudila na kolena in prieela ihteti. .. Prijel jo je za rcko in jo je dvignil. »Ne jokaj, Lenka«, ji je odgovoril, »vedel sem, da prides . .. Vse vem, kako i je s teboj ... Zdaj pozabi za trenutek na svojo nesrečo in pridi z menoj. Vi- dela boš moj dorn in pri meni moraš biti vesela in dobre volje ... Nimam rad ža- losti krog sebe... Boa videla, tudi tebe bo xninila... Samo, da si prišla ~ ne refi, kolikorat sem mislil nate in na tvoje lepe oči... Trdno sem upal, da bo j prav gotovo prišel trenutek, ko boš pri- šla k meni... Zdaj se je izpolnilo: pri meni si, Lenka, pri meni...« Tako je govoril in jo je peljal naprej po velikem hodniku, polnem luči in evetja. V prekrasni dvorani sta se usta- vila. ^ { »Vsa si mokra, revica«, je rekel nežno in usmiljeno, »takšna ne mores biti tu ... Saj zboliš, Lenka, in kaj bi bilo potem s tvojimi lepimi oemi...« Odprl je omaro in ji položil eel kup oblek na otomano — ena ie bila lepša od druge ... »Izberi si in se preobleči. . . Medtem . born pripravil vse, kar ti je treba... j Vrnem se kmalu, ti pa delaj kot bi biia j doma, Lenka .. .« , Odšel je in Lenka je ostala sama. O- zrla se je krog sebe in je bila naenkrat vsa srečna. Nič strahu ni čutila v srcu, vsa je bila mirna in pričela si je slačiti j svoja uborno, premočeno obleko. Ko je j bila preoblečena, je legla na otomano in naenkrat jo je obšla silna utrujenost. Zaprla je oči in sladek mir ji je legel na dušo . . . Kako bi bilo lepo, ce bi bilo vedno tako . .. če bi mogla takole ležati in sanjati in bi ne bilo nobenih skrbi, nobene bolesti — samo sreča in mir — mir —-------- Tiho so se odprla vrala .. . Lenki se je zdelo, da sanja... Nato je čutila, da se je nekdo dotaknil njenega čela ... po- božal jo je nekdo, čutila je natanko, ka- ko ji mehka, topla roka gladi njenc lice . . . nato je doslej neznana blaženost obšla vso njeno notranjost... na ustnih je čutila poliub ... petem pa je bilo, kot da je mrtva in ne ve ničesar, ničesar več ... Pezna noč je že bila, ko je prišla Lenka domov. Vse je bilo tiho. »Spijo,« je rekla in je po prstih sto- pila nekaj korakov naprej do mize. Od- ložila je velik zavoj in vsa srečna je po- mislila: »Kako bodo veseli, ko se prebude in vidijo, kaj sem prinesla!« Stcpila je k materini postelji in je tiho zasepetala: Mama . . . prišla sem ..." z sodobnimi TUNGSRAM KRYPTOW žarnicami! Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka p^ man j ša. , BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM JČrofitcn Vse tiho. »Mama,« je rekla še enkrat. Ali spi- te?« Sklonila se je nad njo in jo je prijela za roko. Bila je rorzla in trda. »Mama!« je zakričala Lenka z blaz- nim glasem. Tedaj so se prebudili otroci in pričeli jokati. Lenka je padla na kolena pred mate- rino posteljo in pričela krčevito jokati. »Mrtva! .. . O mati! Srce ti je zastalo in jaz nisem bila pri tebi. .. O, kje sem bila, mati, kje sem bila ...« Dolgo je kleeala tako in ihtela. Po- tem se je dvignila, stopila k mizi in pri- čela odvijati veliki zavoj. Vsa mirna je bila in poklicala otroke. »Tako,« je rekla s hladnim glasom in je stala ob mizi kakor mrzcl kamen. *Mama je mrtva, otroci. Ni je več . . . šla je k očetu . . . Vi pa ste tu in morate živeti! Zdaj nimate očeta in nimate ma- tere. Zdaj imate samo mene, ki vam moram biti oee in mati. Ziveli boste — to bo moja skrb!« Tako je Lenka nastopila svojo pot. , niga, sicer korektnega, a trdega Neiaca, drugi profesorji pa so bili Slovenci, če- prav so morali poučevati nekatere pred- ! mete (prirodopis, 2emljepis, grščiiio, zgodovino in fiziko) v nemščini. Seveda so ti profesorji obČevali med seboj vedno le slovenski, čeprav so morali nem- ški uradovati. Takrat, v letu 1906., so bili na tem zavodu m. dr.: Dr. Anton Dolar, klasični filolog, fi- lozoi-estet, nekadilec. Ivan Fon, klasični silolog, strog uči- telj, velika obilna postava, strasten ka- dilec. Anton Jošt, matematik in prirodopi- i sec, »strasten« nekadilec. Anton Kosi, klasični filolog. j Josip Kožuh, zgodovinar in zemljepi- sec, očetovska dobričina, skrbnik dijaš- ke kuhinje. Solski sluga je bil Josip KmecL ; Učenec, ki je imel slabo oceno iz ve- denja, ni bil oproščen äolnine, ki je zna- šala takrat 15 goldinarjev ali 30 krön, kar je bilo tako mnogo denarja, da je moral zaradi öolnine marsikateri dijak ; izstopiti. | Po teh potrebnih uvodnih odstavkih ! naj sledi priložnostna pesem, kakor jo je zložll v šoJskem letu 1907-8. sošolec '. Josip Podgoräek in ki nam kaže: 1. neusahljivo hrepenenje dijaka po i tobaku, ; 2. narodnostno - uradne razmere na i celjski nižji gimnaziji in ; 3. znaČaje takratnih profesorjev na tem zavodu. ! Glasi se pesem takole: i PORTUNATOVA USODA ; Samoočitki: i Po mestu sem hodil, cigaro kadil, i profesorja srečal, sem hitro jo skril. Kesanje vzbudilo prepozno se je, zakaj sem oskrunil s tobakom zobe. Celiski student leta 1906. Je sicer čudno, a vedno resnično: kar i je prepovedano, je najboljše in najime- nitnejše, pa saj je res tudi nekaj ju- naštva v tem, če si upaä upreti se pred- ¦ pisom. Cim strožja je prepoved, tem slajši je odpor. Nekoč je bil tobak dijakom prepove- dan sicer ravno tako, kakor je danes, a vendar so iz takih prekräkov nastajale | cele afere in celo tragedije, medtem ko jim danes sledi komaj ukor. In posledi- ca: junakov tobaka je vedno manj . . . Tudi v Celju je bilo in je tako. O rajska roža, herba nicotiana! Simon Jcnko Pred svetovno vojno je bila v Celju za slovenske diiake »slovenska« nižja gim- nazija s popolnoma točnim nazivom: K. K. selbständige Gymnasialklassen mit deutsch - slowenischer Unterrichts- sprache in Cilli. Kakršen je bil naslov, takšno je bilo tudi poslovanje, saj je tudi letno poro- čilo do zadnje strani popolnoma nemško, le na zadnji strani je naznanilo staršem za prihodnje šolsko leto v slovenščini. * Zavod je imel v tistih casih svojega pedagoškega vodjo Johanna Liesskou- Ado Makarovič (Maribor): Slovensko božicno drevo Kakšno je bilo prvotno slovansko bo- žiČno drevo, je zanimivo vprašanje po- sennö za nas Slovence, ki mislimo, da smo ga dobili od Nemcev. Tudi oni ga namreč imajo od Slovanov na severu. To drevo je v tesni zvezi z vero v prihod umrlega junaka, ki je pri nas postal kralj Matjaž. Kmet pod Peco je pripo- vedoval Davorinu Tr3tenjaku, da hodi vaak božični večer na goro in čaka, da mu bo zadišala Matjaževa h'pa, ki bo v eni noči vzcvetela in se spet osula. Oči- vidno pomeni ta lipa drevo z groba ju- aiakovega, slovensko poganako božično drevo. Naše boižčno drevo je torej lipa in nc iglavec. Ce upoštevamo, s kakšno lju- beznijo in tajinstvenostjo so Slovani ob- dali avojo lipo, nam bo to samo po sebi umevno. Vendar je pod vplivom od zu- naj to drevo nadomeßtil iglavec, ker je iglavec vedno, tudi pozimi, zelcn. Kr- ščansko božično drevo je ena etvar, po- gansko pa druga. Drevo, okrašeno v aimi, pomeni vstajenje življenja, torej vstajenje heroja kralja, ki bo odrešil narod. Ideja o odrešeniku ni samo hebrejska, temveč tudi slovanska in gennanska. Iz- vira iz prastare vere v prvega človeka, ki je identlficiran r. luno. Kakor se luna izpreminja in umre in spet oživi, tako je človek verjel v vstajenje od mrtvih in čakal odrešenika, to je prvega človeka in kralja. Ta je v teku časa dobival ved- no neve poteze po živih resničnih kra- ljih in junakih, ki so se iz katerega koli vzroka ljudem prikupili, in tako je kralj Matjaž zadnja obleka tega slovan- skega junaka, ki ga je pričakoval slo- venski svet. Božično drevo je še danes v tesni zve- zi z rojstvom Odrešenika, prav tako je bilo takrat, in še bolj, ker je spomi- njalo na drevo na njegovem grobu. To drevo je torej spet lipa. Po krščanskem vplivu je pa v slovensko bajko zaäla smreka. In ßicer je to smreka, ki jo bajka omenja na Soräkem polju in ki je trivräna. To je pa apet soak, da imamo opraviti z drevesom na grobu. Drevesa, ki so bila tako gojena, da so rastla ka- kor da bi imela tri vrhe, so sadili na grebovih. Ta simbol treh stopnic se pojavlja tudi še v pomladnem drevesu, ki se postavlja na cast mrtvim, ko se časti njih spomin. Slovansko pomladno drevo je zeleni Ju- rij, mlaj, prvotno okrašen na tri vrhe. s tremi pasovi ali gol mlaj s Iremi obro- či okrog stebla, ki pomeni spet drevo na grobu, usahlo, ki pa bo spet ozelenelo in rodilo. Tako drevo brez listov je mo- rala biti tudi slovenska božična lipa, ker je lipa o božiču gola. Gol je tudi srbski badnjak. Kmet izpod Pece je povedal še, da bo za Jurjevo vstal kralj Matjaž in obesil svoj Seit na lipo, ki bo potem spet ozelenela. Ta lipa o Jurjevem je torej identična s trivršno smreko na Sorškem polju, kjer se bo pri tej sklenil mir med Matjažem in njegovimi na- sprotniki; pri lipi, kamor bo Matjaž obe- sil ščit, pa ae bo bila strašna bitka in se končala z zmago Matjažcve vcjske. Umevno je torej, da je božično drevo posnemalo tisto drevo, ki stoji na grobu in kjer se bo bila zadnja bitka. Sloven- &ko božično drevo je bila torej gola, brezlistna lipa, obrezana na tri vrhe, to je, da je imela tri gtppnlce, tri skuf.ine vcj. Božična lipa je bila okrašena, ka- kor bi morala biti Matjaževa, ko bo vzcvetela, in najbrž je gorela vao no<^ kakor badnjak. To je bilo upanje na boljše case, ki je po izgubi samosroj- nosti še bolj prišlo do veljave. Danes se tudi božično drevo refor- mira. Ponekod so uvedli kovinasta bo- žična drevesca, ki se lahko uporabljajo vsako leto. Izgledajo prilicno kakor obe- šalnik, samo da imajo kline za obešanje razmcščene neenakomerno po »deblu«. Slovensko božično drevo bi bilo prav ta- ko, samo da bi moralo imeti kline raz- vrščene na tri »nadstropja«, ki naj bi pomenila trivršno golo drevo. Mogočo se najde slovenski umetnik, ki nam ga v tem smislu ustvari. Darovi, ki jih sicer slovensko pogansko drevo ne pozna, bi bili obešeni po kovinastih vejah in iz- gled bi bil se lepši, ker bi bilo vse vidno. Končno pa ni neobhodno potrebno, da v vsem posnemamo stare Slovence. Glav- no je, da se zavedamo, da nismo samo kristjani, ki praznujemo rojstvo Odre- šenika, temveč tudi Slovenci, ki ünaaao svojo tradieijo! Stran 8. Štov. 3* 2e tvoril v raislih odgovor asm sara, I:;iko cdgovarjal da drugi bom dan. Sem vedel, da slabe posledice so, petnajst da forentov po vodi bo älo. Posvetovanje profesorjev: Kaj ostre besede se slišijo danea, profesorji škripajo z zobmi ostro: k posvetu jih sklical Liesskounig je Janez, njih aodba glasi se priblizno tako: Direktor Liesskounig: Den Stanovsek hab ich gesehn mit langer weisser Zigarett; nun soll ihm etwa3 nur geschehen, was jeder jetzt von Ihnen rät. Profesor Jošt: Če matemaüko ga skušam, mi sope v lice kakor vrag. Le malo časa ga ppslušam, ker duh tobakov mi ni blag. Profesor Kožuh: Za njega niso še cigare, Stanovšek žemlje rajši jej! Ne ve, da to je le za stare, to zvedel bo äe le poznej. Razrednik prof. Kosi: Saj Stanovšek še zdaj študira, on ni za take še reči. Okoli krajcarje pobira, iz nosa mežnar mu visi. Profesor Fon: Jaz tudi včasih fajfo palim, zato tako sem trcbušnat. Jaz tega fanta rad polwalim, ker vem, da enkrat bo bradat. Se lani bil sem mu učitelj, pa vedno bil je brihten fant. Ceprav tobakov je ljubitelj, še lahko, bode doktorant. * Profesorji roke zdaj križem držijo, le vodjeve roke trepcčejo še, oči se mu jeze kot bliski bliščijo in usta škripaje odpirajo se: Direktor Liesskounig: Mein lieber Kollege Herr. Doktor Dolar! Was scheint es nun Ihnen, 1st alles das wahr? Prof. dr. Dolar: On lani bil je moj učenec. Na mnoga vprašanja mu dana je dal odgovor smrad duhana, kateremu je slep ljubljenec. Prof. Kosi (mu seže v besedo): V razrednico ga born zapisal: »Sie haben gestern geraucht statt eine Semmel sich gekauft«. Cigaro poleg bom narisal. Konec: Potegnil Kmecl je za zvonec, prepiru je napravil konec. Posledice mora Stanovsek trpeti: iz listnice mnogo mu kronic je šteti. Bo lahko profesor teh kronic vesel, Stanovsek pa spet po totoaku smrdel. ŽMieniski iubilei gospe Neie Osetove-Goriške St. Jurij, 24. decembra. Na prijaznem domu v Št. Juriju pri Celju praznuje v krogu svojih otrok in sorodnikov 85-letnico svojega rojstva ljubezniva Goriškova mama ga. Neža Osetcva, ki je kljub svoji visoki staro- sti duševno in telesno še vedno čila. Rodila se je pred 85 leti, na sveti ve- cer 1. 1855. v bližnjih Kranjčah na trdni kmetiji Gračnerjevi. Njena mati je bila skrbna gospodinja in oče vzoren gospo- dar, ki so ga zaradi trdnega značaja in vedrega razpoloženja povsod spoštovali. Mlada leta je preživela jubilantka na svojem gostoljubnem doraa in pridno pomagala opravljati staršem vsa dela, ki jih zahteva kmečko gospodarstvo. So- lo je obiskovala v St. Juriju. S hvalež- nostjo se spominja svojih učiteljev Roš- kerja in Škofleka. Po dokončani šoli se je pri materi naučila vseh gospodinj- skih opravkov, ki jih mora znati dobra gospodinja. V okolici je kmalu zaslo- vela kot pošteno in marljivo deklc. Ko je imela 25 let, jo je kot ženo odvedel na svoj dom Janez Oset-Goriški. Mladi gospodar in gospodinja sta se takoj z ljubeznijo oprijela domače grude in zato uspeh ni izostal. Posestvo se je od leta do leta širilo in povsod se je poznal na- predek in uspeh vzajemnega delovanja. Rodbinsko srečo je povečalo še roj- stvo petih otrok, katerim je Goriska mama žrtvovala V3o svojo ljubezen in jim vcepila v srce odločno narodno za- vest, Poleg srečnih dni v krogu svoje ljub- ljene družine je morala preboleti tudi težke udarce. Ze 1. 1903. je izgubila svo- jega moža in skrbnega gospodarja. Po smrti ji je postal v gospodarstvu v ve- liko oporo najstarejši sin Ivan, ki je že v mladih letih zaslovel kot vzoren sad- jar in dober gospodar. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Prišla je svetovna voj- na in Ivan je takoj v začetku vojne leta 1914. padel v Galiciji. Silno je pretresla mater ta žalostna vest in težko je pre- bolela izgubo dragega sina. Dolgo je ža- lovala, a obupala ni, ker je vedela, da je še potrebna njena pomoči pri gospo- darstvu, ki ga j(? s svojo hčerko Marico v težkih razmerah vojnega časa lepo vodila. V dobi pomanjkanja in bede je njena darežljiva roka obdarila marsika- terega siromaka. Sinovi France, Andrej in Miloš so po dokončanem žolanju zapustili domačo hišo in si izbrali svoje poklice. France je postal železniški uradnik in se je že pred vojno z veliko marljivcstjo udejatvoval pri Družbi sv. Cirila in Me- toda in drugih narodnih društvih. Zato so ga avstrijske oblasti takoj ob izbruhu vojne aretirale. Prepeljali so ga z mno- gimi drugimi narodnjaki v graške za- pore, kier je prestal mnogo gorja in si zrahljal tudi svoje zdravje. Ke.r mu ni- so mogli dokazati nič obtežilnega, je bil izpuščen in nameščen v blizini Dunaja. Po prevratu se je naselil v Mariboru ter pridno obiskoval svoj dom in pod- piral v gospodarstvu svojo drugo mamo. Sedaj se je stalno naselil na domu svo- jih staräcv, kjer se z mamo večkrat spo- minja lepih pa tudi bridkih dni življenja Andrej in Miloš sta postala trgovea in sta se naselila v Mariboru: Andrej je bil pred prevratom lastnik Tolstega vrha pri Guštanju. Tako so mu bile razmere na Koroškem dobro znane. Zato je bil po prevratu predsednik Na- rodnega sveta za Koroško. S svojim ro- jakom junakom Malgajem je skušal re- šiti Koroško in jo prikijučiti svobodni državi. Kljub napornemu delu se mu to ni posrečilo. Od vse Koroškc se je priključila naši državi le Mežigka dolina s svojim rudnim bogastvem. Naš odlični pisatelj Prežihov Voranc se v svojem delu »Požganica« s hvaležnostjo spomi- nja Andreja Oseta kot odločnoga borca za svobodo Koroške. Najmlajši sin Miloš je bil pred vojno trgovec v Narodno ogroženi Muti, kjer se ie udejstvoval v narodno obrambnih društvih. Po prevratu se je naselil v Ma- riboru, kjer je kmalu zaslovel kot iz- kušen trgovec. Svojo trgovino je raz- širil v veletrgovino, ki je danes znana daleč naokrog kot ena najboljäih in naj- popolnejših. S svojo marljivcstjo in spo- sobnostjo je storil za obmejni Maribor Božični otrasty Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v največji izbiri Velika zaloga prvovrslnih nalivnih peres_ a \ 93IQY3[I[I znamke Pelikan, Osmia, Hardlmuth, Montblanc ttdL Knjigarna in veletrgovina s papirjem FRANC LESKOVŠEK-CELJE GLAVNI TRG 16 veliko delo, ki je pripomoglo k naciona- lizaciji našega obmejnega mesta. Danes zavzema v trgovskem kakor tudi v jav- nem življenju zelo važna mesta. Ko smo z nepopisnim veseljem doča- kali dan svobode, se je tega dogodka posebno razveselila Osetova mama, saj so se vsi otroci razen enega vrnili v domačo hišo. Pa družinsko veselje ni trajalo dclgo. Leta 1921. se je hčerka Marica, ki je bila navdušena Slovenka in Jugoslovenka, poročila na lepo Cajh- novo domačijo na Teharje, kjer je po enoletnem srečncm zakonu postala žr- tev materinstva. In spet je moralo ma- terino srce preboleti težek udarec uscde. Takšna je bila življenjska pot naše spoštovane jubilantke. Mnogo je bilo srečnih dni, mnogo pa tudi tuge in žalo- sti. Danes je lahko ob visokem jubilcju ponosna ha svoje delo, ki ga je z lju- beznijo posvetila svojim otrokom, do- mači zemlji in svojemu narodu. Ko obhaja Osetova mama v krogu svojih otrok 85-letnico svojega rojstva, se čestitkam pridružujemo tudi številni prijatelji, ter ji iz srea želimo, da bi dočakala še mnogo srečnih in veselih dni. Stavbna perceia v mestu v izmeri 800 m2 se tako) ugodno proda. Ponudbe pod „Ugod- no" na uora> o lista. Mater e! Cuvflüc 7sirfivie svojih ofrok! Dajte jim Medicinal slačin, najboijše sredstvo pioti Mašlju, hripi. hripavosti, slabokrvnosti. Zdravniško prcizkušcno in pnporoceno. — Doza 1 kg 4 din. Tovarna slada — Ceije. Zaupaite prodajo ali naliup nepremičnta realitetni pisarni Jager Cel|G, ulica dr. G. Žerjava 4 Posredujc hitro in sol id no* VERITAS Gensralno zstopstvo ~-—«^»> in skladišče Anton Bremec Cel j e Iščejo se zastopniki Kadar izprszniujete Vase podstrešje se spomnite, da najbolje vnovčite vse Stare pr<>dmele pri tvrdto Josip Uriii, Cef/e, Narodni dom Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Leinik zaloga uw zlata srebrnine optika itd. Celte Gfavwf trg Izkušcn optik na razpolagol Oglašuite ! FRANJO BOLZAN^SŠhžuTz CELJE STRELOVODE______ ZAHTEVAJTE PONUDBE Za kr«sij<> 4 Vam naredi solidno >n po konkurončai ceni, IN PRORAČUNE1 Telefon 215 ravno tako Uvršuje tadi vsa popravi n Kmetovalci! Poliedelci! Prvovrstnc tnl'ne za mletje vseh vrst žita za izdelovanje jcšprena in kflše, motorne in r o č n e slamoreznicc, mlatilnicc in či- stilnike, pluge ter okopalnike Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka Martin Petric, Celje, Kralja Petra cesta štev. 22 Z^htcvaite ponudbe Sprejmemo zastopnike Ce/isfca posoiilnica d.d. Celje (Narodni dom) Telefon 22 • Poštnš ček. racun f0.591 Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanju in izvršuje vse banene posle najkulantaeje Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Eado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju