Poitfilna paviallrana.
m
i
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zvfeze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
List izhaja 20. vsakega meseca. ==
Za člane v „2vezi‘‘ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din S — ; posamezne številke 2 Din.
Cena Inseratom: »/«8 strani D 5-— vključno davek.
Štev. 9.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
:...— Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.  —1
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-.	   seca,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi.	—
V Ljubljani, 20. septembra 1924.
Leto XI.
Poročilo o delovanju Zveze v času od lanskega do letošnjega občnega zbora.
Takoj po obdržavanju lanskega občnega zbora je podala Zveza obširno spomenico ministrstvu za polljedelstvo, pokrajinski upravi in oddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani s pritožbami v zadevi točenja pod vejo. Ta spomenica je vsebovala celotni opiis razprave, ki,se je tozadevno vršila na obč. zboru z imeni vseh govornikov k tej stvari in to namenoma, da smo na ta način podprli naše zahteve in trditve tudi po pričah.
To delo bi gotovo mnogo zaleglo, pa imamo na drugi strani zopet činitelje iz organizacij kmetijstva, ki v takih slučajih vse ob leta j o in delajo pjredstave na oblastvih v korist vinogradnikov ter jih zagovarjajo, da si v številnih slučajih plrav po nepotrebnem in v nasprotju z obstoječimi predpisi.
V	zadevi trgovanja s pijačami po prodajalnah, je podala Zveza zopetno pritožbo na trgovinsko ministrstvo, obrtna oblastva, t. j. okrajna glavarstva in na fin. direkcijo, da naj se gostilniška obrt vendar že hekoliko vzame v zaščito ter trgvsko strožje nadzira, ki iz dovoljenj za prodajanje pijač v zaprtih steklenicah napravil ja navadne točilnice z odprtimi posodami ne samo čez ulico, ampak tudi že kar v lokalu, ter je dosegla pri fin. upravi odredbo, da se mora vinoi po takih trgovinah kot prodajano v steklenicah tudi obdavčiti po višji postavki kot vino' v steklenicah.
Če bi finančno - kontrolni organi te predpise nekoliko strožje nadzirali, bi bila tozadevna konkurenca s tem precej potolčena vsaj glede izjednačenja cen.
Za kongres gostilničarjev na Sušaku je imela Zveza predkonferenco z Zvezama v Celju in Zagrebu, na 'kateri se je določil program razprav in resolucij za skupno delo v obrambi gostilničarskih p'ravic. Kongresa na Sušaku se je udeležila Zveza v dneh 16., 17. in 18. oktobra
1923	po 9 delegatih ter ondi predlagala resolucijo k reformi gostilničarstva na podlagi obrtnega zakona. Za preuredbo zakona q taksah in pristojbinah, se je zahtevalo podati ministrstvu za notranje zadeve,* trgovinskemu ministru ter ministrstvu financ obširno spomenico z zahtevo, da se izdajo prohibitivne uredbe proti podeljevanju obrtnih listov za prodajanje pijač v trgovinah v trgovsko zaprtih steklenicah v krajih, koder je zadosti gostiln, ker trgovci in branjevci vsa taka dovoljenja zlorabljajo. Koder pa se izda (taka doizvola, mora) obrtna oblast izdati koncesijonarju natančen popis predpisa kako morajo biti steklenice . zaprte za trgovino vina, pliva in žganja v zaprtih steklenicah. Kdor bi se tistih predpisov ne držal, naj se mu brez nadaljnjega dovoljenje odvzame.
Predno pa se izda tako dovolljenje se mora pozvati tudi pristojno Gostilničarsko zadrugo za mnenje in nje nas,vete upoštevati. V slučaju podelitve tacega dovoljenja pa mora obrtna oblast obvestiti tudi fin. kontrolo, da postopa pri takem trošarinskega pravilnika ter p(o čl. 2 pravilnika o trošarini na vino kakor sploh po v to v poštev prihajajočih predpisih tro-
šarinskega zakona, tičoč se trgovanja ali prodajanja vina v steklenicah.
Državna oiblastva naj stremijo za tem, da se število nepotrebnih gostilnic majaj-ša. Gostilničarske koncesije pa podeli 10 onemu, ki dokazuje tozadevno predizo« brazbo in končno se je od naše strani pjOiH dala tudi širša spomenica, da naj se 0®-ganizacijam, zadrugam in zvezam, ki Izkazujejo 1000 članov pripadnikov, t. j. pomočnikov, vrne avtonomija glede njihoyifi bolniških blagajn, ki se podredijo pr,eJf-< pisom zakona o zavarovanju delavstva' In državnega nadzorstva. V tej zadevi se je predložila za ministrstva socijalne politike v Beogradu širša resolucija. In ker je v srbskem in hrvaškem delu naše kraljevine gostilničarstvo organizirano le po mestih, smo nasvetovali, naj se zaprosi, da ustanovi trgovinsko ministrstva zadružne inštruktarate p)o pokrajinah, da se zamorejo po Zvezah osnovati povsodi zadruge ne le samo po mestih, nego tudi po deželi in okrožjih, in končno se je zastopal na tem kongresu tudi princip, da! bodi pristop k Zvezam prostovoljen le po. sklepu zadružnega občnega zbora.
Zveza se je udeležila po svojem delegatu tudi dveh konferenc v Zagrebu, t. j. ene pri Savezu in druge pri Udruženju hrvatskih zadrug, ter zastopala povsodi že prej označene tendence ter se je dosegel tudi sporazum, da razpošiljajo vse Zveze v kraljevini eden drugi poročila, kaj so sklepala, v čem se pritoževala in kake prošnje vlagala, da postopajo organizacije na ta način v enem in istem smislu solidarno v to svrho, da dobe oblastva enakomerno: se glaseča dela in s tem prepričanje, da je zlo, proti kateremu sfi
borimo, vsesplošno in odpor solidaren in .enoten.
V zadevi cimentiranja kletne posode je podala Zveza fin. upravi širšo spomenico s poudarkom vseh, na lanskem obč. zboru sklenjenih in predlaganih točk in prepis te spomenice tudi merosodnemu uradu, kar je imelo uspeh, da je ta pri temu poslovanju postopal 'tolerantne je in obzirno. V zadevi odpisovanja odstotkov pri zadacanju vina, je podala Zveza na negativen odgovor od strani fin. delegacije v Ljubljani ponovnot pritožbo na ministrstvo financ v Beogradu, v smislu sklepov lanskega obč. zbora. V zadevi pobiranja občinskih doklad na trošarino je podala Zveza v smislu sklepa lanskega obč. zbora pokrajinski upravi rezko pritožbo z zahtevkom, naj oblast občinskih sklepov za pobiranje doklad na trošarin-ski davek za več kot 100 % ne dovoljuje in se je zahtevalo, naj vlada pri vsakokratnem izdan ju tacega dovoljenja izrečno navaja, da je začetek pobiranja od dneva, ko je bila naredba razglašena.
V tem1 predmetu je bila podana tudi ena pritožba upravno sodišče, ki pa se je izreklo za nekompetentno, češ da gre v teh zadevah vsa kompetenca pokrajinski upravi.
V nekem slučaju, kjer se je podelila gostilniška koncesija soprogi drž. uradnika, se je podala trikratna urgenca na politično in trgovsko oblast za odvzetje oz. ' prgklic dotične podelitve. Ko se je zvedelo za osnutek taksnega zakona, se je podala širša, dobro utemeljena spomenica proti gotovim postavkam vsem državnozborskim klubom: in posebej tudi posl. J^uclju, ter vse te rotilo, naj izposlujejo sprejemljivejše sklepe k temu zakonu. Kolikor smo izvedeli, je edino poslanec Pucelj prebral to resolucijo v skupščini, dsugi ljudski zastopniki niso niti s prstom mignili za kako preuredbo, zatoi pa je ta zakon tako zgrajen, da ni bilo še krivič-nejše naredbe na svetu za gostilničarsko obrt. Na poznejšo osebno intervencijo pri nekeme klubovem članu se je ta izrazil, da so te taksne odredbe pravične, ker so naperjene proti pijančevanju in je gostilničar lahko odvali, da jih plačajo konzu-rnenti.
Seveda, če vladajo taki nazori na zakonodajnih mestih, je dopovedovati drugačno idejo takim ljudem pač težava.
Invalidske organizacije so si nadejale idejo izkoriščati tudi podeljevanje gostilničarskih koncesij v svojo iklorist. Ker so sc proti nastopanju te organizacije množile pritožbe, da se zahteva nesramno pretirano plačevanje; kar $talno, je podala Zveza trgovinskemu ministrstvu oster protest, kar je imelo dobro posledico in je ministrstvo izdalo okrožnico, da organizacije invalidov po obstoječih naredbah niso upravičene tako pavšalno in sistematično loviti one, ki se jim podeljujejo gostilničarske obrti, ter da bo zahtevalo celo razveljavljenje že dosedaj ugodenih plačil.
Na skupščinski seji Zveze dne 15. februarja 1924 sklenjeno resolucijo se je dalo natisniti in odposlalo vsem pristojnim ministrstvom, delegaciji min. financ, vsem okrajnim glavarstvom, trgovski zbornici, mestnim magistratom in tudi vsem Zvezam kraljevine, katere so se po večini vse izrekle, da se strinjajo in tudi oblastva so izjavila, da je sicer; ostra, a popolnoma upravičena. Vsebina te resolucije je bila tako izčrpno temeljita, da so se iz nje razvili razni dolgi časnikarski članki, katere so dnevniki priobčevali in iz katerih je bilo razvidno, da temeljijo na izvajanjih te resolucije, tako da lahko rečemo, da smo izzvali pravi vihar, proti pravilniku k taksnemu zako,nu, ki hoče postavjti ves dosedanji obrtni red in dosedanjo disciplino v gostilničarski obrti na glavo.
Proti dejstvu, da se je hotelo pobirati točarinsko takso tudi še za drugo polovico leta 1923 nazaj, se je podalo direkciji fin. ministrstva najostrejši ugovor in protest že z ozirom, ker tako ppbiranje v taksnem zakonu ni bilo predvideno. Temu so se pridružile vse Zveze in podpirala nas je tudi Trgovska zbornica, ten je bila ta nakana z združenimi močmi resnično podrta.
Kakor že preje omenjeno, da je postavil pravilnik taksnega zakona ves obrtni red, tičoč se gostilniške obrti, na glavo, je povzročalo dejstvo, da je imela Zveza celo leto brezštevilno podajanj pravnih nasvetov, tako posamnim zadrugam kot posatnnim članom zadrug, kar povzroča cele kope pisarniškega dela, kar izkazuje že opravilni zapisnik, da so izšle od Zveze same 404 zaporedne številke s približno 3800 spisi, ker je pod eno številko izšlo mnogokrat po 6, 10, 25 do 40 spisov, tako da postaja čimbolj nujnost, za Zvezo popolnoma lastnega ali samostojnega pisarniškega oso;bja, kar bo zahtevalo seveda tudi točnejših dohodkov k Zvezi.
Ko se je izvedelo, da obstoji v knjižici nazvani »Financijska služba« kot po-jasnjenje finančnim organom pasus, da smejo dosedanji prodajalci alkoholnih pijač v zaprtih posodah točiti prosto od soda v lokalu kakor izven lokala konzumu-jočemu občinstvu zato, ker so plačali najvišjo takso, je podala Zveza takoj fin. ministrstvu, delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in tudi obrtnim oblastvom protestno noto, kar je imelo toliko uspeha, da se v Sloveniji ta modus ni uveljavil, ter da mora ostati omejitev tacega prodajanja po trgovinah tako, kakor je bilo do sedaj.
Izposloval se je sestanek z inšpektorjem trg. ministrstva iz Beograda pri trg. in obrtni zbornici v Ljubljani zaradi izdelave načrta obrtnega zakona in je predložila pri tisti priliki Zveza tudi spomenico in navajala vse točke prejšnjega avstrijskega obrtnega zakona, katere se smatra za dobre in sprejemljive v. interesu gostilničarske obrti, nje organizacije in pravic, ter pri tisti priliki dobila tudi zagotovilo, da se bo, v kolikor zadeva go-
stilničarsko obrt, uvedla z novim obrtnim zakonom zopet prejšnja disciplina in red.
Ker se često dogaja, da lovijo finan-čno-kontrolni organi gostilničarja, ako je kaka vesela družba med seboj si zagodla in trenotno tudi zaplesala, da mora biti gostilničar zato odgovoren in plačati takse, je podala Zveza protestno spomenico delegaciji min. financ z zahtevo, da se mora fihančno-kontrolne organe poučiti, da za razveseljevanje, ki si jih prirede slučajno dospele družbe med seboj za kratek čas, četudi z godbo in plesom, gostilničar ne sme^in ne more biti odgovoren. Finančna uprava je nato odgovorila, da bo v zaželjenem smislu izdala inštruk-cije, in da je o tem obvestila tudi fin. direkcijo v Mariboru.
Ker je na lanskoletno pritožbo Zveze v zadevi odpisovanja 3% na osušitev in godljo fin. delegacije v Ljubljani nepo-voljno odgovorila, se je podala tozadevna pritožba ponovno na ministrstvo financ v Beogradu.
Podala se je tudi prošnja na generalno direkcijo posrednih davkov v Beogradu za taksno oprostitev vseh' gostilničarskih zadrug v Sloveniji po načinu, kakor je bil popreje po raznih ministerijal-nih naredbah veljaven.
Udruženje hotelirjev in gostilničarjev v Beogradu namerava pričeti izdajati strokovni list »Gostilničarski Glasnik«, ter je bila vprašana Zveza za tozadevno mnenje. Ideja izdajanja centralnega glasila se je odobruje pozdravila z zahtevo, da imej list stalno rubriko za Slovenijo, ter obljubila sodelovati z dopisovanjem stanovsko strokovnih dopisov.
V	zadevi uvedbe novih metričnih meric za točenje pijač, je podala Zveza trgovskemu ministrstvu prošnjo za plodalj-šanje roka za uporabo starih meric v točilnem prometu še za eno leto, kar se je z novo naredbo rečenega ministrstva tudi ugodilo.
Poleg glavne odborove seje je imela Zveza tudi 4 seje šolskega kuratorija v zadevi ustanovitve gostilničarske strokovne šole v Ljubljani, Celju in Mariboru. Več kot desetletni trud za to važno inštitucijo gostilničarske obrti; je končno venčan z ustanovitvijo te šole, ki je bila z odlokom ministrstva trgovine in industrije dne 11. septembra 1923 št. 6334 oblastveno dovoljena, ter; se je v Ljubljani s slavnostno sejo dne 7. januarja t. 1. otvorila.
O	vseh šolskih agendah se vodijo posebni zapisniki, vsa1 ingerenca in administrativa za to šolo pa se je izročila ljubljanski gostilničarski zadrugi. Ko bodo šolska oblastva zbrala vse tozadevne: fonde skupaj in naznanile skupno svoto ozir. višino tega fonda in ko se izkaže, da so fondi zadostni v toliko, da se bodo stroški pokrivali le z obrestmi, se bo šlo takoj na otvoritev enake učilnice tudi v Mariboru.
Organizacija v Celju pat je bila nestrpna in je hotela naše previdno- in smo-treno delovanje v tem pogledu prehiteti
ter je kar na svojo pest ter celo brez vsake oblastvene odobritve vajeniško šolo že ustanovila. V dogovorjenem skupnem programu pa je, da bo tudi ta šola po možnosti vzdrževana iz dohodkov skupnega fonda Osrednje Zveze.
Tudi v organizatoričnem pogledu nismo počivali in ustanovili dve novi Zadrugi, t. j. Zadrugo v Cerknici in Zadrugo v Krškem.
S točmm reševanjem vseh vprašanj, dopisov in pritožb pravnega značaja, si je pridobila Zveza splošno zaupanje tudi od posamnih članov Zadrug, ter se isti v velikem številu obračajo na Zvezo za pravne informacije. Proti' kršenju predpisov pod vejo je podala Zveza na okr. glavarstva v Krškem in Novem mestu na naznanjene jej slučaje ostre pritožbe in zahtevke po remeduri ter dotične pritožbe ali ovadbe pošiljala tudi .pristojnim finančno kontrolnim postajam.
Cenjeni tovariši blagovolijo tedaj sprejeti na znanje, da ni Zveza zamudila nobene prilike nastopa v obrambo interesov gostilničarstva ter vedno pravočasno nastopala v vseh momentih, o svojih korakih in delih informirala je vse stanovske organizacije v kraljevini in prosila za sodelovanje v enakem smislu* ter tako v kulturnem, organizatoričnem, obrambnem in pravnem'oziru storila vse, kar je bilo s postavno dovoljenimi in pa gmotno revnimi sredstvi storiti mogoče.
Točenje alkoholnih pijač izven obratovališča in obseg gostilniških koncesij.
Ministrstvo trgovine in industrije je z razpisom št. 5523/III. z dne 21. maja
1924	odredilo sledeče:
»1.) § 20 a obrtnega reda se mora smatrati ukinjenimi in na njegovo mesto stopi predpis točke 5 člena 5 pravilnika ministrstva financ za izvršitev predpis sov tar. post 62 taksnega zakona z dne 12. novembra 1923 št. 37884 Sl. N. št. 263/23. Po njem] rešuje vsa taka vpraša* nja finančno oblastvo po predpisih na* vedenega pravilnika.
i.	Dovoljenja, ki so bila pred uve* Ijavljenjem. omenjenega pravilnika mi* ms rs va inanc izdana na osnovi in v smislu S 20 a o. r. obdrže svojo veljav* nost za dobo, za katero so bila izdana
3.) Vse stare koncesije, ki so izdane po obrtnih predpisih z omejitvijo na poedine pravice po določilih § 16 razven točke d obrtnega reda stekle so po novih predpisih o kavarnah in gostilnah (ka* ranah i mehanah) vse pravice, ki % j ih oločajo ti predpisi, brez ozira na orne* jitve, s katerimi so bile te koncesije iz* dane v smislu § 16 omenjenega obrtne* ga reda, kakor je pač dan primer kavar* ne ali gostilne (kafane ili mehane). Kon« cesije po točki d navedenega § 16 pa je treba praviloma obravnavati kakor do* volj en j e za obrt po 4. pripombi k tar. post. 62 taksne tarife zakona o taksah.
Z razpisom št. 6813/III z dne 2. ju* nija 1924 je izdalo še sledeče pojasnilo k zadnjemu odstavku predidočega raz* pisa.
»Poslednji stavek razpisa tega mi* nistrstva od 21. maja 1924. št. 5523TII. se nanaša le na obrate, katerim so po predpisih obrtnega reda izdane pravice iz točke d § 16 cit. zakona. Ti obrati (žganjarne) se obravnavajo po odredbah tar. post. 62 taksne tarife zakona o ta* ksah in po pravilniku ministrstva financ za izvršitev te tarifne postavke. Njim ne pripadajo ostale pravice iz § 16 obrt* nega reda, ki pripadajo kavarnam (ka* fanam).
Po novih predpisih vsebuje vsaka kavarniška pravica (kafansko pravo) tu* di točiti žgane alkoholne pijače. Vse koncesije, izdane po odredbah § 16 obrt. reda, ki imajo v smislu novih predpisov značaj kavarne ali gostilne (kafane ili mehane), upravičujejo dotični obrat do točenja žganja brez kakršnegakoli no* vega dovoljenja, in to tudi tedaj, ako v izdanih koncesijah ta pravica ni nave* dena, ker je z vsako kavarno (kafano) že po pojmu združeno točenje alkohol* nih pijač vsake vrste.«
Glasom razpisa Sl. N. št. 3732 z dne> 11. julija 1924 se je zgornjemu stališču pri* družiloj tudi ministrstvo notranjih za* dev in naročilo, da se je vpošteva.
To se daje v znanje in ravnanje s pristavkom, da po tuk. naziranju določi* lo pod točko 1 razpisa ministrstva trgo* vine in industrije z dne 21. maja 1924 št. 5523TII ni povsem jasno glede na člen 21 pravilnika notranjega ministr* stva k taksnemu zakonu in prakso fi* nančnih oblastev, vsled česar je ostalo odprto vprašanje, kaj je z oddajo jedi, ker govore novi finančni predpisi le o točenju pijač o posebnih prilikah, dočim se. je licenca po § 20 a o. r. nanašala na izvrševanje gostilničarskega in krčmar* skega obrta v obsegu koncesije, ki je na* vadno vsebovala tudi pravico oddajati jedila..	Dr.	Marn,	s.	r.
Dopisi.
Dopis iz Krškega, v različnih časopisih se čitajo pritožbe o izvanredni slabi vinski letini, toda vse to pretirano. Kakor med njivami, tako je tudi med posameznimi vinogradi velika razlika. Na Dolenjske® imamo večino vinogradov, ki bodo dali letos vsestransko boljši pridelek od lanskega. Vse to je, p|a odvisno od tega, kedaj se bo trgatev vršila in kako se bo pridelek spravljal. Kakor se po sedanjem vremenu in stanju vinskih goric razvidi, no letos teden sv. Terezije merodajen za splošno trgatev in tega naj bi se vinorejci držah. Umestno bi bilo, da se začetek splosne trgatve, izvzemši zgodnijih vrst, uradno priporoča, da ne bodo vsi škorci, .si in enaki ljubimci grozdja v zaostali vinograd prileteli. Ni pa merodajno za dobro vino samo to, dai se trgatev p|ozno vrsi, ampak tudi način, kako se pridelek »Pravi. Vinorejci naj bi se torej držali sledečih dobrih načel:	1. Pred trgatvijo je
potreba, da se hram in vsa vinska posoda dobro osnaži ter prezrači in tako odstrani iz taiste vsak duh po plesnobi in puščobi,
kar nekateri zanemarjajo. 2. Železna rja je nekak strupi za vino, ker po taisti tudi vino rjavi in se kvaril Treba je torej, da se želez je na vratcih in vse razpoke soda z raztopljenim vročim parafinom zalije, ker se ta potem ne odkrši in nima tudi nobenega duha. 3. Ob deževju ali v mokroti ne brati, ker je to zelo kvarno za vino. Sicer je pa potrpljenje povsod umestno, posebno tam, ker vem, da1 mi je to v korist. 4. Gniloba se mora povsod in tako tudi od zdravega grozdja odstraniti, če se hoče dobiti zdravo in stanovitno vino. Vsaj je podberina še premalo za domačo potrebo, samo naj se ta hitro in posebej izpreša. 5. Pecelj je neužiten in ne spada med sadež. Zdravo grozdje se mora torej pred mlenjem in kipenjem na mreži pec-ljati, da ne postane vino bolj trpko in da se tisti trop po izprešanju lahko takoj za domač petiot, kis ali za žganjekuho uporabi. 6. Mehnice dajo vinu po svoji lastnosti cekinasto ali pa lepo temnordečo barvo, dobri okus in dobro vonjavo. Pripročljivo je torej, da se bujno kipenje na pecljanem in zmletem grozdju izvrši. 7. Ako hočemo, da se vino hitro čisti, mora tudi mošt hitro pokipeti, in to se najlažje doseže v kadi. Da pja ne pridejo tropine z zrakom v dotiko in da ne postane vino trpko, je potreba, da dobi kipelna kad jelov pokrov, ki pritiska tropine pod sok. V kadi pokipi mošt ob primerni toploti v šestih^ dneh in ko se po bujnem kipenju izpreša, se v sodu prav hitro in popolnoma izčisti. 8. Pokrov nhj ima v sredini majhno odprtino, ob strani pa nekaj lukenj in naj bo tako ohlapen, da se lahko globokeje tik nad tropinami pritrdi. S tem si kmet tudi daljna pota za prešanje ohrani. 9. Zreli grozd dobi potrebno ali primerno sladkobo od narave. Zatorej je drago sladkanje taistega in celo v ugodni letini tako neumestno, kakor je tudi prezgodnja trgatev pogrešna. Če pa hoče kdo vseeno slajšati, naj stori to vsaj pired kipenjem, bodisi v sodu ali v kadi. Vse to navedem iz lastne skušnje. — Krško, 19. septembra 1924. — Anton Križman, tajnik vinarskega društva.
Načrt posebnih uza^c za trgovanje z vinom na Ljubljanski borzi.
§ i. .
Vino je pijača, proizvedena z alkoholnim vretjem iz čistega soka grozdja od vinske trte.
§ 2.
V	tuzemskem prometu je edinica za trgovanje z vinom 100 litrov. V prometu z inozemstvom se pa lahko trguje vino s težo od 100 kg kot edinico. (Po beograd-skih uzancah se lahko trguje vino po litrih in kilogramih v tu- in inozemskem prometu.)
„ v. § 3.
„	večje	specifične	teže so izklju-
čeni od prodaje po teži:
1.) odtok (samotok, Ausbruch),
2.) vino z drožami.
§ 4-
Vino se trguje v sodih, brez sodov, »transito« brez prometnega in osalih davkov postavljeno v klet.
§5.
Trgujejo seksamo čisto odtočena vina, torej brez drož. Če je pa dogovorjena (pogojena) dobava novega vina z drožami količina drož ne sme biti večja kakor jih navadno vsebujejo vina, ki se proizvajajo v kraju dobavljenega proizvoda v proizvodnem letu.
Od količine vina, ki se ima dobaviti, sme znašati količina drož največ 5 do 6%. Pri vseh vrstah vina morajo biti drože v tekočem stanju. Rdeča (črna) vina se morajo dobavljati samo brez drož.
§ 6.
Pod garantirano alkoholno vsebino yina, ki se dobavlja, se razume vsebina po Maligandu ter sme znašati razlika: 0-2%. '
§ 7.
Vino se trguje:
a) »proti gotovini brez odbitka,« v tem slučaju se mora kupnina plačati pri prevzetju blaga;
b) »proti gotovini,« v tem slučaju se pri prevzetju blaga odtegne 2% od kupnine;
c) »na rok,« t. j. proti menici, glaseči se na 4 mesece.
Ako ni nobene določbe, se smatra, da je vino prodano proti plačilu, »proti gotovini brez odbitka«.
§ 8.
Pri kupu po teži je glede brutto teže blaga merodajno uradno tehtanje železniške postaje (po beogradskih uzancah tudi občinske in brodarske tehtnice). Kot tara se smatra ona teža, ki je zabeležena na tovornem listu vrnjenih posod (ali ugotovljena pri uradnem tehtanju).
§9.
Pri dobavi po železnici, po ladji, je prodajalec ' odgovoren za količino vina samo tedaj, če je opjustil uradno tehtanje vina ob priliki oddaje na železniški ali parobrodni postaji, a kupec je upravičen, da ugotovi težino blaga na sprejemni postaji. Odškodnina za razliko na teži se v takem slučaju more zahtevati samo na pmllagi uradnega tehtanja s strani železnice ali parobroda (pri beogradskih uzancah je še dostavljeno: »Ako kupec opusti službeno ugotovitev teže, služi temeljem obračuna teža, zabeležena pri službenem tehtanju v tovornem listu«).
§ 10.
Kakovosti blaga se mora prigovarjati v, roku treh (po beograd. dveh) dni, računajoč od dneva dospetja (prispetja) ter se morajo vzeti vzorci p|r,edj odvozom blaga iz kolodvora.
§11.
Razliko, nastalo vsled netočnega me-roskusa (cementiranja) mora kupec, ako namerava staviti v tem pogledu zahteve, javiti prodajalcu takoj po izpraznjenju posode in sicer še pred nabijanjem obročev ali kateregakoli popravila sodov. Razliko za celo pošiljatev in ne za posamezne posode se mora ugotoviti potom uradnega meroizkusa. Ako pri sodih od 200 do 700 litrov razlika ne znaša več od 1% (po beograd. Vz %) ter pri sodih od 25 do 20 litrov največ 2% (po beograd. 1%), tedaj se primanjkljaj ne nadoknadi in kupec nosi v tem slučaju stroške uradnega meroskusa. Pri večjem primanjkljaju mora nadoknaditi prodajalec celo razliko, razven tega mora on v tem slučaju kriti stroške uradnega meroskusa.
§ 12.
Pri sodih, ki jih prodajalec pošlje kupcu na posodo, meroskus ne sme biti nad dve leti star.
§ 13.
Ako da kupec polniti kupljeno vino v lastno posodo, tedaj prodajalec ni odgovoren niti za izgubo, niti za primanjkljaj na teži.
§ 14.
Kupec je dolžan vrniti prodajalcu sodb tekom’ 8 tednov od dne prejemu blaga v čistem in dobrem stanju, prosto od to-vornine na oddajno postajo blaga.
Pri poslih proti meničnem kreditu mora kupec prodajalčeve sode vrniti, na oddajni postaji blaga do roka dospetja menic.
Ako se sodi do navedenega časa ne vrnejo, prodajalec ni več dolžan prejeti sode in sme za iste zaračunati odgovarjajočo kupnino po dnevni ceni. — Prodajalec je po preteku 8 tednov od dne odpošiljatve blaga opravičen zahtevati od kupca najemnino za sode po hektolitru za vsaki dan 10 para ter stojnino na železnici.
§ 15.
Pri naročilu, v katerem je navedeno le število sodov, a ni pogojena tudi njih vsebina (mera), merijo veliki sodi lahko 560 do 850 1, mali sodi pa 280 do 420 litrov.
§ 16.
Pri dobavi vina v sodih od Vi (po beograd. Vs) do 2 hi je p(rodajalec upravičen dobaviti 20% več vina.
§ 17.
Pri naročilu enega ali več vagonov za tuzemstvo se mora na vagon natovoriti najmanje 12 sodov s skupno vsebino (mero) od 75 do 90 hektolitrov (po beogr.
samo 80 do 83 hi).
§ 18. •
Pri naročilu za inozemstvo se mora v en vagon natovoriti najmanje 14 (po beogr. 13 do 14) sodov s skupno vsebino (mero) od najmanj 90 hektolitrov.
§ 19.
Naravna izguba (upijanje) na teži obremenjuje do dne prevzetja blaga prodajalca, po tem dnevu pa kupica, če dan prevzetja ni določen, je kupec dolžan prevzeti kupljeno vino tekom 4 tednov od dne nakupa.
§ 20.
Pri prodaji v tuzemstvu nosi stroške voznine kupec. Prodajalec ni dolžan predati kupcu blago v namembni postaji in ne jamči za poškodbe, ki nastanejo na vožnji.
Pri prodaji dalmatinskih in italijanskih vin, ki se dobavljajo iz pristaniške postaje (luke), pade izguba v. teži na last prodajalca.
§ 21.
Vino v steklenicah se trguje v steklenicah od 0.07 in 0.35 litra. Kupjna cena se razume brez steklenice, brez zamota in brez zaboja (po beogr. s steklenico in ^zamoton, toda brez zaboja, ki se mora posebej plačati).
§ 22.
Če vino v steklenicah, ki so na primernem prostoru shranjene, v roku od 1 meseca od dne prevzetja (po beogr. od dne prejema računa) postane motno (kalno), ga sme kupec vrniti prodajalcu.
Ako je naročeno vino v steklenicah dobavljeno v zimskih mesecih od novembra do konca aprila (po beograd. od decembra do konca marca) padejo vse poškodbe, povzročene z dobavo, pa tudi motnost (kalnost) v breme kupca.
§ 23.
Prodajalec ni dolžan prevzeti nazaj prazne steklenice in zaboje.
§ 24.
Mešetarina pri kupoprodaji vina znaša 1% za vsako stran.
Raznoterosti.
Najemnik se išče za planinsko pod* jetje »Mariborsko kočo« ha Pohorju. Oddaljenost iz Maribora 3 ure, 1080 m visoko, 70 oralov zemlje, redi se živina. Oskrbovati treba gostilno, a še bolj ho* telsko podjetje, celoletno, poleti letovi* šče (50 postelj). Reflektanti morajo biti poročeni, vešči gostilničarskega in ho* telskega obrata, močnega zdravja, in znati občevati z boljšo publiko. Polo* žiti je treba kavcijo. Nastop 1. oktob* ra 1924. V poštev pridejo le resni in spo* sobni reflektanti. Ponudbe na, naslov načelnika: Dr. D. S en j or, okrajni sod* nik, Maribor, sodišče soba 22. — Pom družnica SPD v Mariboru.
Ravnateljstvo drž. kmet. Sole tut Grmu in gospodinjski šoli v Šmihelu javljata interesentom!, da je za vstop v zimski oddelek na kmetijski šoli na Gr* mu že dovolj prosilcev, istotako je po* polnoma zasedena tudi gospodinjska šola v Šmihelu in se prošnje za ta zavod ne sprejemajo več. — V celoletnem od* delku kmetijske šole na G,rmu je pa še dovolj mest na razpolago in se vabijo zlasti mladeniči iz vinorodnih krajev, da vlagajo prošnje za vstop v celoletno šolo. Učenci se v celoletni šoli dosti več nauče kot v zimski, ker vidijo vsa dela v gospodarstvu tudi praktično izvajati, česar v zimskem času ni. Prošnje je vla* gati do 1. oktobra tl. pri ravnateljstvu šole.
;; €
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„flRGUS“
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. B BO GRAD
(Pasaž Akademije Nauka.)
srab, kraste, lišaje odstra-BJ JS njuje pri človeku in živa-. lih Maftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna,
Ljubljana Slovenija.
in> Irgnilia li miamdia |
Peter Stepic |
Spodnja Sla 8n. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin Iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih In štajerskih vinskih goric. Telefon it. 282.
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk Fr. Kollmann v tjubljani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem prl„večjl naročbl Izdatno »liane cene.
S £'W«*Š
cvetlični salon
SČV Pod Trančo 2
$ #	vrtnarija	#
M
vrtnarija
Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
t)e rute v ju^o in pril^il^e l^repeile presne
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Din Iz dolenjskih, hroatsklh In Štajerskih »inskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnid.
imate iz prepre^ti^ jedil izur-Stne, zdroue in redilno brone
Vinarska zadruga
Ljutomerčan
r. z. z o. z.
v Sv.Bolfenku Pn Ljutomeru
je otvorila svojo
m Slivovko	*
J	tropinovec	J
H	rum	h
h	cognaMnedkinal *
J	razne	fine	fiikerfe	J
N	N
M :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::	M
: Gregorc & Verlič E
- Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. S
fegjCOL xx3nnntTonnrr xy x x y y vir
g vseh velikosti za vino, žga- g S nje, olje, med in mast, a ■ j osobito izdelujem sode za S J transportiranje vina, kakor E j tudi za hrambo; vse solidna E 3 in trpežna izdelava. — Na- E g dalje sprejemam vsa v to
■ stroko spadajoča popravila ■
■ po najnižjih ce«ah.
S Zaloga sodov ter sodarskega * £ lesa. Cene zmerne. Točna £ 3 postrežba. — Solidno delo. p
( Franjo Repft
3 sodarskl mojster v Ljubljani, Trno- J
■ vo, Kolezijska ulica štev. 18.	3
St ara pot št. O
poleg vojne bolnice
ter priporoča c. g. gostilničarjem svoja zajamčeno pristna
pekarija, slaščičarna in Ug kavarna
jjj Stari trg 21
^ se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
1 na zajutrk.
po najnižjih cenah
Inserirajte u „6osfiliii£ariii
I Z A L O G O I
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
PosrMii is a
gostilničarske zadruge v LHiUUonl
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p, -- '■	•	'it	z	dežele 1 Din.	■■
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se Se ugodne priliko I
Z A MJŠ K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELACEN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
0
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO I
Tovariši
inserlraite o našem list«!
x
Veletrgovina z vinom in žganjem
LUDOVIK DEKLEVA
Ljubljana — Sp. Šiška
X
Celovška cesta št. 76
X
K
8
K
K
n
K
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modpo blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
M
N
K
1
a
8
H
S
8
M
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
w
Im
M
IX
MJ
Rogaški Tempel vrelec,
E„ Styria vrelec.
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec,
^	GiesshUbelsko	slatino.	y
%	Karlovovarski	Mlinski vrelec,	-g
K|	Gleichenberški	Emin vrelec,
Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in Speče rijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
1886 Ustanovljeno leta 1886
M
K
H
a
4
K
8
M
s
K
3
K
K
I
Z v.« emi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namznlml ln buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje
ln najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Lgubljffna, vogal Sv. Petra ceste ln Resljeve ceste.
===== Volepražarna xa kavo * elektrl&nim obratom. =====	===	Zaloga mineralnih vod. =====
Pivovarna „UNIONu v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
/ priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi se fniU tropine In sladne cime, ki so kol ilvinska krma lelo priporočljive.
Utemeljeno 1908. god,
Utemeljeno 1908. god.
PODRUMIi Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrkva.
Naj ve če uzorne pivnice i skladište
odležanth vina Iz sviju vinogorja Jugoslavije: i dalmatinsko, hrvatsko, srljemsko, banatsko, i IJutomerfiko vino.
Fina izbrana vina n bntlljama iz vlastltih vinograda.
a pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
temno porter
pivo
Sladek mošt la vrste z otoka Vis
18 sladkornih stopenj po Din T— se dobi pri
Osrednji vinarski zadrugi za Jugoslavijo v Ljubljani.
Klet: Celovška cesta 77, Ljubljana.	Pisarna:	Kongresni	trg	2,	Ljubljana.
kdor prvi dobi novo blago, napravi najboljšo kupjijo.
i	NOVO!	POZOR!	S
J	^
I	Za izgotovitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev,	□
i	kakor tudi za nanovo obložitev že zamazanih ogledal se priporoča	□
j]	„0GLEDALO", d. z o. z.	|
i	LJUBLJANA- ŠIŠK A, Kolodvorska c. 150	, §
□	0
„c 7vibuna“
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev
Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni itn razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
/
A. & L Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno In volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in ceffrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika Izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki Iz kretona In klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratnikgn kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne".