LETO XI. ST. 38 (520) / TRST, GORICA ČETRTEK, 12. OKTOBRA 2006
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Igor Gregori
John Wayne in Ivan Cankar: točno opoldne
V'doglednem času bi moral paritetni odbor zakorakati v novo obdobje. Za imena članov družbenopolitičnega organa danes še ne vemo, še večja uganka je, kdo mu bo predsedoval. Igra se je vendar začela.
Kot običajno bo tudi tokrat odbor sad določenih političnih ravnotežij, ki bodo gotovo vplivala na njegovo sestavo in prihodnje delovanje. V upanju, da bi člani suvereno in pošteno odločali v prid naši manjšini, je treba vzeti v poštev vsaj en vidik: realno-politične dinamike utegnejo zasukati oz. zamajati marsikatero očitno dejstvo, na primer to, da Slovencev v središču Trsta in Gorice ni in da je zato na teh mestnih področjih zaščita 'nepotrebna'. Lastnost dobrih politikov je umetnostno snovanje poštenih kompromisov: predstavniki naše civilne družbe so že ob odobritvi zaščitnega zakona leta 2001, kljub zadovoljstvu, takoj pripomnili, da zakon ni najboljši in da ga bo težko izvajati. To je pomenilo, da je naša manjšina tedaj dosegla največ, kar si je smela privoščiti. Drugače rečeno: pristali smo na kompromis, o poštenosti katerega bi lahko upravičeno dvomili. Hujše pa je, da se po petih letih paritetnemu odboru po vsej verjetnosti obeta obdobje novih kompromisov, ki jih naša manjšina zagotovo ne rabi.
Člani paritetnega odbora in politiki vseh vrst in barv se bodo morali tokrat resno zavedati, da se je obdobje popuščanja končalo. Če zaščitni zakon že itak ni najboljši, ni treba, da bi ga še izjalovili z nekorektnimi pristopi in kompromisnimi političnimi odločitvami.
Konkreten primer oziroma ključno vprašanje, na katerega naši politiki ne smejo pozabiti in za katerega si morajo močno prizadevati, je torej ravno vključitev mestnih središč v 'območje zaščite'.
Če bi pristojni slovenski politični možje in predstavniki naše civilne družbe ne dosegli tega cilja, bi v zamejstvu izgubili njihovo verodostojnost in naše zaupanje. In tudi če bo včasih preveč izrazita ravnodušnost večine ublažila razočaranje nekaterih, zrahljala posledične začetne razprtije v zamejskih krogih, zravnala zgrožene gube časopisnih komentarjev, naj se pristojni oz. morebitni odgovorni zavedo, kaj so sploh storili: zamejstvo brez pravno-zajamčenih pravic v mestnem središču Trsta (in Gorice) bi izgubilo svojo vokacijo. Če zaščite v središčih ne bo, je nesmiselno, da se bo zakon izvajal drugje. Zaščita v okoliških občinah bi izzvenela zato zgolj kakor zafrkljiva klofuta jenkijev indijancem (ameriškemu avtohtonemu prebivalstvu), ki bi jo zlahka izrazili z geslom: rezervati. Trst bi se potemtakem zdel kot italijanska enklava v morju tujega.
Naposled bi si morala še Ljubljana izprašati vest, ali ni tako izgubila simbolnega položaja, ki ga je Cankar imel za pljuča slovenskega naroda, ko je bila na drugi strani današnja prestolnica njegovo srce. Pa najbrž bi pisatelj - sklicujoč se bolj na čustveni angažma kot na današnji očitni geopolitični položaj - potemtakem svojo prispodobo najraje obrnil.
John Wayne je v orožarski dejavnosti gotovo bolj spreten od Cankarja, kar pa se neoporečnosti narodnostnih vprašanj tiče, lahko debatiramo!
Koroškim kulturnim dnevom na pot!
Kulturne izmenjave med Primorsko in Koroško so se začele še pred več desetletji in so bile zelo plodne, ko sta zgledno sodelovala prof. Filej iz Gorice in prof. Cigan iz Koroške, oba glasbenika in zavzeta kulturnika. Tudi drugi kulturni delavci na Goriškem in Tržaškem, predvsem dr. Kazimir Humar in prof. Jože Peterlin, so se vedno zavzemali za tesno kulturno sodelovanje s Koroško. V zadnjih 25 letih so se ti stiki še okrepi-
li	in tako so nastali kulturni dnevi, ki potekajo izmenično na Primorskem in na Koroškem. Ti dnevi, ki so običajno v mesecu oktobru, so lepa priložnost, da spoznamo ustvarjalnost naše skupnosti in bogatimo tudi človeške odnose s predstavniki koroške kulturne stvarnosti, (dr. Damjan Paulin)
Če bi teh kulturnih izmenjav med Korošci in Primorci ne bilo, bi si jih morali izmisliti. Primorsko/koroški kulturni dnevi so nastali pred skoro četrt stoletja v težjih pogojih, kot so danes, a njih pomen se mi zdi vedno enako aktualen. V intenzivnem enotedenskem sodelovanju med kulturnimi društvi in posamezniki obeh dežel se spoznavamo, izmenjujemo izkušnje in se drug od drugega učimo. Upam, da se bo ta lepa in koristna pobuda nadaljevala tudi v prihodnjih desetletjih. (Marij Maver)
Razmišljanje o letošnjih Koroških kulturnih dnevih na Primorskem smo začeli z osebnim priče-
Koordinatorka načrta Studio Art Maja Lapornik o pomenu gledališča v zamejstvu in o gledališki šoli
vanjem dr. Damjana Paulina in Marija Maver ja, ki sta skupno z Nužejem Tolmajerjem in dr. Jankom Zerzerjem na koroški strani bili med pobudniki te odmevne prireditve. Koroški, žal, večkrat poročamo na straneh politične kronike. Nerešeno vprašanje dvojezičnih tabel je samo eno izmed vprašanj, s katerimi se dan za dnem ukvarjajo koroški Slovenci za obstoj skupnosti.
Poudarjam skupnosti, ker ne gre samo za možnost zasebne uporabe jezika. Slovenščina na Koroškem je, kljub dobro znanim okoliščinam in pritiskom, še vedno jezik, v katerem ustvarjajo koroški Slovenci.
O tem pa se bomo lahko v naslednjih dneh prepričali na lastne oči ob Koroških kulturnih dnevih na Primorskem.
Tradicionalna prireditev, ki že dobri dve desetletji povezuje Koroško in Primorsko - in to v obeh smereh - je še vedno aktualna in izzivalna za vsakogar, ki želi videti dlje od lastnega obzorja.
Govoriti o skupnem slovenskem kulturnem prostoru bi bilo v danih razmerah brezpredmetno, če bi ne bili pozorni na dogajanje v t.i. zamejstvih. Uredništvo za resno glasbo in balet TV Slovenija je
10.	oktobra predvajalo ob 21. uri na prvem sporedu slovenske televizije dokumentarno oddajo Koroška pesem... ti družica moja. Nekaj posnetkov so snemalci TV Slovenija pod vodstvom Jasne Ne-
RozsIdvo
Dela Silvestra Komela so odprla letošnjo razstavno sezono Kulturnega centra Lojze Bratuž
mec Novak in ob organizacijski pomoči Nužeja Tolmajerja in Krščanske kulturne zveze zbrali po raznih krajih južne Koroške letos poleti, ostalo pa je bilo dokumentarno gradivo TV Slovenije ter material iz privatnih in javnih arhivov. Prav pesem in nasploh kultura sta ohranili slovensko zavest tako na Koroškem kot pri nas. Dejstvo, da je bil za novega predsednika Slavističnega društva Slovenije izvoljen prof. Miran Košuta, pa še dodatno poudarja, da zamejstvo obstaja le, v kolikor si ga sami ustvarimo. Res, živimo v različnih državah in okoljih, slovenska kultura, ki nastaja v teh okoljih, pa je vsekakor slovenska kultura. In pika. Ustvarjalci iz Koroške, ki se nam bodo v naslednjih dneh predstavili v Trstu in Gorici, nam bodo ponudili utrip slovenske kulture in ustvarjanja, ki nastaja v nelahkih pogojih na Koroškem. Paleta ustvarjalnosti, ki jo bomo lahko videli pri nas, je kar se da široka, saj obsega zvrsti, kot so tamburaštvo, likovno in literarno ustvarjanje, gledališče, videodokumentacija ter seveda petje. Skratka, za vsakega nekaj!
Peter Rustja
SLOVESNOST
ob odkritju spomenika pesniku
SIMONU GREGORČIČU
bo v soboto, 21. oktobra 2006, ob 15. uri V LJUDSKEM VRTU (KORZO VERDI)
V	GORICI.
Slovenska konzulta pri goriški občini Slovenska kulturno gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij Zveza slovenskih kulturnih društev Zveza slovenske katoliške prosvete Kulturni center Lojze Bratuž Kulturni dom Gorica
Praznilk me rjo, b urjje ilu sonca
pred I arkovljami
Pred razpravo v parlamentu
Finančni zakon buri duhove
Kot je bilo pričakovati, je razgrnitev državnega finančnega zakona za prihodnje leto sprožila val nasprotovanj in kritik od tistih družbenih skupin, ki se v enem ali drugem pogledu čutijo prizadete. Najbolj glasni so seveda politiki, predvsem iz vrst opozicijskih strank, ki tekmujejo med seboj v črnem prikazovanju posledic predloženega proračuna. Iz krogov desnosredinskih strank se slišijo predvsem očitki, da je vlada s takšnim proračunom najbolj prizadela tako imenovani srednji sloj prebivalstva, kot so trgovci, obrtniki in svobodni poklici vseh vrst od raznih posrednikov do odvetnikov. Tudi nova razporeditev davčnih količnikov na osebne dohodke po njihovem dejansko ne bo zmanjšala davkov, ker se bo posledično povečal celotni davčni pritisk na državljane zaradi dopolnilnih obdavčitev, ki jih bodo krajevne ustanove (občine, pokrajine in dežele) prisiljene uvesti, da nadomestijo znižane državne prispevke za razne javne storitve. Nekateri kritiki gredo tako daleč, da zagovarjajo stališče, da država ne bi smela višati davkov niti najbolj premožnim državljanom, ker da le-ti s svojimi dejavnostmi ustvarjajo bogastvo in bi jih zato povečano davčno breme odvrnilo od novih investicij.
Na ta prvi val kritik je že odgovoril gospodarski minister v Prodijevi vladi Padoa-Schioppa med obrazložitvijo novega finančnega zakona v poslanski zbornici 3. oktobra. Stvarno je izpostavil predvsem štiri točke, in sicer: nujno ureditev državnega knjigovodstva, uravnoteženo porazdelitev
bremen med vse družbene skupine, zagotovitev finančnih sredstev za strateška gospodarska področja in začetek strukturnih reform gospodarskega sistema v državi. Predlagani finančni zakon Prodijeve vlade je zato pomemben zasuk v smeri ozdravitve državnih računov. Sedanje stanje države je primerjal z bolnikom, ki po intenzivni negi potrebuje dodatno zdravljenje za okrevanje. Potrdil je, da je namen proračuna bolj pravična porazdelitev bremen s posebnim ozirom na manj
premožne sloje državljanov. Omenil je tudi težko dediščino, ki jo je kot gospodarski minister prejel od svojih predhodnikov, ki da "so bogato zalivali polja državnih izdatkov in tako izsušili dohodke". (To kritiko si je minister Schioppa lahko privoščil, ker sam ni bil soudeležen v prejšnjih vladah). Minister je bil zelo oster tudi do davčnih utajevalcev, ki so s svojim ravnanjem "segli v žep države in državljanov in so se s tem pregrešili zoper sedmo zapoved". Vse je pozval, naj prispevajo k zopetnemu zagonu v državi, in pri tem posebej povabil vodilni sloj k razumevanju in odgovornemu zadržanju. V tem okviru je
dejal, da bo potreben nov družbeni pakt med vlado in socialnimi partnerji, to se pravi s predstavniki sindikatov in podjetniških združenj.
V pričakovanju splošne razprave o proračunskem dokumentu v parlamentu, ga politične stranke skrbno proučujejo in postopno oblikujejo osnove za oblikovanje svojega dokončnega stališča. Vendar se že iz dosedanjih izjav političnih in drugih predstavnikov da razbrati, da bo zadevna razprava v parlamentarnih zbornicah zelo vroča. Zanimivo je, da med strankami Doma svoboščin prihajajo do izraza različni pogledi glede pristopa k razpravi. Voditelj stranke oz. gibanja Naprej Italija Berlusconi napoveduje ostro opozicijo. Grozil je tudi z javnimi pouličnimi protestnimi shodi, vendar se jim je kasneje odpovedal, češ da volivci desne sredine
niso navajeni na takšne oblike protesta. Predstavniki sredinske UDC in nekdanji predsednik poslanske zbornice Casini je že od samega začetka odsvetoval proteste na trgih in ulicah in se zavzel za stvarno soočanje z vlado v parlamentu.
Tudi v levosredinski vladni koaliciji vode niso povsem mirne. Močno nezadovoljstvo so izrazili zlasti predstavniki krajevnih uprav od občin do dežel, ker predlagani finančni zakon zmanjšuje prispevke iz državnih virov omenjenim ustanovam za pomembne javne storitve. Zahtevali so in dosegli srečanje z vlado, na katerem naj bi našli zadovoljivo rešitev vprašanja za obe strani.
V zvezi z davki naj omenimo, da je Evropsko sodišče odločilo, da deželni davek na proizvodne dejavnosti (IRAP) ni v nasprotju z evropskimi pravili o davku na dodano vrednost. Na omenjeno sodišče se je namreč pritožila Ljudska banka iz Cremone. Ob sklepu evropskih sodnikov se je pošteno oddahnila italijanska vlada.
Alojz Tul
Rusija vse bolj v primežu nasilja
Ubili vest Rusije
Evropa in svet sta te dni izrazila globoko pretresenost zaradi umora ruske novinarke Anne Politkovskaje, ki je bila novinarka z izjemnim pogumom in odločenostjo, njena poročanja o položaju v Čečeniji
pa so ruski javnosti in celemu svetu dala neodvisen pogled na življenje navadnih ljudi v tej konfliktni regiji. Okoliščine njene smrti bi zato morali hitro in na prepričljiv način raziskati in pojasniti. Umor
Na dnu
K
Politkovskaje kaže tudi na veliko krizo svobode izražanja in varnosti novinarjev v Rusiji. Kolegi novinarke s časnika No-vaja Gazeta neprikrito govorijo o tem, da so novinarko ustrelili v soboto, 7. t.m., zato, da bi utišali "vest Rusije". Po-litkovskaja, rojena leta 1958, je bila ena najbolj uglednih ruskih novinark. Za svoje novinarsko delo je prejela številne mednarodne nagrade, med drugim nagrado Pogum v novinarstvu, ki jo podeljuje Mednarodna fundacija ženskih medijev, in nagrado Olofa Palmeja. Napisala je tudi kritično knjigo o ruskem posredovanju v Čečeniji, v kateri je pisala o ruskih kršitvah človekovih pravic nad civilisti v Čečeniji.
Mirko Špacapan sprejel ugledni ustanovi
Za širitev med beneškimi zbori!
lagal, naj Zvezi strneta moči in skupaj pozorneje sledita tudi beneškemu življu in razširita svoje članstvo tudi na zbore, ki v slovenski Benečiji skrbijo za spremljanje svete daritve. Predlog je podprl tudi Špacapan, ki je prisotnim že nakazal nekatere možnosti v tem smislu.
Deželni svetnik SSk Mirko Špacapan se je srečal z delegacijo go-riškega Združenja cerkvenih pevskih zborov oz. Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta; poleg zastopnikov dveh zvez so se sestanka udeležili tudi predsednik SSO dr. Drago Štoka ter člana posvetovalne komisije za slovensko manjšino Paulin in Maver.
Kot znano, sta bili Zveza in Združenje, skupaj z nekaterimi drugimi društvi, lani izključeni iz seznama primarnih ustanov slovenske manjšine. Na srečanju, ki je potekalo na sedežu deželnega sveta v Trstu, so odborniki Zvez najprej na kratko obnovili razsežnosti svojega delovanja, nato pa poudarili željo po ponovni vključitvi v seznam primarnih ustanov. Dr. Damjan Paulin je podčrtal, tako kot sam Špacapan, da vsi prisotni dobro poznajo razsežnost in pomen razvejanega delovanja zvez, ki nikakor nista postavljeni pod vprašaj. Podrobneje je opisal delo komisije in ravnotežja, ki so v njej prisotna. Napovedal je npr., da bodo sredstva, namenjena izključenim ustanovam, letos ostala nespremenjena; člani komisije so se tudi soglasno zmenili za nekatere popravke pravilnika, ki ureja priznanje in delovanje slovenskih ustanov primarnega značaja. Te spremembe - je dodal Paulin - so seveda vezane tudi na bolj ali manj skorajšnjo obravnavo novega deželnega zakona za slovensko manjšino, ki bo gotovo predstavljal nov mejnik, in njegove nove vsebine bodo gotovo zahtevale delna dopolnila tudi v pravilniku. Prisotni so se strinjali, da so taka srečanja zelo dobrodošla, saj izmenjava mnenj in soočanje s tistimi, ki delujejo v izvoljenih telesih, prispevajo k boljšemu razumevanju dinamik, ki so večkrat političnega značaja.
Predsednik SSO Štoka je pred-
iie sklad
lada
Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje nateč
za dodelitev sledečih štipendij:
• pet štipendij v znesku petsto euro za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
• šest štipendij v znesku tisoč petsto euro za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov;
• štipendijo v znesku tri tisoč euro za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov.
V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2006. Vse potrebne informacije lahko dobite na spletni strani www.skladsardoc.it in pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), Karlo Černič (048178100) in Mariza Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 31. oktobra 2006 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale - Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diaz št. 11, 34170 Gorica.
Povejmo na glas
Alkoholizem	med	mla
Tudi čas, v katerem živimo danes, ni lahek in v kolikor se tega dovolj ne zavedamo, neprijetnih pojavov nočemo videti ali pa smo jih hitro pripravljeni obsojati. To med drugim gotovo velja za alkoholizem oziroma za uživanje alkohola med mladimi, v našem primeru med mladimi pri nas, v Gorici in Goriški pokrajini. Vsekakor nas objavljeni podatki silijo v razmišljanje, saj se je z njimi težko sprijazniti. Na Goriškem namreč pričnejo mladi priložnostno uživati alkoholne pijače že pri 11. ali 12. letih, vsak peti odrasel fant jih uživa redno, prav tako vsako osmo odraslo dekle. V kolikor pustimo ob strani druge razdiralne učinke, podatki navajajo, da je alkohol za mlade do 24. let prvi vzrok smrti: več kot polovici prometnih nesreč, v katere so vpleteni mladi, botruje njihova vinjenost. In slednjič je alkohol za fante nekakšna predsoba za uživanje mamil, medtem ko so to za dekleta cigarete. Dejstvo je, da so za naše kraje podatki nekoliko bolj zaskrbljujoči kot drugje, vendar ne toliko, da ne bi mogli govoriti o problemu vsesplošnih razsežnosti - v drugih evropskih državah npr. mladi pričnejo uživati alkohol dve ali tri leta kasneje. Sicer redna in dopustna poraba alkoholnih pijač, torej tista, ki sodi v t.r. kulturo vina, zajema tri četrt prebivalstva Goriške pokrajine, medtem ko je to število v Italiji za
12	odstotkov nižje. Od navedenega števila je pri nas z alkoholom zasvojen vsak deseti posameznik, v državnem merilu pa le vsak dvanajsti.
Kot uvodoma rečeno, tudi današnji čas ni lahek, in to bi že bil eden od razlogov uživanja alkohola med mladimi. Vsakršno poživilo namreč pomaga vsaj za nekaj časa zmanjšati tesnobo, prekriti neuspehe in razočaranja, kakor seveda potisniti na rob ali v pozabo trpko neizpolnitev otroških sanjin lepih želja, kar mladi na poti odraščanja posebej močno doživljajo. Razlogi pa so nedvomno še drugi, ne nazadnje je za boljše počutje danes v rabi precej pripomočkov, ki se jih poslužujemo za večjo storilnost in premagovanje stresa v obrambi pred uničujočim ritmom časa, ki ne prizanaša nikomur. Toliko bolj se moramo vprašati, kaj vidijo mladi na obzorju svoje prihodnosti, nemara stvari, ki jih starejši nismo pripravljeni videti, ali pa so bili problemi naših generacij povsem drugačni. Kaj torej mladi vidijo, da se tako hitro srečajo s tesnobo in stisko ter se ju želijo razbremeniti in po možnosti rešiti? Kako naj jim pomagamo bolj, kot jim pomagamo že sedaj? Kako naj jih odvrnemo od nadomestkov zdrave življenjske energije, saj ti nadomestki vse prepogosto vodijo v smer, ki je razdiralna in nasprotna od sreče?
Jasno je, da je obsojanje skupaj z zgražanjem najslabši možni pristop do problema in do samih mladih, pomeni rušenje mostov med generacijami. Mladim moramo pozorneje prisluhniti in jim zares omogočiti, da povedo, kaj mislijo in kaj čutijo. Vsi drugi načini poglabljajo odtujenost in vodijo v brezizhodnost.
Janez Povše
Damjan Paulin (foto DPD)
ZAGOTAVLJAM VAM, DA BOSTE Z VSEMI TEMI ZDRAVILI ZDRAVI KOT RIBA !
NOVI
GLAS
Odmev na pogovor s Cirilom Krenom
O predvojnih in povojnih izseljencih
Maja Lapornik
Studio Art je možnost spoznavanja gledališča in samega sebe
K pogovoru s skladateljem Cirilom Krenom, ki je bil objavljen v številki 36 (28.
09.	06), želim dodati še nekaj podatkov, predvsem k vprašanju o "nerazumevanju" med predvojnimi in povojnimi izseljenci.
1) Slovenci, ki so prva povojna leta preživeli v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, so bili v pristanišču Buenos Aires sprejeti z zmerjanjem in kričanjem, da so izdajalci. Takega sprejema jim niso sami pripravili, ampak so bili nahujskani preko jugoslovanskega veleposlaništva in društev. Leta kasneje je bilo slišati marsikaterega od teh agitatorjev, da so jih poslali v pristanišče, ne da bi sami vedeli, kaj se bo tam zgodilo. Mislim, da je razumljivo, zakaj ni bilo potem dolga leta meddruštvenih odnosov med izseljenci iz predvojnega in povojnega časa.
2) Na osebni ravni je bilo pa precej drugače. Mnogi rojaki so novodošlim pomagali po vseh svojih močeh; mnogim so nudili ali preskrbeli streho, pa tudi zaposlitev. Med mladimi se je marsikje vnela ljubezen in spletle so se družinske vezi. Še danes je na romanju v Luja-nu na častnem mestu bandera s Svetogorsko Marijo, ki jo družina Troha s ponosom nosi od prvih romanj pred vojno pa do današnjih dni.
3) Kljub napisanemu v prvem odstavku je več "novih" Slovencev pomagalo pri učenju slovenščine v društvu Triglav. Med njimi je bil Tine Debeljak ml., ki ga je odbor Triglava kasneje "v zahvalo" proglasil za "persona non grata".
4) Da so bila slovenska društva v času vladanja generala Perona ukinjena, so krivi tudi odbori teh društev, ki so društva včlanili v sovjetofilsko Slovansko zvezo in svoje naloge v prid ohranjanju slovenske kulture in narodnosti zamenjali ter se po-
Ob vsaki spremembi programske slike Radia Trst A, tako meseca junija kot konec septembra, sem vedno radovedna, kakšne novosti nam bodo spremembe prinesle: nove oddaje, nove sodelavce... Tako sem tudi tokrat z zanimanjem spremljala novo programsko shemo, ki bo več ali manj spremljala radijske poslušalce do poletja. Kolikor sem do zdaj opazila, se posamezne oddaje držijo že ustaljenih vsebinskih konceptov, precej pa so se spremenili urniki posameznih oddaj. Prvi teden so me sploh čisto zmedle časovne spremembe oddajanja, recimo Odprte knjige ali Glasbene skrinjice ali oddaje Slovenščina, moj jezik. Oddaja "Začnimo skupaj" je sicer opozorila na nekaj sprememb, druge pa smo izsledili poslušalci sami s potrpežljivim poslušanjem ali z branjem skopega napovednika v Pd in se jim zdaj počasi privajamo.
Danes bi se ustavila pri programu za otroke. V prvem tednu jesenske sezone sem bila prijetno presenečena, ko je bila v torek in petek po poročilih ob 14.uri na sporedu mladinska igra v dveh delih Tri lepe Vide na španskem dvoru. Pa ne, da bo Mladinski oder od zdaj naprej celo dvakrat na teden?! A "up goljufivi" se je razblinil že naslednji teden, ko sta se v tem časovnem pasu pojavila dva Otroška kotička, kot smo ju bili vajeni že iz preteklih let. Dobro, toda kje je Mladinski oder? Zaman
dali v kalne vode komunističnega rovarjenja. Društvo Slovencev, ki je združevalo novonaseljence, se v to zvezo ni včlanilo in seveda tudi nikoli ni bilo ukinjeno od nobene od argentinskih vlad. Še danes deluje pod imenom Zedinjena Slovenija.
5) V času osamosvojitve in proglasitve Republike Slovenije se je prvič zgodilo, da so Slovenci v Argentini (posamezniki in društva) složno sodelovali pri naporih, da bi prepričali argentinsko ljudstvo in oblast, da mora podpreti to osamosvajanje in čim prej priznati RS za suvereno državo.
6) Ko je bilo ustanovljeno društvo Triglav, je bilo njegovo uradno ime AMEY Triglav - Slovensko-jugoslo-vansko podporno društvo Triglav. Ko so se zavedni Slovenci iz tega društva hoteli "osvoboditi" tega jugoslovanskega naslova, niso imeli sami zadosti glasov. Poklicali so na pomoč rojake iz povojne emigracije in s skupnimi močmi so popravili ime in vzdušje v društvu.
7) Imam občutek, da ne gre za pomanjkanje posluha. Posluh je, le da vsak poje svoj repertoar. Ne zmorejo vsi pevci, vsi zbori enako zahtevnih skladb; tudi vsi zborovodji nimajo enakega okusa - torej ne moremo vedno skupaj peti. Vedno pa je mogoče najti nekatere pesmi, ki jih lahko vsi skupaj zapojemo.
8) Niso "imeli", pač pa so si z garanjem, pritegovanjem in kljub nasprotovanju takratne slovenske oblasti preko jugoslovanskega veleposlaniškega rovarjenja uspeli ustvariti društva, cerkev, središče in ne vem kaj še. Sredstev je vedno manjkalo, a kot je g. Kren zapisal, so jih znali najti, in to predvsem v skromnih žepih svojih sobeguncev, saj so ti vedeli, da so sredstva namenjena skupnemu dobremu.
Gregor Batagelj
sem ga iskala ob nedeljah zjutraj, v času, ko je bil običajno na sporedu.
V	nedeljo ob 10.30 je namreč zdaj na programu "Sen valčka". Vse kaže torej, da je vodstvo slovenskih programov Radia Trst A čisto tiho ukinilo najbolj kvalitetno in bogato oddajo, namenjeno otrokom. In to prav v času, ko se veliko govori v civilni družbi, v šolskih forumih in medijih, kako pada raven znanja slovenščine pri otrocih, kako bi bilo treba povečati skrb zanjo in nuditi otrokom dodatne oblike stika s slovenščino. Vse oddaje Radia Trst A, namenjene otrokom, opravljajo pomembno funkcijo v tem smislu, toda tedenska mladinska igrana igra v okviru Mladinskega odra je bila za otroke še posebej privlačna, ker ima neko zaključeno zgodbo, v njej nastopa vrsta igralcev, je opremljena z glasbo in zvoki, kar vse vzbuja v otrocih ustvarjalno domišljijo in željo po posnemanju. Da ne govorim o duhovnem in kulturnem bogastvu, ki ga je Mladinski oder posredoval mladim, saj so cele generacije otrok spoznavale preko njega najboljša slovenska mladinska dela, najpomembnejša dela iz italijanske in svetovne otroške literature ter domačo, tukajšnjo mladinsko ustvarjalnost.
Še vedno upam, da se bo od nekod pojavil Mladinski oder, kajti krčiti oddaje za otroke iz kateregakoli razloga, je zgrešeno in se na daljši rok maščuje.
Eho
Ob začetku gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča Studio Arta smo Majo Lapornik vprašali za pogovor. Koordinatorka načrta je tako spregovorila o pomenu, ki ga je gledališče imelo v naši zamejski sredi, o zametkih ideje gledališke šole, o dejavnostih, ki bodo med letom potekale, o mentorjih, ki bodo na Studio Artu poučevali, in predvsem o mladih, ki so navdušeno začeli svojo odrsko pustolovščino.
Kakšen je zgodovinski pomen zamejskega gledališča pri ohranjanju kulturne dediščine in spodbujanju narodne pripadnosti?
Odgovor na to vprašanje bi zahteval cel zgodovinskokulturni pogovor, za katerega zdaj verjetno nimava časa. Pomen gledališča pri ohranjanju kulture in preko tega narodne pripadnosti v tem prostoru je ogromen, nezamenljiv. Tržaški Slovenci so začeli učinkovito delovati na gledališkem področju že takoj po letu 1848, z nastopom Pomladi narodov. Prve predstave je organiziralo Slavjansko društvo 23.oktobra 1849 v Trstu v režiji Feliksa Globočnika. V začetku šestdesetih let je bila v Trstu, in to pred Ljubljano in Mariborom, ustanovljena Slovenska čitalnica, ki je bila središče kulturnega in posledično tudi gledališkega snovanja. Leta 1874 je bila ustanovljena gledališka skupina Slovenski diletantje, ki jo je odlikovalo bogato delovanje vse do 1902, ko je bilo ustanovljeno Dramatično društvo, ki ga štejemo kot začetek slovenskega stalnega gledališkega delovanja v Trstu in ki je ime-
lo	od 1904 svoj stalni sedež v Narodnem domu. Pomislite, v obdobju do požiga Narodnega doma in obdobja fašizma je gledališče uprizorilo kar 245 del domače in svetovne dramatike! Da ne pozabimo omeniti Regentovega Ljudskega odra, ki je v istem obdobju odigralo pomembno vlogo.Tudi v ilegali gledališka dejavnost ni zamrla. Po drugi svetovni vojni pa je gledališče takoj začelo z delovanjem, ki traja vse do današnjih dni. Korenine našega gledališkega snovanja segajo torej zelo daleč. Morda bi jih bilo treba še bolj ovrednotiti. Ne vem, če bi bila brez vsega tega gledališkega snovanja danes naša kulturna podoba taka, kot je. Mislim, da ne. Gledališka šola je bila že dalj časa neuresničena želja marsikaterega našega gledališčnika. Kdaj si je prvič v naši kulturni družbi začela utirati pot zamisel o tovrstni gledališki izobrazbeni dejavnosti?
Tokratna zamisel seveda ni prva. Naše gledališče je v preteklosti večkrat organizira-
lo	gledališke tečaje, ki so bili uspešni. Tečaji, ki so posvečeni izboljšanju govora, so tudi tako rekoč stalnica v našem prostoru. Res pa je, da je od zadnjega poskusa gledališke šole v Slovenskem stalnem gledališču minilo že veliko let. Tokrat je tudi prvič, da deluje gledališka šola na deželni ravni.
Ali bi nam lahko kaj več povedali o vzgibih in željah, ki so bili osnova, na kateri je dejansko zakorakala Gledališka šola?
Že dalj časa je bilo namreč v našem prostoru čutiti željo po resnejšem in zavzetejšem delu z mladimi na področju gledališča. Mladih gledaliških navdušencev, ki jim je tečaj namenjen, je v našem prostoru razmeroma veliko, posebno v zadnjih časih pa se je pokazala potreba po nekem temeljitejšem in dolgoročnejšem delu, ki bi presegalo potrebe in okvire posameznih projektov. Tako si Studio Art prizadeva, da bi s svojo ponudbo nudil mladim, za dramsko igro navdušenim akterjem, možnost resne gledališke izobrazbe, kar bi postopno pripomoglo tudi k poglobitvi splošne gledališke kulture in približevanju mlajše generacije k (ne samo naši) gledališki ustanovi ter tako h krepitvi povezave gledališča s teritorijem, ne nazadnje pa k formiranju ambicioznejšega kadra, ki bi lahko v raznoliki dramski umetnosti videl svoj prihodnji poklic.
Cisto enostavno vprašanje. Zakaj bo
gledališki šoli ime Studio Art? Kaj se pravzaprav v teh besedah vsega 'skriva'?
Ha, prav nič se ne skriva, ime ni pretveza za skrivanje vsebin in hotenj! Zakaj Studio Art? Če verjamete ali ne, ima tu prste vmes neka slučajnost: ko so me v obdobju pripravna to šolo vprašali, kako bo šoli pravzaprav ime, sem brez pomislekov kar bmhnila »Studio Art« s pripombo, da gre seveda samo za »delovni naslov«. Potem pa se je ime nekako »prijelo« in ne nazadnje ostalo. A slutim Vaše neizrečeno vprašanje - morda ste hoteli izbrskati vzrok za tako »neslovensko« ime. Veste, v imenu Studio Art se skrivajo pojmi, kot so šolanje, študij, umetnost..., kar odgovarja našim namenom. Veliko vokalov je tudi v tej sin tagmi, kar morda namiguje na neko
širino. Nikakor pa se to ime noče odpovedovati neki identiteti, ki jo, nasprotno, priznava in potrjuje.
Načrt je zaradi svoje geografske razsežnosti zahteval veliko organizacijsko spretnost. Kakšne so bile največje težave, s katerimi ste se srečevali pri snovanju Gledališke šole?
Ne bi govorila o težavah, temveč o delu. Dela resni bilo malo. Veliko razmisleka je od mene zahteval sam koncept šole, ki se seveda lahko oblikuje v tisti zlati sredini, ki jo določajo strokovnost in želje na eni strani, po drugi pa dejanske, tudi finančne zmogljivosti ter potrebe in fizionomija prostora, ki mu je ta šola namenjena. In potem je tu cela paleta drobnega, večkrat nevidnega organizacijskega in usklajevalnega dela, ki ga ne bi opisovala. Naj z veseljem izpostavim dejstvo, da bo gledališka šola delovala tudi v Benečiji. Odziv mladih je bil tudi tu zelo dober in mislim, da je to dobrodošla novost za vse nas. Skratka, meni je to delo, ta izkušnja pomenila slast in veselje. Verjamem vanjo.
Kako bo torej pouk Studio Arta razporejen med tremi pokrajinami naše dežele?
Lekcije bodo potekale v Trstu, Gorici in Špetru ločeno. Tudi mentorji so večinoma različni v treh pokrajinah. Enkrat mesečno pa bodo vsi tečajniki skupaj sledili intenzivnim delavnicam, obiskali posamezna gledališča, si ogledali predstavo, se srečali z ustvarjalci in režiserji. To bo hkrati tudi priložnost za medsebojno spoznavanje neke generacije. Družilo jih bo tudi delo na dveh konkretnih skupnih projektih: mladi bodo skupaj pripravili pesniški večer predvidoma konec febmarja ter skupno končno produkcijo.
Na izziv Gledališke šole se je odzvalo veliko število mladih. Ali ste pričakovali oz. ste že vedeli, da je gledališki svet -v najširšem pomenu besede - tako priljubljen med mladimi zamejci?
Da in ne. Ker že veliko let sledim mladim na področju amaterske dramske dejavnosti, vem, da je gledališče med mladimi ze-
lo	priljubljeno, da je to zanje večen prostor
magije, iskanja, ustvarjalnosti in svobode in ga kot takega tudi iščejo. Pa si kljub temu takega odziva nisem pričakovala: 86 tečajnikov v treh pokrajinah je za naš prostor na nek način »nenormalno«, čeprav, poudarjam, čudovito število. Veseli smo jih, ponosni na vse te mlade! Odziv, ki nam jasno pove več stvari: da si gledališča mladi želijo in ga tudi potrebujejo, da ga hočejo sooblikovati; da je to generacija, ki ne naseda modnim muham, ampak ve, kam hoče. Odziv teh mladih pa je, jasno, za vse nas hkrati tudi zelo zavezujoč. Maksimalno se bomo potrudili, da opravičimo njihovo zaupanje.
Mentorji Gledališke šole so gotovo priznani izvedenci na lastnem poklicnem področju. Na podlagi katerih meril so zadolženi izbrali predavateljski kader Studio Arta?
Strokovna kvaliteta in hkrati zavzeta želja posameznih mentorjev, da lahko v zamejstvu mladim na gledališkem področju nekaj ponudimo, sta bila edino merilo, na podlagi katerega sem izbirala svoje sodelavce. Veste, mladih danes ne morete preslepiti.
Finančne težave našega gledališča so bile do pred nedavnim na dnevnem redu pri zamejskih medijih; če k temu dodamo nespodbudno ozračje, v katerem se nahaja italijanski gledališki sistem, se nam prikaže dokaj zaskrbljujoča slika. Če pa se ozremo na vstop Slovenije v schengensko območje, lahko upamo na posledično odpiranje kulturnega prostora in na prepletanje najrazličnejših izkušenj - gospodarskih, finančnih, izobrazbenih, socialnih, itd.
Kako si na podlagi tega okvira potemtakem zamislite službeno prihodnost današnjih nadebudnih gojencev Studio Arta?
Glede tega moramo biti zelo jasni: še najboljša Akademija danes nikomur nikjer ne zagotavlja prav ničesar. Poleg tega Studio Art ni akademija za gledališče. Zato službena prihodnost tečajnikov, o kateri sprašujete, ne more biti naša primarna skrb. Studio Art je možnost spoznavanja gledališča in samega sebe, je vabilo, da se tisti naši mladi, ki slutijo, da bi lahko v gledališču uzrli svojo življenjsko izbiro, preverijo, da začnejo delati na tem, o tem resno razmišljati. Ce se bodo zanj odloči-
li,	jim bomo seveda pomagali, jim stali ob strani, jih strokovno »oborožili«. Do poklica pa je seveda še dolga pot, ki v gledališče nujno pelje preko Akademije. A dolga pot označuje bržčas vse poklicne profile, ne samo gledališčnike. Kdor ve, kam hoče, bo prej ali slej tja prišel, o tem sem prepričana. Sprašujete tudi o novih možnostih, ki nam jih čas ponuja: dejansko odpiranje kulturnega prostora, o katerem govorite, in posledična možnost prepletanja izkušenj in vizij ponuja tudi gledališkemu proštom nove dimenzije in nove izzive. Na nas je, da jih v polni meri izrabimo. Poglejte ta podatek: v Studio Art se je vpisalo veliko naših mladih, je pa tudi nekaj tečajnikov iz Kopra, Nove Gorice in tečajnikov italijanske narodnosti. Nekaj teh se je hkrati vpisalo tudi na tečaj slovenskega jezika. Vse to nekaj pove.
Bi sami dodali še kakšno vprašanje? Vprašanja ne, zahvalo pa ja. In to ne zaradi neke lepše formalnosti, ampak, verjemite, res iskreno in občuteno. Zahvalo sem dolžna veliko ljudem: obema krovnima organizacijama in vodstvu Slovenskega stalnega gledališča, da so podprli nastanek te gledališke šole; kulturnim zvezam v Trstu, Gorici in Benečiji in vsem, ki so gmotno omogočili ta projekt; vsem mentorjem in sodelavcem, ki z menoj delijo vero v smiselnost našega truda in v možnost žlahtne gledališke rasti naših mladih. Upam, da bom to zaupanje znala opravičiti.
Igor Gregori
Odmevi
Kam je izginil "Mladinski oder"?
4‘
Sc *
Foto IG
12. oktobra 2006
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Stična na Dolenjskem
Muzej krščanstva na Slovenskem
Muzej krščanstva bo nasledil Slovenski verski muzej v Stični, se je v četrtek, 5. oktobra, s predlogom resornega ministrstva strinjala vlada. V utemeljitvi sklepa je vlada poudarila, da se je stiški muzej v petnajstletnem delovanju s svojimi tridesetimi zbirkami in več kot 17.000 evidentiranimi eksponati, številnimi občasnimi razstavami in drugimi dejavnostmi uvrstil med najbolj prepoznavne slovenske muzeje, kar potrjujejo številni domači in tuji obiskovalci. V muzeju letno zabeležijo več kot 20.000 obiskovalcev.
Z vladnim sklepom - veljati bo začel dan po objavi v Uradnem listu RS - bo ustanovitelj muzeja postala država, Slovenska škofovska konferenca pa bo ostala njegova soustanoviteljica. Sklep o ustanovitvi Muzeja krščanstva med drugim določa, da bo direktorja muzeja imenoval minister za kulturo na podlagi javnega razpisa in po predhodnem mnenju sveta tega javnega zavoda. Novoustanovljeni zavod naj bi prev-
zel tudi vse doslej zaposlene v Slovenskem verskem muzeju. Slovenski verski muzej ima svoje prostore v stari prelatu-ri v cistercijanskem samostanu v Stični. Začetki muzeja segajo že v 80. leta, ko sta se iz dela samostanskih stavb izselili osnovna šola in gimnazija. Muzej je v prvem desetletju deloval na ljubiteljski osnovi zbiranja in razstavljanja. Ob podpori samostana in pod nadzorom spo-meniškovarstvene službe ter ob pomoči različnih donatorjev iz Slovenije in tujine so uredili razstavne prostore.
Leta 1991 je bilo v Stični ustanovljeno Društvo prijateljev Slovenskega verskega muzeja, ki je s pomočjo ministrstva za kulturo zaposlilo prvega kustosa. Slovenski verski muzej je nato septembra 2003 ustanovila Slovenska škofovska konferenca. Muzej je v hrambo prevzel vse zbirke in muzejske predmete, ki jih je hranilo Društvo prijateljev verskega
muzeja v Stični.
Muzej varuje, raziskuje, ohranja, restavrira in dokumentira sakralno dediščino na območju cele Slovenije. Poleg stalne razstave prireja tudi občasne razstave. Stalna razstava zajema samostansko zbirko likovnih del, starin, inku-nabul, arhivskih listin, pečatov, liturgičnih oblačil in predmetov,
ki jih je muzeju v hrambo odstopil stiški cistercijanski samostan, predstavitev starih meniških delavnic, spominska soba zeliščarja patra Simona Ašiča, galerijo akademskega slikarja patra Gabrijela Humeka, zbirko sakralne umetnosti, zbirko slovenske ljudske pobožnosti, zbirko	sester
uršulink in sester hčera krščanske ljubezni, spominsko sobo misijonarja Friderika Barage, kulturnozgodovinsko zbirko in zbirko starin Leopolda	Koz-
levčarja.
Na ogled je tudi stalna razstava Zgodovina krščanstva na Slovenskem, ki je bila leta 2003 nagrajena z muzeološkim Valvasorjevim priznanjem in občinsko nagrado. V sklopu obiska muzeja so tudi ogled cistercijanskega samostana, križnega hodnika, refektorija, samostanske bazilike, vhodnega stolpa in videoprojekcije o zgodovini samostana ter duhovnem življenju v njem, je mogoče izvedeti na spletni strani muzeja.
STA
Še eno pričevanje
Romanje v Lurd
Roka ne ve, kje bi začela. Kar nekaj časa sem si po tiho želela romati v Lurd, še posebej po pripovedovanju prijateljice Marije, ki je že bila v Lurdu skupaj z našimi zamejci v prejšnjem letu. Pa naj sanje postanejo resničnost, sem si rekla. S teto sva se prijavili pri gospe Joani. Najprej naju preseneti njena prijaznost, vedno ima čas, nikamor se ji ne mudi.
Približal se je čas odhoda. A bova zmogli, leta so kar visoka, kar čez 80 jih je že, pa ta peklenska vročina, le od kod se je vzela ravno v tem času.
Ali ne bi bilo pametneje ostati
doma in ne tvegati tako dolge poti... Kaj če se kaj zgodi? Zvestoba dani besedi in odločitvi in želja po srečanju z Našo Gospo naju je popeljala na dolgo
pot.
In romanje se je začelo. Prijetne sopotnice, spremljevalci, vedno pripravljeni pomagati, zdravnik in zdravnica vedno pri roki, duhovniki, škof in spremljajoče molitve in misli od doma, vse to je pripomoglo k čudovitemu romanju. Postali sva članici velike družine, ki te sprejema takega, kot si, te ima rada, te posluša in ti pomaga. Kaj naj rečem, pojdite tudi vi in okusite to srečo.
In potem Lurd, Marija, ki te čaka v majhni votlini ob reki Gavi, da se povrneš k njej. Množice ljudi, bolnikov, invalidov... naključno srečanje ob pozdravu miru s Slovenci, z bogoslovcem iz Zagreba v Kolbejem domu, obnovitev krsta v kopeli ob votlini... Vse to me je naredilo vsaj začasno "novo".
Dragi zamejski Slovenci, dragi vsi, ki ste pripomogli k našemu dobremu počutju, hvala vam in Bog vas blagoslovi pri vašem plemenitem delu. Pa še kdaj nasvidenje... Prihodnje romanje v Lurd bo v juliju 2007... Zbogom.
N.N.
28. NAVADNA NEDELJA
Mdr 7, 7-11; Ps 89; Heb 4,12-13; Mr 10,17-30
Danes takole beremo v drugem berilu: "Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor" (Heb 4, 12-13).
Božja beseda je v današnjem evangeliju ostrejša kakor vsak dvorezen meč. Nekdo bi rad hodil za Jezusom, nam govori, ker je videl, kako osvaja množice. VJezusu vidi neko skrivnostno moč, ki ljudi pritegne k posnemanju. Toda ne računa na Jezusove zahteve, na žrtev in odpoved sebi. Saj je nenavezanost na ta svet predpogoj za hojo za njim. Matevž je to razumel, Juda Iškarijot in bogati mladenič pa ne. Dobrine tega sveta človeka namreč lahko zasvojijo kakor mamilo. Ne same po sebi, ker so
dobre, marveč v prisvajanju tega, česar nismo prinesli s seboj. Job je to lepo izrazil: "Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja" (Job 1, 21).
Nujno je potrebna neka distanca od stvari, od sveta. In ne samo za redovnika in duhovnika, skratka za tistega, ki se po zaobljubi odpove imetju ali zakonskemu življenju ali se zaveže pokorščini, svobodno sprejeti zaradi nebeškega kraljestva. Življenje se že itak samo spopada s tisoč in eno težavo in preizkušnjo, a si želi pomoči zlasti od tistega, ki se je odpovedal temu in onemu. Zato naj bi ga prav tak človek razumel in mu pomagal pri notranjem in zunanjem osvobajanju za nebeško kraljestvo. Slednje trpi namreč silo in samo močni ga osvajajo (Mt 11, 12).
Sv. Frančišek Asiški je klasičen primer hoje za ubogim Jezusom. Evangelist Matej imenuje mladeniča nekoga, ki je prišel k Jezusu z vprašanjem o dobrem, ki naj ga stori, da prejme večno življenje. Marko ga ne opredeli točneje: imenuje ga nekdo, Luka pa oblastnika, t.j. nekoga, ki je na kakršnem koli družbeno uglednem položaju (Opomba k Lk 18, 18, str.
1588).
Jezus spomni bogataša na izpolnjevanje zapovedi. Marko doda še eno zapoved, ki je drugi evangelisti ne navajajo: "Ne goljufaj!" (Mr 10, 19).
Marko navaja najprej poklic bogatega mladeniča. Sledi pouk o nevarnosti bogastva. Zaključi pa s povračilom tistemu, ki se bogastvu odpove.
Pri Judih je veljalo bogastvo za Božji blagoslov, Jezus pa poudari, da je treba popolnoma zaupati samo Bogu in ne bogastvu, imetju, dobrinam. Odpoved imetju mora biti radikalna odločitev, ki prinaša svobodo tistemu, ki se odpove sebi, bogatemu mladeniču pa prinaša žalost in zagrenjenost. Njegova zadržanost spominja na narejenost. Rad bi namreč prišel k dobremu Bogu, a ne bi hotel izgubiti premoženja.
Toda za popolnost ne zadostuje izpolnjevanje zapovedi ne zaobljube uboštva, neporočeno-stiin pokorščine. Tudi hvalisanje z lastno pravičnostjo ne zaleže, ker je zoprno. Jezus izrecno pravi, da je dober samo Bog. Samo Oče je usmiljen, vir in središče vsega dobrega. Zato
pridemo do njega samo po poti ponižnosti in hvale samo njega.
Jezus citira bogatinu samo zapovedi od 4. do 10. zato, ker pridemo do Boga, do izpolnjevanja duha zapovedi, samo po ljubezni do človeka. Mladi mož je sicer pošten in pobožen. Je v najboljših letih, da se odloči za duhovni poklic. Zato ga Jezus vzljubi, toda, ker zahteva od njega težko odločitev za nebeško kraljestvo, za odpoved bogastvu, odpove v ljubezni, ki ga zahteva popolnega. Rešil se bo, tako upamo, če bo ostal zvest nalogi izpolnjevanja zapovedi. To pa pripada izključno Bogu, ki zahteva, da damo celo življenje za evangelij.
Jezus pribije, da bogat človek, ki je navezan na svoje imetje, ne more priti v Božje kraljestvo. Prej bo lahko prišla v mesto kamela skozi ozka stranska vrata v Jeruzalem ali, bolje, debela mornarska vrv skozi šivankino uho, kakor bogataš v Božje kraljestvo (Mr 10, 24-27).
Jezus pa obljubi apostolom in vsem, ki hodijo za njim in so vse zapustili, že na tem svetu, tolažbo in lepo prijateljstvo (Vse po 'Sinossi e commento', Poppi 2004, 276-278).
Sveti oče o zakonski ljubezni, družini in pasteh sodobne družbe
Zakonci, misijonarji ljubezni in življenja, bodite vztrajni!
D
ružine so v Italiji vedno bolj osamljene, država je zato šibka in bolna.
Te besede je prejšnji konec tedna izgovoril predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je
ugotovil, da je tudi zanemarjanje te osnovne celice eden pomembnejših vzrokov globoke družbene krize, v kateri živimo.
Prav o družini je v nedeljo spregovoril tudi sveti oče Benedikt XVI., ki se je pri tem navezal na nedeljska berila. Družine naj se ne prepuščajo sodobnim kulturnim tokovom, ki jih prežemata hedonizem in relativizem, je zatrdil, saj krvavo potrebujemo družine, ki bi bile pripravljene opravljati	svoje
velikodušno poslanstvo v Cerkvi in družbi. Bogu se je zahvalil za dar zakramenta sv. zakona, krščanske zakonce pa je pozval, naj ostanejo zvesti svojemu poslanstvu v vseh obdobjih življenja, v trenutkih veselja in trpljenja, v zdravju in bolezni, kot so obljubili na dan poroke. Zavedajo naj se, da so prejeli veliko milost, zato naj gradijo družino, ki bi
bila odprta življenju in sposobna se v enotnosti soočati s številnimi in zapletenimi izzivi našega časa. Potrošniška in sekularizira-na družba nastavlja pasti in skuša na vse načine zapeljati vedno več ljudi tako, da jih oddaljuje od verskih vrednot v družinskem, civilnem in političnem življenju. Na vse to moramo danes kljub vsemu gledati z upanjem, saj sledovi Božje milosti so povsod prisotni. Nadvse potrebna je molitev: kristjani naj se ne naveličajo prositi Boga, v svojem vsakdanjem življenju naj bodo vztrajni. Papež se je zahvalil vsem družinam, ki ostajajo zvesti sprejemanju življenja in zdravi vzgoji otrok, obenem pa je izrecno molil za vse družine, ki doživljajo težke trenutke. Neločljiva vez med možem in ženo je izvirni Božji načrt glede sv. zakona, je povedal, zaradi česar sta zakonca prava misijonarja ljubezni in življenja. Danes je nadvse potrebno pričevanje takih zakoncev, ki živijo proti toku in s tem kažejo, da je mogoče in lepo tudi v našem času hoditi za Kristusom, v zvestobi, spoštovanju in ljubezni. To poslanstvo se izraža v družini, pa tudi izven nje: družinska skupnost je namreč živo znamenje Božje ljubezni do vseh ljudi.
DD
Podobica g. Marijana Markežiča
Vsak človek je kot nenadomestljiv kamenček v čudovitem mozaiku Božjega načrta za človeštvo. Moje prizadevanje mora biti predvsem v zavestnem in odgovornem iskanju lastnega mesta v njem.
Obstajam zaradi ljubeče, večne Božje volje.
Na svet sem prišel, da uresničim svoj delček v Božjem načrtu za človeštvo.
Zavedam se, da me Bog vodi in v sodelovanju z drugimi uresničujem ta načrt.
Nič ni majhnega, kar je storjeno iz ljubezni, ker je vključeno v velik večni Božji načrt.
Če Boga postavim na PRVO mesto, potem so vsi in vse stvari na svojem PRAVEM mestu.
NOVI
GLAS
Kristi ani in družba
12. oktobra 2006
Pismo iz Čila
V deželi vulkanov
Curacautin (Čile), 15. septembra 2006
Spoštovani gospod urednik! Podpisani Andrej Pogačar, upokojeni slovenski duhovnik v Cilu, ki mu brezplačno pošiljate izvrstni tednik Novi glas, za kar se Vam ponovno zahvaljujem, Vam pošiljam par prispevkov, če se Vam zdijo vredni objave, kot izraz skromne zahvale. Če Vam ne služijo, jih mirno vrzite v koš ali peč. Sam sem bil preko dvajset let urednik farnega lista v tukajšnji fari in se zavedam, koliko truda je treba vložiti v še tako majhen list. V primeru, da Vam poslano pride prav, sem Vam prav rad na razpolago za še kakšno nadaljnjo pošiljko.
Moja “pisateljska" žilica je bolj apologetske narave, ker pač živim in delam v okolju, ki to potrebuje.
Vam in Vašim sodelavcem želim obilo božjega blagoslova pri Vašem tako zaslužnem delu za naš narod!
S prijateljskim pozdravom Andrej Pogačar
Čile...! Kdaj bi si mislil v mladosti, da me bo Bog nekoč "odpihnil" tako daleč od ljubljene domovine Slovenije...! Edino, kar sem vedel tedaj iz zemljepisa o Čilu, je bilo to, da je v Južni Ameriki in da ima bogate rudnike bakra in solitra. To je bilo vse...!
Pred dvema mesecema sem "slavil" 58. obletnico, odkar sem v Južni Ameriki: osem let v Argentini in potem kar petdeset let v Čilu!
Kakšna je čilenska dežela? Povejmo najprej, da je Južna Amerika najbližji kontinent ledene Antarktike. Čile se razprostira na njegovem skrajnem jugu in je obvezen prehod do ledene celine južnega zemeljskega pola. Dežela ima po dolžini 4600 km, vštevši na stotine otokov še več, in je tako
daljši od vsake dežele v Evropi razen Rusije in dvakrat večji od Japonske. Kaže se kot dolg in ozek pas na zahodu Južne Amerike. Na severu meji na Peru', na jugu na Antarktiko, na vzhodu na Bolivijo, medtem ko ga od Argentine ločijo vulkani in visoke Kordiljere (Andi), na zahodu ga obdaja Pacifiški ocean. Meri 2.006.096 km2. Ima 15 milijonov prebivalcev, od teh je kar šest milijonov v glavnem mestu Santiago. Uradni jezik je španski, neuradni pa indijanski (ma-puče, kečua in aimara). Ljudje so mešanica prvotnih Špancev in Indijancev.
Socialne razlike so precejšnje.
Glavna industrija obsega rudnike bakra in drugih rudnin. - Čile je ekonomsko najbolj stabilna država v Južni Ameriki in je vključena v svobodno trgovino s Severno Ameriko, z Brazilijo, z Evropsko unijo, z Japonsko in celo s Kitajsko. Dežela obsega tri velike cone ali predele: sever, sredino in jug. Severni del je puščavski z znamenito in najbolj suho planoto na zemlji, imenovano "Atacama". Tu so velikanska ležišča bakra, ki je glavni vir državnih dohodkov. Turisti zelo radi obiskujejo "Dolino lune", gejzirje in simpatične zgodovinske cerkvice, zgrajene še iz blata in slame. V ozadju se dvigajo proti nebu visoki vulkani, ki predstavljajo neke vrste hrbtenico vzdolž cele dežele. - Centralni ali srednji del je zelen in ga krasijo
prostrani vinogradi z zelo kvalitetnim vinom, znanim po celem svetu. Tu so večja mesta z metropolo Santiago. Večina ljudi prebiva v mestih, kjer sta industrija in trgovina. V tem delu so tudi svetovno znane toplice, smučišča in druge številne turistične točke. Južni del države je pravi kontrast severa: pokrit z bujnim zelenjem, s številnimi gozdovi zlasti aravkanskih smrek, reke, jezera, slapovi itd.
Zaradi obilice gozdov je zelo razširjena lesna industrija. Tukaj je tudi še veliko indijanskih "redukcij" ali vasi v mirnem sožitju
z ostalim prebivalstvom. Zaradi velikih naravnih lepot narašča turizem, ki privablja ves svet. - Naj povemo še, da je večina Čilencev katoliške vere, je pa tudi precej evangeličanskih (protestantskih) občestev. Katoliška cerkev obsega 27 škofij, 10 semenišč, več univerz in drugih inštitutov in karitativnih ustanov. Zelo veliko je tudi redovniških družb.
Ljudje so prijazni in gostoljubni do tujcev in zelo družabni. -Naj omenim na kratko še kraj, kjer smo in še delujemo slovenski duhovniki. Imenuje se Curacautin (indijansko ime) z 18.000 prebivalci in oddaljen 650 km južno
od glavnega mesta Santiago. Ima asfaltirano cestno povezavo z ostalimi mesti juga. Zaradi izredno velikih naravnih lepot se počasi spreminja v turistični center. Obdajajo nas kar štirje vulkani s skoraj 3000 m višine. Prav tako so v bližini štiri večja jezera, tri toplice, zdravilišča, krasni aravkanski gozdovi, smučišča in razgledne točke.
Fara sv. Petra obsega podolž 60 km in v širino 20 km. Ima 30 podružnic, ki so v razdalji do 40 km in jih obiskujemo vsak mesec. V fari smo bili od leta 1951 trije slovenski duhovniki. Eden je umrl,
ostala dva sva pa že v pokoju. Ca-racautin je precej podoben naši Gorenjski in smo se hitro privadi-
li	novim krajem in navezali z verniki in tudi drugimi prijateljske zveze.
Kljub temu da bi bil srečen, če bi pastiroval na domači zemlji, sem hvaležen Bogu, da sem med Čilenci, ki nas imajo radi. Velikokrat mi stopa pred oči slika, za katero ne vem, kje sem jo prvič videl: slika predstavlja širno puščavo... Izpod velike skale raste in cveti eksotično lepa roža... Spodaj ima napis: "Treba je, da rasteš in cvetiš, kjer te je Bog vsadil...!"
Andrej Pogačar
Kratke
Podgora: praznik rožnovenske Matere Božje
V Podgori so v nedeljo, 1. oktobra, imeli praznik rožnovenske Matere Božje. Že vrsto let imajo v vasi ob Soči tradicionalno procesijo vsako prvo nedeljo v oktobru. Ob dveh in pol seje v domači cerkvi začela molitev rožnega venca. Sledil ji je govor novomašnika Alessia Stasija, ki je tudi vodil procesijo. Stasi je v pridigi med drugim poudaril vlogo matere v sodobni družbi, ki se včasih ne zaveda svojega poslanstva. Verniki so nato hodili za kipom Matere Božje, ki so ga ob spremstvu petja mešanega pevskega zbora Podgora in godbe na pihala iz Nabrežine popeljali po vaških ulicah. Po vrnitvi v cerkev se je češčenje končalo s slovesnimi litanijami in pesmijo V zakramentu. Na trgu Lojzeta Bratuža je rajonski svet Podgora pripravil presenečenje, prijetno in bogato zakusko. Druženje se je nadaljevalo še do večera ob srečolovu in v veseli družbi.
V soboto, 7. oktobra, so se Podgorci poklonili Mariji na Kalvariji ob petdesetletnici postavitve kapelice, ki sojo domačini zgradili v zahvalo Mariji; njen kip je bil v votlini, v katero so se ljudje zatekali med vojno.
Slovesnost v Javorci
Župnija Marijinega vnebovzetja Tolmin in občina Tolmin vabita v petek, 13. oktobra, k spominski cerkvi Sv. Duha v Javorci ob 90. obletnici njene gradnje. Zahvalno mašo bo ob somaševanju koprskega škofa msgr. Metoda Piriha, vojaškega vikarja dr. Jožeta Pluta in drugih duhovnikov vodil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji dr. Santos Abrily Castello. Iz Tolmina do planine Srednjica - Polog je cesta urejena in prevozna za osebne avtomobile.
Maša za pravnike ob začetku sodnega obdobja v ljubljanski stolnici (rdeča maša)
V katoliški Cerkvi je ponekod običaj, da se pravniki in študentje prava ob začetku sodnega obdobja oziroma na začetku akademskega leta v jesenskem času zberejo k evharistični daritvi - k “rdeči maši", kjer prosijo Svetega Duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju. Na pobudo Akademskega društva pravnik je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik daroval rdečo mašo v sredo, 11. oktobra, ob 18.30, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. S škofom so somaševali duhovniki - pravniki in člani cerkvenih sodišč. Rdečo mašo obhajajo v Cerkvi na Slovenskem tokrat drugič.
Ime “rdeča maša” izhaja iz rdeče barve liturgičnih oblačil duhovnikov ter predstavlja barvo pravičnosti in Svetega Duha. Poleg tega so se sodniki rdečih maš vedno udeleževali v sodniških togah, ki so bile v večini primerov rdeče barve. Začetki obhajanja rdečih maš segajo v zahodni Evropi (predvsem v Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu) v 12. stoletje. Tradicija se je do danes ohranila predvsem v ZDA, Kanadi in Združenem kraljestvu. V ZDA se rdečih maš vsako leto poleg velikega števila pravnikov, odvetnikov, državnih uradnikov in ostalih javnih delavcev udeležujejo tudi sodniki zveznega vrhovnega sodišča.
K rdeči maši so povabljeni pravniki in študentje prava ter vsi, katerih delo v močni meri zaznamuje prizadevanje za pravičnost v svetu. Cerkev ob evharističnem slavju verne udeležence vabi k prejemu zakramenta pokore in svete evharistije.
Plenarno zasedanje evropskih škofovskih konferenc v Rusiji
Na povabilo predsednika katoliške škofovske konference Ruske federacije škofa Josepha VVertha se je v sredo, 4. oktobra, v Sankt Peterburgu začelo plenarno zasedanje predsednikov evropskih škofovskih konferenc. Srečanje, kije potekalo do 8. oktobra, je namenjeno utrjevanju občestva med “delnimi Cerkvami" in želi biti izraz povezanosti z Rusijo ter tamkajšnjimi kristjani, so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.
Udeleženci zasedanja so razpravljali tako o opravljenem delu Sveta evropskih škofovskih konferenc kot tudi načrtovanju prihodnjih dejavnosti na področju evangelizacije, pravijo v sporočilu.
V prvem delu zasedanja sta moskovski rimskokatoliški škof in predstavnik moskovskega pravoslavnega patriarhata udeležence seznanila s položajem vere in cerkva v Rusiji, drugi del zasedanja pa je bil posvečen duhovnim poklicem v Evropi, podobi duhovnika, zakona, družine ter aktualnim razmeram v svetu. Poleg tega pa so predsedniki škofovskih konferenc razpravljali tudi o odnosu med Evropsko unijo in Cerkvijo ter o prihodnosti procesa združevanja v Evropi, so zapisali v sporočilu.
Plenarnega zasedanja, na katerem so izvolili tudi novo predsedstvo za obdobje 2006-2011, se je kot predsednik Slovenske škofovske konference udeležil mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger, so še zapisali v sporočilu.
Komemoracija žrtev
V soboto, 14. oktobra, se bo koprski škof msgr. Metod Pirih ob 15. uri udeležil komemoracije in vodil molitev pri Peternelu (Goriška Brda), kjer so Nemci med drugo svetovno vojno iz maščevanja ubili 22 ljudi. Zatem pa se bo ob 16. uri udeležil komemoracije v gozdu Bosco Romagno (Italija), nedaleč od Čedada. Obeh spominskih slovesnosti se bodo udeležili tudi goriški nadškof Dino De Antoni ter predstavniki oblasti. Komemoraciji organizira združenje Concordia et Pax (Sloga in mir).
Srečanje katehistov koprske škofije
V nedeljo, 15. oktobra, se bo koprski škof Metod Pirih ob 15. uri udeležil srečanja katehistinj in katehistov koprske škofije v prostorih ob cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Katehisti bodo izvolili novo vodstvo, škof pa bo katehistinjam, ki to delo opravljajo 35, 30 ali 25 let, podelil posebna priznanja.
EMZ3 Na praznik Rožnovenske Matere božje
Uspela tretja zborovska revija openskega dekanata
Bogat koncert, poln lepih vtisov, poln pozitivnih sil, ki vnašajo veliko lepega in dobrega v naš prostor! To je sinteza 3. dekanijske revije openskega dekanata, ki je bila na praznik Rožnovenske Matere Božje, v soboto, 7. t.m., v dolinski župnijski cerkvi sv. Urha in ki je, kot je uvodoma poudaril domači župnik g. Maks Suard, dogodek, ki je pomemben za vse občestvo, ker so pevci dragoceni sooblikovalci bogoslužja.
Nastopilo je dvanajst pevskih zborov. OPZ Slomšek iz Bazovice, ki ga vodi Zdenka Križmančič, je ob spremljavi organistke Tamare Ražem, kitaristke Neže Kravos in flavtistke Eme Kravos občuteno zapel tri pesmi Naceta Duha. OPZ Kraški cvet iz Trebč je pod vodstvom s. Karmen Koren in ob orgelski spremljavi Marije Sturman doživeto podal del Tomčeve Marijine mladinske maše, Forna-slerjev Marijin slavospev in Ma-vovo Ko zarja. Mešani zbor od Sv. Ane, ki ga vodi Iztok Cergol, je s kora ob orgelski spremljavi Alenke Cergol predstavil Cveko-vo Angeli lepo pojejo, Sattnerje-vo S cvetlicami te venčamo, pri kateri so si omislili tudi imenitno violinsko spremljavo in še Bratuževo O Marija, moja sreča.
Temeljiti MePz Sv. Jernej z Opčin se je pod vodstvom Janka Bana, a capella poklonil Mariju Kogoju ob 50-letnici smrti in zapel njegovi Ko poje zvon in Večerni zvon ter še Gruberjevo Sonce že zahaja. Sledil je nastop dveh ženskih zborov. V presbiteriju je nastopil ŽPZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke, s kora ga
je spremljal organist Davorin Starec. Ubrano so zazvenele Ra-potčeva Marija, ti poslušaj, Mihelčičeva Vsa lepa si Marija in Duhova Tebi, o Mati se izročam. Zborovodkinja Marija Šturman pa je za ŽCPZ Ricmanje izbrala izbor treh mladinsko uglašenih Marijinih pesmi Franca Juvana, pevke je spremljala Alenka Cer-
gol. Poseben je bil tudi nastop Vokalno instrumentalne skupine Katizbor s Katinare, ki ga vodi Carlo Tommasi, na orgle jo je spremljala Alenka Cergol, na flavto pa Carlo Venier. Na zanimiv način so podali starodavni ljudski Lepa si, lepa, roža Marija in Je angel Gospodov ter Peroso-vo priredbo Saint-Saensove Ave
Maria. S kora so se nato oglasili rojanski cerkveni pevci, ki so pod vodstvom Bogdana Kralja in ob spremljavi Tomaža Simčiča, predstavili premišljen spored: Komelovo Vsi zbori zadonite, Engelhartovo Ko bi jaz zvonček bil in še Jerebovo Že pada mrak v dolino.
V	prezbiteriju se je medtem zbral
MePZ Repentabor, ki je a capella nastopil pod vodstvom Loreda-ne Guštin. Zapel je Mavovo Pred tebo, o Mati, Hladnikovo Večerni zvon in Gačnikovo Šopek rož. Poseben je bil program MePZ Lipa, ki ga je na orgle in klavir v prezbiteriju spremljal Silvio Sir-sen. Prva je bila znamenita Mozartova Ave verum, sledila je Ave Maria baskovskega skladatelja J. Busta in na koncu Psalm 105 sodobnega skladatelja G.D. Passa. MePZ Mačkolje se je odločil, da bo nastopil na koru. Pod vodstvom Andreje Štucin in ob spremljavi Metke Jereb je doživeto podal Vodopivčevo Švetogor-ska Mati mila, Engelhartovo Dajte mi zlatih strun in še Kelebayjevo Marija, mogočna kraljica. Na koncu pa je revijo zaključil Združeni zbor ZCPZ, ki je pod vodstvom Edija Raceta in orgelski spremljavi Tomaža Simčiča zapel dve Mavovi, in sicer Ko sveto jutro ter V nazareški hišici in še Sattnerjevo Vijemo ti vence. Večer pa so pevci Združenega zbora in vsa cerkev zaključili prazniku primerno z Mavovo Kraljico venca rožnega.
To je bil torej program, ki smo ga poslušali. Razveseljiv je bil odziv zborov, ki so se vsi temeljito pripravi-
li	in po svojih močeh kar najbolje nastopili. Razveseljiv raznolik izbor pesmi in skladateljev, z dovršenimi in zahtevnimi skladbami. Razveseljiv je bil izredno prijazen in številen odziv občinstva, ki je napolnilo prostorno dolinsko cerkev. Res velja vztrajati pri tovrstnih pobudah!
V.J.
• yi	NOVI
6 12. oktobra 2006	Cronska	glas
Kratke
Premiera monokomedije SSG v Kulturnem domu
Drugič v letošnji sezoni bo SSG predstavilo premierno uprizoritev v Gorici. V petek, 13. oktobra, ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu, v izvenabonmajski ponudbi, slovenska praizvedba monokomedije neapeljskega avtorja Annibala Ruccella (1956-1986) Mame mičkene, stršno mičkene tragedije, ki jo je v slovensko narečno barvitost prestavil Danijel Malalan, protagonistka pa je Maja Blagovič v režiji Alessandra Marinuzzija. Goriški abonenti, ki so že vpisali letošnji abonma, si jo bodo ogledali brezplačno.
Deveta izvedba pobude Ruralia 2006
Po Okusih srednje Evrope spet prihaja v Gorico oktobrska enogastronomska manifestacija Ruralia, ena najbolj priljubljenih na Goriškem in v širši okolici; lani je privabila kar 30 tisoč gostov. V organizaciji letos nastale družbe, Udine e Gorizia Fiere Spa, že deveto leto ponuja sejem in degustacijo kakovostnih deželnih in italijanskih specialitet. Gre za jedi in kulinarične dobrote, za katere jamčita evropski oznaki DOP in IGP o zaščitenem geografskem izvoru. V prostorih goriškega sejmišča bo od 13. do 15. oktobra sodelovalo več kot 100 razstavljalcev, ki zastopajo konzorcije, podjetja, vinogradnike ter področne proizvajalce za Salon specialitet in prodajno razstavo. Uradno odprtje je predvideno v petek ob 17.30. Protagonisti manifestacije bodo ponudili, kot rečeno, najrazličnejše jedi in specialitete iz raznih italijanskih dežel, za pravi sprehod po okusih italijanskega polotoka, ki zajemajo sir, olje, sadje, mesnate izdelke, sladkarije, med in kruh, da naštejemo le nekatere.
RVRALIA
Tudi letos bodo na programu spremljevalne pobude, ki so vezane na enogastronomsko ponudbo, ki se predstavlja na stojnicah. Med srečanji na programu sta tudi dva posveta, Palačinka Days in Pizza show, posebna pozornost pa bo namenjena kraški kuhinji, ki jo bo tokrat ponujala priznana Gostilna Devetak z Vrha sv. Mihaela. Potrjen je tudi sklop iniciativ Ruralia Kids za mlajše in najmlajše, letošnja novost pa je poseben deželni natečaj traktorjev, ki so starejši od 35 let.
Mobilna telefonija v občini Sovodnje ob Soči
Na nedavnem srečanju (v drugi polovici avgusta) na županstvu z inž. Nonninom, avtorjem načrta za določitev lokacij za nameščanje prenosnikov za mobilno telefonijo, je bil sprejet predlog, da naj se preveri primernost dveh alternativnih lokacij, ki sta sicer že upoštevani in označeni v osnutku načrta. To nalogo si je prevzel načrtovalec in jo izpolnil v razmeroma kratkem roku. Župan je na zadnji seji občinskega sveta ta odgovor tudi posredoval. Za družbo Wind in namestitev prenosnika za mobilno telefonijo na območju Vrha sv. Mihaela bi odgovarjala tudi ena od dveh rezervnih lokacij, je na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, na izrecno vprašanje svetnika Klemšeta, povedal župan Petejan. Sprejemljiva bi tako bila lokacija pri jamarski koči.
V	prvem osnutku načrta, ki naj bi bil v kratkem v razpravi za dokončno odobritev, je bila kot najbolj primerna lokacija za postavitev prenosnika izbrana parcela na južnem obrobju naselja. Izbiri so odločno nasprotovali krajani, ki predlagajo, da se izbere druga lokacija. Vlogo je podpisalo okrog 170 občanov. Čeprav je res, da trenutno ni na občini nobene prošnje za postavitev antene, kot je na seji izjavil župan in skušal pomiriti krajane, je pa res, da bo po dokončni odobritvi načrta in določitvi najbolj primerne lokacije za postavitev takega objekta občina morala izdati soglasje. / Svetniška skupina Združeni -Sovodnje ob Soči
Ob izgubi naše drage mame in none
JULE
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Karlu Bolčini, g. Vojku Makucu in g. Mauru Bellettiju za pogrebni obred, pevskemu zboru Podgora za ubrano petje ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
DRUŽINA JURETIČ Podgora, 12. oktobra 2006
Akcija za kip Simona Gregorčiča v Gorici
Odbor Slovenske konzulte pri goriški občini, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, Zveze slovenske katoliške prosvete, Zveze slovenskih kulturnih društev, Kulturnega centra Lojze Bratuž in Kulturnega doma sporoča, da bo v soboto, 21. oktobra, prišlo do postavitve doprsnega kipa Simona Gregorčiča v goriškem Ljudskem parku, ki gaje izdelal Silvan Bevčar. Odbor seje odločil za akcijo zbiranja finančnih sredstev in poziva ljubitelje “goriškega slavčka”, naj prispevajo v ta namen.
Sredstva se zbirajo v jutranjih urah v prostorih Kulturnega doma in Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
Gostovanje slovenskih igralcev iz Argentine
Nikar ne izgubljajte vere vase!
sproščenim obvladovanjem dolgega teksta, predvsem pa z izredno pažnjo na jezik. V gojenju lepe govorice so lahko za zgled vsem nam, predvsem pa našim zamejskim skupinam, ki zvečine namenjajo premalo pozornosti jezikovni podobi svojih uprizoritev. Daleč od domovine zgledno ohranjajo jezik staršev in narodnostno identiteto po domovih in kulturnih društvih. Zato lahko le čestitamo vsem enajstim igralcem, Lučki Jereb Oblak, Gabrijeli Bajda Križ, Nadi Kopač Grohar, Elizabeti Petkovšek Mavrič, Heleni Dolinšek, Dominiku Oblaku, Gregorju Batagelju, Andreju Golobu, Milošu Mavriču, Matjažu Čeču in Martinu Križu, ki so vložili veliko truda v izoblikovanje dramskih oseb in se vživeli v odrske prizore, ter zakulisnim delavcem, Heleni Dolinšek, Nadi Kopač Grohar, Martinu Križu, Andreju Golobu in Matjažu Čeču, ki so poskrbeli, da je bilo na odru vse v redu.
Želimo, da bi domov poleg slike goriškega slikarja Andreja Kosiča, spominskega daru ZSKP, in knjig o 40-letnem delovanju PD Štan-drež, poklona štandreškega društva, ponesli tudi lepe vtise o goriškem življenju in slovenskem utripu v njem - v spremstvu predstavnikov Zveze so namreč obiskali naše kulturne ustanove, tudi sedež Novega glasa - mi pa bomo trajno ohranili v zavesti njihovo ljubezen, vztrajno požrtvovalnost in skrb za to, da bi se še dolgo let skladno prepletale korenine slovenske lipe in argentinskega drevesa ombu.
ne
ZSKP IN PD ŠTANDREŽ
iij.riii:netilKoncert sicilijanskih napevov: Suoni Antichi
©branjarije starodavne glasbe čez ocean
izseljenih prednikov
Foto DPD
Pristno ljudski in obenem profesionalno izvedeni so bili sicilijanski napevi, ki so jih peli in igrali glasbeniki skupine Antichi Suoni v sredo, 4. oktobra, na odru velike dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Večer, ki ga je priredil avdio laboratorij oddelka DAMS videmske univerze v Gorici v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, je namreč ponudil poslušalcem pravo poslastico: utrinke iz bogate ljudske dediščine kraja Alcara Li Fusi, ki predstavlja edinstven etnomuziko-loški primer v Italiji. V tej vasi so namreč skoraj vsi občani glasbeniki, ki ponosno ohranjajo in nadgrajujejo starodavno ljudsko glasbeno tradicijo. Vsako leto, v noči na 24. junij, oživljajo starodavno praznovanje poletnega solsticija (t.i. Muzzuni) z napevi, plesi in pravim ljudskim slavjem. Kot je povedala povezovalka večera Giuliana Fugaz-zotto, omenjena pevsko-instru-mentalna skupina ni folklorni sestav, ampak skupina nosilcev stare kulture, ki ostaja povsem vitalna še danes. Odlično izvedeni napevi ob spremljavi tudi tradicionalnih instrumentov, ki smo jih slišali v živo, so bili posneti pred skoraj sto leti onkraj oceana, kamor so šli s trebuhom za kruhom sicilijanski
izseljenci. Podobno kot slovenski, so se tudi sicilijanski emigranti povezovali in združeva-
li	v bolj ali manj zaprtih skupnostih, ki so gojile svojo glasbo in običaje. Ker je bilo teh skupnosti veliko, je ameriška glasbena industrija, ki se je prav tedaj začela izoblikovati, njim v veselje - sebi v korist -kmalu poskrbela za številne posnetke in registracije, ki pomenijo veliko bogastvo, saj zvesto odslikavajo življenje ljudi, njihove radosti in tegobe, izpred sto let, torej še preden so se v Italiji začele kakršneko-
li	etnomuzikološke raziskave. Vsi izseljenci namreč niso bili nepismeni: nekateri so bili kakovostni glasbeniki, ki v Italiji od tega niso živeli, v "novem svetu" pa jim je ta umetnost pomenila vir zaslužka. Zanimivo je tudi, da se je sicilijanska glasba v Ameriki deloma "oplodila” s tamkajšnjimi glasbenimi tokovi in izoblikovala v novo ljudsko tradicijo.
Ta pa vselej ohranja živ in klen značaj polnokrvne sicilijanske plesne in pevske kulture, polne
sonca in morja, ganljive otožnosti in radožive vedrine.
DD
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
Predstavitev zbirke zborovskih skladb na besedila Simona Gregorčiča
MOJO SRČNO KRI ŠKROPITE
ob 7 00- letnici pesnikove smrti
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 17. oktobra 2006, ob 20.30
SODELUJEJO: prof. Adrijan Pahor, Patrick Quaggiato, Mešani pevski zbor Podgora
Tako svetlo, močno sporoči-
lo	so nam posredovali igralci gledališke skupine Pristava iz Buenos Airesa (Argentina), ko so nam v ponedeljek, 2. oktobra, v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu postregli z delom španskega dramatika Alejandra Casona Drevesa umirajo stoje v režijski zamisli Dominika Oblaka. Na popotovanju po Sloveniji, prelepi domovini svojih prednikov - podporo je nudil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - se je skupina argentinskih izseljencev na povabilo Zveze slovenske katoliške prosvete in ob sodelovanju društva Slovenija v svetu ter Prosvetnega društva Štandrež ustavila tudi pri nas na Goriškem, da bi nam podarila kanček svojega zavzetega ustvarjalnega opusa, ki se že veliko
let uresničuje v slovenskem središču Pristava v Castelarju. Številno občinstvo je z zanimanjem spremljalo odrsko dogajanje Ca-sonove igre, ki s svojim enigmatičnim začetkom nekoliko zbega gledalca, da sploh ne ve, kje pravzaprav dejanje poteka in kdo so sploh ti neverjetni, nekam čudaški tipi, ki se gibljejo po odru. Ko se vse začne jasniti in se ritem igre pospeši, dogajanje na odru prevzame vsakogar, da se še sam vživi v dejavnost nenavadne dobrodelne organizacije. Le-ta ob nesebičnem delu prostovoljcev, ki se po potrebi prelevijo v druge osebe, lajša stiske ljudi, ko se znajdejo v določeni življenjski situaciji, iz katere ne vidijo rešitve. Gospod Balboa je svoji ženi vrsto let lagal, da se je njun vnuk poboljšal in kot arhitekt živi srečno poročen
v Kanadi. Da bi jo še bolj osrečil, pripelje v hišo lažnega vnuka, čigar vlogo je prevzel Mauricio, direktor "dobrodelne organizacije". Njegovo ženo pooseblja plašno dekle, ki jo je prav Mauricio rešil samomorilnih naklepov. Babica ju prisrčno sprejme, in tudi ko to lepo idilo šiloma prelomi kruta resničnost ob prihodu pravega vnuka-lopova, se z Mauriciem in Isabel pretvarja, da verjame v njuno igro, ker se zaveda, da sta zanjo naredila res veliko, in ker sta se v tej fikciji še sama resnično zbližala in zaljubila. Kljub grenkemu priokusu zaradi boleče resnice se igra dobro razplete in gledalec je z njeno vsebino zadovoljen, tudi zaradi njene sporočilnosti.
Publika je namenila dolgotrajno, hvaležno ploskanje nastopajočim, ki so presenetili s
iToAL
i "1 i r >' - . ; _ U
NOVI
GLAS
V »!!'*■ 'k \Gorig£/
Gorica, naša ljuba Gorica.,..
Včasih se človek sprašuje, koliko potrpljenja je potrebnega, če hočeš preživeti v vsakodnevnem tekanju po Gorici.
V mislih imam seveda javna dela, prenove cest in pločnikov, da o obvezni rotundi, krožnem križišču pri mostu čez Sočo, obgoriškem sejmišču namreč, ne rečemo nobene.
Tam se namreč stvari sedaj "dogajajo”!
Gre za križišče, ki naj bi razbremenilo vpadnico v mesto, a sedaj močno "utruja” voznike, da ne rečemo kaj bolj grobega.
Dela so seveda javna in so zato predvsem zelo počasna, kot se za vsa javna dela spodobi!
Če ne verjamete, da so javna dela počasna, pojdite v Pevmo, kjer igrišče ob slovenski šoli čaka, da se bo samo naredilo že nekaj mesecev; gre seveda spet za eno od javnih del.
Kako je gospod Marjan Markežič neko podobno igrišče naredil v Pevmi ob cerkvi, tudi vemo: v enem tednu, sam. Seveda ni šlo za javno delo in tudi iz naših javnih prispevkov g. Marjan ni dobil niti evra. Je pa zato stvar naredil v enem tednu, sam.
Če vas doleti nesreča, da morate priti v Gorico po Majnici, hitra cesta je seveda zaprta!, (javna dela!), lahko samo upate, da na rotundi ob Soči ne bo mestnega redarja. Če je namreč slučajno tam, bo avtomobilska vrsta zagotovo vsaj trikrat daljša, kot bi sicer bila... Preverjeno!
Do onemoglosti utrujajoče!
JUP
posvetila tovrstnim študijam. Poleg tega je zdravnica omenila, da se na onkološkem področju rojeva prva zamisel o skupnem čezmejnem zdravljenju. Stanje, ki ga beležijo v Avianu je namreč podobno tistemu, ki je zaznavno v Slove-
zdravljenja rakastih obolenj v obdobju zadnjih let. Problema se je lotil optimistično. Dejal je namreč, da je rak sicer res še vedno smrtna bolezen, a da je danes "pod nadzorom". Svoje besede je dr. Serraino v nadaljevanju pojasnil: "To po-
Srečanja z glasbo 2006-2007
Vokalna skupina
VOCES CANTABILES - Anglija
Od Gibbonsa do Gershivina
Umetniški vodja Ronald Corp
Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 12. oktobra 2006, ob 20.30
Predprodaja vstopnic tel. 0481 531445
ga večera je šla v raziskovalne namene. Onkološka tematika in posegi zdravnikov so bili vključeni v dobro pripravljen kulturni večer. Šlo je za splet recitirane besede, pesmi in glasbe, ki je celostno uokviril in podčrtal pomen večera. Poleg izvajalcev iz Čotove družine (Sara, Tatjana, Karen, Tjaša, Nerina in Doriana) so večer oblikovali še pevci moške pevske skupine iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča ter harmonikarja Jure Prešeren in Dejan Rebecchi. Vezni tekst večera je pripravila Doriana Devetak.
Večer je uvedel in sklenil Branko
Ustaljen kulturni večer na Vrhu sv Mihaela
Lepa pomoč onkološkemu centru v Avianu
Težka družinska izguba je tragičen dogodek. Včasih pa tudi iz tako težke izkušnje vzklije bilka upanja in solidarnosti. Čotova družina Devetak to bilko že sedem let goji z ljubeznijo in pozornostjo. Že sedem let zapored je namreč Gostilna Devetak na Vrhu v začetku oktobra prizorišče ustaljene dobrodelne pobude "Težka izguba naj lajša tegobe". Gre za večer, katerega namen je pomagati centru CRO iz Aviana pri raziskovanju in premagovanju rakastih obolenj. Večera se je letos, v ponedeljek, 1. oktobra, udeležilo lepo število vaščanov, pa tudi veliko "Nevrhovcev". Že vrsto let je stalni gost vrhovske-ga dobrodelnega večera dr. Simon Spazzapan, onkolog, ki deluje prav v Avianu.
Letošnjega večera sta se z zdravnikom Spazzapanom udeležila še dva onkologa, dr. Lucia Frattino, specialistka za zdravljenje starejših bolnikov za rakom. Frattinova je predstavila populacijo pacientov, ki se ji posveča. Življenjska doba je vse daljša, starejši ljudje pa so rakastim obolenjem bolj podvrženi. V onkološkem centru v Avianu je 25% vseh bolnikov starejših od sedemdeset let. Gre torej za velik delež, ki mu je potrebno posvetiti posebne metode zdravljenja. Dr. Frattino je svojo zdravniško kariero
niji in Avstriji. Oddelek, za katerega se v Avianu zavzema dr. Frattino, bi zato lahko deloval v povezavi s slovenskimi in avstrijskimi onkološkimi institucijami. Gre za načrt, ki je dobil ime "Onkološka medicina brez meja".
Besedo je za tem prevzel dr. Diego Serraino, ravnatelj deželnega observatorija za rakaste bolezni. Vsem prisotnim je orisal razvoj
meni, da se ob pravilni preventivi in ob zgodnjem ugotavljanju rakastih tvorb da premagati večina rakastih obolenj." Dr. Serrainu so v nadaljevanju številni prisotni postavili vprašanja vse od vpliva elektromagnetnih valov na človeka do preventive najpogostejših oblik tovrstne smrtne bolezni.
Oba omenjena gosta je predstavil stalni gost družine Čotovih, dr. Simon Spazzapan. Ob tem je tudi pojasnil, kako so bila uporabljena sredstva, ki so jih na Vrhu zbrali lani: finančna pomoč dobrodelne-
Černic, predsednik društva krvodajalcev iz Sovodenj. V začetku se je zahvalil družini Čotovih za vsakoletno pobudo, ki nesebično pomaga ljudem v težavah. Ob sklepu pa je vsem prisotnim naznanil, da so na letošnjem večeru "Težka izguba naj lajša tegobe" prisotni zbrali kar tri tisoč evrov. Černič je denar nato izročil zdravnikom iz Aviana, ki so se publiki iz srca zahvalili. Sledila je še družabno srečanje ob kozarcu vina in ob domačem prigrizku.
AČ
Obvestila
Vpetek, 13. oktobra, ob 18.30 bo v dvorani Doma Franc Močnik v Gorici predvajanje video posnetkov z letošnjega poletnega središča Srečanja in Izzivi 2006, ki sta ga priredila Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom iz Gorice. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev pet kratkih animiranih in igranih filmov, ki so sijih zamislili, zrežirali in posneli otroci sami in s katerimi bo Mladinski dom sodeloval na 42. Srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije konec oktobra v Izoli. Lepo vabljeni otroci, starši in prijatelji.
Uiad za slovenske šole obvešča, da so bile 10. oktobra 2006 na ravnateljstvih slovenskih šol vseh vrst in stopenj goriške pokrajine objavljene začasne zavodske lestvice (2. in 3. pas) za šolsko leto 2006/07.
V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž je na ogled razstava Silvestra Komela vsak dan od 17. do 19. ure ter ob prireditvah.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča udeležencem izleta v dolino Neretve in Sarajevo itd., da bo avtobus odpeljal dne 16. oktobra ob 22. uri izpred gostilne Primožič v Gorici, nato s postanki v Štandrežu pri cerkvi, Sovodnjah, Dolu, Doberdobu in v Jamljah (okrog 23. ure). Sledila bo pot preko Sežane. Informacije na tel. 0481 390688.
Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 15. t.m., na vsakoletno druženje ob kostanju, pri Štekarju v Števerjanu. Družabnost bo od 12. ure do mraka.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vabi na tradicionalno martinovanje, ki bo v nedeljo, 5. novembra, v Brdih. Za primerno razpoloženje bo poskrbel glasbenik
Silvo. Vpisovanje in informacije do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu na tel. 0481 390688.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 13.10. do 19.10.2006)  
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petelj 13. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Z Andrejem med popevkami, polkami in valčki. -Zanimivosti in obvestila.
Ponedeljek, 16. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Pop večer z Andrejem. Zanimivosti in rubrike. Torek, 17. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Ali veste, da ... glasbena oddaja z Matjažem.
Sredo, 18. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Zgodba q Romih 3. del. - Izbor melodij, letrtek, 19. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev.-Glasba iz studia 2.
MAJDI JURETIČ, DANIELI in MANUELI
izrekajo iskreno sožalje ob smrti drage mame oz. none Jule
PD Podgora in MePZ Podgora
% mm S* S'
\®oric£/
Srečanja z glasbo 2006-2007
Pihalni kvintet
SLOWIND - Ljubljana
Koncert v sklopu festivala Kogojevi dnevi 2006
Na sporedu: L. Lebič, P. Ramovš, W. A. Mozart, G. Ligeti in C. Nielsen
Kulturni center Lojze Bratuž ponedeljek, 23- oktobra 2006, ob 20.30
Predprodaja vstopnic tel. 0481 531445
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - SLOVENSKA PROSVETA in KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
KOROŠKI KULTURNI DNEVI
Prireditve na Goriškem
- Četrtek, 12.10.2006, ob 11. uri
predvajanje filma Po Koroških poteh na slovenskih šolah
- Četrtek, 12.10.2006, ob 18. uri
v razstavnih prostorih nad Katoliško knjigarno: odprtje likovne razstave del Christine Zeichen
- Petek, 13. 10.2006, ob 18. uri
v Komorni dvorani KC Lojze Bratuž: srečanje glasbenih šol
- Sobota, 14. 10.2006, ob 20.30
v Sedejevem domu v Števerjanu: gledališka predstava Goli pianist ali Mala nočna muzika v izvedbi SPD Danica iz Šentprimoža
- Nedelja, 15.10.2006, ob 17. uri
v goriški stolnici:
VVolfgang A. Mozart Missa Brevis v C-duru, izvajajo MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, MePZ Sele, člani Slovenske filharmonije in solisti
Soorganizatorji: Kulturni center Lojze Bratuž, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Galerija ARS
PD ŠTANDREŽ
£1/0'
Abonma ljubiteljskih $ gledaliških skupin
PROGRAM PREDSTAV:
- Nedelja, 5.11.2006, ob 17. uri
DPD Svoboda Loška Dolina - Stari Trg Ray COONEY POKVARJENO
komedija
- Nedelja, 26.11.2006, ob 17. uri
Amatersko gledališko društvo Kontrada Kanal Anton INGOLIČ KRAPI
komedija
- Nedelja, 10.12.2006, ob 18. uri
KUD Igralska skupina DREŽNICA Georges FEYDEAU GOSPOD GRE NA LOV
komedija
- Sobota, 20.1.2007, ob 20. uri Premiera
- Nedelja, 21.1.2007, ob 17. uri
Abonmajska predstava
PD Štandrež - dramski odsek
Dušan KOVAČEVIČ BALKANSKI ŠPIJON
komedija
Režija Jože HROVAT
Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu.
Informacije, prodaja abonmajev in vstopnic: Božidar Tabaj 0481 20678 - Katoliška knjigarna - Gorica - Župnijski dom A. Gregorčič -Štandrež v nedeljo, 24.9. - 1.10. - 8.10 od 11. do 12. ure Abonma 5 predstav 22,00 evrov, znižano 15,00 evrov*; posamezne predstave 6,00 evrov, znižano 4,00 evri*
*Studenti - starejši od 70 let - društvene skupine in družine Vabljeni!
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
8 12. oktobra 2006	Koroški	kulturni	dnevi
NOVI
GLAS
dr. Janko ZERZER
<r**n ■ - -J
gg
Proaram
Prireditve na Tržaškem
- Nedelja, 8.10.2006, ob 17. uri, v Mladinskem domu v Boljuncu: predstavitev knjige Po sledeh tamburaštva na Koroškem. Knjigo bodo predstavili Nužej Tolmajer ter avtorja Vlasta Lokar in Hanzi Gabriel. Sodeluje tamburaška skupina Tamika iz Železne Kaple
- Ponedeljek, 9.10.2006, ob 20.30, na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu, v Peterlinovi dvorani: odprtje razstave slikarke Tanje Prušnik. Predstavitev slikarke, glasbeni okvir, literarno branje (Jani Ozvvald)
- Četrtek, 12. 10. 2006, ob 20.30, na sedežu zbora Fantje izpod Grmade v Devinu: predstavitev glasbene zbirke Silvestra Miheliča Nebo, oko in jezero - duhovne in posvetne skladbe. Knjigo bodo predstavili Nužej Tolmajer, Jasna Nemec Novak in Ivo Jelerčič. Sodeluje vokalna skupina.
- Nedelja, 15. 10. 2006, ob 16. uri in 17.30, Gledališki vrtiljak pri Sv. Ivanu v Trstu: lutkovna predstava Zmaj Baj Baj (SKD Celovec)
Prireditve na Goriškem
- Torek, 10. 10. 2006, ob 9.30 in 10.45, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: lutkovna predstava Zmaj Baj Baj v izvedbi SKD Celovec;
-Četrtek, 12.10.2006, ob 18. uri, v razstavnih prostorih nad Katoliško knjigarno na Travniku: odprtje likovne razstave del Christine Zeichen;
- Petek, 13. 10. 2006, ob 18. uri, v Komorni dvorani KC Lojze Bratuž: srečanje glasbenih šol -Sobota, 14.10.2006, ob 20.30, v Sedejevem domu v Števerjanu: gledališka predstava Goli pianist ali Mala nočna muzika v izvedbi SPD Danica izŠentprimoža;
- Nedelja, 15. 10. 2006, ob 17. uri, v goriški stolnici: VVolfgang A. Mozart Missa Brevis v C-duru, izvajajo MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, MePZ Sele, člani Slovenske filharmonije in solisti.
Na programu sta tudi predvajanje filma Po Koroških poteh dr. Janka Zerzerja na slovenskih višjih šolah in okrogla miza.
Ne poznam pravega vzroka, zakaj ta evforija mladinskega gledališkega ustvarjanja ne preide na odrasle skupine. Tudi tukaj vidim še veliko dela za centralne organizacije.
KKZ se ukvarja tudi z dokumentacijo in izdajanjem knjig, ki osvetljujejo koroško polpreteklo zgodovino na kulturnem področju. Tokrat ste v Boljuncu predstavili mdr. tudi monografijo o tamburaštvu na Koroškem. Pri Krščanski kulturni zvezi že desetletja namenjamo veliko pozornosti tudi založništvu, in to predvsem v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik. V tem času je nastala izredno bogata založniška dejavnost, ki nima kaj primerljivega na Koroškem (razen slovenske koroške založbe). V nad 60 zbornikih, monografijah, pesniških zbirkah notnih edicijah, otroških knjigah in pesmaricah lahko spoznamo dejansko kulturno, politično in tudi družbeno situacijo koroških Slovencev. To še posebno velja za knjigo o tambu-
raštvu na Koroškem.
V življenjepisih koroških Slovencev Tako smo živeli odkrivajo bralci življenje preprostih Slovenk in Slovencev, ki po navadi niso bili v ospredju, v žarometu javnosti, temveč so živeli na prvi pogled morda nešpek-takularno življenje, skromno in pošteno.
V zbornikih o pomembnih Slovenkah in Slovencih, ki so živeli in delovali na Koroškem, spoznamo še bolje Milko Hartman, Lovra Kašlja, Tomaža Hol-marja in Antona Nageleta. Notne zbirke dr. Franceta Cigana, Silva Miheliča, Milke Hartman, Antona Nageleta in drugih naj skrbijo za to, da naše prelepe slovenske narodne pesmi ne bodo šle v pozabo. To bomo nadaljevali tudi v prihodnje, kajti vsak nov zbornik, vsaka pesniška zbirka je za nas novo odkritje kulturne zgodovine in s tem neprecenljivega avtentičnega bogastva koroških Slovencev.
Ob takih prireditvah, kot so koroški kulturni dnevi, se ponovno postavlja vprašanje skupnega slovenskega kulturnega prostora...
Mislim, da tako plodovito sodelovanje krepi skupni slovenski kulturni prostor. Morda je to vprašanje bilo v času, ko so nas še ločevale meje, še bolj pomembno in občuteno. Slovenci smo postali v Evropi enakovreden narod, kar lahko prispeva k utrditvi našega narodnega ponosa. Če pa pomislim na predvolilni boj v Avstriji, še posebno na Koroškem, kjer so nekateri populistični politiki izjavili, da smo koroški Slovenci le gostje v tej deželi in naj se temu primerno obnašamo oz. so skušali zmanjšati dvojezično ozemlje in s tem tudi slovenski kulturni prostor, mi ni prav prijetno. In če pomislim na dejstvo, da so s temi parolami bili dejansko uspešni, me to precej vznemirja in zaskrblja. Tudi zaradi tega so kulturne izmenjave in kulturne povezave zamejskih Slovencev še posebno pomembne in potrebne, saj prav preko kulture krepimo našo identiteto in samozavest.
Hvala za pogovor!
Peter Rustja
Pogovor s tajnikom Krščanske kulturne zveze Andrejem Lampichlerjem
"Preko kulture krepimo našo
samozavest!"
Kako je nastal letošnji program koroških kulturnih dnevov na Primorskem?
Že meseca junija smo se srečali zastopniki Slovenske prosvete v Trstu, Zveze katoliške prosvete v Gorici in Krščanske kulturne zveze v planinski koči v Ukvah. To je že tradicionalno srečanje, ki ima namen, da na eni strani okvirno zasnujemo program kulturnega tedna, na drugi strani pa je to srečanje prijateljev. V vseh teh letih kulturnega sodelovanja so med posamezniki nastale dejansko odkrite prijateljske vezi. Ker smo letos Korošci v gosteh na Primorskem, smo pripravili razne predloge za kulturni teden, Primorci pa so izrazili oziroma dodali to ali ono željo.
Kaj je tokrat v ospredju tedenskega pregleda ustvarjalnosti koroških Slovencev?
V tem tednu skušamo predstaviti čim širšo paleto našega ustvarjanja na Koroškem. V glavnem smo odvisni od sodelovanja posameznih društev. To se pravi, da se pri načrtovanju sporeda predvsem oziramo na program, ki ga nudijo krajevna društva. Tako bodo na sporedu razstave dveh mladih likovnih umetnic, Tanje Prušnik in Christine Zeichen, ki sta vedno bolj zasidrani na področju likovnega ustvarjanja.
Predstavili bomo tudi dva literarna ustvarjalca, Mili Hrobath in Jožeta Blaj-sa. Tradicionalni so tudi še nastopi lutkovnih skupin tako v Gorici kot tudi v Trstu,
srečanje glasbenih šol, predstavitve raznih publikacij in filma Po koroških poteh. Posebnost letošnjega srečanja pa je prav gotovo skupni projekt MePZ Lojze Bratuž iz Gorice in MePZ Sele, ki bodo za sklep in tudi kot višek tega tedna izvajali Mozartovo mašo Missa brevis v C-duru. Pri tem projektu sodelujejo tudi člani Slovenske filharmonije ter solisti iz Primorske in Koroške. Letos sodeluje prvič igralska skupina SPD Danica iz St. Primoža, ki je pred kratkim uspešno sodelovala na Linhartovem srečanju v Ljubljani.
Koroški kulturni dnevi so priložnost, da se na Primorskem pobliže seznanimo s kulturnim utripom na Koroškem.
Kaj pa zakulisje tega ustvarjanja? Kakšni so izzivi in potrebe na tem področju na Koroškem?
To je dejansko lepa priložnost, da predstavimo ustvarjanje tako Korošcev kot tudi Primorcev. Ob tem se vedno spet čudimo,
kako dobro so obveščeni Primorci o dogajanju pri nas, medtem ko komaj kdo na Koroškem pozna razmere v italijanskem zamejstvu. Zato so taka srečanja
prepotrebna.
Zakulisje tega ustvarjanja kot tudi izzivi in potrebe so verjetno zelo slične kot na Primorskem. Borimo se z istimi vsokod-nevnimi težavami in se veselimo podobnih -včasih skromnih, včasih tudi večjih uspehov.
Na splošno lahko rečem, da imamo na Koroškem zelo aktivna društva, ki pač delujejo po svojih zmogljivostih, ki pa se vedno spet postavijo novim iz-
zivom. Tako imamo na področju zborovskega petja kar nekaj nadobudnih pevovodij, ki iščejo s svojimi zbori vedno nove poti. Če omenim samo Stankota Polzerja, ki šteje s svojim zborom Danica med najboljše zbore na Koroškem,
ali Edija Oražeja, ki ni samo uspešen zborovodja, temveč tudi vedno bolj priznan skladatelj preko koroških meja. Isto velja tudi za Romana Verdela, Pavlija Šterna idr.. Samo takih angažiranih oseb bi potrebovali še precej več. Na žalost tudi opažamo, da je vedno več zborov brez pevovodje. Lastnega kadra imamo premalo, pri nekaterih zborih nam pomagajo pevovodje iz Slovenije, ki pa jih tudi ni tako enostavno pridobiti. To je vsekakor iz-
ziv, kateremu se bomo morali še posebno posvečati v centralnih kulturnih organizacijah. Morda podobno, kot na mladinskem gledališkem področju,
kjer smo se pred več kot 30 leti odločili za novo in danes lahko rečemo uspešno pot.
Radi bi poživili tudi filmsko dejavnost ter spodbujali mlade k literarnemu ustvarjanju. Na žalost se le redkokdaj pojavi nov mlad literarni ustvarjalec.
V tem času na Koroškem gledališke in lutkarske skupine predstavljajo nove predstave. Kaj je danes značilno za gledališke skupine, kako deluje in se razvija ta dejavnost pod okriljem KKZ?
Do konca leta se nam res obeta zelo pestra in zanimiva gledališka jesen. Kot sem že omenil, smo se pri Krščanski kulturni zvezi pred več kot 30 leti odločili za čisto novo pot pri mladinskem gledališkem in lutkovnem ustvarjanju. Začetki so bili resda skromni, toda iz ene skupine je nastalo začasno nad 20 lutkovnih in gledaliških skupin. Za to je veliko prispevala organizacija gledaliških delavnic v Fiesi. Fiesa je kaj kmalu postala sinonim za uspešno gledališko ustvarjanje. Moram pa omenti, da bi ta projekt brez pomoči strokovnjakov iz Slovenije ne uspel. Naj omenim samo Bredo in Tineta Varla ali Francija Končana, ki so na Koroškem opravili pionirsko delo, obenem pa tudi spoznali	in vzljubili Koroško,	predvsem pa
koroško	mladino. Danes
imamo od Roža, Podjune in Zilje nad 20 skupin, ki so v zadnjih 30 letih uprizorile nad 220 iger, sodelovalo je več kot 1000 mladih. Lepo je videti, kako posamezne skupine napredujejo, kako iščejo vedno nove poti, nove načine gledališča. Razveseljivo je tudi dejstvo, da polagoma nastaja lasten kader. V času, ko na Koroškem prijave k dvojezičnemu pouku sicer letno naraščajo, znanje slovenskega jezika pa vedno bolj upada, so take dejavnosti še posebno potrebne, kajti gledališče je tudi zelo dobra in važna jezikovna šola.
Moram pa priznati, da situacija pri odraslih skupinah ni tako razveseljiva.
NOVI
GLAS
Odprtje razstave Silvestra Komela
Po prepričljivem nastopu mladega pianista Aleksandra Gadžije-va, ki je veliko število ljudi minuli četrtek, 5. t.m., v centru Bratuž ganil, je predsednica centra Bratuž prof. Franka Žgavec povedala, da so veseli sodelovanja z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala, s katero so skupaj pripravili pregledno razstavo pred 23.
leti umrlega goriškega slikarja Silvestra Komela, kot je tudi poudarila, da razstave ne bi bilo brez sodelovanja družine pokojnega goriškega slikarja, ki velja za enega največjih likovnih umetnikov Goriške. Lep, dvojezični barvni katalog razstave je oblikoval umetnikov sin Boštjan, esej in uvodne besede na odprtju razstave pa je imel dr. Stane Bernik, Komelov likovni kritik, ki ima goriškega umetnika za enega največjih slikarjev v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja. Novogoriški podžupan Tomaž Vuga, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, občinski odbornik Silvester Primožič in pokrajinska odbornica Mara Černič so dali odprtju z nagovori tisti uradni pečat, ki jo je svečanost gotovo zaslužila.
Za naš jezik
Primer dvoumnega sporočila
V	zamejskem dnevniku sem 12. septembra prebrala zanimiv primer dvoumnega sporočila. Glasilo se je: "... govor goriškega župana (Brancatija) je zaradi nenadejane zadržanosti prebral goriški občinski odbornik De Martino."
Razlog županove odsotnosti je bil dvoumen:
- nenadejan (knjižno) pomeni nepričakovan, nepredviden. Vprašujem se: nepričakovan in nepredviden zanj ali za nas?
- zadržanost pomeni predvsem način obnašanja (zadržanost in sproščenost, zadržanost v govorjenju...); lahko seveda pomeni tudi dejstvo, da je kdo zaradi opravkov drugje. Vprašujem se: je bil župan v nedeljo popoldne zaradi opravkov nepričakovano in nepredvidljivo drugje ali se je nepričakovano in nepredvideno zaprl vase, se tako rekoč ustrašil grozne množice na bazovski gmajni (v bližini fojbe!), se zbal, da ne bo dovolj sproščen (da bo zadržan!) in v strahu, da ne bi izjecljal svojega govora, ostal doma, vzel pomirjevalo in počival?
Večkrat slišimo trditev, da je slovenščina jasna, pa ni vedno tako.
Simon Gregorčič ob 100-letnici smrti
■nr>
Mož cel na svojem mestu vsakdo bodi, preprost, visok zaseda sedež naj!
Mož pravi vedno v časti bo povsodi, ne stol možu, mož stolu da sijaj.
Posamnik slednji je le del celote, v njo vkladaj, črpaj spet iz nje moč; skup laže zmagajo se vse težkote in odgovornost težka se deli.
(Dr. Frančišku Sedeju)
ir?
Kulturni center Lojze Bratuž
Ponovno srečanje s Silvestrom Komelom
Novogoriški slikar Silvester Komel je s svojim izvirnim delom in bogatim opusom globoko zaznamoval slovensko slikarstvo v drugi
od modnih tendenc mu je uspe-
lo	ohraniti individualnost, prepoznavnost. Pri svojih platnih je izhajal iz narave, najbolj ga je zaznamovala domača, kraška pok-
je opiral na prvotna izhodišča z elementi, ki so namigovali na nekaj prepoznavnega, sliko pa je razčlenil na barvne ploskve, z intenzivnimi svetlobnimi viri, presnavljal je prijeme abstraktnega ekspresionizma in informela iz širšega evropskega okolja. Konec šestdesetih je Komel dokončno presegel naslanjanje na krajinske oblike. Popolnoma se je predal koloritu in znakovni govorici, ki sta postala neke vrste razpoznavni znak. Svobodna, široka gesta ter izvirna, bogata barvna lestvica, ki zaznamujeta njegov opus, prideta še bolj do izraza na platnih velikega formata. S takšnimi deli se je leta 1971, skupaj z Zve-stom Apollonijem, predstavil na prelomni razstavi v ljubljanski Mestni galeriji in
v slovenskem slikarstvu odločno odprl problematiko kolorizma. S svojim delom je nadaljeval in posegal po vedno drznejših rešitvah, z nekonvencionalnimi izbirami barvnih kombinacij ter razmerij. Slike so polne dinamike, izžarevajo vso umetnikovo energijo, navdih, sublimno poetiko. Vedno bolj postajajo izraz nemirnega duha, človeka, vpletenega v dogajanje, občutljivega za zunanje in notranje konflikte, ki pa se ne odpove igrivim rešitvam. Iz slik izhajajo kontrastna čustva, bodisi sožitje kot upor, spopad in pomiritev, boj med svetlobo in temo. Forme lebdijo v nekakšnem kozmičnem prostoru, transcendentne, kontempla-tivne ali pa ognjene in zemeljske.
V	zadnjem obdobju se je Komel posluževal tudi geometrijskih oblik, ponovno se je vračal v nekakšno organiziranost prostora, skušal je uvesti večjo shema-tičnost, značilnemu kolorizmu pa se ni odpovedal.
Slikarski opus, ki ga je zapustil, je vsakič novo odkritje, presega obdobje in okolje, v katerem je nastal, vedno znova obuja umetnikovo energijo, ostaja aktualen in univerzalen.
Katarina Brešan
polovici dvajsetega stoletja. Razstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž in postavitev, ki je bila pred kratkim v Kanalu ob Soči, sta prvi obširnejši predstavitvi njegovega ustvarjalnega opusa po veliki retrospektivi iz leta 1984 na gradu Kromberk leto dni po njegovi smrti. Slikarja je predstavil umetnostni zgodovinar in kritik Stane Bernik, pri izboru del pa je sodeloval umetnikov sin, oblikovalec Boštjan Komel.
Silvester Komel se je uveljavil kot eden osrednjih slovenskih ustvarjalcev. S svojo spontanostjo in neodvisnostjo, čeprav ne izolacijo,
rajina. Na začetku, v zgodnjih šestdesetih letih je bila še prepoznavna, oblike, obrisi, barve, bogati pastozni nanosi so povzemali naravne elemente, reducirani so bili na bistvene sestavine, vendar so jasno nakazovali vsebino. Slikarja pa je razvoj peljal v vedno večjo abstrakcijo, razgradnjo in spremembo kolorita. Kar je opazoval, je v sebi preoblikoval, presnavljal, dokler ni dosegel skrajne redukcije form, ki je vodila v večplastnost vsebine v izredno globoko osebno sporočilnost. Še vedno se
Krožki Mosp-a stopili v novo sezono
Gledališki, likovni, časnikarski in mednarodni krožek za mlade
Mosp, Mladi v odkrivanju skupnih poti, tudi letos ponuja mladim krožke, ki spodbujajo njihovo ustvarjalnost. Krožki so nekakšno nadaljevanje Festivala Drage mladih, ki je potekal letos poleti v Finžgarjevem domu na Opčinah.
Nekateri krožki so že odprli svoja vrata. Tako gledališki krožek deluje s polno paro že od sredine septembra pod vodstvom Lučke Peterlin. Stara zasedba igralcev bo še nekajkrat stopila na odrske deske z uspešno celovečerno dramsko igro Male dame. H gledališkemu krožku pa so na Festivalu
Drage mladih pristopili še novi igralci: ti bodo na oder popelja-
li	krajši komični prizor z naslovom Piknik.
Tudi likovni krožek je septembra skupaj z Matejem Susičem začel svoja potovanja v svet umetnosti. Udeleženci bodo svoje ustvarjalne spretnosti izpopolnili s slikanjem in skiciranjem.
Začetek meseca so se srečali nazadnje še mladi časnikarji, ki bodo z Bredo Susič in Andrejem Černičem stopili v svet novinarstva in spoznavali razne metode pisanja ter jih skušali osvojiti na mesečnih srečanjih krožka. Pomagali bodo tudi pri
sestavi Rasti, mladinski prilogi revije Mladika. V goste bodo večkrat prišli znani in že izkušeni novinarji, ki bodo predavali o svojih začetkih pisanja in o svojih novinarskih izkušnjah.
Na prvem srečanju je voditeljica krožka udeležence presenetila z nenavadno vajo. Mladi so se namreč razdelili v dve skupini in so morali v najkrajšem času sestaviti projekt, kako zgraditi papirnat most. Nato sta se obe skupini posvetovali, uskladili projekta, nato sta se spet razdelili in zgradili vsak polovico mostu. Ta vaja, kot je kasneje razložila Breda Susič, je bila si-
mulacija časnikarskega poklica, saj mora novinar v najhitrejšem času dobiti vse informacije, ki jih potrebuje in jih preoblikovati s pomočjo sodelavcev. Vaji je sledila druga: s pomočjo kritičnega branja dveh člankov, so udeleženci spoznali, kaj je kronika in več načinov, kako popestriti kroniko. Zatem so mladi z novim pridobljenim znanjem prebrali še članke svojih kolegov, ki so oblikovali zadnjo Rast, in ocenjevali prebrane članke: v njih so iskali glavne informacije, ki so nujno potrebne za neko poročilo, pa tudi "trike" za popestritev kronike.
V	nedeljo, 15. oktobra, se bo v Peterlinovi dvorani v ulici Do-nizetti 3, ob 18.00 sestal še mednarodni krožek pod vodstvom Mattea Feruglia. Na programu je priprava projekta mednarodne izmenjave, ki bo potekal naslednje leto.
Jure Kopušar
Ljubljana / SAZU
Simpozij o Antonu Trstenjaku
Letos mineva 100 let od rojstva in 10 let od smrti akademika Antona Trstenjaka, zato so se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) odločili, da temu velikemu psihologu posvetijo simpozij, ki je potekal 5. in 6. oktobra v dvorani SAZU na Novem trgu 3. O osebnosti Antona Trstenjaka je prvi spregovoril akademik France Bernik.
Na simpoziju je o Trstenjakovem življenju in delu spregovoril tudi Jože Ramovš, akademik Anton Vratuša se je posvetil Trstenjakovim mislim o manjšinskem vprašanju, o njegovem večplast-
nem dojemanju psihologije so spregovorili Vid Pečjak, Janez
*
Musek, Marko Polič, Edvard Konrad in Maks Tušak. Edukativno-svetovalne razsežnosti v Trstenjakovih delih je predstavil Stanko Gerjolj, njegovemu poljudnemu delu pa se je posvetil Vinko Potočnik.
Drugi dan simpozija je s prispevkom o odnosu med teologijo in filozofijo v delu Antona Trstenjaka odprl Anton Stres, Trstenjakov odnos do sodobne filozofije pa je osvetlila Cvetka HedžetToth. V nadaljevanju simpozija so sledili še prispevki Trstenjakova filozofska antropologija Boruta Ošlaja, na temo Anton Trstenjak: od neosholastike prek fenomenologije do modernih idejnih tokov je razmišljal Janez Juhant, Trstenjakov personalizem je osvetlil Edvard Kovač, Bojan Žalec pa je zbranim približal odnos med Trstenjakom in Vebrom.
Anton Trstenjak se je rodil 8. ja-
nuarja 1906 v bližini Gornje Radgone. Bil je katoliški duhovnik in je na Teološki fakulteti od leta 1940 do upokojitve leta 1973 predaval filozofijo. Trstenjakova bibliografija obsega 47 izvirnih knjig v slovenščini in tujih jezikih, s prevodi in ponatisi blizu 100, ter preko 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Med njegovimi knjigami in članki so tako psihološka, antropološka, filozofska, kulturološka, narodnostna in teološka dela, najbolj obsežen pa je njegov prispevek k psihološki vedi. Poleg znanstvenih so bile zanj značilne tudi poljudno strokovne knjige za širše bralstvo.
Za svoje delo je Trstenjak dobil več visokih državnih, znanstvenih in cerkvenih odlikovanj ter priznanj. Med drugim je bil razglašen za ambasadorja znanosti Republike Slovenije in prejel zlati častni znak svobode RS.
Prof. Franka Žgavec in dr. Stane Bernik (foto JMP)
NOVI
GLAS
Kratke
Študijski center Melanie Klein je pripravil bojgat program za novo sezono
Pri Studijskem centru Melanie Klein so pripravili program za novo sezono. Pobude so namenjene bodisi otrokom in mladini bodisi staršem in odraslim. Letna ponudba za otroke od 3. do 6. leta
starosti se bo začela 14. oktobra, ko bo prvi sestanek jezikovne delavnice Slovenske urice. 23. oktobra bo po lanski zelo uspešni prvi izvedbi za dojenčke in starše ponovno stekel tečaj Prvi koraki. Zaradi povpraševanja so namreč pri Melanie Klein sklenili, da bodo tečaj ponavljali štirikrat letno. Poleg že utečenih Slovenskih uric in Prvih korakov bo letos novost Otroški kotiček. 11. novembra se bodo namreč začela tedenska sobotna srečanja, namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti, na katerih bodo od 9. do 11.30 vzgojitelji kratkočasili otroke z glasbeno, motorično, gledališko, likovno in ustvarjalno dejavnostjo. Po novem letu so tudi letos pripravili jezikovno delavnico Besedni ringaraja za otroke od 4. do 7. leta starosti. Srečanja se bodo začela 13. januarja, končala pa 10. marca. Januarja meseca se bodo začeli tudi tečaji v bazenu za dojenčke, stare od 9. do 20. meseca. Sezona se bo pri društvu sklenila v juliju in avgustu s poletnim centrom Pikapolonica. Ob vsem tem pa ne gre prezreti tudi pomoči učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog in pri utrjevanju šolske snovi. Pobude za odrasle pa se bodo začele 18. oktobra z nadaljevalnim tečajem in 19. oktobra z začetniškim tečajem slovenskega jezika. V nedeljo, 17. decembra, bo enodnevna Božična ustvarjalna delavnica. Februarja bo na vrsti Tečaj za dobro počutje za doseganje notranje harmonije in psihofizičnega ravnovesja. Velikonočna ustvarjalna delavnica bo v nedeljo, 1. aprila, kot običajno pa bodo na društvenem sedežu tudi redna mesečna predavanja na različne teme. Celo leto pa bo delovala klinično-pedagoška svetovalnica, ki je na razpolago družinam za morebitne psiho-fizične, čustvene in medosebne težave. Vse pobude in novosti so orisane na spletni strani www.melanieklein.org. Za informacije in prijave je ob sobotah od 16.30 in 18. ure odprt urad, na razpolago pa je tudi telefonska številka 328-4559414 in elektronska pošta info@melanieklein.org.
Galebov šolski dnevnik zopet med mladimi
Naši dijaki in učenci bodo tudi letos imeli na voljo Galebov šolski dnevnik. Dragoceni šolski pripomoček, kije izšel pri Zadrugi Novi
Foto Kroma
Matajur, so predstavili v Kraški hiši v sredo, 4. oktobra. Dodati gre, daje dnevnik oblikovala in ilustrirala akademska slikarka Katerina Kalc. Galebov šolski dnevnik bogati tudi dvanajst legend in pravljic, ki so postavljene v okolje med Čedadom, Socerbom in Triglavom.
Evropska poezija na prvem večeru Slovenskega kluba
Mala dvorana Kulturnega doma je bila v torek, 3. oktobra, prizorišče uvodnega večera Slovenskega kluba. Dogodek, ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in Skupino
-	Gruppo 85, je bil posvečen evropski poeziji. Zamisel večera v Kulturnem domu je sovpadal z zaključkom mednarodnega srečanja Revija v reviji, kije pred nedavnim potekalo v Danah pri Sežani: literarni načrt združuje številne založnike in avtorje srednje in jugovzhodne Evrope. Pobudnik književnega srečanja v Danah je urednik slovenske revije Apokalipsa. Ker je smoter načrta Revija v reviji ovrednotenje manj poznanih pesnikov, so kanček ustvarjalnosti le-teh predstavili na večeru v Kulturnem domu.
Na kratko
Obletnica
24. novembra bo preteklo natanko eno leto, odkar je deželni svetovalec Slovenske skupnosti Mirko Špacapan predstavil dnevni red deželnega sveta (sopodpisniki Degano, Martini, Gherghetta, Dolenc, Blažina, Canciani, Zorzini) v zvezi s takojšnjo ponovno vzpostavitvjo Kraške gorske skupnosti (KGS).
Gre za kar se da neposredno in jasno stališče, saj deželni svet obvezuje deželni odbor, naj v najkrajšem možnem času obnovi
Kraško gorsko skupnost (II Consiglio regionale impegna
la Giunta regionale a dar corso, nel minor tempo possibile, alla ricostruzione della Comunita’ montana del Carso).
Kraško gorsko skupnost je v preteklem mandatu deželnega sveta razpustila desnosredinska uprava, sedaj pa ima leva sredina v rokah tako Deželo kot tržaško in goriško Pokrajino, to je inštituciji, ki sedaj opravljata dolžnosti in naloge bivše KGS.
Zakaj je za Slovence KGS važna, je znano ne samo nam, ampak zlasti tistim, ki so ta upravni organ tudi ukinili.
PR
Staro mesto, Stara mitnica, Sveti Vid, Novo mesto
O delovanju Četrtega rajonskega sveta
Seja rajonskega sveta dne 26. septembra 2006
V	Četrtem rajonskem svetu smo se ukvarjali z nekaterimi vprašanji, ki zanimajo tudi širšo javnost.
Desnosredinska večina je s sedmimi glasovi za, petimi proti in petimi vzdržanimi s strani tako leve sredine kot tudi člana desne sredine vsekakor dalo po-voljno mnenje o prodaji 52 kvadratnih metrov velike parcele ob ulici della Cattedrale, ki je danes v lasti Občine Trst. Zec-chini, svetnik iz vrst Marjetice, je odklonil namen prodaje s pripombami, da bi bila parcela bolj primerna za uporabo s strani Občinskega rekreacijskega centra Totti, ki se nahaja tik ob tej parceli, in da je bil postopek preveč površno izvršen s strani občinskih uradov, ki so enostavno sprejeli kot verodostojno oceno vrednosti parcele s strani geometra, za katerega se ne izključujejo določene mere pristranskosti, ker je delal po naročilu kupca. Medtem ko je svetnik FI Degli Innocenti oporekal nizki prodajni ceni, je predsednik Polacco (AN) podčrtal, da svetniki niso klicani za oceno prodajne cene, a za politično oceno o prodaji kot taki. Sicer je več svetnikov desne sredine zavrnilo pripombo o pristranskosti geometra, ker po njihovem mnenju geometer pri ocenjevanju mora upoštevati določene procedure in pravila, ki mu ne dajo velike možnosti izbire. Druge možnosti prodaje, npr. javne dražbe, je ocenil načelnik svetniške skupine FI Rigotti kot predrago v primerjavi s tem, kar se lahko za parcelo iztrži.
Z navdušenjem smo sprejeli s 13 proti trem glasovom predstva-nikov LD resolucijo, ki sta jo izde-
   Ml_________
lqor P. Merku'
lala v sodelovanju svetnika Franzil (neodvisni na listi Marjetice) in Felician (FI), v kateri se zavzemata za postavitev dodatnih smetnjakov in pepelnikov predvsem pred uradi javne uprave, javnimi ustanovami in avtobusnimi postajami, kjer večkrat manjkajo. Čeprav je izzvalo nelagodje v vodilnih krogih Marjetice dejstvo, da sta na resoluciji natisnjena znaka obeh strank, kot da bi šlo za kakšno politično zavezništvo.
Žal pa resolucija svetnice Avanzi-nijeve (Marjetica) ni doživela iste podpore, kajti z osmimi glasovi za in osmimi proti je bila resolucija odbita. Prisotnost je v politiki vse, mi je rekel izkušen svetnik, in res, če bi v levi sredini bili prisotni vsi, bi jo lahko osvojili. Avanzinijeva je predlagala, da bi se v zametku obnovitvenih del za staro ribarnico na nabrežju popravila vsaj zunanjost Akvarija in tu smo bili v levi sredini vsi istega mnenja. Predsednik Polacco je med diskusijo rekel, da odbornik za javna de-
la Bandelli je o problematiki obveščen in je že izjavil, da letos ni denarja za taka dela in da bo prenova uvrščena v seznam del prihodnje leto. Osebno dvomim v take izjave, ker, če ni bilo denarja ne v prejšnjem mandatu ne letos za obnovitev šolskih poslopij ali obnovo poslopja na ul. delle Docce pri Sv. Ivanu, kamor bi preselili občinski vrtec Nuvola Olga/Oblak Niko, ki že 30 let zahaja v kontejnerjih, dvomim, da bojo prihodnje leto obnovili Akvarij. Sicer prerokovati ne morem.
Seja rajonskega sveta dne 03. oktobra 2006
Predsednik Polacco je sporočil, da bo za izdelavo načrta za promet v rajonu sv. Vida izdelan tudi vprašalnik za prebivalstvo, rajonski svet bo priredil tudi javna srečanja in avdicije, tako da se pri izdelavi podrobnega načrta vpletejo tudi čim več želja oz. pripombe prebivalstva. Nadalje je sporočil, da je Komisija za prozornost, ki jo vodi občinski svetnik Bar-bo (LD), odločila, da se bo zavzela za dogovor z ACEGAS-APS, po katerem naj bi skrbeli za čistočo trga Zedinjene Italije z večjo vnemo.
Klicani smo za mnenje o dovoljenju za obnovitvena dela poslopja na ulici Economo 2. Vsi svetniki smo izrazili že v urbanistični komisiji, ki se je z vprašanjem ukvarjala pred sejo, veselje nad dejstvom, da stavbo v slabem stanju želijo popraviti in da bo znova zaživela. Medtem ko je koordinator urbanistične komisije v IV. rajonskem svetu, Felician (FI), podčrtal, da se tudi Nadzor-ništvo za kulturno premoženje strinja z predloženim projektom, nam je svetnik Zecchini predočil,
da so dela dejansko že zaključena in zato je skoraj farsa, če izdamo povoljno mnenje o dovoljenju za prenovitvena dela, ker je na isti dan šel na gradbišče in si ogledal napredovanje del. Iz te formalne ovire sva s svetnikom Zecchini glasovali proti povoljnemu mnenju, desna sredina je izglasovala povoljno mnenje z osmimi glasovi, medtem ko so se ostali svetniki leve sredine (pet glasov) vzdržali.
Svetnica Pentassuglia (LD) je pripravila resolucijo, s katero se poveča sigurnost na križišču ulica Schiapparelli - trg Odporništva in predlaga namestitev semaforjev. To je predvsem važno v tistih urah dneva, ko ulico Locchi prečkajo otroci, ki hodijo v šolo oz. se vračajo domov. Nekateri predstavniki desne sredine so se zahvalili svetnici Pentassuglia za to resolucijo in jo podprli, tako da je bila soglasno sprejeta.
Enako soglasno je bila sprejeta resolucija svetnika Pesaventa (AN), ki predlaga ureditev cestne oznake za parkirne prostore za motorna kolesa v ul. della Galleria ob križišču z ulico Cereria.
Naj spomnim, da je prvi poskus rabe slovenskega jezika in zahteva po prevajalcu, med umestitveno sejo rajonskega sveta, svoj čas povzročila polemiko tako med sejo kot tudi na dnevniku II Picco-
lo.	Drugi poskus rabe slovenskega jezika, in sicer v okviru resolucije, ne toliko v besedilu, ampak v nazivih, kot npr. Rajonski svet/Con-siglio Circoscrizionale ali podpis Rajonski svetnik/Consigliere, je očitno povzročil v predsedniku Polaccu (AN) tako nelagodje, da je brž po telefonu poklical občinskega svetnika Igorja Švaba in zahteval odstranitev kakršnegakoli slovenskega napisa, ker bi to "samo izzvalo polemiko tako med zasedanjem kot tudi na časopisu". Očitno je, da tudi sam nasprotuje rabi slovenščine v izvoljenih telesih javne uprave, kot se to dogaja tudi v občinskem svetu - vsaka čast Iztoku Furlaniču za njegovo prizadevanje.
svetnik Četrtega rajonskega sveta
Igor P. Merku'
Slovenski Trst?
Sprehod po mestnem
i»vv
sreaiscu
Trst se je pretekli teden predstavljal vsedržavni javnosti z najodmevnejšo prireditvijo, ki jo premore naše mesto v zalivu", to jez Barkovljanko (ital. Barcolana). V mesto so prišli seveda številni turisti. Tisti, ki so
v	Trst prišli z avtom, so na številnih lokacijah, kjer pobirajo avtomati parkirnino, lahko dobili informacije v italijanščini, angleščini, nemščini in francoščini (slika
D-
Kljub tej obilici jezikovne ponudbe pa
COMUNE Dl TRIESTE
CENTRO CIVICO
CITTA' NUOVA-GARRIERA NUOVA
bi turist, ki pride v Trst (ali pa čisto enostavno Tržačan...), zaman iskal slovensko besedo na napravi, ki je pravzaprav namenjena vsem, ki se mudijo v našem mestu. Da ni slovenska narodna skupnost tuja mestni upravi in upraviteljem, pa se lahko prepričamo, če se podamo v sicer manj cen-
tralno ulico Giotto, kjer deluje Urad za odnose za slovensko manjšino (slika 2). Na palači, kjer naj bi domovala slovenska banka, pa o slovenski namembnosti objekta pričajo le še plakati (slika 3, 4), ki vabijo na koncerte in partije med Ljubljano in Izolo...
PR
NIPPLES - SLO L ZLATI KASTRIOTI
SHERVVOOD
ifoline: ++385.989174086 FREE CAMPING
r.ROATlA (HR)
AmBASADA GAVIOU IZOLA SLOVENIJA
NOVI	rT-.	v v
GLAS
Dežela FJk in občina Dolina
Obvestilo
V Društvu slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3 v Trstu, bo v ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30 okrogla miza ob izidu monografije zgodovinarja dr. Sama Kristena iz Ljubljane Meje in misije: dileme slovensko-hrvaške razmejitve v Istri v vojaškem,	političnem,
diplomatskem in obveščevalnem metežu 2. svetovne vojne. Spregovorili bodo zgodovinar prof. dr. Stane Granda, zastopnika izdajateljev Peter Kovačič - Peršin za Društvo 2000 in prof. Janez Stergar za Inštitut za narodnostna vprašanja ter avtor.
Darovi
V spomin na dr. Marka Udoviča daruje družina Sanabor 25,00 evrov za rojanski cerkveni pevski zbor.
V spomin na ljubljenega Dolfija Repinija darujejo žena Marta in hčerki Vera in Valentina 100,00 evrov za svetoivanski cerkveni pevski zbor; 100,00 evrov za društvo Marij Kogoj in za SZSO -
Sv. Ivan.
V spomin na priljubljenega svaka in strica Dolfija Repinija darujejo Božim Gigi in Marko 100,00 evrov za svetoivanski cerkveni pevski zbor; 100,00 evrov za društvo Marij Kogoj in 50,00 evrov za ZSZO-Sv. Ivan.
V spomin na dragega Dolfija Repinija darujeta Magdi in Grazia Baretto 50,00 evrov za svetoivanski cerkveni pevski zbor;
50.00 evrov za društvo Marij Kogoj in 50,00 evrov za SZSO-Sv. Ivan.
V spomin na Dolfija Repinija darujejo Mira in Marijan Bajc
500.00 evrov; družina Čok 25,00 evrov; Darinka Živic 10,00 evrov; Stana de Luiza 10,00 evrov in N.N.
10.00 evrov za svetoivanski cerkveni pevski zbor.
Vspomin na priljubljenega Dolfija Repinija darujejo Ivanka, Laura, Marina Lucia, Nerina 250,00 evrov za obnovo orgel v svetoivanski cerkvi.
V spomin na Dolfija Repinija daruje Daniela Hengl z družino
50.00 evrov za popravilo orgel v svetoivanski cerkvi.
V drag spomin na Dolfija Repinija daruje K.H. 30,00 evrov za Sklad Marta Požar.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na
SEDMO REVIJO ZBOROV DEVINSKEGA DEKANATA
v soboto, 14. oktobra 2006, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini
Sporazum o predaji upravljanja Doline Glinščice
Do težko dočakanega sporazuma med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in občino Dolina glede upravljanja rezervata Doline Glinščice je končno prišlo. Minuli teden sta deželni odbornik za kmetijstvo Ezio Marsilio in dolinska županja Fulvia Pre-molin podpisala dogovor, na podlagi katerega bo odslej občina upravljala dragocen naravni rezervat.
"Korak, ki ga je dežela storila, ocenjujem kot zelo pozitiven, v kolikor smo to potezo dalj časa pričakovali, že celo desetletje, se pravi, odkar je dežela sprejela zakon št. 42, po katerem je ustanovljen rezervat Doline Glinščice", nam je povedala županja Fulvia Premolin. "Od takrat nismo imeli namreč na razpolago sredstev, obenem je bil upravitelj območja dežela Furlanija - Julijska krajina. Naša občina je le čakala in razpolagala je samo z nekaj sredstvi, s katerimi si je pač pomagala in
reševala težave, ki so bile najbolj pereče. Več nismo mogli storiti, tudi zato, ker tako velika površina ni bila med drugim še niti točno planimetrično opre-
ta Doline Glinščice. V sklopu tega delovnega omizja bodo lahko vsi subjekti, ki živijo in delujejo na teritoriju, izdelali načrt za ohranitev in razvoj tako pomemb-
deljena. S podpisom programskega dogovora z deželo F - Jk bomo razpolagali z določenimi sredstvi, s katerimi bomo lahko ustanovili poseben tehnično-znanstveni forum, ki nam bo pomagal pri upravljanju rezerva-
nega področja. Prvi korak je zato ravno perimetracija območja." Tudi odbornik Marsilio je izpostavil pomen dogovora predvsem v zvezi s tem, da bo upravljanje Območja odslej prepuščeno ljudem, ki na njem pre-
bivajo. Marsiljeve besede namreč kažejo, da bo dežela temu trendu sledila in ravnala podobno tudi z drugimi zaščitenimi območji.
To težnjo podpira tudi županja Premolinova. "Važno je podčrtati, da bodo pri upravljanju Doline Glinščice neposredno soudeleženi vsi dejavniki teritorija. To je v skladu z izvajanjem programa Agende 21, ki predvideva, da mora biti vsem akterjem, ki živijo in delujejo na določenem območju, dana možnost soupravljanja tega področja. Z besedo dejavniki mislim na institucije, ekonomske osebke in civilno družbo. V sozvočju s pokrajino smo že vložili dodatno prošnjo, da bi predpise Agende 21 takoj udejanjili, predvsem z ozirom na upravljanje rezervata Doline Glinščice. Dodala bi, da imajo glavno besedo ravno lastniki, predvsem boljunška srenja, ki je lastnik največjega dela tega ozemlja", je sklenila dolinska županja.
Dodati gre, da je dežela za upravljanje rezervata Doline Glinščice namenila skupnih 490 tisoč evrov, ki bodo porazdeljeni v časovnem razdobju treh let.
Igor Giegori
Po končanih prenovitvenih delih
Vrtec se je vrnil domov
Lepo prenovljeni prostori lonjerskega vrtca bodo lahko odslej nudili številnim slovenskim otrokom primerno okolje, v katerem se bodo prepustili domišljiji, naj jih vodi v jutrišnji dan.
Malčki lonjerskega vrtca so se lani septembra umaknili k bazov-skim sovrstnikom, da bi delavci popravili in prenovili lonjersko poslopje, ki je danes varnejše in toplejše, saj so prenovitvena dela korenito posodobila stavbo. Slednjo so si slovenski malčki nekoč delili z italijanskimi kolegi: odslej pa bo poslopje njim samim na voljo, saj se je italijanska sekcija preselila drugam. Kot se žal v takih primerih pogosto poraja, so prenovitvena dela stekla
precej mesecev kasneje od načrtovanega. Malčki so lonjerski vrtec zapustili lani septembra, dela pa so stekla komaj maja letos. Delavci so v teh mesecih uredili pod in namestili primerno izolacijo, tako da so pritlični prostori bolj topli. Slednji gostijo jedilnico, kuhinjo in slačilnico, v prvem nadstropju pa so uredili igralnico, učilnico in še eno slačilnico, ki lahko služi za popoldanski počitek otrok. Obenem so prenovili sanitarije in poskrbeli za novo električno napeljavo, vgradili so dvigalo za prizadete in znižali strop posameznih učilnic, tako da bo ogrevanje bolj suvereno izrabljeno.
Malčki so vstopili v prenovljeni vrtec v ponedeljek, 2. oktobra. V
jutranjih urah pa so se otroci zbrali v prostorih Kulturnega društva Lonjer-Katinara.Društvo in Združenje staršev Osnovne šole Frana Milčinskega na Kati-nari sta ob začetku Mednarodnega tedna otroka in ob priložnosti vselitve malčkov v prenovljeni vrtec ponudili mladim osnov-
nošolcem in obiskovalcem vrtca lutkovno predstavo Marjana Kunaverja in Braneta Vižintina z naslovom Dogodivščine indijančka Vikija v izvedbi ljubljanskega Teatra Kuglica. Slovesno proslavo ob ponovni vrnitvi vrtca v lonjersko stavbo pa bodo priredili 11. novembra.
V soboto, 7. oktobra, je v Bambičevi galeriji na Opčinah odprla svojo razstavo umetnica Cecilija Čeme. Razstava ima naslov Sanje so del resničnosti. Lastnost umetničinega slikarskega snovanja sloni na bogati paleti pestrih barvnih odtenkov s prevladujočo dominanto toplo rdeče in rumene barve, s katerima upodablja antropomorfna fantastična bitja, ki lebdijo v sanjski krajini.
IM V i
Praznik morja / 38. izvedba Barkolane
Slovenske posadke kot torpedi
Moralna zmaga na 38. jadralni dirki Barko-lani pripada tokrat našemu veljaku Mitji Kosmini. Slovenski jadralec je bil sicer drugi na končni lestvici, prehi-
tel pa je novozelandsko jadrnico Maximus Alike, ki je bila večja od Kosminove Maksi Jene. Prvo mesto med 1.788 posadkami je po pričakovanju osvojila Alfa Romeo 2 krmarja
Nevilla Crichtona. Tako Alfa Romeo 2 kot Maximus sta startala na skrajnem
desnem koncu regatnega polja, medtem ko se je Maksi Jena odločila za svojo taktiko in izbrala sredinsko pot. Ta se je že v prvih miljah izkazala za pravilno odločitev, saj je Jena na začetku nekaj časa celo vodila, potem pa pri prvi oznaki obrnila kot druga za šest metrov daljšim Alfa Romeom 2 in pred drugim favoritom
Maximu-mom. V drugi
stranici je burja upadla in večja jadra Maximu-sa so Kosminovo jadrnico prehitela, a ne za
dolgo. Na zadnjem obratu je Jena ujela zaostanek in se ob obali v sunkih burje suvereno pripeljala do zgodovinskega drugega mesta. Veselje Mitje Ko-smine in celotne slovensko-hr-vaške posadke je bilo po prihodu na cilj nepopisno, kajti osem minut zaostanka za največjim regatnikom na svetu je prav gotovo svojevrstna zmaga, ki je velika Jena in še večji poraženec Maximus ne bosta zlahka pozabila.
Barkolana je bila uspešna tudi
za druge slovenske jadrnice. Omeniti gre osvojitev absolutnega četrtega mesta jadrnice Esimit Evropa, ki je obenem tudi prvič v zgodovini zmagala v svoji kategoriji. Takoj za njo je na cilj priplul Izolčan Maurizio Benčič, ki je z AnyWay True ugnal tržaško Tutta Trieste ter osvojil drugo mesto v razredu maksi. Veliki Viharnik pa je osvojil absolutno osmo mesto in peto mesto med super mak-siji.
IG
NOVI
GLAS
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Začetek gledališke šole
Oder: prostor umetnosti mladih src
VIDA VALENČIČ
KO SE DOTAKNEŠ OSEBE
Kdaj si kozmopolit?
Uvod je stekel. "Edinstveno, požrtvovalno in večdesetletno raziskovalno delo...prava enciklopedija poznavanja popularne kulture v ZDA...vedno odprt in radodaren....itn. itn."
Joe Valenčič, slovenski priseljenec druge generacije v ZDA, posluša, občasno se nasmehne, prav gotovo je počaščen za vse zanimanje, ki ga njegovo raziskovanje znanih Slovencev v ameriškem svetu vzbuja v slovenski prestolnici.
Sledijo še uvodne besede v angleščini, na koncu pa še: "Ali bi želeli, da Joe predava v slovenščini ali angleščini? Dvignite, prosim, roke vsi, ki bi želeli angleščino. Vedite, da je za vse, ki angleščine ne poznajo, na voljo tudi prevajalka, ki bo v zadnji vrsti prevedla vse v slovenščino".
V zrak se dvignejo skoraj vse roke. Vsi, ki so pred nekaj minutami ščebetali izključno po slovensko, mogoče le dva ali trije Američani z ambasade.
Približam se kolegu. Tako budalasto se mi zdi vse to, da želim izvedeti, kaj tudi on misli. "Pa saj sem že večkrat opazil to težnjo po nekem namišljenem svetovljanstvu, ki ga tu v Sloveniji enačijo s predavanjem v angleščini in vnašanjem ameriškega slenga v govorico!" Predavanje slovensko govorečega Slovenca iz Clevelanda steče torej v angleščini. Po dolgem času slišim spet tisto zavijanje besed, tisto neformalno sočnost govora. Vabljivo, ni kaj; navsezadnje me je angleščina fascinirala že, ko sem bila stara kakih enajst let. A danes, tu, se mi zdi le odgovor na neumno zahtevo slovenskega občinstva, ki si domišlja, da je bolj no-bel, če posluša predavanje v svetovnem jeziku. Joe in njegova predstavitev Slovenk v ameriški zgodovini, igralk, plesalk, glasbenic, pevk in pesnic. "Cecilia Dolgan’ first name was Cilka Dolgan" (Prvotno ime Cecilie Dolgan je bilo Cilka) in publika se smeje. France postane Frank, Jurij George itn. Publika se smeje. Po-
/
mislim, da sem mogoče preveč napeta struna, ker me to nerazumevanje razmer in življenja čez lužo moti. Moti me tudi misel, ki se mi mota v glavi ob Joevih besedah, da "naj Slovenci, ki toliko potujete, pridete v ZDA tudi na obisk Vaših rojakov in na spoznavanje njihovega življenja na drugi celini”.
Kdo od slovenskih turistov v ZDA bo sploh šel na obisk slovenskih domov... razen, če bi ne imel kake koristi in kake možnosti za pevsko/plesno/dramsko/literarno/študijsko gostovanje? Tako razmišlja dobrih 99% Slovencev, o tem ne dvomim.
Večina teh Slovencev, ki prosi Joea za predavanje v angleščini, bolj ali manj podzavestno zavida svojim rojakom v najbolj vplivni državi na svetu. Mogoče ravno zaradi tega vpliva.
Sprašujem pa se: ali ni protislovje poslušati predavanje o Slovencih v ameriški zgodovini in obenem vprašati tega Slovenca, ki je zrasel in živi čez lužo in si celo življenje prizadeva, da bi ohranil vse to, kar je slovenskega v njem, naj spregovori v angleščini?
Joe je jasno povedal, kako je od konca 2. svetovne vojne dalje občutek povezanosti z glasbo in občutek pripadnosti neki skupnosti oz. nekemu izvoru v določeni meri izpodrinil poznavanje jezika. Slovenec se lahko počutiš tudi, če mogoče ne poznaš jezika in so ga le tvoji starši in še prej stari starši. Nekako tako kot Madonna, ki je Ciccone po priimku. Najhuje je, če začenjamo mi, iz tukajšnjega geografsko-kulturnega položaja, soditi, ali je to prav ali ne. Verjetno moraš preživeti nekaj časa v tem izseljenstvu, da razumeš številne mehanizme, t.i. valove identitete med generacijami ipd.
Drugo pa se mi zdi soditi vsem tem zmotnim predstavam o nekem socialnem vzponu in namišljenemu evropeiziranju z zahtevo po angleščini, tudi ko je občinstvo v celoti slovensko.
Prejeli smo
Ob robu razprav o Kocjančičevi nagradi
Fundacija Pot miru v Posočju
Pogrešani med Rombonom in Krnom
K repliki g. Lorisa Braica (PN, 6.9.2006)	Borisu
Pahorju v zvezi z dilemami okrog Kocjančičeve nagrade bi rad pripomnil naslednje. Prvič, nagrada je bila mišljena in doslej tudi izvajana kot nagrada za utrjevanje slovenskega je-zikovnokulturnega prostora v Istri, kot ene izmed kulturnih iden titet Istre, pa čeprav bi se iz dikcije pravilnika dalo sklepati tudi drugače. Kocjančič je namreč simbolna osebnost tega kulturnega prostora v Istri in zato nagrada z njegovim imenom lahko simbolizira predvsem to duhovno dediščino oz. to identiteto.Temeljni del človekove identitete je namreč njegova pripadnost jeziku in kulturi. Zato v jezikovnokulturnem pogledu ne moremo govoriti o istrski identiteti, ampak o slovenski, romanski, hrvaški ipd. Lahko pa posameznik, zlasti v mešanih zakonih, pripada več tem identitetam hkrati, kar je značilnost večnarodnostnih prostorov. Drugič, bil bi absurd, da bi slovenska Istra nagrajevala stvaritve, ki utrjujejo vseprisotne jezikovnokulturne identitete Istre. Tovrstne stvaritve romanskega prostora se namreč že sedaj bogato nagrajujejo v okviru vsakoletnih nagrad Unije Italijanov "Istria nobilissi-
ma ". Za nagrajevanje tistih s hrvaškega prostora (kajkavščina, čakavščina idr.) pa je pozvana hrvaška Istra.
Braicove trditve, da avtorju tega sestavka nagrada "ni bila odvzeta", ampak da "sploh ni bila dodeljena" ter da je šlo pri tem "za demokratično izpeljano glasovanje", ne vzdržijo resne presoje. Prvič, komisija je za podeljevanje nagrad na seji, na kateri je bilo prisotnih šest od skupno sedmih članov, soglasno izbrala avtorja tega sestavka kot edinega kandidata za nagrado, in to tudi tehtno utemeljila. Drugič, do blokade podelitve nagrade v izolskem občinskem svetu je prišlo v skrajno problematičnih okoliščinah, ko ni bil konkretno izpodbit niti en sam stavek iz utemeljitve komisije, in ko ni bila iz mojega obsežnega publicističnega opusa citirana niti ena sama vrstica, ki bi opravičevala obtožbo, da sem deloval proti sožitju. Tretjič, mi ni bilo omogočeno, da bi lahko s svojo prisotnostjo na seji branil delo in človeško dostojanstvo, za kar sem pisno in ustno zaprosil, potem ko sem bil v dneh pred sejo obveščen, da se pripravlja politična kuhinja. Očitno torej režiserjem tega škandaloznega dogodka, ki ga je soglasno obsodila najširša
javnost, ni šlo niti za vsebino, niti za civilizirano soočenje, ampak predvsem za "kvorum". Na ta način pa se lahko sleherni trenutek obtoži in obsodi vsak nedolžen človek. In, četrtič, verjetno je Kocjančičeva nagrada še edina nagrada v civiliziranem svetu, kjer lahko politika surovo povozi odločitev žirije.
Ne razumem tudi, zakaj naj bi bil Pahorjev predlog o ločenem nagrajevanju del za utrjevanje slovenskega jezikovnokulturne-ga "vrnitev na stoletja staro razmišljanje, na stereotipno videnje mi-oni" itn. To ločeno nagrajevanje namreč že poteka in to prek vsakoletnih nagrad Ul"Istria nobilissima", ki pri stvaritvah, vezanih na jezik, pogojujejo nagrade na dela v italijanskem jeziku in romanskih narečjih. Zaradi tega se nihče ne zgraža. Nasprotno, zdi se mi lepo, da se tudi prek te institucije utrjuje ena od kulturnih identitet tega prostora, kar v ničemer ne ogroža ostalih identitet. Zato tudi ne vidim nobenega razloga, zakaj bi to pravico odrekali slovenskemu jezikovno-kulturnemu prostoru.
Navedene in še druge resne razpoke, ki so zazevale okrog Kocjančičeve nagrade, kličejo tako k čimprejšnjemu temeljitemu javnemu razmisleku in pretresu te institucije, ki mu ne moremo uiti, ker se bomo sicer, ob obstoječih nejasnostih, protislovjih in absurdih pogreznili v še večje močvirje, kot smo se doslej.
Milan Gregorič
Fundacija Pot miru v Posočju je 18. septembra predstavila javnosti obširno gradivo na posvetu o padlih in pogrešanih med Rombonom in Krnom v prvi svetovni vojni. Fundacija Poti miru je organizacija, ki se ukvarja z ohranjanjem dediščine prve svetovne vojne v Zgornjem Posočju. Eden izmed projektov Fundacije v tem letu je bila tudi izdelava računalniškega programa, v katerem so zbrali podatke za večino avstro -ogrskih vojakov, padlih med prvo svetovno vojno na območju soške fronte, v tem delu Primorske. Posvet in predstavitev, ki so ju organizirali tokrat v Bovcu, sta v bistvu sklep večletnega projekta zbiranja in urejanja podatkov o padlih av-stro-ogrskih vojakih na območju severnega dela soške fronte od Rombona do Kal-sko-Lomske planote.
V trdnjavi Kluže ga je Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju organizirala v sodelovanju z Zgodovinsko sekcijo, Društvom 1313 ter Upravno enoto Tolmin.
Posvet je vodil zunanji sodelavec Fundacije in Tolminskega muzeja Lovro Galič. Projekt je rezultat sodelovanja med Ustanovo Fundacija Poti miru v Posočju in Tolminskim muzejem.
V prvi fazi so pridobili podatke o padlih vojakih na tolminskem mostišču, v letošnjem letu pa še podatke o padlih vojakih na bovškem delu soške fronte. Podatke o padlih na tolminskem mostišču je Tolminski mu-
zej v lanskem letu objavil v knjižni obliki, in sicer v drugem delu knjige Tolminsko mostišče. Podatki o teh vojakih ter vojakih, padlih na Bovškem, pa so od avgusta letos zbrani v računalniški bazi. Sredstva za izdelavo te računalniške baze podatkov si je Fundacija pridobila s prijavo na razpis Phare CBC Slovenija /Italija 2003.
V sklopu prijavljenega projekta so izdelali tudi spletno stran Fundacije (www.potimiruvpo-socju.si), preko katere je možen
dostop do podatkovne baze EVIDENCA PADLIH. Zaradi varovanja osebnih podatkov lahko v podatkovni bazi poiščete posameznega vojaka le po imenu in priimku. Kdor pa želi pridobiti o posameznem vojaku še dodatne informacije, mora poslati na Fundacijo pisno prošnjo. Zunanji sodelavec Lovro Galič je opravil večino dela pri zbiranju dokumentov ter podatkov o padlih vojakih iz različnih arhivov. Posvet je bil namenjen predvsem tistim, ki se poklicno ali amatersko ukvarjajo z zgodovino prve svetovne vojne v
Zgornjem Posočju. Udeležili so se ga tako strokovnjaki s področja prve svetovne vojne kot tudi amaterski zgodovinarji in zbiralci. Njegov namen je bila predstavitev ugotovitve v povezavi s podatki o padlih avstro-ogrskih vojakih ter vojaških pokopališčih na Bovškem. Pri analizi dokumentov o vojakih, padlih na Bovškem delu soške fronte, je Lovro Galič prišel do ugotovitve, da za okoli 761 vojakov, katerih so poznani imena, priimki, kraji rojstva itd., ni pa znano, kje so pokopani. "Vemo, da so padli na tem območju, ne vemo pa lokacije njihovega groba. Eden izmed namenov tega posveta je bil tudi ta, da bi s pomočjo udeležencev pridobili še kakšne dodatne informacije o lokaciji grobov teh vojakov." Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin, je predstavil način obnove in vzdrževanja vojaških pokopališč iz 1. svetovne vojne. Upravna enota Tolmin je namreč zadolžena za upravljanje vojaških pokopališč.
Posvetu je sledilo še odprtje razstave fotografij usod beguncev z Bovškega. Fotografije so za to razstavo z naslovom "Pozabljene usode" odstopile nekatere bovške družine. Ker pa ležijo tudi od Rombona do Trnovskega gozda kosti vojakov iz druge svetovne vojne, ni znano, ali je zaradi tega nastala kakšna nejasnost, saj imajo raziskave obdobja druge svetovne vojne bele lise za polovico padlih ali umorjenih, katerih duše še vedno niso našle svojega miru, saj mnoge bremenijo krivične obtožbe. Raziskave in pričevanja pa nekateri še vedno imenujejo brskanje po kosteh.
MM
V četrtek, 5. oktobra, je stekla prva lekcija gledališke šole Slovenskega stalnega gledališča, ki nosi spodbudno ime Studio Art. Tržaški kulturni dom je bil namreč prizorišče začetnega delovnega srečanja, na katerem se je zbrala množica mladih ljubiteljev gledališkega sveta, ki bodo s kolegi iz Gorice in Benečije skozi vse leto spoznavali in dojemali najrazličnejše vidike oz. profesionalne like, ki jih vsako gledališče rabi pri svojem rednem delovanju. Namen gledališke šole je v prvi vrsti ta, da bi dodatno nadgradili zanimanje mladih zamejcev
do gledališkega miljeja, pa tudi da bi v posameznem gojencu spodbudili vprašanje, ali je lahko ta odrska pustolovščina le prvi korak v jutrišnjo možno profesionalno teatrsko izbiro ali ni; ali postavlja ta formativni izziv temelj za druga zanimanja, ki so z gledališkim svetom posredno oz. neposredno povezana ali ne.
Od vsakega gojenca pa bo gleda-
Facchini, Matejki Maver Peterlin in Antonu Petjeju. V sklopu Studio Arta bodo med letom potekale tudi delavnice, ki jih bodo vodili izvedenci na igralskem, plesnem, video-umetni-škem, pevskem področju. Na sporedu pa so tudi vodeni ogledi gledaliških predstav. Razumljivo je, da je vodstvo SSG ob začetku poti Gledališke šole zadovoljno. "SSG rabi Gledališko šolo, da bo v prihodnje lahko razpolagalo s podkovanim kadrom", je dejal predsednik gledališča Boris Kuret in pristavil, da "bo šola trajala čim dalj časa". Marko Sosič, umetniški vodja SSG, je povedal, da se za številne mlade ljubitelje gledališča začenja "fenomenalna izkušnja"; upravni direktor SSG Tomaž Ban pa se je tečajnikom iskreno zahvalil, da so se pridružili temu načrtu. V imenu Slovenske prosvete, ki je ob deželi FJK, Zvezi slovenskih kulturnih društev, Zvezi katoliške prosvete Gorica, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pripomogla k uresničitvi tega načrta, je spregovoril Marij Maver in dejal, da je Studio Art lahko izhodišče za poklicno gledališko igralsko pot, lahko pa bodo mladi uporabljali znanje, ki so si ga nabrali, v svojih društvih. Dodati gre, da bosta koordinatorsko nalogo v Gorici in Benečiji opravljali Vesna Tomšič in Marina Cernetig.
IG
liška šola zahtevala trud in doslednost, kot so na uvodnem srečanju napovedali tako mentorji tečajev kot koordinatorka načrta Maja Lapornik. "Vi začenjate novo pot, vendar tudi za marsikaterega mentorja je to prva izkušnja. Zastavili smo si učni načrt, katerega se bomo držali. Od vas zahtevam resnost, vi pa od mene zahtevajte največ", je dejal Boris Kobal, ki bo mlade učil o režijski tehniki. Sergej Verč je prvo leto šole napovedal predvsem kot potovanje v svet igre, "kot potovanje vase". Marijan Bevk, ki se v Benečiji že 15 let ukvarja z amatersko kultu-
ro, pa je pomen šole naglasil predvsem na "gledališki vzgoji ljudi". Mladim je treba posredovati prepričanje, da nudi gledališki svet veliko poklicnih izbir, ki so enako pomembne kot običajni igralski vidik. Maurizio Solda' bo o igralski drži na odru predaval gojencem v italijanskem jeziku, poučevanje slovenske umetniške besede in govorne tehnike pa je prepuščeno Ani
NOVI
GLAS
Slovenska notranja politika
Vladna koalicija strnjena in uspešna
V	Sloveniji potekajo mnoga predvolilna zborovanja, politiki prihajajo k volivcem in se jim dobrikajo, zlasti pa jim veliko obljubljajo. Zdi se, da je vsa država postala velik debatni klub, v katerem bo odločeno, kakšni bodo uspehi posameznih strank, gibanj, združenj, koalicij in tudi posameznih resnično neodvisnih kandidatov	na
bližnjih lokalnih volitvah. Tekmeci za županska mesta iščejo najrazličnejše vrzeli in slabosti pri svojih nasprotnikih, pa nasploh tako imenovane slabe točke, da bi preprečili njihovo izvolitev. Naj večja tarča pri tem je očitno Zoran Jankovič, nekdanji predsednik uprave ve-letrgovskega podjetja Mercator in eden izmed najbogatejših slovenskih državljanov. Bil naj bi pr-
vi	v četi tajkunov, to je bogatih podjetnikov z velikim vplivom na politiko in družbo. V novi številki tednika Demokracija so zapisali, "da je Zoran Jankovič na vrh priplezal s pomočjo LDS. S to stranko je dogovorjen tudi za podporo v morebitnem drugem krogu županskih volitev v Ljubljani. Po naših podatkih se je v statističnem popisu prebivalstva opredelil za srbsko narodnost (po očetu, mati je Slovenka)". V obdobju, ko je vodil trgovsko družbo Mercator, naj bi svojemu sinu Damijanu Jankoviču na osnovi neke predpogodbe nakazal poldrugi milijon evrov. Jankovič je zatrdil, da je takšne napade in trditve pričakoval, "ker nekatere očitno zelo moti moja prednost pri volivcih.
Značilno je, da se tovrstne objave pojavljajo v časniku Delo, ki ga obvladuje vladajoča koalicija na državni ravni, hkrati pa podpira mojega protikandidata za župana Ljubljane". Na zadevo se je v intervjuju, objavljenem v
tedniku Demokracija, posredno odzval Jankovičev protikandidat dr. France Arhar. Dejal je, "da Ljubljana ne sme biti plen sebič-nežev. Gospod Zoran Jankovič je do sedaj pokazal, da zna izkoriščati priložnosti. Nikjer pa še nisem zasledil, da bi znal s tekmeci poiskati skupne interese, da bi mu zaupali."
V	Sloveniji se medtem nadaljujejo dogodki, pomembni za državo in družbo, ki pa, vsaj nekateri, niso povezani z volilno kampanjo. Minila je prva polovica mandata vladne koalicije, ki sedaj upravlja državo. Premier Janez Janša je poudaril, da v njej ni šibkih členov, saj deluje enotno in usklajeno. Menijo celo, da tako malo problemov, kot jih ima sedanja koalicija, ni bilo v nobeni prejšnji vladni združbi. Gospodarski uspehi in gibanja še nikoli niso bili tako dobri kot
zdaj. Bruto domači proizvod na prebivalca bo letos presegel 14 tisoč evrov, dosegli pa bomo tudi 4,7-odstotno gospodarsko rast, najvišjo v zadnjih šestih letih. V tem obdobju so se zamenjale tri vlade, Drnovškova, Ropova in
Janševa. Poleg tega Slovenija že enajsti mesec zapored izpolnjuje zelo stroga in zahtevna maastrichtska merila, ki veljajo v območju evra, kamor se bo slovenska država kot prva in edina od desetih novih članic Evropske zveze vključila 1. januarja. Predsednik vlade se je ob preteku prve polovice mandata sedanje koalicije kritično obregnil ob trditve prejšnje koalicije, ki jo je vodil Anton Rop, češ da so samo oni sposobni vladati Sloveniji. "V naši državi imamo vsaj dve eliti, ki sta sposobni voditi izvršilno oblast. To sta prejšnja in sedanja koalicija, ki se lahko z demokratičnimi volitvami izmenjujeta na oblasti."
V	javnosti pa narašča zaskrbljenost zaradi privatizacije zdravstva, ki ga domnevno pripravlja vlada. Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki ga pred-
stavljajo predvsem zdravstveni domovi v občinah, je zbralo že okoli 17 tisoč privržencev. Gibanje je zapisalo, "da izkušnje v svetu in v Sloveniji kažejo, da privatizacija prinaša dražje, večini ljudi manj dostopno in manj kakovostno zdravstvo. Predlogi in ukrepi vladajočih bodo povzročili, da bodo bogati postali še bolj bogati, revnejši še bolj revni. Najbolj pa bodo prizadeti bolni, poškodovani in starejši prebivalci."
Premier Janez Janša se je zahvalil Mestni občini Nova Gorica za njeno vlogo motorja razvoja goriške re-
Ce se ponovno ozremo na bližnje lokalne volitve, je treba poudariti, da jim javna občila namenjajo veliko prostora, časa, najrazličnejših poročil in komentarjev. Osrednji slovenski časnik Delo je v soboto, 7. oktobra, komentiral namero oz. grožnjo LDS, da ta največja stranka opozicije namerava sodno zahtevati prepoved izdajanja zelo razširjene in vplivne sobotne priloge tega časnika, in to zaradi tega, ker v njej ne bodo objavili dve strani dolgega pogovora z Jožetom Kuničem, kandidatom LDS za ljubljanskega župana. Predvolilno obeležje je dobil tudi kratki zapis premiera Janeza Janše v spominsko knjigo Mestne občine Nova Gorica. Predsednik vlade, ki se je udeležil ustanovitve Fakultete za uporabne družbene študije, 3. oktobra, je namreč v spominsko knjigo zapisal: "Iskrena zahvala občini Nova Gorica za odpiranje visokošolskega prostora v Sloveniji in za vlogo motorja razvoja goriške regije."
Marijan Drobež
SNG NOVA GORICA
| Miroslav Krleža Gospoda Glembajevi
Nezadržno pogrezanje v brezno
V	Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica se je zastor dvignil nad novo sezono pod geslom Viharji in zvezde nostalgije ob viharnem pišu in neizprosnosti smrtne kose.
V	četrtek, 28. septembra, so premierni gledalci tri ure zrli v počasen, a neizbežen zaton rodbine Glembajev, kot jih je s poudarkom na njihovem klenem besednem obračunavanju lapidarno postavil na oder režiser Dušan Jovanovič ob dramaturškem branju Teje Rogelj z odličnim ansamblom SNG Nova Gorica, ki nas vselej preseneča z izbrušenim izklesa-vanjem dramskih oseb. Jovanovič je nazorno in neposredno začrtal ostre profile članov te družine, ki se je s preproste cehovske poti s prevarami, lažmi, umori in drugimi nizkotnimi dejanji povzpela na vrh elitne družbe in zasedla prestol mogotcev. Tako jo je s svojim kritičnim, a na neki način tudi občudujočim peresom izrisal eden izmed najbolj pomembnih literarnih piscev 20. stoletja v vzhodnem delu Evrope, Miroslav Krleža (1893-1981), po rodu Zagrebčan.
Krleža je namenil tej rodbini dramsko trilogijo in enajst krajših proznih sestavkov. V pisanju dramskega teksta o tej po premoženju hlastajoči rodbini je avtorja gnalo zanimanje za njeno vsestransko propadanje, finančno in etično. Vse se dogaja v eni sami
noči, v razkošni palači starega Ignjata Glembaja v času pred prvo svetovno vojno. Družabni večer ob praznovanju poslovnega jubileja se sprevrže v krut besedni boj med očetom Ignjatom in sinom Leonom, ki se je po enajstih letih vrnil na dom, na katerega gleda z očitajočim sarkazmom. Ta prizor, ki ga poudarjata viharna noč in izpad električnega toka, zaradi katerega se oče in sin v temini prebadata tudi z rezkima sojema baterijskih svetilk, predstavlja gotovo višek Jovanovičeve uprizoritve. Strašljiv spopad med očetom in si-
nom sta ob stopnjevanju različnega čustvenega stanja izvrstno udejanjila Bine Matoh in Radoš Bolčina. Matoh je Glembaja začrtal najprej kot oddaljenega, preračunljivega bankirja, potem vedno bolj skrušenega in ranljivega
človeka ob razkrinkavanju davnih dogodkov in z njimi povezanih zločinov ter ob prekipevajočem ljubosumju zaradi spoznanja, da ga mlada, očarljiva žena vara celo z domačim spovednikom (dober lizunsko-svetohlinski oris gosta Matjaža Tribušona). Bes mu povzroči srčni napad, da umre ob nogah svoje nezveste žene, baronice Castelli. Radoš Bolčina je dosledno z zunanjim bohemsko-punkovskim videzom obarval svojega Leona v ironično-cinične značajske odtenke, s katerimi trdo vbada v s prevarami oblazinjeno
preteklost in jo neusmiljeno para, da se vsa njena zgradba sesuva v prah. Ravno tako krut in neizprosen je v zadnjem dejanju, ko ob očetovem mrtvaškem odru obračuna še z mačeho, nekdanjo pocestnico, ki si je s prvim zako-
nom pridobila naslov baronice. Med na videz strastnim poljubom jo zabode s škarjami. Baronico je z dokaj fatalno hladnostjo upodobila Helena Peršuh. Ko se njena figura pojavlja na odru, vse dogajanje izžareva neki erotični naboj, v katerega je Jovanovič odel celotno zgodbo o Glembajevih. Temu se ne izogne niti lik dominikanske sestre Angelike Glembaj v dovršeni podobi Marjute Slamič. Med ostalimi liki, ki so jih z jasnimi potezami utelesili Ivo Ba-rišič, Jože Hrovat, gost absolvent AGRFT Marko Plantan, Gorazd Jakomini, Milan Vodopivec in Dušanka Ristič in jih je v brezčasne kostume oblekla kostumografka Jelena Pokovič, izstopa Primož Pirnat, ki je s telesno hibo in govorno napako izrazito izrisal preračunljivega in še ob mrtvem Glembaju samo v finančne posle zazrtega odvetnika Fabriczyja Glembaja.
V	skladu z Jovanovičevo postavitveno vizijo je scenograf Marko Japelj vklenil prizorišče v enkrat izbočen, drugič vbočen "obroč"z visokimi stranicami, ki še posebno v drugem dejanju vklepa dramske osebe in utesnjuje celotno podobo drame. Glasba Draga Ivanuše spremlja in podčrtuje odrsko razpletanje - kot ga tudi svetlobni učinki Sama Oblokarja -, dopolnjujejo pa ga videoposnetki Nejca Sajeta, še posebno dognano, ko se na scenskih elementih pojavljajo portreti umrlih Glembajev ali ko se prikažeta brzeča kočija in sugestivna množica brlečih sveč.
Iva Koršič
Kratke
Zasebniki v Sloveniji lani zgradili pet tisoč hiš
Državni statistični urad Slovenije je objavil zanimive podatke o stanovanjski in drugih gradnjah v državi v lanskem letu. Skupaj so razni investitorji zgradili 6.300 stanovanjskih in nestanovanjskih poslopij, kar je za tri odstotke več kot leta 2004. Zasebniki, ki jih statistika uvršča v rubriko fizične osebe, so v letu 2005 zgradili pet tisoč po večini stanovanjskih hiš. Gre pretežno za enodružinska poslopja. Le-ta obsegajo 1,3 milijona kvadratnih metrov površine. Gradnje novih stanovanj oz. hiš in drugih objektov se v Sloveniji tudi letos intenzivno nadaljujejo. V Sloveniji je zelo očitna težnja, da bi vsaka družina imela stanovanje v svoji lasti. Predvidevajo, da ima tako lastniško stanovanje že kar okoli 70% od vseh prebivalcev.
V novem hotelu v Moravskih Toplicah
Novi hotel Livada Prestige v Moravskih Toplicah je šesti v Sloveniji označen s petimi zvezdicami in bo zato privlačen zlasti za premožnejše goste. Edinstven pa je tudi zaradi izvirne storitve, kakršne domnevno nimajo nikjer drugod na svetu. Vsaka soba ima namreč poleg klasične kopalnice tudi termalno kopalnico s črno vodo, kije zdravilna termalna voda Moravskih Toplic. Termalne kopalnice so zgrajene kot zimski vrtovi tik ob vhodu na balkon sobe, zaradi česar lahko gostje uživajo v masažni vodi s termalno vodo tudi na soncu. Navaditi pa se bo seveda treba na poseben vonj črne termalne vode oz. zdravilne vode.
V hotelu Livada Prestige imajo 122 sob za goste, pa dva notranja in šest zunanjih bazenov. Kopalcem so namenjeni tudi umetni slapovi, zračni gejzir, zidna hidrozračna masaža in zračna masaža s sedali. Zunaj hotela pa sta na voljo še plavalni bazen in naravni bazen s črno vodo. Za prehrano gostov, tudi tistih najbolj zahtevnih
m-
r
P*
oz. petičnih, bo skrbel član slovenske kuharske reprezentance in prejemnik številnih mednarodnih priznanj s področja kulinarike, Danilo Kozar. Cene v novem luksuznem hotelu v znanem slovenskem zdravilišču se gibljejo od 70 evrov navzgor za eno nočitev z zajtrkom.
Na slovenskih univerzah 114 tisoč slušateljev
Na vseh štirih slovenskih univerzah seje v ponedeljek, 2. oktobra, začelo novo akademsko oz. študijsko leto. Kot je povedal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Jure Zupan, je število študentov od leta 1990 naraslo od 33 tisoč na 114 tisoč. Univerzo v Novi Gorici bo predvidoma obiskovalo okoli 800 študentov. V Ajdovščini bodo 11. t.m. odprli obnovljene prostore v nekdanji vojašnici Srečka Kosovela, v katerih bodo izvajali univerzitetni študijski program Instrumentacija ter študijski program 1. stopnje Vinogradništvo in vinarstvo. V Novi Gorici so 3. t.m. ustanovili novo fakulteto za uporabne družbene študije, ki pa bo pričela delovati v naslednjem akademskem letu. Pač pa že deluje enota Visoke šole za zdravstvo Univerze na Primorskem, za visokošolski študijski program Zdravstvena nega.
Obiskuje ga 48 študen-ov in deklet, bodočih diplomiranih medecinskih sester oz. diplomiranih zdravstvenikov. Spričo velikega pomanjkanja omenjenih poklicev v vsej Sloveniji imajo slušatelji omenjene šole že vnaprej zagotovljeno zaposlitev.
Visokošolsko izobraževanje pa se sooča tudi z mnogimi težavami. Šolnine naraščajo, zlasti visoke stroške pa imajo izredni študenti. Že zdaj je gotovo, da bodo imeli sedanji študenti težave z zaposlitvijo. Na območju vseh štirih univerz, torej v Ljubljani, Mariboru, Kopru in v Novi Gorici, pa je še zmerom občutno pomanjkanje študentskih ležišč, v Ljubljani pa so v zadnjem času pridobili 919 novih ležišč za študente.
Knjiga o rastlinstvu v Breginjskem kotu
Založba Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ( Slovenske akademije znanosti in umetnosti) je izdala knjigo izvedenca Boška Čušina o rastlinstvu v Breginjskem kotu. Gre za prikaz doslej malo znanega področja redko naseljenega in manj razvitega območja ob skrajni zahodni meji Slovenije. Breginjski kot se razteza na okoli 60 km2 površine, vendar tam raste in uspeva kar 1036 rastlinskih vrst. Pisec knjige jih našteva in opredeljuje, upoštevaje tudi podatke iz drugih naravoslovnih ved.
Posebnost novega dela, ki ga je Založba predstavila tudi v Kobaridu, je podrobna obravnava redkih in ogroženih rastlin v Breginjskem kotu.
Minister dr. Jure Zupan
¥
14 12. oktobra 2006 	Kultura	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Predstavitev sezone 2006/07
Bogata razvejenost ponudbe
GLEDALIŠČE G. VERDI
Pozornost do družine
Finančni zakon 2007
Gledališče Verdi iz Gorice začenja svojo peto sezono po obnovitvi delovanja z velikim zagonom in optimizmom, saj se je lanska sklenila z zelo dobrim obračunom. Zvišalo se je število abonentov in gledalcev, zato sta se na tiskovni konferenci, v sredo, 4. t.m., goriški župan Vittorio Brancati in občinski odbornik za kulturo Claudio Cressati zahvalila vsem, ki pripravljajo in podpirajo kulturno dejavnost osrednjega goriškega gledališča (občinsko odborništvo za kulturo, dežela FJK, Fundacija goriške hranilnice in Friulcassa). Slednje se s svojimi kakovostnimi in izvirnimi ponudbami zmeraj bolj uveljavlja v našem in širšem prostoru. Poudarila sta pomembno sodelovanje z vsemi krajevnimi ustanovami, tudi slovenskimi, ob katerem se bo prav letos uresničil dolgo snovani načrt. V dneh 2. in 3. februarja 2007 bo namreč doživela krstno izvedbo dramatizacija romana domačega avtorja Paola Maurensiga, glasbena monodrama La variante di Luneburg v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini, katere protagonista bosta znana italijanska pevka Milva in igralec Walter Mramor ob avtorski glasbi Valterja Sivilottija in pod njegovo taktirko. Pobudnik te zamisli je ravnatelj SCGV Emil Komel Silvan Kerševan, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo, da se bodo s tem projektom lahko izkazali domači umetniki ob blestečem imenu slavne Milve, kar bo gotovo nudilo priložnost marsikaterega gostovanja izven deželnih meja. Pri tem velikem glasbenem dogodku sodelujejo SCGV E. Komel, Glasbena šola Nova Gorica in združenja Canzoni di confine, ArsAtelier ter Artisti Associati. Brancati in Cressati sta podčrtala tudi dobro čezmejno sodelovanje, ki bo tudi letos prineslo obilico umetniških užitkov, saj bo 30. marca 2007 sklop baletnih predstav sklenilo SNG Opera in balet iz Ljubljane z Romeom in Julijo na glasbo Sergeja Prokofjeva. Pri tem gostovanju sodeluje prvič z Verdijem Glasbena matica, ki si v prihodnosti, po besedah predsednice Nataše Paulin, želi še takih konstruktivnih stikov.
Kulturni center Lojze Bratuž pa je soorganizator matineje za šole, ki bo 22. februarja ponudila predstavo Oliver Twist v angleškem jeziku.
Letošnja sezona obsega kar 26 kulturnih dogodkov in se bo začela 9. novembra s slovito vokalno skupino The Manhattan Transfer. Podrobno je njeno raznoliko ponudbo predstavil umetniški vodja gledališča Verdi Walter Mramor. Uvod v niz osmih gledaliških, pretežno komično obarvanih predstav bo delo Dina Buzzatija 7 piani (14. novembra) s preverjenim igralskim parom Ugom Pagliaiom in Paolo Gassman, nadaljeval se bo z delom Dacie Maraini La lunga vita di Marianna Ucria (10. decembra), z igralcema Lucianom Virgiliom in Mariello Lo Giudice. 11.
januarja bo zavladal smeh s predstavo Opera Comique z mnogimi igralci, glasbeniki in s pevci. 29. januarja bo deželna premiera dela Lo zoo di vetro T. Willliamsa z izredno protagonistko, filmsko ikono, Claudio Cardinale. 7. februarja bo na vrsti Marco Columbro z zabavno-ironičnim tekstom Tootsie v režiji Maurizia Nichettija, Shakespearova Komedija zmešnjav (La commedia degli errori) z igralcema Giuseppejem Pambierijem in Micol Pambieri
pa bo 21. februarja. 22. marca bo zaživel musical Menopause s protagonistkami Fioretto Mari, Mariso Laurito, Crystal White in Fiordaliso, 2. aprila pa bo iskriva komedija Quella del piano di sopra v režiji Gigija Proiettija. Glasbeni in baletni spored zaobjema poleg že omenjene novitete La Variante di Luneburg in baleta Romeo in Julija, poklon Nureyevu Grazie Rudy (25. novembra), Rigoletto gledališča Verdi iz Trsta (14. decembra), Puccinijevo La Boheme gledališča iz Lucce (15. februarja), hommage Franku Sinatri Ciao Frankie Massima Lopeza (2. marca) in špansko noč v družbi državnega filharmoničnega orkestra iz Belorusije (12. marca).
Pod naslovom Grandi eventi bo Verdi postregel s štirimi izrednimi gostovanji iz Belgije, Georgije, Kitajske in Rusije (Marciel in Italia: I colori della vita, 4. decembra; državni balet iz Georgije, 21. decembra; akrobatski cirkus iz Pekinga, 24.
januarja in Labodje jezero na ledu z državnim baletom iz Sankt Peterburga, 18. februarja. Ta balet bo na sporedu tudi v nedeljo, 18. februarja, popoldne. Nedeljska popoldneva (drugi bo musical Pinocchio z glasbo Edoarda Bennata, 21. januarja) sta namenjena predvsem družinam.
Izven abonmaja bosta še predstavi Habemus capa (16. decembra) Caparezze in Barracuda 2007 (18. aprila) Danieleja Lutazzija.
V teh dneh je vlada pripravila nov finančni zakon za leto 2007, ki prinaša veliko novosti. Čeprav predstavniki opozicije glasno trdijo, da bo vlada najbolj obremenila t.i. srednji sloj, lahko iz simulacij, ki prikazujejo, kako naj bi finančni zakon vplival na povprečnega državljana, ugotovimo, da se bo davčna obremenitev za osebe, ki zaslužijo manj kot 40.000 evrov letno, zmanjšala. Predstavljeni finančni zakon predvideva 5 količnikov za obračunavanje davka na dohodek fizičnih oseb. Količniki so progresivni, kar pomeni, da bodo osebe, ki imajo nižje dohodke, plačevali davke po nižjih količnikih. Največ bodo plačevale osebe, ki bodo zaslužile preko 75.000 evrov bruto dohodka letno.
Novi finančni zakon predvideva večje odbitke za družine z otroki. Odbitek pa bo obratno sorazmeren z družinskim dohodkom. Osebe z nizkimi dohodki bodo imele pravico do 800 evrov letnega odbitka (900, če ima otrok manj kot 3 leta), z naraščanjem dohodka pa se bo dobitek zmanjšal. Posebno novost pa predstavlja odbitek za stroške za športno udejstvovanje otrok.
Posebno pozornost so tokrat posvetili varstvu okolja in razvoju. Zakon namreč predvideva posebne odbitke za vse tiste davčne zavezance, ki bodo v bodoče nakupili sončne kolektorje, zamenjali zunanja vrata in okna s takimi, ki bolje izolirajo, kupili novo peč za centralno ogrevanje, ki ne onesnažuje. V primeru teh ukrepov, ki so okolju prijazni, bo lahko davčni zavezanec odbil 55% nakupne vrednosti, in to v treh letih. Osebe, ki bodo kupile nov hladilnik ali zmrzovalno sk-
Po letošnji zelo uspešni izvedbi Puppet festivala, ki je, v organizaciji Deželnega središča za animirano gledališče (CTA), v avgustovskih in septembrskih dneh na lutkovnih predstavah za male in velike gledalce zabeležil izredno porast predvsem odrasle publike, se lutkovni junaki raznih italijanskih in tujih gledališč vračajo k nam, da bi počastili velikega irskega dramatika Samuela Becketta ob stoletnici njegovega rojstva. Od 13. do 19. oktobra bo namreč v Gorici (13.-15.) in Trstu (16.-19.) potekal
drugi del Beckett&Puppet festivala, ki se je začel lani v Gorici z nekaterimi izvirnimi lutkovnimi postavitvami Beckettovih del. Protagonisti njegovih dramskih zgodb se z neverjetno plastično-
rinjo, bodo lahko 20% nakupne vrednosti odbili v davčni prijavi. Čeprav so bile prve novice o finančnem zakonu zelo zaskrbljujoče, saj so nekateri trdili, da bo drastično oklestil šolo in socialno varnost, je sedaj končna verzija sprejemljiva. V naslednjih letih naj bi namreč za stalno zaposlili 150 tisoč suplentov, šol-
ska obveznost bo veljala do dopolnjenega 16. leta starosti. Za učno osebje, ki si bo v naslednjih mesecih nabavilo nov računalnik, so predvideni odbitki v višini 19% nabavne vrednosti do maksimalne vrednosti 1.000 evrov. Kar se tiče zdravstva, pa novi zakon predvideva višje prispevke v zdravstveni sklad. Uvedli pa so ticket za vse specialistične storitve in za ne nujne posege na prvi pomoči. Istočasno naj bi se zmanjšali prispevki za laboratorijske raziskave in nabavna cena zdravstvenih pripomočkov. Uvedli pa so tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač vsem mladoletnim osebam in prepoved
stjo prelevijo v lutkovne junake, saj so pravzaprav sami orisani kot nemočne, mlahave lutke v rokah usode, ko čakajo in nikdar ne dočakajo, ko so priklenjeni na stole, ko se dvigajo iz smetnjakov in vanje spet izginjajo... Kot sta na tiskovni konferenci v torek, 3. t.m., dejala Antonella Caruzzi in Roberto Piaggio, se je zamisel tega edinstvenega dela Puppet festivala porodila, ko je CTA razpisalo natečaj za lutkovno delo, ki naj bi se navdihovalo ob stvaritvah in osebnosti Samuela Becketta. Na natečaj se je prijavilo kar
23 italijanskih in tujih skupin -tudi takih, ki se ne ukvarjajo izrecno z lutkarstvom - in predstavilo bogato paleto odrskih izdelkov. Žirija, katere član je bil tudi Edvard Majaron, je prisodila
prodaje alkoholnih pijač na avtocestah. Novi finančni zakon pa uvaja tudi prispevke podjetjem, ki vlagajo v jug Italije, in podjetjem, ki vlagajo v raziskovanje oz. ki sklepajo pogodbe za raziskovalno dejavnost z univerzami. S posebnimi prispevki pa naj bi olajšali dostop do bančnih posojil malim in srednjim podjetjem. Posebnih olajšav bodo deležna tudi tista podjetja, ki bodo regolarizirala osebje, ki je trenutno nepravilno zaposleno.
Regolarizacija pa bo možna samo pod pogojem, da podjetje vplača vsaj 2/3 social-noskrbstvenih prispevkov, ki jih dolguj e državi.
Za občine pa predstavlja novost tudi možnost uvedbe turistične takse, ki naj bi znašala do 5 evrov za vsako nočitev. Vlada bo v letu 2007 posvetila posebno pozornost boju proti davčni utaji. Na tak način naj bi dosegli, da bi vsi davčni zavezanci pravično plačevali po svojih finančnih sposobnostih. Zaradi tega so uvedli posebne mehanizme, po katerih lahko izračunajo, koliko znaša davčna sposobnost državljana.
V svoji zasnovi je finančni zakon zelo dober, saj privilegira manj premožne državljane in številne družine, spodbuja naravi bolj prijazne načine ogrevanja in je na splošno v korist šibkejših. Šele po dokončni odobritvi v parlamentu pa bomo videli, koliko teh predvidenih ukrepov bo ostalo tudi v dokončnem besedilu.
prvo nagrado gledališču Teatro-persona iz Civitavecchie za odrsko stvaritev Beckett Box, ki jo bodo zmagovalci krstno izvedli v soboto, 14. oktobra, ob 21. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ponovili pa v Trstu naslednjega dne ob isti uri v gledališču Miela. Beckett& Puppet, katerega uresničitev so podprle razne ustanove, med temi dežela FJK, goriška občina in pokrajina (na predstavitvi, na goriški občini, sta bila njuna predstavnika Cressati in Demartinova), Fundacija Cassa di Risparmio iz Gorice in druge kulturno-gledališke ustanove, se bo začel v goriškem Avditoriju, v petek, 13. t.m., ob 17. uri. Celoten program festivala ponuja devet novih gledaliških uprizoritev, izmed katerih bo pet doživelo odrski krst, posvet o Beckettu in gledališču figur ob prisotnosti znanih mednarodnih izvedencev (goriški Avditorij 14. in 15. oktobra, na njem bo sodeloval tudi Edvard Majaron) in niz filmskih in videoposnetkov 19 Beckettovih dramskih tekstov, prestavljenih na platno, ki bo 16. t.m. v gledališču Miela v organizaciji združenja Alpe Adria Cinema in Bonavventura / Miela.
Tudi s to oktobrsko ponudbo za odrasle Puppet festival, v nenehnem iskanju novih izraznih poti, širi svoja ustvarjalna obzorja in se prvič pojavlja v samem Trstu, sicer s svojim jedrom trdno zasidran v goriškem pristanu.
K
Iva Koršič
NOVI	GLAVNI	UREDNIK	Andrej	Bratuž	-	ODGOVORNI	UREDNIK	Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
GLAS
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
liC
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. oktobra, ob 14. uri.
OHD3
S00040997077
Mara Petaros
Beckett&Puppet festival 2006
Niz prireditev v poklon velikemu irskemu dramatiku
\Z/VW>
Veit eto
x//v'uj>
Veneto
ČLOVEK JE PRISTAL NA LUNI? DA, DA, NEDVOMNO.
Dr. House (v Italiji ga predvaja postaja Italia 1 ob sredah zvečer -op.av.) je čudna pojava. Fizično pohabljen visoko specializirani zdravnik nikakor ni podoben Georgeu Clooneyju, ki je pacientke očaral s svojim moškim šarmom v nadaljevanki ER, prvem uspešnem telefilmu, am-bientiranem v operacijskih sobah in na hodnikih bolnišnice. Ne, dr. House ni lepotec, ki se pacientom (in predvsem pacientkam!!!) nasmiha in jim mežika.
Dr. House je fizično pohabljen, šepa na eno nogo. Pri gledalcu pa ne vzbuja niti pomilovanja, ker je antipatičen in nekoliko egocentričen. Vseeno pa je zelo privlačen. Zakaj? Producenti so pri zamišljanju njegove figure ustvarili zanimiv lik, ki funkcionira v vseh okoliščinah. Ustvarili so figuro, ki je sposobna ugajati okusom široke palete gledalcev. Ne gre samo za tiste gledalce, ki buljijo v ekran 24 ur dnevno, ampak tudi za tiste, ki so nekoliko zahtevnejši in ki v televizijski zgodbi iščejo vsebino. Dr. House torej ni namenjen samo ciljni publiki povprečnega reality šova. Je pa zato toliko bolj pronicljiv.
Dr. House bi odlično deloval v vsakem okolju že zaradi karak-
Ne, to ni George Clooney!
ternih značilnosti, ki so mu jih vdahnili avtorji nanizanke. Oblekli so ga v belo haljo in ga postavili v bolnišnico, lahko pa bi ga tudi preusmerili v odvetniško pisar-
no ali v kako preiskovalno policijsko postajo. Dr. House je figura, ki temelji na dveh spremenljivkah: profesionalni visoki specializiranosti in svojevrstni genialnosti na eni strani ter karakterialno čudaški naravi in osamljenosti na drugi. Genialnost in samotarstvo sta binom, ki ga zasledimo zelo pogosto. Človek s takimi značil-
nostmi je sicer res vse prej kot družaben in ljudem simpatičen, a je ob tem kljub vsemu zelo privlačen. Da ne bo pomote, dr. House ni figura samotarja, ki ne želi imeti nobenih stikov z ljudmi. V svojem oddelku načeljuje namreč zelo strokovni ekipi zdravnikov in zdravnic in je med njimi priljubljen. Dr. House je samotarski tip v drugačnem pomenu besede: gledalcu ni (skoraj) nikoli dano vedeti, kaj ta zdravnik čuti in kako se on postavlja v medsebojnih odnosih s kolegi in s pacienti. To je zakriti del osebnosti glavnega junaka, senčna plat zgodbe, ki jo želi spoznati vsak gledalec in ki si jo mora vsak gledalec interpretirati po svoje. Genialne zamisli, sad neizmernega znanja in nadarjenosti za zdravniški poklic, in ob tem gledalcu nejasna in nedefinirana osebnostna plat, ki na različne okoliščine reagira z nepredvidljivo različnimi obnašanjskimi prameni. To je figura dr. Housa, ki je z vidika medsebojnih odnosov morda res odbijajoča in antipatična, a je za zunanjega opazovalca (gledalca!!!) še kako intrigantna. Nadaljevanka je v nekaj vidikih celo psihoanalitska, predvsem v
dialogih med junakom in ostalimi igralci ter v junakovih monologih. Avtorji odpirajo nišo, skozi katero gledalci mislijo, da zrejo neposredno v osebnost dr. Houseja. Zanimiv trik pri podajanju in pripovedovanju osebnostnih konfliktov glavnega junaka.
Ob tem je treba podčrtati še en vidik celotne zgodbe. Dr. House se strogo drži Hipokratove prisege in skuša na vse pretege rešiti življenje svojih pacientov. Dobra duša, torej. Hkrati pa zna biti ciničen in v svojih neposrednih posegih zelo sarkastičen (tudi v tem primeru gre za trik, kako privabiti in obdržati gledalca pred ekranom). V postavljanju diagnoz in razlaganju bolezni bolnikom samim je zelo plastičen in se ne poslužuje evfemizmov. S svojim početjem izvabi na dan primerno dozo črnega humorja, ki ga v drugih "politično korektnih" nanizankah ne najdemo. Črni humor je prvi korak pri detabuizi-ranju občutljivih tematik bolezni in fizičnih težav (glavni junak šepa na eno nogo!), ki obre-menjujejo paciente. Gre torej tudi za "nasvet", kako naj se človek nekoliko bolj sproščeno sooči z boleznijo.
Dr. House je v bistvu to!
Andrej Čemic
Slovenija
Vremenska napoved ARPA-OSMER za Furlanijo - Julijsko krajino
ČETRTEK
PETEK
Slovenija
SPLOŠNA SLIKA:
Nad našimi kraji še vztraja območje visokega zračnega pritiska.
V	petek bodo začeli pritekati hladnejši severovzhodni tokovi.
ČETRTEK, 12. oktobra 2006:
Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. Ponoči in zjutraj bo v dolinah nastal izrazit temperaturni obrat. Ponekod na Trbiškem bo lahko nastala megla. Med dnevom bo nadpovprečno toplo. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi.
PETEK, 13. oktobra 2006:
Večinoma bo zmerno oblačno. Ob morju bo pihal okrepljen severovzhodni veter.
OBETI ZA KONEC TEDNA:
V	soboto bo zmerno oblačno, nekaj več oblačnosti bo lahko na Trbiškem. Ob morju bo pihala močna burja. Ohladilo se bo.
vasi vodili vodički Marija in Katarina. Udeleženci ekskurzije so se pri tem razdelili na dve skupini, stari in mladi, ki sta obiskali vsa najpomembnejša obeležja -spomine na najpomembnejšega slovenskega pisatelja. Izletniki so si tako ogledali Cankarjevo rojstno hišo, otrokom priljubljeno enajsto šolo pod mostom, cerkvico sv. Lenarta in cerkvico sv. Trojice, ki stoji nad znanim klancem. Vodički sta poleg tega po-
stregli vsem prisotnim z izbranim recitalom iz Cankarjevega opusa. V cerkvici sv. Trojice so na
svoj račun prišli tudi mladinci PD Vrh sv. Mihaela. Med zidovi Cankarjeve cerkvice je namreč zadonela prisrčna in ubrana pesem mladih Vrhovcev in Vrhovk.
S tem so se izletniki poslovili od Vrhnike in se napotili proti Bistri. Tam so si v popoldanskih urah ogledali Tehniški muzej Slovenije, ki hrani raznoliko zbirko vse opreme, ki je pomagala slovenskemu človeku pri tehničnem	in
tehnološkem napredku: od mlinov in kovačij do prevoznih sredstev, kot so bile najprej kočije in kasneje avtomobili. Popoldanski program se je sklenil s skupno družabnostjo: tombolo in srečo-lovom. Nagrad je bilo res veliko, tako da nihče se ni vrnil domov praznih rok.
Tudi vrnitev domov je bila zelo razgibana. Otroci so ob spremljavi Tatjanine kitare peli vso pot in se tako poslovili od že tradicionalnega izleta po poteh slovenskih pisateljev in pesnikov.
AČ
Razmišljanje
Čudežne roke
Tradicionalni izlet
Vrhovci v enajsti šoli pod mostom
Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela je tudi letos organiziralo že tradicionalni izlet po poteh slovenskih pesnikov in pisateljev. Letošnje literarno obarvano popotovanje po matični domovini, ki je bilo že enajsto po vrsti, je Vrhovce vodilo po poteh naj večjega slovenskega pisatelja,
Ivana Cankarja. Vrhnika s Cankarjevo domačijo, klancem in enajsto šolo pod mostom je člane vrhovske-ga društva, prijatelje in vse izletnike sprejela z odprtimi rokami. Na izlet se je podalo lepo število otrok, ki so s prijetnim vrvežem in razposajenostjo popestrili vzdušje. Pot do Vrhnike je bila tako karseda živah-
na. Pred začetkom strokovnega ogleda Cankarjeve Vrhnike so si izletniki nekoliko odpočili in se
okrepčali. Pred sabo so namreč imeli dolg in naporen dan. Vrhovce sta po pisateljevi rojstni
Sprehajalke po Krasu govorijo italijansko. Pogosto se dogaja, da medtem ko se spomladi sprehajalka z družino sprehaja po Krasu, se ustavi ob kaki lepi hiši in z nekoliko nekorektno radovednostjo pogleda priimek na zvoncu zunanjih vrat. Razume, verjetno zaradi prisotnosti kake črke, ki je italijanska abeceda ne pozna, da tam živi slovenska družina. Ustavi se ob ograji, ki jo krasijo lepe vrtnice ali drugo cvetje, in oprezno, da bi je nihče ne videl, odtrga prav veliko cvetic. In res tega nihče ne opazi, ker, ko to počenja, je zelo previdna in poleg tega kak njen spremljevalec ima nalogo, da zažvižga, ko sliši ali vidi koga v bližini.
"SLAVI MORITE.
TUTTI!"
Na Kras pride druga
sprehajalka in ta odtrga nekaj manj cvetja.
"VERGO-GNATEVI!"
Nato pride na Kras tretja sprehajalka in odtrga vrtnice, ker vrtnice so res nekaj
posebnega.
"SIETE DIVERSI!"
In tako naprej.
Seveda gospodarji slovenskih kraških hiš, ki imajo vsi tako lepo cvetje na zunanji strani ograje, ničesar ne vidijo, ker je to storjeno zelo zelo previdno. Nekega dne pa opazijo, da na ograji, ki obdaja hišo, cvetja skoraj ni več.
Ostala je nekakšna mreža, ki se tesno oprijema ograje. Cvetja trenutno ni več, a bo ponovno zraslo. Problem ni v tem. Problem je, da gospodarji slovenskih kraških hiš trpijo. Delu na vrtu posvečajo toliko truda in potem, kar naenkrat, se znajdejo brez cvetja. Brez lepega cvetja. To jih spravlja v jezo. Toda jeza kmalu mine,
ker mora pač biti tako.
Roke gospodarjev slovenskih kraških hiš so delavne. Kljub temu da vsak ima samo dve roki. In če je srečen, na vsaki roki ima pet prstov, torej skupno deset. Bogastvo.
Dobro vemo, da tudi človek, ki nima vsega tega bogastva, lahko marsikaj dela, če ima notranjo moč.
Gospodarji slovenskih kraških hiš imajo notranjo moč, ki jim pomaga, da se ne čutijo preveč prizadete, za to, kar se jim je zgodilo.
"Uničili so nam krasno cvetje, ki smo ga imeli, kaj naj storimo sedaj?"
V trenutku ne misliš na
bogastvo, ki ga imaš. Prsti na rokah pa so jim dali tale odgovor: "Malo nas je, toda kaj pomeni to? Mi smo sposobni delati čudeže in to bomo tudi storili, seveda, če ste vi zato. Edinole to vam svetujemo: vaše solze naj bodo solze veselja, ne solze žalosti ter vaše trpljenje naj vam vliva v dušo pogum, ne pa jezo"!
Ko so njihovi prsti tako govorili, so gospodarji slovenskih kraških hiš bili prepričani, da imajo neko čarobno moč. Bili so prav ponosni nanje in storili so prav tako, kot so jim svetovali.
Elena Cerkvenlč
Nižina Obala
7/10	15/17
22/24	20/22
15 9
Najnižja temperatura (°C)
Najvišja temperatura (°C)
Srednja temperatura na 1.000 m (°C) Srednja temperatura na 2.000 m (°C)
Nižina Obala
7/10	13/16
22/24	20/22
13 7
Najnižja temperatura (°C)
Naj višja temperatura (°C)
Srednja temperatura na 1.000 m (°C) Srednja temperatura na 2.000 m (°C)
Vremenska napoved je - zaradi tehničnih rokov objave - pripravljena že v torek, zato je možna njena nadaljnja evolucija. Za bolj sveže podatke: www.meteo.fvg.it,slovensko@osmer.fvg.it tel. 0432 934148 oziroma 348 7546981
NOVI
GLAS
www.slosport.org
Načrti spletne strani o zamejskem športu čakajo na zeleno luč
Spletna stran
www.slosport.org postaja vse bolj pomemben medij o zamejskem športu. Kot znano, jo urejuje upokojeni športni novinar Primorskega dnevnika Branko Lakovič v družbi sina Igorja, računalniškega izvedenca, ki skrbi predvsem za grafično oblikovanje strani.
Slosport pravzaprav ni novost, saj je zagledal luč že septembra 2006.
Njegova pravljica pa je aktualna, ker v letu 2006 doživlja neverjeten številčni vzpon v rubriki stikov oziroma obiskov.
Tako daleč je prišla stvar, da je urednik skupaj z glavnim pokroviteljem, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ostali viri finansiranja spletne strani so nekateri zasebni pokrovitelji), sklenil pripraviti tiskovno konferenco - ki je bila na sporedu v torek na sedežu Zadružne kraške banke na Opčinah - da bi spregovoril o "fenomenu" in predvsem
razkril načrte in cilje za prihodnost.
Nenaden in skokovit uspeh sicer ni naključen. Lakovič je po upokojitvi namreč okrepil svoj trud pri oblikovanju spletne
1
Branko Lakovič
strani, ki je danes vse bolj ažurna. Ob sobotah je že opolnoči na voljo praktično ves »časopis« o popoldanskem in
večernem dogajanju v zamejskem športu. Požrtvovalni novinar (ki med drugim že deset let pripravlja v knjižni obliki Zbornik slovenskega športa v Italiji in je izdal še nič koliko drugih knjig s športno vsebino) obišče kako tekmo s fotoaparatom, iz svoje domače redakcije na Opčinah kliče na ostala igrišča, nekaj manjših prispevkov pa prejme od nekaterih sodelavcev in po zaslugi predstavnikov društev. Vsem tem je Lakovič zelo hvaležen.
Ob nedeljah je seveda v ospredju nogometni popoldan in rezultati naših amaterskih moštev so dostopni že okrog 18. ure, komentarji in postave vseh ekip pa le nekaj ur kasneje. Sistem dela je vedno isti, očitno pa daje velike rezultate, ki so uredniku v zadoščenje. Zanimivo, do julija je bilo število dnevnih stikov še omejeno na kakih dva tisoč, danes pa se je dnevno povprečje
dvignilo na skoraj devet tisoč. Od januarja letos so že presegli milijon obiskov, sam september si je "šito" ogledalo 270 tisoč obiskovalcev. Rekorden dan je bil - s športnega vidika sicer ne posebno pomemben - četrtek,
7. septembra 2006, ko so zabeležili 22 tisoč stikov. 19 tisoč jih je bilo dan po finalnem dvoboju svetovnega prvenstva v nogometu, tokrat pa ne po zaslugi kakih domačih dosežkov, pač pa - posredno.
Ves svet je iskal slike o Zidanovem udarcu Materazziju, ker pa je francoski as na Lakovičevi spletni strani na arhivski sliki s Tanjo Romano, je marsikdo ob iskanju Zidanovih fotografij "zašel" na internetno stran o zamejskem športu. Toda tudi to je sodobno dogajanje v medmrežju.
Prav Romanova in (zlasti v preteklosti) Matej Černič sta elementa strani www.slosport.org, ki "vlečeta" največ obiskov. Veliko zanimanje pa vlada tudi za nekatera naša uspešna društva, o katerih želijo uporabniki takoj izvedeti vse. Lakovič jemlje na
znanje vse te podatke, toda nadaljuje s svojim poslanstvom, ne da bi se preveč oziral na to, kar bi se mu komercialno izplačalo bolj vrednotiti.
Najbolj obiskana je stran ob ponedeljkih. Po vse več službah in uradih je namreč internet dostopen, zato pa skoraj se čudimo le malo manjšemu odzivu (približno sedem tisoč dnevno) ob sobotah in nedeljah, ko se je hočeš nočeš treba povezati od doma. Stalno ažurnost očitno ljudje cenijo.
To pa ne le v Italiji (iz katere je seveda daleč največ povezav), temveč tudi v Sloveniji in Kanadi, kjer ima Lakovič ogromno prijateljev med slovenskimi zdomci. Mesečni podatki kažejo, da so stalni gostje tudi iz Francije,
Švice, Nizozemske in celo iz Maroka, od koder vsak dan beležijo kakih sto stikov...
Kot rečeno, podjetni kolega si je ob številkah, ki jih je dosegel, upravičeno zaželel nekaj več. Podoba spletne strani (novice, posebne strani, slikovne galerije s kakimi 10 tisočimi fotografijami, strani o društvih, ki so včlanjena v ZSŠDI) je že od vsega začetka nespremenjena in bi jo kazalo posodobiti.
Ena od glavnih želja je servis, s katerim bi fotoagencija Kroma - ki oskrbuje Slosport s slikami
-	vsak teden položila na splet vse svoje slike o zamejskem športu: vse bi bile na ogled, nato pa bi uporabniki lahko kupili (v papirnati obliki) tiste, ki so jim posebno všeč ali ki se jih tičejo. Lakovič bi rad uredništvo razširil na nekaj mladih sodelavcev, s katerimi bi lahko primerno pokrivali vso dejavnost, ki je materialno prerasla (če želiš biti ažuren) njegove zmožnosti. Za to pa bi bila potrebna dodatna finančna sredstva, ki jih urednik išče med potencialnimi sponzorji, katerim lahko v zameno ponudi (ozirajoč se na omenjene številke) nemajhno vidljivost.
HC
Namizni tenis
Žensko A2 ligo: Castelgoffredo - Kras ZKB 5:1.
Moška C2 liga: Latisana - Kras 0:5.
Nogomet
Elitno liga: Sevegliano - Juvenfina 0:1, Lignano-Vesna 1:1. Promocijsko liga: Kras Koimpex ■ San Luigi 2:0.
1. amaterska liga: Ronchi - Primorec 1:7, Gallery ■ Primorje 2:2.
2. amaterska liga: Sovodnje - Breg 1:1, Zarja/Gaja -Begliano 0:1.
3. amaterska liga: Campanelle - Mladost 1:0.
Košarka
C1 liga: Bor Radenska - Eradea 53:67, Virtus Padova -Jadran Mark 74:60.
D liga: Isontina - Kontovel 68:56, Sokol Ca' D'0ro -Drago Basket 72:73, Breg - Athletismo 65:71. Odbojka
Italijanski pokal, moški: Sloga ■ VBU 1:3.
Deželni pokal, moški: Val Imsa ■ Eltor 3:2.
Peš po Korziki (22)
Med morjem in gorami
13. Razgledna pešpot tik nad morjem
Tudi naslednji dan naju je v Giro-lati prebudilo oslovsko riganje. Očitno je zalivski osel prevzel vlogo petelina. Ker nemških ro-goviležev ni bilo več, je bil proces preklapljanja iz horizontalne v vertikalno pozicijo precej bolj umirjen, vseeno pa je potekal hitreje. Zagotovo tudi zato, ker sva si po dnevu počitka dovolj napolnila baterije in naju je gnalo naprej.
Čeprav sva si želela čim prej dalje (ali pa ravno zato), naju je v Gi-rolati zadržalo čakanje na barko, na kateri sta bili med drugim tudi najini dve francoski štruci, ki sva ju rezervirala za zajtrk. Švicarja s psičko, Herman in Helga ter številni drugi pohodniki, vsi so počasi zapuščali zaliv, midva, ki sva bila med prvimi pripravljena na odhod, pa sva še vedno čakala. Sprva nama to ni bilo najbolj prav, potem pa sva se le vdala v usodo, se parkirala pred trgovino in se prepustila opazovanju tipičnega septembrskega jutra v Girolati.
Zaliv je bil čarobno umirjen in prazen. Jadrnic je bilo manj kot v minulih dveh dneh. Pohodniki so večinoma že odšli. Restavra-
cije, z izjemo naše v kampu, kjer je natakar lenobno, brez vsakršne naglice z miz odnašal, kar je ostalo od zajtrkov, so bile še zaprte. Za turistične barke je bilo še prezgodaj. Malo nama je bilo žal, da sva rezervirala tisti bagetki in da se nisva tudi sama raje odločila za zajtrkovanje v restavraciji, a ne toliko, da bi naju to spravilo v slabo voljo. Ker nama je bilo postajanja kmalu dovolj, sva pustila nahrbtnika pred trgovino in se sprehodila gor do restavracij.
"Prav zanima me, kakšne so kaj cene," sem rekel, ko sva prišla do vhoda v prvo in obstala pred lično oblikovanim cenikom. Pričakovala sva, da bodo cene bistveno bolj zasoljene od tistih v "naši" razmajani restavraciji tik ob obali, in doživela pravi šok. "Pa saj to ne more biti res," se je čudila Jana, saj so bile ribje specialitete za nekaj evrov cenejše. Tudi pred vhodi v ostale restavracije se je zgodba ponovila. Izkazalo se je, da je lastnik restavracije in kampa tik ob obali pravi lisjak. Računal je na to, da bo večina prišlekov, tako kot midva, takoj pomislila na to, da so na videz, pa tudi dejansko bolj nobel urejene restavracije nekaj deset
o n k r
a J d
robov s 1 r a st 1 v
rugačnem jeziku
C
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO
www.teaterssg.it
IZVEN ABONMAJA V produkciji SSG
Annibale RUCCELLO
MAME
MIČKENE, STRŠNO MIČKENE TRAGEDIJE
Štirje tragikomični monologi v enem dejanju ...zabava z ostrino.
Prevod Danijel MALALAN Režiser Alessandro MARINUZZI Izvaja Maja BLAGOVIČ
PREMIERA - 13. oktobra 2006, ob 20.30 v Kulturnem domu, Gorica Goriški abonenti si bodo lahko ogledali predstavo brezplačno
pokrovitelj predstave *
Informacije:
Kulturni dom, Ul. Brass 20-Gorica / telefonska št. 0481.33288
mame
annibale mičkene, stršno mičkene tragedije
ruccello marnme
igra/con
„«J» b,«0Vli
piccole Irajedie minimali
Pohodniška gneča na razgledni točki Bocca a Croce
metrov stran od morja, zagotovo dražje, zato je nabil cene. Glede na to, da so bili gostje v Girolati pretežno muhe enodnevnice, se očitno ni bal, da bi mu nesramna, a bistroumna poslovna poteza zmanjšala obisk in dobiček. Prepričan sem, da večina obiskovalcev Girolate te njegove inteligentne prevare ni nikoli spregledala.
Seveda mu nisva prav nič zamerila, predvsem zato, ker je bila večerja, s katero so nama postregli prvi večer, vredna vsakega centa, ki so nama ga zaračunali.
Ko je trgovska ladjica končno pristala ob pomolu in je naš simpatični prodajalec skupaj z uslužbenci vseh restavracij odšel po naročeno robo, sva zagledala tudi lastnika zavetišča, za katerim sva dva dni radovedno,	a
neuspešno stegovala vratove. Na plaži se je pojavil v spremstvu postavnega črnega psa, ki mu je zvesto sledil. Možakar je bil za svoja leta - imel jih je okrog šestdeset - zelo dobro ohranjen. Njegov obraz so sicer res krasile številne gube in gubice, a oči so bile čiste in prodorne. Izdajale so, da ima njihov lastnik še precej energije in se še
droval.
Kmalu zatem sva prišla do svojih dveh štručk. Kupila sva še nekaj malenkosti in se poslovila od simpatičnega trgovca.
"Evo, tu imaš mojo vizitko. Če te pot slučajno zanese v Slovenijo ali v bližino, si dobrodošel," sem
mu rekel.
"Hm, ne vem. O tem nisem nikoli razmišljal, a vseeno hvala za povabilo" mu je bilo nerodno.
"Nikoli ne veš, kako se stvari obrnejo," sem zaključil in se še zadnjič zahvalil, potem pa sva si z Jano oprtala vsak svoj nahrbtnik in se premaknila proti izho-
du iz zaliva. Pozajtrkovala sva, se dokončno poslovila od prijetnega okolja in začela z lovom na ubežnike.
Kot že nekajkrat pred tem sva imela na voljo dve poti. Daljša, ki je do naslednjega etapnega cilja v vasi Curzu vodila čez vrhove hribov in za katero bi porabila več kot šest ur hoje, naju ni mikala, ker se je takoj umaknila stran od morja. Precej bolj zanimiva se nama je zdela krajša opcija, ki je vse do prelaza Bocca a Croce - to je debelo uro in pol hoje
-	potekala tik ob morju oziroma nekaj deset metrov nad njim, tako da se nad razgledom res nisva mogla pritoževati. Po izbrani poti sva do vasice Curzu, v kateri je bilo le nekaj hiš, zavetišče za pohodnike in drugega nič, prišla v manj kot štirih urah, zato sva se odločila kar takoj nadaljevati do naslednjega etapnega cilja v Serrie-ri in na ta način združiti dve etapi v eno.
/dalje Nace Novak
ne misli tako hitro posloviti od tega sveta. Uporniško dolgi sivi lasje so to samo še potrjevali. Proti pomolu je korakal pokončno in umirjeno, tako da bi se mu vsakdo spoštljivo umaknil. "Pravi robinzon, a?" je zinila Jana.
"Ja, če bi svetu vladali takšni ljudje namesto nesposobnih va-sezagledanih grabežljivih pepčkov brez občutka za soljudi in ostala živa bitja, bi bilo življenje bistveno lepše, a kaj, ko ozaveščenim in sposobnim ni do vladanja in politike. Takim je bolj do tega, da najdejo svoj zaliv in v njem svoj mir," sem pomo-