TEDENSKI “NAPREJ” potrebuje sodelova¬ nja in podpore slovenskih proti-fašistov v Ameriki ' in Kanadi. PO VSEH NASELBINAH se pogovorite kaj lahko storite za vzdrževanje in nadaljno povečanje vašega “NAP REJ A”. NAPREJ TEDNIK SLO vENSKIH PROTI-FAŠISTIČNIH DELAVCEV V AMERIKI IN KANADI. žTE V. - NO. 33 Entered As Second-Class Mater September 17, 1936, At The Post Office - At Pittsburgh, Pennsylvania, Under The Act Of March 3, 1879. PITTSBURGH, PA. 13. oktobra 1937. Naslov: “Toda ne kot privesek meščanskih, kapitalističnih strank in njenih ideologij, temveč kot samostojna po¬ litična sila, kot zaveden proletarijat, mora biti delav¬ stvo na čelu skupne borbe vseh demokratičnih sil proti fašistični ofenzivi. Boj proti fašizmu, v vseh raznolikih oblikah v katerih se pojavlja, da sestavni del borbe delavskega razreda za obstanek in svoboden razvoj v lepšo bodočnost.” (Iz “Smernic “Napreja”). NAPREJ P. o. Box 4032 LETO — YEAR II. (Arsenal Station) PITTSBURGH, PA.__ “NAPREJ” SKLEPI KONFERENCE RESOLUCI JA O SM ERNACAH Konferenca z odobravanjem sprejema na znanje poroči¬ la dosedanjega odbora in uredništva “Napreja”, ki sta dosled¬ no in uspešno začela dvigati delavsko zavest in z veliko smo- trenostjo širila med Slovenci ideje zbližanja in enotnosti de¬ lovnega ljudstva za boj proti fašizmu, imperijalistični vojni in reakciji sploh. Prizadevanje z dviganjem delavske zavisti prepričevati §Iovence o nujni potrebi enotnosti, naj “Naprej” še v širšem obsegu nadaljuje. List naj tudi vnaprej pomaga in sodeluje pri širjenju in utrjevanju unijskega gibanja, kakor tudi pri stremljenju za uresničitvijo politične osamosvojitve delovne¬ ga ljudstva, v lastni farmer-labor stranki. Razvitku in okrepitvi slovenskih podpornih in izobraže¬ valnih društev naj “Naprej” posveča svo skrb. List naj zasle¬ duje cilj, privesti Slovence do spoznanja, da je delovnemu ljudstvu preko vseh strankarskih in verskih razlik nujno po¬ trebna enotnost za skupne nastope proti skupnem nasprotniku — fašizmu in kapitalizmu, da si zamore le s skupnimi, zdru¬ ženimi močmi priboriti večje pravice v političnem, gospodar¬ skem in socijalnem oziru, zaščito interesov priseljencev itd.. Le združeno si bo delavstvo moglo uspešno utirati pot v lep¬ šo in srečnejšo bodočnost. Mednarodnim dogodkom, posebno pa položaju v Slove¬ niji naj “Naprej” posveča vso potrebno pozornost. Vzbuja in goji naj zavest, da je narodna in delavsko razredna dolžnost izseljenih Slovencev moralno in materijalno pomagati borce za narodno, politično in socijalno osvobojenje ter za združitev razkosanega slovenskega naroda. Z objavljenjem stvarnih poročil o razvoju in življenju v Sovjetski Zvezi, naj “Naprej” podira od združene reakcije vstvarjene lažnive predstave o položaju v socijalistični delav- vsko-kmečki državi. Konferenca nalaga novemu odboru in uredništvu “Napre¬ ja', da v smislu sprejetih smernic in te resolucije usmerjata vse svoje delovanje. II SKLEP O LASTNIŠTVU IN ODBORU “ NAPREJA ” Da se tudi na zunaj manifestira neodvisnost “Napreja” od političnih strank in tudi od podpornih društev, konferenca sklene, da smatra naroč¬ nike lista brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost, politično ali ver¬ sko prepričanje, kod lastnike lista. Ker “Naprej” ne namerava vstvarjati nobene posebne organizacije, ki bi mogla organizirano voliti zastopnike v odbor “Napreja”, bodo do nadaljnega kot lastniki lista nastopali na konferenci izvoljeni in (če sprej¬ mejo) predlagani naročniki iz raznih krajev, ki so s svojim dosedanjim delovanjem največ pripomogli, da se je “Naprej” razvil v tedenski list. Odbor “Napreja’ ’ima kot lastnik pravico in dolžnost upravljati z i- movino lista in skrbeti, da bo pisanje lista v skladu s smernicami in sklepi konference, kakor tudi sodelovati pri gospodarskem in političnem izpo¬ polnjevanju lista. Izvoljenemu odboru daje konferenca pravico, da v sporazumu z na¬ ročniki v novih krajih, sprejme v odbor potrebno število novih članov. SKLEP O TEDNIKU Po vspodbudnih ustmenih in pi¬ smenih poročilih iz posameznih na- selbm o dosedanjih pripravah za vzdrževanje tednika in njegovo po¬ večanje in opirajoč se na zagotovi- a ’ da bodo posamezne naselbine Predloženo jim kvoto v pogledu no- ! nar °čnikov, obnovljenih naroč- ®. Prispevkov za tiskovni in pro- fond ter oglasov, ne samo Po nile, temveč celo prekoračile, » e konferenca, da ima tedenski 1 aprej” pričeti izhajati v tednu med 10.—17. oktobrom 1937. Konferenca potrjuje predlog od¬ bora in določa celoletno naročnino tednika na $2.50. Vnaprej plačana naročnina za štirinajstdnevnik naj se preračuna po novi ceni. Predloge za angleško stran lista, za agitacijska potovanja po raznih državah, kakor tudi vprašanja mla¬ dine, žena in deklet, prepušča kon¬ ferenca v švrho temeljitejše presoje novoizvoljenemu odboru “Napreja . NAPREJA” Konferenca “Napreja” Danes objavljamo sklepe konference, ki je ustanovila tednik. Prihodnjič pridejo na vrsto smernice, sprejete od delegatov, ki predstavljajo nekak okvirni program “Na- prejevega” stremljenja. Tudi o konferenci sami, ki se je tako ugodno razlikovala od raznih sličnih prireditev, moramo povedati vsaj par be¬ sed. Samo dva duceta ljudi je prisostvovalo in se udeleževa¬ lo razprav. Zato pa to niso bili kaki slučajni ljudje, tem¬ več vsi od prvega do zadnje¬ ga so aktivne osebe v delav¬ skem gibanju med Slovenci v Ameriki in Kanadi. Na svoje lastne stroške so prišli ti klicarji delavske enot¬ nosti iz Michigana, Ohio, Pennsylvanije in Kanade h krstu slovenskega protifašisti¬ čnega tednika, s katerim ho¬ čejo vzbuditi iz dosedanjega mrtvila in iz brezbrižnosti slo¬ venske priseljence, ter jih u- vrstiti v tabor bojevnikov pro¬ ti politični in socijalni reakci¬ ji, ki ogroža že osnovne prido¬ bitve ameriške in francoske revolucije. Sicer na konferenci nismo nikogar vprašali, kako stran¬ kino legitimacijo nosi v žepu ali srcu, niti kakemu društvu ali kateri cerkvi pripada; ker pa smo se medsebojno malo bližje seznanili, ni bilo težko ugotoviti, da so poleg bivših in sedaiajih socijalistov bili strankarsko neopredeljeni, ki se mogoče štejejo še med de¬ mokrate, ter da so poleg nek¬ danjih in današnjih komuni- kstov sedeli taki, ki so na kon¬ ferenco prišli mogoče narav¬ nost od maše. Če bi delegate vpraševali po njihovem član¬ stvu v podpornih organizaci¬ jah, bi se pokazalo, da so iz vrst SNPJ, SSPZ, IWO, KSKJ in mogoče še katerih. Če bi na konferenci razprav¬ ljali o nadnaravnih rečeh, o “absolutnih resnicah” ali re¬ lativnih zmotah, o revoluciji ali evoluciji, skratka, če bi go¬ vorili o onem, kar Slovence v Ameriki loči in razdvaja, bi pri taki sestavi konference na¬ stala zmešnjava vsevprek. Ker pa smo govorili o tem, kar preko vseh obstoječih razlik med posameznimi skupina¬ mi, druži vse Slovence v de¬ lavsko skupnost, je vladala ves čas taka enodušnost in e- Rekonstrukcija vlade v Bel gradu Stojadinovič je bil prisiljen izmenjati pet ministrov v svo¬ jem kabinetu,, v katerem je prišlo do hudih nesoglasij v vprašanju konkordata in v zunanje - političnih zadevah. Novi ministri so vsi iz vladne stranke in preosnova vlade ne pomenja nobenega razširjanja baze režima. Korošec in Krek, sta ostala še v vladi; doživela sta pa poraz v svoji fašistom prijazni zunanji politiki, ker je vlada proti njihovem mi¬ šljenju sklenila, stopiti v raz¬ govore s francosko vlado za podaljšanje prijateljskega pa¬ kt je na isteku. soglasno sprejemani, Konfe¬ renca je v malem predstavlja¬ la to, kar se “Naprej” trudi vstvariti v velikem: združenje v boju za skupne cilje, enot¬ nost proti skupnim nasprotni¬ kom. tj Že pred otvoritvijo konfe¬ rence je bilo mnenji prihaja¬ jočih, da je treba začeti s ted¬ nikom. Ogromne težave orga¬ nizacijske in finančne priro¬ de, niso jemale poguma, kot se to navadno dogaja med Slo¬ venci. Delegatje so bili ljudje takega kova, da so--pri ome¬ njanju težav, zaprek' in ovir, s čvrsto odločnostjo Lizali svo¬ je žuljeve roke in vzklikali: Težave bomo s svojim delom premagovali, zapreke bomo z notnost, da so vsi sklepi bili združenimi silami prekorače¬ vali, ovire složno odstranje¬ vali. Živa odločnost, trdna vo¬ lja, nekaj novega, med ameri¬ škimi Slovenci že skoraj po¬ zabljenega, je polnilo konfe¬ renčni prostor. Nekaj sličnega je moralo biti v ljudeh, ki so pred desetletji začeli graditi čvrste temelje naših organiza¬ cij po Združenih Državah, v katerih okrilju se še danes na¬ hajamo. Poročila, ustmena in pisme¬ na, ki so jih podajali Horvat, Spoler in Witkovich o razšir¬ jenosti “Napreja” c in njego¬ vem finančnem stanju, so se pri vsej njihovi skromnosti, zdela konferenci naravnost u- godna. Pri opazovanju veselo presenečenih obrazov v dvora¬ ni, se je staremu odboru po¬ svetilo v glavi, da smo v kam¬ panji in trdem delu za tednik, pravzaprav res pozabili pove¬ dati, da gre “Naprej” že v 164 naselbin v Združenih Dr¬ žavah, v 20 krajev v Kanadi, Organizirano in združeno delavstvo v četrtem največjem mestu v Združenih Državah je demonstriralo svojo moč na volišču, ko je pretekli teden nominiralo svoje kandidate za župana in 6 mestnih koncil- manov, katere je podpirala tudi avtna unija v Detroitu. Največ glasov je dobil sta¬ ri republikanec Reading, za njim pa Pat 0’Brien, ki je po¬ razil starega politikarja za¬ stopniška velebussinesa John Smitha, katerega je podpira¬ la Ameriška Delavska Federa¬ cija in ostala reakcija. Poleg 0’Briena je bilo na združeni delavski listi nominiranih 6 mestnih koncilmanov. Maurice Sugar, odvetnik av- tne unije in dobro znan zago¬ vornik delavcev v Detroitu, je eden od 9 koncilmanov izmed 18 nominiranih, ki je dobil to¬ liko glasov, da je bil 7 po vr¬ sti z 88,108, Walter P. Reuth- er, predsednik West Side lo¬ kala je bil 13, R. J. Thomas, predsednik Chryslerjevega lo¬ kala pa 14. 48 kardidatov je bilo eliminiranih. “Zmaga ljudstva” Walter P. Reuther je v svo¬ ji izjavi rekel med drugim: KONVENCIJA AMERI¬ ŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Eksekutivni odbor išče polnomočja, da lahko nastopa proti progresivnim državnim in lokalnim unijam 57. konvencija Ameriške Delavske Federacije je takoj pokazala, da ima pred seboj težavno zadevo. Prvič radi spora s CIO, drugič pa radi raznih svojih državnih delavskih fe¬ deracij, ki so se odločno izrekle pro¬ ti nadaljnemu napadu in izključe- nju CIO unij kar škoduje delavstvu v splošnem. To je vprašanje, okrog katerema se suče konvencija, kajti rank in file je za združenje in da prihaja čas, ko bodo to morali vpo- števati tudi voditelji A.D.F. Reakcijonarni voditelji Hutche- son, Frey in Woll, ki pravzaprav diktirajo Greenu njegovo razdvajal- no taktiko in boj proti CIO, zahte¬ vajo izključitev CIO unij. Baš radi tega hočejo amendirati pravila v to¬ liko, da bi izključitev odbora lahko sam izvršil. Imenovani trije so zna¬ ni oznanjevalci rdečega strašila v ameriškem delavskem gibanju. S takimi očitki upajo prepričati ame¬ riško ljudstvo, da sta CIO in John L. Lewis preveč nevarna. Pretekli teden so sprejeli več važ¬ nih resolucij. Nekatere so bile do¬ bre, a žalostno je, da so obsodili Federalno delavsko razsodišče, češ da je pristransko in preveč naklo¬ njeno CIO. Govori se celo na tej konvenciji, da bo treba amendirati tudi Wagnerjev zakon v smislu, ki ga vsak otrok lahko spozna za na¬ zadnjaškega. Konvencija ima namen zahtevati bojkotiranje japonskih izdelkov, s katerimi je ameriški trg preplavljen, da vsaj deloma oslabi japonski im¬ perij aiizem in da se na ta način pomaga napadenemu kitajskemu na¬ rodu. Green je v svojih dosedanjih go¬ vorih povdarjal demokracijo. Pravi, da je to najvažnejša točka pri A. D. F., da se vedno ravnajo v smislu demokracije. CIO je Green skušal o- črniti za diktatorsko v rokah John L. Lewisa. Pozabil pa je povedati, da je ravno CIO oni faktor, ki je povzročil da je federacija v prošlem letu napredovala za 831 tisoč članov. Zdaj štejč po poročilu 3,271,726 čla¬ nov. “To je zmaga ljudstva proti par bogatinom, ki so upravlja¬ li z mestom za svojo lastno korist vsa leta. Delavci v to¬ varnah in mali trgovci, kakor tudi večina profesijonalnih mož in žena so odločeni zdro¬ biti nadvlado ekonomskih ro¬ jalistov nad našim življe¬ njem !” Časopisi proti delavcem Zmaga je tem značilnejša, ker so bili vsi trije detroitski veliki časopisi proti delavskim kandidatom. Izdajali so svari¬ la, češ da bodo delavci in CIO uničili njih nestrankarski me¬ stni sistem. Toda delavci so dobro vedeli, kaj imajo storiti. Reakcija, s kateri se je prislo¬ nil na predvečer volitev tudi znani pridigar in fašist Cough- lin, ni opravila pri ljudstvu ni¬ česar. Novemberska kampanja Kampanja za izvolitev de¬ lavskih mož se bo nadaljeva¬ la. Oster boj bo med združe¬ no reakcijo velekapitala na eni strani in med masama de¬ lovnega ljudstva na drugi stra¬ ni. Delavci so trdno prepriča¬ ni, da odnesejo zmago, ker so združeni. ODBOR “NAPREJA” JE NASLEDNJI: IZVRŠEVALNI ODBOR: . Predsednik: Anton Horvat, upravnik: Matt Spoler, ured- 1 : Geo. Witkovich, vsi iz Pittsburgha, Pa. ODBORNIKI: z ,. A 1 * 011 Rupnik, Joseph Presterl, Urbas Ana, Ahacij Pre- 6 jL Anton Janša, vsi iz Cleveland, Ohio. £?tar Joe, Kapel Jack in Modic Frank, vsi iz Detroit, Mich. v »ctor Poverk iz Yukon, Pa., Joe Miketich iz Windsor, Ont. '-anada^ a, Imena nadaljnih odbornikov iz Chicago, I1L, Steelton, Pa., l e , W Yor k. N. Y., Kirkland Lake, Ont. in Timmins, Ont. Can. J°do objavljena, čim dobimo pismeni pristanek predlaganih, J^Prejmejo izvolitev. _ = a meni, na mojih plečih, delavca-proletarca, loži bodočnost slovenskega naroda, naroda-proletanca . IVAN CANKAR. (Dalje na 2. strani) DELAVSTVO V DETROITU NOMINIRALO SVOJE KANDIDATE 0’Brien za župana, Sugar, Frankensteen in Reuther in tri¬ je drugi za mestne koncilmane, dobili veliko število glasov ROOSEVELTOV GOVOR Eden izmed vzrokov, da so si fa¬ šistične države upale tako drzno ga¬ ziti mirovne pogodbe in obstoječi mednarodni pravni red, je bil ta, da najbolj ogrožene demokratične drža¬ ve v Evropi (Francija in Anglija), niso bile sigurne, kako stališče bi zavzela Amerika v slučaju oborože¬ nega konflikta, katerega Rim in Ber¬ lin provocirata. Ko je Mussolini po¬ žiral Etiopijo, ko sta Hitler in faši¬ stična Italija šla nad špansko ljud¬ stvo, se v Beli hiši niso posebno raz¬ burjali. Interese ameriškega veleka¬ pitala! te vojne niso posebno zadeva¬ le, iz nesebične, gole privržnosti k pravičnosti, človečanstvu in svobodi pa še ni nikoli nastopila kaka bur¬ žoazna vlada. Šele ko so japonski imperijalisti s svojim vpadom na Kitajsko začeli spodkopovati teme¬ lje ameriških gospodarskih interesov na Dalnjem Vzhodu, je predsednik Združenih Držav spregovoril besede, katere treba z vsem odobravanjem pozdraviti. Današnja svetovna situ¬ acija bi bila mnogo sigurnija, če bi ta govor bil izpregovorjen ob pra¬ vem času, recimo vsaj pred dvemi leti. .. Rooseveltov govor je močno od¬ jeknil v vsem svetu. V Italiji, Nem¬ čiji, na Japonskem sikajo ogenj in žveplo na “amerikanskega boljševi- ka”. Tem napadom se pridružuje a- meriška reakcija in celo ..nekateri slovenski dnevniki v Ameriki so čr¬ tali iz predsednikovega govora cen¬ tralno misel: fašizem je vojna, ni nobene garancije, da bi Združene Države ne bile potegnjene v vojni vrtinec, proti fašističnim napadal¬ cem je treba postaviti močnejšo pro- ti-silo, združenje vseh mirobljubnih narodov za ohranitev miru, pravič¬ nosti in svobode. .“Današnje stanje nasilja in med¬ narodnega brezpravnosti je začelo pred dvemi leti. Začeio se je z neu¬ pravičenim vmešavanjem v notra¬ nje zadeve drugih držav, z vpada¬ njem v tuje ozemlje. Brez napovedi vojne, brez vsakega obvestila in brez vsakega vzroka, se ubija iz le¬ tal žene, otroke . . “V času takozvanega. mira, pod¬ mornice potapljajo in napadajo la¬ dje. Žrtvuje se nedolžne ljudi in narode v poželjenju oblasti in nad¬ oblasti, ki je brez vsakega obzira na- pram človečnosti”. _ “Nihče naj ne misli, da more A- merika računati na kako milost, da se lahko izogne, da ne bo napade¬ na. . “Če se to zgodi, ne bo nobene dru¬ ge sigurnosti kot orožje. Vihar bo nesel dokler ne bo pogažen zadnji cvet kulture, dokler ne obleži zad¬ nje ljudsko bitje”. “Če nočemo tega doživeti, se mo¬ rajo miroljubni narodi združiti za skupen nastop. Oni, ki cenijo skup¬ no svobodo in ki priznavajo iste pravice svojim sosedom, morajo skupno nastopati za zmago pravič¬ nosti in moralnih principov, za zma¬ go miru in pravice”. Da bodejo tem lepim besedam sledila odgovarjajuča dejanja, mora poskrbeti delovno ljudstvo, katere¬ ga vojna in fašizem najbolj ogroža¬ ta. ZDRUŽENO DELAVSTVO ZMAGUJE V VOLITVAH V PENNI V okolici Pittsburgha je zmagalo več kandidatov, ki so bili podpirani •po CIO unijah v primarnih, volit¬ vah. Največja zmaga je bila v Du- quesne in McKeesport, Pa., v veli¬ kih jeklarskih centrih, kjer je bila reakcija v sedlu leta in leta. ujesta bodo zdaj v rokah sposobnih delav¬ cev. John Mullen, SWOC organiza¬ tor bo izvoljen za župana v Du- quesne, Elmer Maloy v McKeesport, in Hrvat Peter Breletič za alderma- mu. Bindell je dobro znan organiza¬ tor steklarskih delavcev, ki je bil aktiven v organiziranju -jeklarskih delavcev in splošno priljubljen de¬ lavski voditelj. Tukaj smo prinesli seznam le iz večjih krajev v naši okolici. Kadar bodo po vseh delavskih centrih v Ameriki delavci združeno nastopali, bodo zmagovali, kot v Penni, kjer je edino še Pittsburgh črn madež na svetlem obzorju. na. V Homesteadu je bil nominiran za mirovnega sodnika Arthur Junstrom, preds. jeklarske unije pri U. S. Steel in delavski voditelj v Homesteadu. V Monessen in Donori, Pa. sta bi¬ la nominirana kandidata SWOC in sicer James Gold in Mike Sweeney. V Ambridge, Pa. je bil ponovno nominiran burgess P. J. Caul, ki je vedno simpatiziral z delavci in bil aktiven v jeklarski kampanji. Ko se je pričela velika kampanja v Am¬ bridge je dovolil shode proti volji American Gridge Co. in drugih, ki so hoteli to preprečiti. ‘ Slovenec Jo¬ seph Becek, predsednik concila, je propadel za tax kolektorja za ne¬ kaj glasov. Zrduženo delavstvo je zmagalo v Rankinu, kjer je bilo nominiranih več radijskih in jeklarskih delavcev za razne urade in sicer John A. Martchek za burgesa, Steve Crnko¬ vič in Dominic Sappazzuto za kon¬ cilmane, Anthony DiGuilo, za au- ditorja. V AIiquippi so bili nominirani je¬ klarski delavci: Paul R. Normile, Michael J. 0’Conner, Peter P. Haub- ner in trgovec George Kiefer. Tu¬ kaj je dolgo let kraljevala Jones & Laughlin Steel s svojimi podrepniki v mestnih uradih, ki so izvajali strašanski teror, ko se je pričela or- ganizatorična kampanja. Unija je naredila temu konec. V Midlandu je zmagal ves demo¬ kratični tiket, katerega je podpiral SWOC, ki bo imel 17 mož V mest¬ nem odboru. V Versaillesu je bil nominiran Ver- non Noble, Jošeph žalac in George Branick v koncil. Vsi trije jeklarski delavci. V Brackenridgu sta bila nomini¬ rana William Fischer za burgesa in Ferd Bindell za burgesa v Tarentu- POŠILJAJTE PRAVOČASNO DOPISE Dokler se list še tiska v Chicagi, moramo imeti dopise za torkovo šte¬ vilko najpozneje v petek zvečer. Če bodete to vpoštevali, ne boi »nobene nepotrebne jeze, niti obojestranske zamere, radi neobjavljenih dopisov. POMAGAJTE UREDNIŠTVU Konferenca je rekla, da ste vsi naročniki lastniki lista. Poslužite se te pravice in sporočite uredništvu, kako želite imeti urejevan list. Ali hočete več dnevnih vesti o dogodkih pa Ameriki ali več člankov o po¬ menu in značaju teh dogodkov? Že¬ lite li da pričnemo objavljati daljši roman ali se vam bolj dopadejo krajše stvari, ki se ne bodo cele mesece vlekle sjtozi list? Hočete i- meti več ali manj poročil iz starega kraja? Ali naj nadaljujemo z objav¬ ljanjem slovenskih zadev iz vidika važnosti, ki jo imajo v političnem, socijalnem in narodnem gibanju, ali pa želite da vam pišemo, kdo se je iz nesrečne ljubezni zastrupil, o tat¬ vinah, ropih, ter o sličnih osebnih zgodah in nezgodah? Ali naj prostor za vesti iz Sovjetske Zveze napol¬ nimo s prepisavanjem lažnjivih te¬ legramov “iz Moskve”, kot dela to Molek, ali hočete stvarnih podatkov o resničnem življenju narodov v Sovjetski Zvezi? 'Hočete ime¬ ti v vašem listu več ali manj slik, ali mogoče nobenih? AH naj polemi¬ ko pod naslovom “Beležke” razširi¬ mo ali skrčimo? Takih vprašanj bi imeli še mno¬ go. Za danes naj zadostujejo dose¬ danja. Tisti, ki ste “Napreju” po¬ magali, da je zrastel v tedenski list, pomagajte mu s tem, da uredništvu pismeno svetujete, da razložite svo¬ je mišljenje. Vaš odgovor nam bo pokazal, da vas razvoj “Napreja” veseli in zani¬ ma, vaš molk pa si bomo razlagali tako, da mečete “Naprej” v isti koš kot druge “paperje”. NAROČNIKOM Poglejte na naslovni listek. Če vam je naročnina istekla. poravnaj¬ te isto čimpreje. Ne čekajte na za¬ stopnika; sami od sebe pošljite po pošti, s čekom ali pa tudi kar eno¬ stavno v pismu, če vam je banka a- li pošto preveč od rok. t r » v » v -r> ■»•• NAPE J, OCTOBER 13, 1937 NAPREJ SLOVENIAN WEEKLY ANTI-FASCIST LABOR PAPER IN U. S. A. AND CANADA Published Weekly by . NAPREJ PUBLISHING COMPANY SLOVENIAN AUDITORIUM, 57th & BUTLER STREET Naročnina: Za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 4';. mesece $1.00; za 2 meseca 50c. Dopisi brez podpisa se ne priobčujejo Vso korespodenco, denar za naročnino in oglase, pošiljajte na: NAPREJ P. O. BOX 4032 (Arsenal Sta.) PITTSBURGH, PA. ^ 562 KONFERENCA “NAPREJA” (Nadaljevanje s 1. strani) da se tiska v 1,500 izvodih in da je dobil 243 novih naročni¬ kov, odkar se je povečala nje¬ gova oblika. Med delegati so bili ljudje, ki so na raznih konvencijah velikih organizacij poslušali finančna poričila o milijonskih rezervah. Kakor na vse pri¬ sotne, je tudi na te po izkuš¬ njah stare može, napravilo vi¬ den utis, ko so se iz predlože¬ nih računskih izvlečkov pre¬ pričali, da je “Naprej” akti¬ ven, čeprav so njegovi skupni dohodki v zadnjem tromeseč¬ ju znašali le borih $862.54. S prostovoljnim, brezplačnim delom kakor v uredništvu in upravi, tako tudi pri zbiranju naročnin, fonda in oglasov v naselbinah, je dosežena mak¬ simalna štednja, tako, da je bilo vsega samo $601.15 iz¬ datkov. Stari odbor je prišel na konferenco s 261.39 v bla¬ gajni. Z manj kot tristo dolarji za¬ četi izdajati tednik je predrz¬ no in bi pomenilo siguren po¬ lom v najkrajšem času, če bi vzeli merilo, po katerem se na¬ vadno presoja med ameriški¬ mi Slovenci življenska sposob¬ nost kakega podvzetja. Kdor pa je videl in slišal na konfe¬ renci zbrane slovenske proti¬ fašistične prostovoljce, kdor je čul njihove enodušne izja¬ ve in zatrdila, da bodo pred¬ ložen načrt za vzdrževanje te¬ dnika ne samo izpolnili, nego gotovo prekoračili, kdor razu¬ me veliko tvorno silo, ki jo predstavlja ideja, ki je prive¬ dla do konference, ta se ne bo čutil, da so se brez oklevanja in v trdnem prepričanju na uspeh dvignile vse roke, ko je Tone Rupnik dal na glasova¬ nje za takojšno izdajanje ted¬ nika. Na konferenci sprejt nacist za vzdržavanje tednika ni majhen. — Dobiti 340 novih naročnikov, obnoviti 400 na¬ ročnin, zbrati $350 za fond in najti za istotako visoko svoto oglasov, vse to v treh mesecih do novega leta, to bi tudi za stare, utrjene organizacije bil trd oreh. Pittsburška konfe¬ renca si je zadala to nalogo, računajoč na lastne sile, ki že obstojajo, pa tudi v zaupanju na sodelovanje desetin in sto¬ tin novih pristašev združenja in enotnosti^ ki se bodo pri¬ družili. Številna pisma iz Penne, Illi¬ noisa, Brooklyn, N. Y., Kan¬ sasa, Montane, Wisconsina in Minnesote, brzojav drutšva “Novo Življenje” iz Detroita na konferenco samo, vse to in še nekaj okclščin, s katerimi se nočemo prehitro pohvaliti, nam dokazuje, da je eden iz¬ med delegatov (če se ne mo- ! tim je bil to s. Kotar iz Detro- | ita) imel popolnoma prav, ko je govoreč o stanju in razpo¬ loženju med ameriškimi Slo¬ venci rekel: NI RES, DA SO SLOVENCI V AMERIKI ZA¬ SPANA, NEZAVEDNA MA¬ SA, KI SE NE DA RAZGIBA¬ TI, SITI SO DO GRLA MED- I SEBOJNIH BOJEV IN RIBA- RIJ MED GRUPAMI, KLIKA¬ MI IN OSEBAMI, KI SO SKUPNOSTI POVZROČILI SAMO ŠKODO. DAJTE SLO¬ VENSKIM DELAVCEM PRA¬ VILEN CILJ, PRIŽGIJTE JIM SVEČO UPANJA, DA JE MO¬ GOČE VSPOSTAVITI SLO¬ GO, ZBLIŽANJE IN ENOT¬ NOST, PREPRIČAJTE JIH, DA SE BODO NJIHOVE SI¬ LE IN ŽRTVE VPORABLJA- LE ZA ZDRUŽEN NASTOP PROTI OBSTOJEČEM ZLU, ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN 1 SREČNEJŠO BODOČNOST, PA BODETE VIDELI IN SPO¬ ZNALI, KAKEGA RAZMA¬ HA SO ZMOŽNI NAŠI LJU¬ DJE. * * * Mnogo bi še morali pripovedovati o tem znamenitem krstu tednika “Napreja”, ki bo pomenil pravi pre¬ lom, ko bodo njegove ideje in duh, ki je vladal ves čas na konferenci, začeli objemati širše plasti sloven¬ skih 'izseljencev. Da pa ne prekinemo preveč hitro z nekaterimi, že trdno udomačeni¬ mi običaji, da bo’ tudi gola radoved¬ nost prišla na svoj račun v tem pre¬ gledu konference, dodajemo v na¬ glici še to: Predsedovala sta Tone Rupnik iz Clevelanda in Joe Kotar iz Detroita. Veščemu predsedništvu gre zasluga, da se je veliko delo moglo opraviti v kratkih sedmih urah. Banketa ni bilo nobenega. Da prihranimo na času in denarju, smo imeli kosilo kar v prostoru, kjer smo zborovali. O dobrih kranjskih klobasah s ze¬ ljem, ki so menda vsem (razen Pre- zelju iz Clevelanda) izvrstno tekni¬ le, ne bo “diskuzije”, kot je nasta¬ la vsled Molekovega obregovanja nad slavnimi pečenimi piščanci ali kurami v Clevelandu. Prostor v Slo¬ venskem Domu, kjer smo zborovali, je menda društveni lokal katoliške¬ ga podpornega društva. Predsedni¬ ška miza se je nahajala pod veliko sliko Sv. Družine, ki pa ni nikogar bodla v oči, celo Miketiča iz Wind- sorja ne, ki že ve, zakaj ravno nje¬ ga v tej zvezi omenjamo. Anna Ur¬ bas iz Clevelanda je bila edina že¬ na na konferenci, Victor Poverk pa je s svojim prijateljem iz Yukona zastopal mladino. -t-c. Če smatraš, da je “Naprej” vreden da ga čitajo tudi tvoji znanci in pri¬ jatelji, pošlji jim list. Še boljše sto¬ riš, če prijatelja presenetiš s tem, da mu naročiš list Slovenskih Proti- Fašistov. “CANKARJEV ŠTEV. GLASNIK ’ 2 . Točno je izšla druga številka “C. G.” s sledečo vsebino: Napredek je zakon (uvodni čla¬ nek); Katica Zupančič: Pritisk od zgoraj (povest, nadaljevanje); Jože fiircel: Jernejeva pravica (pesem); Premagana depresija (članek); Dalj¬ ni vzhod (članek); Etbin Kristan: Nevesta iz starega kraja (črtica); Zvonko Novak: V kresni noči (pe¬ sem); Rusi na severu (članek); žensko poglavje (članek); Za go¬ spodinje: Etbin Kristan: Ob zadjni uri (igra, nadaljevanje); Svetovna drama v Španiji (članek); Utrinki. — Naslov: Cankerjev Glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Na¬ ročnina tri dolarje na leto, $1.75 za pol leta, posamezen zvezek 30c. Z veseljem ugotavljamo, da je druga številka že boljša od prve. Dalje poleg lepega uvodnika je par dobrih člankov o aktualnih vpraša¬ njih, v katerih vlada med Slovenci v Ameriki precejšna zmedenost. Od drugih tudi napredno se označujo¬ čih slovenskih publikacij, se razliku¬ je “C. G.” že po tem, da napram Sovjetski Zvezi zavzema stvarnejše stališče in da se ni uvrstil v proti¬ sovjetsko sveto alianco, v kateri so tako enotno združeni Molek, Gar¬ den, Trunk, Pirc, Debevc itd. Izbolj¬ šana je tudi tehnična stran: ostale so še one prababične vinjete ob ro¬ bu uvodnika, ki bi se dale zamenja¬ ti s kakimi sodobnejšimi sredstvi tiskarske umetnosti. Lajanje i, bevsk 3 P,i,e s strani na¬ zadnjakov je eden izmed dokazov, da je “C. G.” krepko začel orati le¬ dino, v kateri se je plevel tako brez¬ skrbno razvijala. A. H. V1GILANTS1V« — priprava za fašizem ZVEZE NACISTOV, FAŠISTOV IN SREBRN0SRAJČNIK0V V JEKLARSKI STAVKI. Petek, 8. oktobra je bil va¬ žen dan radi odkritja, ki ga je povzročila Liga protiv vojni in fašizmu, o aktivnosti in zve¬ zah vigilantov, fašistov in sre- brnosrajčnikov, ki so sodelo¬ vali v protidelavski akciji med stavko pri Republic Steel, Bethlehem Steel in Youngs- town*Sheet & Tube. Liga proti vojni in fašizmu je za ta dan poklicala v Pitts¬ burgh vidne zastopnike zna¬ nosti, javne delavce, pravni¬ ke, žurnaliste, ki so si medse- boj zvolili člane sodišča, ki so nato ves dan pred kakimi tri¬ sto zastopniki ameriškega in evropskega tiska zasliševali pozvane priče iz stavkovnih mest in presojali predložene dokumente o vigilantstvu. Ka¬ pitalistično časopisje kolikor mogoče malo poroča o tej pri¬ reditvi, ki je razkrila široko- zasnovane priprave velikega kapitala, s silo uničiti držav¬ ljanske pravice delavstva po vzorcih iz Nemčije in Italije. Na shodu so nekatere priče ponovile svoje doživljaje z vigilanti. Povedale so, kdo je organiziral te tolpe in kdo jih financira. Prva priča je bil mladi Joseph Morton iz Mas- silona, O., ki je orisal boj, ka¬ terega je provocirala kompa- nijska policija potem, ko je redni policijski načelnik bil poslan na pritisk višjih urad¬ nikov Republic Steel na počit¬ nice. Policija je napadla stav- karje brez povoda, ko so i- meli malo zabavo v unijskem uradu. Posledica: 2 ustreljena, 50 ranjenih. Morton je dalje povedal, da so sedaj v zaporu samo še 4 stavkarji izmed 160 aretiranih, drugi pa so bili iz¬ puščeni, ker ni nobepih doka¬ zov. Na vprašanje, kdo je klical narodno gardo, je odgovoril, da je ni nihče klical, ker je sploh ni bilo treba. Poslal jo je gov. Devey na prošnjo je¬ klarskih baronov. V desetih dnevih narodne garde v Mas- silonu, je prešla policijska o- blast v roke kompanijskih po¬ licajev, ki so razpolagali z vi- gilantskimi tolpami. Ker pa ni mestna policija imela dovolj municije in orožja, je Repub¬ lic Steel družba dala na raz¬ polago svojo zalogo. Morton, ki je predsednik massilonske- ga lokala, je izjavil, da se tam še vedno nahaja na stavki dva tisoč delavcev od 3,600. Za njim je bila zaslišana Miss Barbara Baker iz Cleve¬ landa, ki je bila zaposlena v uradu Associated Leagues od novembra 1936 naprej. V tem času je imela priliko, da se je natančno seznanila z delova¬ njem te kapitalistične agenci¬ je, ki je igrala važno vlogo za časa velike stavke. Agencija je bila vedno v stiki z Tom Girdlerjem, z voditelji vigilan¬ tov, z generalom Johnsonom in drugimi podjetniškimi po¬ močniki. Najemala je tolova¬ je in skebe, ter izdajala laž¬ ji jive raporte o stavkovni situ¬ aciji. ODKRITJE SREBRNOSRAJ- ČNIKOV t Po odpoklicu milice iz stav¬ kovnih mest v Ohiju, je Tom Girdler najel v službo vse črne elemente. Miss Baker je izja¬ vila, da je bila omenjena a- gencija v stalni zvezi z nem¬ škimi konzuli in voditelji na- cističkih kemp širom Amerike, kakor tudi z italijanskimi fa¬ šisti. Tukaj se je prvič izvede¬ lo tudi za srebrnosrajčnike, ki imajo svoj sedež v državi O- hijo. Srebrnostrajčniki so pod¬ zemska organizacija, katere član je tudi šerif Elser iz Youngstowna. Kljub vsemu teroru Tom Girdlerja, župana Burtona, še¬ rifa Elser ja in vigilantov, 'pa so bile stavke še vedno efek¬ tivne. Delavstvo, kateremu so šle na roke vse demokratične organizacije, je bilo odločno v borbi, da so v clevelandski me¬ stni zbornici sprejeli resoluci¬ jo, v kateri se je zahtevalo temeljito preiskavo raznovrst¬ nih protidelavskih agentur, posebno pa one, katero je vo¬ dila neka Susan Sterling v Clevelandu. Ta agentura je pošiljala svoje špijune na de¬ lavske shode in provocirala spopade med policijo in stav¬ karji. Zapleteni so kajpak tu¬ di višji političarji. Ko je Roger Baldwin od A- merican Civil Liberties Unije vprašal Miss Baker, kaj je na to storila uprava mesta Cle¬ velanda, je odgovorila, da je omenjena resolucija ostala na mrtvi točki radi pritiska je¬ klarskih magnatov Girdlerja in Purnella, ker je župan Bur¬ ton njihov sluga. VIGILANTI V JOHNSTOW- NU IN WEIRTONU Priče iz Johnstovvna so iz¬ javile, da je družba organizi¬ rala in financirala “back to work” gibanje, poleg teka je tudi naredila močan pritisk na trgovce, da so izvajali eko¬ nomski pritisk na stavkarje. Groceristi' so ustavili kredit odjemalcu, ki je bil na stavki. Tako so delali tudi drugi kre- ditorji, da so stavkarji bili v veliki nevarnosti, da izgubijo pohištvo, avtomobile in lede¬ nice, katere so kupili na od¬ plačila. Iste priče so o tem pričale tudi pred National Re- lation preiskavi, ki je odkrila teror in korupcijo družbe in župana Shildsa, kateremu je družba plačala tisočake za njegovo umazano delo. Priče iz Weirtona so pove¬ dale na shodu še bolj tragič¬ ne dogodke o terorju vigilan¬ tov in “hatchet ganga”, ki je dolgo vodil teror nad jeklar¬ skimi delavci, da jih odvrne od organizacije. Preiskava je dognala, da so vse družbe po¬ svečale največjo važnost vigi- lantom, kompanijski policiji in privatni armadi, ki je bila dobro oborožena za vsak na¬ pad. SKLEP PREISKOVALNEGA ODBORA Po temeljitem študiranju in zaslišanju prič iz raznih dru¬ gih mest, je odbor dognal, da je vigilantstvo predpriprava fašizma v Ameriki. Roger Baldwin je pojasnil in nagla¬ sil vojno nevarnost. Po njego¬ vem mnenju je ameriško de¬ lovno ljudstvo mnogo napre¬ dovalo zadnja leta, toda ni pa popolnoma varno pred fašiz¬ mom. Svetovni dogodki, špan¬ ska in kitajska vojna ogroža ves napredek. Pozval je v boj proti vojni, kajti ameriški ka¬ pitalizem si želi vojno, da u- niči delavsko gibanje, kakor se je zgodilo v Italiji in Nem¬ čiji, kjer so napovedali vojno socijalizmu, češ, da sta socija- lizem in komunizem, ki ogro¬ žata svetovni mir in človeštvo. Poročilo preiskovalnega od¬ bora bomo objavili čim ga do¬ bimo. O ŠPANIJI GENERAL MIAJA, BRANITELJ MADRIDA Don Jose Miaja (Miaha) je 59 letnik. Njegov oče je Bask, a mati je k Asturije. Rojen je bil v Oviedu. Oče je delal v tovarni orožja v tem mestu. Stavljam generalu vpraša¬ nja: _ Kaj je napravilo na vas največji utis tekom te vojne? * Obnašanje madridskega prebivalstva. _ A najslabši utis? * Zaslepljenost demokratič¬ nih sil pri presojanju španske¬ ga vprašanja. _ Kaj mislite o tehnični pri¬ pravljenosti Franca? * Inozemski materijal ni o- pravičil pričakovanja na Gva- dahari. Tujci preizkušajo tu¬ kaj svojo “totilitarno” vojno, nad ženami, nad otroci. . . _ Evakuacija Madrida? * Precej težavno. Privadili so se, ne bojijo se več. Ko pri¬ dejo kamijoni za evakuacijo, se žene z troei poskrijejo. . . _ A bodočnost? * Za bodočnost se nič ne bojim. Imamo rezerve, a linija fronte je vrezana v dušo vsa¬ kega, ki želi pravico in svobo¬ do. Gledam po sobi: postelja, miza, telefon. V kleti. Na ve¬ liki mizi zemljevidi. Na steni visi slika Romeo Torresa. Nordahl Grieg. PISMA SLOVENSKIH PROSTOVOLJCEV IZ ŠPANIJE Madridska fronta. . . Danes smo na odmoru in pišemo pisma. Prijatelji so me odredili, da napišem pismo v Ameriko, kjer še nisem bil. Pišem na “Naprej”, kate¬ rega kakor vse slovenske liste iz A- merike željno pričakujemo. Človeku zaigra srce, ko v kaki pavzi bojnih operacij dobi v roke list na svojem materinem jeziku, žal, da nam pre¬ malo pošiljate in da ne dobimo ob vsaki priložnosti naših slovenskih li¬ stov. S pismi je še slabše. Zakaj ne dobivamo od vas v Ameriki več pi¬ sem i Nič zato, če se osebno ne po¬ znamo. Mogoče bo to pismo povzro¬ čilo, da se bo odločil kak amerikan- ski Slovenec in da nam bo poslal par vrstic, ki nas bodo uverile, da je še kaj proti-fašistov v Ameriki. Včeraj je prišel k nam Sreten Ja¬ kovljevič, ki je potoval v Španijo iz Vancuverja. Prinesel je s seboj ne¬ kaj pravih amerikanskih cigaret. Ker se ne moremo navaditi na za naš okus slab španski tobak, je nje¬ gova zaloga hitro pošla. Iz Dolenjske je danes prišel k nam v četo Ivan Ropec, ki pravi da ima v Ameriki več sorodnikov. Naroča mi, naj v tem pismu vse njegove znance lepo pozdravim in da jim bo pisal, ob prvi priliki. Iz Jugoslavije nas je zelo veliko tukaj. Točnega števila ne morem povedati, ker smo razdeljeni po vseh frontah. Borce iz Jugoslavije tukaj vsi visoko cenijo radi njihove hra¬ brosti, pa tudi radi reda in druže- Ijubja, ki vlada med nami. Poma¬ gamo španskemu ljudstvu da zatre fašizem in da bo lahko živelo v miru in svobodi. Ža nas so hudi bo¬ ji, ki jih preživljamo tukaj velika šola in ko bo osvobojenje in Slove¬ nije zahtevalo izvežbanih borcev bomo na razpolago. Lani ob takem času je bila parola prostovoljcev in celega španskega naroda še “No pasaran” (oni ne bo¬ do prodrli); letos je naša parola “Pasaremos” (mi bomo prodrli). Zmaga mora biti naša, to je odloč¬ na in trdna volja nas vseh. Vse Slovence, Hrvate in Srbe v Ameriki toplo pozdravljamo. Viktor Pregelj. Beležke o tem in onem Sledeči odstavki so iz 1563 štev “Proletarca , ki je lavski list za ms 1 « 6 c,tate ' lje”. “Japonske osvojitve nadaljmh ki- tajskih provinc obrezujejo Rušil 0 bolj in bolj od Kitajske m poveča vajo nevarnost japonske invazije^ Sibirijo na čezdalje daljši front • “Zdaj ko se je Japonska zapletla v vojno s Kitajsko, ima Rusija pri¬ liko udariti in zbiti tako^ nev ; a nasprotnico na tla kakor se nikoli, menijo mnogi. Pripravljena je, to¬ rej čemu ne udari.' Izgleda, da se je kakemu Macedoncu posrečilo vriniti v socijalističen list take odstav¬ ke, ki jih je v članku še vec. To j da je Sovjetska Zveza da¬ nes najodločnejši in najdo- slednejši pobornik za ohrani¬ tev miru, da nima nobenih im¬ perialističnih namenov in da japonska invazija Kitajske ne zadeva nobenih direktnih sov¬ jetskih interesov — to se v članku prikrije, samo zato da se lahko brizgne: ‘zelo slabot¬ ni morajo biti, da si ne upajo začeti vojne sedaj, ko je tako lepa prilika! Piscu bi seveda ugajalo kot marsikomu druge¬ mu, če bi Moskva vlekla iz že¬ rjavice kostanj za angleške in amerikanske imperij alistične interese, ki so v resnici ogro¬ ženi. Sicer pa naj storijo v Mo¬ skvi tako ali drugače, pri pis¬ cu ne bodo našli nikoli milo¬ sti, ker je načelen samo v eni stvari, v sovraštvu do delavske države. Ko je namreč v potu svoje¬ ga obraza šival svoj članek zaničevanja Sovjetske Zveze, so dogodki že dementirali nje¬ gove trditve. Zato je na koncu članka dodal na hitro roko še dostavek: “Vzlic vsemu pa je Moskva prošlo soboto naslovila vladi v Tokio zelo ostro, skoro izzivalno noto”. Izzivalne note so namreč provokatorske note. Kaj naj mislimo o človeku, ki v istem članku očita najprej, da je so¬ vjetska država premalo odloč¬ na v varovanju svojih intere¬ sov, nato pa jo ošvrkne spet zato, ker je japonskim impe¬ rialistom poslala preostro no¬ to, ki jo označuje celo kot provokatorsko. Viktorio Mussolini, s j n t skega fašističnega poglavarja ^ nahaja v Ameriki, prjčpi ■ J ’ Se izpopolni svoje izkušnje ^7’ r" filmske produkcije. p 0]i „;. poI JU ne roke dela, da g a varm! ™ a P01 ' monstracijami, ki pred de- - Sil' * * * Nerazumljene satire i n Težko je človeku, če se prepočasi razvija in z gubi k( V‘ z okolico v kateri živi. v takem U loža ju se je znašel Iv an Molek k' smo pred nedavnim v “Naprej u » kli, da besede “čistokrvni R Us ; te ' Židje” smrdijo po antisemitizmu 116 da razlika med Ukrajinci, r Us j B elorusi ni manjša, kot med Slove' 11 ci in Macedonci, se je Molek i z voril, da mi ne poznamo sarkazrn' V “Proletarcu” je Podgrintovški d sto upravičeno pokazal na neukus nost “Janezkov”, ki so na škodo 'v G.” bili objavljeni v njegovi Prv - številki. Tudi za Podgrintovška ni* ma Molek drugega odgovora kot' Sramuj se, ne veš kaj j e satir ‘ : Je pač težko, če človek postaja kro¬ nično nerazumljen. . . Pri tej priliki pa je Molek zagre . šil stvar, ki bi se ne smela udoma! čiti med poštenimi ljudmi. Brez dru' gih dokazov, samo na podlagi sob! jektivnega prepričanja o Podgu n '. tovškemu stilu, dolži istega, da j e v svoji kritiki hvalil svojo lastno ro¬ bo, kar se med pisatelji smatra z a hud pregrešek. Ta slučaj naj po. ravnata Molek in Podgrintovšek maj seboj, vsi se pa moramo upreti pro- ti takim metodam. * * * Nagrado bi zalužil tisti, ki bi si vzel čas ter se potrudil ugotoviti kolikokrat Molek ponavlja ena is ista poročila o eksekucijah v Sov¬ jetski Zvezi, če mu liitlerijanska centrala ne dostavlja dovolj svežih izmišljotin. * * * “Glasujte za delavske kandidate kjer so bili postavljeni, v vseh slu¬ čajih pa proti reakcionarjem.” Ta “Naprejeva” direktiva se s. Zajcu zdi nejasna. Zato vprašuje koga naj po tem nasvetu volijo clevelandski komunisti, ter izraža bojazen, da bo “Ameriška Domovina” v agitaciji za demokrate dobila pomoč “Napreja”. Če bo v Clevelandu 2. novembra kanuid.ral delavski kandidat, je tre¬ ba glasov ati za njega. Če vsled ob¬ žalovanja vrednih prilik ne bo kan¬ didiral nobeden predstavnik ideje politične osamosvojitve delavstva, zavedni volilci ne smejo ostati doma. V prisiljeni izbiri med dvema kapi¬ talističnima kandidatoma, že pamet veleva glasovati proti hujšemu re- akcijonarju, ki je v tem konkretnem slučaju Burton. Če bi bila “Ameri- Šli _ . . _ . ška Domovina” v tem slučaju tudi Kes misleči čitatelji Pro- j proti hujšemu reakcijonarju (kar v letarca bodo z lahkoto uvide- resnici ni), bi se take enotne fronte, s katoliškimi delavci, ne imeli nič sramovati. Politika: “Naj se svet pokrezne, s katoliškimi delavci P» ne gremo za nobeno ceno skupaj- je nepravilna in škodljiva. Nas res¬ nično veseli da je razpoloženje ka¬ toliških delavcev v Clevelandu ta- (Dalje na 4. stranje) li, kam pes taco moli. članek hoče pri bojevito razpoloženih ljudeh vzbuditi nerazpolože¬ ni e proti Sovjetski Zvezi z o- čitkom, da se Moskva boji voj¬ ne, ker je preslaba, pri prista¬ ših miru pa hoče doseči isti cilj s tem, da trdi: Sovjetska Zveza provocira Japonsko. “Proletarec” služi, da bi po¬ leg mislečih čitateljev, imel tudi misleče pisce. Ko je bilo gori povedano že v tiskarni, smo prejeli nasled¬ njo, 1564 štev. “Proletarca”. Uredništvo tega lista se je v tej številki samo ogrdilo od takega pisanja i n s tem do gotove meje popravilo nesoci- jahsticno razlaganje, ki smo ga navedli. To z veseljem lo¬ jalno ugotavljamo. With American Youth The Y0UNG BLOOD IN THE LABOR MOVEMENT conventions of the newly or- ganized C.I.O. unions have shown h °w a n mjection of the new se - thetr’ thS y ° Uth ’ Can revita ^e lne labor movement. The American trade union move- has realized that the vourn? workers are part and parcel of the general flow of labor. More so the young vvorkers have become an im- Portant cog in the union wheel These young vvorkers have been a ferhle field for the labor exploiters ste IT th6y haVe tUmed Fran kem stem. For years boys and g irts hav „ been swallowed up in the 1“ Industries to displace the men and "“men at lower wages. The own ers of the faetories and thought it a wise and profitebliTi* vestment when they hired a in worker. Here was a ehea, 7 * slave, a faster worker and a d^ 6 one. They thought youn s h * o« Sctaf “Ur from lata- organization, toda are realizing that the contrar naore truthful. ary is would not take him in, therefore !ie had no organization to fight greviance. In turn the young ' vor . ers looked upon this union suspicion and even contempt an spurning it when it made moves 0 organize them. This is one of the reasons why there is flovving to two corrents in the American lah® movement. One a strong, aggr essl ' ever growing river: Industriji nionism and the other a senile, c0 ^ servative and pale creek: Craft u nionism. . The young vvorkers realizing they had no parental roof un which to seek shelter during economic storm had to choose tvveen Unionism or individuahs ’ higher vvages and better wor , conditions, etc., or the conpn M , lovv wage standard. Unionism day being ehosen and it’s a For decades the labor unions in y in the Industries vvhere the (ng fl.rs'” "" * came o th ° f the unio «ists temntin. + tonclusion that at- is just g ° organize young people Just a waste of time.' Manv of ers in 10 thei ShUnn f d ** youn S “- of them srn PartlCUlai trade > some a ‘ stl11 do to this day. The tive 0 s km7f7 0f the conserva- ins ’th 0 11 d , trade unk)n 'sts in keep- to the difficulty^ in°o th young vvorkers t ° rgamzin g ^ese cleavage existe(i 7 factorie s a U paid s S W T n the high - lovv pai.T workers and the skilied w6rtJf h i Ul apprentices - The the benefits" of ? rgar “ Zed to Teceive higher vvages etc 7vT by gGtting vvorkers’ vv jč- J andl n ^ y ° Ung a lovv ebb g sta »dard remained at bb ’ because the craft union uni 011 built along industrial lines. ha has decided that to harvest the lions of unorganized it must ^ an organization appealing to ^ taste of the vvorkers of 1937- 0 ^1 have the C.I.O. Several unions ^ are yet in their infancy as ^ age goes, but young giants w comes to tallying their m em bel ' ship are the Auto Workers Uni« 11 ; - - . gflt the Radio and Elcctrical Union ^ others. These youthful unions J are Progressive in principl es ^ many young aggressive lea t(ie jt their enthusiasm and špirit’ .^1 militantcy and democratic M ^ procedure has even stirnul^ e ^ rank and file of the craft uni ° n Le- the effect, they have on the ^ ^ bound unions of the A. F- ® ju has been such that the Paint el ^ nion vvill have a convention f° first time in eight years. The injection of youth in 0 ^,j labor movement, the neW , „ s (i youthful spirits vvith their id® u 1937 has avvakened the slum giant and it’s moving; that j®, the labor exploiters are tremo . are b i Victor NAPREJ, OCTOBER 13, 1937 PROVINCIJALNE VOLITVE za Toronto so končale s porazom lcon- zer vativcev. Zmagali so liberalci, pelavski kandidatje sicer niso bili 'zvoljeni, število glasov za delavsko listo pa Je povsod narastlo in daje slutiti, da Judi v Kanadi raste za- •est da se mora delavstvo osvobo¬ dit: ' političnega varuštva kapitali¬ stičnih strank. PROVINCIJALNI PARLAMENT v Almerti je sprejel sklep, naslovljen na kanadsko vlado, da naj se takoj ustavi izvažanje orožja na Japonsko. Drugi sklep tega parlamenta je, ‘za¬ htevati od kanadske vlade pojasnilo, zakaj je kanadski zastopnik glaso¬ val proti španskemu kandidatu v stalen svet Društva Narodov. , . V TORONTO se je v soboto pri¬ čela 8. nacijonalna konvencija ko¬ munistične stranke. Med številnimi kanadskimi delegati se nahajajo tu¬ di zastopniki komunističke stranke iz Združenih Držav in iz Francije. DRAGINJA RASTE. Po računih ministerstva za delo v Ottawi, so se tedenski vzdrževalni stroški za pov¬ prečno družino zvišali v zadnjem le¬ tu od $16.72 na $17.40. V resnici je breme draginje velika hujše, ker mi- nisterstvo jemlje v račun samo ne¬ kaj najnujnejših predmetov in ne vpošteva povišanja cen pi'i oblači¬ lih hišni opravi in sličnih izdatkih. IZ 3 M “ E iz slovenskih naselbin v Ameriki MISLI OPAZOVALCA TvIMI SOR, ONT. Na obisku v Johnstovvnu Ko sem bil pri svoji sestri na o- bisku, se mi je zelo dobro godilo. Lepo so me sprejeli, lepo postregli, da sem bil kar presenečen. Tudi vsi drugi znanci so mi izkazali tako vljudnost, da je ne bom pozabil. Naši Slovenci, po tem kar sem videl, lepo živijo v Johnstovvnu. I- majo svoje hiše, kare itd. Politične razmere pa v Johnstovvnu menda ni¬ so najbolje. Majnarji so dobili unijo, v tovarnah so jo pa izgubili, ker de¬ lavstvo ni bilo enotno in zato slabo. Če bi bila malo večja zavednost bi stvari drugače lahko stale. Sloven¬ cem v Johnstovvnu svetujem, da si naročijo in da čitajo “Naprej”, kar je zelo važno za bodoče delavske boje, na katere se morajo priprav¬ ljati.. Vsem skupaj se še nekrat lepo zahvaljujem, posebno pa družinam Klayder, Medle, Skerbec in Sterle. Joe Mrak. Ko človek čita ameriške i naše slovenske časopise, vidi, da razni sicer liberalni pisci neprestano trdijo, da med re¬ žimi v Nemčiji, Italiji in* Sov¬ jetski Zvezi ni nobene razlike, da je tu in tam diktatura in teror. To se ponavlja že leta in leta, tako da se zdi, da je ta¬ ko zatrjevanje upravičeno. Poglejmo pa malo bližje, ka¬ ko stvar stoji. Po pičlih infor¬ macijah, ki do nas prihajajo o stanju v eni in drugi od o- menjenih držav vemo, da na primer v Nemčiji požigajo in uničujejo tisoče knjig, ki jih staknejo po knjižnicah. Iste knjige pa v Sovjetski Zvezi tiskajo v velikanskih nakla¬ dah in jih širijo med ljud¬ stvom. če kdo misli, da je vsaj na zunaj diktatura tu in tam, bo moral vsaj priznati to, da “diktatura” v Sovjetski Zvezi podpira in ščiti ravno to, kar Hitler preganja in uničuje, da razlika le obstoja. IZ C. I. O. GIBANJA Kalamazoo, Mich. — Pri D. Graff & Son Co. zaposlene žene, ki so pre¬ jemale 9 do 10 dolarjev na teden za 50 urno delo, so izbojevale poviša¬ nje plače in znižanje tednika, s se¬ dečo stavko, katero je vodil CIO. Stavka je trajala le tri dni, pa se je družba podala. Okrajni direktor Germer je izjavil, da so pri organi¬ ziranju stavke sodelovali in jo pod¬ pirali tudi člani A.D. Federacije, kar je pripomoglo k uspehu. Mihvaukee, Wis. — Tukaj je bila ; Potpisana pogodba med krznarsko u- nijo in Milwaukee Retailers’ Fur Ass., ki pokriva 28 trgovin. Pogod¬ ba določa zaprto delavnico ter vpo- slitev delavcev skozi unijski urad ter 40 urni tednik. Trgovska zveza je pristala na to, da imajo delavci Pravico do zaprte delavnice, kadar imajo 51% unijskih delavcev v eni tovarni, pogodba prepoveduje vsa¬ ko akordno delo in zagotavlja ena¬ komerno zaposlitev v slabem času, ko je malo dela. Unijska pogodba krije vse delavce izvzemši pisarni- s kih moči in prodajalcev. Pogodbo s ° Podpisali tudi trgovci, ki ne spa- da j° v Zvezo krznarjev. Duluth, Minn. — Minnesotska de- avska federacija je zabranila kon- Siesmanu Bernardu, da bi nagovoril •Ueno konvencijo, ki je zborovala oncem septembra. Midwest Labor, 8 asilo lesnih delavcev, je to posto- Paaje ostro ožigosalo v svojem u- ^dniškem članku, ker smatrajo einarda za dobrega prijatelja de¬ dcev. Bernard je bil izvoljen na armer-Fabor listi v kongres, kjer hastopa odločno proti vsaki reakciji z ostalimi progresivci. Bernard je Pomagal rudarjem v severnem delu innesote do prve unijske pogodbe v tej državi. Sodeloval je in orga- mJral delavce za SWOC, ter je ^sled tega najbolj priljubljen kon- gresman med delavci. New York. — Lesni delavci v New oiku so organizirali osem lokalov, 1 štejejo 8 tisoč članov, so odločili, 3 bodo Podpirali CIO kampanjo, ki namerava organizirati ostale lesne etavce, ki štejejo nad 30 tisoč de- p!- v . v CIO. S zaključkom hočejo okgzati, da so pripravljeni organi-^ ra ti slehernega delavca v New Vork u v omenjeni industriji, kakor Vsem je že znano in ni tre ba šele dokazovati, da Hitler , in Mussolini pripravljata in provocirata novo svetovno voj¬ no. Da je “diktatura” v Sov¬ jetski Zvezi skozi dvajset let svojega obstoja nastopala za ohranitev miru in proti voj¬ nim hujskačem, ne bo nihče mogel zanikati, saj to prizna¬ va tudi sam Molek, ki bi Sov¬ jetsko Zvezo v žlici vode vto- pil, če bi mogel. Vzemimo nadalje Španijo. Sovjetska Zveza je pila prva, ki se je postavila na stran na¬ padenega španskega ljudstva, katerega moralno in materi- jalno podpira. Zastopnik Sov¬ jetske Zveze je razkrinkal fa¬ šistične pirate, ki so potapljali trgovske ladje po Sredozem¬ skem morju in njegova zaslu¬ ga je, da se je organizirala mednarodna straža proti Mus¬ solinijevim podmornicam. Za naše pametneže je Mussolini, ki je z ognjem in mečem po¬ teptal Etiopijo in ki kolje in požiga po Španiji isto kot Sta¬ lin, ki pomaga napadenemu ljudstvu. Kaj pa teror? Tega ne boš mogel zanikati, da v Sovjetski Zvezi obsojajo generale, viso¬ ke strankine in državne urad¬ nike na smrt, da čistijo stran¬ ko in državni aparat — me boste vprašali. Meni pri tej stvari pade v oči ena stvar. V Nemčiji, Italiji, v Jugoslaviji, so žrtve terorja delavci, kmet¬ je, srednji sloji. “Teror” v Sov¬ jetski Zvezi pa trebi generale, direktorje in slične osebe na višjih položajih v državi in stranki. Primerjava nekaj po- kazuje! Nadalje, v fašističnih državah obsojajo in ubijajo ljudi radi propagiranja idej, radi zahteve po svobodi, pobi¬ jajo tiste, ki so na strani ljud¬ stva. Tudi v naj zagrizene jšem Hearstovem listu pa nisem še čital, da je v Sovjetski Zvezi bil kdo obsojen radi kakih i- dej. Vsem obsojenim so bila dokazana zločinska dejanja: izdaja, sabotaža, atentat, u- mor, itd. Diktatorja Hitler in Musso¬ lini brez predhodnega posveto¬ vanja s parlamentom, še manj pa z ljudstvom, proglašata za¬ kone in po svoji glavi diktira¬ ta. V Sovjetski Zvezi “dikta¬ tor” Stalin izdela predlog, ki gre na referendum ne samo v parlament, nego po vseh to¬ varnah in delavnicah. Že leto dni se diskutira po vsej Sov¬ jetski Zvezi načrt za tretji petletni plan. Celo vrsto do¬ datkov, sprememb, izboljšanj in popravkov je bilo vnešenih. Take “malenkosti” o “dikta¬ turi” naši časopisi zamolčuje- so to storili na zapadu. Memphis, Tenn. —— Južni najem¬ niški farmerji v tej okolici so skle¬ nili na svoji konvenciji, da se pri¬ ključijo CIO organizaciji, katera bo s tem pojačana za 35 tisoč čjanov - farmerjev. iod jo in ko bo petletni plan spre¬ jet, bomo čitali “Stalin je dik¬ tiral tretji petletni načrt”. Ni razlike pravijo ljudje, ki ne razlikujejo strupenih gob od užitnih. Za take ljudi je goba goba, pa konec besedi. Nasportniki Sovjetske Zve¬ ze očitajo delavski državi, da se oborožuje in da skrbi za svojo obrambo pred mnogimi sovražniki. Kako lepo bi bilo če bi Sovjetska Zveza bila ne¬ pripravljena, kot je danes Ki¬ tajska ali kot je bila Etiopija, kaj ne? “Hitler, Mussolini, Stalin se oborožujejo “kričijo po reakcionarnih časopisih in skušajo s tem dokazati, da so vsi enaki. Hitler in Mussolini naperjata svoje orožje proti tujim narodom, osvajata tuja ozemlja, podjarmljata svobo¬ dne narode, Sovjetska Zveza pa se pripravlja, da brani svo¬ je pred temi napadalci. Toda goba je goba, oboroževanje v cilju roparskega osvajanja tu¬ jega je isto, kot oboroževanje za zaščito lastnega ozemlja in svobode. PITTSBURŠKE VESTI O vsem tem bi morali v “Napreju” večkrat in temelji¬ tejše razpravljati. T. R. Cleveland. BROOKLYN. N. Y. že dolgo je, odkar se nisem ogla¬ sil. Bili smo preveč zaposleni. Imeli smo v naši Uniji sedem-tedensko stavko, tako da smo bili vedno na nogah. Sedaj se je stvar pomirila. V kratkem se bo naš lokal priklju¬ čil CIO in dela bo spet čez glavo, ker kampanja za organiziranje de¬ lavstva ne sme nikdar zaspati. Na društvenem polju smo Slo¬ venci nekam zaostali. Poleti je bilo prevroče, vse je v prostem času hi¬ telo iz sopare in gnječe velemesta. Sedaj,pa pričenja sezona družabnih prireditev bo menda boljše. Upamo, da ste na nedeljski kon¬ ferenci napravili dobre sklepe. Nam list zelo ugaja. Radi precejšnih stro¬ škov ni prišel nihče, pošiljamo pa $10.00 za propagandni fond od na¬ šega društva “Sloga” 4320 IWO. Sugestij za izboljšanje pisanje li¬ sta nimamo. Smo z dosedanjim kar zadovoljni. Ogromne težkoče in za¬ preke bomo z vstrajnostjo in delom prebrodili. Gledali bomo, da bosta u- redništvo in uprava imela- čimveč potpore on našega zanimanja in so¬ delovanja. Priložena je nakaznica za $16.00. A. Glazar. AUBURN, ILL. “Naprej” pravilno piše Čitam v “Napreju”, da se nekate¬ ri ne strinjajo s tem, da list piše o Sovjetski Zvezi itd. Taki čitatelji so v zmoti. Mi potrebujemo pravih poročil o delavski državi, o kateri po drugih listih čitamo samo neres¬ nico in zlobne laži. Strijamo se s pi¬ sanjem za skupnost in enotnost de¬ lavstva in z vsem kar je doslej pi¬ sal “Naprej”. Tukaj smo Slovenci večinoma za CIO in tudi za obreko¬ vano Sovjetsko Zvezo. Drugič več. Frank Mlačnik. SVOBODA GOVORA ja Da ne bo kdo mislil, da ne obsto- y Ameriki svoboda govora, naj vzame new yorški Hej-ald Tribune, ki poveličuje v nebesa govor neke¬ ga fašističnega agenta, Merwina Harta, ki poziva ameriško ljudstvo v revolto proti novemu dealu. Zakaj to, lahko čitate tudi v 90% ameri¬ škega tiska, ki rohni pioti Roose¬ veltu, komunizmu in demokraciji. “To je moderna demokracija ’, bodo rekli nekateri zagovorniki “demo¬ kracije”. KO PIŠEŠ PRIJATELJU ALI ZNANCU, pristavi par besed in o- pozori ga, da izhaja “Naprej”, list slovenskih protifašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi, ki se je zadal nalogo pospeševati vse, kar more služiti interesom delovnega ljudstva. Povabi prijatelja, da se naroči na list in da postane sodelavec pri gi¬ banju za enotnost, ki bo dala delav¬ stvu potrebno silo, da zatre fašizem in da si v miru in svobodi gradi boljše in srečnejše življenje. VAŽNA KONFERENCA V nedeljo dne 3. oktobra se je vi šila važna konferenca zastopnikov lista Naprej, ki je določila bodoče smernice in se izrekla za tednik, ker je tako želela večina zastopnikov in čita tel j e v. Tednik prične izhajati s to številko in potem vsak teden. Konference se je udeležilo 18. za¬ stopnikov iz raznih krajev Amerike in Kanade. Vršila se je v Slov. Do¬ mu, kjer so se vsi počutili prav do¬ mače. Sklepi so bili sprejeti brez najmanjše opozicije. Največ navdu¬ šenja je bilo za tednik, ker čitate¬ lji si želijo takega čtiva. * * * V BOLNIŠNICI V bolnišnici St. Francis se zdravi Joseph Pavlakovich iz Sharpsburga, kateremu je pri delu poškodovalo nogo. Mož je eden 'najstarejših na¬ seljencev in aktiven na društvenem polju dolgo vrsto let. Na domu se zdravi rojak John Eržen iz North Side, kakor nam po¬ roča njegova hčerka, ki nam je ob¬ enem poslala novega naročnika. Bo¬ lezen nam ni znana. Upamo, da kmalu okreva. * * * NA VESELICO IN IGRO! V soboto dne 16. oktobra se od¬ peljejo z busom članice ženske Zve¬ ze, pevci in pevke društva “Preše¬ ren” v Rankin na prvo dramsko prireditev samostojnega društva “Danica”. Pevsko društvo bo podalo več pevskih točk, da bo zabava bolj vesela in uspešna. Družbi se lahko pridružijo tudi drugi posetniki. ❖ * * BROWDER PRIDE V PIITSBURGH V nedeljo popoldne, dne 17. ok¬ tobra se vrši velik shod v Duquesne Gardens na Craig St., na katerem bo govoril Earl Browder, tajnik ko¬ munistične stranke. H Govoril bo o vsakdanjih problemih delavcev, o ekonomskem in političnem gibanju, ki je važno za vsakega, kdor si z lastnimi rokami služi vsakdanji kruh. To bo ena največjih demon¬ stracij te stranke, kjer se pričakuje 5 tisoč oseb. Mož je brilijanten go¬ vornik, ki dobro ve, kdo je sov¬ ražnik ubogega delavca. Poleg bo še več zabavnih točk. * * * DRUŠTVENA VESELICA Društvo štev. 126, S.S.P.Z. priredi svojo veselico dne 20. novembra v Slovenskem Domu. Vstopnina bo nizka, za katero se dobi prigrizek a- li pijačo. * * * DRUŠTVA S.S.P.Z. v Pittsburški bližini in daljni okolici prirejajo veliko skupno veselico, ki bo 30. ok¬ tobra, v dvorani na hribu v Brid- geville. * * * Zlatko Balokovič, znani hrvaški vijoliniski virtuoz bo 10. novembra nastopil v Pittsbrughu v prid fonda za zgraditev jugoslovanskih 'prosto¬ rov v katedrali naukov (univerzi). Te “jugoslovanske” prostore v kate¬ drali spravljajo skupaj izrazito re¬ žimski ljudje; Slovenci in Hrvati smo pri celi stvari zelo zapostavlje¬ ni. Kdor pa želi slišati zopet Balo- koviča, ne bo storil nobenega greha, če bo med poslušalci. * * * Pitsburška mestna politika , Bivši župan McNair se pridružil republikancem Pittsburški volilci imajo pred se¬ boj precej kočljivo politično situaci¬ jo, ki utegne zmešati glavo marsika¬ teremu, ako ne bo sledil kampanji z odprtimi ušesi. Med demokrati je nastal razkol še pred primarnimi vo¬ litvami, ki ne bo zlahka poravnan. Ta spor bi lahko koristil republi¬ kancem, ki upajo s pomočjo Mc- Nairja in poražene “delavske demo¬ kratične” liste, zmagati v jesenskih volitvah, ter se zopet polastiti me¬ stne uprave. Spor ima zelo čudno ozadje. Izvi¬ ra namreč od voliteljev starokopit¬ nih unij, ki mislijo, da so delavci še vedno tako zabiti, da jih zopet po¬ tegnejo za nos — v tabor najhujše reakcije. To taktiko vodijo stare u- nije tudi v drugih krajih, kjer še ni znakov boljše delavske zavedno¬ sti. Toda v Pittsburghu imajo zelo slabe izglede za zmago — saj tudi ne smejo zmagati! diti nadaljnim razvojem svojega gi¬ banja. Zato predlagam, da se skliče ja¬ ven shod vseh slovenskih delavcev, ki naj določi dneve rednih sestan¬ kov, na katerih se naj pretresa vse delavske zadeve. Na takih sestankih bi imeli priliko dobiti potreben po¬ uk, ki je nujen vsem delavcem. Ker pa to ni lahko organizirati, bi bilo priporočljivo, da podvzamejo pod¬ porna društva potrebne korake čim- prej. Jaz sem prepričan, da bi se¬ stanki slov. delavcev nam vsem mnogo koristili. Jaz dalje smatram, da so Sloven¬ ci zavedni delavci in bi lahko igra¬ li važno vlogo v raznih unijah. Pro¬ sim vsa društva in člane — delav¬ ce, da to vprašanje dobro premisli¬ jo in da pričnejo z akcijo. M. Spoler. RANKIN, SVISSWALE, BRADOCK CL EVELAND, OH IO Slab rezultat primarnih volitev Društvo “Danica” vas vabi! Med Svisswale in Bradoc- kom se nahaja naselbina Ran¬ kin. Tu imamo Slovenci svoje samostojno podporno društvo “Danica”, ki šteje danes okoli 80 moških in 20 ženskih čla¬ nov. Imamo svojo lastno dvo¬ rano na 332 — 3 St., ki nam zadostuje za našfe vsakdanje potrebe, premajhna pa je za prireditve večjega obsega. 20- letnico našega društva smo 'sklenili praznovati v večji dvorani in sicer v novem hr¬ vaškem domu na 4 cesti. Pri¬ rejamo igro in prosto zabavo. V naši okolici bo to prva igra in naši igralci se trudijo, da bodo pri tem prvem nastopu stoprocentni. Poleg komične i- gre “Brat Sokol” bo nastopilo tudi pevsko društvo “Preše¬ ren” iz Pittsburgha in prepri¬ čani smo, da nikomur ne bo žal in da bo vsak našel veliko duševnega razvedrila ter pri¬ jetno zabavo, Posetili nas bo¬ do razni gostje, pride gl. pred¬ sednik SSPZ John Kvartich, pride G. Witkovich, urednik “Napreja” in drugi. Imeli bo¬ dete priliko seznaniti se s te¬ mi borci za delavsko stvar. Po igri in koncertu bo prosta za¬ bava in ples. Igral bo orkester Frank Habicha. Za lačne in žejne bo skrbel odbor. Vse to se bo vršilo v soboto 16. oktobra. Program prične ob 7 uri zvečer. Vstopnina za vse skupaj je samo 25c. Vabimo vse Slovence in Hr¬ vate iz bližnjih naselbin. Na svidenje v soboto 16. oktobra v hrvaškem domu na Rankinu. Za odbor Anton Rednak. (Dopis iste vsebine je poslal tudi L. Karish. — Ured.) Primarne volitve so pri kraju. Ali smo se delavci v Clevelandu kaj na¬ učili? Mislim, da prav malo ali nič. Na socijalističnem tiketu je kandi¬ diral Louis Zorko v 32 wardi je bil na tretjem mestu z 332 glasovi; na istem tiketu je kandidiral tudi Simpson. V 32 wardi bil je sedmi ter dobil 252 glasov. Edin napredek mo¬ ramo zaznamovati v 30 wardi ker je kandidiral; on je na drugem me¬ stu z 1780 glasovi. Za majorja je kandidiralo sedem kandidatov. Se- dajni župan je dobil 103,602 glasov; demokrat M’Willia’s 72,031; Dullea socijalist 1,517 glasov ter komunist Wi’ter 2,237 glasov. Primerjajmo te številke pa bodemo na jasnem. Prav gotovi smo, da nas bo še naprej bi¬ čal buržoazni bič. še bodo padali po naših glavah policijski količki. Ve¬ like skušnje smo imeli letošnje leto z stavkami. Dokazi so. tukaj, kaj je delal naš župan, komu je pomagal, za katere interes je šel v boj proti delavstvu. In na vse zadnje smo de¬ lavci lepo pojlubili bič, katerega je spletel za nas in s katerim nas je tepel. Ostali smo politi kužki, ter mu dali 103,602 glasov. Ta zaupnica se bode še grenko maščevala nad na¬ mi. Dali smo 16,516 glasov večine preko vseh sedem ostalih kandidatov za majorja človeku, kateri je šele pred par meseci pripuščal, da so nas brutalno pretepali z našim de¬ narjem plačani policisti ko smo se borili za našo delavsko in človečan¬ sko pravico, za sigurnejše delo in boljši kos kruha. Vprašanje je se¬ daj ali bodemo tavali kar naprej v spanju? Ali bodemo katerikrat za¬ čeli misliti svojimi lastnimi možga¬ ni? Ali bomo pa še v naper j pripu¬ ščali da bodo možganski trusti de¬ lali in mislili za nas in to na stroške SREČNA AMERIKA PREDLOG IN POZIV! Ker so delavske razmere take, da zahtevajo vso pozornost delavcev vsled bližajoče se volilne kampanje in še bolj važne konvencije jeklar¬ skih delavcev, ki se bo vršila prve tedne meseca decembra tega leta, smatram za potrebno in koristno, da se slovenski delavci poučijo o polo¬ žaju, da bodo zar-iogii pravilno sle- No, zdaj vemo, da nas bo kmalu obiskal bivši angleški kralj Edward s svojo ameriško soprogo, ki je kri¬ va njegovega padca, za spremembo iz trona mesto raz konja. Prišel bo proučevati “delavske razmere” in “stanovanjski problem” povrhu. Pra¬ vijo, da obišče tudi Pittsburgh in Detroit, namreč Forda, kjer v res¬ nici treba nekaj več kakor samo proučevati delavske razmere. Od Forda ne bo dobil potrebnih infor¬ macij, Mellon je umrl, delavcev pa ne bo niti videl, še manj pa da bi se nanje obrnil za kakšna pojasnila. Čemu torej pride? Neka rojakinja je tako jezna na Simpsonovo, da je ne bo šla čakat na postajo, ako ne prejme posebnega povabila. Torej vi, ki živite v slabih bajtah in oni, ki so že napol v grobu vsled težkega dela, in glada se lahko to¬ lažite, da vam bo zaljubljeni bivši kralj pomagal, kakor je angleškim delavcem! IZ UREDNIŠTVA: Članke V. Poverka, J. Drob- nicha, več dopisov, mednarod¬ ne vesti in vse slike smo morali izpustiti, radi pomanjkanja prostora. Pridejo na vrsto pri¬ hodnji teden. — Treba bo v doglednem času povečati list na šest strani, kar se lahko kmalu zgodi, če bo dovolj od¬ ziva od vas, ki čitate “Naprej” naše nezavednosti ter našega krvavo prisluženega zaslužka. Zadnji čas je, da se prebudimo, da napravimo enotno tronto, da se udeležujemo delavskih shodov, da delamo v de¬ lavskih vrstah, ne glede ako pripa¬ damo v stranko ali ne. Dela je za vse dovolj, v organizaciji se bode¬ mo naučili kaj je za delavske inte¬ rese koristno in kako jih je treba izvajati. Dokler bo delavstvo verjelo lepo donečim frazam in pumpanju plačanih hlapcev, bo vedno tepeno. Trdna volja ter zaupanje v samega sebe, zavednosti da smo delavci, ka¬ teri te trote preživljamo z našim potnim obrazom, to moramo imeti pa bomo z lahkoto kljubovali vsem zaprekam. Stopimo skupaj, da bomo slične napake popravili, ter prihod¬ njič pometli smeti iz praga. V naslednjem hočem pisati par odlomkov o zmagi C.I.O. Labor Re- lations Board je odločil da ima u- nija pravico do kolektivnega po¬ gajanja za vse delavce v Bendix Product Corporation plants v South Bend, Ind. Board je tudi vključil pravico kolektivnega pogajanja za tovarniške klerke ter time-čekarje, ako prav so na selary. Kompanija se je upirala tej uvedbi od zadne stavke leta 1936; sedaj pa jo je mo¬ rala sprejtti. Značilno pravico za uniziranje in kolektivno pogajanje kompanijskih policmanov. Unijski odvetnik Jakobs se je izrazil, da te¬ ga ni pričakoval in da je to prvikrat v zgodovini Združenih Držav, da je kaka unija dobila pravico do kolek¬ tivnega pogajanja za policmane. Od¬ vetnik se je izrazil, da bo ta odlok oplival tudi pri drugih korporaci¬ jah. To je dalekosežna pridobitev za nas. — K. B. CLEV ELAND, OHIO Opozke k primarnim volitvam Primarne volitve so za nami. Izpadle so tako, da bomo do¬ bili republikanca za majorja, če se prav hitro ne zbrihtamo. Ko smo bili v stavki nas je Burton s količki po glavah bo¬ žal in nekaterim preskrbel večni mir in pokoj. Izgleda da se je Clevelandčanom to po¬ stopanje zelo dopadlo, stoti- soč volilcev ga je zopet nomi¬ niralo. Burtonovi volilci so glasovali za nasilje nad delav¬ ci, za višje davke ter proti pri¬ zadevanje demokratizacije. Tisti, ki so za republikansko reakcijo, so šli v strnjenih vr¬ stah na volišče, delavci so pa ostali doma in ponavljali svoj star izgovor: “Bodo že opravi¬ li brez mene”. Kako so “opra¬ vili” se vidi. Za bližnje volit¬ ve moramo vse delavce spra¬ viti v volilne kočice. Burton mora dobiti zaslužen odgovor s strani delavstva. Pristopati moramo v delavske organiza¬ cije, hoditi na seje in zboro¬ vanja, poslužiti se moramo po¬ litične pravice, ki nam jo daje¬ jo volitve, če bomo brezbriž¬ no posedali po porčih, bomo zaman čakali, da nam bodo pečeni golobje kar sami leteli v usta. Ko pridete iz tovarne po 8 urah garanja, trudni in pre¬ močeni, s krvavimi žulji, mi¬ slite malo o vsem tem. Iščite pot v boljšo in lepšo bodoč¬ nost, čitajte delavske časopi¬ se, sodelujte v organizacijah. Victor Wood, član CIO. W INDSOR, ONT . Na obisku v Pittsburghu že dalje časa sem imel namen o- biskati nekatere prijatelje in znan¬ ce v Pittsburghu, kjer je največ ro¬ jakov iz Bele Krajine. Ta prilika mi je bila dana povodom konference lista “Naprej”, na kateri sem bil navzoč ?a naš okraj. Obiskal sem več svojih prijateljev, ki so me sprejli z nekakimi pridržki, ko so izvedeli, da sem prišel radi “Napre¬ ja”. Prijatelji so najbrž mnenja, da moramo biti vsi enaki, in jim ne gre v glavo, da smo v Kanadi delo¬ ma drugačni, mislim razvitejši. Da smo Slovenci v Kanadi dru¬ gačni, da smo drugačnega mnenja kot naši starejši priseljenci v Ame¬ riki, je povsem naravno. Prišli smo v Kanado šele po vojni. Naše skuš¬ nje v svetovni vojni in leta po voj¬ ni so vplivala na nas močnejše, ka¬ kor na rojake v Ameriki, ki so sle¬ dili razmeram v domovini samo po¬ tom časopisov. Mi ne moremo poza¬ biti kaj se je dogajalo v starem kra¬ ju tedaj in vemo tudi dobro kaj se godi sedaj. Poročila iz Jugoslavije in propaganda, je spravila marsika¬ terega Slovenca v zadrego, da ne ve, komu bi verjel. Oni, ki so šli kedaj domov na kratek obisk, so spoznali razmere le površno, ker jim ni bilo potreba tam ostati. Na konferenci v Pittsburghu sem opazil nekaj, kar se ni strinjalo z mojim prvotnim mnenjem, katere¬ ga sem imel o Pittsburghu in naših Belih rojakih. Jaz sem bil informi¬ ran, da se sploh ne zanimajo za nič, kar je važnega v življenju. So si¬ cer nekoliko preveč konservativni na površju, toda znotraj se razliku¬ jejo le v enem vprašanju, katerega pa ne bom omenjal, ker ne maram nikogar žaliti. Pa tudi ni tako važ¬ no, dokler niso drugače slabih misli. Opazka, katero sem večkrat sli¬ šal, da je u Pittsburghu gnezdo vse¬ ga nazadnjaštva, ni povsem opra¬ vičena. Izvedel sem namreč, da so delavci v zadnji veliki in dolgi stav¬ ki pri Heppenstallu, kjer dela veli¬ ko Slovencev in Hrvatov, stali trdno in da so se z malo izjemo vrstili na piketni straži kakor se spodobi. Iz tega se lahko sklepa, da so pittsbur¬ ški Slovenci v tem oziru zavedni in to je poglavitno, vse druge napake se bodo sčasoma popravile, kakor so se v drugih krajih. Stavba Slovenskega doma je dru¬ gi dokaz, da se je v Pittsburghu že marsikaj delalo in žrtvovalo. Na mo¬ je veliko presenečenje .sem pa izve¬ del, da je še veliko dolga pri domu, ter sem bil radoveden za vzroke. Izvedel sem, da se dom le redkoke- daj vporablja za delavske namene, kar je žalostno za takšno naselbino. Imajo izredne ugodnosti, pa jih ne izrabljajo. S predsednikom doma Klunom sem imel daljši razgovor. Mož je naprednega mišljenja in je škoda, da nima boljše podpore pri članstvu, ki bi morali razumeti po¬ ložaj ter delovati. Dom bi moral slu¬ žiti narodu in delavcem brez kak¬ šnega izgovora, ker je bil temu na¬ menjen. Jaz sem dobil v Pittsburghu boljše utise kakor sem pričakoval in upam, da bo ob drugem obisku položaj še boljši, saj sedaj bo k temu pripo¬ mogel tudi novi tednik “Naprej” katerega smo v nedeljo krstili. Joseph Miketich. NAPREJ, OCTOBER 13, I 937 Iz Slovenije in Jugoslavije v 5 Lh * — PREDLOG O NOTRANJI PREUREDITVI JUGOSLAVIJE (Od ljubljanskega dopisnika “Napreja”) Kako pereče je vprašanje preureditve notranjih razmer v Jugoslaviji kaže tudi to, da se v zadnjem času pojavljajo predlogi, kako naj se postopa pri njeni bližajoči se preure¬ ditvi. En tak predlog je izdelal glavni odbor prepovedane Da- vidovičeve demokratske stran¬ ke, drugega so dali zagrebški in belgrajski profesorji, tretji je predlog zemljoradnikov (kmečke stranke). Slovence v Ameriki bo zanimalo kako srbske stranke gledajo na vprašanje preureditve države. Davidovičeyi demokrati ,so bili kljub svojemu demokrat¬ skemu programu opora srb¬ skega centralizma; priznavali so samo en narod — jugoslo- venski. Njihov predlog pa ka¬ že, da so svoje mišljenje pre¬ cej spremenili. V svojem pred¬ logu zahtevajo novo ustavo z doslednim parlementarizmom; zametujejo torej reakcionar¬ na Živkovičevo ustavo iz 1933 leta. Njihova resolucija pri¬ znava tudi obstoj treh naro¬ dov — Srbov, Hrvatov in Slo¬ vencev. Izražajo se za federa¬ tivno obliko države in kažejo približanje Srbov k željam in zahtevam Slovencev in Hrva¬ tov. Ima pa demokratski pred¬ log tudi še svoje slabe strani. Tako ne priznava Črnogorcem niti Macedoncem narodne sa¬ mostojnosti, ter zahteva, da se voditelji že pred sklicanjem konstituante dogovorijo, kaj smejo zahtevati v ustavotvorni skupštini. Konstituanta bi na ta način ne bila več suverena. Najslabša točka demokratske resolucije pa je v tem, da ne pokaže nobene poti, po kateri bi lahko prišli do uresničenja njihovega predloga. Tako pot pa vsebuje zemljo- radniški predlog. Oni zahte¬ vajo sestavo koncentracijske vlade iz sveh demokratskih skupin v državi. V pqštev bi prišli poleg Mačeka in srbskih demokratičnih strank, bivša Slovenska Ljudska Stranka (toda brez Korošca in Kre¬ ka) in mogoče socijalisti. Taka vlada bi izvedla volitve v kon- stituanto. Novo ustavo bi mo¬ rali sprejeti zastopniki večine Slovencev, večine Hrvatov in večine Srbov, kar bi onemo¬ gočilo, da bi Srbi s par kup¬ ljenimi glasovi preglasovali Slovence in Hrvate, kakor se je to doslej dogadjalo. Zem- ljoradniki so se izrekli tudi za federativno ureditev države. Zemljoradniški predlog je dober in bo služil kot podlaga za združitev vseh demokrat¬ skih skupin v državi. Maček, pa tudi ljudstvo v Sloveniji se povoljno izražajo o stališču zemljoradnikov. Demokrati, ki so pod vodstvom Davidoviča, bodo morali popustiti od za¬ hteve, da se mora konstituanti vezati roke. Pristati bodo mo¬ rali in priznati suverenost ljudstva in se otresti vplivov velesrbskih hegemonistov. Fašisti v Sloveniji so zelo aktivni. Jugoslovanska Nacionalna Stranka, ki jo vodita general živkovič in Slo¬ venec Kramer, razvija veliko agita¬ cijo po celi Sloveniji. Posebno me Frank Urbancich) Detroit, IV i • - d j oe Hrvat, John Rotar, Jack Turk, Frank 7 R °l »td Henderson. Ant. Potokar 15, Po lOc: And! Srbich Frank Bozich, Frank Bonbaeh, Frank Priman, Frank Remsak. (Zbral Jack Kapel) . Presto, Pa. L. Mur . Cleveland, Ohio. Anton Rodica Johnstovvn, Pa. Planton J. Brooklyn, N. Y. Društvo “Sloga" 4320 IWO Detroit, Mich. Društvo “Novo Življenje” 4339 IWO Detroit, Mich. Drobnich Joe .. V prejšnjih izkazih objavljeno Skupaj Tiskovni in propagandni fond nam je v veliki meri pomagal pri u gradi . tvi tedenskega “Napreja”. Njegovo vzdrževanje in nenaravno povečanje „a šest strani zahteva novih, še večjih naporov. Z združenimi močmi, s so . delovanjem dosedanjih in novih zbiralcev fonda bomo izpolnili i n prekora čili na konferenci postavljeno kvoto. Zavihajmo rokave in naprej za “Na. Uporaba poljedelskih strojev kot osnovnih sredstev poljedelskega de¬ la ne slučajnih kot jih vidimo po¬ nekod na velekmetijah Slovenije — tvori enega izmed glavnih faktorjev stanovitnosti poljedelske produkcije. Uporaba traktorjev, sejalk, kom¬ bajnov pri oranju, setski, žetvi in mlatitvi, krajši čas, ki je potreben pri poljedelskih operacij. A čas po- menja v poljedelstvu zelo veliko, vpliva na kakovost poljedelskega proizvajanja. žito, na primer, prenese sušo v krajih, ki so podvrženi tej nevarno¬ sti lažje, ako se setev izvede v naj¬ ugodnejši moment in v najkrajšem času. Juro žito je bilo lani, 1. 1936. po¬ sejano v Dnepropetrovski pokrajini tekom petih dni. Podobno je bilo v drugih pokrajinah. Tako se je posre- jo to zemljo, da bi uničili vsakršni plevel. Kakor hitro pade dež, trak¬ torji vlečejo brane po poljih. Polja se tako očiščujejo in zbirajo dušik, potreben žitu. Jeseni, ko se je končala setev o- zime, se traktorji lotevajo zemlje, ki bo spomladi zasejana. Orje se ta- koimenovana zjab, to je zorana, to¬ da nezasejena zemlja. Ustvarjajo se pogoji za jaro pšenico, za jaro žito sploh. Stroji prilagodevajo prirodne po¬ goje po volji človeka. (Konec prihodnjič) NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI Chicago, 111. Novi: Slamnik Louis, Putz John, Ecorse, Mich. Novi: Wo- kas Louis. Obnovil: Modic F. Cleve¬ land, Ohio. Novi: Sušel Jack, Želez¬ nik Anton, Smoltz Carl, Slabe Frank Valenčič Steve, Zaman John Kra¬ šovec Tom. Obnovili: žagar Frank, Pluth Anthony, Mišich Frank, Va¬ lenčič Anton, Rodica Anton, Zupan imperman F., Okicki Frank, Grdina A., Strn- kel Joseph, Salaman A. Detroit Mich. Novi: Kirn Louis, Gregor Jo¬ hn, Kos Jov., Skrbna John. Straha- ne, Pa. Novi: Logar Frank. Johns- to\vn, Pa. Obnovil: Planton F, Morgan. Pa. Obnovil: Lesjak Julius. Novi: Ramovž, J. Hermine, Pa. Ob¬ novil: Štern Mike. Pittsburgh, p a . Obnovili: Arch F. J. Dr., Lazar F.' Valicevich F., Sherlong Anton, Ba¬ ra Paul. Klun Paul, Ogrizek Louis, Presto, Pa. Obnovili: Mur Leo, Izo¬ braževalno Društvo. Russellton, p a , Obnovil: Pompe Jack. Vandergrift, Pa. Obnovil: Tomsich Leopold. Koundup, Mont. Novi: Jančič Tom. Obnovil: Oset Frank. Amherstburg, Ont.. Canada. Novi: Yukapich Joe, Timmins, Ont., Canada. Novi: Vla- sich Frank, Bracika M. VVindsor, Ont. Canada. Obnovil: Grabrijan N. Novi: Rajer Mike. Ambridge, Pa. Novi: Miklavčič Anton. N. Braddock, Pa. Novi: Baraga J. čilo maksimalno uporabiti spomla- Anton, Fei folia Anton dansko vlago v zemlji in razviti rastline, predno je suša mogla pre¬ prečiti razvoj. Setev se je vršila s pomočjo trak¬ torjev, ki so zaorali v par dnevih, (delalo se je podnevi in ponoči pri električnih reflektorjih), vso odmer¬ jeno zemljo. Za njimi so traktorji ali konji vlekli sejalke, ki so izpod¬ rinile sicer koloritno, toda prežive¬ lo figuro sejalca. V glavnem je bil tak položaj tudi v drugih pokrajinah Sovjetske Zve¬ ze, ki jih je doletela suša. L. 1891. je suša povzročila zelo slabo letino. Milijone ljudi je osta¬ lo brez kruha, vladala je lakota. Le¬ tina sladkorne pese je skoraj vse propala. L. 1936. vzlic suši ni bilo slabe letine. Sladkorne pese je bilo zbrane več kot pa 1. 1935., ko so bili metere- ologični pogoji veliko bolj ugodni. Pridelek žita