-- 634.0.453 : 145.719.88 HišNI KOZLičEK (HYLOTRUPES BAJULUS)- EDEN NAJNEVARNEJšiH šKODLJIVCEV VGRAJENEGA LESA Ing. Ljerka K er v i n a (Ljubljana) Uvod Hišni kozliček je najbolj pogosrten škodljivec zračno· s.uh.ega 1esa. Hr.am.i se i:zlldjučno le z lesom. Šk·oda, ki jo. pri t·em povZJroča, j.e 7,elo v·eili:ka. Ra:ZŠ'illjen je po v.sej Evrapi; odtod so ga p.r;enesli v ·_s,2verno- Afriko :im Sev eTno in Južno Ameriko. Podrobno ga je ·opisal Vite (1). F...išni kozliček je tudi pri naLS zelo razšia:'jen. Živojll1ovic in Vasic (4, 5) poročata, da s.ta ga· našla tudi na 1700 m nadmorske višine in da. je po vojni porpolnoma UillJi.čil n-E'ko valS v bližini Hercegnovega. Ra:zšitrjenost hišn-ega koilička pripisuj-emo sposobnosti, da. lahko živi v raz- ličnih kilim.atskih in v i2Jr.edno sk,romnih življenjskih r-azm:er:ah. Optimalna temperatura zanj Je 28° C in 70--90% vlag·e v l~su. Vas..ic (2) navaja, da hišni. kozli-ček lahko živi še tu:d!i prli 7% vlagi v les.u. Obirn.vnavani ško-dljiw~c napa-da neohdela111 in obdelan les, vg.r.ajen gradben1 les, zlasti pa strešne kon.sibrukcij,e 1n pohištvo. Pogosto• ga najdemo tudi v skla- diščih, lesenih m-o&tovih in elektro drogovih. V laboratOiiiju in.§ti.tuta z,a tehnologijo lesa Biotehniške faku1tete v Ljub- ljani g-oj'imo več sto ličink teg.a škodljivca in opazujemo njeg.ov razvoj in de- lovanje. Razvojni d!k1us hišnega kozlička. S•e -sestoji iz štirih st8dijev: iz jaj6eca. li-činke, bube in hrošča., kot to ·kaže slika. l. V p-oletnih m·es.ecih izLeti s:am.ica iz lesa in z 1-2 cm dolgo legalico odloži 100 do 200 ali še več jaj.čec v •raZJl)oke l•2s::1. .. Po 10 do 14 dneh s.e iz jajčec izlciedo do 2 mm ve1ike bele 1iči.Jn.ke, ki S•2 takoj zav111taj.o v l·es. S tem se začne š.kodljrivo delovanje tega insekta. Ličinka živi v lesu 3-5 let in se za časa svoje rasti hra:ni z leso·m. V.a&ic (2) nava1ja, da ostane kozliček v stadiju ličink.e lahko tudi do 37 1et, 6e živi v :iNed[w suhem okolju. OdrasJa Ji.či:nka je barve človeš~e kože, meri 1-2 cm 1m. tehta 200 do 300 mg. Pri hranjenj;u vlrta v lesu rove jn tako p:revrl.a in uniči vso not:ra111jost 1es-a., runanja s1ten.ct pa ostane nepoškodo- vana in je .po navadi .tenka .kot papir, skord njene razpoke pa izpada črvojredrin.a, ki je edi:ni znak., da je les napaden. če je takšen l:es vgrajen, je videti na zunaj zclrav, pod tenko steno pa je popolnoma uničen. Ta pojav z;elo otežkoča odkri- v.anje obra.v:na,v.anega škodljivca. Sh1ti 2 in 3 prikazujeta kos borove belj.av-e, kamor je .pred pol leta samica vložila jaj-6eca. Les se zdi m.a zunaj nepoš:kodo·vatll (slika 2), vendar pa je v notranjosti ves iz-žrt. Sbka 3 il"t8.zorno kaže, kakšno škodo nar·edijo ž:e majhne J~:činke v omenjenem kr.a;tk:em času. Odrasla ličirrka je še bolj požrešna, z.arto povzroči še večjo škodo. Ko se odra.s1a ličirJGJ. zabubi, p:r.oide v st.ad:ij mirovanja, v kater.em se ne hrani in ne po-vzroča škode. T.a. razvojna stopnja traja prihhmo 14 dni. Buba im.a v začetku bau-vo človeške kože kot ličink.a, nato pa patemni, dobi nog~e, oči in krila :in se razvije v temnega hrošča - ~Sarrlico ali samca. Ko hr.o6o2tk doz·ori, pr-edre zunanjo tenko steno i:n zleti na prosto. Te odprtine so P'rvi zunanji znak, da je les rn.apaden. Po obliki in velikosti teh odprtinic lahko določimo, za kat-er:ega škodljivca gre. Večkrat 1pa hrošči sploh ne izletijo iz }2'S.a in s'e v lesu oplodijo. V tem primeru je odkritje napada in identifikacija škod- 15 .-----.... S 1 ika l. SLi1i razvojni štadiji hišnega kozlička, jajčeca, ličinka, buba .in hwš&. Nad spcdnjimi robo,vi so predočene njihove naTavne dolžine 16 ljivca nemogoča. Ko samica odloži j.a.jčec.a, 'POgTi:ne in začn-e se ,nov razvojt11i dklus. Seif.ert (3) navaja ,posebno agresivnost hišnega ko.zli-čka v bo.rovi beljavi, vendar v literaturi nism:a m-ogli najti podatkov o tem, kakšno škodo povzroča v lesu clirugih ~evesnih vrst Zato smo skušah dogn&ti, kat,ere dorma.če vrs-te napada in v kolikšni meri. Za poskuse S:mo uporabili les iz beljave rde·cega bora, iz nj..egov.e črnj.ave, iz zeleneg.a. bo.ra, smre-ke, j·eJke, macesna, bukve, gradna. čm-ega topola, domačega kostanja dn velikega je:sena. S 1 ika 2. :'-Ja kosu borove beljave, v katerega je p1·ecl pol leta kozličkov~1 samica vložila jajčeca, ni opaziti nobe- nih sprememb Sli ka 3. Nc:lranje p·o-3k-odbe v borovi bel,ie:wi so G mesecev potem, ko .ie koz- Hčl.:::ova samic:3. odlo;':ila jajčeca. že zelo hude Eksperimentalno delo Pr~pr.aviJ.i smo lesene kocke cd ·o·menj·enih drevesnih vrst v ,ffimenzij.ah 2 X 4 X 6 cm. Klimatizi..r.ali .s•mo jiih 3 tedne ,pri 28° C in 70-90% zračni vlagi.. Odrasle liči..nke hišnega kozlička smo vložili v 78 kock (v 8 kock vsake dr·evesne vrste igla.voev in v 6 kock vsake v.rste listavcev). V l·es-ene kocke smo s Pres- sl·erjev:im svedrom izv.rtali luknje in v vsako kocko vložili po eno ličinko. Kocke lesa in ličinke smo p:r,ej .stehtali. Ves čas poskusa, ki je trajal 6 mes-ecev, sn1Jo. lesene kocke z ličinkami hranili pri 28° C :in 70-90% zr.a·čni vlagti. Prehod ličink iz .ene poskusn-e kocke v ·drugo smo on,em·o:gočil·i s tem, da smo vs.a.ko kocko z ličinko postavili v posebno čašo. Slike 6-11 prikcuzujejo pasl€-dice žrtja kozličkovih ličink v lesu :iglavoev po 6-m-eseonem pos~usu, .slike 12-15 pa v lesu listavcev. Po končan-em poskusu smo 1iči:r\:k·e vze1i iz kock, očistili o•d črv-ojedine in jih stehtali. Les,ene ko-cke sm.o po dalžini na drobno r.azseka·1i, jih kvantit.a.tivno izpra.skali in ločili prebavljen les (črvojedilVo) od neprebavljenega (zdr,avega) 17 lesa. V sako kocko s·mo .obdelali 1pos.eooj in s tehtan jem u.gatovili količino prebav- ljenega lesa in p:r'€os