V Ljubljani, dne 15. aprila 1920, GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI List izhaja dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, posamezna številka velja 1 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Sodna ulica št. 11. Obrtnikil Vaše glasilo je »Jugoslovanski Obrtnik«! širite naš list med svojimi tovariši in prijatelji! Pridobivajte mu novih naročnikov! Naj ne bo slovenskega obrtnika, somišljenika V. L. S., ki ne bi bil naročen na svoje stanovsko glasilo! Boj kapitalizmu. Najaktualnejše za obrtnike in trgovce vseh vrst je danes vprašanje »surovin«, Z lahkoto smo preje dobivali surovine; česar nisi dobil pri trgovcu že na deželi, dobil si v mestih; če drugje ne, dobil si v tedanjem središču na Dunaju. Drug za drugim so se ti vsiljevali potniki. Danes pa manjka vsega. Naravno je, da je naša nova država »Jugoslavija«, po veliki večini agrarna država, zelo bogata naravnih zakladov. Danes, v tem modernem razvajenem svetu, pa je radi racionelne izrabe agrarnih produktov ter da se zadosti vsem potrebam svojih državljanov, cilj vsake države, da si po možnosti ustvari svojo industrijo. Ker je v naši državi industrija takorekoč šele v povojih in ker so nam dani vsi pogoji do ra zvitka ali industrializacije, je naša sveta dolžnost, da vsi težimo za tem, da dosežemo svoj cilj. Industrija, kar jo »namo do sedaj, je po veliki večini v rokah tujcev, ponajveč so lastniki Nemci, Madžari ali Judi. Zadnji se hočejo prilagoditi našim razmeram ter hočejo, da se jih smatra za navdušene Jugoslovane, dočim Prvi ne zataje svoje narodnosti. Pa bodosi tako ali tako, naloga naša je, da težimo 2a tem, da se že obstoječa industrija nacionalizira. Seveda se to ne bo zgodilo sunkoma, pač pa polagoma. Nacionaliziranje industrije kar čez noč bi lahko imelo zelo ®labe posledice, ker nimamo momentano razpolago zadosti tehniškega in drugega osobja, ki naj bi nastopili kot vodilni faktorji. Pa tudi nam manjka potrebno Steblo kvalificiranega domačega delavstva. O kapitalu niti ni govora, ker nam hoče sedanja vlada z nesrečno valutno reformo celo pičle prihranke uničiti in z njimi ,pp-magati srbskemu dinarju do večje veljave. Dokaz, da nismo na pravi poti s forsira-njem nacionalizacije že obstoječe industrije pri nas, nam je že to, kako slabo se je obnesla sekvestracija tujih podjetij na naši zemlji. S tem, da smo tujim tvrdkam nastavili nestrokovnjake za sekvestorje, gotovo nismo stvari koristili, pač pa smo ji zelo škodovali. Nakopala si je država zelo veliko breme, da mora sedaj skrbeti za raz-vitek in delamožnost teh podjetij na veliko škodo napredku' domače industrije. Za naše male obrtnike, ki tudi težimo po napredku in povečanju naših podjetij, pa ima to vladno gospodarstvo še to slabo stran, da so se z sekvestracijo in forsira-njem nacionalizacije obstoječe industrije na stežaj odprla vrata kapitalizmu, in sicer kapitalizmu tiste vrste, ki z nevidnimi rokami uničuje samostojnost in napredek posameznika. Gotovo je, dla smo tudi mi za to, da velike kapitalistične družbe nastopajo v podjetjih, ki so res pravega in-dustrijelnega značaja, da predelavajo naravne zaklade v polfabrikate, in sicer le tam, kjer je to posamezniku radi ogromne režije nemogoče. Vse kaj drugega pa, je, če te velekapitalistične družbe s priveskom gotovih po bogastvu hrepenečih ljudi silijo v podjetja, ki so lahko dostopna posamezniku, strokovnjaku. Paralelno z nacionalizacijo tujih podjetij pa. danes tudi ustvarjamo že nova podjetja, bodisi veletrgovskega ali pa industrijskega značaja, ker se vedno spopolnju-jeta med seboj. Prav je tako, a isto, kar se godi pri nacionalizaciji, isto se godi pri ustvarjanju novih podjetij. Ne' vemo, če bode to zdravo za naše gospodarske razmere, ako en Eidvokat in en poslovodja s kapitalom banke, ali pa drugi slučaj, da banke same osnujejo tovarne za izdelova- nje voz in ključavnic. Enak slučaj nam je znan, da6 so dva advokata, en poslanec in en poslovodja v družbi banke napravili veliko uvozno tvrdko mineralnih olj. Dalje, da banka sama spravlja pod svoja okrilja osem različnih podjetij ter na ta način > naravnost zasužnji stavbeno obrt. In tako bi se dalo naštevati naprej. Nam se zdi, da bi se za pravi napredek industrializacije več storilo, ako bi banka nudila kredit kakemu večjemu ključavničarju ali zadrugi, ki bi se Specificirala ter napravila tvornico za izdelovanje ključavnic. Opazovali smo pravi industrijski napredek za Injih desetletij v Švici, na Nemškem in uidi v bivši Avstriji, posebno na Češkem, kakor tudi v dirugih državah, toda smelo moramo priznati, da se je indu-strijalizacija vršila povsod vsaj v glavnem od spodaj navzgor, ne pa narobe, kakršnega mnenja je socijalistični minister za šume in rude, g. Kristan. Iz malega raste veliko •— pravi stari slovenski pregovor. Manjši ključavničar ali pa kak drug obrtnik, ki ima. tudi primerno izobrazbo, hoče špecijalizirati svojo obrt za kako posebno vrsto dela ali se pa več podobnih obrti združi in napravi produktivna zadruga. Banka je tu, da jim lahko preskrbi potreben kapital. Posameznik ima interes na tem, da postanejo cene konkurenčne, Okrepimo moč posameznika in tudi njegove družine! On je tudi davkoplačevalec — vedni vir potrebi države, Tako je srednji stan steber države: stoji dobro in za svoje sinove skrbi, da se izobrazijo. Po-, glejmo pa kapitalistično zasužnjeno industrijo. Banka kupi vsa pomembnejša podjetja ene vrste, arandira jih, vpreže kup uradnikov in poslovodij. Produkcija je torej režija, a podjetje je monopolizirano, nastavili bomo višje cehe, saj nimamo konkurence, proti tuji konkurenci nas pa mora braniti država. Dobiček je bil precejšen, plačajo se visoke tantijeme uprav- / / nemu odboru, duši podjetja, — a kdo pa so tu? Nekaj advokatov1 in drugih magnatov, vsi po poklicu kapitalisti. Tudi dividende se bodo plačale 10 ali 20 % zopet kapitalu. Akcije nisoi v rokah obrtnikov, industrijcev ali trgovcev po poklicu, mogoče so le male izjeme. Vprašamo se, kje je tu varstvo srednjega človeka kot opore države? Dobiček gre v roke nevidnemu kapitalizmu, od koder se ne povrne nikdar več, Ali naj bode samostojen obrtnik in trgovec samo učitelj, da vzgaja naraščaj, učence in pomočnike, ki bodo pozneje služili podjetjem, ki jih snujejo banke in to še z nekimi zadostilom, češ, mi ti damo zaslužek?! Tako se pričenja pri nas indu&trijaliza-cija, s tem pa tudi socijalizacija. Banke so torej zgrešile svoj cilj in naša mlada država, 'oziroma naši vladujoči organi to mimo gledajo, če celo ne podpirajo bank. Bog nas torej varuj take industrializacije! Obrtniki in trgovci in vsi, ki imate samostojna podjetja — pa na noge! Še je čas, da se ubranimo takega gorja. Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico.' Minulo je že leto in pol, odkar smo si ustvarili lastno državo, državo svobode in enakosti. Osem let pa je preteklo od zadnjih volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. Mandati zborničnih svetnikov so se podaljševali od leta do leta. Takoj po preobratu se je zbornično delovanje razširilo na vso Slovenijo, a zastopstvo je osiallo staro, še celo to se je skrčilo, ker so se nekateri člani izselili, drugi pomrli ali odstopili. Danes je tedaj pravno vprašanje, če trgovsko-obrtniška zbornica sploh še legitimno eksistira. Zato je nujno potrebno, da jo moderniziramo v demokratičnem smislu. Volilni red, ki obstoji z malimi izpremembami %e nad pol stoletja, je treba prekrojiti današnjim razmeram. Stanovsko zastopstvo je ta zbornica, a mali Človek, obrtnik in trgovec, ki slučajno plačuje po 5 K direktnega davka, nima te časti, da bi bil pritegnjen k sodelovanju v zbornici. In vendar ravno interesi malega obrtnika nujno zahtevajo primernega zastopstva in vpoštevanja. Dolžnost večjih obrtnikov je, malim tovarišem pomagati, kajti končni interes nas obrtnikov in trgovcev je isti. Pripravljajo se že vse mogoče volitve, Ali bi se ne moglo istočasno, ko se pišejo volilni imeniki za občinske in druge volitve, sestaviti tudi imeniki za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico?! Seveda bode potrebna preje izpremenitev zakona, a v to je v prvi vrsti poklicana ravno naša zbornica, da poda inicijativo in pospeši svojo preureditev. Reforma volilnega reda naj bi pa obstojala v tem, da se izpelje za zbornico enaka volilna pravica za vsakega, ki plačuje kaj davka oziroma vrši svojo obrt. Torej proč s kurijami in privilegiji — i če vlada demokratizem, naj vlada povsod! Reforma volilnega reda naj se izpelje tudi v tem, da se voli po proporcu, ne torej tako, da bi stranka, ki ne dobi absolutne večine, imela le odbomiške namestnike v zastopstvu zbornice. Ker se ne vrše volitve, trpi zbornica tudi gospodarsko. Svojo pisarno in osobje je morala vsiled ogromnega dela povečati in razširiti in 'plače osobju 2elo zvišati. Da bi zadostila vsem tem potrebam, bode vsled neurejenosti davka treba zvišati doklade do 60 %, m kdo naj pa nosi odgovornost za to zvišanje, ali sedanji zastopniki, katerih funkcijska doba je že zdavnej potekla?! In če bi se tudi ie smatralo legalnim reprezentantom, je treba pomisliti, da zastopajo manjšino obrtništva in da tedaj niso upravičeni za tako dalekosežne in važne odredbe. Z volitvami v zbornico na dan! »Jugoslovanski Obrtnik« se naroča pri »Ju> slovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11, kjer posluje tudi obrtno tajništvo V. L. S. Obrtniki, obračajte se v vseh zadevah na osrednjo Zvezo in dopisujte v svoje glasilo! Varstvo obrti. Varstvo obrti. Posebno ljut boj se bije zadnjih petdeset let po vsem kultiviranem svetu za varstvo ali prostost obrti. Ta boj sega daleč nazaj v srednji vek. Znano nam je, kako so se borila tedaj razna samostojna mesta, katerih prebivalci so bili poleg uradnikov večinoma obrtniki in trgovci. Mi smo ta boj za varstvo ali prostost obrti zasledovali v zadnjem času zlasti v Nemčiji in pozneje tudi v Avstriji, dasi se je podobno godilo tudi drugod. Čast rokodelskega stanu v srednjem veku se je dolgo borila ter se upirala z vsemi zakonitimi sredstvi in drugimi privilegiji, ki ima priti v zameno, vedno izpremeni kralj; kajti n. pr, pri prodaji in nakupu zemljišča je taka izpre-memba kraja izključena. Premikanje blaga) iz enega kraja v drugi kraj se imehuije transport (odprema). Jasno je, da se vrši transport skoraj vedno v službi prometa. Če kdo poseka v svojem gozdu deblo/ in ga pelje domov, da bi ga sam porabil, se transport res vrši; toda o prometu ni govora, kajti deblo ni izpremeniilo lastnika, za njega je gospodarska imovina, toda ne blago. Če promet opazujemo bližje, opazimo, da so stvari, ki se kupujejo in prodajajo, za človeške potrebe večje ali manjše važnosti. Imajo vrednost, ki jo' z ozirom na njihov namen imenujemo porabna vrednost. Sedaj pa nastopi druga cenitev, ker se vprašamo, kateri drugi p,redmet ali kakšno vsoto denarja bi dali v zameno za tisti predmet, ki ga želimo imeti. Iz tega sledi izmenjalna vrednost. Ta je enaka oni množini drugega blaga, ki si ga lahko z onim denarjem nabavimo, pri čemer pa mislimo vedno na nabavno vrednost, ker pač nihče ne želi stvari, ki mu nič ne koristijo. Če ima kak predmet porabna vrednost, je njegova izmenjalna vrednost odvisna od tega, kako težko je dobiti dofični predmet. Zatorej so žlahtni kameni več vredni kot železo, zatorej ima žito v dobi draginje večjo izmenjalno vrednost kakor ob dobri letini. Če izrazimo izmenjalno vrednost v denarju, kar se v .prometu vedno godi, imenujemo tisti denar ceno blaga. Kako nastane ista? — Cena se določa po množini blaga, ki se ponuja pri prodaji, kakor tudi no nujnosti, s katero se hoče prodajalec blaga iznebiti (ponudba), potem po množini blaga, ki se ravno zahteva, pa tudi po tem, kako velika je nujnost, s kate* ro želi prodajalec nabaviti zaželjeno blago (nujnostni nakup). Zakon o ponudbi in nakupovanju določa ceno, s tem, da poskoči, če se po blagu vedno bolj povprašuje, ali pa se blago vedno manj ponuja; cena pa pada, če se po blagu vedno manj povprašuje, ali pa se prične y večji meri ponujati (dražba, konkurenca). Pri blagu, katerega izdeluje posameznik ali pa država, tako n. pr, izdelovanje in prodaja cigar v Avstriji, se cena ne določa od istrani nakupovalcev in prodajalcev, temveč postavi se že naprej od dotične upravičene oblasti (monopol). Stran 28 "' 1 t Umevno je, da tovarniško izdelan predmet pri izdelovanju ne povzroča toliko stroškov, kot če ga izdela rokodlelec v svoji delavnici. Oba kosa sta si po; vrednosti lahko enaka, tudi lahko dopežeta isto ceno; ali stroiški pri izdelovanju so različni. Na podoben način so v dveh deželah lahko stroški poljskih pridelkov različni, če so n. pr. v eni izmed1 teh dveh dežel delavske moči cenejše in je bilo vreme ugodnejše. Nla trgu se pa žito, ki se je pridelalo z večjimi stroški, ne bo smelo prodajati dražje od' drugega. Če se torej more blago iz ene dežele prosto in neovirano uvažati v drugo, bo ono blago cenejše, ki je zahtevalo manj stroškov. Ako je razlika med stroški inozemstva in stroški v drugih državah znatna, tedaj se določi pri uvažanju v varstvo inozemskih izdelkov za tuje cenejše izdelke carina, ki jo z ozirom na njen namen imenujemo varstvena carina. Ali je prosti blagovni promet z ostalimi deželami (odprto trgovanje) hlas-novitejši odi upeljave varstvene carine na ta ali oni tuji izdelek, o tem odločati je najvažnejša naloga države. Po kraju, kjčr se vrše kupčije, razločujemo vnanjo in notranjo trgovino, po obsegu obrata in po razmerju trgovca do izdelovalca blaga veletrgovino in malo trgovino, neposredno in posredno trgovino, po okolnosti, če trguje trgovec na lastni ali tuji račun, se imenuje lastna ali družabna trgovina, pa še po vrsti blaga, n. pr. trgovina s poljskimi pridelki, manufaktur-na trgovina, trgovina z mešanim1 blagom in trgovina z železjem. Betonske stavbe. Pred dobrim polstoletjem niti poznali nismo te vrste stavb. In danes? Kaj vse se že gradi iz te vrste materijala I Ne samo stavbe, ampak tudi že celo ladje. Vse se že danes peča z novimi iznajdbami in načihiom izrabljanja takozvanega betona. Od največjega teoretika do preprostega kmečkega praktika — vse govori le o betonu in cementu, Saj je bil tudi prvi iznajditelj racionalne izrabe betona oziroma železobetona le praktik, neki francoski vrtnar Monie, ki je svoje vrtnarske posode prvi napravil iz te vrste gradiva. Pri raznovrstnih kamenih in rudninah imamo naravna lepila, ki vežejo posamezne delce v večje skupine. Rav-notako je cement umetno lepilo, ki veže razne male dele peska, železa ali drugih snovi v skupno maso — in to naj se imenuje potem umetno kamenje, beton aili tudi železobeton. Ker se danes marsikdo peča a temi izdelki, nič ne škoduje, ako vsaj v splošnem poznamo, kaj je beton. Gorenje trj izraze imenujemo z ozirom na to, kako uporabljamo dotično gradivo. Uporabljamo li cement in pesek ali tudi druge podobne snovi za mase, kakor zidove, tlakove ali drugo, imenujemo to beton. Razmerje množine cementa proti drugi zmesi, ki jo za to uporabljamo, označimo, okrajšano s števili tako, da prvo število vedno znaša enoto, za cement n. pr, eno cementa proti trem peska, kar bi značilo 1:3. Ako hočemo napraviti solidnejšo maso, moramo pridejati navadnemu pesku tudi debelejše komade, ki jih navadno imenujemo gramoz. Tudi te lahko v število postavimo, kajti za dober beton potrebujemo celo maso, večje kakor tudi manjše delce, to že raditega, da ne nastane preveč praznot med posameznimi koščki, ki bi ostali votli ali bi jih pa morali izpolniti z lepilom, to je's cementom, in bi porabili veliko preveč tega dragocenega gradiva. Že iz tega se vidi, da je pogoj dobrega betona, da pridenemo toliko cementa ostali masi, da izpolni vse naistale votlinice ter obide površine vseh posameznih koščkov cementu pridejane mase. Ako hočemo vedeti, koliko cementa moramo pridejati kaki masi gradiva, iz katerega hočemo napraviti dober beton, je stvar čisto enostavna, da dbtično maso naložimo v neko izmerjeno posodo in nanjo nalijemo še toliko vode, kolikor je gre v posodo. Kolikor litrov vode smo porabili, toliko litrov cementa rabimo napram odmerjeni množini ostalega materijala. Seveda rabimo za manjvažne stavbe ali temelje in zidove že dokaj dober beton, če je to razmerje tudi manjše. Pripomniti pa moramo, dal je kvaliteta betona odvisna tudi še od drugih faktorjev, med katerimi so zelo važni trdnost posameznih telesc (gramoza ali peska), čistost dotične-ga materijala, kakor tudi čas, po katerem se prične kemični proces — vezanje doti-čnega cementa — od tedaj, ko smo ga zmočili, ter bi po tem času premikanje in! Obdelovanje zelo škodovalo na vrednosti. Pri količkaj dobrem betonu dosežemo veliko večjo trdnost, nego nam jo nudi zidovje iz kamenja ali opeke; s tem je tudi povedano, da zamoremo prihraniti pri dimenzijah do-tičnega predmeta} vendar pa s tem še ni rečeno, da je tudi vselej cenejše, ker moramo kalkulirati v posameznih slučajih, kakšne vrste mAterijal se nam nudi, da bi even-tuelno še cenejše izhajali. Kakor vsaka stvar, ima pa tudi beton' svoje solnpne in tudi senčne strani? o katerih govorim pozneje. Pod izraz »izdelki iz umetnega kamenja«, bi spadali vsi oni izdelki, ki so napravljeni tudi iz betona ali tudi pomalem iz železobetona. Kosi, ki se dado navadno prestaviti, se lahko uporabljajo ali sami ali -v zmesi z drugimi enakimi ali tudi neenakimi kosi. Z malimi izjemami se ti kosi iz umetnega kamenja ne rabijo pri stavbah kot neposredni konstruktivni deli stavbe, ampak bolj kot izpolnilo in oprema na stavbah. Pa se mi je zdelo silno važno omeniti, ker je obrt za izdelavo umetnega kamenja prosta obrt, stavbene obrti pa so koncesijonirane in se večkrat pripeti, da ta prosta obrt posega neopravičeno v kompetenco stavbeni^ obrtnikov kot legitimnih upravičencev konstruktivnega deila betonskih zgradb. Izdelki iz umetnega kamenja so že finejši betonski izdelki; zanje je potreba že tudi nekoliko več ročne spretnosti; večinoma se izdelujejo potom modelov in šablon, ali ročno ali pa tudi s stroji. Izdelujejo se kot pehan (tolčen) beton, ali pa tudi kot redki ali mehki beton, ki se kar zlije v doticni model. V ostalem veljajo vsa pravila za dober beton in to še v večji meri tam, kjer morajo biti tako napravljeni izdelki vsled svoje finese še trdnejši. Omeniti moramo tudi, da se te vrste izdelki čestokrat izdelujejo kot imitacija, to je potvorjenje raznih naravnih katnenov n. pr. granitna, porfima, mramomata in druga imitacija; v to svrho se porabljajo manjši drobci dotičnih prvotin. Naj še omenim, da se dajo taki izdelki prav dobro1 polirati ali zgladiti in zbrusiti. Vendar pa ostanejo ko-likortoliko motni posebno ako so' izpostavljeni vremenskim vplivom; njihova motna barva ni ravno prikupljiva očesu. Da so do pred1 vojne ti izdelki tako kolosalno izpodrivali naravne izdelke te vrste, je bila v prvi vrsti kriva velikanska razlika v ceni. Železobeton. Pod to skupino spadajo betonski izdelki, pri katerih se zaeno uporablja betonska masa ter železo. Na tem polju je moderna tehnika dosegla rekord med vrstami betonskih stavb. Najtežji konstruktivni deli zgradb ali tudi celotne zgradbe, ki so se še pred dobrim desetletjem vršile le s pomočjo železnih aili tramovnih nosilcev, se vrše danes kot prav lahkotne železobetonske konstrukcije. Kjer je snov betona samega zelo odporna na pritisk, je nasprotno železo zelo odporno' na poteg. Kombiniramo pri uporabi tako, da beton uporabimo na mestu, kjer je pritisk, nasprotno pa železo, kjer je poteg, nam da izborno konštrukcijo. Beton in železo s® tudi kemično zvežeta v enoto, da lahko prenaša ta tvorba na j večji odporo, Tud* vsi statični računi o tem basirajo na tem. kolika mora biti sila, da iztrga to železo od betona. Za napravo oziroma projektira* nje železobetonskih konstrukcij je potreba precejšnjega teoretičnega znanja ter je treba tudi vsestransko premotriti kako racio-ndneje izrabimo zmes betona napram železu. Ko pa imamo izračunjeno konstrukcijo v detajlu, pa moramo patziti, da jo res; tako izvršimo, kakor so nam pokazali toza- devni računi. Za teorijo žel e zobe tona imamo bogato literaturo, ki obravnava tudi špecijelno le statiko; kar je pri nas znano, je seveda ile v nemškem jeziku. Za natančno preiskovanje in razmotrivanje tozadevne statike je potrebno znanje višje matematike in stavbene mehanike, kakor tudi nešteto drugih predpisov, katerih se je treba držati in jih vpoštevati. Za komplicirana dela, ‘ki jih uporabljamo pri na§ih navadnih stavbah, pa se dobijo formule, po katerih je tudi chugim nižje izobraženim stavbenim tehnikom možno popolnoma zanesljivo izračunavanje in projektovanje tozadevnih konstrukcij. Gotovo pa! je, da se v praksi brez knjig in formul, to ne da reševati, Želeti bi bilo, da nam naši inženirji čimprej preskrbijo kaka: takal dela v slovenskem jeziku. Rokopis knjige o stavbni mehaniki in .statiki, za tisk pripravljen za nižje stavbno-obrtne šole od g. inž. prof, Foersterja, leži že nekaj let na Dunaju, in to je menda tudi vse, kar nam bo na razpolago. Kar se tiče ostalih pogojev' za dobri beton, veljajo navnotako tudi za železobe- -top, posebno pri malem razmerju cementa naprara pesku, ozir. gramozu; saj je razumljivo, da gre tu za važne dele stavbe, kakor nam je tudi računati le z večjimi razsloji in. napetostjo. Zelo važno pri železobetonu je tudi to, da je kolikortoliko stvor elastičen ter da dobro prenaša vegetacijo gorkote in mraza; vsled1 tega se zelo dVigne njegov pomen in uporaba. Napredek betonskih stavb še zdaleka ni na vrhuncu, saj se lahko trdi, da je šele v povojih in lahko pričakujemo tu še velik napredek. Če pa tudi ni še talko sfaro-prjskušena snov, vendar pa so že tudi da-nts marsikje izrečene obsodbe njegove dobre in slabe strani. Betonske stavbe ozir. beton sam — če je dobro napravljen — je lahko dober, trden in soliden, vendar ni ziato brezpogojno in povsod priporočljiv. Kar se tiče trdnosti, so vendar slučaji, dia z večjim uspehoml uporabljamo gotove vrste, kamen ali železo. Glede njegove lepote ga pa tudi kamen daleč prekaša. Če si stavimo nalogo, da hočemo zares suho zidovje, ne moremo tega povsod! doseči, saj beton je mrzel, top in moker, in kjer ni dovol) porezen, ne odgovarja vegetaciji zraka. Ako bi si zgradili tako stanovanje ali hlev. bi gotovo ne odgovarjalo zdravemu stanovanju ali hlevu. Svod — strop — napravljen iz železobetona na stanovanjski hiši, gotovo ni primeren za tistega, kdor hoče imeti mimo stanovanje, ker se vsled vloženega železa tresljaji in glas močno prenašata. Ako hočemo naipraviti monumentalno zgradbo z nekaj okraski iz umetnega kamenja, ali pa vremenskim vplivom izpostavljen spomenik iz tega materijala, bo temu gotovo bolje odgovarjal dober stvor iz kamna. Ako pa gledamo na ceno, bomo napravili to iz umetnega kamenja, ki je zato cenejše. Pri opornem zidu, ki naj nami prenaša ogromno težo hriba, bomo pa gotovo gledali na to, da napravimo tak zid iz betona ali železobetona, kajti tak zid iz kamenja bi morkl biti veliko debelejši, in še kdove, če bi tudi 'držal. Istotako je pri temeljih. Vendar vestnemu stavbeniku ali projektantu tudi to ne zadostuje, temveč bo pri količkaj važnih fclučajih k^lkuliral, kak-' šne dimenzije rabi pri dotičnem objektu, kakšne doseže, ako uporablja drugačno gradivo, kaj mu pride ceneje, in kakšne druge ugodnosti govorijo za ali proti. To pa zamore narediti le strokovnjak, ki pozna in zamore vsestransko presoditi položaj. Zato pa svetujem vsakomur, kdor namerava kaj graditi, naj se poslužuje le strokovnjakov in ne tistih, ki zagovarjajo samo en način kot najboljši in nacenejši. V ožjem pomenu besede značijo betonske SitaVbe pdslopja ali hiše, ki so v svojih bistvenih delih napravljene iz betona, bodisi že v skupni kompaktni masi ali pa zložene iz posameznih kosov. Moderna tehnika se je v zadnjih letih zelo trudila, da ustvari ter izpopolni ta način gradnje. Njen cilj je ibill kolikor mogoče cenena graidnja hiš, zato je treba zmanjšati množino potrebne mase (opeke, kamenja itd.) ki se rabi pri navadnih zgradbah, ter tol nadomestiti s finejšimi pa trdnejšimi masami, ki jih dosežemo pri železolbetonu, Ker pa ima beton oziroma železobeton (tudi svoje senčne strani, posebno ker je mrzel ter zato dober prevodnik toplote in mraza in ima vsled souporabe železa tudi zvoki — že vsled tega je za stanovanjske hiše in za nekatera gospodarska poslopja zelo težko uspešno poraben, Neglede na današnjo draginjo posebno cementa in železa: — napram drugemu stavbnemu gradivu je treba kalkulacije, če tudi je res pri betonskih stavbah razlika v ceni 50 odstotkov, vsled česar nekateri podjetniki ite vrste delajo reklamo po časopisju. Napako glede dobrega prevodnika betona hočejo odstraniti na več načinov: potom izolacij, bodisi z zvo- Obrtniki! Snujte »Obrtne zveze« in zalite« vajte pravila pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11. Naše obrtne zveze ne smejo zaostajati za kmetskimi zvezami, zato ustanavljajte povsod, kjer se nahaja več obrtnikov, lastne »Obrtne zveze«, ki naj bodo središče Vaše stanovske politične organizacije! kom s tem, da se napravi votlo zidovje ali z vložki kake drugačne zmesi; vendar se je vse to dosedaj le deloma posrečilo, do-čim se za prenos zvoka dosedaj ni napravilo nič uspešnega; in ravno to marsikake-mu stanovalcu napravlja hudo kri, ako se vsak najmanjši ropot razlega po vsej hiši. Napaka, ki je tudi precejšnja pri teh zgradbah, je tudi ta, da se dado zelo težko pozneje adaptirati, n. pr. pri odstranitvi sten, napravi novih oken ali vrat itd. Ozir na trdnost ali daljšo trajnost tudi ne drži. Polna^trajnost zidanih poslopij se računa navadno dve do tri stoletij. Nimamo pa še dokazov, da bodo betonske zgradbe tudi toliko trajne, ker njih dosedanji obstoj sega le kakih 50 let nazaj. Splošni resume je, da bi govorilo za take betonske hiše ali poslopja edinole njihova veliko nižja cena. To pa nikakor ni dokazano. Pri poskusnih hišicah, ki jih gradijo sedaj na Kodeljevem v Ljubljani in delajo med njimi tudi eno tako hišico, se že sedaj kaže, da če ne bo dražja, vsaj cenejša r»e bode. Ravno pri leh hišicah pa se tudi vidi, da odpade tudi to, da bi se take zgradbe izvrševale v krajšem času nego one po drugih že preizkušenih načrtih. Menda bodo pri nas še vedno najcenejše, najbolj zdrave, suhe in mirne stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, zidana z dobro žgano opeko in lesenimi ometanimi stropovi. Kakor sem pa že prej omenil, se da beton ali železobeton pri marsikaterih delih uspešno uporabljati. Naj bi ta moja izvajanja, ki sem si jih nabral po dolgoletni praksi, služila za1 merilo, kadar bo kdo projektiral zgradbe, i Ivan Ogrin, Drobil. Brezposelni proiesijonisti. Po poročilu, došlem trgovski in obrtniški zbor* nici v Ljubljani je odpustila ladjedelnica »Danubius« na Reki jugoslovanske delavce in profesijoniste vseh vrst; kakor kotlarje, livarje, ključavničarje, kovače, mizarje, tesarje, strojnike, strugarje itd. Vprašanja in predloge glede namestitve teh delavcev v državnih in privatnih podjetjih \v naši državi naj interesenti stavijo brzojavno na »Narodno Viječe« v Bakar. Stvarna demobilizacija in obrtniki. V »Slovenskem Narodu« se nekdo pritožuje, češ, da so bili obrtniki prikrajšani pri oddaji demobilizacijskega blaga. Menda je do-tični že pozabil, komu se ima obrtništvo zahvaliti, da so dobili obrtniki skoraj izključno ves zanje porabijiv materija!, v kolikor je mogla z njim razpolagati Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo. Da ga ni bilo mogoče nakazati jim še več, naj povprašajo za vzrok pri Kreditni in Jadranski banki — katerim je moral ravno inž:. Remec s svojo »trdoto« iztrgati cele vagone lesnega oglja, industrijske soli in železa, da je ta inatervjal prišel obrtnikom v korist. Največ obrtnega materijala, to ve gotovo tudi gospod »Narodov« dopisnik, je pa bilo v skladiščih v Dravljah, glede -katerega pa boji za razpolaganje še niso bili končani, ko je g. dr. Žerjav odvezal g. inž. Remca od predsedstva gospodarske komisije. Morda bo vedel povedati dr. Žerjavov prijatelj polkovnik Vasič kaj več o tem, komu v prid je prišel materijal iz Dravelj in zakaj ga niso dobili obrtniki. Člani kovinske zadruge v Ljubljani pa naj vprašajo svojega predsednika Urbančiča, s katero nerodnostjo da je povzročil sejni sklep Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo z dne 25. junija 1919, da se mu ne dovoli nobenega materijala več, čeprav se ima ta zadruga ravno g. inž, Ruechu in g. inž. Remcu zahvaliti, da je dobila zlasti večjo množino lesnega oglja po izdatno znižani ceni. Stavbena sezifa. Splošno se je pričakovalo, da bode letošnje leto mnogo nove gradnje. Dvomimo pa, če bo se priporoča, za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene Čevlje in čevljarske potrebščine. "■ - — -• ^ ----------------- Čebelni vosek suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani CelovSka cesta St. 90. rovaimi v Ljubljani je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah. Tršico (stekaduro) {nap* ima v zalogi po zelo nizkih cenah Obrtna centrala v Ljubljani Sodna ulica St 11. III i Slriiio nntio PMigall v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136 prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo > solidno, postrežba točna-