Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXVII. - Štev. 33 - (1864)
Gorica - četrtek, 29. avgusta 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Papež o svojem zadnjem potovanju Srečanje v duhu sv. Cirila in Metoda
Na običajni avdienci ob sredah na trgu sv. Petra v Vatikanu je s-v. oče Janez Pavel II. 21. avgusta zbranim vernikom podal kratek pregled svojega zadnjega potovanja po afriški celini. Neposreden in glavni nagib za to je bil 43. mednarodni evharistični kongres v Nairobiju, ki mu je želel osebno prisostvovati.
Po papeževih besedah je bil omenjeni kongres — potekal je od 11. do 18. avgusta — izraz krščanske in dušnopastir-ske zrelosti afriške Cerkve. Vrril se je pod geslom »Evharistija in krščanska dtu-žina«. Sv. očetu je obenem dal priložnost, da se je srečal z raznimi krajevnimi Cerkvami. Začel je v Togu, šel nato v Slonokoščeno obalo, v Kamerun, Sred-njeafriško republiko, nato v Zaire, od tam pa v Kenijo in zaključil svojo pot v Maroku.
ŽIVLJENJSKA SILA AFRIŠKE CERKVE
Afriška Cerkev je Cerkev misijonske dejavnosti. Sad te evangelizacije so predvsem spreobrnjenja s tem sledečim kršče-vanjem. Prebivalci črne celine, še zlasti kristjani, čutijo do misijonarjev globoko hvaležnost tudi zaradi njihove družbene dejavnosti (šole, bolnišnice, dobrodelne ustanove). Afriške oblasti si misijonarjev želijo, še več, jih terjajo.
Istočasno pa tamkajšnja Cerkev dobiva postopno svoje duhovne poklice. Za sv. očeta je bilo veliko veselje, da je na severu Toga in v prestolnici države Kamerun v Yaounde opravil mašniška posvečenja domačinov. Vedno bolj se tudi utrjuje zavest poklicanosti k laiškemu apostolatu, tako na področju družine ikot na družbeni ravni. Z laiki je imel več srečanj; zlasti je poudaril tisto v Douali (Kamerun).
NOVA BLAŽENA
Polnost krščanskega poklica je svetost. Ta pa je v prvi vrsti sad Evharistije. Na tem afriškem romanju mu je bilo dano razglasiti v Zairu za blaženo s. Anuarite Nengapeta, ki je leta 1964 prestala muče-niško smrt, ker je branila svoje devištvo, Kristusu posvečeno. Njeni starši še živijo kakor tudi njen morilec, ki je svoje dejanje obžaloval. Lik nove blažene se je tako pridružil mučencem iz Ugande ikakor tudi vrsti mučencev in devic, ki so ponos vesoljne Cerkve.
MOČ EVHARISTIJE
Obhajanje Evharistije je bila osrednja točka srečanja z božjim ljudstvom povsod, kjer se je papež ustavil. Še zlasti je treba omeniti posvetitev nove stolnice v Abidja-nu (država Slonokoščena obala). Pred petimi leti je osebno blagoslovil njen temeljni kamen, to pot je že mogel posvetiti celotno svetišče. Pri vseh evharističnih slavnostih je lahko občudoval skrbno liturgično pripravo, občuteno soudeležbo pri obredih, spontano petje, lepotni izraz afriških plesov, prepričljivo molitev.
POMEMBNA SREČANJA
Tudi važna srečanja z nekatoliškimi kristjani, muslimani in pripadniki domačih ver so bila sv. očetu v veliko veselje. Nekaj posebnega je bilo njegovo molitveno srečanje z animisti v svetišču Naše usmiljene Gospe ob jezeru Togo. Protestantom in muslimanom je govoril v Lo-meju, prestolnici Toga, v Garoui v Kamerunu, v Yaoundeju v isti državi in nazadnje se je s predstavniki krščanskih Cerkva in z muslimani sešel še v Nairobiju. Številni so bili tudi sestanki z državnimi oblastniki in člani diplomatskih zborov.
GOVOR MUSLIMANSKI MLADINI
Ob koncu potovanja pa je mogel obiskati na povabilo maroškega kralja Hasana II. še Casablanco. V Maroku, državi s 23 milijoni prebivalcev, živi maloštevilna katoliška skupnost, kakih 60.000 oseb, v glavnem tujcev, ki jo vodita nadškofa iz Rabata in Tangerja. Na izrecno kraljevo željo je mogel govoriti muslimanski mladini, ki se je zbrala na mestnem
stadionu, kjer so potekale vsearabske igre.
»Kristjani in muslimani,« je dejal, »imamo mnogo skupnih stvari, tako kot verniki in kot ljudje. Živimo v istem svetu, ki nosi v sebi znamenja upanja pa tudi tesnobe. Abraham je za nas vse isti vzor vere v Boga, podvrženosti njegovi volji in zaupanja v njegovo dobroto. Mi vsi verujemo v istega Boga, enega, ki je vse ustvaril.«
Papež je nato opozoril, kako potreben je dialog med kristjani in muslimani zlasti v sedanjem času, ko postaja družba vedno bolj brezbožna in sekularizirana. »Pričati moramo za duhovne vrednote, ki jih današnji svet tako potrebuje.«
Pokorščina Bogu in ljubezen do človeka, je še dejal sv. oče, nas navajata spoštovati človekove pravice, ki so obenem izraz božje volje in zahteva človekove narave kot jo je Bog ustvaril. Medsebojno spoštovanje in dialog vodita do osnovnih svoboščin, med katerimi je verska svoboda ena najbolj pomembnih.
»Menim, da moramo tako kristjani kot muslimani z veseljem sprejeti verske vrednote, ki so nam skupne in se Bogu zanje zahvaliti. Zato se moramo medsebojno spoštovati, pa se tudi vzpodbujati k dobrim delom na skupni poti k Bogu.«
J. K.
★
■ Avdience na trgu sv. Petra v Rimu se je 21. avgusta udeležila tudi skupina mladih iz Rogaške Slatine (škofija Maribor). Nanje je sv. oče naslovil sledeče besede: »Hoteli ste se duhovno obogatiti s tem, da ste obiskali središče krščanstva in molili na grobovih prvakov apostolov Petra in Pavla ter na grobu velikega prosvetitelja Slovanov sv. Cirila. Stik z najbolj dragocenimi zakladi Kristusove Cerkve naj vas utrdi v veri in velikodušnih naporih za dosledno krščansko življenje.«
Tricesdmo je prastaro rimsko naselje ob 30. mdljniku (trigesimo miliario) na cesti iz Ogleja v Norik (Koroško). Ob mestecu je star grad, ki je postal središče za duhovne vaje in verska srečanja videmske nadškofije. Pri zadnjem potresu leta 1976 je bil močno prizadet, sedaj pa je v glavnem že obnovjen.
Ob tem gradu na griču so po vojni zgradili svetišče in v njem shranili kip Marije Romarice, kip, ki je v letih po zadnji vojni romal iz župnije v župnijo po širni videmski nadškofiji: vsajal je zaupanje, utrjeval vero v vojni preizkušanemu furlanskemu ljudstvu. Da bi kip dobil stalno in dostojno mesto in bil v spomin na duhovno prenovo po vojni, so zgradili omenjeno svetišče.
To svetišče je videmska nadškofija določila za četrto srečanje treh narodov oz. treh škofij. Srečanje ima svoje začetke pred štirimi leti na Sv. Višarjah. V svojem pozdravu, objavljenem v priložnostni brošuri, piše nadškof A. Battisti:
»Romanje treh sestrskih Cerkva, ki se je začelo pred nekaj leti na Sv. Višarjah in se nadajevalo na Brezjah ter pri Gospe Sveti, je postalo tako množično, da se je čutila potreba poiskati kraj, ki bi bil bolj dostopen in obširen. Srečali se bomo, da izpovemo skupno vero v Kristusa, od mrtvih vstalega Gospoda, in skupno počastimo Mater božjo. Hočemo se zbrati v znamenju edinosti Evrope sv. Benedikta in sv. Cirila in Metoda. Pri tem nas letos spodbuja enciklika "Slavorum apostoli”, s katero je sv. oče po enajstih stoletjih hctel spomniti na njuno evangeljsko delovanje. K temu velikemu idealu bomo usmerili naše molitve in naše pričevanje.«
V soglasju s pozdravom videmskega nadškofa je poteklo celotno srečanje v soboto 17. avgusta v Tricesimu. Udeležili so se ga škofje: iz Ljubljane dr. Alojzij
Mostarski škof Peter Cule
»Odpuščam vsem, ki so me po krivem obsodili.«
Zadnji dan julija letošnjega leta so se v Mostarju poslovili od upokojenega mostarskega škofa Petra Čuleja. Umrl je star 87 let.
Pokojni škof je imel zelo trdo življenjsko pot. Njegov naslednik sedanji mostarski škof Pavel žanič je takole orisal njegovo življenje: Kot mlad fantič je prosil za vstop k frančiškanom, toda .ti so ga odklonili, češ da je šibkega zdravja. Zato je stopil v gimnazijo k jezuitom v Travniku v Bosni, kjer so ti imeli do druge svetovne vojne svojo gimnazijo. Leta 1920 je pel novo mašo, nakar je bil poslan v Innsbruck, kjer je dosegel doktorat iz teologije.
V domači škofiji je opravljal različne službe do leta 1942, ko ga je Pij XII. imenoval za škofa v Mostarju. Bil je prvi mostarski škof, ki ni bil frančiškan. Posvetil ga je sarajevski nadškof Šarič.
Bili so to težki časi za Hercegovino, ker so se menjavali italijanski in nemški okupator, pa ustaši, četniki, partizani. »Glave so padale lažje kot si je misliti,« je dejal škof Žanič. Škof Cule pa je povsod posredoval, zavzemal se za vse brez razlike vere in narodnosti. »O tem pričajo dokumenti,« je zatrdil msgr. Zanič.
Tudi druge svetovne vojne je bilo konec in njenih strahot. Toda za škofa Cu-leja so prišle nove preizkušnje. Leta 1948 ga je nova oblast zaprla in obsodila na 11 let ječe. Osem let je prestal v zaporu. V tem času je leta 1952, ko so ga prevažali v neko novo taborišče, doživel prometno nesrečo in si zlomil obe nogi. Po osmih letih so ga izpustili iz zapora, a je še dve leti živel interniran na domu. Ko je končno leta 1958 smel znova opravljati službo škofa, se je ves posvetil duhovni in materialni obnovi škofije. Zato bo stalo trajno njegovo delo zgradba nove katedrale v Mostarju; polnih 22 let so
jo gradili.
Peter Cule je kot škof skrbel tudi za škofijsko duhovščino. Do njegovega časa so v škofiji bili skoro edini dušni pastirji frančiškani. Ko je on nastopil službo, je bilo v škofiji le osem škofijskih duhovnikov, on sam je pa od 1960 do 1980 posvetil 60 novih mašnikov. Udeležil se je II. vatikanskega cerkvenega zbora in s svojim posegom na zasedanju omogočil, da je v prvo evharistično mašno molitev prišel tudi sv. Jožef, mož Marije Device.
38 let je vodil mostarsko škofijo, ko je sv. oče sprejel njegovo odpoved in ga imenoval za naslovnega škofa. Njegov naslednik je postal Pavel Žanič, ki zaradi Me-diugorja in sporov s frančiškani tudi nima lahke službe.
Proces proti škofu Culeju je bil »krivičen politični proces«, tako je pozneje izjavil neki visoki funkcionar. Toda v tistih letih stalinizma je bilo po vsej Jugoslaviji veliko takih krivičnih političnih procesov zoper katoliške škofe in duhovnike.
Ko so pred leti prišli k škofu Culeju zastopniki civilnih oblasti, da mu čestitajo za neki jubilej, je rekel: »Vsem tistim, ki so me po krivem obtožili in obsodili ter z mano nekorektno ravnali, iz srca odpuščam. Z mnogimi sem se že osebno srečal in jim to povedal. Toda želim, da bi to zvedeli tudi tisti, ki se z njimi nisem nikoli srečal in se ne bom. Recite jim, da vsem odpuščam.«
Tako umirajo in odhajajo s tega sveta kristjani: kakor sv. Štefan, prvi mučenec. In prav odpuščanje je znamenje kristjana. ★
■ Dvanajst morskih miLj od sicilske obale v območju pristaniškega mesta Trapani je prišlo do trčenja med egiptovsko ladjo Ambra in italijanskim vlačilcem Agip Murex. Nesreči je botrovala gosta megla. Vlačilec se je prevrnil in potonil. Sedem članov posadke se je rešilo, ostalih pet pa je izgubilo življenje.
Šuštar z obema pomožnima škofoma, iz Vidma msgr. Battisti in msgr. Pizzoni, iz Celovca pa msgr. Egon Kapellari. Vseh šest škofov je somaševalo skupaj z večjim številom duhovnikov. Škofom in duhovnikom so se pridružili verniki iz omenjenih škofij in od drugod. Goričani smo imeli svoj avtobus, ki ga pa nismo napolnili. Škoda! Precej je bilo Korošcev, zlasti iz slovenskih župnij. Več avtobusov je prispelo iz Slovenije. Najbolj številni so bili seveda Furlani, ki so imeli najbliže.
Med mašo so se brala berila v treh jezikih: prvo berilo v slovenščini, drugo v nemščini, evangelij v furlanščini. Petje je bilo vzeto iz Missa de angelis, vmes je zbor pel v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Evharistična molitev pa je bila v latinščini. Človek je res imel vtis, da smo pri novih binkoštih, ko je Sv. Duh dal apostolom govoriti v raznih jezikih: Evropa narodov okoli Kristusovega oltarja.
To misel o enotni krščanski Evropi narodov so potem razvili vsi trije škofje v svojih nagovorih. Nadškof Battisti je začel iz romanji v srednjeveški Evropi, ko so se zbirali romarji iz vseh dežel Evrope pri sv. Jakobu v Komposteli ali v Loretu in na grobovih apostolov; to je bila prva združena Evropa ljudstev. Podobno tudi m: danes, je dejal nadškof, ko smo se kot romarji zbrali iz raznih dežel in raznih jezikov ob tem Marijinem svetišču.
Nadškof Šuštar pa je poudaril ob zgledu sv. bratov Cirila in Metoda, da moramo vsi dajati, sprejemati, združevati in graditi. Dajati vsak narod, vsako ljudstvo od tega, kar je njemu lastno; sprejemati, kar imajo drugi dragocenega v svoji kulturi; združevati svoje in drugih v skupno kulturno bogastvo, graditi novo in boljšo krščansko družbo v Evropi, podobno kot sta si zamislila in ravnala sv. solunska brata.
Ob koncu maše je navzoče škofe in vernike pozdravil še domači župan iz Trice-sima, ki je sam spregovoril v štirih jezikih, najprej v domači furlanščini, nato še v slovenščini, nemščini in seveda v italijanščini. Sonce je že močno pripekalo, ko so zapeli Ite missa est. Deo gratias.
Hvala Bogu za idejo o srečanjih vernih ljudi ob meji ne samo treh škofij, temveč štirih narodov: Slovencev, Nemcev, Furlanov in Italijanov. Danes tudi Furlani zahtevajo svoj delež pri liturgiji in odkrivajo svojo domačo kulturo.
Prihodnje leto bo na vrsti peto takšno srečanje. Kje bo? Mislim, da bi morali k tem srečanjem v večji meri pritegniti mladino, saj je ta prihodnost Evrope narodov in jezikov. Mladina se mora ogreti za ideal skupnosti evropskih narodov, ki jih je v skupnost povezala vera v Kristusa, in kultura, ki je zrastla iz evangelija in ne iz marksizma ali nacizma in drugih filozofij.
Ce današnjo Evropo ločijo državne meje in politični režimi, moramo iskati njeno prvobitno dušo. In odkrili bomo, da je ta duša v svojih globinah krščanska, četudi videz govori drugače. Prav na to je hotel opozoriti sv. oče, ko je razglasil za glavne zavetnike Evrope sv. Benedikta in sveta solunska brata Cirila in Metoda.
K. H.
Vohunske afere pretresajo Zahodno Nemčijo
V ZR Nemčiji kar mrgoli vohunov iz sovjetskega bloka, največ pa jih je iz Vzhodne Nemčije. Te je zelo težko kontrolirati, saj govorijo isti jezik in se pogosto izdajajo za begunce. Računajo, da jih je kakih 15 tisoč.
Zadnje tedne pa jc zahodnonemška javnost začudeno zvedela, da je v Vzhodno Nemčijo pobegnilo več oseb, ki so bile v zahodnonemški upravi na zelo pomembnih položajih. Tako se je na Vzhod zatekel 60-letni policijski inšpektor Rolf Grunart. Siedili sta mu 60-letna Sonia LiAneburg, osebna tajnica vodje liberalne stranke Martina Bangemanna, ki je hkrati minister za gospodarstvo ter 52-letna Uršula Richter, zaposlena pri Zvezi beguncev iz vzhodnih dežel. V Zah. Nemčiji pa so aretirali 50-letno tajnico predsednika zvezne republike Richarda Weizsaekerja, Margareth Hoeke.
Najbolj pa je vse presenetil pobeg 48-letnega Heinza Tiedgeja, ki je bil vodja četrtega oddelka protiobveščevalnih služb v Kolnu. S seboj je vzel seznam vseh 160 zahodnonemških vohunov, ki delujejo v Vzhodni Nemčiji. Tam so letos polovili že 168 vohunov, ki so prišli z Zahoda.
Zahodnonemški kancler Kohl je ves iz sebe, v severnoameriških krogih so ogorčeni nad neučinkovitostjo zahodnonemške protiobveščevalne službe, mnogi pa zahtevajo odstop notranjega ministra Zimmer-mana, Straussovega pristaša, od katerega zavisijo tajne službe. Vsi pa so prepričani, da je Tiedgejev pobeg hud udarec varnosti zahodnonemške države in da bo treba tajne službe od tal znova zgraditi.
Ladinci proslavljajo svojo narodnost
Leta 15 pred Kr., torej pred dva tisoč leti so si Druzove rimske legije osvojile Recijo in si podvrgle tamkajšnje prebivalstvo, ki je polagoma sprejelo latinski jezik in ga po svoje obikovalo. Danes pravimo temu jeziku ladinski, govori pa se v nekaterih dolinah na Tridentinskem. (Fassa in Cortina), na Južnem Tirolskem (Val Gardena - Grodnertal, Badia), v bel-lunski pokrajini (Livinallongo), pa tudi v Švici in Furaniji. Najbolj so Ladinci jezikovno in kulturno zaščiteni v bocenski pokrajini.
Preteklo soboto in nedeljo so bile v kraju Ortisei (St. Ulrich) v Gardenski dolini velike proslave dvatisočletnega obstoja ladinske narodnosti. Proslavo jc izvedla Union Generela di Ladins dla Dolo-mites, južnbtirolski pokrajinski svet pa je uradno razglasil leto 1985 za »Leto La-dincev«. V njihovi zastavi so zastopane tri barve: bela kot je bel sneg njih gora, modra kot je njih nebo in zelena kot so njihovi gozdovi.
■ V krščanskem delu Bejruta je razstrelitev parkiranega avtomobila porušila sedemnadstropno poslopje in ubila 37 oseb, ranila pa 80. Sledili so atentati v muslimanskih predelih istega mesta; ubitih je bilo nad 30 ljudi, ranjenih pa kakih sto. Val nasilja se je nato prenesel v Tripoli na severu Libanona, ki ima pretežno muslimansko prebivalstvo. Tudi tu so neznanci pognali v zrak vozilo, polno razstreliva. Pri tem je bilo 45 mrtvih in 90 ranjenih. Naraščajoče nasilje v Libanonu in neprestano obstreljevanje raznih oboroženih skupin v Bejrutu je nagnilo sirske oblasti, da so pritisnile na sprte libanonske voditelje, naj sklenejo ustavitev ognja. Ti so ina to zahtevo pristali, premirje pa ostaja slej ko prej krhko.
Bo papež obiskal Concordio?
Tednik »II Popolo« .iz Pordenona (28.7.) objavlja vest, da bo verjetno sv. oče obiskal Concordio-Pordenone. Za ta obisk ga je pred enim mesecem povabil domači škof Freschi ob papeževem obisku v Vit-torio Veneto. Priložnost za ta obisk naj bi bilo praznovanje 1600-letnice prve stolnice v Concordii in morebitna razglasitev za blaženega p. Marka iz Aviana, kapucinskega redovnika, ki je umrl leta 1631. Izražena je bila želja, da bi ob tem — čas ni še znan — sv. oče obiskal še kakšen kraj v naši deželi.
Evharistično leto v Sloveniji
Pastoralno leto 1985/86 bo v Sloveniji na poseben način posvečeno Evharistiji, in sicer pod geslom »Evharistija — kruh življenja in vez edinosti«.
Evharistično leto bodo začeli po vsej Sloveniji na angelsko nedeljo 1. septembra in sicer na škofijskih in župnijskih ravneh. Evharistično loto hoče med drugim tudi spomniti na 50-letnico jugoslovanskega evharističnega kongresa, ki je bil v Ljubljani leta 1935.
Umrl je dr. Ivo Juvančič Ob »modri« Donavi
Na ljubljanskih Žalah so v torek 27. avgusta pokopali dr. Iva Juvančiča. Pokojni se je rodil v Bovcu leta 1899. Po končanih srednjih šolah je stopil v bogoslovje in ga dokončal z doktoratom v Inns-brudku. Ko se je vrnil v Gorico, ga je nadškof F. B. Sedej imenoval za podrav-natelja v goriškem malem semenišču. Na tem mestu je veliko dobrega storil ikot vzgojitelj mladih fantov, ki so številni pozneje postali duhovniki, drugi pa, ki so izstopili, so ostali zavedni slovenski laiki, tostran in onstran državne meje.
Na Nemškem se je seznanil z'mladinskim gibanjem in je zanimanje za to gibanje zanesel tudi med fante v semenišču. O tem piše tudi Lado Piščane v svojem dnevniku, ki ga je objavila »Mladika«. Med počitnicami je vsako poletje prirejal romanja na Sv. Višarje, kjer so fantje ostali več dni, da so poslušali predavanja iz narodnega življenja, pa tudi vzgojne teme je rad izbiral. Z Višarij so se potem podali fantje na kake druge vršace. S tem je zbujal zanimanje in ljubezen za planine, ljubezen, ki je povečini ostala trajna in jo njegovi nekdanji dijaki še danes čutijo. Dijakom je pomagal tudi s posojanjem slovenskih knjig, s predavanji o slovenski literaturi, z vzgojnimi predavanji. Njegov vpliv na dijake je bil zelo občuten. Istočasno pa je vršil službo kaplana pri Sv. Ignaciju.
Ko je nadškof Margotti kmalu po svojem prihodu v Gorico zamenjal voldstvo v malem semenišču, je dr. Juvančič bil imenovan za profesorja ekleziologije v bogoslovnem semenišču. Tudi tu je pokazal svojo veliko razgledanost in poznanje cerkvenih očetov. Zelo so ga cenili tudi italijanski bogoslovci.
Toda prišla je vojna. Slovenska duhovščina se je ob gledanju na OF razcepila.
Leta 1961 je v Celovcu sredi avgusta prišlo do prvega srečanja slovenskih duhovnikov 'v zamejstvu in zdomstvu. Od tedaj so se srečanja vsako leto (razen enkrat) vršila izmenoma v Trstu, v Trzizm-u blizu Vidma ter na Koroškem (v Celovcu ali v Tinjah).
Letos je spet prišla na vrsto Koroška. Novi dijaški »Modestov dom« v Celovcu je prvič odprl udeležencem — bilo jin je nad 70 — svoja gostoljubna vrata. Naravno je, da jih je bilo največ s Koroške; ostali so prišli z Goriškega, Tržaškega, iz zahodne Evrope, pa tudi obe Ameriki (Kanada, ZDA, Čile) sta bili zastopani.
Namen teh srečanj je poglobiti duhovnost in okrepiti bratsko ljubezen. V ‘orek 20. avgusta so bila vsa predavanja (pet po številu) posvečena delu sv. Cirila in Metoda, saj 1100-letnica smrti sv. Metoda k temu razpravljanju naravnost vabi in kliče.
Dopoldne je imel dr. France Dolina: z ljubljanske teološke fakultete kar dve pre davanji. Prvo je imelo naslov »Misijonske metode Salzburga in Ogleja ter njihove posledice za delo sv. Cirila in Metoda«, drugo pa »Pomen listine "Conversio Ca-rantanorum et Baiuwarum’’ na versko in družbeno zgodovino Koroške«. Tretji referat pa je podal dr. p. Metod Benedik o vlogi -kneza Koclja pri delu sv. bratov. Izvajanja obeh govornikov sta bila nadvse zanimiva, kar je potrdila tudi živahna de bata ob koncu predavanj.
Popoldne je dr. Jošt Martelanc, mestni župnik pri Sv. Petru v Ljubljani opisal okoliščine im ozadje, v katerih je nastala Slomškova molitvena družba sv. Cirila in Metoda za zedinjenje, dr. Stanko Janežič iz Maribora pa je predstavil prispevek pok. univ. prof. Franca Grivca k pozna vanju slovanskih blagovestnikov. Za mnoge navzoče je lik dr. Grivca zablestel v čisto novi luči in bil pravo razkritje o pomemb nosti tega morda doslej premalo cenjenega in upoštevanega slovenskega znanstvenika.
Poseben pečat je dala prvemu dnevu srečanja občestvena maša, ki jo je opoldne v zavodski kapeli opravil ob somaševanju udeležencev župnik Avguštin čebul, predsednik Sodalitete koroških slovenskih duhovnikov. Med mašo je blagoslovil veliko stensko sliko koroškega rojaka ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, dar ameriških Slovencev, ki bo v bodoče krasila čitalnico Modestovega doma. V priložnostnem govoru je poudaril veličino pokojnega tako oklevetanegn škofa in obudil svoje spomine nanj. Blagoslovitvi sta prisostvovala tudi ravnatelj celovške Mohorjeve družbe dr. Janez Hombock in dvorni svetnik dr. V. Inzko.
Drugi dan 21. avgusta so se udeleženci
Eni so ostali zadržani ali se tudi očitno postavili proti tej organizaciji, dr. Juvančič pa je skupaj z nekaterimi drugimi zagovarjal osvobodilni boj in tega ni skrival tudi v svojih predavanjih bogoslovcem. Tudi zunaj bogoslovja je kazal simpatije za OF in partizane. Pa škofiji so začela 'krožiti Višarska pisma, ki jih je napisal dr. Juvančič. S tem je zbudil sum o -svoji pravovernosti zlasti pri škofu Antonu Santimu pa tudi pri drugih.
Po vojni je msgr. Santin zahteval, da se prof. Juvančiča odslovi iz bogoslovja. Nadškof Margotti se je -vdal. Tedaj se je dr. Juvančič zatekel v Ljubljano in bil poslan v Pariz na mirovno 'konferenco kot izvedenec za vprašanja Julijske krajine. Iz Pariza se je vrnil v Ljubljano. Tedaj se je zgodilo, da se je, najbrž razočaran zaradi dogodkov v Gorici, oddaljil od duhovniške službe in se civilno poročil.
Toda po svojem čustvovanju je ostal duhovnik. Ko mu je uspelo, da je dobil iz Rima dispenzo, se je -tudi cerkveno -poročil in živel kot dober kristjan. Kot dober kristjan je tudi umrl in imel dostojen cerkven pogreb. Od njega so se poslovili zastopnik Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, pri katerem je dr. Juvančič bil zaposlen do upokojitve. V imenu njegovih nekdanjih dijakov in bogoslovcev pa se je poslovil g. Jožko Kragelj. Pogreba se je udeležilo 13 primorskih duhovnikov, med njimi dva Furlana, da so mu tudi mrtvemu izpričali svojo hvaležnost za vse dobro, ki so ga prejeli kot dijaki in bogoslovci.
»Ne sodite, da ne boste -sojeni,« opozarja Jezus Kristus. Tudi pok. dr. Juvančiča ne (bomo sodili. Vemo pa, da je veliko -dobrega storil in da marsika-k primorski duhovnik njemu dolguje svoj poklic.
Naj počiva v miru.	K.	H.
najprej odpeljali h Gospe Sveti, kjer so somaševali pod vodstvom celovškega škofa Egona Kapellarija. Po sveti daritvi ic župnik iz Hodiš Poldej Kassl razložil zgodovino in znamenitosti svetišča, v kafer' je tudi kamniti grob sv. Modesta, apostola karantanskih Slovencev.
Po povratku v Modestov dom je bilo zadnje predavanje. Vinko Oš-lak, ki je u.služben pri celovški Mohorjevi družbi je v izredno sočnem jeziku govoril o iskanju Absolutnega (Boga) v sodobni slovenski -literaturi. Sledila je živahna debata. Na koncu je bilo sklenjeno, da bo prihodnje ieto jubilejno 25. srečanje v Trstu v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini«.
Skupnega zaključnega kosila se j: udeležil tudi celovški škof, naši duhovniki pa so mu zapeli dve slovenske pesmi. Splošno mnenje je bilo, da je srečanje zelo dobro uspelo. Tematika predavanj je bila izredno zanimiva in aktualna, bivanje v domu pa nadvse prijetno, za kar ima zaslugo celotno vodstvo zavoda, nemalo pa tudi organizatorji.
-jk
★
Kakor dobro porabljen dan prinese lahek spanec, tako nam tudi dobro preživelo življenje nakloni lepo smrt (Leonardo da Vinci).
★
■ Ob svojem bivanju v Nairobiju v Keniji je sv. oče odprl teološko fakulteto za vzhodno Afriko, ki bo namenjena 90 škofijam sedmih držav, ki -so Etiopija, Kenija, Malawi, Sudan, Tanzanija, Uganda in Zambija. Novi katoliški zavod naj -bi ne -bil samo študijski center, ampak tudi kraj molitve in bogoslužnega življenja. V Keniji si je papež privoščil tudi pol dneva oddiha in si v džipu ogledal naravni park, poln najbolj značilnih afriških živali. V tej državi je od leta 1976 popolnoma prepovedan tov na divjad, še posebej pa prekupčevanje s slonovo kostjo.
■ V starodavnem mestu Eriče na skrajnem .zahodu Sicilije se je -vršil pretekli teden 5. mednarodni seminar o posledicah morebitne jedrske vojne. Prvič so se ga udeležili tudi politiki in italijanski zunanji minister Andreotti je celo imel uvodni govor. Vendar so imeli glavno besedo znanstveniki, ki so prišli iz raznih držav. Brez odpovedi ali opravičila pa je umanjkalo 13 najuglednejših sovjetskih jedrskih fizikov. Zelo upravičena je domneva, da je hotela sovjetska vlada preprečiti pobeg še kakega sovjetskega znanstvenika. Tako je skrivnostno izginil sovjetski fizik Vladimir Aleksandrov, ki je bil eden najbolj izrazitih udeležencev lanskega in predlanskega srečanja v kraju Eriče, nedavno pa je v Rimu izginil tudi -sovjetski diplomat Vitaldj Jurčenko.
Ves svet pozna Straussov valček ob »modri« Donavi. Tudi udeleženci letošnjega potovanja »Katoliškega glasa« na Madžarsko in v Avstrijo smo ga ponovno slišali, ko so nam ga godci -po raznih restavracijah zaigrali. Mi pa smo se ponovno tudi spraševali, kje je Strauss našel modrino te mogočne reke. Da je temne barve, dostikrat -celo kavno obarvana, to drži. A modrina? Nekoliko je že treba imeti domišljije k -temu. Je pa res, ko smo z Donavskega stolpa na Dunaju zrli nanjo in so jo sončni žarki z -modrega neba osvetlili, je nastal -videz, da -je nekam modra.
Pa pustimo razpravljanje o umestnosti tega -izraza! Dejstvo je, ,da nas je Donava spremljala na potovanju kar osem dni. Z njo smo se prvič srečali na -večer drugega dne v Budimpešti, potem pa je bila bolj ali manj z nami do zadnjega dne, ko smo se od nje pri Linzu poslovili.
NA MADŽARSKO-AVSTRIJSKI MEJI
V torek 30. julija proti večeru smo spet zagledali stražarske stolpe. Znak, da je -blizu madžarska meja. Spet smo morali vsi izstopiti, naše -potne liste so odnesli v pisarno, nam dali izstopni pečat in nato poimensko klicajoč spet potne liste vrnili. Ves postopek je trajal dobro uro. Na avstrijs-ki strani pri -Nickelsdorfu pa ni bilo dosti bolje. Za dokumente se še zmenili niso, pač pa so nam -z zaračunavanjem cestnine »pojedli« tri četrt ure.
Bilo je že precej čez sedem zvečer, ko smo nastopili pot proti -Dunaju. Sprejel nas je -dež, prvi na potovanju, in spremljal do avstrijske prestolnice. Nekaj časa smo se vozili po Gradiščanskem {Burge-land), kjer živi še iz turških vpadov na Hrvaško hrvaška manjšina, ki se pa zadnje čase hitro ponemouje. Glavno mesto te dežele je Železno (Eisenstadt). Škof Laszlo (-priimek je madžarski) dobro obvlada nemški, hrvaški in madžarski jezik. Na Gradiščanskem so veliki vinogradi. Tu so vinski trgovci začeli dodajati vinu, da bi bilo bolj sladko, »antifriz«, kar je sedaj sprožilo znano afero z avstrijskimi vini, Avstriji pa prineslo doma in v inozemstvu obilo sramote. No, naši potniki, ki jim je vino všeč (je pa precej drago) se zaradi tega vinu niso odrekli, saj je okusno in privlačno za oko.
BRUCK NA REKI LEITHA
Pri mestu Bruck smo stopil-i v avstrijsko zvezno deželo Nižjea-vstrijsko. To mesto Bruck ima pridevek »an der Leitha« (na Litvi), tj. na reki Leitha, da se loči od mesta na Gornjem Štajerskem Bruck an der Mur (na Muri). Opozoril-i smo udeležence, da je to mesto žalostno povezano z našimi ljudmi iz primorskih krajev, zlasti iz Doberdova, Vrha, Brestovice...
Ko so avstrijske oblasti te tri vasi izselile pred nastalo italijansko fronto ob Soči, so prebivalstvo poslale v -ta Bruck, kjer so ljudje kot begunci dočakali v barakah konec prve svetovne vojne. Mnogo otrok, pa tudi -prenekateri odrasli, so tam zaradi raznih bolezni in nezadostne Igrane umrli. V gabrskih farnih knjigah je najti pri mnogih imenih pripombo: »Umrl v Bruoku na Litvi.«
PONOSEN NA SVOJE SLOVENSKO POREKLO
Mrak se je že spustil na Dunaj, ko smo dospeli do našega hotela, ki leži ob donavskem kanalu (prava Donava je boij severno) in v njem prenočevali tri dni. Ni bil tako imeniten kot tisti v Budimpešti, a zelo čist in tudi osebje prijazno. Tu smo se seznanili z mladim Slovencem študentom, čigar stari oče, Čeh po rodu (pisal se je Petričak), se je naselil v Žalcu v Savinjski dolini, sin pa se je nato vrnil v Avstrijo in živi na Gradiščanskem, študent pa se preživlja s tem, da je uslužben v hotelu (ki je med letom študentovski dom) in igra gostom zvečer na klavir. Takoj se nam je približal in začel v lepi slovenščini pogovor z nami, -ponosen, da je po očetu Slovenec.
PRVI DAN NA DUNAJU
Dva polna dneva smo imeli za ogled mesta, ki je za nas Slovence mnogo bolj privlačen in veliko -bolj naš kot kak balkanski Beograd. Vodička, po rodu iz Trenta, je bila zelo razgledana in nas je vse zadovoljila. Vendar naj opozorimo, da se da dobiti tudi slovenske vodiče, ki jih preskrbi vodstvo študentovskega zavoda »Korotan« v ulici Albertgasse 48, ki ga že toliko let uspešno vodi delavni klaretijan-ski pater Ivan Tomažič.
Zelo razgledan je tudi salezijanski duhovnik mag. Štefan Ferenčak, ki je -vodja slovenskega d-ušnopastirskega urada na -Dunaju. V cerkvi, 'ki je -dana Slovencem na voljo, smo ob njegovi razlagi opravili sv.
mašo prvega dne, nato pa začeli z ogledom zanimivosti v mestnem središču. Ogled smo nato prekinili z dobrim 'kosilom v restavraciji »Gosserbrau« (pivovarne Gbss) in ga nato nadaljevali do večera, ko smo obiskali še mogočno stolnico sv. Štefana.
Na večer smo šli v svetovno -znani Pra-terpark, kjer smo imeli v bližini ogromnega kolesa večerjo -na prostem (lastnik je Srb Simič, a že drugega rodu in sibsko več ne zna), nato pa si ogleda-li zanimivosti in razne igre, ki jih -tam ne manjka. Večina se je seveda tudi vkrcala na kolo, da si iz kabin ogleda iz višine Dunaj ponoči.
(Konec prihodnjič)
Zbornik razprav o sv. Cirilu in Metodu
Jubilejno leto smrti sv. Metoda je zbudilo veliko zanimanja tudi v znanstvenem svetu, zlasti -pri vseh slovanskih narodih. Tudi pod marksističnimi režimi se spominjajo dela in zaslug sv. Cirila in Metoda. Seveda pa tem bolj poudarjajo njune kulturne zasluge kot verske.
Med te jubilejne pobude štejemo tudj znanstveni simpozij, ki ga je v Ljubljani organizirala teološka fakulteta letos 13. in
Župnijska cerkev v Nabrežini, ki je po svečena spokorniku sv. Roku (njegov god obhaja Cer-kev 16. avgusta) praznuje letos 190-letnieo zgraditve. V zvezi s tem jubilejem poteka nabirka -za obnovitev cerkve. Do sedaj je bilo zbranih 6 milij nov lir. Pročelje je že dobilo nov obraz: sedaj so na vrsti ostali zidovi, streha, okna, žle -bovi i.n tlak okoli cerkve, ki so ga dvignile in razrile debele korenine cipres.
Dan pred koledarskim praznikom sv. Roka je -praznik Marijinega vnebovzetja. Ta dan je bila na trgu pred postajo, v Kamnolomih, že petič posebna slovesnost Ob činska uprava je tudi letos postavila oder, drugi -pa so pri okrasitvi sodelovali z zelenjem, zavesami in zastavicami. Mladinska godba -salezijanskega oratorija it Tista je veliko vernikov privabila k večernemu evharističnemu slavju, ki naj bi bilo izraz župnijske povezave z mednarodnim evharističnim kongresom v Nairobiju v Afriki. Msgr. Virgulin, ki je pred 40 let-i deloval v Nabrežini, je tudi v slovenščini z goiečo besedo vse navzoče povabil k čaščenju Nje, ki nam je dala Odrešenika sveta. Na koncu je bil običajni srečolov za postavitev nove kapele v Kamnolomih, za katero je občina že namenila primemo lokacijo, -k-i jo je odobril tudi goriški nadškof. V teku je nabiralna akcija, ki ie do sedaj prinesla štiri milijone lir.
Na god sv. Roka je bil gost župnij misijonar Ivan Bajc s Cola, ki deluje v Slonokoščeni obali (Zah. Afrika). Fo maši je v novi župnijski dvorani predvaja! diapozitive iz svojega delovanja.
V soboto 17. avgusta je bil po spovedovanju in večerni maši na trgu pred cerkvijo nastop dveh folklornih skupin »Planika« in »Naš glas« iz Toronta (Kanada). Številni udeleženci so z dolgim aplatzom nagradili to verno in narodno zavedno mladino, ki jo je pozdravil Niko Pertot. Spregovoril je tudi lazarist g. Tone Zrnec, ki je duša te folklorne skupine, k-i je pred tem te dni desetkrat nastopila tudi v Sloveniji. -Zahvala gre tudi g. Francu Poha-jaču, ki je ta nastop omogočil. Izmenjani
14. februarja. Predavanja so sedaj izšla ■/ Bogoslovnem vestniku 1985, št. 2.
O vlogi kneza Koclja v življenju sv. Metoda razpravlja dr. p. Metod Benedik, F. M. Dolinar preiskuje razliko v misijonskih metodah salzburške škofije in oglejskega .patriarhata, saj sta obe škofiji ne posredno segali med Slovence in jih po kristjanjevali, ena severno od Drave dru ga južno od Drave. Marjan Smolik kot h-turgist se ustavlja ob slovanski liturgiji sv. Cirila in Metoda. Slavist Jože Koruza ima dolgo raz-pravo o »Razumevati iu in vrednotenju delovanja solunskih bratov v slovenski literarni zgodovini«. Janez Zor govori o -glagolici na Slovenskem in zaključuje, da so glagolico prinesli k nam le duhovniki glagoljaši, ki so zbežali pred Turki, in da ni bila nikoli v stalni rabi pri nas. Med zgodovinarji je bilo vedno sporno dejstvo, kje je bil zaprt sv. Metod Nova odkritja nemških zgodovinarjev v tem pogledu prinaša Jaroslav šašeli. Jošl Martelanc piše o Slomšku in njegovi bratovščini sv. Cirila in Metoda, prof. Stanko Janežič pa zaključuje zbornik s člankom o prof. Fr. Grivcu, »ki spada med največje -poznavalce sv. Cirila in Metoda v 20. stoletju in je njegovo delo pomembno tako za današnji čas kot tudi za prihodnost«.
Naj še enkrat omenimo, da je Fr. Grivec izclal o svetih bratih življenjepis v nemščini in slovenščini. Prevod njegovega v slovenščini napisanega življenjepisa je letos izšel v italijanskem prevodu.
so bili -tudi spominski darovi. Gostje iz Kanade so prejeli sliko k raške hiše, delo domačinke R. Floreanič.
Farno praznovanje sv. Roka bi moralo doseči svoj vrh v nedeljo 18. avgusta v tradicionalni procesiji po vasi, -kar pa je jutranje neurje žal preprečilo. Sv. mašo je opravil škofov vikar iz Gorice dr. Oskar Simčič ob navzočnosti petih drugih duhovnikov. Poudaril je potrebo >živih kamnov«, s katerimi se gradi župnijsko občestvo. K njegovi rasti lahko mnogo pripomore nova farna dvorana.
Ob spremstvu godbe so se vsi podali na obnovljeno dvorišče pred dvorano, kjer je škofov vikar ob navdušenem ploskanju in igranju domače godbe blagoslovil novo stavbo in prerezal trak pred vhodom vanjo. Po ogledu atrija, dvorane, odra, skavtske sobe in razstave -slik ter lesr.o-Kam-nitih izdelkov naših domačinov je spregovoril domači župnik Bogomil Brecelj o nastanku -dvorane, omenil sodelavce in dobrotnike (v »Katol. glasu« je bilo objavljenih že 58 seznamov!) ter poudaril važnost teh prostorov, o čemer je dr. Simčič še posebej spregovoril.
Kar se tiče razstave v novi dvorani naj povemo, da so razstavljali svoje izdelke Bogomila Doljak, Milan Pernarčič, Gruden, Zandomcni, Btason, Floreanič, Bananco-Zuccheri (Grace) in g. Viktor. Vsem naše čestitke in zahvala za sodelovanje!
Zvečer je bila po cerkveni pobožnosti prireditev, na kateri je nastopil mešani zbor iz Doberdoba pod vodstvom Hllarija Lavrenčiča, ki je odlično zapel šest pesmi. Nato je bilo predvajanje diapozitivov o gradnji dvorane in raznih farnih prireditvah. Veselo razpoloženje je prinesel an sa-mbel »Zvezde« z Opčin skupno s čarodejem Renorom iz Trsta. Srečolov je bil bogat na darovih. Vesela družabnost se je raztegnila v ipozne ure.
Zaključimo z besedami dr. Simčiča in župnika A. Grmeka: »Želimo, da bi ta župnijski dom družil ljudi med seboj, jih duhovno bogatil ter povezoval z Pogom in narodom!«	L.	B
Pročelje župnijske cerkve sv Roka v Nabrežini; letos mineva 190 let njene zgraditve To obletnico so letos verniki v dneh od 16. do 18. avgusta bolj slovesno proslavili, o čemer najdete tudi poročilo v tej številki našega lista. Napis na pročelju cerkve (ob zadnji birmi) je geslo, ki si ga je izbral sv. Maksimilijan Kolbe in se glasi: »Da teipsum aliis amor« (Daj se drugim v ljubezni)
Zborovanje zamejskih duhovnikov
190 let cerkve
Zlatomašnik ltJKgr. Ivan Kretič (na skrajni levi) z učenci in učenkami 5. razreda osnovne šole (1950/51) v Doberdobu. Na skrajni desni učitelj Adalberto Corsini
NA OPČINAH pri Trstu bo v nedeljo 8. septembra
37. MARIJANSKI SHOD
Začetek ob 16. uri v župnijski cerkvi. Ob lepem vremenu bo procesija po vasi s kipom Fatimske Marije. Sledi sv. maša na prostem za cerkvijo. Letos bo vodil procesijo, maševal in pridigal novi koprski škof-pomočnik Metod Pirih. Vsi rojaki toplo vabljeni!
Rada bi obudila nekaj prijetnih in manj prijetnih spominov iz šolskih let ter jih združila z voščili g. zlatomašniku tnsgr. Ivanu Kretiču.
Naša vas Doberdob in sploh vsi smo bili leta 1947 še pod vplivom vojnih grozot. Od povojnega časa so bili vsi zagrenjeni in tudi versko zelo, zelo zanemarjeni. Mi kot otroci pa se nismo tega prav zavedali in smo živeli brezskrbno, čeprav zelo siromašno. Kakor vsi otroci tega sveta smo bili nagajivi in prepuščeni samim sebi.
Po vojni se je počasi obnovila osnovna šcla in z njo verouk. Pred g. Kretičem je bil naš katehet majhen star možiček. Prav hudo mi je, kakar se spomnim, kako smo včasih »pobalinsko« in morda tudi precej grdo ravnali z njim. On pa je imel na obrazu vedno isti lep otroškost arčkov nasmeh. Ali se ni tega zavedal ali pa nam je kar mimogrede vse odpuščal.
Mo, in za njim je nastopilo čisto drugačno obdobje, »zapihal je nov veter«. Prišel je g. Kretič in začela se je »nova maša«. Takrat smo imeli v našem razredu verouk dvakrat tedensko. Ob torkih so bile na programu krščanske resnice, izpraševanje in nauk o veri. Bilo nam ni nič kaj prijetno, kajti marsikdaj ni šlo in ni šlo. Takrat pa je bilo treba s »kako ven«.
Sele sedaj, ko smo že vsi precej v zrelih letih, smo mu res iz srca hvaležni, kajti vemo, da nam je želel dobro in nas je usmerjal po pravi poti, ki današnjim verskim prijemom ni sodobna. Morda velja dandanes, žal, tudi za vero, pravilo: »Nikogar nikamor z ničemer siliti!«. Ampak mlado drevo, če ga ne boš negoval in obrezoval, bo zelo slabo uspevalo in tudi sadov boš zaman čakal, ker jih ne bo.
Po torkovi hudi uri pa je prišel petek. Takrat so bile na programu svetopisemske zgodbe. Tedaj smo res uživali in niti muhe ni bilo slišati po razredu. Začudeno in z odprtimi usti smo poslušali ter sledili župnikovemu pripovedovanju.
Ko smo odraščali, nas je postopoma lepo uvajal v mesečno spoved in sv. obhajilo, tako da nam je to postalo sedaj, ko smo zrelejši, že kar duhovna potreba, čeprav nismo imeli takrat nobenih organizacij. (Koliko skavtov hodi dandanes k mesečnim, zakramentom?). In zopet pregovor: »Kar se Janezek nauči...«
Tudi mesečnih shodov se še spominjam; enkrat za matere in žene in enkrat mesečno za dekleta. Ne bom trdila, da so se shodov vsi udeleževali, organizirani pa so bili vsak mesec, kakor je bilo določeno.
S temi skromnimi vrsticami se želim v imenu celega našega razreda zahvaliti g. zlatomašniku za vse dobre nauke in pomoč v mladostnih stiskah in težavah ter mu z vsemi drugimi kličem: »Bog vas živi še mnoga leta!«
Vaši nekdanji — sedaj že petdesetletni učenci očetje, mamice i.i morda tudi že katera babica in d'idek.
Mladi fantje iz Stuttgarta so koncertirali
Štirje bratje Bukovšek iz Stuttgarta so v nedeljo 25. avgusta v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu priredili en>urni glasbeni (koncert. Od teh so 15-letni Šlclan, Martin in Filip — trcOčki, četrti brat pa je 16-lelni Peter. Fantje študirajo glasbo v Stuttgartu od leta 1980. Obiskovali so tudi tečaj za slovenščino, zato vsi govorijo dobro nemščino in slovenščino.
Zaigrali so 31 skladb slovenskih, nemških in angleških avtorjev, med njimi dva venčka slovenskih narodnihh v priredbi
Borisa Franka. Nekaj skladb so zaigrali samo na citre, nekaj na kitaro in harmoniko, ostale pa skupno z vsemi instrumenti.
Nastopili so že po raznih slovenskih kulturnih domovih v Nemčiji in Belgiji, v oktobru pa bodo odšli, v spremstvu svojega župnika g. Cirila Turka v Rim, kjer bodo tudi nastopili is koncertom.
Fantje so mojstrsko igrali, dokazali veliko glasbenega talenta, poslušalcem pa nudili prijeten glasbeni užitek. Želimo jim obilo uspeha tudi v bodoče. Oče Stanko Bukovšek je doma iz Šentjurja pri Celju in živi v Stuttgartu že 29 let. mati pa je doma iz Trsta.
Slovenska skupnost - Sekcija DOMNA vabi na vsakoletni
NAŠ PRAZNIK
na prostoru pri občinskem gledališču »Fr. Prešeren« v Boijuncu.
Sobota 31. avgusta: ob 18. uri odprtje kioskov, od 20. ure dalje igra ansambel TAIMS.
Nedelja 1. septembra: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop harmonikarskega ansambla Sintezis, mešanega zbora iz Divače in baletne skupine iz Kočevja. Govorila bosta sekcijski tajnik Sergij Mahnič in deželni predsednik SSk Rafko Dolhar; od 20. ure dalje igra ansambel TAIMS. Ponedeljek 2. septembra: ob 18. uri odprtje kioskov in od 20. ure dalj.; igra ansambel TAIMS.
Vse tri dni delujejo kioski z izbranimi jedmi na žaru in pristno domačo kapljico.
H Mesec avgust je hil za letalski potniški promet zelo tragičen. Najprej je strmoglavilo 12. avgusta na Japonskem letalo s 524 potniki in člani posadke. Nesrečo so preživele le štiri osebe. Deset dni nato pa je na letališču v Manchestru (Anglija) zaradi mehanske okvare in temu sledeče eksplozije tik pred vzletom požar zajel letalo s 131 potniki in 6 člani posadke, ki so bili namenjeni na počitnice v Grčijo. Pri tem je umrlo 54 potnikov. V petih letalskih nesrečah letos je tako izgubilo življenje že 1.185 oseb.
Kot še druge župnije na Tržaškem (Bar-kovlje, Opčine) so minulo nedeljo 25. avgusta tudi v Mačkoljah po uveljavljeni stari tradiciji slovesno praznovali opasilo sv. Jerneja. Letošnje praznovanje cerkvenega zavetnika je potekalo še posebej slovesno, ker je bilo povezano z -blagoslovitvijo obnovljenega kora za pevce in novih elektronskih orgel ter še nekaterih drugih del v cerkvi.
V ta namen je župnijski svet namreč izrazil željo, da bi omenjena dela in naprave blagoslovil sam g. škof. Slednji je zadevno župnikovo vabilo z veseljem sprejel in tako v nedeljo popoldne med slovesno mašo ob asistenci dušnih pastirjev iz Mačkolj, Doline in Bol junca gg. Žarka Škerlja, Rudija Bogatca in Franca Vončine blagoslovil novi kor in orgle ter hkrati v priložnosanem nagovoru obrazloži! pomen zavzetosti župljanov za svojo cerkev, kar naj tudi pomaga k njihovi moralni in verski trdnosti. Med mašo je na obnovljenem koru pel domači cerkveni zbor pod vodstvom Cveta Marca, pri orglah pa ga je spremljala organistka Amalija Smotlak.
Slovesnosti se je poleg številnih doma-
Marijino slavje na Repentabru
Marijine božje poti do sedaj še ne poznajo krize. Le kdo bi preštel množice, ki se te dni v njenih svetiščih zgrinjajo. Tudi Repentabor je v svojem tridnevnem slavju Marijinega vnebovzetja sprejel rekordno število romarjev. Srečevali smo že med potjo tiste bolj vnete, iki so v duhu pokore, velikošmarensko božjo pot vzeli zares in jo mahnili od Opčin do Repenta-bra kar peš.
Za mašo je bilo pripravljeno v prijetni senci razkošnih lip. Bila je to edina pametna rešitev, da smo se obvarovali pred žgočimi žarki tistih pasjih dni. Na dvignjenem odru brezhibno pogrnjena oltarna miza, ob njej glasbeni instrumenti, vse naokrog pa sedeži za romarje. Po značkah-nalepkah z repentaborsko cerkvijo, ki so jih mladi delili ob vhodu, jih je prišlo preko osem tisoč, ne vštevši onih, ki so prihajali v poznih večernih urah in vstopali brez nalepk.
Očitno nam še tako popolni računalniki ne morejo razčistiti vprašanj, ko gre za globoke resnice o smislu našega življenja, ali o našem velikem neznancu — posmrtnem življenju. Bolj kot smrti, je dejal škof Bellomi pri jutranji maši, se moramo bati greha, ki je pravzrok človekove smrti. Kristusovo častitljivo vstajenie, s katerim sta bila greh in smrt dokončno premagana, je jamstvo tudi našega vstajenja. Prva v vrsti človeške zgodovine je te zmage bila deležna Marija. Bog nas ni ustvaril za smrt, temveč za življenje. Smrt bi lahko rekli, da je nekaka »nezgoda na dolgem potovanju«!
Popoldansko bogoslužje je vodil ravnatelj salezijanskega semenišča prof. Anton Ciglar. Z njim sta somaševala še podin-špektor slov. salez. province g. Jože Po-zderec ter misijonar v Burundiju g Avguštin Horvat. Govornik je razpredel misli sodobne filozofije, ki ne samo, da človeku ne nudi nobene jasnosti o smislu življenja, temveč prinaša vedno več zmede. Odtod mnoge psihopatije in večkrat neučinkovite logoterapije. Težko bo pozabiti primer, s katerim je govornik podkrepil svoja izvajanja. Povedal je dogodek iz kliničnega centra o rakastem bolniku. Poleg telesnih bolečin je bolnik tudi duševno strašno trpel. Poklicali so psihiatra, ki naj bi bolnika pomiril. In komaj se mu je psihiater približal, mu je bolnik skoro prste zasadil v meso in krčevito zavpil: »Povej, ali so tudi zame kaka nebesa?« Kako bolj preprost je bil odgovor škofa Slomška na probleme člo-
činov udeležilo tudi lepo število gostov iz sosednjih župnij. Po maši je pred cerkvijo bila blagoslovitev motornih vozil, kot je že dolgoletna navada na ta dan v župniji. Tudi ta obred je opravil g. Škof Bellomi, ki se je nato še nekaj časa zadržal na družabnem srečanju v bližnji dvorani srenjske hiše, kjer se je zaključilo letošnje jemejevanje.
Ob tej priložnosti se župnijska skupnost zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi novih del v cerkvi bodisi z osebnim delom bodisi z denarnim prispevkom. Stroški niso majhni, zato se še vedno sprejemajo nadaljnji prispevki. Posebna zahvala gre obrtniškim mojstrom, ki so omenjena dela v razmeroma kratkem času solidno opravili in sicer Marku Dekliču za zidarska dela, Zorku Jurjeviču za lesne obloge in Dariu Lovrihi za namestitev ploščic.
Župnijska skupnost se hkrati zahvaljuje g. župniku žarku Škerlju za vso skrb, ki jo je vložil, da so bila omenjena dela redno opravljena in pravočasno dokončana, ter g. šikofu Bellomi ju za opravljeno blagoslovitev in obisk.
veka in sveta, zaobsežen v pesmi »V nebesih sem doma...«!
Res je Bog storil Mariji »velike reči«, a jih je tudi nam; le zapirati se ne smemo v svoja ozka miselna obzorja. Slikovita je bila v tem primeru indijska zgodba o dveh žabah. Tista, ki je živela v svoji majhni domači luži, ni in ni mogla razumeti še tako obširne razlage svoje prijateljice velike žabe, ko ji je pripovedovala, kakšno je tisto veliko morje ali ocean, kjer je ona doma.
V večernem hladu so gostje vse tri dni prisostvovali bogatemu kulturnemu programu ob diapozitivih, filmu in glasbi. Med izredne pobude velja še omeniti obisk večjega števila moških in žensk pod vodstvom Socialnega skrbstva. Poleg repen-taborskih dobrot, ki so si jih po mili volji lahko privoščili, jih je zabaval tudi ansambel »Burja« in, sodeč po aplavzih, so bili silno navdušeni.
Repentaborski upravitelj g. Tone Beden-čič je dal župniji novega zagona, verska in kulturna dejavnost se živahno razvija. Obnova cerkve pa še vedno potrebuje ogromne vsote denarja, zato upamo, da so romarji in gostje bili tudi v tem pogledu dovolj radodarni. - F. V.
Repentabor
Letos se bosta na »kraški ohceti« poročila Morana Sosič in Franko Simoneltig. Poroka bo v repentaborski cerkvi v nedeljo 1. septembra ob 10. uri. S poročnim obredom so povezane razne prireditve, kakar prevoz bale v soboto na Colu ob ^0.30, razstave in plesi.
Prosek
V nedeljo 1. septembra bo na Proseku vsakoletna Marijanska procesija. Ob 16. uri bo sv. maša, nato pa procesija po vasi s kipom Matere božje. Pred praznikom (v četrtek, peteik in soboto) bo v župnijski cerkvi tridnevnica, ki jo bo vodil p. Leopold Grčar iz Nazarij (z mašo ob 20. uri).
Jubileina Draga 1985
Drulštvo slovenskih izobražencev - Trst vabi na
XX. ŠTUDIJSKE DNEVE
ki bodo 30. in 31. avgusta ter 1. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89.
Petek 30. avgusta
17.00 Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi ter obenem predstavitev knjige, ki izide ob njeni dvajsetletnici.
17.30 Štirideset let slovenskih daljav in bližin. Pričevanje mladega Slovenca z onkraj oceana: ugotovitve in perspektive. Po dis/kusiji zakuska in dr.ižab-nost.
Sobota 31. avgusta
16.00 Odprtje, nato predavanje: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko? Slovenski intelektualec s svetovljanskim izkustvom razbira nova znamenja na našem duhovnem obzorju.
Nedelja 1. septembra
10.30 Predavanje: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja. Povojni kristjan se vživlja v utrip svetovne in slovenske Cerkve. Po predavanju diskusija in kosilo.
16.00 Predavanje: Duma 1985. Trpkost in zanos današnje slovenske zavest', kakor jo doživlja kulturni in narodni delavec. Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem. Opravil jo bo in pridigal tržaški škof Bellomi.
Bilo srečno!
V soboto 10. avgusta sta stopila na skupno življenjsko pot Mauro Leban in Nevja Žerjal. Vesela njune skupne izbire jima vsa skavtska organizacija iz srca čestita ter jima želi veliko sreče no novi življenjski poti.	SGS	-	SZSO
Z GORIŠKEGA
Zadeva o poimenovanju ulic v sovodenj ski občini
Prizadevanja sovodenjske občinske uprave za ureditev poimenovanja ulic na njenem območju segajo že v četrto desetletje. Da je temu res tako, priča tukaj dobesedno navedena kronika iz seje marca 1961, ko je rečeno:
Odobrili so občinski inventar ter prešli na preimenovanje ulic v Sovodnjah, Rubijah, v Gabrjah, na Peči in v Rupi. Za Vrh tega preimenovanja ni treba izvršiti, ker je vas razdeljena na zaselke, ki imajo svoja imena in hišne številke.
Glavno cesto, ki pelje po Sovodv.jah, so sklenili imenovati po goriškem slavčku pesniku Simonu Gregorčiču. Ta ulica se je doslej imenovala Via gia Impero. To ime bi najbrž ne ostalo pod nobeno demo-kristjansko občinsko upravo, toda v Sovodnjah se je to ime sramotno držalo vseh hiš, ker je prefektura žt pred leti razveljavila sklep sovodenjskega občinskega sveta, da bi dali ulicam dostojna dvojezična imena, ki bi nas spominjala velikih slovenskih mož. Ulica 24 maggio, ki pelje v »Vas« naj bi se po novem imenovala ul. 1. maja. V Rubijah naj bi se dei ceste od Kranjca do postaje imenoval ul. Lojzeta Bratuža. Potok naj bi postal Soška ulica (v italijanščini Via del-Vlsonzo), Klanec pa naj bi nosu ime sovodenjskega patrona sv. Ivana (prav: sv. Martina). Sklep občinskega sveta bodo odposlali prefekturi v odobritev.
Naj tej kroniki dodamo, da so pristojni organi dovolili občinski upravi v maju leta 1976, da lahko preimenuje dve ulici, ki sta: Via gia Impero v ul. t. maja ter ul. Guido Neri v Bazoviško (Baso-vizza). Vendar občinski svet tega ni sprejel, ker je bil mnenja, naj ti organi odobrijo seznam, ki ga je poslala občinska uprava. Sprejela ga je v marcu leta 1982. V kroniki Katol. glasa čitamo: »Svet je tudi odobril sklep, naj se prične s postopkom za preimenovanje dveh ulic od šestnajstih, za kateri je prišlo dovoljenje od pristojnih organov, za ostalih 14, katerih je bila leta 1976 zavrnjena, pa bo občinska uprava sprožila novo akcijo za njihovo odobritev.«
Bralce bo gotovo zanimalo, koliko je v občini ulic, ki še čakajo na preimenovanje oz. na odobritev s strani pristojnih organov. So to v Sovodnjah ul. Bergamas v Škrlje (Scariano), ul. Favetti v ul. Frančišek Sedej (1854-1931), ul. gia (ex) Impero v ul. 1. maja (v navedeni kroniki bi se morala imanovati po goriškem slavčku pesniku Simonu Gregorčiču), ul. Venezian v ul. Srečko Kosovel (1904-1926), ul. Za-netti v ul. Fran Erjavec (1834-887), ul 24. maja v ul. 25. aprila; v Rupi ul. Duca d'Aosta v France Prešeren (1800-1849), ul. Guido Neri v ul. Bazoviško {Basovizza), ul. S. Xidias v sv, Marka (San Marco); na Peči ul. N. Sauro v Vipava (Vipacco), ul. 24. oktobra v Ivan Pregelj (1883-1960), ul. Rismondo v Dragotin Kette (1883-1899); v Gabrjah ul. Principe di Piemonte po pesniku Simonu Gregorčiču (1844-1906), ul. Regina Elena po Ivanu Cankarju (1876-1918); v Rubijah naj bi se ul. A. Diaz imenovala Primož Trubar (1508-1581). Za Vrh ostane oštevilčenje hiš.
V uvodu je omenjeno, da si že četrto desetletje sovodenjska občina prizadeva, da bi uredila toponomastiko na svojem območju, ki bi spominjala oz. opozorila javnost, da je občina izključno slovenska. Morda je ravno to, kar vznemirja razne organe, da se zavlačuje z odobritvijo predloga, ki ga občinska uprava zagovarja, kar seveda ni ravno v čast demokratičnemu duhu države, na katerega se republiški ustroj naslanja. Kajti nesmiselno je, da se pristojni organi protivijo odobritvi predloga občinske uprave o preimenovanju ulic, ki spominjajo na črno preteklost države, če občina, ki je slovenska, želi urediti svojo toponomastiko, ki je v manjšinskem pogledu edino pravilna, mislim, da ne krši nobenega državnega zakona (vsaj moralnega).
Tega problema ni rešil niti Osimski sporazum. Upajmo, da ga bodo upravitelji sodovenjske občine rešili z zakonom o globalni zaščiti, če bodo imeli še voljo čakanja. Ali pa bodo udejstvili sklep, ki so ga odobrili že leta 1972, ko je bilo rečeno: »V nasprotnem primeru bo občinska uprava tablice z nomivi imeni ulic in trgov sama namestila.«
Remo Devetak
Hlinili m .......  umi..n...	.............................................................................min .
V ponedeljek 9. septembra 1985 skupno goriško■ tržaško romanje na Barbano. Pridi tudi ti!
Pmnmnii n. Jerueia v Mčkoliab
Stran 4
Romanje na Barbano
Skupna sv. maša bo v svetišču na dan romanja 9. septembra ob 11. uri. Somaševanje bo vodil koprski škof-pomocnlk Metod Pirih. Pred in med mašo je priložnost za sv. spoved.
Sovodnje
Na zadnji seji občinskega sveta dne 23. julija je svet obnovil tudi vrsto raznih komisij. Naj danes dodamo k zadnjemu poročilu še ta imenovanja.
Pregledniki računov za leto 1985 so Ivan Batistič, Enco Panariti za večino in Jožko Maraž za manjšino. Predstavnik občine v posvetovalni komisiji za rvodenje proste cone je Rafko Butkovič (prej Jožko Prinčič). V razširjeni odbor trgovinske zbornice za upravo ■proste cone in goriškega sklada (Fondo Gorizia) je bil izvoljen Vlado Klemše za večino, Marija češčut na za manjšino (prej Klemše in Pavletič). Predstavnik občine v upravnem svetu Konzorcija za razvoj industrijske cone bo odslej Bogdan Butkovič (prej Klemše). V petčlansko komisijo občinskega sveta za upravljanje občinske telovadnice so bili imenovani svetovalci Marjan Devetak, Marjan Tomšič za večino in Jožko Maraž za manjšino (prej Boža Pižent, Jožko Prinčič in Remo Devetak), župan in odbornik za šport po statutu.
Na prihodnji seji bo občinski svet obnovil še ostale komisije.
Naj (k temu poročilu dodamo, da je občinski svet odobril strošek 4.500.000 lir (vštevši nakup orodja) za čiščenje cest na Vrhu. To čiščenje se nanaša na vse zaselke vasi ter izven nje, oz. do občinskih meja, začenši iz Rubij proti Šmart-nemu (San Martino) in Poljanam. Ekipa, ki je delo prevzela, je že pridno na delu.
V raznem so se 'k besedi oglasili svetovalci Bernard Florenin glede ceste v Gabrjah, Marija češčut (SSk) o potrebi korit na sovodenjskem pokopališču, Bran-iko Černič (SSk) o nepravilnem trošenju strupa za uničenje trave, zlasti na grmičevje na ga/brskem pokopališču. Marjan Tomšič je opozoril na ekološki problem, ko se širi smrad zlasti v teh vročih dneh po sovodenjskem območju. Po njegovem naj bi ga povzročali razni objekti m ko-košjerejo, prašičjerejo ipd.
Razpis javnega natečaja. Občina Sovodnje ob Soči razpisuje javni natečaj za dve me9ti pomožnega delavca-delavke za čiščenje šolskih in drugih prostorov z nepopolnim (pet oz. tri ure) delovnim časom. Rok za predložitev prošenj poteče ob 12. uri 3. sept. 1985. Razpis je izobešen na občinski deski.
Romarski dan v dežju
V juliju smo imeli črni petek v ekonomiji, v avgustu pa črni torek v vremenu. To je bil dan, ko ni videla sonca do poznega popoldneva vsa severna Italija. Turist, ki se je ta dan znašel na cestah, je bil do kraja razočaran. Romar, ki išče drugo Sonce, je lahko 'bil kljub vsemu zadovoljen in srečen. To moremo reči verniki iz Jamelj in Zgonika, Iki smo se 6. avgusta v temnem jutru napotili v Drež-nico nad Kobaridom. Od Čedada naprej do cilja in ves popoldne po Soški dolini je neusmiljeno lilo, le v Drežnici je bolj rosilo.
Ko zadonijo orgle v veliki drsžniški cerkvi Srca Jezusovega, romar pozabi na vse težave dneva in časa. Če pa še vsa skupina zna lepo moliti in prepevati, je romarska maša prava velikonočna radost in veselje. Vedno bolj se opaža, da številni verniki radi opravljajo svojo spoved prav na romanjih. Tako je bilo letos 25. aprila v Drežnici in v Strunjanu, tako sedaj 6. avgusta zopet v Drežnici in tako bo zlasti 9. septembra na Barbani. Božična in velikonočna spoved v domačih cerkvah, vmes pa vsaj trikrat za veliko večino spoved na romanjih, to je kar lepa duhovna korist, ki je vsak ne vidi.
Drežnica ima samo eno večjo gostilno, »Jelkin hram«. Tu smo si »privezali duše« kakor je na vsakem romarskem izletu tudi potrebno. Potem pa prepevali in peli, posebno še proti večeru, ko se j 2 po obisku cerkve v Novi Gorici vendarle prismejalo sonce. Bili smo že na poti proti Jamljam, ko je zmagala demokracija in smo podaljšali naš izlet ter zavili v Doberdob.
Po daljšem odmoru pa za slovo vsi v jameljsko cerkeiv, nato pa še v farno dvorano, kjer veselja in presenečenja ni manjkalo. Jameljski župnik Tone Prinčič je bil njega dni kar 16 let v Zgoniku, tako si
lahko vsak predstavlja veselo srečanje v gostoljubni hiši in fari. Jameljci, predvsem cerkvene pevke, so obljubili, da nam obisk vrnejo v Zgoniku, mi pa še mislimo prej 9. septembra po Barbani »masovno« obiskati drugega bivšega zgoniškega župnika Bogomila Breclja ,v njegovi novi r.abrc-žinsiki dvorani. - F. 5.
Tolminski večer pesnice Ljubke Šorlijeve
V petek 23. avgusta je bila v galeriji knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu prisrčna slovesnost. Predstavili so zbirko pesmi Ljubke Šorlijeve s skupnim naslovom RUMENI KO ZLATO SO ZDAJ KOSTANJI ter s podnaslovom Pesmi rodnemu Tolminu; z zbirko so Tolminci hoteli počastiti 75-letnico rojstva svoje rojakinje ter ji s tem dokazati veselje in ponos nad uspehi, ki jih je dosegla, kot je v uvodnem govoru poudarila ravnateljica knjižnice Marta Silli, ki je zbirki tudi napisala uvodno besedo. Zbirko je mojstrsko epre-mil Ivan Jermol, nekdanji učenec pesnice, ki je s slikovito pisavo izpisal vanjo najbolj značilne pesmi, ki jih je pesnica poklonila rodnemu Tolminu. Zbirka je bibliofilska in je izšla v točno oštevilčenih izvodih.
Slovesnost je začel ženski zbor, ki ga vodi Vera Clemente; zapel je nekaj narodnih pesmi, nakar je ravnateljica knjiž-
Goriška občina je v ciklus poletnih pri reditev vključila tudi pomembno razstavo »Giambattista Tiepolo, il segno e Tenigma«. Razstavo, ki je bila odprta v juniju so namestili v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. Zunanja podoba razstave je posrečena in pregledna, koncept lazsta-ve same pa nekoliko neobičajen, saj se olj delih Tiepola razvrstijo še sočasni umetniki in tisti, s katerimi je 'Ih-polo sodeloval. Ob razstavi je izšel izredno bogat katalog, prava poslastica za umetnostne zgodovinarje, ki preučujejo grafiko, pa tudi za ljubitelje in zbiralce grafičnih listov.
Giambattista Tiepolo (1696-1770), eden izmed najslavnejših beneških umetnikov, je bi! izredno plodovit. Zapustil je ogromno število oljnih slik in fresk, ki krasijo cer kve in palače od Benetk do Vidma, pa od Wiirzburga do Madrida (tu ga je tudi doletela smrt). Že obsežnemu opusu je treba dodati približno 2000 risb, katerim se pridružuje še okrog 36 grafik. Prav ta manj znani aspekt Tiepolove umetnosti je prikazan na omenjeni razstavi.
Čeprav skromno število grafik morda vsiljuje misel, da je to bila le obrabna dejavnost velikega freskanta, kvaliteta del in veliko odobravanja že sočasnih piscev o umetnosti tako mnenje takoj spodbije. Tej zvrsti slikarstva je Tiepolo, čeprav le za kratek čas, posvetil enako pozornost kot ostalemu slikarstvu in pokazal isto tehnično dovršenost. Še pred letoin 1720 je začel sodelovati z nekaterimi domačimi grafiki, ki so pripravljali razne ilustracije knjig za beneške založnike. V štiridesetih letih 18. stol. pa je Tiepolo verjetno naredil ciklus desetih jedkanic, ki so jih kasneje poimenovali Capricci. Sledila sta jima še ciklusa desetih in štirih jedkanic Scherzi di fantasia, nekoliko večjega formata. Zdi se, da je zatem Tiepolo kot grafik utihnil. Njegovi grafični listi pa so zbudili veliko občudovanje med ljubitelji in poznavalci umetnin in našli tako.i pot v grafične zbirke po vsej Evropi.
Na razstavi v goriškem gradu so prvič predstavljene tudi edine ohranjene bakrene plošče nekaterih jedkanic. Obiskovalci se tako lahko seznanijo s tehniko Tiepo-lovega dela, s primerjavo del ostalih umetnikov pa si lahko predstavljajo mil;e, v katerem je Tiepolo deloval. Snov 1 iepo-lovih jedkanic je večinoma fantastična, ikonografsko dražljiva, vendar nas predvsem prevzamejo ista širokopoteznost, lu-minoznost, zračnost, ki so tako značilne za Tiepolov freskantski opus.
Razstava Tiepolovih jedkanic je za Gorico izjemen dogodek. Prav tako bo verjetno tudi odmev na razstavo, ki ostane odprta do 8. septembra. Urnik ogleda: dnevno 9-12 in 15-20.
Ob robu pa še nekaj. Ali ne bi kazalo, da bi goriška občina predstavila v podobni razstavi tudi kakega domačega umetnika (iz preteklosti ali sedanjosti), mogoče manj briljantnega, manj univerzalnega,
Poroka
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti -Gorica iskreno čestita
NEVJI IN MAVRU ter jima želi mnogo sreče in medsebojnega razumevanja na skupni življenjski poti.
nice Marta Silli imela pozdravni nagovor, v katerem je izrazila veselje celotne tolminske skupnosti, da lahko pozdravi pesnico rojakinjo v svoji sredi. Sledil je govor bibliografa ter knjižničarja Goriškega muzeja Marijana Breclja, ki je orisal pesniški svet Ljubke Šorlijeve, katerega je povezal z ustvarjanjem drugih pesnikov in pisateljev, domačih in tujih. Nastopil je nato spet ženski zbor ter zapel vrsto pesmi, med katerimi sta recitatorja Mimika Klanjšček ter Ivan Jermol brala poezije iz pesničine zbirke. Zatem je nastopil moški oktet, ki ga prav tako vodi Vera Clemente ter zapel več narodnih.
Po nastopu pevcev je spregovorila pesnica sama in se vidno ganjena zahvalila svojim rojakom za nepozabni večer, ki so ji ga pripravili. V govoru se je spomnila svoje mladosti, ki jo je preživela v Tolminu, pa tudi poznejših let, ki so z njenim rodnim krajem tako tesno povezana.
Za zaključek je spet nastopil moški oktet, ki je poleg drugih zapel tudi nekaj pesmi v tolminskem narečju.
Željam, ki so jih pesnici Ljubki Šorli-jevi izrekli njeni tolminski rojaki, se pridružujemo tudi Goričani; naši pesnici želimo zato še vrsto zdravih in uspešnih let.
M. P.
manj kvalitetnega, a za naš kulturni prostor prav tako pomembnega? Mar ne bi bilo spodbudno predstaviti kakega umetnika, ki je svoj delovni krog razširil v goriško zaledje? Tako bi lahko prišlo tudi do spodbudnega sodelovanja med umetnostnozgodovinskimi ustanovami čez mejo, iki se lahko ponašajo s prav takimi strokovnjaki kot so npr. ti, ki so kot gostje prišli predavat iz Ženeve. Take razstave bi bile tudi spodbudne za preučevanje lokalne kulturne zgodovine, v kateri je še marsikatero vprašanje odprto, nekatere izsledke pa bi bilo treba ponovno preveriti.	v.	č.
OBVESTILA
Alojzijevišče. Vpisovanje novih in starih gojencev je v zavodu, ul. Don Bosco 60, vsak dan od 2. do 10. sept. od 9. do 12. ure.
Na trgovskem tehn. zavodu v Gorici se
prično popravni izpiti 2. sept. ob 3.30 s pismeno nalogo iz slovenščine.
Vsakoletna duhovna obnova za članice Marijine družbe ter druge žene in dekleta bo v nedeljo 8. septembra v Zavodu sv. Družine v Gorici. Začetek ob 9. uri, zaključek z mašo ob 18. uri. Skozi mesto bo od postaje mestnih avtobusov vozil poseben avtobus ob 8.30. Od železniške postaje bo šel po korzu čez Travnik do trga Catterini in potem do Zavoda. Zvečer ob 19. uri bo vozil v obratni smeri.
Udeleženkam duhovnih vaj, ki bodo od 2 do 4. sept. v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« nad Trstom, ako nimajo svojega vozila svetujemo, da se na trgu Oberdan poslužijo avtobusa št. 4, ki pelje mimo tržaške univerze in se ustavi pod Domom. Izstopi se na tretji postaji po ovinku Faccanoni.
Maša za edinost bo v Trstu 2. septembra ob 17.30 v ul. Risorta 3. Sledi prikaz diapozitivov.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Z. Zois« v Trstu obvešča, da se bodo pričeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra. Dijaki z oddelka za geometrijo imajo pismeni izpit v ponedeljek 2. sept. na sedežu zavoda. Za naslednje dni je razpored objavljen na oglasni deski.
Po sklepu zadnjega zborovanja tržaških duhovnikov bodo od oktobra dalje vsa srečanja italijanskih duhovnikov ob četrtkih popoldne in ne več ob ponedeljkih. Priporoča se, da so ob četrtkih po možnosti prosti večernih maš.
V Ogleju bo v nedeljo 14. sept. srečanje članov škofijskih pastoralnih svatov iz vseh škofij dežele Furlanije-Julijske kr., ji ne. Zbiranje ob 15.30, nakar sledi program, ki se zaključi s sv. mašo ob 18.30 in skupnim napitkom.
DAROVI
Za Katoliški glas: Andrej Krošolj, Kanada 45.000; Augusta Cioni, Pisa 14.000; Ana Jurca Sosič 15.000; Natalija Vecchiet, Trst
24.000	lir.
Za Zavod sv. Družine: Marija, Janez in Metka ob šesti obletnici smrti tete s. Aha-cije Kacin 100.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: D. M. 100.000; N. N. brezobrestno posojilo 5.000.000 lir.
Za Pastirčka: Jože Čotar ob 75-letnici urednice 50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: ob pogrebu Ra-dislava Pertota 30.000; N. K. 50.000; ob pogrebu Karlota Godniča 20.000; Pertot 5.000; Milič, žel. postaja 50.000; Uxa 60.000; sv. A. 26.000; Altieri 40.000; ob rojstnem dnevu B. B. 50.000; N. N. 35.000; Berto-lino 50.000; Minca A. 100.000; N. N. 5.000; N. N. 20.000; De Conradi 50.000; Pangos 40 000; Šušteršič F. 35.000; M. R. 50.000; N. N. 50.000; N. N. 50.000; Lojze Legiša 150.000; Florjančič Ciril in Zorka 35.000; Petelin 30.000; Bojan Brezigar 50.000; N. N. 35.000; Olga Abram 10.000; Vecchiet 50.000; N. N. 70.000; Švara 50.000; E. Gruden 50.000; Rozalija Frankič 25.000; N. N. 35.000; N. N. 50.000; Aldo Žerjal 50.000; Bagozzi 50.000; V. Zeriali 50.000; Kakeš II. 50.000; Bone Maiks in Vera 50.000; Valerija Čermelj 10.000; Pertot 10.000 lir.
Romarji iz Zgonika v Drežnico: za novo kapelo v Cerovi jah 75.000; neimenovana v isti namen 10.000; dve osebi iz Zgonika za domačo cerkev 60.000; N. N., Zgonik za Skupnost Družina Opčine 30.000; za novo farno dvorano v Nabrežini iz Zgonika 70.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: G. Zidarič 50.000; Kakeš 50.000; B. B. 50.000; Š. F., Zgonik 70.000; Gergolet, Doberdob 50.000; N. Černič, Opčine 50.000; G. J. 10.000; N. N., Doberdob 50.000 lir.
Širite „ Katoliški glas“
Za cerkev na Opčinah: N. N. za Jernejevo 250.000; Pavla Milič v spomin na moža Ivana 100.000; Zora v spomin na moža Franca Brundula 50.000; družina Lenisa-Daneu v spomin na očeta Gina Lenisa in staro mamo Marijo Milič-Daneu 50.000; botri in starši ob krstu Saše in Tine Sos-si ter Tilna Kralja 50.000; Ivanka Dolenc 30.000; Emilija Puntar 20.000; Danilo in Hilda Daneu v spomin na Ivana Miliča 20.000; Iva Golob namesto cvetja na grob Marija Dolenca 20.000; Štefanija Žiberna-Danev v isti namen 20.000; Leopolda Guštin v spomin na moža Bruna 15.000; družina Filippi v spomin na Albina 10.000; Ana in Eda v spomin na Marija Dolenca 10.000; Frida Žerjal namesto cvetja na grob istega 10.000 in družina Decleva prav tako 10.000; družina Čuk v spomin na moža in očeta Marina 5.000; razni 120.000 lir.
Ob 25-letnici smrti sestre Fani: Bogomila Švab za cerkev v Sv. Križu pri Trstu 20.000; ista daruje namesto cvetja na grob svojih staršev, bratov in sester ter nečakinje Ervine za ‘katol. tisk 20.000 lir.
Za cerkveni zbor »Sv. Jernej« z Opčin: Francka Peršič 50.000; Pavla Milič v spomin na pok. moža 150.000; D. in B. Lupine v spomin na pok. Albino iz Kolu-drovce 10.000 lir.
Za OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin: Frida Žerjal in družina Decleva v spomin na Marija Dolenca po 10.000 lir.
Za cerkev pri Banih: družina Giordano Ban 5.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: Lija Bak namesto cvetja na grob Marija Dolenca 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marija Scnica 100.000; Pierina Hrvatič 30.000; Marcela Vatovec 20.000; Marija Tul, Log 10.000; Bruna Ulčigraj 10.000; Maksimilijan Ota, Pulje v spomin stare mame Angele Švara 3.000; M. B., Trst za zastavo sv. Cirila in Metoda 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Razstava Tiepolovih del
Spored od 1. do 7. septembra 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Šerif Trepetlika«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 15.00 Na počitnice. i6.00 Draga 85 - nenosreden prenos.
Ponedeljek: 8.10 Fabianijevi iz Kobdilja.
9.15 W. Scott: »Ivanhoe«. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.40 Beležka. 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Četrtkova srečanja.
14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Nacionalno vprašanje Trsta. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 9.15 S. Martelanc: »S splavam po širnem svetu.« 10.10 Koncert v prosvetnem domu na Opčinah. 10.40 Operna glasba. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 14.10 Ribe našega morja. 14.30 Mladi mladim. 16.00 Mit in slovenska pesem. 17.10 Klasični album. 18.00 Marij Maver: »Veter s Pampe«.
Sreda: 8.10 Izbor iz Povejmo v živo.
9.15 S. Martelanc: »S splavom po širnem svetu«. 10.10 Koncert v Tržiču. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Zbor »Collegium musieum« iz Beograda. 14.10 Fabianijevi iz Kobdilja. 14.30 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 Mozart: Bastien in Bastiena, operna enodejanka.
Četrtek: 8.10 Potovanje po Vel. Britaniji.
9.15 S. Martelanc: »S splavom po širnem svetu«. 10.10 B. Smetana: Moja domovina.
11.40 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 14.20 Slov. popevke. 14.10 Naša vina. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva.
17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Za ta letni čas. 9.15 S. Martelanc: »S splavom po širnem morju«.
10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva. 13.20 Primorska poje. 14.10 Potovanje po Vel. Britaniji. 15.00 V svetu filma. 16.00 Podoba matere v sodobni slovenski pripovedni prozi. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 S. Martelanc: »S splavom po širnem morju«.
10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. 11.30 Beležka. 12.00 Na počitnice.
14.10 Za ta letni čas. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ena bolha me grize. 17.10 Klasični album. 18.00 J. Povše »Za plačilo ti prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka.
DAROVI
Za ACM - Trst: M. B., Trst 50.000 lir.
Za kapelo pri Dom ju: Štefi Bratina 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. v zahvalo 100.000 lir. Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000; N. N. 10.000 lir.
Za misijonarja Janeza Puhana CM, Madagaskar: V. K. 500.000; N. N., Gorica 500.000; Viktorija Kosmač Prunk 100.000; N. N., Gorica 50.000; Tončka Curk 50.000; Pavla Drašček, Gorica 12.000; Marija Man-tegna 50.000 lir.
Za bogoslovce v misijonih: M. F. 100.000; A. T. 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa 350.000; L. G. 200.000; N. N., Rupa 200.000; N. N., Rupa 150.000 lir.
Za lačne v misijonih: Sv. Ivan, Gorica 267.000; N. N., Rupa 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Opčine 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katofiško tiskovno društvo
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407