'Wm; HHHHplI IMMMt&MMtoMMMttMUMb * ■ *, J NO. iox NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, AUGUST, 25th 1916. LETO IX. — VOL. Trideset slovenskih otrok v nevarnosti pred opjem. f —Ogfcnj >e grozil V sredo zvečer uničiti trinadstropno poslopje na 6218 St. Clair ave. last udove Mrs. Mary Zakraj-šek. Ogenj je nastal okoli 8. ure zvečer v kleti pod saloo-nom Ant. Alhčina, 6218 St. Clair ave. in se je bliskoma razširil med staro šaro in ropotijo v kleti proti stanovanju Ahčina in bratov Kunstelj, ki stanujeta zraven Ahčinovih. Tla v kuhinj i, jedilni in dveh spalnih sobah pri Ahčinu so popolnoma pregorela An ogenj je uničil vse pohištvo Ahčinu, vredno do $600. Enako škodo je naredil ogenj tudi pri družinah Kun-^telj, ki stanujejo zadaj za delavnico in čisti" lico oblek, znano pod imenom NeW York Dry Cleaning Co. katero lastujeta Kunstelj brata. Pohištvo v dveh sobah je popolnoma pogorelo. Obleke pa, katere imata Kunstelj brata v čiščenju in popravilu, so bile pravočasno odnesene in se ni naredila nobena škoda, in bo vsakdo dobil gotovo svoje. Ant. Ahčinu, gostilničarju je zgorela vsa obleka, več postelj, mnogo ihiišne oprave. Njegovemu bratu je zgorelo pet oblek, čevlji, klobuki, sploh vsa oprava. Pipe v kleti pri Ahčinu so se skoro stopile in še do četrtka popoldne ni mogel točiti pive, raz-ven iz steKlenic. Na paslopju je skupne škode $2500 do $3000 V hiši prebiva '10 družin s približno kakimi 75 osebami. Mrs. Mary Zakrajšek je bilo v vrvežu, ki je nastal radi ognja, u-kradenih $75 iz listnice in še več drugih oseb poroča o tatvini. Kdo je tat, se ne ve, ampak se zasleduje. Nobenega vzroka se ne ve, kako je nastal ogenj. Dramatičen prizor je bil, ko so ognjegasci prihiteli skoro iz celega mesta na pomoč. Devet ognjegasnih strojev je bruhalo vodo na ogenj, in ognjegasci so po lestvah in pri oknih iz velike hiše reševali otroke. Dvajset otrok je bilo v nevarnosti, da zgorijo. Ognjegasna pomoč je bila pravočasna. Norwood gledališče, ki se nahaja prav zraven, last Mr. Paul Gozdanoviča, j^nič prizadeto. Ljudje v gledališču še vedeli niso, če zraven gori. —Dognalo se je, da je Jakob Hočevar, o katerem smo poročali v zadnji številki, da je bil zaprt v Detroitu in nato pripeljan v Milwaukee, igral v Detroitu ulogo dr. Col-linsa in raznih drugih sleparskih "šintarjev". Pod imenom "Dolenc" je imel v "Glas Na roda" velike oglase, da ozdravi vsako bolezen in kjer je trdil, da zna več kot vsak zdravnik. Zato ga bodejo zvezine oblasti še posebej prijele, ker je goljufal rojake po pošti, kajti pošiljal jim je navadno vodo namesto zdravil in se je dal za to drago plačati. Naš list ne sprejema takih oglasov, kajti taki "dohtarji" kot so Jakob Hočevar bi pač zastrupili kakega človeka, ne pa ozdraveli. —Nevaren slepar se je klatil okoli slovenskih in hrvatskih gostilničarjev v Clevelandu. Je to neki Nemec po imenu Otto Riedel,«ki je spravil več gostilničarjev ob denar. Imel je navado, da je stopil v saloon, kjer je zahteval, da se mu pokažejo steklenice in sodi žganja, če so "štempljani". In grozil je krčmarjem, da je izšla nova postava glede "štemp-sov". Konečno pa ga je doletela usoda. V saloonu Dan Keki-ča na 2436 St. Clair ave. so spoznali sleparja. Takoj je bil prijet in postavljen pred zve-zinega komisarja, ki je določil $2500 bonda za obravnavo. Kol se poroča je osleparil gostilni- čarja Jos. Tekavčiča na 3141 St, Clair ave. za $1, Martin Brendorferja na 4502 St. Clair za $2 in Geo. Dormanoviča na 3003 St. Clair ave. za $4 5°- —Slovenska godba Triglav v Collinwoodu priredi 27. avgusta na Recharjevih prostorih svoj prvi izlet« Godba nastopi ob tej priliki prvič v svojih uniformah. Godba šttje 23 mož in je precej dobro izučena ter ponos collinwoodskih Slovencev. Načeljuje g. L. Masle. Rojaki so vabljeni na piknik. —Da se lahko v Clevelandu marsikaj doseže, če je složnost med strankami nam dokazuje domače podjetje Slovenska Dobrodelna Zveza. Ta Zveza je štela z dne 31. julija 1484 članic in članov z n6 krajevnimi društvi. Zveza ima danes premoženja čistega $40.114.39. Rojaki, kateri ste že pri organi-cijl in isti, ki niste nikjer, vprašajte za cene asesmenta pri krajevnih tajnikih ali na vrh uradu in videli bodete, da je Zveza najbolj poceni in objed-nem na najboljši podlagi. Pri Zvezi ni nobenih naklad iz vrh. urada, kakor se to godi neprestano pri drugih organizacijah Pristopite takoj, iker lahko se 1 zgodi, da se asesmenti poviša j —»Zahtevajte po slovenskih trgovinah namesto pink, red in 1 green stampsov "opeke" Slo-' venskega Narodnega Doma- —iAko prinesete glavnemu tajniku Slovenskega Narodnega Doma zo $10 opek, dobite eno delnico. —Ako nisi še delničar Doma, naredi svojo dolžnost, oglasi se pri tajniku na 1052 E. 62. St. in zahtevaj delnico. Delnica se lahko plačuje na male obroke, I $1.00 na mesec. Čas za plačati je dve leti. —Kot je bilo v zadnji številki poročana, da je začel Mr John Gornik dajati namesto "stemps" opeke za Narodni Dom, pa se je. zopet javil en trgovec, in to je Frank Gornik, 6113 »St. Clair ave. ki je objed-nem tudi delničar Doma. On bo dajal opeke namesto "stem-psov". Rojaki, stvar za Narodni Dorii je danes jako resna po naselbini, zatorej izključno zahtevajte opeke pri vseh trgovcih. Sedaj imajo te opeke naši delničarji Belaj in Močnik, ki sta se prva oglasila, John Gornik in, Frank Gornik. To so edini slovenski trgovci, ki dajejo "opeke" namesto stempsov. Direktorij ima v petek sejo, kjer sfc bo ukrepalo za nadaljno naročitev opek po ic komad, da se bo lahko vsem ustreglo. Opeke se dobe pri gl. tajniku 1052 E- 62nd St. —Slovensko pevsko in podporno društvo "Edinost" odpotuje- korporativno v soboto, 2. septembra v Johnstown, Pa. kjer se vrši prvi shod slovenskih pevskih društev v Ameriki. Ustanovila se bo Zveza slo-vensikih pevskih društev. —Policija je zaprla^ tekom zadnjih petih dnij šest nevarnih požigalcev hiš. Imeli ^o navado iz same nagajivosti zažigati hiše. Nepoznani lopovi so tudi slovenskemu stavbeniku Mr. Matt Satkoviču na zapad-ni strani mesta, kjer gradi Mir. Satkovič 'hišo, pokradli mnogo leša in ga celo že pribitega' odtrgali od hiše. Kdor danes krade in se potepa okoli je pač 'prve vrste lump in zločinec, ker poštenega dda je vsepovsod dovolj. —Na skladiščih lesa ob reki Cuyahoga, skoro v sredini mesta, je pričelo pozno v četrtek zvečer goreti. Skoda na požga-nem lesu znaša $175.000. To je že tretji Veliki ogenj v dotič-nem kraju tekom dveh let. Rumunija se pridruži zaveznikom? Novice k stare domovine. Edini vzrok, da ramunjska armada še ni poklicana v službo je, ker se zavezniki posvetujejo ali naj dobi Rumunija posvetovalen ali odločilen glas pri sklepanju miru. Balkanska ofenziva je ustavljena. Rusi so ujeli Turke v avstrijski armadi Napredek na Somme fronti. London, 24. avg. Angleška kot francoska armada ste naenkrat udarili na nemške pozicije ob Somme fronti, in udarec je bil uspešen. Francozi so dobili važno mesto Maurepasf kjer so imeli Nemci svoje glavne postojanke. Poročila iz iSomme fronte zajedno naznanjajo, da nameravajo Francozi podaljšati svojo ofenzivo za kakih 30 milj južno od reke Somme. Turki poraženi. Petrograd, 24. avg. Ruska armada v Kavkazu se je spoprijela s turško pri Raohti. Mesto iMush, na pol pota med Mosulom in Erzerumom je padlo v ruske roke. Rusi so zajeli 2300 Turkov. Ofenziva Nemcev ustavljena. Petrograd, 24. avg. Nemška ofenziva pri Stokhod reki je ustavljena. Včeraj so bili trije napadi Nemcev krvavo odbiti. V Galiciji smo pri avstrijski armadi ujeli prve Turke, ki se borijo južno od Lvova. Ruski ujetniki v Sibiriji. London, 24. avg. Ruski minister za notranja dela Kvostov se je izjavil, da bo vlada oprostila 120 ruskim pregnancem in političnim zločincem nadaljno kazen. Ofenziva na Balkanu. Amsterdam, 24. avg. Dogdd-ki na Balkanu zavzemajo prvo mesto med vsemi drugimi, da-sf ni posebnih novic iz Balkana. Glavni pogovor v evropskih prestolicah se vrši o' Grški in Rumunski, če se pridružite narodom, ki se sedaj bore na Balkanu. Deset narodov bi se nahajalo v vojni, če se pridruži Rumunska in Grška. Ženske kot vzrok vojne? ► Iz Aten in Soluna se poroča, da hiti onnogo tisoč grških prostovoljcev pod zastave Venize-losa, da obranijo Bulgarom nadaljno prilaščevanje grške zemlje. Da s i je nemška vlada podala v Atenah formalno izjavo, da nemšike in bulgarske čete ne bodejo napredovale na grško ozemlje, pa se vendar grški narod boji, da se bitke zanesejo na grško ozemlje in da si Bulgari prilaste vzhodni del grške države, katero so dobili od Turkov. V Berolinu pa se zatrjuje, da so zavezniki pripeljali v Bukarešto, glavno mesto Rumunsk^ krasne ženske, ki >mamijo diplomate in skrivej delujejo, da se Rumunija udeleži vojne. , Srbi se junaško borijo. Solun, 24. avg. Srbska armada, ki je razpostavljena na za-padnem krilu zavezniške armade, se bori s čudovito hrabrostjo. .Dasi napadajo združeni Bulgari, Nemci in Avstrijci srbsko krilo, vendar se Srbi niso umaknili ampak so po nekaterih točkah napredovali. Le mal del srbske armade se je dosedaj udeleži! bitk proti Bulgarom in Nemcem. Večinoma se uporabljajo dosedaj angleške čete- J, Stališče armad'na Balkanu. Vrhovnim poveljnikom srb-sko-ruske armade na Balkanu je bil imenoma postavljen srbski prestolonaslednik Aleksander. Pravi poveljnik pa je ruski general Friderič. Prihod ruskih čet v Solun je povzročil ve likansko navdušenje. Dosedaj se je izkrcala šele prva divizija. Vsega skupkj pošljejo Rusi na Balkan 80.000 mož. Iz Pariza se poroča, da zavezniki na Balkanu sicer ne potrebujejo novih čet, toda ruske čete so dospele raditega, da so povzročile moralen upljiv na bulgarsko ar- mado. Bulgarski ubežniki, katerih vsak dan nekaj pride v Solun, so že dolgo vpraševali: Kje so Rusi? In ko se jim je odgovorilo, da jih še ni, so bili potolaženi. Bulgari se najbolj boje Rusov. Rumunija se pripravlja. Rumunski kralj je vsredo, 23. avgusta sprejel v posebni avdijenci nemškega ter avstrijskega poslanika, vsakega posebej. potem pa obadva skupaj. Konferenca je trajala tri ure. Berolinskemu "Tagblatt" se iz Bukarešta poroča: Nemir je čutiti po vsej Itumunijh Življenje v mestu se je mnogo spremenilo. Veseli Bukarešt je postal skoro mrtvo mesto. Vsa znamenja kažejo, da se bliža nevihta, in da brez vojske se ne bo končalo. , Nemški dreadnaught torpediran. London. 23. avg. Angleška uradna brzojavka naznanja, da je bil torpediran od nekega angleškega submarina nemški dreadnaught Nassau razreda. Poročilo se glasi: Submarin E-23, poveljnik Turner, ki se je vrnil danes iz Severnega morja, poroča da je zadnjo soboto uprizoril uspešen napad na oklopnico Nassau razreda. Ko je pet nemških torpednih ru-šilcev prišlo na pomoč in so vlekli poškodovano ladijo v pristanišče, je angleški poveljnik ponovno napadel poškodovano oklopnico in jo potopil. Potopljena oklopnica je nosila 18.000 ton, dvanajst 11 palčnih topov in 36 drugih topov. Albanci na Balkanski fronti. Solun, 24. avg. Oddelek Albanskih atašev, pod vodstvom načelnika Alirica se je izkrcal danes v Solunu. Ti Albanci so pomagali lansko- zimo Črnogorcem, ko so slednji hoteli poraziti Avstrijce. Ti Albanci so neprestano sledili Črnogorcem in so se konečno s slednjimi priklopih srbski armadi. Rusi, Italijani, Srbi, Črnogorci in Albanci ^tvorijo sedaj znaten del zavezniške armade pri Solunu. Boji na Balkanu. Poročila, ki prihajajo iz Be-rolina in Pariza se ne strinjajo. Dočim poroča Berolin, da je general Mackensen vrgel Srbe nazaj pri jezeru Ostrovo, pa poročajo iz Aten in iz Pariza, da so srbske čete zasedle Mo-ricev okraj, 60 milj severno od Soluna. Srbi so okupirali 150 sežnjev bulgapskih strelnih jarkov. Bulgari utrjujejo svojo fronto ob reki Strumi. Angleži so prodrli do bulgarskih osrednjih pozicij, in nevarnost je, da napadejo Angleži bulgarsko ozemlje. # Boji na Francoskem. London, 24. avg. Angleži napredujejo proti Thiepvalu in severno od Guillenonta. Dvesto sežnjev strelnih jarkov je bilo zasedenih od Angležev pri Thipvalu, katero mesto stoji pred neposrednim padcem. O stri boji se vršijo v tej okolici. Nemcem se je posrečilo zasesti nekaj angleških strelnih jarkov, toda so bili nemudoma vrženi iz njih. Silni boji okoli Verduna, zlasti pri Fleury se nadaljujejo. Francozi trdijo, da so znatno napredovali med Thiaumontom in Fleury. Na ruskem bdjišču. Nasprotujoča poročila prihajajo iz Petrograda in Berolina. V Berolinu sicer priznajo, da so Rusi zasedli Jablonica gorski prelaz, kjer se že en teden vršijo naibolj siloviti boii, toda Berolin trdi, da so bili Rusi povsod drugo,d odbiti. Nada-, Ije poroča Berolin tudi krvavo odbitje ruskih napadov pri reki .Stokhod. Vsa k ruski poskus da bi prišli preko reke, je bil izjalovljen. Boji na morju in v zraku. Iz Berolina se poroča, da je bila torpedirana od nemškega submarina neka večja ruska torpedovka. Švedski parnik Baltic je bil torpediran ob nizozemskem obrežju. Devet oseb je utonilo. Nadalje se poroča iz Berolina, da so Francozi zaplenili dva nemška zrakoplova. Devet francoskih zrakoplovcev je napadlo nemško skladišče municije severno od Verduna in povzročilo precejšno škodo. Vseh devet zrakoplovov se je vrnilo nepoškodovano. Kaj bo z Rumunci? London, 24. avg. Ministerski predsednik Rumunske, Bratia-nu, je pripravljen posredovati v prid zaveznikov, toda razne vlade zaveznikov se niso še sporazumele v tem, ali naj se da Rumuniji ob sklepanju mi ru odločilen ali samo posvetovalen glas. Začasni mir, ki vlada na Rumunskem, nikakor ne naznanjav da se je Rumunija premislila. Rumunija gotovo udari na Nemce in Bulgare. Nemci so še močni. London, 24. avgusta. David Lloyd George, angleški vojni minister je včeraj govoril v angleškem parlamentu o položaju na bojiščih. Izjavil se je, da kritika, ki dolži Angleže, da niso prebili nemške fronte ob reki Somme, ni opravičena. Nem ci so imeli dvojno pot, kaj naj naredijo. Izbrali so si drugo pot, namreč pripeljali so moštvo in topove izpred Verduna in obranili svojo1 črto. To je bilo ugodno za zaveznike, se je izjavil Lloyd George, kajti prvič smo s tem zmanjšali pritisk na Verdun, drugič pa smo Nemcem preprečili, da niso poslali pomoči v Rusijo. Neumestno bi bilo podcenjevati nemško moč, ker Nemci so še močni, toda rezerv nimajo več. Vse naše moči potrebujemo, da razbijemo sovražnikovo moč. In s skupnim delom na vseh frontah se bo konečno sovražnikova moč zrušila. Amerika svari Turke. Washington, 24. avg. Državni tajnik Lansing je poslal voditelju ameriškega poslaništva v Carigradu svarilo turški vladi, v kateri zatrjuje ameriška vlada, da bo strogo pazila, da Turki ne bodejo začeli s ponovnim masakriranjem krist-janski Armencev v Perziji. A-janskih Armencev v Perziji. A-vsako kršitev humanitete in too naredila turško vlado odgovorno za vsako grozovitost. Župan Postojne zaprt. "Slovenski Narod", v Ljubljani z dne 24. julija javlja, da je bil prijet župan Postojne Franjo Lavrenčič radi srbofil-stva. Izjavil se je, da so Srbi boljši prijatelji Slovencev kot Nemci. Njegov sin je v Italiji ujet. ' , Pri današnji nezanesljivi poštni zvezi med staro domovino in (Ameriko je skoro nemogoče dobivati kake časopise iz stare domovine. Slovenski amerišiki časopisi že cele mesece niso prinesli nobenih novic iz stare domovine. Z veseljem torej poročamo, da bodemo mi od sedaj naprej vsak teden enkrat prinesli broj novic iz Kranjske, Goriške, štajerske, Primorske, Koroške, Hrvatske in Srbske. Slovensko časopisje namreč kolikor toliko dohaja v Švico, kjer ima Jugoslovanski Odbor svoj urad, in ta Jugoslovanski Odbor ekspidira te novice v Ameriko. Edino naš list prinaša te novice iz stare domovine, na kar naše cenjene naročnike opozarjamo. Vse kar se važnega zgodi v stari domovini, bodemo prtčfbčili. Novice prihajajo primeroma* še precej hitro, če upoštevamo današnje razmere. Novice posnemamo iz sledečih časopisov: "Edinost" iz Trsta, "Slovenski Gospodar" iz Maribora, "Mir iz Celovca, "Slovenec" in "Slovenski Narod" iz Ljubljane ter i z nekate' rih hrvatskih in nemških listov. Pomnite, da je naš časopis edini slovenski v Ameriki, ki (prinaša te novice. I '.1 i 'At A Železniški štrajk še vedno preti. Washington, 24. avg. Štrajk železničarjev Še ve*') in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only. TELEPHONE CUY PRINCETON 1S9 Entered as second-class matter January Sth 1909, at the post offici et Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. 1916. Analiza izvedenca o prodadu Nemčije. Spisal general Malleterre. li dober nauk, sicer nekoliko pozno in za ceno strašnih žrtev, in karkoli naj bo naša usoda, stanovitnost in neupogljiva volja zaveznikov bo koneč-no triumfirala nad silo, ki sedaj vojnega -materijala, .se je po-jsrečilo rtefnškemu generalne-fmu štabu, da je vrgel Ruse nazaj ip da je pridobil nekaj te ritotija. Toda bruhanje krvi pri Nemcih, je postajalo silnej-še. > Nemčija je morala Turkom na pomoč, in ko je začasno u-stavila Ruse, je vrgla svoje armade na tretjo fronto. In nemški kolos je začel krvaveti na novih ranah. Brez dvoma je, da izmed vseh premoči in nadsil, s kate-, rimi se je Nemčija oborožila, je bila najbolj ranjena nemška premoč v organizirani armadi. Če hoče generalni štab nado-meščevati padle vojake, mora uničiti rezerve, najprvo v številu, potem pa v kakovosti. Trenutek pride, ko pade človeška hrabrost s človeškim mesom. Vsi borilci na bojnih poljih se morajo podvreči tej postavi. Zmaga pa pripade o-nemu, ki lahko vzdrži najda-lje radi števne in moralne re zerve. I11 kje je Nemčija danes glede te točke in kje so zavezniki. Podajmo nekoliko primerov. Mnogokrat se je že pisalo po časopisju in v magazinili o številu vojakov na vseh frontah. Ker je milijone mož pri vojakih, so seveda ti računi ja-ko različni. Sistem modernega militarizma mobilizira vse moške od 20. do 50. leta. Toda današnja vojna je stavila še večje zahteve. V armado pobirajo 17 letne do 55 letnih. Kar se tiče Nemčije se je pisalo, da ima na razpolago od osem milijonov do 13 milijonov mož. To število se je dobilo na podlagi štetja iz leta 1914, ko je Nemčija štela 65 milijonov prebivalcev. Toda najmlajši razred, ki se more šteti je letnik 1916, ki izvira od rojstva iz leta 11896. Tedaj je .Nemčija imela 53 milijonov prebivalcev. Po tej številki dobimo 9.000.000 moških, ki pridejo tako ali tako v poštev vojaške službe. Ako računamo po isti metodi dobimo v Franciji 6.000.- sec 200.000. kampanja je Opomba urednika: Jako zanimiva študija nem^k? vojaške moči, ki je tjj, tiskana, prihaja izpod pefesa generala Malleterre, ki je služil kot častnik generalnega štaba pri Joffre v bitki pri Marne. Tu je bil ra- propada. njen in je zgubil eno nogo, ta- Ko so Nemci leta 1914 pri-' ko da je bil nesposoben za na- čeli z vojno, so Nemci dobro daljno službo. Pred vojno je vedeli kaj delajo in so sodili, bil general Malleterre profe- da je ura vrlo ugodna za na-sor v "Vojaškem Zavodu" in stop. Nikdar v svetovni zgo-je pripoznana avtoriteta o vo- dovini ni bil en narod še bolj jaških stvareh. pripravljen za vojno. In sicer Članek je izšel v "New York ne za defenzivno vojno, daj Times" in je vzbudil mnogo brani svoje narodne meje, svo senzacije. • jo narodno neodvisnost, pa£ * * * pa za vojno osvajanja. Nemči Z globokim prepričanjem ja je naredila iz svojih podlož-sem napisal na vrhu tega član- nikov malikovalce militarizma ka besedo "propad'''. in najstrašnejše orodje vojske, Vem, da se bo zdelo to ne- ki je sploh kdaj eksistiralo na katerim odveč in mogoče ne- svetu. korektno, posebno nevtralcem1 In proti svojim nasprotni ki še vedno mnogo pričakuje-, kom, kktere je želela skmišiti, jo od nemške vojaške sile. proti Franciji in Rusiji najpr Nemške armade se bojujejo vo, potem pa proti Angliji na na tujih tleh, na tleh drugih vodi in na suhem, si je Nemči državah in nemška zemlja je ja zagotovila trojno premoč takorekoč do danes še popol- premoč ubijalnega materijala. noma ohranjena. . Nemci oku- premoč organiziranih mas in pirajo in izkoriščajo ogromne premoč -poveljstva in " vojne pokrajine: v Belgiji, v delu se-,teorije. verne Francije, na Poljskem, Tekom zadnjih deset let je v Litvinski, v Srbiji. Kajzer in Nemčija izsilila iz svojega pre-njegov zgovorni kancler sta v bivalstva maksim vojaškega .na-, imenu nemSkega imperializma pora. Vsako leto je bilo število naznanila svetu triumf Nčmči- vojaštva v rrflru povečano, ta je in bližajoči se mir. ko da je konečno Nemčija ime Toda kakšen triumf in kak-(la en milijon izvežbanih voja Sen mir? Ali je to mbgoče kov neprestano pod orožjem triumf, da spravi pangermani- In s pridobitvijo najmlajše režem pod serviliteto Evropo? zerve je Nemčija ustvarila^000 za boj sposobnih mož, če AH bo to srečna Evropa, če'drugo, rezervno armado, ena-bodejo narodi potlačeni, brez ko močno kot prvo, katera je pravic in svobode? ^bila namenjena,,da podvoji pr- Tako so Nemci sanjali prvo vo armado in podeli masi ne-leto. Toda zadnjih par mese- premagljivo silo. cev so svoj glas precej spretne- In tej človeški sili je nem-, nili, da znižali. Nemci govori- ška znanost najbolj dovršeno jo sedaj o častnem miru. Pr in popolno vojno orodje. Vse voj&kovani svet, katerega so kar bi količkaj zvečalo vred-.Nemci tekom vojne dobili, bo- nost nemške armade, seje upo-dejo Nemci dali nazaj, obdrže rabilo. Teška artilerija. avto gale toliko časa, da se jim pla-1 mobilski traktorji, strojne pu-čaja dolgovi. In zakaj bodejo, ške, zrakoplovi, kolosalni Zep-. Nemci izmenjali ta pridoblje- pelini, submarini, skratka, vsa ni svet? Za zgubljene koloni- nemška 'industrija in kemija je je, za svobodo morja, za nekaj kar tekmovala med seboj, kdo gospodarskih pridobitev za ne- bo ustvaril več in boljšega mo-kaj par sto milijonov dolarjev rilnega orožja, škode in obresti. I Konečno je postala Nemčija t In tu imamo drugo stran ošabno ponosna 11a svoj gene-slike. Mogoče se v Evropi ralni štab, ker se je zavedala nemški vojaški položaj ne vidi popolne sloge med povelj st-še tako slab, toda to naziranje vom in teorijo, prosta je bila se spremeni, če pogledamo Nemčiji pot, da udari na kogar drugam. Blokada, ki je vedno koli hoče kadar hoče. In vsa hujša, jet zaprla vsa pota na vojaška kasta častnrkov, ki so morja. Nemška trgovska mor- izvirali še od srednjeveških narica je blokirana ali pa nje- barbarskih nemških fevdalni-ta. Nemška pristanišča so za- kov, se je združila okoli dina-puščena, trgovina je uničena, stije, da pomaga uresničiti sil-Vsa industrija je v rokah voj- ne sanje nemške ekspanzivno-| ni'h potrebščin, in vsa nemšlka sti, da se obnovi sveto nemško industrija danes ne izdeluje cesarstvo, da se razpne nad vsa druzega kot predmete za voj- morja m vlada vsem narodom, no. Tujezemska tržišča so Ip po načrtu nemškega ge-i zgubljena. Nemčija sicer še ve- neralnega štaba bi Nemci kla-dno lahko živi od svojih last- li "pijani heroiznia in brutalnih virov, še vedno lahko vz- nostnih sanj" med manjšimi držuje svoj vojaški in gospo- narodi in jih tlačili pod svoje . darski odpor. Toda teško sa- gospodstvo. po imajo Nemci; v krogu, ka- ln sedaj se je zgodilo, da je mor je stisnjena, se je le teško vsa ta nemška premoč in nad gibati, in strašni napori, da se sila, ki je vrjela in bila prepri izogne (temu objetju, Nemčiji čana, da je nezmagljiva, mane morejo prinesti svobodnega homa zdrobila, in sicer že v pr zraka. i vem mesecu vojne, ko je he- Nemčija bi bila že prema- roični belgijski narod, se usta-gana in uničena, če bi bili za- vil nemškemu navalu in -priza-veznik nekoliko bolj kruti in djal nemškemu generamemti če bi bolj združeno delovali, štabu tako hud udarec, da ga če bi zaveznrki vedeli kako še danes ne more pozabiti. ■grupirati svoje čete, kako osre-' Sledila je zmaga ob reki niti nemška vojaška vlada ne določiti svoje udarce. Nemčija Marne in povzročila 'Nemcem i upira je, da so Nemci od zaje dala zaveznikom strašen tako rano, da se še danes ni-čettka vojne vsak mesec zgubi- vzgled, kaj lahko ena sila nare- zacelila. Strašne bitke, ki soji povprečno 300.000 mož, te-___________________ di, katere usoda je odvisna od sledile bitki pri Marne so to ško ranjenih«, lahko ranjenih, Na stanovanje se sprejmete 2 brutalne ^ moči disciplinirane rano neprestano razširile. O- zbolelih, ujetih in ubitih. Iz- dekleti, ki delate v tovarni, armade. Zaveznik so se nauči- fenzivna sila Nemcev na za- med teh 300.000 se jih vrne F.. 55th St. (103) računamo s prebivalstvom Francije iz leta 1896, ko je Francija štela 38. milijonov prebivalcev. Toda dočim se prebivalstvo v Franciji od 1896 ni množilo ampak je ostalo na isti višini, se je prebivalstvo Nemčije v dvajsetih letih pomnožilo na 12 milijonov duš, in leta 1934 bi Nemčija zlahka razpolagala z 11.000.000 možmi. Te priproste številke vam kažejo, kako silno važno je, da se uniči nemški militarizem, da ne začne zopet svojega morilnega dela znova. Toda ne dajmo se motiti po teh številkah. Število vojaštva je sicer važno, toda njih kakovost je še veliko večjega upoštevanja vredna. Vsakdo prizna, da vojna sposobnost moža se zmanjšuje s starostjo. Armada prve linije je sestavljena iz mladih mož, 'ki služijo v aktivni armadi in v prvi rezervi. Potem pridejo možje ■med 27 in 35 letom, ki izpolnjujejo prvo rezervo. Potem pa pridejo "mase", ne dovolj izvežbane, katerih naloga je varovati domače meje ali pa zasedeno zemljo za fronto. In potem pride čas, ko se vojna dolgo vleče, ko postanejo žrtve bolj heroične, ko zgine prva linija najbolj izvežbanih mož, in pridejo na vrsto starejši možje, ki se morajo boriti z večjimi nevarnostmi toda z manjšo močjo. Naredili so se računi glede nemških zgub, kakor je te račune predstavila in priobčila sama nemška vlada. Seveda ti nemški računi zgub so^ precej sumljivi, kakor so su-mljiva poročila, ki jih izdaje nemški generalni štab. Toda najmanjše število, katero moremo upoštevati, in kateremu številu se teku čir4 dni __r so Hli mv ■ koto rac«pr,pia e z gube na me-1' Komisija, kije bila jiostavlje-Lanska jesenska na, da preišče krivce v Belgt- bila posebno hu- ji in kršitev od strani Nemcev da za Nemce. Povsod so bili v mednarodnih postav, podaja s ofenzivi,, in naravno, da so- tem ovoje tretje poročilo. Prvo vražnik, ki je v ofenzivi, zgu- poročilo povdarja v glavnem bi mnogo vojaštva. ' Tako 1917 je v 'Nemčiji že pod orožjem. In s tem, da je Nemčija poklicala v vojaško službo "črno rezervo", t. j. može med 39. in 50. letom, ki še nikdar poprej niso videli vojaške službe, nam jasno priča, da je prva linija popolnoma izunffTa) S poklica-njem te armade in z izvanred-nimi nadomestili je Nemčija dobila nadaljnih 2,000.000 mož toda gotovo je. da je mnogo teh uporabljenih že na fronti proti Rusom. Nemške zgube se morajo« zjeclnačiti z mladiči izpod 18 let in s starci nad 50 let. Kakšne kvalitete bo taka armada, lahko presodi tudi oni, ki nikdar ni videl vojaške službe. In potem, ko je ta armada v vojni službi, se mora sama vzdrževati. Nič več novega moštva ne more prihajati na fronto, kadar je uporabljeno vse, kar šteje nad 17 in nad 50 let. In pomnimo ogromno zgu-bo nemških ^častnikov. Nemška uradna listina skazuje 51.000 častnikov, ki so postali tekom vojne nezmožni za vsako službo, so bili ubiti ali ujeti. Zgube so se nadomestile s .podčastniki in prostovoljci, toda vsakdo ve, 'kaj je nemški častnik, ki je pravilno "izučen", kako moštvo njemu slepo uboga, in da podčastniki ni*kdar ne bodejo mogli dobiti od moštva one discipline kot pravi častniki. Ko vse to upoštevamo, dobimo vtis, da je Nemčija sicer še močna na suhem, toda Nemčija ni več zmožna, da bi ustvarjala nove arn|ade, kot je to delala prej. Mi lahko sumarizi-ranio nemške vojaške kretnje v sledeči tabeli: Meseca oktobra, 1914: Nemški generalni štab je ustvaril šest novih armadnih zborov po osem polkov, skupaj 168 bataljonov. Meseca januar i j a, 1915, ustvarjenje štirih novih armadnih zborov z 84 bataljoni. Aprila, 1915, šestnajst starih divizij so z novimi močmi reorganizirali v 32 novih divizij. Junija, 1915, 30 novih bataljonov formiranih. Julija in avgusta, 1915, na novo formiranih 200 bataljonov. Toda od januariia 1016 Nemci niso niti enega novega armadnega zbora postavili na bojno polje. To je znamenje da morajo Nemci šteti le na one armadne zbore, ki so sedaj na južni fronti. Novih for-, macij ne morejo v priačfcovati. Celo balkanska armada, katero so Nemci ošabno imenovali "egiptovska armada", ker so mislili, da bodejo z njo napadli Egipet. in 'ki je štela deset divizij ali 250.000 mož, je zginila. Nezmožnost nemškega generalnega štaba formirati nove armade je smrt nemški vojski. Nemci bodejo raditega morali zmanjšati svoje fronte, umikanje in poraz bo sledil. Mnogo trgov in vasi, ki leže med Vilvorde, Malines in Lou-vain. to je, v najbolj obljudeni in najbolj bogati belgijski okolici, je bilo izročenih nemškim vojakom, da so jih plenili in požigali. Nemški vojaki so lovili civilne prebivalce v teh krajih kot divjo živino, zapirali jih v ječe, brez obravnave ali zagovora jih streljali, požigali njih hiše in njih premoženje poropali. Posebno se je to zgodilo v sledečih vaseh* in trgih : Senipst, VVeerde, Elewyt, Hol-stade, Wespelaer, Wilsele, Bu-eken, Eppgehem, Rotsaeler, Eerchter, Thilndock, Bootmer-beek, Houthem in Tremeloo. ewre je metrov dd vojnih femški generalni tab je naložil temu mestu 3.-000.000 frankov kazni, in ker meščani niso imeli toliko denarja, da bi plačali, so Nemci požgali 56 hiš v mestu. Sporočiti moramo tudi, da so N^mci 4. in 5. septembra metali iz zrakoplovov bombe na mesta Ghent in Ecloo, ki so odprta mesta brez trdnjav, in v katerih mestih se ni nahajalo nobeno vojaštvo. Konečno moramo še poročati, da so belgijski vojaki se umaknili iz mesta Malines 27. avgusta, in da so Nemci potem še tri dni bombardirali mesto, kjer ni bilo vojaštva. Nemci so streljali na [»razne cegte in zapuščene hiše. j Nemci opravičujejo svojo erutost z izggfvorom, da kjer-coli so streljali in požigali, da da se jim je civilno ^prebival-stvo šiloma ustavljalo. In do čim se je mogoče pripetil kak posamezen slučaj obrambe, kar se pač pripeti v vsaki .vojski, in če bi Nemci kaznovali erive osebe, bi molčali in se pokorili vojni 'krutosti. Toda nobenega vzroka niso imeli Nemci streljati nedolžne ose-ie, celo ženske in otroke, }ci se absolutno niso vdeležili nemirov, nobenega vzroka ni bilo X)žgati hiše posameznikom, ki niti v mestu niso nahajali, t-rastt in' ropati cerkve, banke privatna stanovanja. In še vec, niti sami Nemci ne morejo dokazati, da so bili izzivani mestih Vise, Marsage, Lou-vain in Wowre ter Termbnde, pa kljub temu so Nemci ta mesta do tal porušili in ustrelili nad tisoč žensk, otrok in mo-kih. Več kot sto milijonov rankov so nemški vojaki ukradli prebivalcem teh mest, ne da )i omenjali še hrano, pijačo in drugo lastnino. I Nemci so trdili v svojih časopisih, da je belgijska vlada razdelila med civilno prebivalstvo orožje, da bi se to prebivalstvo z orožjem ustavljalo upadnikom v belgijsko deželo. Nemci nadalje trdijo, da je katoliška duhovščina v Belgiji iridigala nekako sveto vojsko rroti Nemcem in da so duhovni na prižnicah pozivali naj poko-je ljudstvo vso nemško armado. Konečno trdijo^ Nemci, da opravičijo klanje belgijskih žensk, da so bile te ženske ra\ • no tako "divje" kot moški, so te ženske zlivale vrelo olje na korakajoče nemške vojake. Vse to je od kraja do kon»-a zlagano. Belgijske oblasti ne MMti/Htl resnični ljeno nemško .grozovit v je bil ta, da se beigijsl bivalstvo teiwboty zasti demoralizira po principi* loakoi so ga razkladali nemški J vojni pisatelji. Noben drug narod na svetu ni tako okruten-in živinski kakor nemški, kadar je v vojni. Nemci imajo za geslo, da bolj so okrutni, bolj trpi sovražnik in prej se bo udal. Na drugi strani pa je vzrok nemške grozovitosti želja -nemških Kontrola. Pri poslovanje The Cleveland Trust Co. s; uporabljn vsako Tar-nostno sredstv 1. Državne postave so stroge, knjige neprestano preis-kovane od neodvisnih auditorjev; ves gotov denar in vr dnostnipap r-ji ao p id skupno kontrolo. Ne po-s -ja lastnim direktorjem in Gradnikom nič denarja. Direktorji, ki dirigirajo. _ Cleveland Crust Company V tej zadnji vasi so Nemci samo, da niso nikdar delile oro-pustili samo mežnarijo celo,|žja civilnemu prebivalstvu, a.u-vse drugo so požgali. Ne daleč jpak šo celo skrbele za to„ da od te vasi je druga vas, kjer kadarkoli in kjerkoli se je pe- so Nemci požigali. Izmed nekaj ostalih hiš, katerih Nemci niso požgali, so imele mnoge napise: "Nicht abbrennem" fne požgati), "Bitte schonen" (prosimo, prizanesite!) "Gute Leu-te, nicht plunderen" (dobri ljud je, ne ropajte!' Tekom par dni so bile vse te hiše požga-ne. V vseh teh vaseh so ženske, ki radi bolezni ali rosti in drugih vzrokov niso mogle pobegniti, zlorabljen« javil sovražnik, so takoj pobrale vse orožje pri civilistih. pani v vseh mestih so svarili ljudi pred nasilstvom. Duhovni so neprestano pridigali ljudstvu, naj bo mirno in naj "vdano v božjo voljo" prenaša nemške grozovitosti. Kar se pa tiče žensk, ne morejo Nemci niti enega dokaza doprinesti, da je tako kot oni trdijo, in žen-resnici niso imeli druge kakor kako bi hitro in varne pobegnile pred nemški- Dr. LE S1EGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLM. 746 EUCLID AVE. bUn E-MiSL KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in s istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITOR1-JIH V EVROPI 1 Urada« ure: 9. d* 4. pop. 7. «•£. do 8. sveč. 10. do 12 dopt ob nedeljah. 1 str tkite ta otftcu, da ne pozabite naslo-Va Poceni se proda ena hiša za 2 družini in ena hiša za eno družino na 1264 E. 60th St. Se žrtvuje za $4500. dasi je mnogo več vredno.' Rent znaša $516 na leto. Vprašajte Mr. Bejenik, 12*7 K. 60th St. NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO! Vsled negotovega dottavljenja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne poiiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne iaplačrfjo mogoče s zamudo. Denar ae bo v nobenem slnčajn izgubljen, aipak nastati zamorejo le limit Mi jamčimo za vsako denarno poiiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriike banke, s katerimi smo sedaj v zvezi ia-di vojne, in radi popolne sigurnosti pri poiiljanju denarja Kj IOO - 5$14.00 . K: 1000 - $139.00 IIIIIIIIIIIIIIHIIII Frank Sakser, 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. difr ftianrtiUut Wattonal tyintr) j ! , . ^— ft £ USTAN. J. AVGUSTA, I»M. INKORP. 17. AVGUSTA 1»14. V DRŽAVI OHIO fae 14. jufc * > UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KBRN, «202 HT; CLA1H AVE. Podpredsednik: JOSIP KALAN, 6101 HT. CUAiK A VB. Tajnik: FRANK HUDOVMKN1K, 1052 B. MM 8TRBBT. Blagajnik: MIHAEL SBTNIKAR, 6S06 0LA88 AVB. NADZORNI ODBOR: Frank Oeratt, 6033 Bt Oalr M. Frani M. JaikMfl, 120» Norwood Rd, Mfct Petro rich, 10H6 B. 67tb BU STAVBENI ODBOR: , Joelp tele, 6108 nt Clair ave, Anton M. Kolar, 3222 L*keetde ave. Loula J. Pire, 6119 at. Clair ave. FINANČNI ODBOR: Rudolf Perdan, 6802 .Proeeer s|v«. Zofl Blrk, 6006 8L Clair ave. Louis J. Pire, Josip Kalan In Frank Cerne. Seje ddrektorlja ee vrte vaatk drugI ta «etrU petek v meeecu na 6029 O Lasa ave. Vee dohodke in koreepoodenoo tikajoče ae S. N. D. naj ae po< ttljajo ne prvega tajnika. DELO! Nadaljevanje iz a. strani poveljnikov po ropu in tatvini. Naj je padel le en sam strel v kakem mestu, katerega je oddal kak pijani vojak ali kak vznemirjen stražnik in že so planili nemški vojaki ter ople-nil cčlo mesto. In vselej, kadar so nemški vojaki oplenili mesto, so naložili še ogromen poseben vojni davek. T.a davek so Nemci pobirali, ker pri prvem plenjenju in ropu niso mogli dobiti vsega od prebivalcev. In konečno je tudi dokazano, da kjerkoli Nemci doživijo kak poraz, da se maščujejo raditega nad civilnim .prebivalstvom. (Dalje prihodnjič.) Iz stare domovine Njgpce iz stare domovine j Kdo dela draginjo? "Sloven-Gospodar" 3. dne 9. julija piše: Kdor gre v soboto na ma-| riborski trg čuje povsod psovke na kiriete. Kmet dela draginjo, kmet je vsega kriv. Drugi zopet govore; Kmetu vse samo I raste, ima dovolj žita, zelenjave, nikdar ni lačen. In zakaj prodaja v*se tako drago ? V sledečem podajamo razliko, kako so se kmetski pridelki podra-Ižili in kako industrijski. A.) Pšenica, 100 kg, pred vojno 21 kron, sedaj 36 kron, [podražena za 61 odstotkov; rž I pred vojno 18 kron, sedaj 30 kron, podražena za 60 odstotkov; ječmen pred vojno 20 K, sedaj 29 kron; leča prej 50 K, za 100 kil, sedaj 64 kron; belo vino prej 52 kron 100 litfov, [sedaj 180 kron ali podraženo za odstotkov. En liter mleka vojno 28 vinarjev, sedaj dinarjev, podraženo za 42 jtotkov. Ementalski sir pred 10 320 kron za 100 kil, se-500 kron, 90 odstotkov po-Iraženo. Jajca prej 25 komadov (za 2 krotie, sedaj 5 kron, kole-Iraba kilogram prej 3 vinarje, |sedaj deset vinarjev, krompir >red vojno 10-16 kron za 100 cil, sedaj 20-24 kron, špinača |pred vojno kila 35 vinarjev, se-laj i-40 kron. Goveje meso pred jjno 160^180 kron za 100 kg, laj 580 kron, telečje meso red vojno 280 kron za 100 kil, ij 760 kron, svinjska mast vojno 1.68 za kilo, sedaj kron kila, par gosij pred voj-16 kron, sedaj 90 kron. .) Industrijski pridelki: O-sto litrov prej 22-36 kron, ij 135-185 kron. zvišano za procentov, kmečki voz prej krdn, sedaj 500 kron, su-foslaty kila prej 48 vin, se-1.15 k. Vaselin za kože za litrov prej 64 kron, sedaj kron, salame 10 kil prej 395 sedaj i i 10 kron, makaro->rej 100 kil 76 kron, sedaj kron, petrolej 10 litrov prej cron, sedaj 60 kron, čaj ki- ;j 6 kron, sedaj 12 kron. ldustrija je posebno podra-kože, platno, materijal za in druge stvari, ki so absolutno potrebne, vzporedhno kmetijske pri-z industrijskimi vidimo, se industrijski mnogo povečali kot kmetijski, dančitamo v listih o novih rjih v industrijskih kro- gih, ki so obogateli od vojne, toda nikdar se ni še slišalo, da bi kak kmet - obogatel- Vlada predpisuje kmetu najvišje vce-ne za njegove pridelke, zakaj jih pa industrijalcem ne pred; pisuje? Nikomur nečemo česa očitati, toda zakaj se kmeta ravno povsod najbolj psuje, ker je baš kmet oni, ki največ trpi. Avstrijska gimnazija v Belgra-du. Početkom šolskega leta 1916-1917 se bo odprla \ Belgradu realna gimnazija, kjer bo prostora za kakih 1000 di jakov. Vodstvo gimnazije bo imel v rokah c. kr. major Ri-biczany. Iz Osjeka pridejo na to gimnazijo profesorji: poročnik Penjič, podporočnik Soko-lovič, iMato Krmpotic, dr. Ka sumovič, dr. Metelko in Splait. Nemiri v Belgradu. "London Times" prinaša z dne 21. julija med drugimi inozemskimi novicami sledečo kratko poročilo: Poroča se, da so v Belgradu zbruhnili nemiri, ker je avstrijski guverner odredil, da morajo srbski svečeniki na dan obletnice vojne prirediti žalne cerkvene obrede. Avstrijska justica v Belgradu. "Beogradske Novine" poročajo z dne 17. julija. 40 letni kmet Musel Zumerovič je obdržal puško, dasi so oblasti zahtevale od civilnih oseb, da oddajo vse orožje. Raditega je bil obsojen na smrt z ifstreljenjem. Letošnja žetev v Srbiji. "Budapest Hirlap" poroča z dne 12. julija. Nedavno se je v Budimpešti med avstrijskimi in ogrskimi poslanci govorilo glede razdelitve žetve v Srbiji. Znano je, da je bilo pred vojno 60 procentov srbske zemlje obdelane. Od 2.898.490 hektarjev plodne zemlje je biloyposejane f. 324.500 hektarjev, kjer so dobili 2.3 milijone metrskih stotov pšenice, 6 milijonov koruze, 238.000 rži, 634.000 ječmena in 800.000 ovsa. Skoro vse to se mora porabiti za Srbijo, in je še skoro premalo, če neče ljudstvo umreti lakote. Vendar je avstrijska vlada znaten del tega pridelka vzela iz Srbije in ga podelila "Kriegs-getreide" za avstrijsko uporabo. Srbija in Italija. "Tržaška Edinost" poroča z dne 14. julija : Med Srbijo in Italijo je prišlo do prepira radi Jadranskega morja. Iz cele polemike se vidi, da so Rusi. Francozi in Angleži na srbski strani. Ker se govori o novem potovanju JPašiča v Rim, "se iz tega sklepa, da se bodejo vršili ponovni dogovori med srbsko in laško vlado. Na vsak način pa si je Italija pri zaveznikih jako opekla svoje prste- Dobro pripominja "Hrvatska Riječ", ko piše: Italija s svojo ofenzivo ne more ničesar osvojiti, in kakor se vidi niti svojih zaveznikov nirha na svoji strani. Grenko je to — ali zasluženo. Zaključek šolskega leta. "Edinost" v Trstu poroča z dne 14. julija: Hrvatsko privatno šolsko društvo sv. Cirila in Metoda je imelo zaključek šolskega leta 1915-19116. Zaključilo se je 35 privatnih šol. Razprave proti uredniku. "Edinost" v Trstu z dne 13. julija piše: Javlja se, da se bo v Gradcu vršila obravnava proti uredniku spletskega li*ta "Sloboda", Niki Bartulovičii, njeno uredništvo spremeniti, ®*rhare,. ft Collmwood, kajti namesto starega uredni^ ff brez izjeme udeležite k0 gospoda Fran Cdtiča je pod-, ^anredne seje, ki se vrs, 31. pisan Vekoslav Mrak- av?u?ta ob * fvecer Razpoloženje goriških Slo- ™"!11 prostorih. Na tej sej. se vencev. "Slovene" z dne 10. ju-bodeJ°, da,a; ^vodila ^galija poroča: Za čuditi se je, ka- !°ma' kl ,bodeta fast?Pala vas ko se naš narod v Gorici drži. c,a"e na konvenciji. Naj pove Ob priliki zadnjih laških nava-iysak svoje mišljenje za procv.t lov na Gorico je ostalo naše tn tra'ni postanek nase dicne prebivalstvo popolnoma imir.;organizacije Prebrala se bode- no. Naši ljudje so utrjeni v sku-'iQ Pravlla od tocke d? točke-šnjah prestalih mesecev in so ker gotovo berete v hstih, da prepričani, da se sovražniku ?.e ta ah ne str,nJa s PravI" ne bo posrečilo nikdar dospeti h> z*torfJ Jc tr«ba- da se sedai v Gorico. (žalibože to prero- da bo prepozno. Z kovanje "Slovenca" ni imelo'fdrufenv,mi rnocmt na delo, do- uspeha. Lah je sedaj v Gorici.1 k'er JJ cas' Joh" Grose1' taJnik-Op. uredništva.) E. 137th St. Poziv Slovencem. "Edinost" v Trstu poroča z dne 9. julija: (povodom rusko-angleške-fran- Dekleta stara 18 let ali več coske ofenzive). "Sedaj ko so dobijo takoj delo v tovarni se zopet razvili veliki >>ji na^Iača $1.50 in več rta dan. sevru in zapadu, je treba, da si Lake Erie Iron Co. 915 E. 63. vsakdo dobro zapomni, da je St. severno od St. Clair (no) treba rabiti razum in pazno Naprodaj so jaiko fini loti od zasledovati dogodke. Mi bode- $?s oo napreJ- Loti so v Ran. mo ofenzivo Rusov in Angle- da„ Park A1Iotment na Green žev ter Francozov skrbno za- Road prav zraven Randan dir. sledovali. Nihče ne ve kaj pri- kaiišče. Se priklopijo mestu de-*" Se morajo prodati, da se urav-Glazbena matica v Ljubljani. na neka za.puščina. Vzemite "Slovenski Narod"' v Ljubljani Randall karo pri Corlettu do z dne 13. julija poroča: Dne 12. konca iinije Za nadaljna pojas-julija, letos se je vršilo v dru-!nila vprašajte Mr. F. Murphy, štveni dvorani glavno zboro-,Wade park ave-^Tel. Bell vanje "Glazbene Matice" pod Q'arfield 6080 M. in Cuv. Prin-predsedništvom g. Fran Huba- ceton I30. Na zemljišču smo da.....-Dru štvena .muzikalna j vsa^0 nedeljo in tudi druge šola je štela pretekle zime 9 dneve po dogovoru. To so loti, ki so za Slovence najbolj pripravni in se bodejo podvojili v vrednosti tekom enega leta. ■ . - ■ . ======= Pet aH T55t dobrih in poštenih fantov se sprejitie ina stanovanje. čiste nove postelje- L. Pečjak, 1271 E. 54th (103) r*» ....................■miiiiiii "m('ii|| Išče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. --- (x86) učiteljskih močij in 607 (po šte* vilu predmetov) oziroma 468 (po številu obiskovajcev) učencev. Predavali so se sledeči predmeti: Teorija muzike, har monija, splošno petje, klavir, violina, tielo, koncertno petje-Uspeh "£lazbena Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1397 E. 51st St. (ro3) "Čas je 4dina slovenska re-i so bili jako zadovoljivi. vija v Ameriki, posvečen za >ena Matica" je v prete-|pouk| napredek in znanstvo. čenem letu priredila 8 koncer- W|^6ite se na ta velezanirnivi tri .t. ^ j ^ ^ "Čm" 271 i So. Millard ave. Chicago 111. ali pa na 6033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Naročnina $1.00 na leto. Iščejo se zanesljive osebe po slovenskih naselbinah, ki bi na- birale naročnike za ta velezanirnivi list. (Fri.) . DOBRA SLABOST je odvisna večinoma od dobrega želodca in dob^r želodec je odvisen od rednega delovanja celega prebavnega ustroja. Čitajte kako Severov življenski balzam (Severa's Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih neprilik: "Trpel sem celi dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse -to je storil za me Severov Življenski Balzam, Priporočam ga vsim, ki so slabotni.' — Andrej Koren, Logensport, Pa. — Severov Življenski balzam je iz-borni pripravek za zdravljenje, ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgu-be slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75c v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. tov. Kljub temu, da se nahaja 44 pevcev v vojni, je pelo pri koncertih 144 pevcev In 60 pevk Društveni dohodki so znUšali 88.719 K s stroški 88.494 K, Preostaja torej 254 K. Čisto društveno premoženje znaša 47.132 K napram 79-627 K preteklega leta. Z aklamacijo je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Fran Hubad. , Vojne obsodbe na Slovenskem. "Tagespost" javlja z dne 14. julija: Babica Ivana Kotnik v Slovenski Bistrici je bila obtožena in stavljena pred vojno sodišče radi kršitve paragrafa 197 in 199. Pri krivični preiskati proti bivšemu " občinskemu zastopniku Simonu Pušniku v Kerschbachu, ki je bila pred vojnim sodiščem v Gradcu radi srbofilstva, se je babica izjavila, da je slišala in-krimirirane izjave Pušnikove, toda pri razpravi pred vojno sodnijo v Gradcu je izpovedala zopet drugače. Radi krivega pričanja je bila obsojena na šest mesecev ječe. Slovenski šolski nadzornik o srbskem šolstvu. "Slovenski Narod" v Ljubljani z dne 15. julija poroča sledeče: C. kr. nadzornik Hude je preštudiral srbsko šolstvo in je podal o njem sledeče poročilo: "Ka-radjordjeviči so bili trikrat, a Obrenoviči dvakrat na prestolu. Toda napredek šolstva v Srbiji je velik. Temu je pomagal sam srbski narod, Jci v principu ni proti šoli in izobrazbi. Poleg tega pa so bili vodje vseh strank v Srbiji vselej složni, kadar se je šlo za napredek šol-stviL Kmetski poslanci srbske nar^ne skuštine so bili vselej za večje izdatke za šolstvo. Srbija je mogoče edina država na svetu, kjer so kmečki poslanci zahtevali več za šolstvo kakor pa sam minister prosvete. Vojna kuhinja v Ljubljani. "Tagespost" poroča z dne 16. jul: Aprovizačni odbOr mestne občine Ljubljana je odredil, da se napravi javna vojna kuhinja v Ljubljani, -kjer se l>o dobil zajutrek, kosilo in večerja. Spočetka bo število gostov omejeno, pozneje pa se bo dovolil obisk kuhinje vsem. Cene bodejo sledeče: Juha S vinarjev/Naprodaj so nove hiše za dve prikuha 20 vinarjev, bela kava družini, vsaka 4 sobe in kopa 114 vinarjev, Črna kava 10 vinar- lišče. Vsc moderrte potrebsči- Čedna soba s prostim vhodom se odda za dve dekleti ali fanta. 60211. Bonna ave. (101) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1157 Norwood Rd- (101) Takoj dobi delo dobro dekle za splošna hišna dela; majhna družina. Plača $7 na teden. 10009 Ostend ave. Vzemite St Clair ave. karo in transferiraj-te na 105. cesto, med St. Clair in Superior. ((10?) Odda se v najem čedna soba. 6724 Bonna ave. (102) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 1065 E. 66th Street. (102) DELOl DELO l Možje in žene dobijo takoj delo v tovarni, lahko delo, dobra in stalna plača. Oglasite se takoj pri Osborne Manufacturing Co. 5401 Hamilton ave. (101 jev. Enaka kuhinja je v Trstu že organizirana. ne in naprave. Cena samo $3600. Nekaj plačate takoj, Ob prilik, kake ve..Hce, botrlnje |„ ™ lahka odplačila, 14706 pri veeelem omiijii, epomnlte ae na Sylvia ave. ColUnwood. Vpraša? šajte lastnika na tem naslovu; RODNI DOM". Vsak najrfienjll dar . ' . . , ~ Z doforodoiei. je vsak dan tam. (101) VELEVAŽNA KNJIGA. Izšla je velevažna knjiga za ameriške Slovence, pod naslovom "Slovenija Vstani!" \ delo našega slovenskega učenjaka in delavnega Jugoslovana dr. Niko Zupaniča. Ta knjiga bi morala priti v vsako slovensko hišo v Ameriki. Ta knjiga bi morala biti evangelij za ameriške Slovence, kar se tiče naše Jugoslovan, ske politike! Nad sto strani obsegajoČo knjigo krasi pet izvrstnih slik velikega . pomena. To knjigo dobijo v roke slovenski ujetniki v Rusiji. 5000 knjig je poslanih v Rusijo Slovencem. 5000 knjig je namenjenih a m e r i š k im Slovencem! Bratje, sezi-te po tej knjigi, ki velja le 50 centov. Zraven dobite veliko mapo jugoslovanske zemlje f Nail roča se pri nas, ali pa naravnost od Dr. Niko Zupaniča, 1369 E. 40th St. Cleveland, Ohio. DELAVCI f Stalno delo vsak dan v letu. Dobra plača. The Union Salt Co. E. 65th St. & N. Y. Central železnica. St. Clair ave kara (103) CENIK MALIH OGLASOV. IME SE DELAVCE VSE VRSTE, do 25 beeed ali • vrat X. krat po.......................40c. 3 krat po.......................36c. 6 krat po.......................30c. veaka nadaljna vrata po to. DELO IŠČEJO VSE VRSTE, do 26 beeed ali S vrat t krat po.......................20« 3 krat ta ve« po.................I7c. veaka nadaljna vrata po S«. SOBE SE ODDAJO INN A HRAfoo SE SPREJMEJO, do 25 beeed ali S vrat. 1 krat po.......................26c. 3 krat ln več po................,20c. Veeka nadaljna vrete po 4c. V NAJEM SE ODDA, MIIA, •TTTRO-VANJE, TRGOVJNA, Itd. NAPRODAJ HISA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUQO. TiCE SE OSEBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 besed all 0 vrat. H krat po.......................60c. 3 »krat po.......................42c. 6 krat bi več po................35c. veaka nadaljna vreta po 7c. fSCEJb 8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE 08EBN0 •TI. do 25 besed aH S* vrat. 1 krat po....................»..eOc. 3 krat to ve« po...............$1^60 Veaka nadaljna vrtta po 10c. ZAHVALE IN tfRTVAiKA NAZNANILA. Vsaka vrata po............... 6c. Za večkrat se Ista cena pomnoll. pRUiTVENA-NAZNANILA. Ikrat iw> ...................4c vrata Za večkrat po..............3c vrata 4 do 6 beeed ee računa eo* vrata. J... .: ■ ■•■:. <- , : • '.-.isti i- ' V '.V ' ; POZOR, SLOVENCI! Cenjenemu slovenskemu občinstvu uljudno naznajam spodaj podpisani, da sem odprl trgovino z navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi do bite vedno prve vrste kolesa, ki so garantirana in po zmernih cenah. Uljudna in točna postrežba Ob vsaikem času. Prevzamem v popravila vsa kolesa- Popravilo je točno, zanesljivo in garantirano. Naša posebnost je izdelava finih bakrenih kotlov kot fte jih imeli v stari domovini, katere izdelujem v vašo največjo zadovoljnost, ker sem izučen v tej stroki. Popravljam vsako vrstne kotle. Posebno se priporočam slovenskim hišnim gospodarjem za napeljavo novih strešnih žlebov ali pa za popravljanje istih po jako zmernih cenah. Enkrat naročite pri nas in zadovoljni bodete z nagim delom in bodete še prišli. Izdelujem tudi posebne kotle za kuhanje žganja, nakar po-sefbno opozarjam. Priporočam se rojakom v obilno podporo in naročila. .S spoštovanjem (108) A. JANEŽIČ, 6525 St Clair ave. * Ml POŠILJAMO denar V AVSTRO-OCSKO POTOM HRANILNICE NA DUNAJU Vsak, ki pošlje denar, dobi potrdilo prejemnika. Hitra in poltena poatreiba. Odprt urad u poiiljanj« denarja LEO SCHWALB ob nedeljah od 10 12 dop. v L 6131 St. CUir Ave. iSSSSSSSISStTTTTT Tt................ TEL. PRINCETON 1S35-L FRANK ČERNF JL SLOVENSKA TRGOVINA MmJ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. • 6033 St. Clair Are. Kadar želite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofonc, ploKe r vseh jexikib, posebno importirane slovenske plošče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, tlatnine in grafofonov. Vsako blago jejamčeno. WOK 2K Princeton 1944 W Podruinic*: S306 HALE AVE. OiUawood, O. Wood 7S3 R BRATA KUNSTEL Dew York Dry Cleaning go. Priporočava s« cenjenem občinstvu ma čiUenje, likanj« In pepravljanje | MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEK | V»e dolo svriimo v popolno sadovoUnost. Fino dolol Nizke cono. Pridemo tekat in pripeljemo na dom. «220 ST. CLAIR AVENUE HWWrtVHV Jos* Konrad & H. Keržič Co. 4302 mi za trenutek slušalo," je rekel. "Pripravljen sem govoriti, če Ravno tedaj so se odprla vra ta in v sobo je vstopil redar. "Neka dama želi govoriti," je javil. "Dama?" je dihnil Chapel. "Da, gospodična, Macpherson; pravi, da je teta pokojne gospe Molyneux." "Pošljite jo stran," je naglo zaklical Feliks Chapel. "Recite ji..." "Ne, ne, redar," je zapovedal imate stari dami kaj povedati," Francis strogo. "Pustite damo'je dejal Chapel, a slušala ni dal v sobo." I iz rok. Francis je* pa z eno ro- Nekaj časa je Feliks Chapel ko prijel Chapela z drugo slu-premišljeval, ali naj pobegne, šalo in ju hitro narazen spra-ali naj ostane: naposled je pa- vil. Odločno se je na to vsedel del na najbližje stoječi stol in poleg stare dame Zaprla sta vrata in se ozrla tovim glasom vprašal gospod po sobi. "Za vraga," je vzkliknil Francis, ko je bil poskusil od preti različne -miznice, "gotovo je policija vse zaklenila; na to bi bil moral prej misliti." "Ali ti naj jaz odprem?" je vprašal Rupert. "Če moreš.. Komaj je bila ta beseda izgovorjena, je Rupert že dvig nil koleno in je s tako silo pritisnil ob srednjo miznico pisalne mize, da se je deska zlomila ; miznica je bila odprta. "Hvala," je rekel Francis kratko, a s takim glasom in pogledom, da se je Rupert čutil bogato poplačanega. Vzela sta v miznici ležeče papirje in jih začela pregledovati. "Sami računi," je rekel Rupert. "Tudi iz računov se to in ono izve," je menil Francis; "mene vsaj bi prokleto jezilo, če bi se policija spravila nad moje račune." "To je tudi moje mnenje." je pritrdil Rupert. "A to so res komični računi." "Saldirani so!" je pojasnil Francis. " "Ah— tako torej!" je dejal Cbapel. "Molyneuxu!" je vzkliknil Francis. "In ker že zaupno govorimo in vi ne spadate k policiji, vam lahko tudi povem da nimam namena pomagati policiji, marveč da hočem tega Molyneuxa prihraniti zase. Ce ga dobim — in to je moj trdni namen — potem..." Utihnil je in teško premagujoč svojo jezo je z dolgimi koraki hodil po sobi. "Po — po — tem ?" je vprašal Chapel. Lord Francis je vzel iz žepa majhen revolver, položil po membno prst na petelin in o-rodje s pomembnim pogledom zopet spravil v žep. "Ta Molyneux bo imel pravzaprav še velikansko srečo," je rekel Rupert jezno, "po mojem okusu bo namreč vse prezgodaj 7. njim pri kraju." Kakor omamljen je Chapel Rledial nekaj časa prčd se, potem je vzkliknil: "A — za boga — pomislita vendar — če. bi 1>il nedolžen ?" "Nedolžen je ponavljal Francis. "Ta zverina naj bo n<-dol zna? In če je nedolžen — kje je pa njegova žena?" "Morda----saj morda____še ves nesrečen čakal, kaj se zgodi. XV. Dve dami sta vstopili; ena je bila jako velika in debela in stara, druga je bila manjša in srednjih let. Stara dama je v eni- roki držali slušalo, z drugo se je opirala ob svojo spremljevalko; obe sta bili črno oble-čepi; stara dama je bila očivid-no zelo razburjena. Komaj se je vsedla, je že začela krčevito ihteti. Njena spremljevalka ji je stisnila robec v roko, jo poskusila pomiriti in se na to obrnila k navzočim gospodom. "To je gospodična iMacpher-son," je razglasila. Francis in Rupert sta se priklonila, Feliks Chapel pa je izgledal, kakor velik grešnik in je le od strani škilil na staro damo. "Izrekamo vam svoje naj-iskrenejše sožalje, gospodična Macpherson," je rekel Fra'ncis. Gospodična Macpherson je nastavila slušalo na uho. "Kaj je rekel gospod?" je vprašala svojo spremljevalko drhtečim glasom. -"Svoje sožalje vam je izre-tel," je dejala spremljevalka, ki je bila pri stari dami za dru-žabnico. K Gospodična Macpherson je pokimala z glavo in zaječala. "Moja dedinja naj bi postala," je rekla. "Tako, milostiva," je odgovoril ^Frantis in je stopil bližje. Tedaj je pa med njega in med staro gospodično planil Feliks Chapel. Z obema rokama ja zagrabil slušalo in je rekel: "Draga gospodična Macpherson, zagotovljam vas, da se je zgodila velika zmota. Pre-dno kaj sklenetei kar se tie*!, gospe Molyneux, to se pravi, predno premenite svoj testament, počakajte še malo. Mi skuša-mo stvar pojasniti in upamo, da ne bo tako hudo, kakor govore ljudje, da, meni se zdi utemeljeno mnenje, da resnice sploh še nič ni prišlo na dan. Gospa Molyneux najbr.. še živi. Počakajte torej...le še malo počakajte in videli boste..." "Se ..ivi? Ali res mislite, gospod? Je-li to mogoče?" "Ne samo mogoče, draga gospodična Macpherson, nego celo zelo vrjetno," je zagotavljal Feliks Chapel; "počakajte — .en teden — štirinajst dni." "Evgenija," se je stara da ma obrnila do svoje družabni ce, "morda je dopisnica vendarle od nje." "Dopisnica?" je vzkliknil Francis. "Katera dopisnica, milostiva ?" ■ "Gospodična iMacplnerson,": je odgovorila družabnica, "je* dobila danes zjutraj prav čudno skrivnostno dopisnico." "Od koga?' je burno vprašal Francis. "Ali mi dovolite,, da porabim slušalo?'1 je prosila Evgenija, toda Chapel je držal'slušalo krčevito z obema rokama, kakor da je to njegovo zadnje MLjuba milostiva," je začel, "pisava na tej dopisnici ni pisava vaše netjakinje." "Ali mislite da ne?" je vzkliknila stara dama; "jaz sem bila pa prepričana, da je to njena pisava." , "žalibog pa ni," je z največ jo sigurnostjo izjavil Francis. "Jaz sem to takoj rekla,*' je tri utafu joče vzkliknila Evgenija. "Cegava je pa potem ta pisava?" je vprašala stara, gospodična. (Dalje prihodnjič.) ALI SE SELITE? Kadar se selite ali kadar bi potrebovali kako expresno delo, obrnite se na mene, ker vam takoj točno in pošteno postre žem. Prevažam la'htko najtežje stvari. (Fri.) JOS KOTNIK, . 1067 E. 61st St. Tel. Princeton* 1276 W. Takoj dobi dobro delo pek. $15 na teden. Oglasi naj se takoj 3354 Payne ave. (103) Hf Telovadno in podporno druitvo "SLOVENSKI SOKOL" star. J. Kalan, 6101 St. Clalr ave. taj. P. Hudovernlk 1052 E. 62. St. blag. John PekolJ 1197 E. 61. St. zdrav. P.J. Kern 6202 St. Clair Av. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. v mall Schwalbovi dvora©!, dec.-16. dvorani. avg. 16. H» SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih 11 & 3044 St. Clalr ave. Predsednik Frank fipelko 3604 St. Clair ave. tajnik Frank Russ, 6104 SL Clalr ave. blagajnik John Fortuna, 1376 East 43rd Street. ZdralvnUk za sprejem novih bratov: Framk J. Kern, 6202 SL Clalr ave. DR 8L02. 8ESTRE, 120 88PZ. preds. A. Lunder, 1372 E. 47th SL podpredsedndoa Agnes Prevdv8ek. taj. Ang. Marki«. 1363 H. 53rd St. blag. Fr. Vesel, 4030 SL Chiir ave. sdrav. F.J. Kern, 6204 St.Clalr Av. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob po] 8. zvečer v Grdltnovi dvorani. SLOV. NAR. ČITALNICA Ima svode prostore na vogalu E. 61st BL tal Glass ave. To Je edini slovenski kulturni zavod v Clevelandu, katerega član ln članica bi moral tottl vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Mesečni-na snaša samo 25 centov, ln zato lahko dobivate vse boljše sloven-ake knjige in čitalnica razpolaga s vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi in angleškimi časopisi. Seje ss vršijo vsaki četrti četrtek v mesecu v Čitalnici. Vpiše vas lahko vsak zaveden čitafaii-čar. Preds. F. J. Kern, 6204 SL Clalr taj. Ignac Grill, «029 Glass, ave. blag. John Oebular, ,1307 E. 60. kolektor. K. Rogel, 1229 E. 60. DR. SV. JANEZA KR8T. tT. 27. J. S. K. i J. preda. A. BraniselJ, 1046 B. «1. SL taj. R. Perdan, 6024 BL Clalr ave. blag. Al. ZakraJŠek 1016 E. 62. SL saetop. FY. Mllavec, 1029 E. «1. SL zdrav. F.J. Kern 6204 SL Clalr Av. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v J. Grdlnovi dvorani 6026 SL Clalr ave. Samostojno Žensko podporno dr. SRCA MARIJE (staro.) [Predsednica Mary Ulčar, 1197 E. 6 let SL tajnica Fannie Trbetnlk, 1177 Norwood Rd. blagajni ca Kat. Perme, 1133 Norwood Rd. Društvo zboruje vsak drugI četrtek ob 8. zvečer v Grdlnovi dvorani. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6204 SL Cladr ave. DRUŠTVO SV. BARBARE ŠT. 6. Spadajoče v Forest City, Pa. preds. J. Kromar, 998 E. 63rd SL I. taj. Jos. Terbovec. 1636 E. 38 SL Redne mesečne seje se vrše vsako četrto soboto v mescu ▼ John Grdlnovi dvorani. ^Nar.^Fsv^l^sd.društve tSdJ^^ufi?' UH 2 40th BL blag. Zaviršek, 2322 BL Clalr Av. sdrair. TJ. Keen. 6204 SLCUir Av. Društvo zboruje drago nedeljo v mesec« dop. na 2044 BL Clalr are. Sprejema rojake ln rojakinje od 16—40. Ista. Pevske vade vsa* torek tn četrtek zvečer na 6026 SL Clalr ave. Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ. NBWBURQ, O. preds. Fr. Kokotec, 8102 Marble taj. Jak. Volcanšek. B. 82dn BL blag. J. Simončič, 2722 B. 77th St Dr. W. HopMps, 8012 Jones Rd. Društvo Je vstopnino zodiak) ta ipol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomaž ha dvorani 8112 Marble ave. I i* P. In P. dr. VRH PLANIN ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Juratovao dvorani, 16820 Calcutta ave. preds. J. Ivančič, 16706 Waterloo taj. M. F. Intlhar, 16712 Waterloo blag. Fr. Mramor, 432 B. 168 St. Jan.-1917 8AMOST. KRANJSKO PODP. DRU6TVO SV. ALOJZIJA, preds. J. Vidmar 3666 B. 81. St. taj. J. Trček 8696 B. 78. St. B. E. blag. An t. Fortuna 3696 B. 81. St. Nadzornlkj (obOednem zastavonoša tal spremljevalci) Fr. Maver, Jos. (Papal in John Perko. Vratar Alojzij Gliha. DRUŠTVO CARNIOLA ŠT. 4S3 L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnik, 1382 B. 43. SL taj. Ju). Brezovar, 1173 B. 60. St. finančna tajnica ln blagajndca: Mary Doles, 1692 E. 27th St. zboruje vsaki prvi ln tretji torek rv mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani, 6026 SL Clalr ave. sep. 16. od leta $2,0(>, Rojaki ss Ob 1. uri dvorani. — leta prosta, od 26-46. od 86—40. leta | vabijo k Predsed T. Koren* 1682 B. 41 Bt. L taj. F. KošmerU, 466 B. 162 BL O. taj. J, Stampfl, 6127 BL Clalr. blag. John Germ, 108» B. 64th BL Zastopnik sa sapadno stran, Geo. K of al t, 2018 W. 106 SL sa Newburg John Lelurn. 3614 B. 80 BL MLAD. DR. 8V. ANTONA PAD. preds. D. Blatnik, 3641 B. 81st BL H ta* Jos. Lekan, 2668 B. Slat BL H. taj. Jos. Papel, blagajnik A. fikufca, 3682 B. 78th SL pod-načelnlk Joeiip Hribar. Društvene seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v šolski dvortpl \ 1 1 '-% IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV S. D. Z. "SLOVENEC", šL 1. preds. Al. Atemfcerger, 863 B. 187. SL taj. Frank Zorič. 6909 Pressor ave. blak. Frank Osredkar. 1063 B. 68th St. sdrav. J.M. Sellškar, 6127 SLClalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6026 SL Clalr ave. SAM. POD. DR. 2UŽMBERG preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th SL blag. Fr. Marešlč, 4331 Superior zdrav. F. J. Kern, 6204 St. ClRlr Zboruje zadnjo nedeljo v moaecu ob 2. url popoldne, nn 3044 St. Clalr ave. Društvo Uje 87 bolniške podpore na teden in za $160 plačuje se fl.00 na mesec. Rojake se vabi k obilnem pristopu. m are. 17. DR. Z. M. B. Nač. F. H. Mervar, 1361 B. 66. 8t. podnačelnlk Andy Sadar, podna-čelnlkav namestnik Jos. Vesel, preds; J. Meglic, 6614 Schaefer Av podpredsednik; Mike tele, I. taj. L. Mrhar, 1169 B. 68th St II. tajnih) Jos. Glavič; blagajnik Math Glavlch, 6306 Glass ave. Društvo Sboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri pop. v Knatksovi dvor and. auf. 16, "SRCA JEZUSA". zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. po po t. v KnauSbvi dvorani. Sprejema člane od 16—46 leta. Bolniška podpora je |6 na teden, 8300 smrtnlne za $1.00 pa mesec. Preds. J. PekolJ, 1197 B. 6}st St. I. taj. M. Oblak, 1236 E. 60th St. blag. Frank Oori, <1031 E. 61st BL zdrav. J.M. SEU8KAR, 6127 SL Clalr ave. -» "8VGB. BLOVENKE" št. 2. . preds. Ag. Kalan, 6101 SL Clalr ave. taj. Alojzija Oebular, 1207 B. 6oth SL blag. Mary Poznlk, 1177 B. 60th St. *drav. F. J. KERN, 6204 SL Clalr ave. • Seje se vrše vsak drugI četrtek v taesecu ob 8 zvečer v Jos. Birkovl dvorani 6006 Bt. Clalr ave. "8LOVAN" ŠL 3. Preda. Martin ftorn, 6606 Bonna ave. taj. Jos.' Skupek, 6025 Bonna ave. blag. Rud. Perdan 6024 St. Clalr ave. 2drav. F.J. Kern, 6204 SL Clalr ave. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jos. Btrkovl dvorani, 6006 9t. Clalr ave. "8V. ANA" ŠL 4 preds. Ivana Gornik, 0076 E. 61nt SL tajnica Fr. Trbetnlk, 1177 Norwood blag. Terezija Ogrlnc, 6124 Glass ave. sdrav. J.M. Sellškar, 6127 SLClalr ave. Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvo-rsnl, 6026 BL Clalr ave. "NAPREDNI SLOVENCI" «L 6 preda. Fr. Cvar, 3867 Lakeside ave. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 SL Clalr ave. sdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr avs. Zboruje vsako druge nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6026 SL Clalr ave. "8L0VEN8KI DOM" ŠL 6. Prede. Fr. Lopatlč, 14224 Sylvia ave. taj. John Konrenčlč, 766 E. 200th SL blag. John Pabeo, 766 B. 200th BL zdrav. F.J. Kern, 6204 SL Clalr avs. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St. ta]. Igašo Medved. 16726 blag. Ferd. Ferjančlč, 18« h zdrav. F.J. Kern. 1204 BL Zboruje vsako prvo ob 1 pop. r Holmes avs. i — "GLAS CLBV. DELAVCEV" ŠL prsds. Frank BHtenc, 104S BL llth taj. John Brodnik, 6616 Juodatta " blag. Jos. Lunder, 974 Addison sdrav. F. J. Kern, 6204 Bt. Clalr at Zboruje vsako tretjo nedeljo r seou ob 9. dop. v Leo Bchwall dfvorani, 6181 BL Clair ave. "MIR" ŠL 10. Preds.Tomal Mervar, 8663 B. 82nd taj. Florljan Cesar, 3669 E. 82nd blag. John Vlntar. 3614 B. 81at sdrav. F. J. Kuta, 3726 Broadway 8. Zboruje vsako četrto nedeljo v s ecu ob 2. pop. v Jos. SmrekarJ dvorani, 8627 B. 82nd SL "DANICA" ŠL 11. Preds. Ag. Zalokar, 1081 Addison taj. Ivanka Jeršan, 987 R 76th blag. Ana Blatnik, 6304 SL Clalr zdrav. F. J. Kern, 6204 BL Clalr av4 Zboruje vaakl drugi torek * me ob 8. zvečer v John Grdlnovi dv< 6026 SL gialr ave. "RIBNICA" ŠL 12. preds. Fr. VlranL 969 Addison Rd. taj. Frank Lunka, 6623 Carry ave. blag. Nlck Vidmar, 1146 B. 60th St. Zdrav. F.J. Kern, 6204 St. CUlr ave. Zboruje vsak drugI četrtek v mesecu ob 8. zvečer »v John Grdlnovi dvo-rand. 6026 SL Clalr ave. "CLEV. SLOVENCI" št. 14. Preds. John Kom 1163 E. 60th St. taj. Anton Abrana, 6436 Stenard ave. blag. Frank BranoelJ, 6616 Carry ave. zdrav. F.J. Kern. 6204 St. Clalr ave. Zboruje vaako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdlnovi dvorani, 6026 SL Clak ave. "DR. A. M. SLOMŠEK" iL 16. preda. Jos. Megllč, 6614 Schaefer avs. taj. Leop. Kušlan, 6316 Carl af/e. N.B. blag. Frank Kebe, 1221 E. 61st SL zdrav. J.M. Sellškar, 6127 SLClalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvorani sv. Všda. "FRANCE PREŠEREN" ŠL 17. preda. Fr. Sodnik ar, 6218 SL Clalr avs. Tajnik J. Jevnlkar, 6124 SL Clalr ave. blag. A. Anflovar, 6111 SL Clalr avs. zdrav. J.M. 8ellškar, 6127 SLClalr avs. Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani« 6U26 SL Clalr ave. "NOVI DOM" M. 7. Preds. AnL Cugel, 16930 (Sranac Rd. taj. Louis J. Bafran, 1372 B 46th SL blag. Jos. Berkopec, 1390 E. 46th SL zdrav. F.J. Kern. 6204 SL Clalr ave. Zboruje vsako pirvo nedeljo v me- "SV. CIRIL IN METOD" ŠL IB. preds. J. Zakrajšek, 6218 SL Clalr avs. taj. John Vldeilvoli, 1163 E. ttlst SL blagi Anton Bašca, 1016 E. 61i* zdrav. J.M. Beliškar, 6127 St.Cllk Zboruje vsako četrto nedeljo secu ob 2. popoldne v šolski di sv. Vida. tffeOMBA: Vsako spremembo naslova teh uradnikov a« mora takoj naznaniti na vrhovnega tajnika. Itlllll tllllllkllllllRllllllI llllll IM1 Blllll II8III8III till ■lllllll'isl 1= i iBorba za življenje, je vsak dan hujša, če ne bolj nevarna, je škodljiva posebno onim, (ki ne mislijo na sebe, postanejo brezbrižni, zanemarjajo svoje lastno telo in zdravje. Posledica tega (prenapetega življenja je, da se izmučijo; nastanejo neredi neprebavnosti, duševna «laibost in fizična slabost. Tak položij zahteva ta-Ikojšno pozornost in prava stvar v takem položaju je, da vzamete TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO v Zboljša razdejano delavnost prebavljalnifo organov, ki so prenapeti radi dela ali iz drugega vzroka, s tem do odstrani iztelesa vso nečisto snov in ZBOLJŠA A1PETIT REGULIRA PREBAVNOST, PREPREČI GNJITJE, OZDRAVI ZAPRTJE UTRDI TELO Trinerjevo ameriško grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Rabite ga kadar imate ZGUBO AiPETITA SLABOST PO JEDI NAPETOST, / SLABO SAPO, PREVLEČEN JEZIK KOLIKO IN KRČE, ZAPRTJE ^ BLEDOST, TELESNO SLABOST. Trinerjevo vino vam zagotovi zdravo spanje, da lahko opravljate svoje dnevno delo. Stari ljudje bi morali vselej imeti zanesljivo zdravilo pri roki * in je redno rabiti. Ženske, katere koli glava, naj poskusijo Trinerjevo ameriško grenko vino. CENA $1.00 PO LEKARNAH Joseph Triner, IZDELUJUČI KEM1ST I - ■ / J I 1333-39 so. ASHLAND AVE, CHICAGO, ILL. -i Ce imate otrple mišice, revmatizem, nevralgijo, lumbago, rabite Trinerjcv linimpnt Mišice otrple radi trdega dela, naj se drgnejo s Trinerjevim limmentom Cena 25 in 50c, po lekarnah, po pošti 35 in 60 centov. __