80. Knina
I Ijilliaii, i toni, I. aprila MIZ.
XLV. lelo.
»Slovenski Narod4 velja:
v Ljubljani na doin dostavljen:
atlo leto.......K 24 —
pol leta ........   . 12*—
četrt leta • 6*— na mesec   ......   „   *—
v ttpravnišhm prejei
celo leto.  . . • . . . K 2>—
pol leta * U*—
ćetrt leta    • 550
na mesec    .  ,      • .  . . 1-90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračaju. Uredništvo: Knallova ulica *t 5    pritličja tcvo), telefon it 34.
Uhata vsak dan svsćsr iivzesrun nedel|e ta »rasalkt.
Insersti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 v1n0 za trikrat aH večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano ▼rata 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
fjpiavnfttva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl ili. to te administrativne stvari.
- Pouuetaa številka vel|a 10 vinarjev, -
Na plemena narobila brez istodobne vposlatve naročnine r-.e ne ozira, „ffarodna tiskarna" telefon št 89.
.Slovenski Narod* velja po posu:
za Avstro-Ogrsko: | za Nemčijo:
celo leto....... K 25'—
pol leta....... „ 13*—
četrt leta    •••»•« % 6*50
tia mesec    ...... *, 2*30
eclo lete
za Ameriko in vse druge dežele.
celo leto .
K 30-—
Vprašanjem gleJe inseratev se naj priloži za odgovor dftpisaica ali mtittm Upravi!?sivo  Kntllova nltca si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 8S
Iz dežele madžarsfceofl absolutizma.
V Zagrebu, 8. aprila.
.biden izmed naših urednikov se bo < i t t i mudi v Zagrebi.?, da sc' na lična s:a  informira o )>oložajii  na Hr-.'Mti. Posla! iUvin .i«* ta - 1** članek:
Zakaj je bil imenovan na Hrva-%em kraljevski komisar in zakaj se je sistirala ustavnost?
To vprašanje je še vedno odprto, sj je nanje odgovoril Čuvaj istočasno, ko je objavil kraljevsko svoje-ročno pismo, b katerim je bit inivno-^ an r/.a kraljevskega komisarja.
Takrat so »Narodne Novine«, qradni lisi hrvaške vlado, pisal«.*, da bil komisar i jo t nveden zategadelj, er sta hrvaško - srbska koalicija in stranka prava sklenili sporazum glede bodočih saborskih volitev in glede -iožnetr;». |m'.v1 opnnja v bodečem saborni
Ker m* ji« hrvaško - srbska koali-.ja - tem paktom baje postavila na rotinagodbeno stališče in ker se je sled tega bilo bati,   «iu bi hrvaški :}>o?- slovesno ne izrekel ločitve od Ogrske, zato je baje ogrski ministrski predsednik jrrof Krmen - Heder-ary predlagal vladarju, da se naj ,istim   hrvaška   ustava in imenuje braljevski komisar.
Toda to utemelji vanje    ne dr/i rj Slavku pl. Čuvaju ne moremo pri-raniti očitanja, da je vedoma govoril neresnico, ko je v svojem uradnem listu dal priobčiti zgoraj navedeno vest kot razlog, da se je na TTr-Škem sistirala ustava. In to hočemo tudi dokazati!
podiktieno gotovostjo namreč □ trdimo, da je imela odrska vlada že /davna preje namen, uvesti na Hrvaškem komisarijat, predno je bil pl. Cvvaj imenovan za hrvaškega hana, torej v času, ko na Hrvaškem še ni nihre računal z možnostjo kak. snega pakta med hrvaško - srbsko koalicijo in hrvaško stranko prava.
Se predno je prišel   Slavko pl Čuvaj v kakršnokoli kombinacijo sa bana, se je namreč ministrski predani«, grof Kinom - Hedervary obr- j a bivšega pod bana pl- ( hnvraka ; ; mu ponudil bansko čast.
Obenem pa £u je opozoril na lo, nora hiti vsak trenotek priprav- |
LISTEK.
Lepi stpiček.
(Bel - Ami.)
Francoski spisal Quy dc M a u -P a s s a n t. — Prevel Oton Župančič.
Prvi del
(Dalje.)
sovi   tovariši  so govorili o To je pretkan zvitorepec. tO je lisjak, ki se ho že izmuznil.« In on ni jc resnično sklenil, da bo pret-zvitorepec in lisjak. Njegova    prvotna normanska se mu je obrusila   ob vsakda-h navadah garnizijskega življenja, okosmateia   mu je vzpričo vednih ledov   roparskih    pohodov po i.    nedovoljenih dobičkarskih •v, sumljivih sleparstev; poleg so jo podžigali pojmi o stanov-časti, kakoršni vladajo v armadi. Kći   širokoustnost, patrijotična ustva,   junaške   prigode, krožeče č   i..idčastniki,   in slava vojnega rokodelstva — tako   da   je postala orna ta njegova vest   skrinja s trojnim dnom, kjer jc bilo najti najrazličnejše šare.
A hrepenenje, da bi zlezel na visoko, jc neomejeno kraljevalo nad vsem.
ljen, da to čast zameni z. dostojanstvom kraljevskega komisarja.
Ohavrak jo bil pripravljen, prevzeti ponuđeno mu čast, toda samo pod pogojem, da se izloči eventualnost kraljevskega komisarijata In da se mu da pooblastilo, da se kot ban sporazaml s hrvaško - srbsko koal U c i jo.
Te Ghavrakove pogoje pa jc- ogrska vlada odklonila iti šele trato je bil imenovan za bana Slavko pl. Čuvaj.
Ogrska vlada je i ore j imela v načrtu uvedbo komisar i jata že davno preti imenovanjem pl. Čuvaja ya bana, kar more ie - temu bili znano, ker
je čisto gotovo, da je ministrski pred-hi i k grof Khuen ponudil Čuvaju bansko dostojanstvo pod istimi pogoji, kakor preje bivšemu pod banu pi Chavraku.
Če torej p I. Čuvaj utemeljuje Bi-stiranje ustave na Hrvaškem s paktom, ki ga je sklenila hrvaško - srbska koalicija s hrvaško stranko pra-\ a, govori vedama neresnico, zakaj ominosnti pakt je bil samo posredni \zrok za uvedbo absolutizma na Hrvaškem, doći m se pravi vzroki, ki jih je imela ogrska vlada pripravljene zdavna preje, predno je Čuvaj postal ban, skrbno prikrivajo.
Iii te razloge uganiti, ni posebno težko.
Znano je, da zavzemajo vse hrvaške stranke v armadnem vpraša nju docela korektno stališče. Njih načelo j«*:    naj se da vladarju,   knr je vladarjevega.
Prav nasprotno stališče zastopajo Madžari vseh strank. Dokaz lepa je, da je celo vladna večina v peštau-skem parlamentu v pravkar pretek lem času hotel:« omejiti vladarjeve pravice in da je s temi stremljenji simpatizirala eelo ogrska vlada sama, na čelu ji ministrski predsednik groF Khnen.
Te težnje pa niso našle podpore in opore pri Hrvatih.
In ko so ta stremljenja vsled odločnega odpora krone doživela j*>po-len finsko in je večina madžarskega parlamenta s Khuenovo vlado vred morala iti v Kanoso, se je v vladnih madžarskih krogih j *o javi l >rd in #ncv na Hrvate, ker je le - te™ radi njihovega korektnega in lojalnega stališča nasproti kroni ostala prihra-njena pot v Kanoso. Grofa Khaena je bilo sram, da je njegova, direktno proti kroni naperjena politika skrahirala, jezilo g;n je,   da   JC i .orala
Sarn ni zapazil, da se je zasanjani, kakor vsak večer. Zamislil si ?e prekrasno ljubezensko avanturo, ki ga na mah dovede do vresničenja njegovih nad. Ženil se je s hčerjo bankirja ali sploh velikega mogotca, ki jo jc srečal na cesti in jo pridobil s prvim pogledom.
Rezek pisk lokomotive, ki je prišla sama iz predora, kakor velik kunec iz svoje luknje, tekla na vso paro po tiru naravnost proti strojnici, kjer bo počivala, ga je prebudil iz njegovih sani.
Tedaj ga je navdalo zopet ono neopredeljeno in veselo upanje, ki mu je prihajalo vedno v srce, in vrgel je kar na slepo poljub v noč, po-ženske, poljub hrepenenja vroče za-ženke. poljub hrepenenja vroče za-željeni sreči. Potle je zaprl okno in se je začel slačiti, mrmraje:
»A, iutri zjutraj bom bolj pripraven za delo. Nocoj mi duh nima pravega zaleta. In potem sem nemara tudi malo preveč pil. V takem položaju ni, da bi človek uspešno delal.«
Legel je na posteljo, upihnil luč in je skoraj takoj zaspal.
Zbudil se je zgodaj, kakor se zbudimo sploh vselej, kadar nas navdaja živahno upanje ali pa skrb, skočil je s postelje in odprl okno, da bi zavžil lepo skodelo svežega zraka, kakor je dejal.
Hiše ulice de Rome na nasprotni strani, onkraj širokega železnič-nega jarka,  blesteče  se v svetlobi
močna madžarska ^»tranka narodne* ga dela« iti pod kavdinski jarem, za to je porabil priliko, da Otrese svojo onemoglo jezo nad Hrvati ter dal proglasiti komisnrijat na Hrvaškem. S tem je hote! doseči dvoje; Prvič Hrvate kaznovati za to, da v armad nem vprašanju ne zastopajo istega — rekli bi — revolucijo-narne^a stališča, kakor Madžari, ili agiW p ; jc bofbel Hrvatom ad oeeu-Io« dokazati, cb* »e nimajo vzroka veseliti madžarskega porazu, ker no ob koncu koncev tisti, ki se morajo pokoriti za madžarske <rrehe, edhiole Hrvati.
Komisarijat na Hrvaškem je torej madžarski bič za Hrvate zato, ker le - ti nočejo igrati pod enim kh»-bokom z Madžari proti ustavnim pravicam vladarjevim!
Italijansko - taFShs vojna.
r r a n k o b r o d, G. aprila.
»Frankfurter Zeitnng« poroča iz turško - arabskega taborišča pred Tripolisom: JSituaeij« Italijanov se je meseca januarja zelo poslabšala. Ker dobivajo na sultanov ukaz vsi Arabci, ki so vsaj en mesec v bojni črti, posebno plačo v znesku pol t si ikoga I funta, so se arabske vojne čete zelo pomnožile. V najkraj^m času se bodo najbrže pridruži!** še nadalina plemena iz notranje, hribovite dežele. Ti Arabci so splošno bojevitej.ši neraro Arabci v ravnini. L*e z največjim trudom zadržujejo Trrki Arabce, da ne napadejo Italijane pri Oar-graresu. V turškem taborišča nimajo edinole |">roti zrakoplovom nobenih sredstev.
Po. r i ni, <>. aprila.
Poveljnik italijanske križarke »Piemonte« jc razglasil blokado pristanišč Tjobaia. SSalif in Kamaranakih otokov v Rdečem morju. Kanianm-ski otoki .50 važna mednarodna romarska |>ostaja, v Salifu so pa velike solne jame, ki so last *Dettc pnbli-que«. Kabel med Kamaranskin-i otoki in arabsko obal jo so Italijani, kakor ^m<» že poročali, prerezali.
Komisar p!. Čuvaj.
V Z a g- r e b o. 8. aprila.
Komisar Slavko pl. Čuvaj je razočaran in žalosten.
vzhajajočega sobica, so bile videti kakor poslikane z belo jasnim). Na desni, v daljavi, so se kazali argen-I tenilski grički, sannoiške višine in ' orgemontski rnlini v sinjkasti, lahni megli, kakor da je prevešen preko obzorja plavajoč in prozoren pajčo-lan.
Durov je gledal nekaj minut daljno pokrajino in je mrmra!: a Prokleto bi bilo prijazno tam spodaj, tak dan. kakorŠen je danes.« Potem i je pomislil, da mora delati, in sicer j takoj, pa tudi, da mora poslati sina svoje hišnice v urad javit, da je bolan, za kar mu treba dati šest sujev.
Sedel je za mizo, pomočil pero v črnilnik, se prijel z roko za čelo in je iskal idej. Bilo je zaman. Nič mu ni prišlo na um.
Vendar mu ni upadel pogum. Mislil si je: »I, vajen nisem. To je posel, ki se ga moraš naučiti, kakor vsakega drugega posla. Prve krati mi je treba pomagati. K Forestierju pojdem. ta mi postavi moj članek v desetih minutah na noge.«
Pa se je oblekel.
Ko je bil na cesti, se mu je zdelo, da bo vendar še prezgodaj, da bi se oglasil pri prijatelju, ki pač gotovo dolgo spi. Zato se je prav počasi izprehajal pod drevjem vnanjega bulvarja.
Ni bilo se devet ura, ko je dospel do parka Monceau, ki je bil ves svež, moker od škropljenja.
Se^el je na klop in je začel zopet sanjariti.   Mlad  moški je hodil i
Niso se mu iz|>olnile nade, ki jih j je snovala njegova duša.
Računal je, da bo vi^L o uvedbi j absolulizma izzvala nepopisno ogor-j čenje in razburjenost, razpoloženje, j ki se bo javljalo v hrupnih demon-, stracijah in krvavih nemirih in izgredih.
V tom prepričanju jo odredif, naj bo vojaštvo pripravljeno za vse
slučaje, V Zagreb pa je 'lal poklicati na stotine orožnikov.
Toda prebivalstvo je o>talo mir* no ter vzelo sistiranjc ustave r.a znanje z ledeno hladnokrvnostjo, kakor rhi hi bilo na ta izjemne odredbe pripravljeno že od zdavna. Čuvaj je hotel pokazati >vojo železno pest, toda. zgodilo se je, da ni bilo nikomur, m* katerem bi mogel poizkusiti svojo [>est.
In Slavko je bil presenečen in jel se je čuditi. Kako bi .se tudi ne eudilt Ko je bil imenovan za bana, za ustavneg-a bana nota bene, je bilo vse pokonei in disnMinstraeija se je vrstila za demonstracijo.
Sedaj pa, ko je bil imenovan /a komisarja, ki je sastiral ustavo, pa se ne gane nihče in vse prenaša s sto-jično mirnostjo vse izjemne naredbe.
In Čuvaj je prišel na to, da se za tem pač skriva kovarstvo.
J« l si je domišljati, da >e i>od krinko nerazburjenosti in i>od pretvezo ravnodušnosti skrivajo tajni naklepi, naperjeni naravnost proti njegovi osebi.
Vsaka kretnja ljudi na Ivfarko-vem Iriru se mu je zdela sumljiva, vsako Riiitenje v njegovi bližini ga jc osupnilo in prestrašilo, kakor Ah-dul Hamid je videl strahove, zato je odredil, da morajo Markov trg blokirati orožniki, v banski palači sami na je namestil 20 stražnikov in IS orožnikov, da noč in dan bde nad njegovo osebno varnostjo.
Zdi se res, da trepeee m oz i z< -lezno pestjo pred ljudstvom, katerega hoče baje osrečiti in kateremu je bil poslan iz "Pešte kot spasitelj.
Komisar Čuvaj se ne ivokaže na ulici, ko pa je v soboto moral stopati za velikonočno procesijo, je zauka-/al najobsežnejše varnostne odredile v varstvo svoje dragoeene osobe.
Vojaštvo je zasedlo vse dohode na Markov trg, on, komisar pa je stopal v procesiji za vojaškim kordonom, močnim dovolj, da bi se lahko
pred njun sem in tja, brez dvoma je pričakoval ženske.
Prišla je, s pajčolauotn preko obraza, z naglimi koraki; nakratko sta si stisnila roke, segla mu je pod pazduho, in oddaljila sta se.
Burna potreba po ljubezni ic segla Duroyu v srce, potreba po žlahtni, parfumiranr, nežni ljubezni. Vstal je, ubral svojo pot in je mislil na Forestierja. Temu je šlo pa po sreči, temu!
Prišel jc pred njegova vrata, ravno ko je prijatelj odhajal.
s Ti si! Ob tej uri! Kai bi pa rad?-
Durov, zmeden, ker ga je srečal ravno, ko se jc odpravil od doma, je jecljal:
»To je, namreč... to je, namreč ... moj članek mi kar ne gre od rok, saj veš, članek o Algiriji, ki ga je zahteval gospod VValter od mene. To ni pač nie čudnega, ko vendar nisem še svoj živ dan ničesar napisal. Vaje treba za to. kakor za vsako reč. Pero mi že hitro steče, o tem sem prepričan, ampak, za začetek, ne vem, kako bi se stvari lotil. Misli imam, vse jih imam, a nikakor se mi ne posreči, da bi jih izrazil.^
Ustavil se je in se malo obotavljal. Forestier se je zlobno nasmehnil:
»Poznam to.^
Durov je povzel: »Da, tako se godi odkraja pač vsakemu. No, da, in prišel sem... prišel sem te prosit, da bi mi segel pod pazduho...
z uspehom zoperstavil t'*snčirlovi množici.
O j Čuvaj, junak nisi, ko f>e 1i trenejo hlačice, da bi ljudstvo, ki ga vendar hoee<s osrečiti, morda celo posedlo ]>o življeuju.
To krotko iu pohlevno hrvattekr* ljudstvo naj bi ^rojilo take naklepe? Kdo naj to verjame f Saitm tis^i, U\ ima slabo in ki      zaveda svoje
krivde!
*
Slovenski, filovansjti in Merniki listi, ki pišejo o razmerah na Hrvatskem, prihajajo svobodno mi Hrvatsko.
Čitajo jih z največjim zanima njem sam komisar in njegovi pomočniki. V petek in .soboto je bila vsebina teli listov hud poper za gospotbi Čuvaja, zato jih jc dal od policijskih organov pobrati po vseh gostilnah in kavarnah.
In mima je bila Bonna! Ka:i
hujšega se ni zgodik».
Domačim hrvatskim in srbskim listoin se kaj takšnega seveda ne moro prigoditi. za nje skrbi vlada naravnost po materinsko. Ti sploh m* izidejo preje, dokler se niso uredil* tako. da jih ni treba — pobisSti ]><• kavarnah in grostilnab. Ti listi s«* torej naravnost solnčijo v milo»ti in ljubezni matere vlade, zato jim nh v sanjsh ne prihaja na misel, da bi se selili iz Hrvatske, te za časopisje naravnost klasične in blažene dežele. Niti -Hrvatski Pokreta se n*-misli preseliti v Ljubljano, nifi s Slo hodna Riječ : v Pes t o, oba vsaj z:i sedaj >e ostaneta v obljubljeni zemlji za časopise — v Hrvatski.
Štajersko.
Za povzdigo higijene na kmetih
ie izdal radvanjski graščak vitez p'. Rossmanit poseben letak. Opisuje v njem strahovite zdravstvene razmere,, ki vladajo še mnogokje na kmetih in zahteva, naj bi se dobilo tudi potovalne učitelje za higijeno. Izvirna sicer ta ideja Rossmanitova ni. opozarjamo na svoječasni članek celjskega zdravnika dr. A. Sch\va-ba v Slov. Nar. , ki se je bavi! z ravno istim predmetom in vseboval celo konkreten, lahko izvedljiv načrt za zdravstvena predavanja n«? deželi. Razloček je samo ta, da se izvrstno dr. Sch\vabovo idejo pri nas nikdo ni   zmenil, Rossmanitov
Ti mi postaviš stvar na noge v desetih minutah, ti, ti mi pokažeš, kako se je treba stvari poprijeti. Dal bi mi kak dober migljaj glede sloga, brez tebe se ne izvijem.«
Oni se je še vedno veselo smehljat. Potapljal je svojega starega tovariša po roki in mu je rekel:
*Kar k moji ženi pojdi, ona ti uravna to stvar tako, kakor bi jo jaz. Sem jo navadil tega dela. Ja/ sam danes dopoldan ne utegnem, sicer bi ti prav rad ustregel.
Durov, nenadoma v zadregi, ie okleval, se ni upal:
->Ampak, ob tej uri vendar m. morem k nji.*
»Kako, da ne? Seveda! Vstala je že. Najdeš jo v moji pisalni sobi, ravnokar ureja nekaj notic zame.*
Durov se je branil, da nc gre.
*Ne... to je nemogoče. «
Forestier ga je prijel za ranic, ga je zasuknil na petah in ga je porinil proti stopnicam: *Tak pojdi no. neroda, če ti pravim, da pojdi. Saj vendar ne boš po vsej sili hotel, da bi plezal tri nadstropja nazaj, samo, da bi te predstavil in ji razložil tvojo zadevo.«
Tedaj se jc Durov odločil: sHvala, pa grem. Porečem ji. da si me ti prisilil, naravnost prisilil, naj grem k nji.«
»Tako je. Saj te ne bo požrla, nič se ne boj. Predvsem pa ne pozabi: danes popoldan ob treh.«
-O, brez skrbi!«
(Dal* sfflhoaaKi
načrt pa bodo začeli mariborski Nemci v praksi izvajati
Iz Podčetrtka nam pišejo: V petek, dne 29. sušca je udarila strela v svinjake posestnika Martina Juga v Peclnu. Svinjaki so pogoreli do tal. Ako bi se ta nesreča zgodila kakemu naprednjaku, koj bi vpili klerikalci: Prst božji! — Ravno isti večer so vlomili neznani zlikovci v Golobinjeku pri Podčetrtku v hišu posestnika Ivana Frcla. Ker so pa ropotali, se je gospodar vzbudil m jih šel naganjat. Pri tem so ga pa vlomilci v levo ramo z revolverjem obstrelili in so še streljali v hišne duri, ko je gospodar zbežal v hišo. Isto noc so še pokradli nekemu viničar-ju iz Kaste vse meso in slanino ter vlomili v hram pos. Šaliga v Ime-nem. Ker vina niso dobili, so potočtti Jesih po tleh.
Gornjegraisko učiteljsko društvo zboruje dne 5. maja t. 1. v Gor-njemgradu. Vspored se objavi pravočasno.
Z Bizeljskega. Minul nas je prvi strah pred mrazom, kateri je 4. in 5. t m. bil takšen, da je vse mlake z ledom pokril. Zdaj, ko je že od konca sušca vse sadno drevje, razun nekaterih jabolk in hrušk, v bujnem cvetju in trta že tako odgnala, da se prva preresca že vidijo, napravil bi bil mnogo posestnikov na berače, kateri so iz pretečenih hudih iet tako izmozgani, da vremenske nezgode z velikim strahom pričakuje-je. Če le letos uima prizanese, ko vsaka posamezna stvar tako lepo kaže, ne bo vsaj treba iti k državi podpor beračit, katerih kmet itak ne dobi ampak samo tisti ki nikoli nič nima, naj bo potem dobro ali slabo leto. Kmet pa. ki dela od svita do mraka in ne šteje ure svojega dela, pa sploh pravice nima do podpor. Danes so v Kozjanskem okraju topi-či tako pokali, kakor da bi gromerie nebeški obok od 2. zjutraj do 8. napolnjevalo. Ta smodnik stal je silno denarja, ker vsaki strel 7 dg smodnika treba. No vsaj lahko dajo, ker so toliko državne podpore prejeli.
Iz Maribora. Društvo nemških v o 1 i 1 c e v je imelo na veliki četrtek svoj občni zbor. Našo politično javnost bodo nedvomno zanimala izvajanja nekaterih govornikov, kakor Opelke, Rusa In Wastia-na. Občinski svetovalec mariborski, Opelka, je izvajal med drugim: »Naš občinski svet se je moral ponovno baviti z neveselim] narodnostnimi razmerami na glavnem koroškem kolodvoru. Istotako se nahaja pri pošti med 206 uslužbenci 87 Slovencev. Pri železnici in pošti morajo biti torej Nemci glede imenovanj skrajno previdni in edini, ako hočejo zabraniti nadaljne poslove-njevanje . . . Občinski svetovalec, učitelj Rus. je izvajal: r,Za Nemce so narodnostne razmere v Mariboru vedno slabše. Davčni uradi se neprestano poslovenjujejo, imenovanja učnih moči na mariborsko učiteljišče so pod vsako kritiko. Tudi pri obrtništvu se žal že pozna poslove-njevanje. Da postajajo Slovenci vedno predrznejsi, kaže to, da hočejo celo v mestu Mariboru zidati lastno šolo. Kupili so si za njo že stavbišče. Tudi v Studencih se trudijo ugnez-diti. Ako se ne bodemo Nemci zedi-nili k enotnemu, smotrenemu obrambnemu delu, nas lahko tudi v Mariboru doleti ista usoda ko enkrat v Ljubljani. Pri prihodnjih občinskih volitvah se morajo Nemci dobro pripraviti, da bodo premagali združene Slovence in socijaliste.« Tudi VVastian   ie   tožil,   da se godi
■» ■ >------------ : "i       - ~t t -j—;—rp-
Rienzi, zadnji tribuno?.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton • Bulwer. Peti del.
(Dalje.) III.
Bitka.
K »Sanjalo se mi je!« Tako je za-klical Rienzi skočivši s postelje. -Prikazal se mi je levosrčni Bonifacij, sovražnik in žrtev Colonnov, in mi je obljubil zmago. Nina, pripravi lovorov venec: danes bo zmaga naša!«
»O, Rienzi, danes?«
»Da! Slušaj zvon — slušaj trombo! Jaz slišim celo udarjanje kopit mojega belega bojnega konja! Se en poljub, Nina, predno se oborožim za zmago. Stoj! Tolaži ubogo Ireno. Ne maramo je videti, ker joka, da so moji sovražniki sorodniki njenega zaročenca. Njenih solza ne morem gledati, saj sem čuval nad njo, ko je bila še v zibeli. Danes pa ne sme moja duša biti mehka. Lopovi so dvakrat prelomili prisego. Volkovi so, ki jih ne bo nikdar ukrotiti. Enkrat se moramo srečati, meči proti mečem. Idi, draga Nina, k Ireni. Hiti! Adrian je v Neapolju, a če bi bil tudi v Rimu, njen ljubimec je varen, naj je tudi petdesetkrat iz roda Colonnov.«
Nemcem v Avstriji vedno slabše, Slovani se hočejo združiti v velik parlamentarni blok in zato je treba med Nemci edinosti. Iz vsega tega bolj in manj resnega, več ali manj hinavskega govoričenja bi se lahko Slovenci marsikaj naučili. Predvsem tega, da bi naši parlamentarni zastopniki polagali večjo važnost na zasedanje služb v tako važnem mestu kot je Maribor. Kdo ve pri nas za natančno številno razmerje ne ie uradnikov, temveč tudi poduradni-kov in slug pri vseh spodnještajer-skih uradih po narodnosti. Menda nikdo, nam so take reči premalen-kostne in jih prepuščamo gospodarsko in politično močnim Nemcem. Kar se tiče naših pozicij v Mariboru in Studencih, so nemške tožbe seve mnogo pretirane — a krepimo se vendar vstrajno in počasi. To nam naj da poguma za novo delo!
Iz Maribora. Ipavčev vere r, ki ga priredi v Mariboru tukaj-šna ženska i>odružnica Ciril - Metodove družbe dne 5. maja v »Narodnem domu«, obeta biti vreden zanimanja, ki se je pojavilo za to prireditev v vseh krogih našega občinstva. V prvem delu bomo slišali mehke melodijo genijalnih slovenskih komponistov Ipavcev, ki jih proizvajajo izurjeni pevci čitalniškega pevskega zbora. Za uspeh jamči znano izborno vodstvo tega zbora. Privlačno moč ima gotovo tudi vsebina drugega dela,ki zahteva ob pripravah veliko truda in dela. Uprizorila se bo .7os.Ipavčeva pantomima (nemoigra) Možiček«. Godbo, ki spremlja kretanje oseb te zelo izvirne in zares umetniške igre, izvaja nase požrtvovalno »Glasbeno društvo«. Veselimo >p teira večera, k: bo privabil gotovo iz vseh krajev IpavOBve častilce in prijatelje slovenske umetnosti.
Drobne   novice.   Iz Št. 11 j d
poroča »Marb. Zeit.«, da je število otrok v nemški šoli narastlo na 200.
Prvikrat v 22 letih, kar tbstoji ta šola, smo dosegli tako visoko številko^, pravi dopisnik »M. Z. < »Schul-verein« hoče sedaj bojda šolo na lastne stroške razširiti. — I z Hrastnika poročajo: Na vehKi četrtek zvečer je udri pešec na dopustu Janez Alič v stanovanje svoje bivše ljubice Angele Mohor in jo je i/krat zbodel z bajonetom. Tudi svojega majhnega nezakonskega otroka, ki ga je Mohor držala v OD-rambo pred se, je dvakrat zbodel z bajonetom. Mati in otrok sta smrtno nevarno ranjena. Suroveža so zaprli. — Umrla je v Mariboru gospa Marija Duma, 59 let stara. Ime-ia je na Tegetthofovi cesti pekarijo ter je bila tudi dobrotnica ubogih slovenskih dijakov. — U m r 1 a je v Celju žena profesorja in studenten-heimovskega ravnatelja Dufffeka. — ^Los v o n R o m« gibanje. Na Sp. Štajerskem je prestopilo k protestantizmu lansko leto v Celju :9, Ptuju 23 in Mariboru 63 oseb. Vseh protestantov je doslej na Štajerskem 23.200. — Iz Maribora. Bivši urednik krščanskosocijalnega hsta •LJntersteirische Volkszeitung^ Karel Jaud je bil pred okrožno sodmio zaradi različnih goljufij obsojen na 6 mesecev ječe. — U m r 1 je pri Sv. Urbanu nad Ptujem vpokoieni stotnik Jože Irgl. Bil je tamošnji rojak in f>6 let star. — Pri Sv. Trojici v S 1 o v. g o r. se je ustanovila nova podružnica nemškega -Schulver?!-na^. — 1 z C e 1 j a. Te dni se je vrst! komisijonelni ogled Starega gradu, katerega so se udeležili člani tukajšnjega muzejskega društva in centralne komisije za ohranitev zgodo-
vinskih spomenikov. Komisija se je zjedinila glede načrta, po katerem se misli nadaljevati z deli, ki bodo vsaj deloma obvarovala popolen razpad tega znamenitega zgodovin« skega gradu.
Koroško.
Pomanjkanje voditeljev koroških
Slovencev. Velik vzrok nazadovanja
koroških Slovencev je tudi pomanjkanje voditeljev in buditeijev. . Posebno primanjkuje takih v Gornjem Itožu, v beljaškem okraju in v Zil-ski dolini. V teh krajih, kjer so skoraj sami Slovenci, je zelo malokrat kak shod; skoraj da nikoli. Pred vsem je tu treba pravih ljudskih voditeljev, ki bi izpodbujali ljudstvo za pravo slovensko stvar. Imamo sicer nekaj izobraževalnih društev, toda ta itak spe; ni v celem letu kakega sestanka, shoda, ali kaj si ie nega; k večjemu priredi to ali ono društvo kako igro in s tem je delo končano. To pa nam ne more nikakor zadostovati. Seveda ni to glavna krivda raznih društev, ampak pomanjkanje govornikov in predavateljev, ki jih za drag denar društva i daljave ne morejo klicati; v bližini pa ni nobenega dobiti. V Beljaku, kjer bi lahko izhajal kak slovenski odvetnik, ki bi nas tudi v političnem oziru vodil, bi nam posebno dobro došel. Da mora biti ravno odvetnik, ali morda kak zdravnik, itak vsak uiueje, ker nimamo od Celovca naprej proti zahodu niti enega slovenskega odvetnika, še manj pa zdravnika. Odvetnika kakor zdravnika bi mi krvavo potrebovali. Oba bi po našem naziranju lahko izhajala, ker vendar dosti Slovencev prebiva v teh krajih, ki so sedaj navezani hoditi le k nemškim odvetnikom in zdravnikom. Zatkaj bi mi Nemce, ki na« hočejo vsak trenutek gospodarsko uničiti in imeti nas samo kot njihove sužnje, še s svojim, z žulji zasluženim denarjem podpirali in na ta način sami sebi kopah grob? Potrebovali bi ljudi, ki bi nam pomagali, bojevati se proti nemšku-tarskemu nasilju, nas neustrašeno vodili proti sovražniku in kmalu bi se doseglo boljše zmage in lepše uspehe, kakor pa sedaj pri tem zaspanem življenju. Mi moramo gledati, kako nasprotniki prirejajo v čisto slovenskih krajih shode, zabavljajo čez Slovence1, a slepo ljudstvo jim sledi. Mi jim pa ne moremo odgovoriti z enakim shodom, ker nimamo nam tako potrebnih voditeljev in pravih govornikov, ki bi znali dajati zaslužene krepke odgovore nemčurju. Zato pa kličemo celi slovenski javnosti: Pridi nam na pomoč, ne pusti na<* potapljati se v germanskem morju, pomagaj nam reševati zapeljano slovensko ljudstvo, da bomo vendar enkrat lahko rekli: Na slovenski zemlji slovenski gospodar!
Predrzen napad. V Celovški okolici je napadel neki neznanec dekle Pavlo Ogrisovo pred domačimi vrati, ko se je vračala o mraku. Zagrabil jo je za vrat in vrgel po tleh. Iz žepa ji je ukradel denarnico. K sreči je prišel mimo neki vojak, ki je napadalca prepodil
Nevarna pijača. Delavca Thur-ner in Schleicher v Celovcu sta se v raznih predmestnih gostilnah na praznik pošteno napila in sta šla nato na magistrat, češ, da sta brez sredstev. Predno so jih odpeljali v celico je pograbil eden izmed areto-vancev neki vrč. v katerem je mislil, da je voda. Oba sta pila iz vrča, v katerem je bil lug za snaženje. Od-
peljati so jih morali z rešilnim vozom v bolnišnico.
Primorsko.
Bolniška blagajna v Tolminu. V Tolminu se Je vršil javen shod pri Kranjcu z dnevnim redom ustanovitev bolniške blagajne. Glavni referent je bil Henrik pl. Ziernfeld. Zborovanje je bilo številno obiskano. Sprejeli so resolucijo, s katero se poživlja namestništvo, da takoj in ugodno reši prošnjo za ustanovitev samostojne bolniške blagajne za sodne okraje Tolmin, Kanal, Bovec, Kobarid in Cerkno s sedežem v Tolminu.
Tržaški občinski svet je sprejel v zadnji seji poročilo revizijskega odseka, glasom katerega so našli revizorji pri zadnji škontraciji knjig in mestnih blagajen vse v redu. Dalje je dovolil občinski svet več podpor in sprejel razne predloge za regulacijo mesta.
Kmetijska družba za Trst in okolico. Na letošnjem občnem zboru kmetijske družbe za Trst in okolico, ki se je vršil v Trstu v Narodnem domu in katerega se je udeležil tudi namestnik princ Hohenlohe v spremstvu okrajnega glavarja Fabi-anija, je bil voljen zopet sledeči odbor: predsednik Ivan Gorjup, veleposestnik na OpČinah; odborniki dr. Fdvard Slavik, Alojz Gorjup, Josip Pertot, Ivan Godina. Ivan Bole in Cok Dragotin, pregledovalca računov pa Nic. Stepančič in Ivan Knavs.
Tatvine v prosti luki v Trstu.
Pred prazniki so se zopet silno pomnožile tatvine v prosti luki. V soboto je naletel stražnik na celo kopo žensk, ki so stikale po skladiščih. I-ve izmed njih je ujel in aretirat, ostale pa so mu ušle. V raznih skladiščih manjka precej blaga in sicer špecerijskega in manufakturnesa. Tatice so morale že de!j časa obi-skavati skladišče. Aretiranki sicer ne tajita, trdita pa, da sta bili zapeljani vsled bede in pomanjkanja ter sta prvič kradli.
Neznan avtomobilist je povozil na cesti Economo 57letnega delavca Antona Arčona. Delavec je pade! v cestni jarek in ima težke poškodbe na glavi in na rokah. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Samomor. V Trstu se je zastranila Poletna zasebna uradnica Amalija Černivc. Pila je žvepleno kislino. Samomor je izvršila vsled nesrečne ljubezni. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Aretacija. V Pulju so aretirali lastnika banke Africha. Do sedaj so dormnli, da je pcneveril okroglo 80.000 K. Ta poneverba sicer ni v zvezi s puljsko občinsko krizo, vendar pa je značilna, ker je bil Africh kamorist in dober prijatet; mestnega inženirja Borrija. ki je tudi v preiskovalnem zaporu. Pri hišni preiskavi v Borrvevem stanovanju so našli hranilno knjižico za 144.000 K. Borri je prišel pred nekaj leti v Pulj iz Italije in sicer brez premoženja. Preiskave se nadaljujejo.
Trgovska in obrtna zbornica v Splitu. Za predsednika trgovske in obrtne zbornice v Splitu je izvoljen Peter Katalinič. za podpredsednika pa dr. Fd. Orgič.
Finančni ravnatelj v Dalmaciji vitez Hočevar je vloži?, kakor poročajo dalmatinski listi, prošnjo za v pokojen je. Hočevar je rojen Slovenec. Kakor posnemamo po hrvaških listih,   Hočevar v Dalmaciji ni pri-
jalo veliko rimsko bandero, pred množico pa so korakali frančiškani, prepevajoč slovesno himno, ki ie imela nekaj strašno grozilnega, ker je ob koncu vsake kitice zarožljalo vse orožje in so zadonele trombe in bobni.
Prišedši do puščave še med mestnimi zidovi se je vse ljudstvo razpostavilo tako, da je v sredi ostal velik prostor in pričakovalo povelja svojega voditelja.
»Odprite vsa vrata in pustite sovražnika notri.« je Rienzi zaklical na ves glas, ko so trombe naznanile, da se bližajo baroni.
Pogumno in ponosno so se bližali uporni patriciji od štiri milje oddaljenega kraja. Poleg starega Co-lonne so jezdili njegovi sinovi, potem Frangipani, Savelli in Giordano Orsini, Rinaldov brat.
»Danes mora tiran pasti,« je rekel ponosni baron, »in prapor Colonnov naj vihra s Kapitola.«
»Prapor z medvedom,« je jezno rekel Giordano Orsini; »Vi sami, gospod, ne boste zmage izbojevali!«
»Naša hiša je imela v Rimu vedno prvenstvo,« je ošabno rekel Co-lonna.
»Nikdar ga ne bo imela, dokler bo v palačah Orsintjev le še en kamen sfcd na drugem.«
»Tiho,« se je oglasil Luka di ^avelli. »Kaj si delite kožo, dokler je !:v ?e živ! Težko delo bomo imeli danes.
ljubljen. Očitajo mu, da je bil prestrog, da je bil zaščitnik raznih talt-janašev in da je podpiral germaniza-torske tendence.V koliko so ta očitanja utemeljena, ne vemo. vemo pa, da bo Hočevarjev naslednik skoraj čisto gotovo Nemec.
Preiskava proti bankirju VVinds-pacbu na Reki je kakor poročajo končana. VVindspach je šc vedno v preiskovalnem zaporu. Trgovci iz Reke in Levante so priglasili svoje terjatve v skupnem znesku 600.000 kron. Koliko znašajo terjatve tujih trgovcev še ni znano, ker se še niso vsi priglasili. Celo zadevo je prevzelo državno pravdništvo.
Pogreb dr. Cerka.
Ob velikanski udeležbi, kakršne Ljubljana že dolgo ni videla, se je vršil v nedeljo popoldne točno ob 5. pogreb ponesrečenega profesorja dr. Cerka.
Malo pred peto uro popoldne se je ustavil prpo hišo v Ilirski ulici voz, ki je pripeljal zemske ostanke ponesrečenega turista na stanovanje njegovih staršev, da se ti poslove od svojegru edinega sina. Voz je bil bogato s cvetjem okrašen, saj povsod, kjer se je vozil skozi kako vas ali mesto, se je bilo nabralo nebroj Ljudi, ki so dali pokojniku častno spremstvo in ga obsipali z mladim cvetjem.
Že ob pol 5. popoldne je bila vsa Ilirska ulica natlačeno polna občinstva, ki je z resnim molčanjem sprejela truplo ponesrečenega.
Točno ob 5. popoldne se je /ačel pomikati sprevod po Ilirski ulici proti pokopališču pri Sv. Križu. Tisoč in tisočglava množica je uapolnila celo ulico, po povprečni cenitvi se brez pretiranja lahko reče, da je izkazalo nad 10.000 ljudi pokojnemu dr. Cerku na njegovi zadnji poti čast.
Pred hišo je zapel umnoženi dijaški zbor pretresljivo žalostinko, nakar se je začel pomikati »prevod, načelu mu dijaki I. državue gimnazije s profesorskim zborom in Sokol I., čigar neumorno delavni član je bil pokojni dr. Cerk. Za njimi je prišla
krsta,
bogato okrašena z venci. Ouieniti je treba, da so nesli na čelu sprevoda velik šopek, ki so ga poklonili pokojnemu svojemu profesorju in vodniku v planinski svet soizletniki, ki jim usoda ni bila tako nemila kakor njemu. Trak je nosil kratki, a x>retr^>-Ijivi napis: »Junaškemu vodniku spremljevalci na smrtui poti . Krsta in stekleni voz sta bila obložena a venci, ki so jih poklonili spominu pokojnega ni^to Ljubljana, učiteljski zbor I. državne gimnazije, društvo slovenskih profesorjev, učenci II. h razreda, učenci VT. irimnazij-skega rozrt'fi;*, »A*r:ci VIII. razreda I. državne gimnazije, privatistke V. in VI. razreda, hvaležne učenke iz Kranja, V. A mestnega Uc-eja, nadalje Slovensko planinsko društvo in kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva, Sokol I. svojemu članu. Muzejsko društvo in Društvo za raziskava nje podzemskih jam. Razeu staršev in rodbine pokojnega dr.Cerka sta dali zadnje pozdrave na pot še rodbini dr. Josipa Fur-lana in dr. Detele.
Zu krsto in za Bsjujočiin ter potrtima sestrama je sledila Š« storica dijakov, ki so spremili svojega ljubljenega učitelja na Stol in za katere je izdihnil mladi mož svojr življenje, boteč jim odproti vpogled
^Nikakor ne,<- je dejal stari Co-iomia. »Pri prvem spopadu bo Ivan di Vico s svojimi vojaki Rimljane zapustil in nekateri nezadovoljneži v mestu so obljubili, da nam odpro vrata.
• Kaj jc, dečko, jc nadaljeval baron, ko je prihitel do njega ves zasopel eden njegovih vohunov. Kake novice prinašaš?«
i>Vrata so odprta — na zidovih se ne blišči nobena sulica!
»Kaj sem vam pravil, gospodje?« je s triumfujočimi pogledi vprašal Colonna. - Sodim, da dobimo Rim brez boja — kaj je s tvojimi bedastimi slutnjami?«
Te besede so veljale Petru, prvorojenemu sinu Giannija, čednemu, še ne dva tedna poročenemu mladeniču. Pietro ni nič odgovoril.
^Moj mali Pietro,« je dejal baron drugim svojim spremljevalcem, »je še tako malo Časa oženjen, da se mu je minolo noč sanjalo o njegovi ženi in to smatra za slabo znamenje.«
»Prikazala se mi je v žalni obleki in padla mi okoli vratu s klicem: gorje, gorje Colonnom,« je slovesno rekel mladi mož.
»Skoro d evetdeset let živim,« je rekel stari mož »in kakih štiride-settisočkrat se mi je kaj sanjalo. Samo dvoje sanj se je uresničilo — sodite torej, kako rralovredna znanost Jc razlaganje sanj.«
(Dalje jrt&odnjtt.)
Tribun je odšel v oblačilnico. kjer so nanj Čakali služabniki in pazi z bojno opravo.
»Naši vohuni so sporočili,- je rekel, »da hočejo biti sovražniki pred podnem pred našimi vratmi — štiritisoč pešakov in sedemsto konjenikov. Pripravili jim bomo krepak sprejem. No, Angelo Villani. čedni moj paž, zakaj nisi pri svoji gospodarici ?«
»Rad bi videl, kako se vojščak za Rim oboroži,« je odgovoril deček.
»Naj te Bog blagoslovi, otrok; govoril si kakor pravi sin Rima.«
»Signora mi je oblj'ibila,dasmem z njenimi stražarji iti na vrata, da izvem novice ...«
An da oznaniš zmago. Tako naj bo! A do tja ne smeš, kjer te lahko doseže sovražnik. Kako, moj Pan-dulfo, ti si v oklopu?«
»Rim potrebuje vse svoje može,* je odgovoril meščan, čigar slabe živce je občno navdušenje okrepilo.
»Tako je — in zopet sem ponosen, da sem Rimljan. Zdaj. gospodje moji, dajte mi dalmatiko! (Bel plašč, kakor so ga nekdaj nosili mašniki in potem cesarji.) Naj vsak sovražnik Rienzija spozna, kajti — pri gospodu vseh vojska — če vodim cesarsko ljudstvo v boj imam pravico nositi cesarski plašč. Ali so menihi pripravljeni? Na našem notu pred i mestna vrata naj nam pojo c,^vesno
himno — tako so se vojskovali naši predniki.«?
»Tribun. Ivan di Vice je prišel s sto konjeniki branit našo državo.«
»Res? Bog nas je rešil enega naših sovražnikov in izročil našim ječam izdajalca. Prinesi ono skrinjico. Angelo! — Tako — pozor, Pan-dulfo — Čitaj to pismo.«
Z začudenjem in strahom je meščan čital odgovor prekanjenega prefekta na Colonnovo pismo.
»Baronu je obljubil, da med bitko prestopi s prefektovsko zastavo na njegovo stran!« je dejal Pandul-fo. »Kaj je storiti?«
»Kaj neki! Vzemi moj pečat — evo ga — in skrbi, da ga takoj spravijo v kapitolsko ječo. Njegovim vojakom ukazi, naj Rim takoj zaDuste, in reci jim, da bo njih noveljnik s smrtjo kaznovan, če se pridružijo baronom. Pojdi, poskrbi to. ne zamudi nobenega trenotka. Mi pa pojdimo v kapelo k maši.«
Cez uro je korakala rimska armada — številna, a mešana, stari možje in dečki združeni z možmi v cvetu sil — na potu k vratom sv. Lavrencija. Od cele množice, kakih dvajsettisoč ljudi, je bila komaj šestina sposobna za boj. Konjeniki, nižji plemiči in premožni meščani, pa so bili dobro oboroženi. Njim na čelu je jezdil tribun v popolni vojni opravi. Na svojem š!jemu je irrel i* srebra narejen venec hrastovega in 4 olivinega listja. Pred njiim je plapo- a
80 štev.
SLOVENSKI NAR JD.
Stran 3.
v vse krasote zimske narave na gorah. Eden izmed soizletnikov dr. Cer-■ka se pogreba ni mogel udeležiti, ker je ležal doma z zlomljeno nogo. Pet dijakov, ki jih je rešilo brezprimerno junaštvo neitelja Kunavarja, ki niti v lastni smrtni nevarnosti ni izgubil navesti in ki je do skrajnosti izmučen in utrujen, vršil z naravnost nadčloveškim junaštvom človekoljubno delo, da je spravil obupujoče in otrple dijake v Prešernovo kočo, teb pet dijakov je bilo obvezanih, deloma zaradi ran, deloma zaradi ozeblin. Samo eden je bil neraujen, toda tudi njemu je bila na licu začrtana brezmejna, groza, ki jo je moral prestati v gorah. Bled se je moral opisati na svojega spremljevalca.
Na zadnji poti pa so spremili ih>-kojueg-a   dr. Cerka poleg- njegovega .spremi jeva leti na smrtni poti in rešitelja   učitelja Kunaverja še deželni -redsednilk ek^celenen bar. Sehvvarz, nodžupan dr. Triller z več občinskimi svetovalci, državni poslanec dr. Rav-nihar, deželni poslance Gangl, profesor Reisncr,   šolska nadzornika Hu-Kad in Leveč,    ravnatelji dr. Lovre Požar, Črnivec, Maher, Puczko, Štri-tof, Subie, svetnik    in prvomesinik rirnžbe sv. Cirila in Metoda Seneko-viČ ter svetnik Detela, dvoran svetnika Kliment in Pole. svetnik trgovske in   obrtniške   zbornice   Rob rmanu, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske Milohnojsu deželni stavbni svetnik Sbrizaj, ravnatelj mestnega užit-ninskega zakupa vitez GrassellL mu-/calni ravnatelj Mantnani in agrarni \ išji nadzornik Putick, častniki domobranskega polka polkovnik Sehtip-iVr. major Brhek uer   in polkovnik nlcm. Lukane. Kazen toh so se udeležili   pogreba   skoro  vsi ljubljanski profesorji in večina uradnikov. Sokol I. se je udeležil pogreba pod vod-. ona prof. dr. Pestotnika. V posebno častnem številu je bilo zastopano srednje drnštvo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani z dr. Tominškom    na čelu in podružnica Kranj, na čelu ji dr. Kušar.   Pri tej priliki je treba omeniti, da je ravno esto Kranj,   v   katerega področje -pada tudi Stol. priredilo pokojnemu iir. Orku posebno veličasten sprevod. Okrog 400 ljudi je spremilo voz >kozi celo mesto do Gašteja, kjer se je 1 rajnega tovariša poslovi i dr. Ku-;u* v pretresujočih besedah. Pogre-30 se udeležila tudi dijaška dru-»Sava<c na Dunaju, akademično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani,    akademično    tehnično društvo Triglav« a- Gradcu in »Organizacija >bodomiselnega narodno - naprednega dijaŠtva«. Prihitela pa je ob tej rriliki   v   Ljubljano z Gorenjskega n<li vsa rešilna ekspedicija, ki je z elika>nskim naporom in samozataje-anjem pripeljala dijaštvo Ifi truplo jfokojnega v dolino.
Na pokopališču so .-e odigravali pretresljivi prizori, in ko je zapel dijaški zbor zadnje tužne pozdrave ^ njemu ljubljenemu učitelju, je rosi-Id marsikateremu ljubitelju narave -"iza oko ob odprtem grobu žrtve ljubezni do planin.
Pogreb je oskrbel z vzorno koč-eostjo in požrtvovralnostjo »Prvi slovanski pogrebni zavod« Josipa Turka, ki je prepeljal pokojnikovo trup-fo po celi Gorenjski iz Žirovnice do Ljubljane in točno ob napovedani nri prispel pred hišo žalosti, tako da ae je mogel vršiti pogreb točno ob »^ločenem času.
Velikanska udeležba pri pogreba ue je pričala o veliki priljubljenosti 'vjnega in o globokem razumevanju gorskih krasot, katerih žrtev je ;*idi pokojni
dr. Cerk.
Oh«LJegovem grobu ne žaluje samo nje^>va. težko zadeta rodbina, ob njegovem grobu žaluje tndi zua-jost, kateri je obetal kot mlada neu->fra»šena moč toliko lepih sadov*
Dnevne vesti.
! Seia občinskega sveta, ki je bila dne 2. aprila prekinjena, se nadaju je jutri, v sredo 10. aprila ob 6. popoldne,
Ogrin se pere. Klerikalni pe-
clin Ivan Ogrin, zidarski mojster v Ljubljani, je prišel za časa volitev v
rgovsko in obrtniško zbornico nekoliko v »žehto«. Neštetokrat smo ?nu očitali in ponujali dokaz resnice i red sodiščem,   da   je kot načelnik
Obrtno-kreditne zadruge^- brez od-borove vednosti sam sebi nakazal več tisočakov ter jih tudi dvignil. Ogrin nas ni tožil, pač pa se je skušal oprati s tem. da je v :.Slovencu uriobčil izjavo čevljarskega mojstra Franca Kovača, da se mu ^odi krivica. Kovač je pa postavit Ognna na laž. Priobčil je 29. februarja v *^iov. Narodu^ naslednjo izjavo:
Gospodu
Ivanu Ogrinu,
stavbnemu mojstru
v Ljubljani.
Izjave, ki bi se tako glasila, kakor ste jo Vi priobčili v .^Slovencu«, nisem jaz nikdar podpisal.
Ko ste bili osebno pri meni, ste mi rekli, naj podpišem izjavo, da nisem nikomur ničesar pravil o dogodkih v obrtno pomožni zadrugi.
Ker v resnici nisem nobenemu človeku niti besedice črhnil o obrtno pomožni zadrugi, kar lahko pod prisego potrdim, sem bil pripravljen podpisati tako izjavo.
Vi ste mi nato predložili pisano izjavo, ki sem jo jaz, zaupajoč Vašim besedam in Vaši poštenosti, podpisal, ne da bi je prebral.
Ko sem potem to izjavo čital v »Slovencu^, sem se prepričal, da ste me prevarili in mi izvabili podpis na izjavi, katere bi ne bil nikdar podpisal, ako bi jo bil preje prebral.
Jaz sem Vas takoj pismeno pozval, da izjavo popravite v tem smislu, kakor sva se v resnici dogovorila, ker pa Vi v pismu z dne 27. t m. odklanjate, da bi to storili, sem primoran podati javno to-le izjavo:
1. Z izjavo, priobčeno v »Slovencu« ste me prevarili ter mi na način, za moža nedostojen, izvabili podpis na njej in
2. Res je, da ste Vi, stavbni mojster Ivan Ogrin, kot načelnik obrt-no-pomožne zadruge brez odborove vednosti sebi nakazali več tisočakov ter jih tudi dvignili.
V Ljubljani. 29. febr. 1912. Kovač Franc, čevljarski mojster
Marije Terezije cesta št. 8.
To je bil hud poper za Ogrinu. Kovač je dobil čez nekaj dni od dr. šusteršiča pismo, naj se oglasi v njegovi pisarni. To je bil očiten migljaj s tožbo. Kovač se pozivu dr. Šusteršiča ni odzval, ni šel v njegovo pisarno, marveč čakal na tožbo. A tožba ni prišla. Zdaj, po tolikem času, je pa >Slovenee stvar pogrel, da bi mojstra Ogrinu malo opral. V soboto je priobčil v objokani notici naslednjo izjavo:
?>Jaz podpisani Franc Kovač, čevljarski mojster v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. S, izjavljam s tem popolnoma lojalno, da sem le vsled slabih informacij podpisal poslano, katero je izšlo v »Slov. Narodu« dne 29. februarja 1912 št. 49. Ker sern na podlagi čisto natančnih informacij, danih mi na rednem občnem zboru dne 24. marca t. 1. uvidel in se prepričal, da sem storil s tern g. stavbnemu mojstru Ivanu Ogrinu kot načelniku Obrtno-kreditne zadruge v Ljubljani krivico, to rade volje s tem preklieujeni.
Y Ljubljani, 24. marca 1912.
Franc • Kovač.
Tisti Ogrin, ki se ni upal tožiti ne nas, ne Kovača se je zdaj zadovoljil s tako klavrno izjavo in misli, da mu bo zdaj res kdo kaj verjel. Vedeli bi le radi, kako in s kakšnimi sredstvi so Ogrin in tovariši Kovača prepričali- da jim je zdaj dal to izjavico. Zdi se nam, da tu nekaj smrdi ... j Slovenec seveda patetično deklamira, da smo hoteli Ogrinu z razkritjem njegovegu poslovanju v t Obrtno-kred. zadrugi« škodovati na kreditu. V resnici smo le pojasnili klerikalno korupcijo na kreditu pa Ogrinu že zato nismo mogli škodovati, ker ga drugje nič nima, kakor pri *Obrtno-kreditni zadrugi .
-f- Okrožnice kranjskega deželnega odbora so danes selo pogosto. Občinam se nalagajo vse mogoč«■ in nemogoče stvari. Citati se morajo v sejali občinskih odborov i u so vsled svoje dolgoveznosti pravo tratenje dragocenega časa. No časih pa so tndi tako seetavljcne, da so povod veselim dovtipora na račun kr- njskega deželnega odbora. Zadnja okrožnica deželnega odbora, ki naroča županstvom, preganjati rjavega hrošča in daje obširna navodila, kako uničiti velikega škodljivca sadnega drevja, je pa doseirla vrhunec v tem pogledu. Po tej okrožnici bi morale občine vzdigniti pravcato križarsko vojsko proti rjavemu hrošču. Ob 4. zjutraj m- imajo na po županstvu določenem kraju zbrati občani, oboroženi z dolgimi drogovi, rjuhami, žaklji itd. ter ood vodstvom posebnega paznika obiti vse gozdne robove in pri tem obirati drevesa rjavili hrošče v. Natančno je na to opisan način usmrčenja hrošče v, ki se morajo najprvo v topiti in potem posuti z živim apnom. Za točno izvrševanje ukaza deželnega odbora je pod zapretenjem § 92 občin skt'ga reda osebno odgovoren župan. Da je norčevanje deželnega odbora iz občin popolno, je dostavljeno, da dobe občine za zatiranje hroščev podporo iz deželnih sredstev, in sicer je določena tozadevna potrebščina za celo kranjsko deželo v znesku 2000 kron. Sedaj pa se naj izračuna, koliko pride na posamezno občino deželne podpore in koliko bi stalo zatiranje hroščev po navodilih, oziroma ukazu kranjskega deželnega odbora. Po seji nekega strogo klerikalnega občinskega odbora san o čuli, kako so Se klerikalni možiiknrji krvavo norčevali iz te okrožnice. Kaj bi se tudi ne, saj kaj tako brihtnega more pogoditi samo kranjski deželni odbor s svojimi klerikalnimi kapacitetami. Da se klerikalni občinski odbori ne bodo nt i zmenili za to okrožnico, je
več kot umevno, saj jih deželni odbor prav gotovo ne bo preganjal. — Opustitev izvršitve ukaza po naprednih občinskih odborih pa bi utegnilo biti zanje nevarno, kajti deželni odbor je videl v tem veliko renibenco in povod bi bil dan za razpust naprednega občinskega odbora. Napredni župani torej pozor na to okrožnico deželnega odbora, saj bo ta nje izvršitev dal nadzorovati po svojih ko-ritarjih, za katare je mnogo več deželnega denarja na razpolago, kakor za res koristno zatiranje škodljivega hrošča.
— Umrl je v nedeljo, dne 7. aprilu vpokojeni sprevodnik Juž. želez, gospod Leopold G a b r i č. Bolehal je delj časa na prsih. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno - napredne stranke, tih in miren človek in med kolegi splošno priljubljen. Star je bil 53 let. Pogreb se vrši danes ob 4. popoldne iz bivše žalosti, Resi jeva cesta št. 23. \ rlemu možu bodi zemljica lahka in blag spomin. NTjegovi rodimo pa naše iskreno sožalje.
— Lepe piruhe? je dal, kakor poroča »Slovenec^, velečastiti i'ajmo-šter Janez Barle svojim taranom. Cerkev je — pravi — vsa prenovljena, vrata presenetljivo lepa. itd. In kaj smo doživeli' Te praznike smo imeli 4 (reci samo štiri) ofre, za katere so po v&eh pridigali moledovali in rotili svoje farane: »Prosimo, dajte, dajte«. In ta človek je tako drzen, da si upa javno v ča-sopisu norčevati se iz ljudi, da to da za piruhe svojim fara ne/m. In kaj je novega? Nekaj luči več v cerkvi, vrata so ^lakirana. Le to je sa ljudstvo. Pač pa je dal krasno preslikati temen hodnik, skozi katerega pa sme le velečastita duhovščina hoditi. Torej štiri ofri sa to, da l*o delil šentjakobski fajmoštapiru he. Cerkev pa je umazana in prašna. Te dni, ko pride toliko ljudi v cerkev, je bila taka tema, da se ljudje niso mogli razločevati. Le tam, kjer so ženske, sta bili dve luči, na moških prostorih nobene. In kaj sta dve luči za tako cerkev? Spoznali smo, da v tej cerkvi duhovščina sploh ne mara za nas moške. Tudi j>ri procesiji se je »skrbelo samo za ženske, bolje: za dekleta. Moški se niso vedeli kam dejati. To jasno govori, kaj je storiti. Velečastitemu lajmoštru pa »voščimo« vesele piruhe, katere smo jih ara mi dali v štirih ot'rih. A najlepši piruh je tajmošter Janez sam, bodisi da gledaš njegov obrazek, bodisi njegov trebušček. — F a r a n.
— Klerikalni izativači. Velikonočne procesije na veliko soboto so-se vršile po vseh cerkvah redno in .svečano, ker je bilo vreme ugodno. Samo pri šentjakobski procesiji se niso mogli zadržati nekateri klerikalni petelini in marinarji tako, kot. se spodobi pri velikonočnem obhodu. Neki Leskovec, ]>osestnik preje dr. Drče ve hiše v Florjanski ulici, je menda eekmošter pri Sv. Jakobu in uradnik »Ljudske posojil ni cev. Ta možakar se ne zna pri procesiji oponašati. Namesto da bi premišljeval o vstajenju Gospodovem, se je naokrog oziral ter mahal in žugal, ker je videl nekega človeka v ulici na Grad, da ni bil odkrit. Mnenje pravih kristjanov je, da je Leskovec slabši od onega človeka, ki ni bil odkrit, ker je s svojim hinavskim obnašanjem motil druge, ki so se & pobožnimi mislimi udeležili procesije. Ce je Leskovec plačan od klerikalcev, pa drngi niso.
— Stavbna sezona. Kakor vse kaze, se bo letos v Ljubljani prav malo zidalo. Ljudje se boje visokih
•doklad, ki utegnejo zadeti davkoplačevalce vsled tega, ker sx> klerikalci sklenili cestni zakon, po katerem bodo morali ^siestni prebivalci plačevati ceste na kmetih. Za zdaj se pripravlja samo slikar Wettaeh, da sezida poleg svoje vile na Bleiwoisovt e«*sti še eno vilo.
Nesreča. Pogreša se od petka opoldan gospodična Ivanka Novak „Lozarjeva* iz Stepanje vasi. Pri trganju cvetlic ob Gruberjevem prekopu ji je po strmem bregu spodrsnilo in padla je v zelo naraslo vodo ter utonila.
Čukarska banda.   Pri D. M. v
Polju imajo klerikalci svojo bando. Če se pomisli, da časih niso poznali drugih inštrumentov, kakor polena in remeljne, s katerimi so svirali po človeških glavah, je to vsekakor napredek. 24 fantov je pri tej godbi in fotografirati so se tudi že dali ter postali deležni dvomljive časti, da porablja tovarna za godala J. Grassl njih fotografijo za reklamne namene. Neprijetno pa mora vsakega dimiti, če vidi, da imajo čuki po tej reklamni podobi na velikem bobnu — križ naslikan. Križ je vendar verski simbol, znamenje, ki bi je morali upoštevati tudi tako slabi kristjani, kakor so čuki. Saj vendar pri D. M. v Polju ne bijejo na čast božjo po velikem bobnu. Ali pa se morda vse njih kristijanstvo reducira na ta — bum-bum-bumbumbum ?
Iz Gorice pri Krškem nam pišejo: Z ozirom na notico nV vodo se je šla pritožit"f :x)di povedano, da se je pri zadnjih držav nozborskih in pri
krških občinskih volitvah pokazalo, da — izvzemši stare tercijalke — pri nas nismo klerikalni, nego skoro vsi naprednega mišljenja. Tudi niso naši ljudje divji; dokaz tega je, da pri uboju o zadnjem Božiču ni bil nobede^i domačin, ne morilec, ne žrtvi.
Požar. Na veliko soboto ob 8. uri zjutraj je izbruhnil v Kamniku pri Pre-serju požar ter upepelil 5 gospodarskih poslopij. Nevarnost je bila velika, ker je pihal močan veter. Prvi so prihiteli gasit ljudje z brizgalno iz Preserja. Neverjetno hitro je došla na pomoč požarna bramba z brizgalno iz Pod-peči z vrlim načelnikom g. Svetetom in pa ona iz Notranjih Goric. Združenemu naporu vseh se je posrečilo omejiti požar ter ubraniti sosedna poslopja. Vas ozir. občina Preserje ima svojo brizgalno spravljeno na jako odročnem kraju. Z vsem naporom so morali ljudje vleči brizgalno v klanec in od Šole proti Kamniku pa navzdol. Tudi nadučitelj A. K. je držal brizgalno spredaj za voje in ker so ljudje po klancu navzdol rinili brizgalno, ni mogel nadučitelj obdržati brizgalne ter jc padel in se pri tem občutno poškodoval na nogi, roki in glavi. Sreča, da je imel toliko zavesti, da je skočil v stran, drugače bi se bil lahko ubil. Županstvo bi naj poskrbelo, da se brizgalna kam drugam spravi, da bo v slučaju požara takoj pri rokah. Naj bi se gledalo tudi na to, da bi vsaj nekaj mož vedelo ravnati z brizgalno. Treba bi bilo take vaje, če ni moči ali volje ustanoviti požarne hrambe. So nekateri pač taki, da bi komandirali — delali naj bi pa drugi. Zažgali so najbrž otroci, ko so nosili blagoslovljen ogenj, ali pa ženske, ki kade ta dan okoli poslopij. Naj_ bi se to spričo nevarnosti odpravilo. Županstvo naj pa skrbi, da bo brizgalna v redu in na pravem kraju!
Izkaz mestne klavnice. V mestni klavnici ljubljanski so zaklali od 24 marca do 31. marca 64 volov, 3 bikov, 5 krav, 195 prašičev. 111 telet, 39 ko-štrunov in 131 kozličev. Vpeljali so mesa v klavnico 604 kg. Zaklane živine so vpeljali 1 prešiča. 47 telet in 36 kozličev.
Kinematograf Ideal . V današnjem sporedu predvaja se krasna senzacijska drama >^KIic po živ-ljenski sreči učinkovitost tvrdke Nordiskfilm Co. Film je dolg 1100 metrov in se predvaja 1 uro. Razen te slike se vidi še: -Dolina Chevreu-se~, »Četa Neptuna, »Jesenski čari«, i-Moric in okarina^, »V globoči-ni propada^ (samo popoldne) in Mirko brzoslikarc. Spored je jako lep in priporočljiv.
Neprijeten obisk. V soboto popoldne sta prišla delavca Andrej Remc in Karel Oltra na obisk k Ivanu Šetini v Hradeckega vasi št. 26. Med pogovorom stay se obiskovalca med seboj sprla. Šetina je Remca ki je dal povod prepiru z lepa spravil iz sobe. Na dvorišču pa se je začel prepir z nova^ in je pri tem Remc sunil z nožem Šetino pod levo pazduho in mu prizadjal težko telesno poškodbo. Prvo pomoč poškodovancu je dal na osrednji stražnici policijski zdravnik g. dr. lllner, nato pa je bil z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico.
Gnjati se mu je poljubilo. V petek zvečer je šel mimo Buzzolinije-ve delikatese v Stritarjevi ulici 18S0. leta v Spodnji Šiški rojeni kleparski pomočnik Karel Dostal, stanujoč na Poljanski cesti, kateremu je pred trgovino razobešena šunka tako udarila v nos, da si ni mogel kaj, da bi je ne bil odrezal in zbežal. To jc pa še pravočasno opazila Buzzolinijeva hčerka in opozorila pasante. Le ti so ga. prijeli in izročili stražniku, gi ga je nato aretiral. Oddali so ga sodišču, kjer je brezplačno obhajal velikonočne praznike.
Malopriden sin. -6Ietni sin neke tukajšnje tovarniške delavke je komaj prestal 51etno ječo, katera ga pa ni nič poboljšala. Minuli teden je dobil še dva sebi enaka bratca, s katerima je ukradel svoji materi likal-nik. pisker in precej perila ter to potem hoteli spečati. Tički so bili pa v neki žganjariji izsledeni in aretirani.
Nadležna gosta. Y neki gostilni na Sv. Martina cesti sta v nedeijo izivala dva delavca in hotela na vsak način povzročiti pretep. Ko sta se lotila nekega vojaka, ju je hlapec Josip Snoj miril; nakar sta se spravila nad njega in ga začcia pretepavati. Vrhu tega sta ga vrgta na tla in ga z neko ostrino na glavi telesno poškodovala.
Kolesar ponesrečil. V soboto popoldne je na državni cesti na Viču padel s kolesa delavec Mihatj Kušar in zadel na cestni kamen. Ku-šar se je pri tem na prsih in levi roki težko poškodoval in obležal nezavesten.   Prepeljali so ga v deželno
bolnišnico.
Danes dopoldne ob 11. uri je sedela okrog 60 let stara ženica na klopi v drevoredu v Krakovem nasproti prodajalne Tenente. Ker je izgubila ravnotežje, se je prevrnila in zdrk-
nila V Gradaščico. Pone srečen i co ga potegnil takoj iz vode, a je bila žo mrtva. Vsi rešilni i>oskiis: k življenju jo obuditi, se* bili zaman.
Prijet prisiljenec. Še 11). februarja jo je popihal kletni prisiljeuee Peter Lindtuer, rodom iz Celovca, kjer je bil minuli teden zasMčen pri neki tatvini in aretovan.
Pasja smrt. V soboto popoldne jo na Dunajski cesti električni voz VOSU nekega psu, po katerega ;je jkv tem prišel konjač. Voznik mu je zvonil, metal vanj pesek, toda ubo^o ščene se ni za lo toliko Časa nič zmenilo, da je prišlo ]>od voz.
Izgubljeno in najdeiio. Gospa Marija Fortunova je izgnbihi lor-gnon z želvinim držalom. -— Gospod Fran Svete je izirnbi! listnico s sval-čicami in koledarčkom. — Šolski učenec Fran Novak je izgubil ironije dele štifletov. — Koči jaz Jože i' Detela: jc izgubil denarnico z 18 K, — To-varnarska delavka Ana Škrobova jo izgubila zlato ovratno verižico. —-Gospa Katarina Jagrova je izgubila denarnico z bankovcem za 10 K. ——• Zasebnik Viktor Petsche je izgubil ztat i>oročni prstan z letnico 1901. — Hlapec Ivan Hrovat je izgubil prost bankovec za 10 K. — Gdčna. Mirni Poljančeva je izgubila zlato zapestnico. — Kovaiiski ptitnoenik Ivan Bopret je izgubil črno denarnico i manjšo vsoto denarja. — Xarednik Martin Hrašovee je našel denarnico z manjšo vsoto. — Našel je Rudolf Slivar zlato zapestnico.
Izgubljena Je bila dne 5. t. m. zabeležna knjižica z raznimi važnimi zapiski in proračuni itd. Pošteni najditelj naj jo pošlje proti nagradi na naslov M. Oogoia, mizar na Bledu.
Društveno naznanila.
Odborova seja »Narodne Čitalnice v Ljubljani bo danes zvečer ob pol 9. v društvenih prostorih Narodnega doma. Vsled nujnosti dnevnega reda se prosijo vsi odborniki, da se gotovo udeleže seje.
Odborova seja akademičnega IV-rijalnega društva »Sava<c v Ljubljani se vrši jutri, v sredo ob 2. popoldne, v kavarni »Evropa«. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve. Ob pol S. bo nato razgovor o prireditvi za »Domovino^. K temu razgovoru so vabljeni vsi člani v O. s. u. n. d. velenjenih društev.
Za „Domovino". Naznanjena od-brodelna prireditev se vrši v soboto, 11. maja v vseh prostorih Narodnega doma. Razven plesa v veliki dvorani bo v Sokolski telovadnici kabaretni večer. Preskrbljeno bo za vsestransko prijetno zabavo.
Pripravljani damski odbor ima tozadevno v soboto, 13. aprila, ob 4. pop. v „Nar. kavarni44 sejo, k kateri je posebno vabljen tudi še veselični odsek k zadevi razdelitve pripravljalnega dela za kabaretne produkcije.
Društvo inženirjev v Ljubljani. V sredo dne 10. t. m. ob 8. zvečer predava v muzejski predavalnici (vhod iz Blenveisove ceste) gosp. inženir Josip Pavlin o panamskem prekopu. Gostjo dobro došli.
Nogometna tekma: »Goriški football-Klub" versus „Ljubljanski football-Klub" 3:1. Letošnjo football sezono otvorila je včeraj tekma nad Ljubljano in Gorico. Goriško moštvo je hitro, v kombinaciji spretno ter ima glavno moč v branilcih, vratarju in deloma v napadalni vrsti. Ljubljančanom primanjkuje traininga, pozna se jim mrtva zimska sezona; pred vratmi so neodločni, o skupni igri do zdaj še ni govora. Upamo, da z vstrajnim trainingom popravijo te napake in zopet dosežejo lansko formo. Igro prične Ljubljana; Gorica takoj prevzame žogo in igra se giblje skoro ves čas na ljubljanskem delu igrišča. Kmalu pade prvi goal za Gorico, katerega je ljubljanski vratar sam zakrivil. Tempo postaja dolgočasnejši, Goričani so ves čas oči vidno v premoči, katero tudi kmalu izrabijo za 2. goal. HalMime 2 : 0. V drugi polovici strne Ljubljana svoje sile, tempo je živahnejši, kaže se sem in tja tudi kombinacija, vendar se šele v 30. minuti posreči ljubljanskemu srednjemu napadalcu poslati žogo z lepim, dolgim strelom v goriški goal. Gorica odslej močneje napada; ljubljanski vratar, ki je odločno najboljši v moštvu, uspešno odbija vse naskoke, dokler ne zabije v zadni minuti Gorica z nezdržljivim sunkom tretji goal. Igra je bila ves čas fair. Mnogobrojna udeležba priča, kako zelo se je nogomet že priljubil v Ljubljani, kar naj služi klubu v vspodbttjo, da nam skoro pokaže drugi mateh.
Iz dež. zadruge izdelovalcev soda-vode na Kranjskem: Z ozirom na notico v „Jutru" z dne 6. aprila 1912. glede napolnjevanja tujih steklenic, se dopiscu tega odstavka poroča, da so se gg. sodavičarji glede tega že med seboj pogovorili ter so kakor mogoče natančno drže tega sklepa, da naj nihče tuje steklenice ne polni. Zgodi se pa vendar vkljub temu tu ali tam kaj slič-nega, ako se mora pri velikem prometu hiteti z delom. Nadalje pa po-
roca zadruga sodavičarjev na Kranjskem v Ljubljani, da je ravno opisec tozadevne notice še najmanj opravičen v tem oziru kaj kritikovati, ker itak nima več pravice izdelovati sodavode ter mu je to tudi že mestni magistrat v Ljubljani prepovedal ter mu izdelovanje sodavode ustavil. Tako je tedaj tvrdka Ivan Kunčič, ozir. Marija Kunčič izdelovanje sodavode v Ljubljani, na sv. Petra cesti št. 49, popolnoma ugasnila.
»Deželna zadruga sodavičarjev na Kranjskem".
Prosveta.
Koncert Pevske župe za Ljubljano in okolico" se začne s prekrasno K.M.VVebrovo uverturo Oberon. Oberon je VVebrovo (1786—1826) največje in najlepše in zadnje delo. Dirigiral je opero sam 6 tednov pred svojo smrtjo v Londonu. Uverturo začne lovski rog z nežnim klicom, Oberon kliče viline služabnike. Že v naslednjem taktu odgovarjajo klicu goslači v p. Lovski rog ponavlja klic, vijoline se združijo z rogovi in izpeljejo temo do konca.
Za tem sledi fanfara v rogovih in trobentah, odgovarjajo vijoline z malimi figurami. Vijoline preidejo polagoma v sladko melodijo, katero prevzamejo čeli in po kratkem naraščanju v celem orkestru se po ff počasni odstavek konča.
V sledečem Allegro con fuoco odstavku se slika rajanje duhov. Živahne figure izpeljujejo vijoline vedno iz p. v f., polagoma vstopajo drugi instrumenti, dokler ne zadoni orkester v polni svoji moči. Rajanje je na vrhuncu, klic Oberona v lovskem rogu se zopet zasliši, rajanje se prekine, gosli in pihala klicu v pp. odgovore.
Po kratkem prehodu goslačev po-vzamejo klarineti prekrasno melodijo, katera pozneje v vijoline preide in se razplete v veselo, gibčno melodijo. Ta odstavek slika razposajenost duhov.
Polagoma rajanje preneha, zaslišijo se trdi akordi v pp. Vijoline prevzamejo zopet vodilno vlogo in v živahnih figurah preidejo v ff. nakar cel orkester v f. vstopi. Za tem sledi nov tema v f. ali mahoma preide v pp. in -e dvakrat ponavlja. Isti tema razpre-dejo goslači v gibčnih figurah, dokler se vse v ff. ne združijo. Po kratkem dim. zazveni prejšnja melodija dvogla-sno v oboah, krase jo ostali leseni instrumenti. Prevzamejo jo violine v ff. in po kratkem stopnjevanju sledi zopet prvi odstavek Allegro con fuoco. Zaslišijo se zopet vesele melodije v ff. celega orkestra. Goslači prevzamejo vodilno vlogo in po kratkih ostrih akordih se uvertura v ff. konča.
Književnost.
Slovenske narodne pesmi za r-itre in petje. Priredil in izdal Ivan K i IVri< \ Ljubljani. Izšli so prvi trije zvezki. Dobivajo se po '2 K v iorjigarnah in pri izdajatelju v Ljubljani, Dolenjska cesta 21. Izdajatelj pošilja proti povzetju. Kdor mu pa pošlje denar naprej, kar je najceneje, dobi zvezke poštnine prosto.
Razne stvori.
Velik italijanski  pesnik umrl.
Milan, 6. aprila. Danes popoldne je umrl eden izmed najboljših italijanskih pesnikov, Giovani Pascoli v 57. letu.
Mraz v Galici;:. L v o v , 6. aprila Danes zjutraj so našli v nekem predmestju na kupu snega dva zmrznjena rnoža. Na deželi so našli zmrznjena nekega kmeta in neko kmetico.
* Ltubavna žaloi^ra realca. Petro g rad, S. aprila. Tu sta se zastrupila 16 letni realec Speranski in enako stara licealna učenka Dostilska. Starši niso bili zadovoljni z razmerjem, vsled cesar sta izgubljenca sklenila skupno umreti.
* Poročnik in stražmojster. Budimpešta, 6. aprila. V Brodu na Sedmograškem je poročnik Kinn od pešpolka št. 64 prijel stražmojstra Wiplacherja, ki je razgrajal v neki gostilni. Ko je stražmojster poročnika udaril, ga je ta smrtnonevarno ranil s samokresom.
Velika tatvina. Pari z, 6. aprila. V vili bivšega mehikanskega poslanika de Mier so v pretekli noči neznani zlikovci izvršili veliko tatvino. Ukradli so dragocenosti 300.000 frankov. Osumljen je neki odpuščeni sluga.
Krvava rodoinska žaloigra. Hamburg, 6. aprila. Neki Freckmann je streljal na svojo ženo in svoje tri otroke. Nato je hotel zažgati stanovanje ter samega sebe ustreliti. 11 letna hči je bila takoj mrtva, ostala dva otroka sta smrtnonevarno ranjena. Freckmanna in njegovo ženo ženo so odnesli umirajoča v bolnico. Vzrok krvavemu činu je neznan.
Velike povodnji. Kiew, 0. aprila. Dnjepr se je razlil čez bregove in poplavil predmestja Kievska. Promet se vrši s pomočjo čolna. Voda neprenehoma narašča. — Berolin, 6. aprila. Iz Newyorka poročajo: Valovje reke Mississippi je mesto Kairo v državi
Illinois popolnoma odločilo od ostale okolice. Železniški promet je pretrgan. Položaj v južnem delu je zelo kritičen. Škodo cenijo na 40 milijonov dolarjev. Osemdeset oseb je utonilo.
* * Jasna Poljana in ameriška špekulacija. Pred par dnevi je prišel na Rusko neki ameriški agent, da se pogaja o nakupu bivšega doma grofa Leva Nikolajeviča Tolstega, Jasne Poljane, v špekulacijske svrhe. Poljano namera kupiti ameriški miljonar Fleisd, ki je že v to svrho sestavil konzorcij petih kapitalistov. Za bivšo Tollstojevo domačijo ponuja ta konzorcij pol milijona dolarjev, to je štirikratna cena prave vrednosti. To ceno plačajo pa le pod pogojem, da se sme na gospodarstvu ustanoviti skladišče poljedelskih strojev. Razen tega bi ameriški milijonarji ustanovili na Jasni Poljani tudi poljedelsko poskusno postajo. Tolstojeva rodbina je pa proti temu in dela nato, da se tam ustanovi visoka poljedelska šola.
* Nezgoda v preiuogokopu. Bes-then, 6. aprila. V pretekli noči sta bila v taikozvani Sehlesiengrube ubita premogarja Givosdok in Zaje.
* Nesreča na morju. Tanger, 8. aprila. Velik vihar je razbil ladjo »Dui'hayla«, na kateri je bilo enajst oseb. Štiri osebe so utonile, med temi otrok francoskega poslanika v Tankerju.
* Strela, 9. aprila. Solnograd, 8. aprila. V hišo kmeta Franca Fell-nerja je udarila strela ter ubila sedemdesetletno taščo, hišnega gospodarja in njegovega lOletnega sina. Dva druga otroka sta bila lahko ranjena.
* Milijonarko umorili. Bukarešta, 8. aprila. Vdova Sevesta Manolescu.
ki je bila ena izmed najbogatejših zen na Romunskem, so neznani morilci v njeuem stanovanju umorili ter ukradli 30.000 kron in mnosro dragocenosti.
Nesreča pri vojaških vajah. Rim, 8. aprila. Vojaki železniškega polka so podirali mot*t, ki so ga zgradili za vajo. Most pa se je prehitro podrl in zagrabil eneera častnika in 15 vojakov. Častnik in šest vojakov je težko poškodovanih, ostali s*o lahko ranjeni.
: Ljubavna drama v orfeju. V
orfeju v Velikem Varadinu je 19!etni trgovski nastavljenec Albert Pteii-ier streljal na natakarico Ireno Mannheimer. Ko so prihiteli ljudje, da bi prijeli Pfeifferja. je ta veckiat ustrelil na zasledovalce, ne da bi koga ranil. Nato se je ustrelil v glavo ter bil na mestu mrtev.
* Umor pri poroki. V Ahnose-geresu je slavila 5. t. m. ločena žena posestnika Pavla Dovaka poroko s kmetom Jurjem Stefakon«. Ko sta šla novoporočenca iz urado, je napadel Dovak Stefaka ter ga sunil z nožem v hrbet. Stefak se je zgrudil smrtnonevarno ranjen in kmalu nato izdihnil. Morilca so prijeli.
Pariški apaši. Pariz, 8. aprila. Policija je prijela včeraj avtomobilskega roparja Callemina, ki je glavni sokrivec apašev Bosmota in Garnierja. Callemin je imel priimek »La science (znanost). — Pariz, 8. aprila. Policija je zaprla še enega apaša, ki je s Calleminom skupno stanoval. Piše se Imbard. Zaprli so tudi njegovo metreso.
:: Grozne posledice obsodbe. S/at-mar, o. aprila. Žena posestnika Sas-kelvja je bila pred sodiščem za.radi nokega malega delikta obsojena na 3 dni zapora. Ko se je zona poslavljala*, da bi nastopila kazen, je kap zadala njenega moža. Sina je stvar tako razburila, da si je prerezal žile in da so ga prenesli umirajočega v bolnišnico. Obupana žena se je nato obesila.
* Pariški apaši. Pariz, 5. aprila. Včeraj aretirani ropar Caronv si je danes v ječi zabil precej velik žebelj v desno sence ter se s tem smrtnonevarno poškodoval. Najbrže si je tudi kri zastrupil. — Pariz, 5. aprila. Po polieijskih informacijah sta glavar avtomobilskih roparjev, B o n n o t, in šotor Garnh-r, ki je bil udeležen pri vseh zločinih, v Parizu. Polieija baje ve že za stanovanje roparjev in jih 1m> v najkrajšem easu aretirala.
* Golju rije v gledališčih. Berolin, 5. aprila. V tukajšnjih gledališčih so zasledili velike sleparije. Konstatirali so, da se je izdalo mnogo več gledaliških vstopnic, nego se jih je pa pozneje vračunalo. Policija je dognala, da je noka pisarna za prodajanje gledaliških vstopnic kar na debelo slepa rila z vstopnicami. Imetnika te pisarne z imenom Briliitzerja in njegov personal so zaj)rli, ravnotako blagajničarko in nadzornika gledališča .
* V hipni blaznosti. Dunaj, 5. aprila. Namestnik ravnatelja združeno električne družbe, Lajos Pinter, je danes ob 4. zjutraj v svojem stanovanju v »Margarctenhof« streljal na svojo >pečo soprogo ter jo težko ranil. Nato je sam sebe ustrelil v desno sence. Vzrok groznemu činu ni znan. Ker sta oba živela v najlenšem sporazumu, tedaj je Pinter izvršil čin najbrže v hipni blaznosti. V zadnjem času se ga je večkrat lotevala omoti-
ca in je hotel iti v kratkem na dopust.   Stanje ohstreljene soproge ni smrtno   nevarno.   Ne ve niti kdo je streljal, niti, da je njen soprog mr tev.
• Zakaj Japonci v Na rij u zgodaj ustajajo. V lepem mestecu Nari, ki je bilo pred 120 leti glavno mesto japon skega cesarstva, je krasen park s prastarim drevjem, med katerim se sprehajajo jako majhni jeleni. Ti jeleni so last lokalnega božanstva in so zelo krotki, tako da dohajajo celo v bližnje ulice, kjer jim prebivalci dajo hrano. Za največji greh smatrajo, če se takemu jelenu napravi kaj zalega. In tako se pripoveduje, da prebivalci mesta Nari zato tako zgodaj ustajajo, da odneso s praga svoje hiše jelena, ki je morda ponoči poginil, na prag svojega nasprotnika ali konkurenta in da se na ta način oproste vsake krivde.
• Župnik v preiskavi zaradi motenja vere. Župnik Pornica iz Hovo-ran pri Hodoninu je bil pri okrožnem sodišču obsojen zaradi volilnih sleparij na 24 ur zapora. Domov grede je srečal nekega farana, ki ga je spoštljivo pozdravil z besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Župnik je bil pa zelo slabe volje in je odgovoril na prijazni pozdrav z besedami: »Piš me v uh'!« Državno pravdništvo je pa smatralo ta odgovor za motenje vere ter odredilo proti župniku preiskavo zaradi motenja vere.
• Dežela brez starih devic. Siam je dežela brez starih devic. Vzrok temu je kaj enostaven: Zi-kon smatra tam zakon kot kazen, s katero se kaznujejo razni prestopki zakonov. V gotovi dobi postavijo v Siamu vsako žensko, ki še nima moža, na njeno lastno željo med takozvane »kraljeve dekleta«. Kralj prevzame s tem skrb za ta dekleta in gleda predvsem nato. da dobe kmalu moža. Neporočeni Siamezi, ki kaj zakrive, so potem obsojeni na to, da poroče eno izmed teh kraljevih deklet. Če je bila krivda le majhna, tedaj si sme obsojenec izbirati, če je pa pregreha velika, tedaj dobi dotičnik najstarejšo, najgr-šo in najzlobnejšo izmed kraljevih deklet.
Slovenci ponesrečili v Ameriki.
Mc Courtain, Okla. Tu se je 20. marca v premogokopu zgodila velika nesreča. Zgodila se je namreč velika eksplozija. Ponesrečilo je okoli sto delavcev, med temi tudi trije Slovenci in sicer: Frank Mar-tinčič, doma nekje pri Rakeku na Kranjskem, Anton Majdič, doma blizu Hrastnika ali Trbovelj. Zapušča ženo in dva otroka. — Tomaž Kokot, doma blizu Celja. Zapušča ženo in eno hčer.
Telefonska in brzojavno poročila.
Župan v celjski   okoliški občini odklonil izvolitev.
Celje, 9. aprila. Avgust iSusnik, izvoljen za župana občine celjske okolice s klerikalnimi in slov. napr. glasovi, je odklonil županstvo vsled vpliva njegovega brata ljubljanskega kanonika. Slovenci se bodo torej morali zediniti glede drugega župana. Krivda na zmešnjavi zadene dr. Benkoviča, ki je proti volji Sušnika izsilil njegovo izvolitev. Proti dr. Benkoviču vlada v*vseh slovenskih krogih velika nevolja.
Sokolski zlet v Prago.
Praga, 9. aprila. Sokolskoga zle-ta is udeleže tudi poljski Sokoli. Prvotno so hoteli odpovedati udeležbo, ker se zleta udeleže tudi Rusi.
Kongres češke statopravne stranke.
Praga, 0. aprila. Dne 7. in 8. t. m. so imeli delegati češke statopravne stranke kongres, katerega se je udeležil razen poslancev s Češkega tudi moravski poslanec dr. Stranski, Na kongrosu je bila sprejela resolu-eija, ki zahteva sklicanje vseh čeških poslaneev na skupno posvetovanje o državnopravnih namenih strank. Kongres je izrekel Srbom in Hrvatom svoje najtoplejše simpatije v njih boju ter izrekel upanje, da dovede skupni boj do ustanovitve samostojnega češkega kraljestva na severu in do absolutne neodvisnosti Hrvaškega na jugu.
Odstop gališkega namestnika. Lvov, 9. aprila. Deželni maršal gnliški grof Badeni namerava koncem maja odstopiti. Njegov naslednik bo rrli Korvtovski ali vitez Abrahame vič.
Sestanek hrvaških, srbskih in slovenskih poslancev. Zagreb, 9. aprila. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, se namerava sklicati sestanek vseh hrvaških, srbskih in slovenskih poslancev iz Koroške, Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta, Istre. Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Posne in Hercegovine Ta sestanek se ima vršiti v
Ljubljani. Akcija glede sestanka se uvede že tekoči teden. Na tem sestanku bi se imel sestaviti skupen manifest vseh hrvaških, srbskih in slovenskih poslancev na narod, spomenica na vladarja in manifest na vse kulturne narode v Evropi.
Zagreb, 9. aprila. Vse češke stranke so se obrnile na bivše hrvaške saborske poslance za potrebni materijal, da po teh informacijah uravnajo svoje postopanje v parlamentu in v delegacijah.
Absolutizem na Hrvaškem.
Budimpešta, 9. aprila. Hrvaški državnozborski poslanci so sklenili v prihodnji seji ogrskega državnega zbora, ki se vrši 12. t. m., protestirati proti nastopanju vlade na Hrvaškem in nato zapustiti zbornico.
Split, 9. aprila. Predsednik hrvaške pravaške strankeProdan je stavil predlog, da naj se eksekutivni komite stranke skliče 10. t. m. k protestnemu zborovanju proti dogodkom na Hrvaškem. Ti dogodki ne pridejo samo v dunajskem parlamentu, marveč tudi v delegacijah na razgovor. Med drugim pride na vrsto tudi interpelacija na zunanjega ministra Berehtolda.
Odstop vojnega ministra.
Budimpešta, 9. aprila. Takoj po velikonočnih počitnicah bo podal minister Auffenberg demisijo. Na njegovo mesto pride I. sekcijski šef vojnega ministra Hrovatin. Aufferber? ne gre v pokoj, marveč dobi drugo visoko vojaško mesto.
Madžarizacija na Reki.
Reka, 9. aprila. »Novi List« poroča, da je postajenačelnik na Reki poklical k sebi vse železniške uslužbence hrvaške narodnosti, ki so nameščeni na Reki, Delti in Brajdici. ter jim naznanil, da so premeščeni na Ogrsko in da morajo svoje nove službe nastopiti v roku 3 mesecev. Mesto hrvaških uslužbencev pridejo na Reko sami Madžari. V hrvaški javnosti je izvala ta vest veliko razburjenost.
Hrvaška razstava v Zagrebu.
Belgrad, 9. aprila. Dne 16. t. m. se otvori v meščanskem kazinu od ogrskega trgovskega muzeja vpri-zorjena razstava blacra raznih hrvaških tvrd k. K slovesni otvoritvi razstave je povabljena vlada, diplomati čni kor, trgovski krogi in zastop stvo časopisja. Razstavljeni bodo razni hrvaški izdelki, pri čemer pa se ne vrši nobena prodaja. Razstava bo trajala deset dni ter se preseli nato v Zofijo.
Atentat na turškega sodnika.
Skopi je, 9. aprila. Kot vojak oblečen Albanec je izvršil 7. t. m. atentat na vodjo turškega sodišča ter ga usmrt.il. Atentator je pobegnil.
XVI. orijentalski kongres.
Atene, 9. aprila. Dne 7. aprila je bi J otvorjen vParthenonuNVI.orijen-tališki kongres, ter je kongres, ki se ga jo udeležilo veliko znanstvenikov, otvoril prestolonaslednik.
Turški parlament.
Carigrad, 9. aprila. Turški parlament bo sklican za 18. aprila.
Zrakoplovna razstava.
Moskva, 9. aprila. Včeraj je bila otvor jena prva mednarodna zrakoplovna razstava.
Papež proglaša kancelparagraf.
Berolin, 9. aprila. V kratkem izide papeževo lastnoročno pismo, s katerim prepoveduje duhovuištvu
vsako politično agitacijo bodisi v cerkvah, bodisi na shodih. Zlasti strogo jim prepoveduje obisk in vmešavanja pri političnih shodih.
Konec angleške stavke.
London, 9. aprila. V vseh pre-mogokopih so zopet začeli z delom, toda ne v polnem obsegu, ker je mnogo premogokopov pod vodo.
Boj s Karlisti na Španskem.
BMhav, 9. aprila. V mestu Eibar je prišlo med Karlisti in radikalci do krvavega spopada. Posredovala je policija. Ubit jo bil eden, 13 jc bilo ranjenih, med njimi trije težko.
Abesinski cesar bolan. Adis Abeha, 9. aprila. Neguš Menelik je težko zbolel, tudi cesarica leži težko bolna.
Gospodarstvo.
— C. kr. priv. splošna prometna
banka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog 30. marca 1912 74,433.380 K.
Ustnico uredništvo.
Gospč. Mara Tavčarjeva učiteljica v Petrovi vasi. Potrjujemo Vam, da niste v nikaki zvezi z dopisom „Iz Petrove vasi" v št. 73. z dne 30. marca t. 1. glede belokranjske železnice in podjetnika Lončariča.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
Umrli so v Ljubljani:
Dno 4. aprila: Marijana Rajgelj, dninariea, 44 let, Radeckega cesta štev. 11.
Dne 0. aprila: Ignacij Janša, bivši vrtnar, 71 let, Japljeva ulica 2. — Terezija Rožič, krojačeva zrna, 53, Kongresni trg 7. - Marijana Barle, bivša delavka, 56 let, Radeckega ceste 11.
Dne 7. aprila: Anton Vidmar, posestnikov sin, 10 dni, Orna vas 2. — Leopold Gabri o, železniški sprevodnik v pokoju, 54 let, Resi jeva cesta 23. — Aleksander Perušek, sprevodnikov sin, 21 mesecev. Marije Terezije cesta 6.
Ozira vredna lastnost Odola je to, da daje ustom Čudovit, diskreten vonj, ki spričo posebno trajnega učinka Odola ostane po cele tire v ustih. 1099
Prestane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v LJubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek pročitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/T.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svo-ie naslove. Poleg tega zbirajo kra- j »evna politična društva prečitane ! časopise v svojem okraju* 1
Serraoato
železnato Kina-¥ino
Higijeni i na razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
:: Izborni okus. ss
Večkrat odlikovano.
;: Nad 7000 zdravniških »pričeval, a
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Bar k o vije. 4484
Bor;
na poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka v Ljubljani*
Uridaf kirzl dumfske borze
tft„ maievs rent«   .  .   . . 4-2° „ srebrnu rent« .... I 4% avstr. kronska renta  . .
4*/# ORT. „ „ • •
4° o kranjsko deželno posojilo 4*/i k. o. čeike dež. banke .
srečke Is 1.1*60       . . .
11    u n 1864.....
„ tlake......
„    zemeljske I. Izdaje
ft »»      11.    ti •
„    oerske htpoiečne . . dan. komunalne avstr. kreditne .  . . IJuhHfinske .... avstr. rdeč. križa   . .
baiMka.....
turike......
ti •> ti i» n i«
Ljublfanake kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda .
Dunajske bančne družbe . lužnc železnice , • • . Državne Železnice . . . Alplne-Montan ....
CeSkc sladkorne družbe . Zivnostcnske banke.  , .
vaiata.
Cekini .*••••,
Marke.......
franki.......
f*re .
RnblJL • ••%••*
9. aprila Deairni
39-65 93-89 70 894=» 92-25 9175
426-611 — 29775 30550 269 — 248 50 502 — 493 — 7050 63 — 41 -32'25 24375
457 — 657 75 533-25 \ 0530 733-— 94?-— 372--28325
11 38 117*70
9570
946 25375
1912 BlagoftJ
89-85 93-20 8*70 89 65 93-25 92 75
438 — 623 -3- 975 317 50 281 — 254 50 514 — 505 — 76 50 69 — 47 — 36 25 246 75
459 50 658 75 534 25 106-30 734 — 943 — 375*50 284-25
11 41 11790 95 90 94 9* 554*75
80 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 5.
Meteorolott porotno.
tat tt* mrjen 3tr2 Srediji ntčiil tlak 3fr7i mi
č3s
Stanje! J
•3* i »«£1 1= VetrOTi i
vanj« * _ « 3
' v mm  tm *-
Nebo
2. pop. 9. zv.
7. z).
7336 735*8
738-3
2. pop. , 9. zv.
iT. zj.
734-3 7314
725-9
18-4 j sr. jzah. oblačno. 13-7 l si. jzah. .
97  si. jvzh. po! oblač.
17*0 i sr. vzh. 12 9 I sr. jzah.
12*0 p. m. jzah.
lasno oblačno.
jasno
Srednja predvčerajšna temparatura 1S-3*,
mm sv
in
včeraj?na 132°, norm. 8'3°,
udavina v 24 urah 0 0 mm in 0-0 mm
31
zopet ordinira.
3£
Zaradi prenovitve kavarne se ceno proclasta
dva zelo dobra ti
Potrti globoke žalosti javljamo, da je danes dopoldne ob 10. uri zaspala k večnemu počitku najljubša hčerka, soproga, sestra in mati, gospa
la zaton i«. Um i
V Osjeku, dne 8. 4. 1912. §8 1083 Žalujoči ostaH. |I
mišk* £
■
Blagorodni gospod
ing. Hugo Uhlif
stavfcM pa«|etle
v Ljubljani.
Preteklo poletje od Vas projektirana , in izvršena železobetonska stavba mo-! Je2a velikega, modernega svinjaka za 600 prašičev  prostorna in cca.  1000 m-tlorisne površine, vzbuja splošno pozornost glede fine, moderne izpeljave. Ob priliki skorajšnje i zgotovi t ve ; stavbe, ko se uvidi Vaše solidno delo, I izrekam Vam svojo popolno zadovolj-noit, ter bodem priporočal Vaše podjetje vsakomur najtopleje.
Z odličnim spoštovanjem
A. Jelene 1. r.
V Logatcu, dne 4. aprila 1912
Več se izve 1286
v kavarni Prešeren v Ljnbljani.
ivasa  Tre o  naznanja vsem
! vojhti sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih teta in stara teta, gospa
Magdalena Flsslier
zasebuics
1284
aj, v pondeljek, dne S. aprila t !. ob 3. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni,  previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 79. iet mirno preminula
Pogreb drage rajnice bo v so- i boto 10. aprila ob 3. uri ropoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu, ter se ondi položi v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice  se bedo služIte v raznih cerkvah.
V Ljubljani, 8. aprila 1912.
Pcvi slovenski pogrebni zarod losip Turk.
Zahvala«
Povoaom krute smrti nepozabne 1
in preljube mamice, tašče in stare
T.amice, gospe 12So
iraii! m « mu I
c vamrj prečastiti duhovščini, slavil društvom in drugim korporaci-im, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sočutja, za krasne vence in mnogobrojno seremstvo k večnemu počitku našo najiskrenejšo zahvalo.
£aluio5i ostali.
Za mnoge dokaze! srčnega so-tja med boleznijo in ob smrti iše iskreno liubljene nepozabne proge, ozir. matere, gospe
E za časteče spiemstvo ob po-~ rebu drage pokojnice izrekamo vseni sorodnikom, prijateljem in znancem   presrčno   in najtoplejšo
za hvalo.
V Ljubljani, 9. aprila 1912.
Zalnjoči ostali.
umetniške/,
in
i pokrajinske
I
se dobe vedno v veliki izbiri v
. ..lisi iajifiii"
i prdernova aiica 7.
r. n
I
7
Skoro milijon
pisali stroiev Reatlniilon
je v rabi. Nobenega izdelka se ne proda toliko.
PigalaS stroji Romlnijtoa
Normalni modeli
Tabulatorski modeli
Računajoči modeli
Specialni modeli
Po vrednosti in  kakovosti nedoseino.
01o§3wski St Co.
e. in Str. dvorni dobavitelji ■ Joannenmrino 8. Tel. 384.
GbL koncesi&nlrana I ■
■
oi 26. marca 1.1. naprej posreSuje
za vsa v zastavijalnično stroko spadajoče posle
*r Košosiiroraki ulici S* pritličje
Pojasnila brezplačno. ,
Fran Bergani.
OlDlDlEDlDlnlD
O
iMllSlill
aznameo.
Aleksander Tušek, sobni in dekoracifski slikar
prijazne naznanjam, da sem začel izvrševati
O o
16pi iii it 3 (te wm mm\m)
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu in na deželi. S spoštovanjem fgaj
itei fijl, ini is diiii Ar.
mm
□ G3GHD
»LSI i!
£3
Ion
umetni in trgovski vrtnar
nzhiji si. 5. r. stilistu, da k mkrja ajegov
cvetlični salon
48
Pod Trančo.
lanimie zapite?, ma?, Iran? itd
Okusno delo in zmerne t: ene Zunanja naročila točno.
lav. na Tržaški osli 8. M.
Lopo
stanovanje
#      9 tremi sobami
se odda takoj.
Izve se pri
J. J. Naglas, Turjaški trg 7.
Veletrgovina z vinom« žganjem in deželnimi pridelki 1197
m Kranjsko, Štajersko in Koroško ob ti lesnem nameščenju in proviziji. Samo prve vrste sile in resni reflektanti naj svoje ponudbe pošljejo pod 9l$t> 1197"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
r Prva domača tovarna r
omar za led
Simona Praprotnika
v jjubljani, Jatovi alica 7.
mM
Prevzemajo se vsa v stavbno in pobištveno
mizarstvo spadajoča dela, katera se točno IJjJJ^J^j      in po najnižjih cenah
::     izvrsnjejo. r
Vela zalega gsstilft sKrosllti m.
Ceniki se pcsJttaJs &a uH;rvi >o prnts.
12340
i odvetniško pisarno.
Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«.
Rczpošillolnicn
/j etnike \očitke, »trtike postdjkf, iftttt »ozotc. rtftmnr stole, Wtao p«biitvo, pohtitvo «41 acii, vJoike la nođroct
*• IzTlrefk tvomiškib etnik: UfkikJ vozički ti K ti uprej
racesaj voziikl «4 K .'16-—,    okrorui TOiiO.i s fintjen o4 57*—. poiteJJct x •graj«, velike od K 20*— ipertsi vozkJri /eležanjr,$btreboo4K20-—.oedetasteaesteljetHlK •»a-—, najirci
StedmltteU: vozovi BRERMABOR
Majboijtk 08 sveti po vsci ceaaft. RajvecJ« izben! t! Najolžje erae
£. ggrlach, Qradcc Joaancamritt^ 7«
in strojepisca
(slovenska   in   nemška stenografija).
lr. Josfo Mek. odvetnik v
4000
slik raznih ar, zlatnine in srebrnine, godbenih, jeklenih, usnjatih in manufakturnih predmetov, gospodinjskih predmetov, kadilnih priprav, toaletnih pripomočkov, raznega  orožja itd. vsebuje moj
najnovejši glavni katalog
ki  ga  na zahtevo vsakomur pošljem s:  zastonj in poštnine prosto« u Prva tvornica ur.
C. in Wr. dvomi dobavitelj Jan Konrad Most štev. 1171. (Ceako).
flt 5603.
žel ni veterinar.
1233
Pri podpisanem dež. odboru je oddati mesto
s sedežem v Ljubljani. 5 to službo je združena letna plača 4400 K in aktivi-tetna doklada 966 K, skupno torej 5366 K in eventualno pravica do napredovanja v IV. plačilni razred, ki odgovarja Vft. dijetnemu razredu dri. uradnikov. Namestitev je provizorna, postane pa lahko po enoletnem zadovoljivem službovanju definitivna.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti t. j. o dovršenih živinozdravniških študijah in o praktični izobrazbi, o neoporečnosti kakor tudi o fizični sposobnosti je vlagati
do 15. maja 1912.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. aprila 1912.
C. kr. avsfrifske
državne železnice.
lsw!e£ek  iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1911«
Postafa; Lfuhljana "nžsf kolodvor. Odhod.
6*43 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Pranzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj.
7-25 zjulraj« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, št Jao2, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, \ Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, I Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Ce- \ lovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] j
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, ' Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, ; Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj, i
1*32 popoldne. Osebni vlak na G rosi*- '
§lje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, , tražo - Toplice. 3*30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, j Franzensfeste, Celovec, 6*38 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, ? Line, Dunaj. j 7*39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, i
Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10*19 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah sveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Lmc, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-16 zjatraj. Osebni vlak c Trata, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- \
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*52 zjutraj« Osebni vlak iz Rudolfoveg.i, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9*48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Beljaka.
11*13 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja
2*59 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4*18 popoldne. Osebni vlak od Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja.
••£2 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z
nvezo na brzovlak lz Berlina, Draždan,
Prage,  Dunaja,  Linca. Celovca, Kolna,
Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
Opatija-Reka). 8*ja zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice
Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca
Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*07 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-
piic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega,
Kočevja, Grosupljega. 21*22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-
rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Poeta je; Ljubljana drž. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7*28, 11-30, 3*15, 7*1£.
Prihod iz Kamnika: 8-41, 10*59, 2<40. 8*10- 32?
Ckr. driavno-železnlško ravnateljstvo v Trstn.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
44
a •
»m LAVIJA
najemna utipovalea banka v Pragi« ■aaervni fondi K 53.798.289*24. - .iplnctme oaakeznjz« ta kapitalile K 118,399.903*31.
Pa velikosti draga vzajemna zavarovalaica aaše države z vseskozi siovansko-narodno oprave.
" pajaealla aajei 1
Umram zatmtii f Ut*i«i ^SSM »atiuki iti m. \l -m
Zavaruje poslopja i a premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
I
_
3
C4B
03
A$^B
Hizkc Hite!
Novosti uku za moške in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevajte vzorce!
IjlMjlU,
Sffltirjtva ilici 4.
VnriC MM i
1275
Razglas,
Nc 345 12/1
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Cerknici so po prejšnjem lastniku na prodaj po lavni dražbi fidejkomisu Anton 5eyfried grota Auersperga in g. Francu Galle, grajščaku v Bistri lastne
pravice do ribjega lova v Cerkniškem jezeru
za izklicno ceno v znesku 12.000 K. Dražba se bode vršila
dne 19. aprila 1912 ob 10. uri dopoldne
pri podpisanem sodišču soba št. L
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podp?«»-w sodišču.
C kr. okrajna sodnija v Cerknici, oddelek L,
dne 31. marca 1912.
1576
Dratbenl oklic.
E 102/12 8
Po zahtevanju Janeza in Jozeie Krajne ter Mihaela Bezgovšek, prvih dveh zastopanih po dr. Jos. Kolšeku, odvetniku na Laškem, bo
dne 24. maja 1912 dopoldne ob 9. uri
pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St 4 dražba zernfjišča št. 150 d. o. Sent Ruperti (kmetijsko posestvo) s pritiklino vred.
Nepremičnini, ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 2287 K 48 h, pritiklini na 97 K 80 ii.
Najmanjši ponudek znaša 1590 K 19 h; pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje, s tem sklepom odobrene, in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenit-vene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 4 med opravilnimi urami.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
C. kr. okrajno sodišče Laško, odd.
dne 4. aprila 1912.
St, 866
1277
ijKe stavbe.
Radi oddaje zgradbo novo enorasredne ljudsko šolo v Terbiji, občina Oslica, vršila se bode
dne 2. mafnika 1912
ob 11. uri dopoldne na licu mesta v Terbiji ustmena manjševalna dražba.
SkuDni stroški proračunjeni so na 29 150 K in je pred dražbo položiti vadi j v znesku 1460 K, ki ga bo po sprejetju ponudbe popolniti t svrho kavcije na 10% izdrazene svote
Do prtčetka dražbe se  polože  tudi  lahko  na  podpisani  krami šolski svet pisane ponudbe, v katerih je navesti  morebitni popust ali napiačilo ▼ od stotkih od proračunjene svote v številkah in besedah. Tem pismenim ponudbam je priložiti vadij
Kot vadi j se sprejemajo poleg gotovega denarja avstrijski državni papirji, vložne knjižice hranilnic osnovanih po hranilničnem pravilniku iz L 1844 in rentne knjižice c. kr. poštne hranilnice Stavba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bode moral tekom leta 1912 spraviti pod streho, do konca julija 1913 pa popolnoma izvršiti.
Načrti, troškovnik, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v pisarni stavbenega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kateremu bode poverjeno vrhovno nadzorstvo cele stavbe.
Krajnemu šolskemu svetu pristoja pravica oddati stavbo s pridržkom potrdila od strani c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, kakor mu je volja, ne glede na visokost ponudbe.
Krajni šolski svet v Terbiji,
d e 3. tnal travna 1912.
Jpadi preogromne zaloge "*n
nad 20.000 svežih komadov spomladanskih m letnih oblek površnikov, ra-glanov, klobukov, slamnikov m čepic ya gospode, dečke, olrćke, ter konfekr cijela dame in deklice, ko kor kostumov, ragianov, mantil, kril, bluj in slamnikov,
po znatno znižani ceni.
,/^ngleško sktedifče oblek1
O. Jjernatovič
Ljubljana — JrfesMi trg 5 — Ljubljana*
Vrtnar
ae sireine v slu bo
■* trn
pri ribniški graščini m Doltnis era
Ponudbe je nasloviti na ,,Os'krb-niitvo graščine v Ribnici. 1264
Natančno
pazite na to
tvontiSko /naroku
pri
nakupu
kavni mlinček
prave
f :Francbove
preskušene kavne
primesi!
Dobi se v vseh
špecerijskih trgovinah, jg^g
„Zlata kaplja"
UiHm Sv. Petra resla m B
Priporoča lepe zračne
tujske sole
po znižanih cenah.
Priznano dolin muiinia in izbama tiarami Tina.
Za večje pojedine, ienlfovanfa alf društvena sborovanja sta sedaj vedno na razpolago dve lepi posebni sobi.
Postrežba dobra, cene primerne, za večje pojedine po dogovoru.
Stalni gostje imajo  znliaae cena.
Priporočata sc cenj. občinstvu in slavni dru§tvom z velespoštovanjem*
L, A, Tratnik.
Izpoio'p^i Koles.
Ano Goret
j Ijubljana, Rimska cesta št. 11
podružnica 1207 5
larijt Terezije t. 4 (Pri doki sveto). •
Tnovlia i kolen j
in nllh deli.
Najboljše pneomatike.
V
a o u
a
z
Domaća tvrdka.
JVfodnl salon
Marija Gdtzl 8.
---m---
Največja zaloga vsakovrstnih slamnikov, športnik čepic hi oblik zadnje novosti pravkar došla. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Raznovrsten "aklt, svila in droge raodistovske potrebščine v veliki
izberi. -
nZodelnl klobuk! so cenj. damam na ogled sam« v trgovini.
Za obilen poset se priporoča z velespoStovanjem
Q56 Marija GStzI.
Za modistinje vse modne potrebščine z zmernim popustom.
1 I I
I
a
3xonfehcijsha trgovina JI. £ttkič
Ljubljana, $*rea škofijo šteo. 19
priporoča svojo veliko zalogo spomlad' nlh kostumov, plaščov in kril rs dama in deklico v nafnovoišezn krofu in barvah. — Velika zalogo, modnih oblek in :: povromkov zc gospode in dečko. fJenc priznano najttiij?. Postreiba iJr&jo potitbm.
1
1
fodalG raznega stavbne! 9 materijala in srodio, I
kakor 4GOO m štorje, barve, lOO m lesa za o d ran je (gruStanje), kamenje, železje, železne in kamenene cevi, železna vrata (nova), barake, črpalke (pumpe), žrjavi (graniki), metrske truge, Škripci, vrvi, železni drogovi, karijole, cize, opeka (strešnik navaden in zarezana opeka), dalje postelje kakor tudi slamnice 1254     in koci, sploh še veliko drugega materijala.
Prodaja se v Jeranovi ulici št. 12«
E3
PlitItJitlitlllv. li\m\i\i\4
□
d
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel po
g. Filipu Supatičiču v Ljubljani
tesarsko obrt
katero bodem izvrševal kot dolgoletni njegov tesarski poslovodja
MT na lasten račun.
Priporočam se za vsa tesarsko-stavbinska dela, katera izvršujem po svojih dolgoletnih skušnjah solidno in točno po zmernih cenah.
Načrte in proračune izdelujem po želji naročnikov vestno in reelno.
Priporočam se v blagovoljno vpoštevanjc.
Z vsem spoštovanjem
ANTON STEINER,
mestni tesarski mojster,
Ljubljana. Opekarska cesta 25.
7
54
802777