Uto VIII. štev. 91.
Poltnln^ plačana v gotovini.
V Krškem, v petek 25. julija2l924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: št. 13.807 [začasno še tudi 13.321]
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopis! se ne vračaj d.
Reklamacije za list so pdStn. proste.
tične stranke Jugoslavije.
Prenapeteži in ohlapneži.
[Tekma pametnih.]
Med kapitalom in proletariatom se bije boj na življenje in smrt. Na Slovenskem sicer velikanska večina ljudstva še nima pojma o tem, vendar pa tudi tukaj 'vsak čuti velikanski pritisk na lastni koži in vsaj nezavedno se otresa kapitaloveoa nasilja. Seveda — nezavedno ni mogoč« otresti se ga, nasprotno! Muha, ki cepeta in se otresa, da bi se rešila iz pajčevine, se le še bolj zapleta . , ,
Tako je,
Vendar pa zaradi ta slovenske nezavednosti boj med kapitalom in proletariatom ne bo prenehal. Mi smo sicer zelo majhen narodič, vendar nismo muha, in če se še tako nerodno vrtimo v kapitalo-vih mrežah, vendar nas kapital ne more tako požreti, kakor paiek muho. Kajti kapital nas potrebuje.
Pa to ni vse. kar nas brani, Brani nas (udi svetovni proletariat, kajti boj med kapitalom in proletariatom je svetoven in posamezne zmage in porazi vplivajo tudi drugod, ne samo na bojišču: Pašič in drugi balkanski paše in pašiči bi nam še vse drugače drli kožo s telesa, če ne bi bilo mednarodnega položaja. Ta je pa tak, da se o kapita-lovi zmagi ne da govoriti, pač pa je razvoj proletariata po svetovni vojni tako nagel, da vsi pametni ljudje vedo, da se proletariatov8 zmaga bliža.
Na Slovenskem pametnih ljudi ni posebno veliko. Če računamo po volilnih glasovih, je večina zaverovana v neumnost in čaka na zmago v nebesih, zemljo po prepušča pametnim.
Pametni pa tudi niso vsi enako pametni. Mnogi zlorabljajo svoje znanje za nepošteno goljufanje neumnih, Klerikalni voditelji vsi po vrsti spadajo v to vrsto pametnih ljudi. Seveda,/ mi jih ne štejemo med posebno pametne — kdor je pameten, ne goljufa. Poštenje je potrebno prav tako kakor zrak in luč. zato pravi pametni Človek ne more izhajati brez poštenja.
Pa ne samo klerikalni voditelji, tudi drugi .pametni” ljudje so samo na podoben način pametni. In tudi tisti, ki vidijo svetovni razvoj ip spoznavajo, da socializem zmaguje, tudi tisti še mnogokrat verujejo v moč goljufije in se skušajo s pomočjo goljufije vzdržati v sedanjosti med prijetno kapitalistično družbo, za bodočnost pa si z lepimi besedami zagotoviti prijateljstvo socializma, Kajti danes je res prijetno biti kapitalist, ko pa zmaga socializem, bo prijetno najbolj tistim, ki se bodo lahko izkazali, da niso »socialisti od danes". Zato je dandanes toliko »pametnih* ljudi, ki sede na dveh stolih, za danes na kapitalističnem, za jutri pa na socialističnem.
Taki ljudje pravijo kapitalistom, da so pri socialistih samo zato, da jih goljufajo. Socialistom pa pravijo, da so pri kapitalistih le zato, da jih goljufajo, Kadar pa pridejo v stik s treznim delavstvom, ki se je že mnogokrat opeklo in ne mara za take gade hoditi več v žrjavico po kostanj, ampak zahteva odločnega poštenega, odkritega boja proti kapitalističnim krivicam, takrat začnejo razlagati svojo
učenost, kako da so potrebni kompromisi: »Socializma še ni! Proti kapitalizmu se je treba boriti s kapitalističnim orožjem! — Kdor zahteva poštenja tudi v politiki, ta je sanjač! Stranke ne smejo biti kakor verske sekte, ampak morajo računati s človeškimi zmotami in grehi! V vseh strankah so pošteni in nepošteni ljudje, torej so tudi pri socialistih lahko. Čiščenje je neumnost, tako dolgo boste čistili, da vas ne bo nič več ostalo I"
Tako in podobno govorijo vsi tisti, ki sedijo na dveh stolih in ki jim pravimo s tujo besedo kompromisarji. Vsi se delajo strašno pametne, vse vedo in lepo znajo govoriti, zlasti pa radi pripovedujejo, da so se že zelo mnogo naučili, ker so že 30 let zraven,
Toda kaj ima proletariat od te njih učene pameti? Polom pa nič drugega. Sami so si opomogli, to je res, tods s svojimi kompromisi so razbili organizacije, da se je delavska moč razdrobila in da je reakcija tako močna, da si preprost delavec v svojem strahu za borni kruhek vpričo kapitalista še dihati ne upa,
Tako je,
Samo tisoč ljudi je danes na Slovenskem, ki si upajo javno povedati, da so socialisti in da nočejo imeti s kapitalistično goljufijo nič skupnega. Seveda ludi teh tisoč ne trdi, da so popolni socialisti in da ni nobene nepoštenosti v njih. O ne! Tudi med njimi so še mnogi, ki ne delajo samo 8 ur na dan in zelo redki so, ki dajejo zaslužek nadurnega dela družbi, ker so ga pravzaprav družbi odtrgali iz ust, Takih popolnih ljudi danes res ne more biti, če je za življenjske potrebe določeno kot minimum 2000 Din, delavec je pa srečen če jih zasluži 1000, O potrebah rodbin je boljše, da sploh ne govorimo! Proletariat živi pasje življenje in s težavo si odtrga 1 % zaslužka, da ga vloži v svojo hranilnico na 10 % obresti kot privatno lastnino, torej kapitalistično. Pa še ta kapitalistična popolnost je med nami redka, mnogo jih je, ki ne vlagajo ničesar, ki ne razumejo, da je treba od suhega krompiija tudi varčevati, če hočemo ustanoviti socialistično družbo, da je treba od 100 krompirjev dati enega brezpogojno na stran. Da je nujno potrebno na ta način zbrati najprej vstopnino in delež [52'50 Din], potem pa čim dalje bolj večati proletarske hranilne vloge, ki naj se porabijo za proletarsko lastno produkcijo telesnih in duševnih potrebščin [čevljarna in časopis je za začetek zelo veliko!] Torej pač nihče ne sme trditi, da hoče teh tisoč socialistov veljati za popolne — sami se zavedajo, kako daleč je še do pravega socializma.
Toda eno pa teh tisoč socialistov ima in to brani in bo branilo z zobmi in nohtovi do zadnjega diha. pa čeprav jih s še tako močnimi kapitalističnimi verigami povežete, To eno je: njih združitev v skupno organizacijo, v kateri j« zapisano, kdo je član, kdo izpolnjuje dolžnosti in kdo ima torej pravico trkati se na prsa da dela za proletariat in njegovo zmago vsaj s tisto malenkostjo, ki jo predpisuje prostovoljno postavljeni zakon — pravilnik, Zelo malo je. kar tirja ta pravilnik od nas brez-
pogojno, toda (o majhno malenkost tirja tako neizprosno, tako brezpogojno in brezobzirno, da ne more na Slovenskem prav nihče bahati se iz izvrševanjem pravilnika ne da bi ga res izvrševal, da ne more prav nihče izmed teh tisoč sedeti na dveh stolih sočasno, in da zlasti ne bo jutri mogel nihče trditi, da je bil le včeraj organiziran, če v resnici ni bil.
To je vse, kar imamo, A to je tabo veliko da še sami ne znamo presoditi, kako velikansko vrednost to predstavlja. Mnogi to podcenjujejo zlasti zato.	ker	živimo	sicer res	iz rok v usta, ker se
nam	stroj takoj	ustavi, če	bi prenehali delati, in
ker je treba zlasti za časopis tako neverjetno ve-tiko plačevati, V resnici ni veliko, kdor razume vrednost denarja, ampak zaslužki so tako majni, da se nam zdi to veliko. In pri teh zaslužkih je to res veliko, in zelo se morajo napenjati tisti dela vc, ki »Naprej “ redno plačujejo. In ker se morajo tako napenjati, so seveda res napeti. Zelo napeti! Ker pe vedo, da bi se ta napetost takoj zmanjšala, če bi k	tem	tisoč pristopilo še	par tisoč tistih, ki hočejo	tudi	veljati	za socialiste, so postali v svoji
napetosti prenapeti, da jih razni manj napeti ljudje imenujejo prenapeteže. Nič nas ni sram, če nas tako imenujejo! Nasprotno bo pa kmalu sram tiste, ki se ne bodo mogli izkazati, da so z nami vred napenjali svoje moči, da vzdrži delavstvo svoj dnevnik v časih najhujše reakcije in krize, v časih, ko je res težko biti socialist, ko je res težko javno se prištevati k tistim 1000, o katerih vsi »pametni" govore, da so bedaki.
Štiri leta smo kakor muha v pajčevini kapitalizma počasi reševali košček za. koščkom svojega telesa, počasi smo začeli prosto rabiti svoje noge in prilezli na kraj pajčevine in z nje na zid — zdaj pa že prosto rabimo tudi svoje peruti. Nikdar več ne bo prenehal »Naprej", ampak mesec za mesecem bo še nadalje oznanjal svetu, kdo je na slovenskem med tistimi »bedaki", ki jih ni sram javno se imenovati socialiste, ki niso tako skopi, da bi ne dali potrebne žrtve za izobrazbo sebi in družbi, in ki se zavedajo internacionalnega boja med kapitalom in delom tako. da rajši v svojem delokrogu delajo proti kapitalu z dejanjem, nego pa da bi delali za kapital in bili zato od zelene mize priznani za in-ternacionalce. Mi namreč v svoji bedaški pameti mislimo, da socialist ni tisti, ki pravi dr. Topaloviču : .Gospod, gospod!" ampak tisti, ki izvršuje voljo socialistične družbe.
Ameriški bankirji odklanjajo takšno posojilo Nemčiji, kakor ga predlaga Dawesov načrt. Listi poročajo, da se utegne radi tega glavna konferenca preložiti. Američanje zahtevajo političnih jamstev, dobiti hočejo v reparacijski komisiji še vse drugačen vpliv, nego ga imajo Francozi sedaj.
Iz Macedonije prihajajo nove vesti o spopadih z »razbojniki", pri čemer sodeluje artilerija, žan-darmerija in — ljudstvo. Ljudstvo najbrže v ulogi .razbojnikov".
UPTON SINCLAIR.
112. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
France je zbral ves svoj pogum in vzdignil glavo — in tam so bile sive postave veliko bližje! Vedel je. da so Nemci, ker ravno taki so bili na sliki. Skakali so proti njemu, streljali v skalo in France je sprožil svoj avtomatik z zaprtimi očmi iz strahu. Pištola je dobro pokala in lo ga je o-hrabrilo, da je zopet pogledal. Takrat pa ni več zaprl oči, pač pa )ih je razširil in razširil... kajti videl je velikega Nemca, ki je drvel naravnost proti njemu z bojevito furijo na obrazu, Dobro se je zavedal France, kaj hoče Nemec — z ostrim bajonetom, ki ga je držal nasajenega na puški. Naenkrat je pozabil na vse svoje pacifistične argumente in — ustrelil Nemec je padel, to je videl natančno in obšlo ga je morilno veselje.
Počili so streli iznad Francetovega hrbta. V gozdu je bilo vsekakor dosti skritih Francozov in sovražnik ni imel lahkega prodiranja. Njegov tovariš je odskočil in zopet bežal. France mu je sledil, Kakih sto jardov od skale sta prišla do jame, ka-
tero je izkopala granata. V jami je bilo pol ducata Francozov. France je padel med nje. Bradači ao živo čebljali in mu dali nabojev, da je lahko še streljal, ko so se Nemci približali. Krogla mu je odstrigla šop las na sencu in šrapnel, ki se je razstrelil v bližini, mu je skoraj razparal ušesno mreno. toda on je streljal. Njegovo srce je zdaj bilo na delu; ustaviti mora kajzerja ali pa umreti S petimi Francozi vred — dva sta bila ranjena — je držal jamo eno uro. Stregli so mu s strelivom, nabijali puško in jo postavili tako. da je France lahko streljal z eno roko. In on je streljal — napol gluh, napol slep in napol zadavljen z dimom je streljal in streljal...
Sakramenski .boši" so izvršili drugi napad in možje v jami so spoznali, da je prišel konec. Pridrli so kar celi roji sivih postav in njih krogle so padale kakor toča. France je počakal, da je bil sovražnik bližje, predno je zopet nameril svoj revolver. Čepel je sključen in opazoval kri, ki je cu-rele iz luknjice v prsih Francoza zraven njega, nato se je dvignil in izpraznil avtomatik. Toda Nemcev ni zadržal... Prodirali so bližje in bližje.
France je bil že tako truden, da se ni več brigal, kaj se godi s njim. Klečal je v luknji in gle-
dal napol živ kviško. Naenkrat je zagledal nad seboj velikega Nemca z namerjeno puško v rokah. France "je zaprl oči in čakal na udarec — tedaj pa je Nemec telebnil v jamo in obležal na njem.
Francetova zadnja misel je bila, da mora biti mrtev. Mirno je ležal in ugibal, če je že na drugem svetu ali ni. Polagoma pa se je zavedel, da ni ne v nebesih ne v peklu, temveč še vedno v jami, polni dima, in Nemec, ki je ležal na njem, se je zvijal in stokal. Izvlekel se je izpod njega in pogledal gor ravno v hipu, ko je drugi Nemec padel v jamo in obležal na svojem obrazu.
Izgledalo je, da ima nekdo v ozadju opraviti z Nemci. France je čepel mirno in iskrica upanja v njegovem srcu je rsstla. Streljanje se je nadaljevalo. Bitka je trajala kakih deset do 15 minut, ampak Kremen je bil preveč utrujen, da bi bil še pogledal na piano. Čez nekaj trenutkov je slišal nagle stopinje za avojim hrbtom, kakor da nekdo teče. Ozrl se je in v tistem 'hipu sta dva moža skočila v jamo. En sam pogled — in njegovo srce je poskočilo. Američana!
* * #
(Dalje prih,]
Alojzij Leskošek:
K strokovnemu kongresu v Sloveniji.
I.
Načini in cilji v razvoju strokovnih organizacij.
Naše organizacije so nastale iz potrle in nč iz zavednosti delavcev, odtod tudi izhaja, da so šele v razvoju. Dasiravno je bilo število članstva v letih 1919—1920, mnogo večje kakor je danes, vendar ne more nihče trditi, da je bilo v tistem velikanskem številu več zavednosti kakor je v današnjem. —
Organizacije torej so imele v prejšnjih letih ^ večjo zunanjo silo in s tem tudi moč napram kapitalizmu. Niso pa imele notranje sile, da bi se ob-varovale eventualne krize.
Vprašamo se: v čem tičijo vzroki, da naše or-ganizacije niso napredovale, ampak so nazadovale ?
—	Vzroki nazadovanja so različni: tako predvsem stragnacija v naših industrijah kakor tudi mrtva se-zija Specialno v stavbinski stroki, ker se skoraj nič ne zida. Ti vzroki pa niso glavni za padanje član-stva, ker je razen stavblncev zaposleno še skoraj istotoliko rudarjev, kovinarjev, železničarjev, pekov itd., kakor jih je bilo leta 1920. Krivda tiči tu v ne-zavednosti delavstva samega.
Glavne vzroke moramo iskati v vodstvu strokovnih organizaciji, v njihovem načinu delovanja. In baš tukaj se je pokazalo dosedaj veliko premalo pažnje s strani voditeljev, ki so stali na čelu strok, gibanja v Sloveniji.
Vodstvo strokovnih jorganizacij okrog Strokovne komisije bi moralo delati na to, da združi delavstvo predvsem doma t. j. v Sloveniji, In nato izvede zedinjenje, kajti kdor ni zedinjen v tovarni, v kraju in na deželi, ni vreden državnega, predvsem pa internacionalnega zedinjenja.
V Sloveniji imamo celo vrsto osrednih društev, ki še niso zedinjena po svojih profesijah v naši državi, in kakor izgleda, še v doglednem času ne bodo zedinjena. Namesto zedinjenja vidimo raz-padanje nekaterih takih društev, tako n. pr. Osred. dr. živilskih delavcev, oblačilnih delavcev, usnjar-jev i. t. d.
Jaz nikakor nisem proti zedinjenju, ki se je izvršilo v Beogradu z GRSJ, smatram pa, da je bilo to delo le polovično in da nam ni prineslo zažel-jenega cilja. Prineslo nam je le moraličen uspeh s političnega vidika, ne pa materialnega iz vidika naših ciljev.
V čem je glavni vzrok neuspeha? Vzrok neuspeha je iskati baš v načinu strok, organizacij nas Slovencev. Hrvatov in Srbov, da niti ne govorim o tem, da je strog centralizem za delavstvo nezdrav v državi, kjer ni enotnega jezika, ker je treba tisk usmeriti po jezikovnih prilikah. A poleg tega se je treba še najpoprej prilagoditi načinu organizacij tako, da se je mogoče zediniti.
Za zdravo zedinjenje je pa potrebna koncentracija s tem, da se pričnejo združevati mala društva v velika. To se je pokazalo povsod v Angliji, Nemčiji, Češkoslovaški. V Nemčiji je bilo 1. 1891 62 osrednjih društev s 300.000. članov. 1. 1922 pa 49 osrednjih društev s sedem milijonov članov. Tam se je izvršila najprej združitev politično si nasprotujočih frakcij Lassalleancev in Eisenachergewerk-schaften. Nadalje so se spojila osrednja društva Maschinenbauer und Schlosser, Former und Giesser, Gold- und Silberschmiede, ki jih obsega vse en .Metallarbeiterband*. Isto je bilo z zidarji, tesarji in stavbinskimi pomožnimi delavci, ki so se zdi užili v Bauarbeiterband.
Tako so delali Nemci v državi največje industrije in 67 milijonov prebivalstva, da so prihajali iz poklicnih društev v večje zveze.
Še bolj kakor je bilo potrebno in koristno Nemcem, je potrebno to nam Slovencem kot 1 mil-jonskemu narodu s primerno manjšo industrijo. Ce ne maramo gledati Nemce, si oglejmo Hrvate, kateri imajo za svoje prilike en »Opči Rad. Savez“, kateri obsega vse stroke razen železničarjev, tipografov in privatnih nameščencev. Nasprotno imamo mi celo vrsto najrazličnejših društev in povrhu še strokovno komisijo, kar podražuje opravo in upravo. Med temi društvi ima skoraj vsako svoj cilj in svoj poseben »Kastengeist". Strokovna komisija, katera bi morala gledati na to, da ta mala društva spravi v večje delavske zveze, je pa delala le akcije za politično stranko SPJ, ni pa skrbela za pravo združitev delavstva.
Razno.
Pašič je podal tudi pismeno ostavko. Kriza ostaja kriza. Vse stranke se ponujajo Jovanoviču za »sodelovanje*. Najbolj seveda naši klerikalci, ki upajo, da pridejo v vlado kot edini predstavniki opozicionalnega bloka. Ta njihova požrešnost jih utegne pokopati, ker niso edino oni požrešni. — Ninčlč razširja sedr j veatl. da je Radiča v Moskvi zadel mrtvoud. Bo samo pobožna želja. Na vsak način pa ne bo imela tistega uspeha, kakor si ga korupcija morda pričakuje. —Vladno gospodarjenje osvetljuje faksimile pismo, ki ga objavljajo beograjske .Novosti". Iz pisma je razvidno, da je dal prometni minister 50.000 Din za Prlbičevičevo glasilo „Reč". To je seveda en sam znan tlučajcek.
Vi, železničarji in upokojenci, vi pa čakajte na svo-jč predujme in pokojnine!
Smo že tam! Ko ie Pašit-Pribičevičeva vlada pred nedavnim odpravila ‘izvozne carine na žito, smo rekli, da je to špekulacija, ki bo svoje sadove pokazala precej takrat, ko ae prične sezona za izvažanje iitseas pridelka. Nastala bo draginja, da bo joj. Sedaj je prišel tisti trenutek, ko lahko pričnemo pobirati špekulativne sadove. Na novosadski Sitni borzi je pienica v začetku prejšnjega tedna notirala 285—290 Din. koncem tedna je poskočila na 325—330 Din. v sredo je poskočila cena na 360 Din — danes mogoče že na 4001 Kot vzroke tega .nepričakovanega" — režimski reptili. n, pr. »Slovenski narod* pišejo namreč »nepričakovanega" — porastka cen navajajo rumunske in madjar-ske agente, ki kupujejo te dni naše žito za vsako ceno in ga takoj »vozijo preko meje. Vse polno domačih tvrdk je pretrpelo ogromne škode, v Novem Sadu se je eden izaed domačih žitnih kupcev celo ustreli). Oglašajo se glasovi, naj bi vlada za-branila izvoz žita. Vse to poročajo buržujski listi — koliko zavitosti je v teh poročilih, pa naj presodi vsak sam. pri tem pa naj drži vedno pred očmi, da najbolj domača tvrdka Pašic-Pribičevič ne bo izvršila nobenega samomora, kar bi bilo za to nesrečno državo morda le en košček rešitve. Pa kaj, vse druge buržujske tvrdke, ki silijo poleg te tvrdke, k vladnemu koritu, ne bile samomora nič manj vredne! Vse so nam pomagale ustvariti takšen po-ložaj, da se bo pšenica plačevala po 400, morda tudi po 800 Din. Najbolj potreben samomora bi pa bil seveda tisti proletariat, ki čepi pri celi zadevi topoglavo ob strani in si čisti želodec, zato da se mu bodo lahko nove pajčevine v njem napravile!
Na buržujski olimpiadi v Parizu je odnesel v telovadbi rekord Novomeščan Štukelj. Sokol, Novodobne olimpiade hočejo biti posnetek starogrških olimpiad, hočejo biti prepojene z duhom klasične telesne vzgoje, Buržujske olimpiade so v resnici samo lov za rekordom, absolutno brez vsakega duha.
Na Grškem se je sestavila nova. koncentracijska vlada. Pričakovati je okrepljenje reakcije.
Avstrijski kovinarji so otvorili v nedeljo na Dunaju svoj kongres, ki se danes zaključi. Prisotnih je 150 delegatov.
Polom dunajskih bank se še vedno razširja. Ravnokar je šla v franže »Kaufmannschaftsbank", pri kateri bo znašal primanjkljaj kakih 20 miliard avstrijskih kron. Med izgubljenimi miliardami jih je tudi 3—4, ki so si jih uradniki izposodili od lastnega inštituta, da bi žnjimi špekulirali!
Trgovinska pogodba med Angleško in Rusijo je izdelana,
Zaglul paša. ki so nanj izvršili atentat nalašč zato, da ne bo odpotoval na londonsko konferenco, je vendarle odpotoval.
Ameriškega konzula v Perziji ie fanatična množica umorila, ko je hotel fotografirati Bsveti“ vodnjak, pri katerem se je pred kratkim baje zgodil čudež. Torej, .svete" vodnjake poznamo mi tudi, nekaj približnega imamo v Lurdu. Samo ljudi ne morijo več pri njih iiL pobožnega navdušenja. Drugače pa so si vse cerkve po svoji notranji vrednosti enake. Ljudje postsjajo v njih samo večji divjaki, nego bi bili brez njih. Da bi v naši ljubi katoliški cerkvi ta notranja vrednost še bolj očitna postala, nam manjka samo to, da dobimo poleg svetih vodnjakov še kakšno sveto kravo.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Vestnik »Svobode".
Odbor podružnice »Svobode* v Celju ie na sedmi seji 14. t. m. na temelju § 23. podružničnih pravil črtal iz odbora tajnika s. Radota Rozmana ter imenoval na njegovo mesto začasno s. Žarka Arnška. Istotako je črtal i* odbora arhivarja dramatičnega odseka Karla Hrastnika jn načelnma godbenega odseka Karla Lapornika ml., za katera dva pa ni imenoval naslednikov, Na temelju g 13, podružniških pravil je črtal iz članskega imenika K. Hrastnika, in K. Lapornika ml., ker sta pristopila k	tambureškemu	društvu	»Danica"
nadalje Franca Lapornika, ki je zaostal že po leta s članarino. — ODBOR
Diskusije za Člane .Svobode" v Celju se vrše vsako soboto od 7, do 8. zvečer skupno z diskusijami krsjevne politične organizacije SSJ v Celju v hotelu pri Kroni, na dvorišču. — ODBOR.
Dopisi.
»Svoboda" v Guštanju priredi dne 27. julija t l. ustanovno slavnost DTE z veliko manifestacijo in še večjo veselico. Na manifestaciji bo govoril znsni »socialist" g. Frsnjo Koren iz Celja. Mi bi svetovali vsem Guštanjčanom, kolikor jih je zavednih, naj na shodu vprašajo g. Korena:
1. Koliko časa že obstoja »Svoboda" v Celju in kdo je pri tej .Svobodi" najbolj deloval?
2. Koliko časa je bila društvena knjižnica »Svobode" v Korenovi prodajalni v Celju in kake uspehe knjižnica za tisto dobo lahko pokaže ?
3. Zakaj g. Koren rajši v Celju ne nastopa pod okriljem .Svobode", pa ne le * besedami, ampak tudi z dejanji?
Na prvo vprašanje je odgovor, da obstoja aSvoboda" v Celju že 6 let kot »Svoboda in prej
kot „Freiheit“. Kdo je najbolj deloval v tem društvu. je težko ugotoviti, preprosta resnica pa je. da g. Koren to ni bil, četudi bil lahko kot eksponent za socializem v Celju.
Knjižnica .Svobode" je bila v Korenovi prodajalni od 1.1922., pa smo sprejeli 24. aprila tl. v njej samo 545 knjig ter nekaj v zamazanem neredu vodenih poslovnih knjig. Danes pa šteje knjižnica 1250 knjig, dokaz, da je mogoče z knjižnico marsikaj napraviti.
G Koren je bil zelo hud, ko smo razodeli namero vzeti od njega knjižnico; strašil nas je, da ne bo uspevala. Govoril je jako prepričevalno, ali njegove besede še niso nikdar meso postale, pa naj so še tako ognjevite in prepletene z najrazličnejšimi »pesniškimi izrazi" (epilhetu ornantia]. Torej, Gu-štanjci, če vam je res kaj za kulturni napredek delavstva. ne pustite frazarjem do govorjenje, dokler niso dejanski pokazali, kaj so zmožni ustvariti. Če niso zmožui ničesar pokazati, jih zapodite od sebe. da vam ne bodo kradli časa. ki ga potrebujete za kulturni razvoj proletariate. — Celjski Svobod&ši.
[Ur.: Pa še mi eno pripombo: V Celju se je lansko leto ustanavljala DTE. Mnogo so mladi so-druni za to žrtvovali časa in vsega drugega, da se ta misel uresniči. In propaganda je imela kar najlepši uspeh. V zadnjem trenutku se je vse skupaj razbilo, ker ne samo, da ni g, Kgren kot voditelj socialističnega obč. kluba in kot voditelj celjskega socializma sploh odrekel vSako pomoč novorojeni sekciji, temveč je direktno delal proti njej! In to pod pretvezo, da ustanavljajo odsek »Naprejevci" iz političnih razlogov, kar je pa absolutna laž. ker so delovali pri stvari izključno mladi sodrugi vseh smeri seveda brez vsakega strojarskega nagiba. Res pa je, da so se »Naprejevski* sodrugi kakor vedno najbolj resno zavzeli za resno stvar. Tako je umrla inštitucija, ki je obetala postati vsem podobnim za vzor. Se ena malenkost: V času, ko Koren še ni nastopal proti stranki, torej takrat, ko se ni mogel izgovarjati na .Naprejevce", je zabranil svoji služkinji, ki bi rada pristopila k telovadni enoti, vsako sodelovanie pri njej. češ da mu mora delati! Torej niti ene, dveh ur okrepčila ni dovolil ta izkoriščevalec svojemu delojemalcu! Saj so bile takšne .malenkosti", ki so nam g. socialističnega dobrotnika Korena polagoma pokazali v pravi luči. In ta gospod je še tako predrzen, da hodi drugam .navduševat" proletariat za proletarsko telovadbo! Seveda v Celju ne sme, ker tam ga že preveč poznajo. Ampak koliko časa bo še treba, da bo ves proletariat spoznal take kapitalistične volkove v so-cialistično-ovčji koži ?!]
Kako ulogo igrajo svinje v delavskem gl-banju. (Iz Celja). Svoječasno je mestni občinski svet sklenil, da prebivalci mesta ne smejo rediti svinj poleg svojih stanovanj v mestu. Ta sklep se pa ni upošteval in zato je županstvo poslalo prebivalstvu, ki redi svinje v mestu, ukaz, naj rejo svinj opuste. Najbolj so bili prizadeti delavci na Kapucinski ulici. Vemo pa čisto določno, da mestni oskrbnik g. Marn takega ukaza ni dobil. Ta ukrep od županstva je sforciral zdravstveni odsek, v katerem predseduje g. Koren. Na ta ukaz se je neki delavec lotil na cesti s. Leskoška, naj mu on preskrbi dovoljenje, da bo smel rediti svinje še naprej. — S. Leskošek pa je povedal, da on ni v zdravstvenem odseku, naj se obrne na g. Korena.
—	Tisti delavčc je postal sedaj vnet Korenov pristaš in agitira, da se Leskošek nič ne briga za žel-e delavcev. — G. Koren seveda se tega agitator-a veseli, namesto da bi bil toliko politično pošten n odkrit, da bi delavca poučil, da se Leskošek ne more mešati v stvari, ki ne pripadajo v njegov de • lokrog. O. Koren ve, da se da z demagogijo bolje vleči neumne ljudi za nos. — Občinski svet je sedaj sklenil na predlog zdravstvenega odseka, da se svinjaki dovoljujejo prebivalcem le še do novega leta. potem pa se bodo morali brezpogojno odpraviti. Ob novem letu pa naj prebivalci poizvedo, če bo te sklep veljal tudi za gospoda oskrbnika Marna, ki je član Korenove SPJ. Ce ne, naj se pa potem še enkrat pritožijo g. Korenu, ki bo g. Marna najbrž za enkrat prezrl s prepovedjo reje svinj v mestu. Nam se zdi pa najprimernejše tole: Mestna občina naj prevzame vse svinje, ki so last posamez. nikov, v skupno last, naj sezida modern svinjak, naj tam svinje redi. da to.do imeli vsi prebivalci potem dobro in poceni meso na razpolago. — Proč s privatno lastnino! — iNekatere izmed privatnih svinj se baje že zdaj redijo iz občinskega polja in gospodarstva, za to bi bilo že davno treba, da bi prešle v občinsko lasti Op. m.l
Čitajte naš tisk!____________________________
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Fellsr, Stubica Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ,)
24. VU. Tiskarna bratov Stiunprat v Krtkom, tu«