Insorati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
„ „ „ ,. 2 „ „ „ ,, „ J ,,
Pri večkratnem tiskanji eena primerno zmanjša.
R o k o p i s i
so ne vračajo, nofrankovana pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvt)™ (administracija) iu ekspedioija na Dunajski cesti št. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
Za polleta	. . 5 ,. — .. Za četrt lota
50
Političen list za slo venski narod.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom r"žilj°nji m ^ volj & 60 kr. več na leto.
Vrodništvo na Dunajski oestj, štev. 15 v Medijatovi liiši. ",
Izhaja po trikrat na teden & . sicer v torek, četrtek in soboto, -
XVIII. Matični veliki zbor.
Matičnega občnega zbora, ki je bil v Bredo popoludne ob štinb v čitaluični dvorani, vde-ltžilo Be je nekaj čtz 50 društvenikov. Pred-Bednikov namestnik g. GrasBelli omenjal je v svojem ogovoru raujkega dr. Bleivveiaa, predsednika Matičnega, in pisatelja Josipa Jurčiča in pričujoči ho v znamenje Bočutja Bvojega zarad njune zgube VBtali. Potem zboru predstavi novega tajnika, g. Orešca, ki prečita poročilo o odborovem delovanji od 1. januarija 1881 do konca aprila 1882. (Čitateijem „Slo-venčevim" je vse to že znano iz poročil o posameznih sejah odborovih, ki boio jih vestno in natančno objavljali. V poročilu tajnikovem pogrešali Brno, koliko sej je imel odbor in koliko razni odseki njegovi. Omeniti bi Be bilo moralo tudi preselitve Matične iz dosedanje hiše na Bregu v Matično hišo v Zvezdi in vdeležbe Matične pri pogrebu hrvatskega pisatelja g. Šenoe in morda še kakih drugih reči.)
K poročilu tajnikovem oglasi se dr. Voš-njak ter omenja prizadevanja za slovenski učni jezik v državnem zboru in krepke pod pore, ki so jo v tem prašanji Čehi Bkazovali Slovencem, zlasti pa velikega in marljivega truda, ki ga je v tej zadevi imel poročevalec, praški vseučilišni profesor Kvičala. NaBve-tuje toraj, naj Matica v znamenje hvaležnosti naroda slovenskega profesorja Kvičala imenuje za svojega častnega uda. Ta predlog se enoglasno z živo pohvalo sprejme, kar prvosed-nikov namestnik g. Grasaelli g. Kvičali naznani
b sledečim telegramom: „ Veliki zbor „Matice Slovenske" VaB je danes zaradi Vašega trudo-ljubnega in zaslužnega prizadevanja za širje vvedenje slovenskega učnega jezika v srednje naše šole enoglasno izvolil častnim članom ,,Matice Slovenske"."
Na vabiio predsednikovo zbor izreče zahvalo vsem gospodom, ki so se za Matico trudili s pregledovanjem ali popravljanjem rokopisov, ali so ji kaj darovali, ravno tako navzoči vstanejo v znamenje sočutja za umrlimi društveniki, med kterimi so bili preteklo leto razun omenjenih dveh še škof Dobrila, dr. Ulaga, notar ltapoc itd. G. Vilhar potem poroča o letnem računu za 1. 1881. Dohodkov je bilo:
Imetek 31. dec. 1880 v gotovini 2726 gl., v obligacijah 9760 gl. Plačila društvenikov: a) ustanovnikov 487 gl., b) letnikov 3366 gl., skupaj 3847 gld. Obresti: a) od obligacij 403 gld., b) od gotovine 114 gld. 53 kr., skupaj 517 gl. 53 kr. Hišui dohodki: a) od hiše na kougresnem trgu št. 7 2428 gl. 57 kr., b) od hiše na bregu štev. 8 689 gl. 52 kr. (Matično stanovanje no vručunjeuo) Bkupaj 3118 gl. 9 kr. — Za prodane knjige 251 gl. 56 kr., da rilo g. dr. J. Pajeka 10 gld., razni dohodki 10 gl. 81 kr. , Bkupaj v gotovini 10480 gld. 99 kr., v obligacijah 9760 gl. če se odštejejo stroški 7218 gl. 4 kr. ostane imetka v gotovini 3262 gl. 95 kr., v obligacijah 9760 gl., in če se k temu prišteje vplačani znesek hiše na kongresnem trgu štev. 7 25343 gld. 57 kr. in vrednost hiše na bregu štev. 8 11400 gld. skupaj 36743 gld. 57 kr., potem vrednost in-
Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
Spisal
P. E. II. O. S. It.
(Dalje.) III.
Ali je posvečevanje nedelj in praznikov imenitno?
Knj neki namerava Gospod, ako nam velf: „Posvečuj aabat"? Kakor je Bog Bploh vse zapovedi iz ljubezni do človeštva dal, isto tako in posebno zato tudi tretjo zapoved. Iz sledečega lehko ae bodo vsak slehern človek sam prepričal, da jo tako.
Brez posvečevanjn nedelj in praznikov ni vero. Kder bo nedelje in prazniki ne posvečujejo kakor Bog veli, ondi ni vero, ondi je konec krščanstvu. To je užo v starej naravi ležeče. Jaz vprašam: ako so kak človek nobene versko vajo več ne udeležuje, ako au-sebno v nedeljo in praznik cerkve no obiskuje, ali se smo potem šo reči: „ta človek ima vero?" Ne, temveč reklo se bode: „ta Človek [ nima vere". In, vprašam dalje, ali ae mu a tem krivica dela". Ne I Vera brez dejanj je prazna — torej ako človek uže prve iu naj-
svetejše dolžnosti vero ne spolnjuje, in mej te dolžnosti šteje se po pravici posvečevanje nedelj in pravnikov, je to dokaz, da nima vere, ali da pri njem vsaj gine. — In čem bolj človek opušča posvečevati nedelje in praznike, tem bolj gino v njem vera. Luči, ako hočemo, da ne vgasne, treba je, da jej prili-vnmo. Vera je tudi luč, ta čeznaravna luč ugasne, ako je no gojimo. V delavni dan ne stvoif bo v to avrho nič ali pa le malo; navadni izgovor se glasi: „ne utegnem I" Ako se pa še nedeljo in prazniki v to ne porabijo, in se ti dnevi ne posvečujejo, mora neiz-gibno iz srca tako delujočega človeka počaBi vaa vera miniti. In ako takšen človek ne odpade čisto od corkva in ne zgubi vse vere, kar te tudi čestokrat zgodi, žalostno je uže dovolj, da je tega človeka vera brez del, kajti taka vora je prazna, je mrtva in ,,mrtva vera ne atori človeka izvel čauega". Da brez povečevanja nedelj in prazn-kov vero ni, temu cel6 pritrdč nasprotniki Bogu in njega cerkve, kaj Btor6 ti, da bi ljudi pregovorili od svete vere odpasti? „Odpravimo vso božjo praznike" — to jo cilj njihovega prizadevanja, kajti oni dobro vedo, da, ako se jim to posreči, potem je konec veri. Zato ho bili tudi voditelji pre
ventarja in zaloge knjig 4000 gld., se skaže Btan konečnega premoženja v gotovini 44006
52	kr., v obligacijah pa 9760 gld.
Stroški: Upravni stroški : a) tajniku iu likvidacijskemu odseku 685 gl., d) za pisarno 191 gld. 30 kr., skupaj 876 gl. 30 kr. Izdavanje knjig: a) spisi 1338 gld. 46 kr., b) tisk 1000 gld. skupaj 2338 gl. 46 kr. Vezanje knjig 190 gl. 85 kr. Stroški za šolske knjige (živalBtvo) 1581 gl. 40 kr. Na račun kupne cene za hišo na kongresnem trgu 281 gl. 95 kr. ObreBti od dolga te hiše 200 gld. Stroški 2 hiš a) davki 1094 gl. 94 kr., b) razni atroški 314 g>. 61 kr. skupaj 1409 gl. 55 kr. Razni izdatki 339 gld.
53	kr. Skupaj 7218 gl. 4 kr.
Zbor brez ugovora ta račun vzame na znanje. Za pregled in potrdilo računov se pa po nasvetu prof. Levca izvolijo gospodje: Hribar, dr. Svetina in Dragotin Žagar.
G. Vilhar prebere potem sledeči proračun za 1. 1882:
Dohodki: Obresti po odbitem davku in sicer: a) iz drž. rente v srebru : 5 po 100 gl. št. 546378, 648115, 448116, 256407, 257403 nominolna vrednost obligacij 500 gl., letni obresti 21 gl. 9 po 1000 gld.: št. 147573, 147574, 147567, 147577, 147578, 219682, 219684, 219685, 242691 nomin. vrednost obligacij 9000 gold., letni obresti 378 gld., b) iz drž. posojila leta 1860 serija 18312, št. srečke 16 nomin. vredn. obligac j 100 gld., letni obresti 4 gld. 20 kr., ■iknpaj 403 gl. 20 kr., c) od naloženo gotovino
KVMK'*1
klicane francoske revolucije odpravili nedelje in praznike.
Zapomni si torej, s tem, da je ukazano nedelje in praznike posvečevati, ti hoče Bog in njega sveta cerkev vero, torej naj višje tvojo bogatstvo ohraniti. Otu pa,, ki te uč<5 tega ne Btvoriti, delajo hotč ali nehotč ua to, da izgubiš vero v Boga!
Drugič: Brez posvečevanja nedelj iu praznikov pogine človek na duši in na telesu. Te trditve dokazati ni težavno. Kako treba je truplu človeškemu nedelje, da ae spočijo in okrepča, o tem pišo protestantiški zdravnik dr. Farr tako-le: „Posvečevanjo nedeljo ni samo po veri ukazano, temveč tudi po naravi človeški, ako je vzdrževanje našega življenja dolžnost in se človek nehče samega umoriti, kar bo zgodi, če se tega verskega in naravnega zakona no držimo. — Jaz tu le govorim kot, zdravnik in ho ne Bpuščam v nikakeršno pretresovanje teogličnih vprašanj". — In dobro znani uarodni ekonom in učenjak, Mihael Chevalier, pravi: ,,Ker je človeku neizogibno treba, da v tednu eu dan ne dola ter bo spočije, posvečujmo nedolje zaradi našega zdravja, ako tega uže iz verskega povoda nehčemo storiti.
svetov izvolil pododbor 3 udov, ki je pravda jugoslovanske akademije in Hrvatske Matice natančno pregledal, pa našel, da se na naš zavod no dajo obrniti, ker ste omenjeni društvi osnovani na vse drugačuej podlagi. Odbor Matice brvatske razdeljen je v dva oddelka, namreč v književni odbor, ki šteje 8 udov, pa v gospodarski odbor, ki ima 5 udov. Ra-zun tega sta za vsak oddelek še en podpredsednik in za ves odbor en predsednik. Odhoru se ni zdelo primerno naBvetovati, naj se tudi pri nsši Matici zinaujša število odbornikov in naj se odbor deli v književni in gospodarski oddelek; tudi vnanji odborniki imajo posla, ker se jim pošiljajo rokopisi v pregled, in je bolje, da jih je več, ker včas'h jo treba za pregledovanje Bpisov naprositi še gospode, ki niso v odboru. Tudi ima Matica priliko, počastiti zaslužne vnanje možjo, ko jih izvoli za svoje odbornike. Razun tega vsako novota-renje in v aka prememba zbuja nekak sum in nepotrebno vznemirjenje, toraj v imenu odborovem unBvetuje, naj Be praviia ,,Matice Slovenske1' ne spreminjajo.
Profesor Šuklje, kot zastopnik manjšine omenjenega pododbora, zagovarja pre-membo po zgledu pravil Matice Hrvatske. Hudo graja delovanje odborovo, kar je bilo tem čudnejši, ker je g. Šuklje aam odbornik iu je imel priliko zapazene napačnosti omeniti v odboru Batnem, ne pa ga napasti javno pred celim svetom. Stanje Matice pravi, je žalostno, vse gre pri njej le rakovo pot. Treba bi bilo pri sedanjih okoliščinah skrbeti za potrebne šolske knj'ge, pa odbor tega nti stori. Stre-majer je bil obljubil, da se imate matematika in latinščina učiti slovenski, ako se preskrbč knjige. Pa kaj se je zgodilo? Nič, ali pa so se na svitlo dale kake prav slabe knjige, kar priča knjiga Krsnikova in pa na svitlo dani atlant. On je stavil v odboru predlog, naj Matica skrbi za izdavanje šolskih knjig, pa ta nusvet ui bil sprejet, pač pa drug di-latoričen predlog, in kojig ne bi dobili, ako bi se ue bil mož iz nasprotnega tabora ponudil, da jih hoče izdati. Odbor bi ne smel te reči v nemar puščati, ampak bi moral pisatelje še pozivati, naj to ali uuo spišejo. Dalje govornik očita odboru, da pri presoje-
vanji spisov ravna popustljivo, rahločutno in enostransko. V zgled stavlja spis o Inocen-ciju III., čigar pisatelj še ne v6, kaj so zgodovinski viri, in je Alzogovo cerkveno zgodovino zaznamoval za viri V dokaz trditve omenja tudi svojega spisa o Palackem. Reklo se mu je, da bode treba zarad politične canzure nektere reči premeniti ali izpustiti. Oo je v ti) privolil. Ko pa knjigo v roke dobi, vidi, da je izpuščeua cela kontroverza med Palackim in Hofil^rjem, ktera je njemu prizadejala velko truda. In zakaj? Samo ker je bil Hfifflier znan kot hud klerikalec. Dalje toži govornik, da je število društvenikov čedalje manjše in se je zmanjšalo skoraj za polovico, in tudi premoženje Matičao je zmerom bolj pičlo. Vrednost Matičnih knjig m inventarja je v računu nastavljena b 4000 gld., pa znaša komaj G00 gid. V odboru je sicer tudi treba mož, ki zuajo dobro gospodariti, pa o izdttvauji knjig naj bi oni ue govorili. Zato naj se tudi pri nas odbor deli v književni in gospodarski oddolek in ob euem naj se število njegovih udov zmanjša. On stavi toraj predlog: Novoizvoljenemu odboru se naroči še enkrat pretresati prašanje o premembi pravil, zlaati o delitvi odbora v književni in gospodarski pododbor in o zmaujšanji števila odbornikov od 40 na 20.
Dr. Tavčar misli, da reči ni treba od-kladati, in naj se v načelu že zdaj sklene, da se odbor skrči na 20 udov in deli v dva pododbora.
O. prvosednik ga zavrne, da Be o tem nasvetu ne more glasovati, ker se mora po pravilih vsak predlog glede premembe pravil naznaniti v vabilu.
G. Itobič na očitanje Šukljetovo, da se je zmanjšalo premoženje, odgovarja, da prej je imela Matica veliko obligacij, ki so stale v računu po nominalni ne pa dejanski vrednosti. Ko se je pa kupila Matična hiša v Zvezdi, prodale so Be te obligacije, in v račun se je postavila prava cena. Številka imetja Be je toraj znižala, premoženje pa se ni prav nič zmanjšalo. Tudi ui res, da bi knjige ne bile vredne več ko 000 gld. Samo za živalstvo
I se je poslalo v Prago čez 2000 gld., pa vrednost te kujige, ki se prodaja za šole, je še večji.
100 gl. Čisti dohodki Matičinih hiš 1600 gld. Od društvenikov (letnikov) 2000 gl. Za knjige, ki se morda prodaj o 200 gl. Skupaj 4303 gl. 20 kr.
Stroški
Tajniku 600 gl., blagajniku 60 gl., knjižničarju 50 gl., strežaju 40 gl. skupaj 750 gl. Potrebščine za piBarno 150 gld. Vezanje knjig 200 gl. Razni izdatki 100 gl. Skupaj 1200 gl. V primeri z dohodkom 4303 g). 20 kr. ostaja za izdavanje knjig (to je za spise iu tisk) 3103 gl. 20 kr.
Zbor tudi ta proračun odobri brez ugovora.
G. prvosedmkov namestnik potem povabi navzoče, da naj oddajo listke za volitev odbornikov. Tudi omenja, da pravilno dopolnilna volitev za kakega umrlega odbornika velja le za toliko časa, kolikor je imel uni še sedeti v odboru.
Dr. Zarnik poprime besedo; njemu se zdi 40 odbornikev preveč, po njegovem nasvetu naj bi j.h b.lo manj in naroči naj se prihodnjemu odboru, da naj to reč pretresa. Tudi naj se gleda na to, da bo vsak odbornik „Matice Slovenske" kot znanstvenega zavoda znal slovenski diktando pravilno pisati. G. prvouednikov namestnik opozori govornika, da bo o tem prilika govoriti pri prihodnji točki dnevnega reda. Ob enem določi, da skrutinij ali štenje oddanih volilnih listkov prevzetno gg.: dr. B1 e i w e i s, Kobler, in dr. Stare.
GoBpcdje bo svojo nalogo včeraj dovršil. Izvoljeni so gospodje: Pleteršnik s 104 glasovi, Erjavec (192), Leveč (190), dr. Svetina (190), dr. Zupanec (188), Vilhar (187), Zupančič Viljem (182), VViesthaler (178), Senekovič (175), Hubad (165), Šuklje (163), Keržič (120), Ma-rušič (117), dr. Jarec (116), llobič (116), Žol-gar (112 in Majcigar (89). Ker se je pa dr. Svetina izvolitvi odpovedal, vstopi namesto njega pesnik Gregorčič, ki je dobil 84 glasov.
O nalogu XVII. Matičnega velicega zbora glede prenaredbe društvenih pravil poroča v odborovem imenu g. Svetec. V zadnjem občnem zboru se je bilo uamreč po nasvetu profesorja Raiča odboru izročilo v pretres, da bi se premoženje Matično rabilo po zgledu jugoslovanske akademije in da bi se pravila Matična spremenila po zgledu pravil Matice Hrvatske. Odbor je bil za pretres teh na
čas. Če pa po dvanajstduevnem delovanju 48 I ur počitku odmenite, umorite s tem človeku. I Kako lepo pak je Mozes pravo zadel l" Nu j zadnji navedeuih Btavkov pa knstijan odgovori: Mozes nij tega določil, temveč Gospod neba zemlje v svojej neskončui ljubezni iu v svojej modrosti je tako določil.
Noben pameten človek ne bode dvomil, da je za naše telesno zdravje in okrepčanje našega trupla nedeljsko spočitje neogibno potrebno. Ali je pa nedeljski mir tudi za duh, za dušo tako potreben? Da, tako je; milostivi naš stvarnik hotel je s tem, da je ukazal: „Posvečuj sabat", ne samo telesu toli po trebni mir dati, temveč tudi neumrjoči naši duši to dati, česar je potrebna, da človek kristijauski živi in večno zveličanje doBeže, kar je prav za prav njega namen.
Kaj je konečno s človekom, kojega misli iu skrbi se vedno lo s tem pečajo in okoli tega sučejo, kar naB tu na svetu obdaja, in kojega duh se nikdar ne dvigne v višave, kateri zanemarja službo božjo in skrb za izveličanje? Oa postano vedno bolj in bolj živali podoben; zle strasti dobivajo vedno večjo moč in veči upliv nanj in naposled propade njegova duša hudiču. To je naravni sled. Isto tako pak,
kakor telo človeško hira iu gine in konečno umrje, iBto tako z — dušo. „Človek ne živi samo od kruha, temveč od vsake besede, katera iz ust našega stvarnika pride", uči nas sv. pismo, in to je večna resuica. Kristijanu je za blagor svoje duše neogibno potrebna božja beseda, namreč: prid ge, molitev, sv. maša in bv. zakramenti; ako pa njegova duša take hrane ne dobiva ali premalo dobiva, ni se čuditi, ako tak človek vedno bolj in bolj propade in nekriBtijansko živi, kajti božja roka ga ne varuje. Ali bi ne bilo smešno uko bi, kakov oče, od svojih Binov zahteval, naj iepo raBtejo in se krepčijo, da bodo lehko mnogo delali, a on jim daje le enkrat na dan kos kruha m malo vodene juhe povžiti? Isto tako smešno pa je, če kedo misli, da je dober, zvest kristijan, ako pram svojej duši toliko potrebne hrane ne da; isto tako brezpametno in smešno je, ako gospodar in oča od svojih otrok in poslov zahteva, da so pridni, marljivi, delavni, zvesti, ubogljivi in miroljubni, a on j m ne daje potrebne duševne hrana, ter jim braui v nedeljo ali praznik k sveti maši iti.
Ali ne kažo dovolj žalostne dogodbe, da so to besede resnične?	(Daljfj prih.)
In kaj smo tačas doživeli, ko so bili prvaki francoske revolucije odpravili vero in s to tudi posvečevanje nedelj, ter namesto teh uveli tako imenovane „dekade"; t. j. vsaki deBeti dan odločen je bil za počitek? Slavni Cbateaubriand odgovarja nam na to: Iz pre-skušnje znamo sedaj, da je devetdnevno delovanje za človeka in za žival pretežko in toraj ni narodu prikladno, da je vsaki deseti dan dan počitka, in strašna doba francoskega prevrata, ki je na Francoskem vse izvrš la kar koli je le hotela, tega ni upeljati mogla. Biku ni možno devet dni brez Bpočitja delati; njega mukanje, koncem šeBtega dnč izražuje veselje jutršnjega spočitja. In vsled tega upe-ljali so zopet tudi na Fraucoskem, in sicer še za francosko revolucijo s temi teden in odpravili dekade. Proti temu kar je Bog vsta-novil, zaman se človek bori.
Konečno navedem še izustilo moža, ki nikakor ni bil soBeben prijatelj naši veri. Proudhon namreč, ki je bil BocijaliBt, pravi: „Ako teden za en dan skrajšate, je potem en dan počitka preveč; ako ga pa za en dan zdaljšate, je 24 ur počitka premalo. Ako pa vsake tri dni, pol dneva počitku odločite, bkrajšate brezpametno delovanju odmenjeni
Gosp. prvoBednikov namestniki še omenja, da knjigarska vrednost Matičnih knjig znaša čez 15.000 gld., da se je pa le 4000 gl. vzelo v račun. Število udov je manje, ker bo bo prej v imenik jemali VBi, ki so Be bili kdaj kot udje oglasili ne gled£ na to, ali so svoje doneske plačevali ali ne, zdaj pa so se sprejeli samo oni, ki so letnino za tisto ieto odrajtali in je imen'k nekako potrdilo za društvenike, ki se v njem nahajajo, da z letnino niBo na dolgu
Ur. Zarnik podpira Šukljetov predlog, dostavlja mu pa še te le določbe: 1. „Odbor se ne deli v dva pododbora, ampak volita se dva odbore, književni in gospodarski odbor vsak s svojim podpredsednikom. Prvi naj ima 14, in drugi odbor 6 udov. Ti udje Be volijo pri velikem zboru odločno za vsak odbor posebej. V književni odbor se volijo samo slovenski književniki. 2. Pri občnem zboru smejo glaBO-vati in voliti samo vstanovniki, ne pa tudi letniki". Ker Be pa to prečudno zazdi vsem pričujočim, spremeni ta Bvoj nasvet tako, da naj bi imeli to pravico Bamo osebno navzoči društveniki.
Svetec se Bklada z nasvetom Šukljeto-vim, da naj odbor premembo pravil še enkrat vzame v pretres, ker se bode odbor vsled nove volitve jalto prenovil. Odločno pa oporeka očitanju, da bi bilo stanje „Matice Slovenske" žalostno. V 15 letih .se je marveč tako lepo VBtanovila in razvila, da je mora veBel biti vsak narodnjak. Z malim premoženjem se je veliko storilo in mnogo lepega in koristnega na svitlo spravilo. To pričajo letos izdane knjige: geometrija, slovnica Šumanova, soma-tologija, letopis- Kritizirati in grajati je lahko; Prešerna so kritizirali, in najnovejši naš pesnik Gregorčič našel je tudi svojega kritikarja. Premoženje in število udov pojasuila Bta pred-govornika. Gledč šolskih knjig pa mora omeniti, da se odbor ni branil jih dajati na Bvitlo, da pa ne more vsega potrositi Bamo za šolske knjige. Treba je ozir jemati tudi na ude, ki ne bi bili zadovoljni samo s šolskimi knjigami. Šolske knjige se pripravljajo o času, ko so potrebne. Ko bi jih bil izdal odbor že prej, bi mu Matica gotovo ne vedla hvale. Knjige Be Bpreminjajo, Stremajer bi ne bil vpeljal slovenskega učaega jezika, ako bi bili tudi knjige imeli, ker je še tisto odpravil, kar je bil Jireček vpeljal, in Matica bi imela še veči kup nespečanih knjig, ki bo po mnenji gosp. Šukljeta tako malo vredne. Odbor bo imel Bkrb tudi za žolske knjige, ko bo videl, da jim je z vpeljavo slovenskega učnega jezika reBnica.
G. prvosednikov namestnik prebere potem gori omenjeni zedinjeni nasvet profesorja Šukljeta in dr. Zamika, kakor ga misli dati na glasovanje. G. P a k i č v njem pogreša od dr. Zamika povdarjano določbo, da mora vsak odbornik „Maticeslovenake" pravilno pisati slovensko diktando. (Splošnjismehl)
Nasvet Šukljetov s 1. priatavkom dr. Zamika se potem sprejme skoraj soglasno. Drugi dostavek dr. Zamika glede pravice glasovanja .pri občnem zboru pa ostane v manjšini. Zanj je glasovalo le 20 društvenikov.
Dopis ljubljanskega drušva „Narodni Dom" in določila njegova , da ima „Narodni „Dom" s časoma postati lastnina Matice bIo-venake, ae vzame na znanje in ob enem ae pritrdi odborovemu nasvetu, društvo „Narodni Dom" naprositi, naj bi svoja pravila premeailo tako, da bi imel pravico v odboru njegovem
ni dobil, in da se na dnevni red ni postavila navadna točka: Posamezni nasveti. Tudi je priporočal odboru naj že skoraj pregleda nabrano narodno blago m ga spravi na svitlo. G. prvosednikov namestnik odgovarja, da se je ta točka izpustila iz dnevnega reda le zarad tega, ker mora vsakdo nasvete, ki jih misli staviti, prej naznaniti odboru. Ker se pa ni do odločenega čaBa nobeden tak na-Bvet naznanil, izpuatila Be je ta točka kot čisto nepotrebna iz dnevnega reda. Gled6 knjig, odgovarja g. tajnik, kje jih bode dobil, ob enem pa tudi on ponavlja željo, da bi se vredilo narodno blago. G. tajnik in g. Žvab ne vesta, da se je odbor že veliko trudil s pregledovanjem narodnega blaga, da je pa mnogo pod tem imenom poslanih reči le malo vrednih in ne za natis.
S tem je bilo zborovanje končano in g. GrasBelli Bklenil je ob ure zbor ter ae prišlim društveuikom zahvalil za prihod.
junija.
Bedeti tudi zastopnik „Matice Slovenake."
S tem je bil dnevni red dovršen; pred razhodom pa Be je g. Žvab pritožil, da knjig!
Politični pregled.
V Ljubljani 16.
Avstrijske dežele.
"V Trstu je pri meBtnih volitvah I. in III. razr. zmagala patriotična stranka. Od 1889 glasov III. r. se jih je oddalo okoli 1670. „Irre-dentovci" so skušali glasove cepiti ter so vo-lilcem pošiljali tiskane liste s kandidati, kte-rim je bil priložen volilni list, kakor ga razpošilja magistrat. Volitve v okolici bodo v nedeljo 18. t. m. v vseh 6 okrajih in sicer: Za I. okraj v šoli pri bv. Jakobu od 9. do 2. ure popoludne, za II. okraj v siromašuici od 9. do 2. ure, za III. okraj v javnem vrtu od 9. do 2. ure, za IV. okraj v šoli v Rojauu od 9. do 2, ure, za V. okraj v šoli na Občini in pri okrajnem načelniku v Bazovici, za VI. okraj pri okr. načelniku v Proseku in v šoli pri Sv. Križu. Vsak volilec mora sam prinesti glasovnico na omenjena mesta.
Deželni zbor čtajarMki Be je pričel 12. t. m. Ob 10. uri je bila sv. maša v Btolni cerkvi in ob 11. Je otvoril deželni glavar sejo, ter omenil, da je od zadnjo Beje preteklo oBem mescev, da bode deželni zbor začul skrbno izd lau nasvet deželnega odbora zastran gospodarenja deželne lastnine „KiBle vodo". S slavoklici preBVitlemu cesarju otvori IV. sejo V. dobe deželnih zborovanj.
Deželni glavar spominja bo umrlega go-Bpoda dr. Jožefa pl. KaiBerfelda. Poslancem je biio predloženo med drugim tudi
1.	poročilo deželnega odbora z računskim sklepom štajarskega učiteljskega pokojninskega zavoda;
2.	poročilo dež. odbora o predlogu troškov nika za štajarski učiteljski pokojninski zavod;
3.	poročilo dež. odbora o prošnji štajerske učiteljske zaveze za prenaredbo pokojninske postavo za učitelje.
Gosp. Berg voljen po velikem posestvu slovesno obljubo naredi.
PobI. Dominkuš ae oglasi, in kaže, da se že več let pri volitvah v odseke niso ozirali na Slovence. Ako bo gledali tukaj na pravice zbora, niso zadost v poštev jemali števila vo-liicev. Slovence so pa nekaj časa sem popol-uoma prezirali in to se kaj slabo ujema klicem, da se Nemci na Spodnjem Štajarskem odrivajo in so dežela posloveauje. Govornik zahteva tedaj enakopravnost pri volitvah zborovo odseke. Predsednik reče na to, da bodo poslanci to prošnjo preudarili iu se na njo ozirali.
Bodočna seja je bila odločena na torek
13. junija. Dnevni red: predloge prej povedane, volitev 2 perovodjev, 2 poverjevalcev, volitev denarBtvenega odseka (12 udov), poučnega odseka (7 udov), prošnjevanBkega odstka (5 udov), deželnega kulturnega odseka (7 udov), občinskega odseka (7 udov); volitev odseka 15 udov, da bo posvetujejo o poročilu zarad delavnosti deželnega odbora.
Druga seja je bila 13. t. m. Predsednik deželni glavar. Od vlade navzoč: c. k. namestnik baron K ii b e k.
Predloženih je bilo mnogo stvari, med drugimi tudi prošnja mesta Gradec za posojilo 180 000 gld. Za okraje po toči poškodovane je deželni odbor uasvetoval 6000 gld. Poslanec Pengg je storil Blovesno obljubo. Odpust ae dovoli poslancem, ki ga prosijo.
Na dnevnem redu bo bile volitve. Pero-vodji sta: poslanca Berg in Moscon. Poverje-valci: Attems, Dominkuš, Hackelberg, Wobr.
V	finančnem odseku so: Dominkuš, Gudenus, Kienzl (prv. namestnik), MuBchler, Neckerman, Nt upauer (prvomestnik), Oberranzmeyer, Schal-hammor, Steyrer, Spruug, Syz in Wurmbrand.
V	poučnem odseku: Carueri (prv. namestnik),
Elimer, Hackelberg, Heilsberg, Karlon, Rech-bauer (prvomestnik) in Šuideršič. V prošnje-vanskem odseku bo: Ehmer, Gleispach, Moscon, Pfrimer in Žolgar. V dtželBkem kulturnem odseku : Berg, Boes, Gleispach (prv. namest.), Lehman, Lipp, Moacon in Washingtou (prvomestnik). — V Brenjskem odseku: Biirnfiind, pl. Forcher, Kada, Posch, Remschmidt (prv. nameBtuik), Schmiederer, Zschok (prvomestnik). Kz tega se vidi, koliko so ae pri volitvi odsekov ozirali na Slovence.
Odsekom so oddali dotične poslovne uloge. Poročilo deželnega odbora, kar ae tiče predlogov, katere je Btavila v to izbrana komisija zarad Slatine, izročilo se jo odseku v to voljenemu, v katerem so poBlauci: Alllnger, Boes, Dominkuš, Ehmer, Hackelberg, Kada, Lipp, JJeckerman, Oberranzmeyer, Puer, Peng, Radej, Sprung, Syz iu Wohr. Prihodnja seja bode saboto 17. junija ob 10.
Vnanje države, lluske železnice mislijo raztegniti do reke Pruth, ki ae izliva v Dunav. Ta železnica bi vezala pomorske pristanišča na črnem morji z onimi na vzhodnem morji. Rusija čez dalje bolj Bkrbi za zvezo Bvoje razproBtrene države.
Giaribaldovaiijc v lliinu. Doprsno podobo Ganbaklija so peljali na vozu z osmimi konji vpreženem v Kapitol mesta Rimskega. Navzočih je bilo 170 politiških, delavskih in humatarnih društev. Podobo je sprejel sendik v Rimu.
JVemir v Aleksandri.}! so je začel na treh krajih, tedaj je soditi, da je bilo vse pripravljeno. Derviš paša, katerega so spremljali državni tajnik pri vojaštvu in pri pouku, iu adiutunt namestnega kralja je prišel posebnim vlakom v Aleksandrijo. Pravijo, ako se nemir ponovi, bosta generalna konsula Malet in Sienkevič ukazala skrcanje pomoršakov.
V Aleksandriji je boje ubitih veliko Italijanov, Italija bodo toraj poslala brodovje v Aleksandrijo. Druge velevlasti bodo menda tudi enako ravnale, da ae egiptovska štrena še bolj ne zahomatu.
Francija iu Anglija hočete egiptovsko vprašanje ponuditi drugim evropejskim velevlastim. Listi namreč pripovedujejo, da ste Anglija in Francija poslalo drugim velevlastim posebno pismo, v katerem zahtevate, naj so konferenca kmalo snide. Alto se porta brani, naj ho skliče konferenca kje drugej, kakor v Gurijgraiu.
Angleški in francoski konsul Bta dobila povelje, ukreniti s poveljniki brodovja vse, kar je potrebno za varstvo Evropejcev, bodi si, da vojake izkrcajo ali kako drugače. — Ali se bode Arabi-paša z lepa umaknil? je zelo dvomljivo, on je ves podoben takemu, ki zna kljubovati diplomatom, in ki se ne boji posledic svojega ravnanja.
Izvirni dopisi.
S Šentvida nad IJiiVilfano
14. junija. Dve reči ste mi potisnili danes pero v roke, ki ste vredni, da ji tudi drugi svet izvč. Prvo je, kar se je v pondeljek 12. t. m. godilo ali marveč ni godilo. Oznanjeno je bilo namreč, da bo ta dan ob devetih zjutraj prišel sem okrajni zdravnik iz Ljubljane otrokom kozd stavit, naj jih toraj matere prineso iz vse fare. In res, matere pridejo z otroci, ne-ktere iz zelo daljnih krajev, čakajo in čakajo, da se s svojimi malimi naveličajo, do dveh popoldne, pa zdravnika ni 1 Zdaj si že mislijo, da ga ne bo, in se razidejo nevoljne. Pa ne le te so bile nevoljne, ampak vsak človek, ki je to zvedel. Zakaj da zdravnika ni bilo, še danes ne vemo, to pa moramo kar očitno reči, da se tako zanemarjanje svoje dolžnosti ne da zagovarjati, ker se ž njim že tako z vsemi nadlogami preobloženemu kmetu dragi čas krade, pota delajo in nevolja zbuja. Kakor namreč zvem, se je ravno taka godila na Dobravi , v Šiški, na Preski in v Sori, toraj se je več sto ljudi vodilo za nos. Upamo, da bo c. kr. okrajno glavarstvo, ki je po razglasih sklicalo toliko ljudi skup, tudi pojasnilo to res prečudno, da naravnost ne rečem : škandalozno dogodbo.
Druga reč, ktero hočem zapisati, je pa vesela. Kdor gre čez našo zalo vas, so čudi ali vsaj raduje nad visokimi in vitkimi maji z dolgimi narodnimi zastavami in krasnimi leskečimi slavoloki, kterih vidi na cesti celih pet. Napravili bo jih naši vrli fantje in zala dekleta za procesijo sv. Rešnjega Telesa in zdaj so dejanska priča njihove vnetosti za božjo čast, pa tudi za slovensko reč, ker vse to jih je stalo ne le veliko truda, ampak še več denarja; na tako mladino sme ponosna biti VBaka vas. — Vendar naj pristavim tu še, da Be po bližnjih vasdh tudi vidijo visoki maji z dolgimi narodnimi zastavami, akoravno naš župan ni nič posebno vnet za slovenske barve.
VBe to priča, da se okoli nas razširja prava domovinska zavest, ne pa tiati liberalni duh, ki hoče spodrivati našemu narodu prirojeno vernost in pobožnost. In to je prav,
NanoBU in ua Rakovniku, odgovarja Be, da letos ni dovoljenih nikakoršnih podpor za 8i-rarijo; sicer pa 2adeva ta stvar bolj kmetijsko podružnico vipavsko, ki ima precej svojega premoženja, katerega ima po štatutih uporabljevati samo v povzdigo kmetijstva. — Gosp. J. Deklevi in goBp. A. Magani proda se družbinska mlatilnica, katera že več let neporabljena in nepokvarjena leži pri kmetijski podružnici v Senožečah, za 50 gld. — Za izdelovanje poljske in živinorejske statistike dovoli c. kr. ministerstvo kmetijstva podporo. Dr. Poklukar poroča o natiBU M. Rautovega spisa ,,o škodljivih mrčesih" ter poroča, da Holzeijev artističen zavod na Dunaji za barvane podobe zahteva 1200 gld. Ker je v ta namen dovoljenih Bamo 500 gld., napravile se bodo samo črne podobe. — Kot udje kmetijski družbi pristopili so gg.: J. Thuma, c. k. okrajni šolski nadzornik in nadučitelj v Postojni, Janez Šega, duhovni pomočnik, in Andrej Šest, učitelj v Ratečah, in France Medic> nadučitelj na Jesenicah.	, Nov."
kajti kaj bi brez vere?
bila še tako ognjena narodnost
Domače novic.©.
V Ljubljani, 17. junija.
(Iz odborove seje c. kr. kmetijske družbe 4. t. m.) Odiočujejo se podpore c. kr. mini-sterstva kmetijstva in sicer se odloči za na kup ruskega lanu 300 gld,, za povzdigo sadje-reje 200 gld., za ovčjerejo 200 gld., za čeb:-lorejo 150 gld., za ribarstvo 50 gld., za nakup muricodelskih in betonskih bikov 2000 gl., za napravo umnih vodnjakov dovoljenih je 1200 gld. —- Poroča se o vpeljavi dežeinega zakona o uničevanji deteljne prepenice. — Ljudski šoli v Premu in v Kostanjevici dovoli ee v.-iaki 10 gld. za pridno pokončevanje gosenic, kebrov in drugih mrčesov. — Na prošnjo gosp. vodje R. Doleuca na Slapu za podporo, da bi se šel učit v Bohinj Birarije, iu jo potem vpeljal na
Bazne reči.
—	Birmovanje in kanonično ob iskovanje bo še: 3. julija v Mozeljnu na Kočevskem, 7. Julija pa v Dragatušu.
—	Cesar so darovali 4000 gld. za nesrečneže v ormuškem in ljutomerskem okraji, ki jim je toča pobila.
—	f Štefan Klančič, c. kr. okrajni glavar v Kamniku je 15. t. m. zjutraj ob štirih po kratki bolezni umrl. Nedavno bil je zadet od mrtuda. Truplo so včeraj iz Kamnika odpeljali v Gradec, kjer bo ga na pokopališči sv. Petra pokopali.
—	Duhovske premembe v lavan-tinski škofiji: C. g. M. Stoklas poBtal je dekan v Brežicah, č. g. Šim. Gaberc pa župnik v Framu, in č. g. Janez Nedeljko je umrl 33 let star.
—	Razpis učiteljske službe. Na državni gimnaziji v Kranji je razpisana učiteljska Blužba za prosto risanje in lepopis: 1. pl. 1000 gold. in aktivne priklade 200 gld.; slovenščine se tirja toliko, da bode moč tudi pri risanju poučevati slovenski. Prošnje naj se vlože do 15. julija pri c. k. dež. šolskem svetu v Ljubljani.
—	Služba podu čitelj ice. Na dek- j liški vadnici v GoYici spojeni z ženskim uči- j teljiščem pride za oddati s prihodnjim šolskim > letom služba podučitelj;c« I. pl. 600 gld. in j aktivne priklade 150 gld. Tirja se zmožnosti za poučevanje v uemškem, italijanskem in: slovenskem poučnem jeziku. Prošnje do 15. julija pri predsedništvu c. kr. dež, šol. sveta za Gorico in Gradiško v Trstu.
—	Prenavdušen prijatelj pesmi „Wacht a m Rhein" je znani dr. Mihelič v Ptuju, ki kuje zlasti peticije zoper slovenski jezik, ter je 13. t. m. zvečer po polnuči v kavarni Evropa v družbi svojih prijateljev natakarja Pogačnika, čevljarja Grabarja, usnarja Janežica s pestjo v obraz vdaril mirnega Slo-
ca, ker ni hotel pomagati peti „Wacht am Rh?in". Mirni Slovencc menda te zaušnice ue bo mimo spravil?
—	Cerkev pogorela. Iz Podzemlja 15. t. m. se nam p še: V noči od 14. do 15, t. m. pogorela je sloveča in prijazna podruž-niška cerkev Matere Božje v Kloštru, fare Podzemeljske na Belokranjskem. Škoda je tem veča, ker niso zarad divjega ognja niči rešili ra?.un mašne oprave. Zvonovi, orgije itd. j vse uničeno. Nesrečo, kakor se prvi trenutek) sumi, pouzročila je zlobna roka.
—	Trd poBeBtnik je bil Bourke, katerega so pretečene dni vstrelili na Irskem. Brez ozira.je pobiral najemščino, ter je najemnike podil iz Btanovališč. Pr hajal je oborožen celo v cerkev.
—	Scott RuBsel, slavni inženir, ki je postavil „Rotun.ie" v Praterju, postavil velikanski vapor „Great Eastern" itd., je umrl 75 let star v Ventnor (na otoku Vight).
—	El m v Švajci. „Riaikopf' gora v Švajci, ki je 1. 1. podsula trg in poldrug sto ljudi, Be je letos zopet 10. junija popoludne ob 3 V2 uri prekucnila, toda na stare razvaline, ljudje so bili pripravljeni.
—	Predstojnik iz Lupkovje naznanil , da je Ester SolymoBsy tam v službi. To je tista dekl ca iz TiBza-Eszlar, o kateri so govorili, da bo jo judje k sebi zvabili, potem ji pa vrat prerezali, da so kri vlovili, katero baje potrebuje pri Bvojem velikonočnem jagujetu.
VIII. izkaz doneskov
za spomenik dr. J. Bleivveisa vit. Trsteniškega.
1 gld. 2 ..
it
>»
»
■o =>
Si
o 6D O
tuo C o o O o.
§3
« 3
Neimenovan.......
Gosp, Ljubej J., župnik v Gorjah „ Potočnik Lovro, dekan v Gornjem gradu.....
ZdolŠek, župnik v Solčavi . Ermenec Fr. v Lueah . .
Ivrenar Janez.....
Gostečnik......
„ Jerančič Viktor .... „ Krtna Mat. : . .
Neimenovan.......
GoBp. Oblak Fr., rač. svetnik v
Sarajevu...... 1 ,,
,, Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah ....... 2 „
„ Kukelj Anton, kaplan v Vo-
dicah....... 2 „
Skupaj . 21 gl. K temu v prejš. listu izkazanih 110l'/2 ,, Skupaj do zdaj . 1122% gl.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 43 kr.; — rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen 5 gld. 38 kr.; — oves 3 gld 90 kr.; — ajda 5 gl. 4 kr.; — proso 5 gl. 38'kr.; — koruza 6 gld. 80 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 86 kr.; — fižol hektoliter 10 gld. — kr. — masla kilogram — gl 90 kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 74 kr.; špeh prekajen 78 kr.; jajce po 2 kr.; mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 48 kr.; — svinjsko meso 64 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr. *lama 1 gld. 60 kr.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja in za mnogoštevilno spremljevanje mojega nepozabljivega soproga
Antona Smrekar-ja5
hišnega posestnika in jermenarskega mojstra,
izrekam vsem dragim znancem in prijateljem prisrčno zahvalo.
V Ljubljani 13. junija 1882.
Frančiška Smrekar,
soproga.
Po znižani ceni
so dobivajo Slomsekovi zbrani spisi pri gosp. izdatolju Mih. Lendovšoku v Ptuju (Pettau) iu sicer: I. Posoi po 50, II. Basni iu III. Zivo-topisi pa po 70 kr.	(3)
Pri istom oddajajo so tudi Val. Orožnovi spisi in to po 40 kr. broš. izvod.