n GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. OLIPOI PltAKHB: 4*87 COBTLAJfDT. Bntered m Seoond-Class Mafctsr. «1, HOS, at the Ofllnillnr K. T- «. ifvti/ mirov nsAiins ost ooxtlahdt( NO. 126. — ŠTEV. 126. NEW YORK, TUESDAY, MAY 29, 1917. — TOREK, 29. MAJA, 1917. YOLUMB XXV. Avstrijske zadeve. o PRAVIJO, DA BO KMALO KONEC AVSTRIJSKEGA DIKTATORSTVA. — MLADI CESAR HOČE VLADA TI PO ŽELJI NARODOV. — ČEŠKI DRŽAVNI PO SLANEC KLOFAČ JE ŽE TRI LETA ZAPRT. — AVSTRIJSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU SE MAJE STOLEC. o Avstrijski državni zbor tega tedna, kaže, da misli avstrijsko diktatorstvo preiti v ustavno vlado. Mladi cesar je naklonjen zahtevi, da vlada narodom v Avstriji kakor na Ogrskem po narodovi želji. Opustiti hoče vladno obliko, kot je poosebljena v osebah Tisza in Burian. Vprašanje pa je, kako bo izvršil svojo dobro voljo in vsi re gel različnim narodnostim Čehom, Poljakom, Hrvatom, Srbom, Slovencem in obenem tudi Nemcem. Kako bo vstregel vsem poslancem, da bo državni zbor mogel delovati? Kakor je težavno pomiriti ogrske različne stranke, tako bo tudi težavno zadovoljiti avstrijske vojaške in sod nijske oblasti, ki so zayrle razna očitanja avstrijskih politikov na ta način, da so jih zaprli po cele mesece in leta in niso jim dovolili sodnijske obravnave . Češki radikalni poslanec v državnem zboru, Klofač, je bil v zaj>oru že skoro tri leta. Dolžili so ga, da je propagiral Srbijo, toda dokazov niso mogli imeti. Socjalisti-čna stranka se je zavzela zanj in je zahtevala, da se Klofač izpusti iz ječe. Vlada je obljubila, da ga bo jutri postavila pred poroto. Kakor se poroča z Dunaja hamburškemu "Fremden-blattu", s<» avstrijskemu ministrskemu predsedniku grofu Clani-Martinizu stolee maje in bo moral v kratkem odstopiti, kakor je odstopil tudi ogrski ministrski predsednik grof Tisza. M a rt i nizu bo sledil dosedanji naučili minister baron Hussarek. "Budapest Hirlap" pravi, da bo odstopil tudi avstrijski finančni minister baron Burian. Na Ogrskem se politično obzorje še ni razjasnilo. Oirof Tisza oponira in meče vsakojake zapreke na pot svojemu nasledniku. Najbrže bo še povzročil, da bo ogrski državni zbor razpuščen, kakor je že prej grozil, ko je bil še ministrski predsednik. mumcije. ZASTRAN POSTAVNEGA PRAZNIKA 'DECORATION DAY' NE IZIDE JUTRI Washington, D. C., 28. maja. — ( i*ti dobički vodilnih ameriških korporacij za leto 1916 so znašali! "GLAS NARODA*. o*.-in bilijonov dolarjev. Polovico! t«- «votc ali »tiri bilijone prod>»tav-j- Ijajo vx>jni dobički, katere se boj iMMlvrsrlo otlktačenju »oglasno z no-1 vim uacTtotn senatnega fuunenp j era k(»reniettilo dohodninsko pmlloro. sprt* jet o v ponluiifeki zbornici. IzvrHilo «ie bo radikalno izpre -tnemim v Detroit. Mich.. 28. maja. — V do tvorili vojni dobički,, ne r>a do | zvezi h propagando. da bi se pre- Opozicija v deželi. Propaganda proti konskripciji. — Aretacije v Detroit, Mich, in v Virginiii. bič ki vsake vr»te industrije, ki pretepajo (»sem od »torkov nslože-11 etra kapitala. Te \-ii»jne dob:<"-fcc se namerava « i*oko obdačiti. do 25 odstotkov Davek bo priiiHKei od *.~>OO.OUO.O(XJ do bilijona dolarjeve ter bo odvisno od dveh faktorjev, namreč f» vit cjalist:"no zborovanje. Are-t i ranči *o: Hermen Eberly, Muk* Vadmsn. Filip Shavis. John Fu-flier in Pavel Parker. Predno pa je bilo mogoče omenjene aretirati, so bili pozivi že zelo razširjeni med ljudstvom, ki je takoj izrazilo svoje mišljenje in slišali so se klici: "Bolje je iti v ječo kot pa podvreči se postavi, ki napravi iz delavca sužnja.'' Aretirali so potem tudi urednika nekesra socjali&tienega lista. Do večera so aretirali osem oseb. Cleveland. O., 28. maja. — Pet oseb, ki s«) bile včeraj pri cestnih demonstracijah aretirane, so daue^ oddali sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi tega. ker so delo vsi i proti konskripciji. Roanoke, Va.t 28. maja. — Danes so tukaj aretirali več oseb. ki so se vdeležili demonstracij proti konskripciji. Vlada ve. da so sklenili, da bodo pobili davčne uradnike in da si bodo s silo pola- SPLOŠNA UTRUJENOST. Dunaj, Avstrija, 28. maja. — J.Naslediije poročilo je dospelo preko Berlina v London^. — Strahovita bitka, ki se je začela pred osemnajstimi dnevi, ob Soči. se še vedno nadaljuje. Obe stranki sta že silno utrujeni, vsled česar j t* začela delavnost v zadnjih štiriindvajset urah nekoliko popuščati. Italjani neprestano napadajo. Na razpolago imajo močno artile-rijo ter sta tako preskrbljeni z vsem potrebnim, da se morejo v vseh ozirih meriti z Avstrijci. — Lahko se reče, da tečejo po Krasu potoki krvi. Najhujše je med Kostanjevico m med Jamljani. VELIKE LAŠKE IZGUBE. Italjani so v tej svoji ofenzivi izgubili več ljudi in več vojnega materi jala kot v vseh svojih prejšnjih devetih bitkah. Pri vsem tem so p dosegli le lokalne uspehe. O kaki splošni odločitvi ni dozdaj še nobnega govora Zadnje tri dni so vjeli Avstrijci nad 7000 laških vojakov. V prejšnjih šestnajstih dneh so jih vjeli na J 13.000. Koliko vojnega materijala in Irugih potrebščin so zaplenili, se dozdaj še ni moglo dognati. Zadnje poročilo o bitki, ki ga je izdal avstrijski generalni štab, sl-glasi: — Boji ob Soči so začeli pone-havati. Severno od Vipavske doline so se vršili včeraj samo artiit, rijski spopadi. Po štiri dni trajajočih bojih na raški planoti so se Italjani on^ejili samo na lokalne spopade. stili stov premoženja velikih klpitali- Sims je postal vice-admiral. Washington, D. C.. 28. maja. — Rear-admiral Sims, ki poveljuje ameriškim ruiilcem. ki operirajo »kupno z zavezniškim brodovjem v vodah, je bil dane« ime.-r jee-admirala. A « .i . ' 47. PEŠPOLK. V bojih se najbolj odlikuje 47. pešpolk. katerega sedež je v Mariboru. {Polovica tega polka je bila pred začetkom vojne v Mariboru, polovica pa v Gorici. Op. ur.). NA bataljon 47. pešpolka ie po hudih naporih vjel 3000 Italjanov in za plenil dve strojni puški.. Pri Kostanjevici so dospeli lav ški oddelki do naših strelnih jarkov. toda naleteli so na tak odpor, da so se morali z velikimi izgubami umakniti. IZGUBE. Italjani niso v vseh svojih prejšnjih devetih ofenzivah izgubili toliko vojaštva kot so ga izgubili v deseti ofenzivi. Pred avstrijskimi zakopi je na stotine trupel j it«*1 janskih vojakov.----- - Zaenkrat se še ne more natančno dognati .koliko znašajo njihove izgube. POTOKI KRVI. Oficielno poročilo avstrijskega generalnega štaba naznanja: — V soboto so se vršili boji samo ob južnem krilu soške armade. Severno od Vipavske doline je položaj neizpremenjen. Lahi so bili vprizorili par na padov na Vodice pa so se morali umakniti. Izza tega časa se vrše v tem oddelku samo manjši artilerijski spopadi. Toliko hujše je pa na kraški planoti, kjer sovražnik z vsemi močmi napada. Vsakih par ur pade na stotine in stotine vojakov Lahko se reče. da teče kri v potokih. SEDEMNAJST NAPADOV. Silno vroči boji se vrše na črti. ki sega od Jamelj do morja. Nekatere važne višine -so zda i v naši zdaj v i tal jamski lasti. Naša straža je nepremakljiva. V bojih se posebno odlikuje ar-tilerija. Lahi so bili posebno aktivni zadnjih oseminštirideset ur. Trije o-grski honvendski polki so odbili tekom oseminštiridesetih ur sedemnajst napadov. Kljub silnim izgubam še vedno vstrajajo" na svojih mestih. 7000 JETNIKOV. Izza 23. maja so vjeli Avstrijci na Kraški planoti nad 7000 laških vojakov on 250 častnikov. Od začetka desete bitke pa do današnjega trt leta km mesto New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto......6.00 "GLAS NAHODA" lihaja rsak dan Isesemžl nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") oaroed every day except Sundays and Holidays. __Subscription yearly $3.50. Advertisement on agreement. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. , Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraj*, naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaltfte ^^^^^^^^^^^ naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortland t St.. New York City. Telefon: 4«87 Cortlandt. Ruski glas. V Rusiji so b<> zjasnilo, ako so vsi niski kmetje istega mnenja kot je knu't Bunakov, ki je i^ovoril na kmet-skem kongresu sledeče značilne besede: — Separaten mir je popolnoma nemogoč. Separaten mir bi pomenil smrt ne samo naše revolucije, temveč vseh revolucij celega sveta. Separaten mir bi prinesel nečast in sramoto nad Kusio in bila bi izdaja vseli zaveznikov. O-stane samo ena stvar — naprej. Ako sedijo naši vojaki na enem mestu v strelnih jarkih, je to premirje, ki je bolj sramotno kot separaten mir. Separatno premirje deruora-lizira armado in uničuje narod. Poročilo pravi, da je to mišljenje večine ruskega naroda. — Koliko je resnice na tem, ne vemo. Kaj vse se v Rusiji godi in kaj ruski narod v resnici misli, ne more nikdo vedeti izven ruskih mej. Morebiti niti celo oni, ki žive v mejah ruske države, za gotovo ne vedo, kaj narod misli. Toda lahko je vrjeti o deželi to, kar soglaša z — našimi mislimi. Poslušali smo vesti o ruskih nemirih in slišali smo narodne ruske težnje z o žirom na vojno. Nismo poznali ruske duše in vendar smo spoznali velik pomen ruskega preobrata. Vemo in moramo vrjeti, da so narodi v velikih državah žrtve in brez pomoči v rokah samodržcev in dinastič-nega pohlepa; ravno tako so sužnji militarizma. Zaradi tega si narod naravno želi, da si otrese jarem vojne, ko je dosegel svojo svobodo. Tega dejstva so se tukajšnji soejalisti, kakor tudi socialist i v Stokholmu, iz tega ali onega vzroka oprijeli in so ga pod pilili i. Prišli so po svojem razlaganju do napačnega prepričanja, da jo ruski narod prešel iz avtokratičnega robstva v — socjalizem. Toda temu ni tako. Najboljša poročila pravijo, da je majhen del ruskega naroda v sucjalistični kot politični stranki. Kaj zdaj ruski narod dela, kaj misli, to skušamo iznajti. Morda se bo v Bunakovi izjavi mogla najti kaka vo dilna nit. Bunakov jo govoril o ruski zvestobi m rta je narod proti temu, da bi postal nezvest svojim zaveznikom. — More so pa misliti, da je ruski narod istega mišljenja kot kmet Bukanov in upati smemo, da se bo ruska armada reorganizirala in da bodo Rusi dali še dovolj opraviti Hin-denburgovim vojakom, katerih pa ravno sedaj tako zelo potrebuje. \ o udar pa se ne moremo še popolnoma zanesti na znatno potu«»č Rusije, kajti lahko se še zgodi, da bodo nem socjalisti in agitatorji izneverili ruski narod niegovim tradicijam. Bukanov je jasno povedal svoje mnenje in narod "a je razumel. Vprašanje je le, ako bo narod sledil tem besedam. -ooo- Znamenja pro-germanstva. Xewyoriki list "Globe" je ob-lvanj ter sle,>ote -lede dejstev, kilavi! naslednji cianek : * značilna za pro^ando pacifl-Da zavrnejo očitanja, da sejmov. Sprejema se kot ujrotovlje- zavzeroajo Hillquit, Berjrer. Lee in drugi voditeiji socjalistične stranke za Nemčijo, je obelodanilo ve£-je število aocijalistov naslednjo Izjavo: 1. Zanikuje se, da se zavzemajo aocijalisti za separaten mir z Rusijo. 2. Izjavljajo, da bi odločilna zmaga na tej ali oni strani ne imela za potdedico trajnega mira. 3. Smatrajo za nepotrebno 'plavanje vojne odškodnine ali odstop kakega ozemlja, izviemii na podlagi ljudskega glasovanja. E4. Izjavljajo, da se je socijali-sthtaa stranka izjavila proti našemu vvtopa ▼ vojno, ker ne obstaja no, da so vsi narodi v enaki meri odgovorni za vojno. Ne upošteva se pa dejstrv, da so armade, ob stoječe povečini iz delavcev. A* stro-Ogmke. naenkrat pričele stre Ijati na domovja srbskih delavcev d očim so se pričele armade, istota-ko obstoječe iz delavcev, pomikati proti Belgiji, Franciji in Rusiji kjer so vprizarjala krvava klanja Srbija je prosila, naj se jo pusti pri miru, Belgijci ao mirno spali v svojih posteljah, francoska arma da je bila deset kilometrov od meje in Radij aniv prizorila nobenega napada, d očim so nemške armade, obstoječe na polovico iz soci-jalistov, pričele s požiganjem in delavci streljanjem. Zakaj se Hillquit in o-stali tako skrbno izogibajo vprašanju, kafco je vojna nastalaf se odkrito ne prizna, da ni bilo v moči Srbov, Belsrijcev, Francozov in Rusov preprečiti izbruha vojne, razven če dovolijo rMtoračenje njih ozemlja, česar niti soeijalisti ne odobravajo. Scheidemann, vodja nemških socijalistov, je pozdravljal ubijalce in vlomilce. — Kljub temu pa ga prijema Hillquit za roko ter ga nazivi je bratom Pri tem ne pomaga nikako zavijanje besed in pozitivnih dejstev ni mogoče izpremeniti. Stoje trdno kot Gavrizankar. t "tis, da se socialistični voditelji v tej deželi zavzemajo za Nemčijo ne prihaja pravzaprav iz upoštevanja omenjenih štirih točk, temveč iz vstrajnega odklanjanja, da bi vzelo vpoštev rtasniena in pri-prosta dejstva. Zakaj bi drugače Če bi ne bili za Nemčijo. tako vstrajno spajali skupaj krivce in nekrivce ? I)rusa navedena točka vsebuje naravnost uganko. Drugi ljudje pa zopet Javljajo drugo uganko, — prepričani so namreč, da bo liepo-ražeaa Nemčija v resnici zmagovita in da bo še v \ ečji meri kot ie bila kedaj v rokah svojih vojnih. gospodarjev. Kaio bodo porabili ti vojpi gospodje moč, nahajajočo se v njili rokah? Z odobravanjem nemških delavcev bodo najbrž izjavili, da ie .mperijalizem slaven uspeh ter pričeli s šc večjimi vojnimi pripravami. Kaj bodo storili drugi narodi? Tudi oni se bodo pripravljali. Dokler Nemčija ne demokra-tizira sama sebe. kot ie storila tc Rusija ter oživotvori vlado, kateri bo svet lahko zaupal, bo videl svet v miru brez zmage le orgijo vojaških krvnikov, vodečih svet k novim velikim bojem. — Scheide-mannu in njegovim delavcem je prav tako malo zaupati kot nemškemu kronprincu. Svet socijalistični in nesocija-listični, si želi trajnega miru. V svojo žalost pa spoznava, da tegi. ne more doseči, dokler ne vstam nova Nemčija ali dokler se ne vzame nemškim vojnim gospodar jem moči s pomočjo sile od zunaj Nemški delavci so trajno odkla njali vsako reformo v svoji deželi. »Se vedno se valjajo v prahu pred krajzerjem ter streljajo na njegovo povelje. Ker pa so vsled tega sokrivci vseh zločinov, tvorijo nem ški delavci nevarnost, ki je praktično ista kot ona, izvirajoč b nemškega junkerstva. Svet hoče da postanejo stvari drugačne, da odstrani nemški narod vojne s tem da demokratizira deželo. Tega pa noče ali vsaj ni hotel dosedaj. Glede vojne odškodnine pa sc Ne-nemec ne more sprijazniti z mislijo, da bi smel tat pridržati u-kradeno blago in da bi se poži galea ne smelo prisiliti, da zopet zgradi, kar je bil tako brezobzirno požgal. Glede aneksij pa je čudno, da zahtevajo Hillquit in drugi ljudske glasovanje v Alzaciji n Lotarinški dočim molče popolnoma glede s£č nega ljudskega glasovania na Po /nanjskem, v Ilolštajnu, na Če škem, v Hrvaški in Sloveniji in \ •umunskih okrajih Ogrske. Ne go . oriino niti o ozemlju, ki stoji por poveljstvom Enver paše, plačane ga nemškega rablja ob Bosporu SocijalLstii, ki so izjavili, da st Hillquit in drugi ne potezajo za Nemčinjo. ne smejo biti vsled tega presenečeni, če se njih izvajanjem ne vrjame v meri kot zahtevajo. Ta članek je precej strog ter ga priobčujemo v informacijo roja kom. ki se radi zavzemajo za mednarodnost ter gredo pri tem dalje kot njih učitelji sami. Ko j v pri četku vojne se je izkazalo, da s«, bili nemški in avstrijski soeijalisti verne sluge vlade in da so z ve seljem glasovali za vse vojne izdat ke. Pri te mne pride vpoštev pai hvalevrednih izjem. V opravičilo bi se lahko navedlo, da je bil pritisk vlade velikanski in da nis< imeli nemški socijaliisti takrat » sijajnega vzgleda ruskih, delavcev In kmetov, katere so kot "Nemci' in ne soeijalisti vedno prezirali i: dna duše. STATE DEPARTMENT 01 LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Ščiti naseljence is jim pomaga Sploiai nasveti, pojasnila in po mož zastonj. V vseh jezikih. Po j s gnil s, kako poatati driavljaa in o državljanskih pravicah. Pridite aH piiite! Newyotftd jamd: 230 Fifth Ave Usad t Buffalo: 704 D. & Mom Building. ROJAK [ HAS06AJTX O VA "OLAM a (▲RODA", XAJVXOfI IMMMPNU flUVm T 11» I'rva oseba. Cleveland, 0. daleč od doma. ki Tacoma, Wash. Od povsod pridejo dopisi, samo in Taco me ni videti nikdar nobenega, čopraiv je tukaj mnogo Slovencev. Vzrok temu je to, ker je Slov. pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO. URADNIKI: Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 35S2 E. 82. St., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: GCST STR A J NE R, 003 E. C3. St., Cleveland, Ohio. Tajnik: ANDREW ŽAGAR. 3704 E. 78. St., Cleveland, Oblo. Podtajnlk: ANTON GORENC, 7728 Osage Ave., Clveland, Ohio. Blagajnik: MIKE VRČEK. 3CS4 E. 78. SL, Cleveland. Ohio. Zaplsnlkarica: ROZI MAUER, 3522 E. 82. SL, CleveliDd, Oblo. je prišla v County Registration ^akdo lovec in gre vedno tako Board, da se registrira, je bil nek daleč. dokler ne doseže svojega časnikarski poročevalec. jeilja. "Glas Naroda"' vsi radi ei- To je Frank Meh, 6402 Grton tamo> toda le nialokateri ima čas, Court, Cleveland, O., poročevalec c*a kaJ 'P*831 ^ našega, kraja, za "Glas Naroda"* v New Yorku.J Po državi Washington je do-Mr. Meh je danes, 24. maja, pri-;voli ^da, zlasti po sumsil, kjer sel v urad sodnijske hiše in se je Iia.izadnji delavec zasluži po dal registrirati. Rojen je 1. janu-' f2-^5 <1° ^ na dan; drugi pa ima-arja 1887 na Kranjskem ter je do- do Pa je i-udi dra- bil državljanstvo v Cievelandu,!go življenje; »a hrano plačujemo Ohio. Ko so ga vsprašali, ako želi PO do $6 na teden, biti oproščen vojaščine, je rekel, 1 Dragi rojaki, pustite delo pod da tega ne razume. j zemljo, ker je zuuaj dovolj dela. "Ali se želite bojevati za Zdru- Kaj ti pomaga, kadar greš k ,po ione dnca\e?" ga je vprašal uiud- čitku, pa mislis v te mm noči: toil ik. j liko imam zdaj in ako Bog da "Vsak čas, kadar me pokliče m /^islužil še toliko in toliko, te", je odvrnil Mr. Meh in lice se Drugi dan pa greš zapet pod zem-mu je izjasnilo. Mr. Mehu manjka ljo, pa ni te več nazaj. Zastonj ja od komolca leva roka in ko ga je l>ilo IvoQe nočno veselje in premi-j T. Š., New Castle, Pa. _ Ker kjuui na Koroško. Potem je ne- uradnik na to opozoril, je Mr jšljevaiijo o tvojem napredku. Pu-jste v tej starosti, se morate regi- mogoče, da bi št. Peter bil <»b dr-Meh rekel: "Morda vseeno mo-,^ tedaj to delo in idi tja, kjer se -stri rat i, četu
  • ); tukaj tem »polju napredujejo. Ali ni le- se razcepi proga in ena teče proti Chicago, 111. Popravek: Seja za skamnikar-sko lutijo se ne bo vr&la 1. junija, ampak 7. junija ob 8. uri zvečer. Agues Bencina. Minka Navina. po slišati, da se ta ali oni naš rojak odlikoval med tujim narodom 7 Drugi narodi se prerivajo naprej, Slovenci pa se le preveč držimo nazaj. Pozdrav vsem rojakom. John Cekadžav Listnica uredništva. Detroit, Mich. Vršila se bo velika in vek »pomembna veselica, katero bodo priredila vsa tukajšnja slovanska društva skupaj v podporo ubogim sirotam v stari domovini v nedeljo 3. junija. Naznanjam tem potoni vsem članom društva sv. Barbare post. Štev. 76. da se bo redna mesečna I. p.f Crosby, Pa. — RegLstri-seja vršila 10. junija pri br. bla- rati se"morate, pa čo imate kak gajniku A. Štefaniču, ker dvora- državljanski papir, ali pa nimate na, kjer zborujemo, je oddana nobenega. Ako se ne registrirate, drugemu društvu. Torej drugo bodete kaznovani, nedeljo je seja, ne prvo. Vsak na j L St> Mabie, W. Va _ Tudi vpošteva to .naznanilo, da ne bo nedržavljani se morajo registri-neljubih neprilik, ker pravila ratj društva so zelo ostra. To liko v pojasnilo. Trstu, druiga pa proti Reki. Dr-, žavna želczjiica (StaaLsbaiin) t'-ce v južnem delu samo po Primor-' skem. šele pri Bohinju pride na Kranjsko iai potem pod Karavan-1 in Jaz imam za oba vsakovrstno dobro delo. hrana dobra, dober stan in dobra zdrava voda, čistega vsakemu lahko ostane $1.70. Potem potrebujem pa še l"j mož za stalno delo celih pet let 0 iii pol ur na dan. Delo je lahko. Oglasite so na: Joe Cornish. Rolling Rack Clupe, Ligo-nier. Pa. (2t»-29— 5» POPOTINIKI I Detroitskim slovanskim društvom in ostalim Slovanom pa izrekam srčno hvalo, da so se tako lepo zedmili ter omislili tako va žen korak in da na ta način malo olajšamo strašno gorje trpečim »irotam onkraj oceana. Toraj, Slovan, na dan v nedeljo 3. junija v češki dvorani! A. Tischler, tajnik. Jerome, Ariz. J. H., Kergar, Pa. — O Vas velja isto. O. K., Ironwood, Mich, — Vsi. samski, ali ^pa oženjem in tudi družinski očetje, ki so stari 21 let, pa še niso dosegli 31. leta, se morajo registrirati, ako imajo drža vi jamski papir, ali ne. S tem še ni rečeno, da bo vsak vojak. J. P., Cleveland, 0. — Ker bodete šele prihodnje loto stari 21 let, se Vam ni treba registrirati, pač* pa' je samo Vam v prid, ako Tmi «mlm. U sto aamenjenl potovati t Cleveland, poeeba* ako Imate flrntlno, bo potrebno nabaviti pohlitvo ln kuhinjsko opravo ako ae botou aaatanlti v nail naaelblnl. Zato oh tej prlUkl priporočan tvoj« velik« prodajalne, kjer dobite vae kar le potrebujete PrJ aeal Imate vedve df tteno Ln eaneeljlvo blago. 2 Ako doepete v Cleveland na poeUjo ln ae ne veete kam obrniti. 9*- A kllttte na telefon Princeton 1581 all pa Boaedale 1881 ln jas hom poala « en avtomobil po vat. Ako pa vsamete pocestno karo se peUlre • »t. Cist' J kare do <2 teste In aa regain St. Clair Ave ie oaslor 1 1 GRDINA, «127 St. Clair Are., Clereland, O. Pri meal se redne dobi letni koledar ea 20* pottnlh snsask puanuiim Tu je mala naselbina, ki šteje vzamete prvi državljanski papir. W. HMU F AKti LAND CO. Na*eCfilMta*i pnriUK v r -------^ !| I { ! i i! Z. JAKSHE i! Box 366 North Diamond Static., PITTSBURGH, PA. I j NEGUsJTE SVOJELAS E Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno z% stare in mlade »OBEH SPOLOV t * nje las. odstrani luske in izpuščaje na glavi in po* vspeši rast lat. Mi vam pošljemo $1,00 vredno škatljo Ca 1 vac ura štev. 1 skupaj z gori omenjeno knjižico' Resnica o laseh", ako nam oošljete 10 centov v srebru ali v -znamkah za pokritja poči-ljatvenih stroškov in svoje ime in natančen naslov. Izrežite »podaj:-nji kupon in pošljite ga ie danes na Union Laboratory. Box 667, Union. N. Y. UNION LABORATORY. BOX 667, UNION. N. Priloženo vam pošiljam 10 centov v pomoč za poštne strdke. Trosim pošljite mi takoj svojo $1.00 Calvacura štev. 1 in knjižico "Resnica o laseh". (Ta kupon priložite pismu.) Ali vam spadajo lasje? AH vam lasje postajajo prehitro sivi? Ali so vaši lasje suhi, razkljani ali lepljivi? Ali imate luske, van srbi glava ali imate Izpuščaje? Ali ste plešasti ali pa počenjate bili? Ako trpite od katere gori imenovane bolezni, pričnite se takoj zdraviti, ker vsako cdlaHenje je lahko nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano knjigo. Resnica o laseh" (napisana po glasovitem evropskem specialistu) PROSTO ZDRAVLJENJE Hi vos hočemo prepričati na naše lastne stroške. da zdravljenje s "Calvacura" ustavi izpada- NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -yr (Regiment po cesti gre ' «« E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo -je* (Divja rožica »3C E 3260 (ŠkrjanČek poie žvrgoli ic. (Slišala sem ptičko pet* ' Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; poj o na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa. •'if *. .. GLAS NARODA, 29. MAJA 1917 NOVE, f ' " .„.M | A * \ I- j&^rn ; t I, * iRl .... -J^-T i mmA m - -j 1 t. i - p ^ .Ti . 1 ■ I F? i VMM Se LjJ&a^H ' j f**? r MAKSIM GORKI. PAVEL MILJUKOV j ka. na levici pa socjalna demokra var-' cija Rusija? -atelji od (rov ar-! cija ter takozvani "trudoviki". Ta ^inje. Kot večni blok je pričel s svojim delom. ti kažejo pot[ Na predlog poslanca kneza p"tikaž j<* Tol-j Lvova se ie sprejelo v načrt, s ka-ni nikogar. —j terim naj bi se omejilo polinoei V primeri z oni Svete Sinode, te največje trdnja ! u Snji majhni, j ve a v tok racije, točke, katere jej i ttu-ija, je lahko I sprejelo ljudsko zborovanje že le-veiikih. — Kani ] ta 11*06. Na inicijativo kadetov » »vedo današnji, i Makladov. Nckrasov, Šingarov in : k enotnosti tiaro- j Miljukov se je pripravilo postav-! t v onih velikih, no predlogo, s katero naj bi se o-rajajo- vsemu, kar je bilo vsebovanega • i> ntokraei- v absolutističnem vladnem sistemu, so ležale kali javne državljan ske vojne ali pa grožnja dikta. ture. Tedaj pa je nastala alternativa : — Absolutizem brez vojne alt pa revolucija in vojna. Carizem se je hotel rajše odpovedati nadaljevanju vojne kot pa obsolutizmu, blok pa rajše revoluciji kot pa vojni. Strastna volja bloka za nadaljevanje vojne ter ciljem zasedanja Carigrada rnl Dardanel. je bila poosebljena v J Miljukovu. voditelju kadetov ter v Gučkovu. voditelju oktobristov. to je stranke, ki stoji na stališču carjevega manifesta z dne 30. oktobra 1905, s katerim se je ustvarilo državno I>umo. Razpust Dume je povzročil iz-premembo. ki jo je nameraval absolutizem. Sklep carjevih privržencev. da se preje odpove na- !iih velikanov je ženi-t p« snemanja. Pri fii opaziti ni kake O-ti ta je več splošna. asi v uvodu, ki ga je lovski pri ocenje-knjige Maksima I ruske pisatelje one. ki vedno raz in namenih Rusi-najti (Kita za bo- nove Gorki-jeve uipis: "Nesvet* siika Gorki v de o samega sebe in i" in "stari malo ie Rusija, kot ki. bivši in stari. ie ima dve duši., ... . , i - ; « daljevanju vojne kot pa samovla- n;Kaka svetnica 1 d i. je poklical na površje — An- 'i in poten ko je -i >sri. **ji postane še a mati molči in trpi. ri l. tem zlobnejši po-iri oče". V stari ma-stvo in opazovanje, a hotna in nedelavna. pa ve in deluje. On ubo deluje, a v "Ru-lalo delavnosti, da je klati kot pa splon — btaia mati " j«* trpeča, strpna ija, ki ima mesijansko nalo-da se žrtvuje in ta ideja žr->auja za brat** tvori tudi te- anslavističnega gtoanja. • Stara mati" predstavlja kljub svoji grešno* t i "Sveto Rusijo" — iztočno ali orijentalsko idejo. Surovi in samopašni "stari oče" pa predstavlja zapadno dušo. Gorki ne veruje v "sveto, ponižno in slovansko", temveč v "grešna nesveto in revolucijsko Rusijo". V novi Fin siji naj bi se spojilo ti dve duši. Nova Rusija naj bi ne bila iztok ali zapad, temveč — oboje. Narod naj bi dospel do samozavesti in vsled tega do moči. Možje nove Rusije f*o vsled tega opravičeni do vodstva le pod pogojem. če je poosebi jena v njih •4resnica večine" ter se predstavlja v njih »pojenje obeh ruskih duš. • Novo R;:-ijo se je pripravilo t 'juujsko Dnino' leta 1915, v kateri je prišlo do stvoritve napredne večine. progresivnega .bloka. Ta blok je obsegal sest srednjih strank vst ivnih demokratov sli kadetov ter oktobristov do na-pre.lnih narodnjakov, d očim je stala na desnici nazadnjaška stran glijo. Anglctfški pokllsar Sir G. Du-chanan je postal hišni prijatelj bloka. 1'mor meniha Razputina je pomenil zadnje svarilo na carja Zgodovinska seja Dume. v kateri je priredil Miljukov prizor pred ložo angleškega poslanika, je pokazala sklep večine, da se nadaljuje z vojno ter eventuelno poseže po revoluciji. Tako s strani bloka, kot s strani Anglije se je računalo le z nekrvavo revoluci . jo, moj »ve le z izpremembo v o-sebah ter z izvedbo ustavnega sistema. Izvedba ustave naj bi očistila zaveznike očitanja, da se brat i jo in vlečejo z absolutizmom in z izpremembo osebja naj bi se odstranilo tri glavne stvari, v katerih je bila vsebovana preteča nevarnost poraza: pomanjkanje prometa, živil in municije za ar mado v polju. PRINC LVOV. Tekom revolucije se je že po- j kazalo nasprotje, ki bo določilo! konečni rezultat sedanjega giba- j uja. Med ra—1906. ' Stolipina", ga je prisilil Milju-kov, da se je opravičil pri ministrskem predsedniku. V dotičnem času se je Miljukov že spri s socjalisti. katere je nazival z "osli levice". Odlično politično veljavo je dobil Miljukov šele vsled vojne in tekom nje. a tudi v tem slučaju mu je večkrat škodovala njegova netaktnost. i Ko je bil z nekim odposlanstvom tretje Dume v Angliji, je rekel angleškemu kralju: Mi ne delamo opozicije proti carju, temveč zanj! Vse to mu pa ni Škodilo, da bi ne postal glavna opora angleškt politik* v Dnini. V otvorilni seji Ni prepozno! M. W. RODZIANKO. Dume, diie 14. novembra 1916 je vodil glavni napad proti vladi, ko jega posledica je bil padec ministrskega predsednika Stuermerja Kot težki top je uporabil mesto iz nekega berlinskega lista, v katerem se je označilo carico in njeno okolico kot. prijazni Nemcem ter trdilo, da delujejo ti krogi za mir. Stem je vzbudil Miljukov vihar ogorčenja, ki je konečno našel izraza v znani demonstraciji pred ložo angleškega poslanika. Stuermer je pisal takrat predsedniku Dume. Rodžianku, naj shrani neskrčeni stenogram Milju-kovega govora, ker bi lahko postal ta govor predmet sodnijske preiskave. Miljukova pa se ne sme soditi le po njegovih polomih ter videti v njem le podpiratelja angleške politike. Njegovo delovanje in osebnost je mogoče oceniti le v zvezi z ruskimi idejami, kojih prvoboritelj je on. Miljukov je poosebljenje Rusije, ki ne pozna "ii i kaki h meja. On je zagovornik hrepenjenja po Dardanelah ter Carigradu in uč^-" velikega ruskega pisatelja Dostojevskega, ki je rekel: — Preje ali pozneje mora biti Carigrad naš. Naš mora biti nt le s stališča slavnega pristanišča, morske ožine ter že davno spoznane potrebe, da mora tak velikan kot je Rusija konečno stopiti iz svoje zaprte kamrice v svet ter vdihavati prOsti zrak morja in o-eeanov... To ni niti združenje in preporod Slovanov... Naša na loga je globlja, neskončno globlja. Mi, Rusija, smo dejanski potrebni in neizogibni za iztočno krščanstvo ter za celo usodo pra-vovernosti na zemlji ter nje združitve... Z eno besedo, to strašno orijentalsko vprašanje, to je naša cela usoda v bodočnosti. V tej leži konečni spopad z Evropo ter naša konečna združitev z njo na novi, mogočni in rodovitni podlagi. — Miljukov je "stari oče", ki ve in deluje. Njemu je posest Carigrada sporočilo in mteija Rusije. On pa je tudi — zvit. Z besedami svojega mojstra Dostojevskija da leži v orijentalskem vprašanju spopad Rusije z Evropo, se je nekoliko poigral. Mesto Evrope je stavil Nemčijo ter proklamiral vojno proti vsemu nemštvu. * Nova Rusija nima nobene himne, nobene zastave in nobenega simbola. Miljukov je pel pesem o misiji Rusije in njemu se je zamašilo — usta. Sedaj pa je d-*—dl zastavo neki drugi in sicer zastavo — majhnih ljudi. Aleksander Feodorovič Keren skii je bil vedno nrn-1-" majhnih ljudi, iz katerih je izviral on sani. V kolikor je b;,~ v njegovi moči. jim je tudi "Domajral: kot odvetnik in kot član Dume. On ni soejalist v političnem smislu besede nikak soejalni demokrat Stranka "trudoviki", koje glavar je 35-letni odvetnik iz Sara-tova. sestoji iz malih meščanov in kmetov. "Trud" pomeni delo. Stranka od dnevnega dela izmučenih je, katero je bil zbral Ke renskij krog sebe. To so "nosilci križa" — "siva masa". To so svetniki, ki poznajo mraz in lakoto, sovraštvo in za ničevanje, verige in bolezni, ki pa kljub temu — potrpijo. To p« so tudi ljudje, ki so konečno zmožni zločinov ter se ne boje smrti. V Tolstojevem "Vstajenju" se popisuje »prevod smrti preko za-prašeuih eest svete Rusije v Sibirijo. Itrezkončna je veriga. — brezkončen horizont in brezkonč-čna tudi pot trpljenja. Poleg teli sužnjev v verigah in železju pa gre nekdo, ki je prost in hodi pokonci, ki je z veseljem vzel nase križ in ki noče biti več kot —»■ brat obloženih in zasužnjenih. Prijatelj in brat teh pa je Aleksander Feodorovič KerensKij. Da jih ne bodo več pre varili ljudje s polnimi želodci in v dobrih oblekah, jih je povedel ta na cesto. Na svoje rame je prevzel odgovornost za nadaljni razvoj gibanja prostosti, potem ko je razbil provizorično vlado bloka progre'sivcev, na čelu jim Miljukov in Gučkov ter oživotvoril novo vlado z vstopom odposlancev sti-anke delavcev in vojakov. Kot petintridesetletni vojni, minister lioče zopet uvesti v armado disciplino in veselje do boja. Kot duša vlade hoče napolniti prazne želodce in lačne topove. Iz mož majhnih ljudi je postal velik gospod, ki potuje po frontah in izdaja pozive. Ali je vstala ruski revoluciji v Kerenski ju osebnost, slična onim ki so se pojavile v francoski revoluciji in ki so posegle konečno po diktaturi? Ali pa predstavlja koalicija spojenje "obeh ruskih duš "T Merešovski, ki skuša najti pot ruižki bodočnosti, je rekel, da je končna "resnica osebnosti'\ kai znači aristokracijo, in da se je pričela "resnica skupnosti", ki pomeni — demokracijo. Dasiravno nima Rusija nobene himne in nikakega simbola, pla- pola vendar nad taboriščem sve-4 ta rdeča zastava. Delavci so po krvavih spopadih pridobili zase posadko glavnega mesta in socjalisti zahtevajo ta kojŠnjo izvolitev narodnega za stopstva po splošni, direktni, ja vni in tajni volilni pravici. Pod pritiskom carskega absolutizma ni imela ruska socjalna demokra cija nobenega enotnega vodstva Nje zastopstvo v Dumi je bilo majhno in časopisje se je zasledo valo in zatiralo. Imela pa je taj ne organizacije dalekosežnejra po mena in ruski delavski proleta rijat se je pričel zavedati svoje moči in uloge, ki jo igra danes. Krog Miljukova, ki je za sedaj odpravljen ter duumvirata Ke-renski-Cejdze kot glavnih vprizo-riteljev ruske revolucije, se grupira cela vrsta revolucijonarnin talentov in takih, ki se delajo radikalne. K tem je prištevati Aleksandra Gučkova, ki je bil prvi vojni minister nove vlade. V bul ski vojni se je boril na strani tfu-rov proti Angležem. V rusko-japonski vojni se je zelo odlikoval kot vodja Zemstvo-bolnice v Muk denu. V sedanji vojni se je odlikoval stem, da je skušal razkriti škandale v armadi ter vprizoril padec voinega ministra Suhum-linova. Tudi on hrepeni po Carigradu. Proti ideji separatnega miru je hotel nastopiti ne le z be-Isedo, temveč tudi z orožjem. Kot i vojni minister pa ni igral nobene odlične vloge. Da je tako hitro vrgel puško v koruzo, se mu gotovo ne bo pripisalo v junaštvo. Poleg Gučkova je nastopil — Lvov. Za gotovo se še danes nc ve. če je to knez Nikolaj Lvov bivši prijatelj Stolipina, ali še slavnejši knez Jurij Lvov iz Tule. Vrjetno je, da je zadnjeime-novani. Prav zase med možmi nove Rusije in danes še popolnoma vzadju stoji Maksim Gorki Krvniki rufke avtokracije so Gorkija večkrat vjeli. Resnica pa je, da ne stoii sedanjemu preobratu nihče bližje kot ta "boso-petec" iz Nižnjega Novgoroda. "Ruska zemlja diši danes po — krvi,.. Prepojena in zgnojena je z živ-Ijenskim sokom svojega in drugih narodov. Ona potrebuje solnca miru. da more vzrasti iz nje nova Rusija ter se porodi velikan Xli-ja Muromec ter reši deželo v trenutku največje nevarnosti. Za vas še ni prekatno, da se pridružite farmerski koloniji koloniji v St. Heleni in pridelate lepo letimo žtirveža za prihodnjo izi-mo. Na trg so že prišli pomladanski pridelki, kakor: pesa. repa, spinača, sodata. korenje, redkvica, , čebula, jagode in šparglji. Pomisliti pa morarte, da prvi večji jesenski mraz pride šele koncem novembra. To daje našim farmerjein šesrt mescev več Časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, denejo zopet drugega v zemljo. Ker morejo to storiti, zato je pa dobiček tudi tako velik. Stvari, katere morejo v juniju sejati in saditi, so: fižol, jmradiž-niki (tomatoes), koruza, grah in bombaž. V juliju morete sejati: repo, kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir. Ves svet zahteva živeža bi ztJo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovanju zcun-lje. ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež. Naši farmerji so ravno končali s pošiljanjem solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skončujejo razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiljali po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sednj po $3.50 basket, pri čemur ima.io polovico dobička. Ko nc bo več graha, bo krom'pir zrel iza na trg. Sedanja, cena krompirja je f8.5() do $10 za sod 2 in pol bušlja. Ali si morete želeti kaj boljšega kot to? Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na severu ali pa na zapadli, kjer je pomlad poana in se farmerji šele pripravljajo, da bodo obdelovali polje. Ko bodete brali te vrstice, pa se bodete čudili. koliko bi moglo biti resnice nla tem, kar smo povedali. V St. Heleni je vse tako dobro, kakor, smo navedli. Ali hočete imeti svojo farmo? Ako je temu tako, zakaj ne vzamete prvega vlaka ter greste »t ja in si izberete zemljišče ! Govorite s fanner j i. ki so že dolgo tam in povedali vam bodo vse pogoje. Imamo vedno svojega zastopni-Kta. ki je vsak čas pripravljen iti tja z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako rpa želite iti «ami, ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer-jev. ki bodo veseli, ako vam bodo mogli kaj pojasniti, za ka—1-6) - dobite knjižico : Navodilo kako se postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVENIC PUBLISHING CO.. 32 Cortlandt St.. New York. N. Y. iftČZ 8E MOŽ« za delati v nanj ami. Debra plača, stalno dele. O. Moenseh Sons Cempaaj, fl3—4 ▼ d) Gswsnda. N Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Michigan naznanjam, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih^o naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. Uredništvo. ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU | GLAS NAKOPA, 29. MAJA 1917 Uradno naznanilo. Od vojnega departraenta smo dobili sledeče obvestilo, tikajoče se registracije: Sedem točk glede registracije: L — Le en dan je določen za registracijo, namreč 5. junij 1917. 2. — Vsak mož ki prebivalec v Združenih državah, če je državljan ali ne, ki je dopolnil svoje 21. leto ter še ni dosegel 31. rojstnega dne, se mora popisati ali registrirati na imenovani dan, 5. junija 19917. Edine izjeme pri tem so častniki in vpisani možje redne armade, mornarice, mornariškega zbora ter Narodnih milic in mornariške milice, dočim se nahajajo slednje v službi Združenih držav ter častniki v častniškem rezervnem zboru ter vpisani možje v vpisanem rezervnem zboru, nahajajoči se v aktivni službi. 3. — Registracijo je razločiti od žrebanja. Trna te lah koja ali oni vzrok za izjemo, a popisati se morate. 4. — Registracija je javna dolžnost. Onim, ki se ne zavedajo te javne dolžnosti, se določa v obrambnem zakonu kazen zapora in ne globe. 5. — Oni, katerim je vsied bolezni nemogoča osebna registracija, naprosijo potoni namestnika za kopijo registracijske karte pri okrajnem ali občinskem uradniku, l/radnik bo dal navodila, na kak način je treba izpolniti to karto. Karto mora nato poslati po pošti bolna oseba ali pa nje namestnik in sicer registrarju njenega volilnega okraja. Bolna oseba mora priložiti ovitek (envelope) z znamko ter naslovom na sebe samo. Ta ovitek se ji bo vrnilo s Dotrdilom o registraciji. 6. — Vsaka oseba, ki misli, da bo na dan registracije odsotna od svojega volilnega okraja, naj naprosi čim hitreje mogoče za registracijsko karto pri okrajnem uradniku okraja, kjer se namerava muditi, če je pa to mesto nad 30,000 prebivalcev, pri City Clerku. Uradnik bo zapisal odgovore na karto ter jo nato izročil odsotnemu. Odsotni naj posije nato karto po pošti registrarju svojega domačega volilnega okraja, da bo dospela uradniku v roke na registracijski dan. Priloži naj se na samega sebe naslovljeni in z znamko opremljeni ovitek, da se zagotovi odsotnemu dostavlje-nje registracijskega certifikata. 7. — Registracijski uradi bodo odprti od 7. zjutraj ure z r na dan registracije, dne 5. junija 1917. -ooo- Par nasvetov. Vsak, ki je dolžan registrirati se, bo moral izpolniti :istracijsko karto, koje vzorec prinašamo tukaj: REGISTRATION BLANK FOR ARMY DRAFT. (Form 1) No.- Registration Card. Given Name. Age in Years. Family Name. 1. — Name in full.......................... 2. — Home address.............. 3. — Date of birth................ 4. — Are you (1) a natural-born citizen, (2) a naturalize citizen, (3) an alien, (4) or have you declared your intent ion (specify which) t.............. Town. State. Nation. 5. — Where were you born i................ G. — If not a citizen, of what country are you a etizen or subject *.......................... 7.— What is your present trade, occupation, or office?................................ 8. — By whom employed? .................. Whre employed i................ 9. — Have you a father, mother, wife, child under 12, or a sister or brother under 12 solely dependent on you for support (sj>ecify which) ?.......... 10. — Married or single (which) ?............ Race (specify wliich) ?.............. 11. — What military service have you had?____ Rank......Branch......Years......Nation or State .............. 12. — Do you claim exemption from draft (specify grounds)...................... I affirm that I have verified above answers, and that they are true................Signature. V naslednjem hočemo pojasniti posamezne točke te registracijske karte, da bodo naši rojaki vedeli, na kak način jih treba izpolniti. Vprašanja gredo po številkah ter jih bomo navedli v originalu in v slovrnskem prevodu. Vse odgovore na ta vprašanja mora zaznamovati registracijski uradnik na registracijski karti s črnilom, pri čemur mora paziti urad nik na to, da so imena pravilno pisana. 1. — POLNO IME. Starost po letih. Družinsko ime. (Given Name. Age in Years. Family Name.) — To pomeni celo ime, predimek in družinsko ime. Starost je navesti le po letih, brez dodatnih mesecev ali dni Reče se na-prosto 21 let, ne pa 21 let, tri mesece in pet dni 2. — OZNACENJE STANOVANJA. (Home Address). — Pri tem je treba navesti stalno bivališče, kjer človek živi, ne pa naslov, kjer je zaposlen. Tako je treba naprimer zapisati: J. K., 320 East 22, St., Cleveland, O. 3. — KEDAJ ROJEN. (Date of Birth.) — Pri tem je najboljše, če se napiše na poseben listek natačni datum svojega rojstva, nakar se ga pri registraciji odda uradniku. Napiše se naprimer: 4. avgusta 1889. — Registracijski uradnik bo sam zapisal datum v registracijsko karto. 4. — Ali ste (1) ameriški državljan po rojstvu? (2) naturaliziran državljan? (3) inozemec? (4) ali ste izjavili svoj namen postati državljan? (1). Kdor je rojen v Združenih državah, v Alaski ali na Havajskem otočju, tega ne smatra za državljana po rojstvu in naj so bili njegovi stariši rojeni v tej ali oni deželi ter pripadali tej ali oni narodnosti. Kdor je bil rojen v inozemstvu, tega se smatra za državljana Združenih držav, če je bil njegov oče v času njegovega rojstva državljan. (2). Kdor je dobil svoj drugi državljanski papir, ta je naturaliziran državljan. Kdor pa je le izjavil, da ima namen postati državljan, to je, kdor je vzel takozvani "prvi papir", tega se še ne smatra za državljana. On je le "deklarant". — Državljanom pa se smatra v inozemstvu rojene osebe, kojih oče je bil naturaliziran državljan v času, ko niso te osebe še dosegle svojega 21. leta ter so prišle v Združene države pred 21. letom. Pod "deklarantom" je razumeti osebo, ki je vzela pivi papir, ki pa ne sme biti zastaran, torej ne vzet pred 26. septembrom 1906 in ne starejši kot sedem let. Kdor ne spada v ravno navedene razrede, ni državljan Združenih držav, temveč inozemec (an alien). 5. — KJE ROJEN? (Where were you born? Town. State. Nation.) — Imenovati je treba najprvo kraj, nato posamezno deželo in konečno državo, naprimer: Ljubljana, Carniola, Austria. 6. — ČE NISTE DRŽAVLJAN, KATERE DRUGE DEŽELE DRŽAVLJAN ALI PODANIK STE? (If not a citizen, of what country are you a citizen or subject?) Na to vprašanje je treba odgovoriti le nedržavljanom in deklarantom, to je posestnikom prvega papirja. Ne sme se pozabiti, da deklarant še ni državljan. Odgovori se pri-prosto: Slovenian, Austro-Hungarian Subject. 7. — KAJ JE VAŠ SEDANJI POKLIC, DELO ALI URAD? — (What is your present trade, occupation or office ?) Vprašanje se ne tiče tega, kar je človek nekoč delal ali česar se je izučil. Tiče se le dela, pri katerem je člo vek sedaj zaposlen. Odgovori se na kratko: Strojnik, farmer, premo gar itd. Kdor je v kakem uradu ali vladni službi, mora tudi to označiti, naprimer: Colninski uradnik. 8. — PRI KOM ZAPOSLEN? KJE ZAPOSLEN? (By whom employed? Where employed?) — Navesti je treba ime osebe, tvrdke, korporacije ali družbe, pri kateri je človek zaposlen. Če pa ima svojo lastno trgovino ali dela v kakem poklicu sam zase, mora to tudi navesti. Kdor je uradnik Združenih držav ali kake posamezne države, mora navesti, če je zaposlen pri zvezni vladi, pri posamezni državi, okraju ali občini. Na vprašanje Kje? je treba navesti kraj, okraj in državo. 9. — ALI IMATE očeta, mater, ženo ; sestro ali brata pod 12 let, ki so odvisni edinole od vas glede podpiranja ali življenja? (Have you a father, mother wife, child under 12, or a sister or brother under 12 solely dependent on you for support — specify which?) — Odgovore na ta vprašanja je treba natanko premisliti ter imeti pri tem v mislili blagor dežele. Če imaš ljudi, ki niso popolnoma odvisni od tebe, bi bilo grdo, če bi se skrival za ženska krila. 10. — OŽENJEN ALI SAMEC? (Married or single, which?) -PLEME. (Race. Specify which)? To vprašanje ne pomeni, če si bil kedaj poročen, temveč če si sedaj poročen. — Na vprašanje glede plemena se odgovori s 'Kavkazijec" (Caucasian). 11. — KAKO VOJAŠKO SLUŽBO STE OPRAVLJALI? Čin----Stroka____Leta____Narod ali država? (What military service have you had? Rank____ Branch ----Nation or State?____?) Stranska stvar je, v kateri deželi se je služilo. Na to vprašanje je treba dati natančna pojasnila. Pri odgovarjanju naj se imenuje najprvo čin, to je častnik (Commissioned Officer) podčastnik (Non-commissioned Officer), prostak (Private). Nadalje naj se navede stroko, v kateri se je služilo z naslednjimi označbami: Infanterija (Infantry), kavalerija (Cavalry) artilerija, avijatika, provijant, mornarica. Nato je navesti število službenih let, pri čemur se ne všteje rezervne dobe. Konečno se imenuje narod ali državo, v kateri se je služilo, če v Združenih državah ali posameznih državah in sicer v Narodni milici te ali one države. 12. — ALI ZAHTEVATE OPROSTITEV od izbora in zakaj ? (Do you claim exemption from draft — specify grounds). — Odgovor in navedbe na to zadnje vprašanje je treba sestaviti tako, da pridejo v resnici vpoštev in da se soglašajo navedeni vzroki z odgovori na vprašanja št. 7 iri 8. Vzroke se navede naprimer v naslednji obliki: — Kdor pripada verski sekti, ki prepoveduje udeležitev pri vojni, naj imenuje ime dotične sekte. — Kdor je zaposljen v poštni službi ali je delavec ali mehanik v kaki orožarni, arzenalu, ali navy yardu Združenih držav ali je pa v službi kakega državljana ali trgovca v Združenih državah, naj to tudi navede. —1 Zločinci in moralično manj vredni naj na kratko u-gotove to. Kdor izjavi, da je telesno nesposoben, mora to nakratko pojasniti Telesna nesposobnost velja že sama posebi kot oproščenje od vojaške službe,________ Rojaki, vpostevajte! Vsi možki, prebivajoči v Združenih državah, ki so* dovršili svoje dvajseto leto in ki še niso stari 31 let, se) morajo registrirati. Par rojakov nas vprašalo, če se morajo registrirati, akoravno niso ameriški državljani in nimajo niti prvega papirja. Na tem mestu bodi povedano, da se mora registrirati vsakdo v omenjeni starosti, pa naj je rojen v Ameriki, na Slovenskem, v Avstriji, v Afriki ali na Turškem KDOR SE NE BO REGISTRIRAL, BO NAJMANJ ENO LETO ZAPRT. Tozadevna postava ne pozna nobenega izgovora in nobene izjeme. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo 6. junija star 21 let? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se morajo registrirati možki, ki bodo stari dne 5. junija 21 let? Odgovor: — Da, oni se morajo registrirati. Vprašanje: — Kako je z onim, ki bo star 4. iuniia 21 let? Odgovor: — On se mora registrirati. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki je izpolnil dne 4. junija 31. leto? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 5. junija 31 let? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se mora registrirati možki, ki bo star 6. junija 31 let? Odgovor: — Da, on se mora registrirati. Čudni ljudje. Zakaj rabiti kaj drugega, ako tisoči in tisoči venomer pišejo H. H. Vou Schlička in mu povedo, da jim je Bolgarski Krvni Čaj pomagal k zdravju, črtajte tole: Dragi gospod :— Jaz hočem, tla mi pošljete še dva zavitka Bolgarskega Krvnega Oaja. Jaz sem bila bolna tri tedne, vprašala win zdravnike, pa zastonj. Potem sem pa kitala oglase v listih in povem, da nisem vrjela. Toda vseeno sem se odločila, da poskusim. Poslala se^u vam en dolar. Čaj mi je učinil vse, kar sem želela glede mojega z«lra\ja. Z bogom, vam hvaležna Eva Waxmonsky, Man St., Fort Griffith. Pa. Preuredili boste slabo kri. kar t>ovsi>e-šijo te čudovite rastline, veseli boste zdravja, ki ga vam bodo napravile. Nikar ne žrtvujte svojega zdravja z po-naredbami. Rabite vselej original z podpisom II. II. Von. Selili tka na zavitku. Za ravo 7 meseeev stane le $!.<«>. Pošljite gotov denar, znamke, ali pa money order, ali pa vam pošljemo C. n. !>. Prirejen in jamčen le pri Marvel Products Company 1) Marvel Bldg. PITTSBURGH. PA. Opomba. Ako hočete, da zavitek priporočimo, potem pošljite še 10c. Iz Skandinavije. Slike iz Kristijanije. I nega pravnega naslednika, posi-Vedik trg se je o^prl pred me-jnovil i*3 maršala Bernadotteja z noj, ko sem .prišel v mestno sredi-; dodoobo, da mu sledi v vladi. Iu ače. Trgu pravijo Stortorvet.1 ljudstvo se temu ni upiralo in je Krasi ga velik spomenik, pred-1 pripoanalo po Karolovi smrti postavljajoč -danskega kralja Kri- sinovljenea za svojega vladarja, stijana (t 1648), tistega, ki je po- Bernadotte se je imenoval kot ložil temelj Kristijani ji. Ura je kralJ Karol XIV., narod mu pa bila okoli devetih zjutraj in tod Pravi Kari Joliaain. Za čiasa nje okoli je vladalo živahno gibanje. Ves parostor je bil zaseden s prodajalkami .zelenjave in sadjiai. Ni- govega krepkega in modrega vladanja^ (1818—1844) je bilo Skaatditremgi dosti mirneje kakor sem šol mimo, da ne ;bi bil kupil v drugih evropskih državah. Da iza nekaj orov okusuih noa*veških lmfj° Kar°la XIV. osobito Nor-češenj, ki ddzore šele proti koncu ?'PŽani v tako dobrem spominu, julija. I izhaja odtod, ker jim je bil jako Ob vzhodni strani trga stoji }u. j naklonjen. Že kot prestolonaslecl-teranska stolna eerkev s svojim nik je ustanovil v Kristijani ji vse-sirolcim stolpom. Poleg glavnega ueilišee. Pozneje je potrdil držav-vhoda v cerkev visijo na vnanji nozb°rski sklep, da se odpravi steni črne table, kjer so zapisana plomstvo na Norveškem in eta ne imena pastorjev, ki službujejo sme 1>Jlti nobenega državnoprav-pri stolnici. Pod vsakim imenom razločka med stanovi. Sezi- je označena ulica, v kateri prebi- °atl J® dai PreJ opisani grad v va ta ali oni. Kristijaniji, svojega sina Oskarja Poskusil sem odpreti vrata, da kot namestnega kralja bi pogledal v cerkveno notranj- ™a Norveško ter odpravil preve-šeino, a ni šlo. Stara navada evan- ^ zemljiški davek. Ka«rol XIV geljskiih je, da imajo svoje molil- (Karl Joliann) je ustanovitelj nice vedno zaklenjene. Odprte so kral3eve rodovine Bernadotte, ki redno le takrat, kadar je napove-1vlada sedaJ na Švedskem, dana ura božje službe, o kakem1 °b yznf>žju gradu vidimo celo drugem času protestant nikoli ne ™to javnih Pala«- Tu je vseuoi-gre v cerkev. Tujec pa, ki si jo ki ?a obiskuje okoli 1300 hoče ogledni, mora poiskati cer- slušateljev. V obližju se nahajatta kvenika (kirketjener), da mu jo umetniški in zgodovinski muzej z odklene za določeno napitnino. b°gatimi zbirkami. Vseučilišču Tako je povsod po lutrovskih de- nasproti je narodno gledališče, želah. j P^d njim sta kipa dveh skandi- Obrnivši se nazaj, uberem pot navskih pesnikov, katera priste-po sijajni ulici Karl-JohamMgade val° najbolj siovečim možem se-naravnost proti kraljevemu gra- danjega časa. Eden je Bjornstjer-du. Ob koncu ulice me sprejmejo ne ^nnson, drugi Henrik Ibsen lepi drevoredi ter pripeljejo do Pr°čelje gledališča sloni na ate-vznožja višine, na kateri se vzdi-, krovju, V(*a stavba pa nosi ogrom-pruje imipodaiitna kraljeva stavba, i no kupolo. Čeprav zidana v preprostem slo- V* bližini so zgradili znamenito sru, dela vendar že od daleč aaira-, poslopje, v katerem se shaja nar-di svoje obsežnosti ter vzvišene veski dražavni zbor (storthing), ilege mogočen vtisk. Ko pridem Zidava kaže izvirne, a tako čudne ibližje, se mi ustavi oko najprej oblike, da ne veš, kateremu slogu pri s teb rov ju, vrstečem se na bi jih prišteval. Pred parlainen-obeh straneh glavnega portala. tom stražita dva granitna leva, ki Stebrovje se vspenja od. tal do pr- naj bi značila moč norveške drža-vega nadstropja ter se nadaljuje in sega do vrha drugega nadstropja. Šei sem. okoli in okoli gradu, pa povsod je vladala tiho-ta. Gorenja okna so bila zagrnjena, nikjer žive duše, vse kakor iz-nrrlo. (Sedaj je gotovo drugače, odkar so se Norvežani odtrgali od Švedske -in tvorijo samostojno kraljestvo; sedaj biva norveški kralj v tem gradu.) Pred gradom opazim bronastega jezdeca in pod njim blesteči napis Kari Johazin. Kdo je bil mož, kateremu so odločili tako časten prostor? Dostavljena beležka pove, da je postavil spomenik ves norveški narod. Na konju sedeči junak mora imeti velike zasluge, če ga je peslavila vsa dežela s tem pomnikom. Pa še domačin ni bil, tetnuč tujec, in v taki časti! To je francoski maršal Ivan Bernadotte. Skandinavci ao imeli do agega posebno zaupanje, sicer si ga ne bi bili izbrali za svojega kralja. Ivtan Bernadotte je bil sin nekega francoskega odvetnika. Posvetil se je vojaški službi ter dosegel v njej visoko dostojanstvo. Ker ni imel švedski in pripelje v ob bregu ležeči severni del mesta. Kmalu dospe ni na Ilaii-shaugen (Ivanov grič), kjer s:o senčni nasadi, majhno jezero, gostilna in razgledni stolp, raz katerega se ti nudi pianorajiKi naokoli. Fozna se, da zahaja gospoda na to višino iskat razvedrila. Celo električni tramvaj so speljali tu-sern, da bi skoro premišljeval, ali bi se vsedel vanj ali ne, ker drži po strani cesti navzdol. Šel sem raje peš nazaj v mesto, toda ne iz nepotrebnega strahu »zaradi vožnje, ampak da vidim kaj več, kakor bi se videlo z voza. Ob levi strani ulic me spremlja: železna ograja, s katero je obdam lop vrt, vrt mrtvih. Vsak grob je zala gredica, ki te ne spominja trolmobe, temuč ti kaže bujno zelenje in cvetje. Z belim peskom posute steze vodijo na vse strani, poleg njih so klopi za odpečitek, košate veje pa spletajo zelen obok nad domovanjem počivajočih. Na pokopališču se navadno domislimo minljivosti vsega posvetnega, a na tako krasno gojetnom vidimo le novo življenje, ki klije iz sm.rti. Nekoliko nižje stoji katoliška cerkev sv. Olava. lična zgradba gotskega sloga. Sezidana je iz ru-deee opeke ter v notranjščini s stebrovje m razdeljena v tri ladje. Sv. Olav. kateremu je posvečena, je bij norveški kralj in iskren pospeševat elj krščanstva na Norveškem (1 1035). Cerkvi niso mogli iabrati boljšega zavetnika, ker velja Olav tudi luteranom kot sv. mož. Ta zgodovinska in domovinska voz približuje kolikortoliko oibe konfesiji. ve in pogum njenih poslancev. Reči se mora, -da, simbol ni brez pomena, kajti ustava, ki jo ima ta narod, mu dovoljuje prosto gibanje na vse strani. Dežela je znala varovati svoje svoboščine ter pokarala, da. se tudi lahko sama vlada. Švedski kralji so si sicer prizadevali, da zmanjšajo pravice norveškega državnega zbora, toda narod se je krepko uprl zoper poivečanje kraljeve oblasti. Ko so se Norvežani 1. 1814. vsled sklepa vladarskega shoda na Dunaju združili s Švedi, so' potrdili to zvezo le s tem pogojem, da obdr že svojo svobodomiselno ustavo. Njihov ''storthing'' sklepa o 710-vih postavah ter dovoljxige davk in vojake. Sploh se Norveška jako lepo raizvija ter se je na pod la?i svojih pravic povzdignila do blagostanja, ki ga ni imela nik dar poprerj. Sedel sem na klooico v parku kraljevega gradu. Nikogar mi bi lo mimo, le pometača sta vihtela dtolge metle, da osnažita pota. Izberem si ulico Uranienborgvejen iz te igre m v drugo in tretjo. Pot, norvefisi kralj Karot XLLL nftb$-Ua poptaj« vedno bo&j napeta, me ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Dr. KOLER, 638 Pean ATe., Pittsburgh, Pa. Dr. KoT«r f BtliUrtjM v em ki sdrnvidk. ■ paaljaliit v Pittsburgh«, ki bu llletno »rmJMo t sdr»t-tUnJn tajnih *o IkJll bolcmL •Iti II* «11 B&- ■trupljenj® km ■drmTi ■ IIMOTI-tla COS, ki H lnael dr. prof. KrUak C* latU mozolj« ali mehurčka po ta-ltn, r srhu Izpadanj« laa, boMIn« v koatah, »rldlte ln Izilatll vam bo kri. M* Caujt«, ker ta bolezen m nelaaa. Izgubo šamana nenaravnim potom, zdravim v par dnah, kapavae ali trt-par ln tudi th drugn poaledlc«, ki na-ataaaio radi larabljiranja aaineva aaha. Vnaeo)e cevi. ki vodi ls mehurja oa-drarlas ▼ kratkess tan. Hydrocele aH kilo ozdravim v I* Krak 1« sleer brez lolamnl atekarja, ki porsrodtfo bole-nsa v krita la krbta la včasih tudi pri apuManJu vede, ozdravim a rote-rojetve. ftaumatlzam, trganje, beleilne. H«-klina, srbečo, ftkrofle ln druae kotne bolezni. Ki naatajejo vsled nečiste krn oadravlm v kratkem taaa ta al potrebna i*i>ti. Pri DALBIAT1NSKI-CAUF0RNUSKI VINARSKI ZADRUGI 40 Liberty St., New York, N. Y. Kupujejo že danes vii oni, Id oznajo dobro naravno kapljico; VSI, ki nedejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico; VSI, ki to ozdraveli in o treba • jejo moči; VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja. VSI, ki poznajo naravno vino in žganje In nečejo, da se jih slepi a ponaredbami; VSI, v splošnem, ki bodejo obdržati svoje sdravje; VSI oni, M ie mate poskusili našega blaga pilite ie dane* na: DALMATINSM-CAUFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St, New York, N. Y, Sod od 52 galon jamo $26,90, SLOVENSKO O -63 podp. društvo ® svete Barbare ZA ZEBINJEKE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. InnrporinuM dne 21. januarja 1903 v državi Pennsylvania. . — GLWXI URADNIKI: Predsednik: F. 8. T Al* CHER. «74 Alisav Are.. Rock Springs, Wyo. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broufcbton, Pa. Tajnik : FRANK PAVLOVČ1Č. h..* 647. Forest City, Pa. PomoAai tajnik: AVGUST GOSTIŠA. box 310, Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP MARINClC. MOG »t. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. PotaaCni blagajnik: ANT. UOCHEVAR, RFD. No. i>ox Bridgeport, OhlO; NADZORNI ODBOR: Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box AO, Willolk, Pa. 1. nadzornik : JERNEJ HAFNER, box 65. Btirdine. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠEIJ, 885 E. 137th St., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN ORREŽAN. box 72, E. Mineral, Kača. L porotnik: FRANC TEROPČlC. R. F. I>. No. 3, 1>oi 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLi>B, 1*J1« So. 14tb St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. tiRAUEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "CIJ1S NARODA", 82 Cortlandt St., New York. N. T. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so naproSeni pošiljati vse dopise direktno os glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa ponija edino potom |»o£tnih. ekspresnih ali bančnUi denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miners National Rank, Forest City. Pa. V »lučaja, da oisizijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se zamore naj »ko popraviti. "Že vidim", je rekel knez, "da je bila moj& previdnost nepotrebna. Moja čudna obleka me je dovolj (ponaredila.*' "Knez Nicej!" vzklikne župan. "On je v resnici, preoblečen; Vendar sem prepričan, dia odpusti svojemu zvestemu služabniku." "Nobene besede o tem, Kri-sto", odvrne knez. "Da povem na kratko, prišel sem iz Rumelije preko teh gora in seon šele po tej vasi spoznal deželo, v katero sera slučajno tprišel. š seboj imam spremljevalca. Jaz želim ostati nepoznan, ali razume«? Drža ne zadeve. .Mislim, da se smem zanesti, da ni nikogar tukaj, ki bi me mojioi v Tej obleki ter po triletni odsotnosti spoznati." 4 Le bodite mirni, gospod", odvrne Kristo. "Ako vas jaz nisem spoznal, ki sem vas poznal od o-nega časa, ko niste bili veeji kakor tti-le grozd tukaj, ste lahko J popolnoma mirni ! i ko od visi Samo nni. m »tli vetiU je rekla se upoiuiiijai njegovega iivljciija. ali more-»otem luiHo misli biti vesele I ' Moje morajo bdi vesHe, ker attiij«t JII i Nieej. adij< v tvoji družbi' gorenjemu delu dolinico, da skrije svojo jezo in svoje razočaranje. "lWuii se, nežni mladenič", ie rekel puščavnik. "Ali se tvoj brat noče pridružiti 1 Kako mu je ime!" "Nieej. častiti oče." "In tvoje!" Idmui. je zard»-la ter se obotavljala Naposled je v s»voji zadregi rekla: "škendar." "Nicej!" je febbklical puseavnik Tola'* Škeuder isi jaz te že čakava!" Ifluna je vstrapetala. Vendar j-t biLa prijetno lznenadcina, ko se je povrnil knez smejočega obraza ter se vesel pridružil obedu. "Sedaj \aina predlagani", je j rekel puKoavnik. "da ostaneta ti jit|in Škender j** nekoliko dni ipri nuni, ako vaju seveda more vabiti moja flirrprosta miza." "l.epa hvala, častiti oče", odvrne Nicej, ''toda nama se silno mudi ter jaz bi se *»j>loli ne bil u-sitavil tukaj, ako bi ne bilo radi mojega mladega JSkendra tukaj; ki je kaj milo vajen takih naporov, kakor si lahko nislite. Ob soli h" nem zahodu morava odri- žalostr >d- Ilunyadijeva hči je vzela s skale nekoliko mahu in ga vrgla v reko. '"Dmga gospiea", reee Nieej in se vsK«le poleg nje ter jo prime zaimti. roko. "Odpusti mi, ako me nepre- vzeti s seboj", je prista- tnagljrvo čustvo v tem trenutku vila lduna, "zelo hvaležne spomi-sili, da se povrnem k stvari, ki t: na našega pogustitelja." jie bmm* biti tako n«prijetua, ka- "Bog bodi z vama kamorkoli k or «e je ltekdtj videlo. O, lduna, v« j" (privede vajina pot!" je od-drags moja, zopet sva skupaj! vrnil Pu"~ < Ni I mmii te, morebiti setn pre-rvojo bmado, toda poiskal * v možnosti in žailo^ti. Od-ui, lduna, usitiMi se me! O ljubi me, ako je mogoče?" pa j»» obrnila v strun svojo obrnila v stran svoje solzne mogoče je. d i ne bi JI j ubila r«Aiteija"f je odvrnila s tresočim gls*oni, "in ti> •avnik. "Jaz trdno upam vanj", se je >gla>ila Hunyadoeva hči. ) AIEAIORIAL Kje je veteran? "IJojim se", je dejal Nieej, "da se inoj prijatelj Justjnijan še ni povrnil; ker sva pa stara prijatelja, je izrekel željo, da darja ni doma. da je šel nadzorovat ^rgatev. Nieej pusti Iduno v županovi Iukj, sam pa se napoti, da g>a poišče. V vinogradu je bilo mnogo ljudi, ki so opravljali najlepše in najbolj veselo vaeh »»pravil • brali so v vinogradih bogato grozdje. Nekateri so stali na lestvicah, ki so slonele na vejah, trgali bujne grozde in jih metali doli. kjer so jih -lovile prepevajoče deklice v jerrbase ali nastavljene predpasnike. Sredi vinograda je stal mož srertwfe starosti ter mirnega, toda paoonne^a oce-«a nadzorosral delo m setnintja vrpoclbujal malomarne ali učil nei dušene. "Knisto!" je rekel atenski knez, ko se mu je približal. Župan se je ozrl, vendar očivid- tako krasaie kakor tvoje!" "Pali, pah! L«epota ni vse, in kar se tiče AJeksine, se hoče mo-žiti." "Zelo naravno. Torej jo na vsak način pusti, da se omoži." "Toda Helena hoče isto." "Se bolj naravno, kaijti ona je morebiti še lepša. Kar se mene tiče. jaz bi vzel o bad ve." "Da, da! To je vse prav lepo: vendar lepota ni vse. Jaz nimam nič proti temu, ako se Aleksina omoži. iu tudi nič, ako se Helena ; toda i>otem je tukaj še Lais - —" ' Ilahaha!" vzklikne knez Nicej. "Vidim, da ti povzročajo moje sodojenke prav veliko skrbi Vendar se moram vrniti k svojemu tovarišu. Pridi domov, kakor hitro mogoče in potem uravnamo vse. Žolim bogate trgatve in samo toliko nesreče, kolikor jo je treba." P temi besedami je knez odšel "No, kdo bi si bil mislil, da ga kdaj vidim tukaj", reče župan. "Isti veseljak, kakor vedno! Kaj je neki imel opraviti v Rumeliji' Državne" zadeve, seveda! Svojo novo obleko stavim, dia se igre za kako lepo dekle, in naj bodo šno Cd*; i Ido in Curridum. — I>a bi kdo drug kaj izvedel i> tem, je bilo ukora i izključeno. Nikdo ne bi mislil, da j<» semenišču i k tekmec svojejra očeta Nikdo ni slutil, da se je njemu posrečilo, kar se ni posrečilo njegovemu mogočnemu očetu, namreč osvojiti malo vdovo. Edino Antonija je bila Pepitina zaupnica. — Njej je razodela vse, kar ji je težilo srce. Antonija je kar na svojo roko prevzela v tej igri ulogo. — Kot že rečeno se ni mogel glede bistro vidnost i nikdo meriti žnjo. Pet dni po onem zadnjem pisiuu se začenja naša povest. Bilo je ob enajstih dopoldne. Pepita je bila v posebni sobi prvem nadstropju, kamor ni smel razen Antonije nikdo stopiti. Pohištvo te sobe ni bilo dragoceno, pač pa -udo-boo in lepo. Pepita je ležala na zofi in brala knjigo. — Oblečeena je bila lahko belo poletno obleko. Njeni plavi, nepočesani lasje so ji bujno valovili po vratu in ji padali na rame. — Lice ji je zopet pokrivala rahla rdečica. Pepita je bila nemirna kot da bi nekoga pričakovala. Slednjič je pa vstopila pričakovarfa oseba, ne da bi se prej pri javHa. Hil je go»|M>d vikar. Ko sta se pozdravila, je sedel vikar poleg nje in začela sta se pogovarjat:. — Veseli me. hčerka, da s*i me poklicala. — Pa tudi, če bi me ne poklicala, bi prišel k tebi. — Bleda si. — Kaj ti je! — Ali mi imaš kaj posebnega povedati? Na ta ljubenijiva vprašanja je začela Pepita pripovedovati.: — Ali ne uganite, kaj me muči! — Ali še ne veste, kaj je vzrok uaojera trpljenja? Pater je skomignil z ramni in jo preplašen pogledal. Pepita je nadaljevala: — Častiti oče, jaz bi vas pravzaprav ne smela poklicati, ampak bi morala priti k vara v cerkev ter se izpovedati v spovednici. — Moje srce je Čisto otopelo. — Vrjemite, da nimam poguma, govoriti s spovednikom, pač bi pa rada govorila s prijateljem. — O kakšnem grehu govoriš, hčerka mojs? — Ali nisi pri pra vi patfneti? — Kaj bi moglo tako bitje kot si ti, zagrešiti? ■— Ne, če, jaz sem slaba in pregrešna. — Ko sem skušala varati Boga. sem varala vas in samo sebe. — Ne, le pomiri »e in pametno govori. Da, res je, res. * — Sveta mati božja! — Otrok, nikar se ne boj. — Trije so poglavitni grebi in vem. da nimaš nobenega izmed teh. — Prvi je na- i, drugi je lakomnost, tretji pa nečista ljubezen. • In jaz imam vse te tri grehe. — Vse tri! - Kakšna strašna misel! — Še enkrat ti rečem: — Pomiri se! — Ali se ti blede, ali kaj? Ob, kaj bi dala. da bi se mi sam bledlo. — Vse te tri grebe i vila — Da, jaz sem pohlepna. — Veliko posestva in pre-imain, pa dajem premalo miloščine. — Ošabna sem, ker ne X vsakim človekom enako prijazno. — Nadalje sem pa kri-tndi greha, katerega ste nazadnje imenovali. >j otrok? je mogoče, vem samo, da je res. u je to zgodilo, moj ljubi - Na kak način te je zaniogel dobiti vrag v svoje kremplje? — Ali si morda zaljubljena? — Ne vem, kaj je to, moj ljubi oče. — In če bi bila zaljubljena, kaj zato? — Ali nisi prosta? — Poroči se. pa je konec in mir besed. — Jaz vem, da te je začaral moj prijatelj don Pedro de Vargas. — Da, ta don Petro je pravi zlodej. V dobrem, ne v slabme pomenu besde. — Pripoznati moram, da se uii nekoliko čudno zdi. — Jaz nisem vedel, da je stvar že teko daleč — — Kaj pa. če bi ne bila zaljubljena v dou Petra de Vargas? — je vprašala Pepita boječe. — No, če nisi zaljubljena vanj. v koga si potem zaljubljena? Pepita je vstala in pogledala skozi vrata, če ni nikogar na hodniku. — Nato je zaprla vrata, stopila pred patra in začela jokati. — No, kaj je? — Povej, hčerka moja. — V koga si zaljubljena? In vsa solzna, vsa trepetajoča je zašepetala: — Jaz »»m smrtno zaljubljena v njegovega sina. — V e-e gave ga sina? — je vprašal oče vikair. ki ni mogel vrjeti svojim ušesom. — V katerega sina * — Jaz se zaljubljena v njegovega sina don Duhovnik je namršil čelo. Nekaj časa sta oba molčala, zatem je pa izpregovoril: — To je brezuspešna, to je nemogoča ljubezen. — Don Luis t*, ne more ljubiti. V Pepitinih očeh, ki so bile vse mokre od solz e je zasvetil žarek veselja. — Njene krasne sveže ustnice so se za s,..,znanje odprle. Prijazno je pogledala očeta vikarja, nasmehnila se je in rekla: — On me ljubi. • Vikar je bil tako žalosten in tako razočaran, da ni vedel, kaj bi odgovoril. Neprestano je buljil v Pepito kot da bi ne mogel vrjeti njenim besedam. — On sam je bil popolnoma prepričan o svetosti don Luisa. , — Da. on me ljubi — je ponovila Pepita komaj slišno. — Ženske so pol hudiča — je izpregovoril slednjič. — Vsakegu spravijo v zanj ko. — Ali vam nisem povedala, da sem slaba in pregrešna? — Seveda, seveda teda moj Bog! — Le pomiri se! — Božje u-smiljenje ne pozna nobenih meja. — Ali mi boš nekaj povedala ? — Kaj pa. dragi oče* — Povej mi vse, kar se je zgodilo. — Povej mi, kako je prišlo do tega. — Kako je prišlo do tega? — Ne vem. — Vem samo to, da ga l;~bim, da ga obožujem. — In tudi on me ljubi, akoravno bi rad za tajil in zatrl to svojo ljubezen. — Mogoče se mu bo posrečilo. — Ali veste, kdo je kriv vsega tega? — Kdo je kriv? (Dalje prihodnjič). 622 PEXN AVE., PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal, specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, Cankar; kapavi-co, izgubo semena, bolno kri, nervozno«t, želodec, led ice, ma žulj l, rermatizem in druge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi. POSEBNA PONUDBA za kratek čas je dva dolarja Jia. teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope. Indije, Kitajske, Jnžne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. utuorli«! v Pittaburchu l»* 20 1st. Uradne ure: tedeaako od 9. zjutraj do S. po pol. Ob četrtkih ic sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori k slovensko. Ne zdravi po poiti. Iz reži te in obdriite to objavo. Semenotofc, kepevee ali trtesr In «e«l posledic*, ki taca. Ts metodi v Kal _ ie «. — iCiHlli tmm tm S Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani. Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na korner in postregel te bom prav izvrstno. John Balkorec Hotel 5400 Butler St, Pittsburgh, Pa. Dolenjsko pri Nttra^fc—. Velika zaloga vina in žganja. Belo vino, 50 galon Je..................940.00 Rdeče vino, 50 galon Je................$30.00 Brlnjevec 4 galone sodček Je..........$17.00 D rožnik. 4 galone sodček Je............$13.00 Man je kakor 50 galon se mora plačati posoda. Naročila se more priložiti denar. UM St Clair Ave, N. E. Cleveland, OUa MAJLUA GULL, Avs, K. nil ills j. OMsl mmmmmmm PHONE 24« ___ Zastopnik 82 Cortlandt Street, New loti N. T. Frank Petkoviek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVUA vse v notarski posel spadajoča dela. HARMONIKE bodisi kakršnekoit vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem te nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem krahjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka korsno kdo zahteva, brez nadaljnlb vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St.. Cleveland, Oble. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAV*A VIHA ia najboljšega groadjk Najboljše staro belo vino Rise lin« 10 sal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof moSan tropin j evee gaL $12,10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. S spoštovanjem 8. JACK&B. Box 181 8t Helena. Ca) JAKOB WAIM 6702 Bonna Ave., fešii Najstarejši slmiisko-bnntski trgovini z likery i Ameriki. Ml fin aorti— salo aalegs aaJfesUHk Ukacje? w MsU »saafif Bxiajeves, saboj (• stekleni«) —.............................. % 8.00 Brlnjevoe, saboj (12 stakl—ts) ................................ 15.00 Troplnjsvec, galoaa-----fVm, *280, 92.TB ta i.0® Troplnjevse, seboj <• U0 Tropinjerec, saboj (12 104» BUvovka. galon ......................92.71 ln....... Brinovec, (posamesna steklenica)________...... Msfl slavni *W Pure Bje Whiskey, T let star seboj (• steklenic)__....____........ m saboj (12 stekleni«)------------------1US Ooneorfl viae, ideSs, berel.......... Ooncord vino, rdete, pol berela............. ...... Pri odjemu B ln 10 galon, stane galena............. j| Pri odjemu sne sssm galone db............^«... Belo vino, berel Bsle vlnok pol bersla ............ — ... — — xt 0f Pri » sli 10 gslon. stane galena _____....... Za posodo računamo sledeče cene: ae B. 4 ln 441 g«**—* sentov, sa S, • ln 10 galon sodčke fl.00 ln m 28 galon (pol berela) H.H, Bsrsls pa dano mstonj. Z naročilom pošljite tedne tndl Money Order all pe rastni lag. Za vse blago Jaarii THE OHIO BRANDY INSTILLING COMPANY II. (lIAIi ATMm OLpfMLAND, Ol ROJAKL NAROČAJTE SS NA "G LAB N A SO D A" WAJVP.ftJT «TX>VF.W8KT DNEVNIK V ZDR DRtAVAV Slovenska Društva i I po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na alovenako nnijsko tiskarno t "Qe?elandska Amerika" Ml Udelnjeno vse druitvsnc, trgovske In privatne tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovsnsldh tiskar en v Amerllrf Pilite sa cene vsake tiskovine nest. predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepi«, cenejše in bolj is tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRYA SLOVEN 8XA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.