OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za poozdlgo In napredek obrtnIStoa Draushe bananine.
_ . .	-=crT-!—■    —mm———  ■■■ , ,■    ■■■! 1.1 ii L . ■■■«-!  lj_j» i«ii H
.OBRTNI VESTNIK-	GLASILO	OKROŽNIH	ODBOROV,	M	m	M
oetek ter stim^	OBRTNIH	ZDRUŽB	IN	OBRTNIH	DRUŠTEV	DRAVSKE	BANOVINE	vračko.	Ponatis«	dovoljeni	I«	i
‘	   navedbo	vira.
celoletno..Din	40"—	11 ■ 1
polletno...Din	20-—	Uredništvo	in	upravnlštvo:	Ljubljana,	Cankarjevo	nabrežje	9.	,	10t,’u.
posamezna Številka . . Din 1 -	 podmžmei	v	Ljubljani	10.860.
XV. letnik.	^	(JtofcjANI,	dne	21.	oktobra	1032.	Štev.	42-43
PlCMANOVI PRISTAŠI pravijo, da nas ne smatrajo za vredne odgovora, a vendar odgovarjajo, toda zelo slabo. Mi pa ne pišemo njim, ki so zakrknjeni, ampak tistim, ki so za resnico In poštenost. Obrtniki, vzemite njihov in naš časopis, poglejte si kaj pišemo mi in kaj pišejo oni, pa boste videli, da je nam le za stvarno delo, njim pa samo za to, kdo bo zlezel na stolčke na račun malega obrtnika. Sedaj pa, ko smo jih opisali kakšni so, so zagnali krik in vik, ki ga po svofi navadi očitajo nam.
Hrastelj Peter, mizar, Laško.
Slovensfci ohrtmfci, hodimo st na jasnem /
čudno je, da sc časopisje v Beograda in Zagrebu   tudi neobrt niško —" zavzema talko za ločene zbornice. Obrtniki y Beogradu in Zagrebu so vendar dobili 'svojo ločeno zbornico, pa vendai’ kljub temu oni in z njimi tudi neobrtni-ki iz tamošnjih krajev zahtevajo, da ne sme biti več nobene skupne zbornice v Jugoslaviji, ampak da morajo biti vse ločene. To je čudno! Ali ne bi bilo bolj prav, da -bi ani vsaj enkrat, kg so dosegli to, kar so hoteli, bili zadovoljni in pustili druge na miru. Kakor da se bojijo konkurence! Vsak pameten človek bo pač rekel, naj bodo tu skupne zbornice, t&m pa ločene, kjer so, potem pa naj delajo ene kot druge in videli bomo, katere bodo bolj delale za obrtnika: ali skupne ali ločene. Razumljivo je sicer, da hočejo povsod odpraviti skupne zbornice, ker se bojijo konkurence. Če bodo odpravili vse skupne zbornice, potem si jim. pač ne bo treba bati, da bo kdo rekel: »Ta skupna zbornica, pa bolj dela za obrtništvo, koit^ ona ločena.« Da se pa ne bo moglo reči, zato pa kaf čimprej odpraviti vse skupne zbornice! Mi pa nismo tega mišljenja in hočemo najprej videti, kako bodo te ločene zbornice res delale, kajti govoriti je lahko in peti o bodočnosti tudi lahko.
Zadnjič sem v vašem listu čital, da so obrtniki v Velikem Bečkereku, ki so poprej imeli skupno zbornico, dobili sedaj samo ekspozituro beograjski ločene zbornice, ki se je torej na njih račun povečala. Sedaj se bodo morali pa po cele ure voziti v Beograd, dočim so imeli prej zbornico na licu mesta. No, ta je tudi lepa!
Glede »Obrtnega Vestnika« pravi časopis g. Pičmana, da ni strokoven list. Jaz na to odgovarjam, da v eni zadnjih številk časopisa g. Pičmana ni niti enega članka o stvarnih in strokovnih stvareh, ki so za obrtnika važne, ampak so izključno vsi članki posvečeni samo ločeni zbornici. V »Obrtnem Vestniku« pa je vedno več člankov, ki so za vsakega obrtnika brez dvoma važni in ki nimajo z borbo nič opraviti. Očitati drugemu greh, ki ga kdo sam ima v večji meri, pač ni prav.
Glede neobrtnikov omenim tudi, da sem zadnjič dobil slučajno v roke beograjskega »Zanatlijo«, pa sem videl na tem listu, da je njegov urednik doktor Časlav M. Nikitovič. Pristaši ločene zbornice zelo udrihajo po doktorjih pri ljubljanski zbornici, toda če bi bili dosledni, bi morali potem pc doktorjih v svojih vrstah tudi tako udrihati.
Eppich Edvard, ključavničarski mojster, Kočevje.
JCaJ sem moral /cot pravi obrtni tc prestati
Pristaši .ločenih zbornic govorijo toliko, 'da so iza obrtnika in pravijo, ter s0 širokoustijo, kako bodo pomagali obrtniku ter pobijali šušmarstva. Namesto, da bi pa pobijali pravo susrnar-sltivp, Ikar bi vsak človek pričakoval, pa se spravijo, če treba tudi na pravesa obrtnika in nljega naznanijo za šustna.'-ja, ko izvršuje delo, 'ki po božjih in človeških pravicah samo njehni ipr.ipaia.
V	Kočevju izvršujem svojo obrt. Začel sem kot nešteto naših Obrtnikov, no samo da nisem imel nobene gotovine. ampak še dolg. ‘Napravil sem si majhno a dostojno'ključavničarsko delavnico, da iahlk'-	^trmmno ore-
živim sebe in svo;o družino. Zadnjič sein napravil snežne .lovilce za neko sitreho. ki ijih pa nisem sam inon iral. Zaradi tega. 'ker sem napravil snežne lovilce, »ne je naznanil g. Hanidler, tukajšnji klepar in glavni pristaš g. Pičmana v borbi za ločene zbornice, da šušmarim. Moral sem se iti izaigovarjat na iSre-2Jko načefetvo in pojasnjevat, da s&m iziVirševal to, Ikar mi koit kijučavni-čanškentru mojstnu pripada. Tudi serhse zatekeil na <Iriuga merotfaljna mesta. 1 a-:ko se jfe uigotoviilb, da po vsej dosedanji pralksi in običajih ikUučaivničanjtu
nikdo ne more prepnoveidati izdelovanja isnežnih ilovitcev. To velja iv praksi vselil držav ‘Bvroiee in itiuldi naše države. Nimam inič proti kakemu kleparju in nočem kiraitiiti pravic .kleparja. lNa.j on dela in ima svoje. Saj je (tudi obrtnik, ki prav talko občuti iteižo obrtniškega dela in živUjemja, kakor jaz. Nezaslišano pa je, da se naitie človek, Ilci mene kot poltenega, ilojallneiga obrtnika in svojega tovariša ovadi radi nečesa, kar mi pripada po 'zakonu in običajih ter me postavi na sramotni oder kolt kakega šlušlmailja. Pokazalo se je, da sem bili ovaden po krivem in da je tak, o katerem ne vem, da bi bil že kdaj ovadil kakega pravega šuš-mana, ovadil Ikolt šušmarja im napravil sramoto, sltrošlke, sitnosti in poita imeni, svojemu itovar.išiu — 'legalnemu obrtniku. Ali se pravi 'to delati iza obntlniika in kako >se 'takemu postopanju pravi, pa naj presodi visaik sam.
Veliko dobrodelno prireditev v ko rlst siromašnim vajencem In vajenkam pripravlja Obrtniško društvo v Ljubljani na dan 30. novembra t. I.
(Prva velišca sfeupseina mesarjev v Mariboru
HCC delegatov is cele Slovenija manifestira »a pravic« tneaarsGe$a ohrtniGa in me Cot en me* izjavlja
za sGuptie zbornico
(Glej poročilo na 3. strani!)
Franc Radovan, ključavničarski
Inojlster i:n načellpik Koilektivine zadruge, St. Jernej:
{K do ne more hiti vec xa stepni/e malega obrtni/ca ?
Ko sem zadnjič bral v »Obrtnem Vestniku«, da ima g. Pičman v svojem podjetju nastavljenih 6 uradnih moči ter pole« tega še J3 osieb, mted katerimi pa je »samo« 8 vajencev, iezjanie kakor tudi za vsakega podeželskega obrtnika postalo jasno, da ta kčtovek spada res, kot pravi Obrtni Vestnik, v industrijo, ne pa v obrt ter da tak človek ne moi)e zastopati malega podeželskega obrtnika. Res je, da. se tak človek ne more vživeti v naše potrebe. Res je, da s takimi velikimi podjetji mallii obrtinilk ni-kolli ne bo mogel konkurirati recimo pri liciitacij del, kaijt močlnejtei bo malega zimerai lahko po dni in če ibo moč-neijlšii zastopal malega, poitem bo lahko vedino zastopati v prvi vrsti svoje jrnte-rese, ne pa interese malega člloveka.
Prav radoveden sem bil, kaj bo na to odlgovoril Pičmanov časoipiis. In res, nisem se amoitil. V istem časopisu se na ani strani g. Pičman zahvaljuje za reklamo-, ki se je za njegovo osebo in jbrt napravila, na drugi strani pa tildi isti liisit, da se je hotelo g. Pičmanu gospodarsko škodovati. Sedaj res ne vem, kaj naj verjamem. AiM pa mislijo gospodje pri Pičmanovem listu, da sirno podeželski obrtniki tako neizobraženi, da se nam laihfco visako Stvar napiše, češ saj bodo iitaik vse mirno prebavili.
‘Se ena talka ovetffioa na po% Pičma-novega časopisa: V članku na z a etniji strani, ki gre čez celo stran, po2iva pisec na koncu pristaše skupnih zbornic z besedami: »Ako pa se smatrate za može, Vas pa pozivamo, da se ojluna-čiite in sivoje članke in vprašanjla podpišete.« Molja pamet kmečkega obrtnika je plričakovala, da se ta pisec, ki se je tako razkoračili, prav gotovo ipodpi-še, toida njegovega podlpisa nlilkiser ni. Ge od drugih zahteva da. se podpišejo, poitem naj ise sam podpiše, seveda ako sam sebe smatra za moža. Ijj 'ravno v tem članku beremo, da je hotel »Obrtni Vestalk« s Slanikom, i»iDa se poznamo«, gospodarsko škodovati g. Pičmanu. To je pa popolnoma iz trte izvito, vsi, ki smo brali »lObrttni Vestnliik«. srno dpbffi vtis, da ima g. Pičman izelo veliko in lepo ter prav industrijsko podjetje, kar mu more gospodarsko samo kor.isit.iiti. Anlpak eno je pa res. G. Pičman ne bo mogel hoditi po derželi na shode ter se predlsitavlljati za obrtnika. Ce Piomanov časopis napada g. Rebeka ter mu hoče škodovati y borbi, in istočasno pa hvali g. Pičmana, poltem ie ipač edino pravilno, ako se svetit pove, kdo je Rebek in kdo Pičimain.
Prav grdo pa je, ako Pičmanov časopis hvali ig. Pičmana, češ da je v stanu poikazati napredek v svojem obratu, torej da je v staniu napredovalti tudli v obtitlnišlkem poikiretlu. a da miu je žal, če g. Rebek ni pokazal dosedaj boljšega napredka kot g. Pičman. Eno je jasno za nas: O. Rebek ie res za obrtništvo veliko storil lin je* res po celi de-
želi znan kot deiaveo za obrtniško do-brobilt. Mi pa vetrno, da tistli, ki veliko dela iza druge, pri tem veliko časa iiziguibi na škodo svojega obrita. Q. Pičman pa po deželi res ni znan po svojem delu za Obrtniški dobrobilt, ampak samo po tem, da se v zadlmjem času kot vod'ja tako bori za ločene zbornice. Kdor pa ni del‘a.1 za splošlno dobrobit obrtništva, tisti pač ni zanematljal svojo ohrt, ampak si je lahlko pomagal, da je postal tako vehk. Danes je pač g. Pičmanu, ki ima 6 uradnikov, lahko iti tri dni v 'Beograd, ko ga pa njegov posllovodja a'lli višiji ^lužibenec lahko doma naidomestuje. G. Rebek ipa mota delati in sam prijelli za orodlie. Kof ključavničar sem imel priliko, da sem govorili z 1/jlubluamskimi IkJbiučavničaiii, ki so vsi edmi v tem, da bi g. Reibek že zdavnaij svoije podljetde vzdignili na lepo višino, ker je sposOben in talentiran, a da je teimu krivo samo to, ker je preveč dellail v obrtniških organizacitah in to ceilo na Škodo svoje obriti. Te«a pač g. Pičman ne more reči. Resnica je in ostane, da ima on podjetje organizirano kakor kakšen inidustrijec, ki nima z resničnim malini obrtlmkoni nič skupnega.
Tla časi ko je *. Rebek hiodM kot načelnik Zvezie obrtnih zadrug neštetokrat na kolodvor ter tam sprejemal podeželske vajenoe ter jih cel dan osebno vodil po UJubluani, ta čas nismo mi podeželski obrtniki nikjer vidlati g. Pičmana, ali o njem kaj vedeli. Nesramno je pač. ako se sedaj v Pičmanovem časopisu mojemu kolegu Rebelkiu, ki je tak ključavničar kot jaz v St. Jemeijlu, predbaciva, da ni zinail svoje obrti tako razviti, ko jo je, kar vsi vemo, zanemarjal s teirm da je delal za obrtnišltvo.' To je stara stvar, da tisti, ki za druge dela jSarn sebe zanemarija in naizadnae še nehvaležnost žatije. Ako očitate mojemu kolegu pllačiilo 1000 Din, ko je hodil in tekal za Vas in za nas okrog ter dellal in trtpel in imel tudi stroške, potem ne smete tako brez podpisa In nemo ž ato očitati njemu, da je ta ddnar dobivali na račun podeželskega obrtnika, kajti mi diobro v£imo. da je g. Rebek s svojim delom dobili od vseh strani tako od občine in od drugih organizacij za nas ipodlpore, ki so Sle v tisoče m tisoče, tako da je svojo pllačo desetkrat opravičili v korist našega obrtništva. iNesrafrnno pa je, da se mu od tistih, ki so ga na r a v«] ost sMll, da moira to plla-čo prejemati, danes tako očita. Ako bi on ta čas delal v sVotji delavnici in če je ne bi zapuščal, bi danes veliko bolje stal.
iNa članek v »Obrtnem Vestniku«, v katerem se piše, kaj je g. Pičman go-voniil g. Franchettiju, sem pričakoval, da bo g. Pičman odgovoril s podpisom, ali je to res alii ne. Namesti tega pa berem v njegovem časopisu, da bo do-tični članek imel dalekosežne posledi-
ce. Ali je to odgovor? Mislim, da ne. Ato, ki smo to očitali .moramo pač ver-jetii, da g.'Pičim an res tako govori o g. Firajndieititiuiu.
Oleide ovadibe na ministrske ga .predsednika Ziivlkoviča sem Ikot Ikmečki obrtnik miSHenija, da zopet nezm/ani pisec misli, da nas bo res za nos vodili. Jaz pa mislim, da pristaši skupnih zbornic, ki Nas tožijo, ne morejo objaviti ovadbe, dokler se stvar sodnijsko ine reši. Pač pa jo vi lahko objavite, če je talko nedolžna, kot tndite, kajti v tem primeru Vam ne bi nolbeden mogel nič. Očitati pristašem skupnih Zbornic, da niso pravi Jugosloveni, je pač dovoli j grdo. Kakor je razvidno, ta ovadba res črno na belem obstoji, medtem ko Vi samo s splošnimi trditvami nastopate ter pravilte, idta boste poiskali paragrafe. Meni se zdi, da bi jih že, če bi jih mogli, ampaik sedaj samo tako govoričite in se bahate češ, da bi podeželsko obrtništvo prepričali, da so naši pristaši ravno tako delali kot Vaši, pa se Vam ne bo posrečilo.
Kakor v rimskih časih cesarji, tako ste Vi postali oblastni, ter zahtevate, da se umaknemo. Ampak Vas je večina samo v Vašem časopisu. Nas pa je v resnici več. Alko se je izreklo 118 zadrug za skupno zbornico, poitem je jasno, kije je ogromna večina in ni se treba delati norca iiz načelnikov zadrug, ki iso podeželskega obrtnika predstavljali v okrožnem uradiu, kajti zapomniti si morate 'Vi igetnerali v Ljubljani, ki vodite boirbo za ločene Zbornice, da je podeželski mačeilmilk mož, ki ga njegovi člani poznajo in mu bolj zaupajo kot iVam. Mesarski mojster z Dolenjskega, ki je bil v Mariboru, nji je povedal, kakšen odgovor Ste dobili na svojo baha ri jo. Kot en mož so se vsi iiz rekli za Skupino zbornico.
<Na stvarno pisanje »Obrtnega Vestnika« ne znate več odgovarjati. Zato, ker na dveh straneh v svoji zadnji številki prinašate kričeče in vpijoče članke, v katerih pa ne znate nič Stvarnega povedati. Kdo rabi grde izraze v časopisju, je pač celemu svetu znano. Vaš časopis je prinesdl izraze i»lkrastača v uStilh« Vaš časopis je prinesel prvi izraz: »gnojni izraz«, Vaš časopih je zopet v zadnji številki prinesel izraz »ou-lukaferski« in sedaj šle še tako predrzni, da očitate svoj greh drugim. Toda ne mislite, da smo mi slepi. Nalašč sem si vizeil čas. da sem primerjal en in drugi časopis, da pokažem našemu obrtništvu, kako previdno je treba čitati Pičim a no v časopis, ki namesto stvarnega odgovora zavija Stvari talko, da bi nas laihko zmotil, afco čitamo čisto mirno in itirezno. Iz vsega načina takega pisanja pa je sklepati, da so pristaši ločenih zbornic zflaslti v Ljubljani postali tako zagrizeni, da miti svojih ilastniih napak več ne vidijo.
Napisa! sem ta članek in se itudi podpisal v pričakovanju, da bo vsak, ki bo moja izvajanja pobijal, tudi tako možat, da se bo podpisal ter da bom vedel, s kom imam posla, seveda če ne bo tisti pregosposki. Napisal sem veliko, a še vedno manj kot je na zadnjih dveh straneh Pičmamovega časopisa, ki v 3 člankih bodri g. Pičmana in njemu reklamo dela. Če dobim odgovor aili ne, mi je vseeno, ampak bojim se ga me, nobenih paragrafov se ne bojim, to kar sem pošteno mislil, sem tudi pošteno povedal .
Časopisu, katerega lastnik je g. Pič-man pa odlgovarjam nazai z enakimi besedami: »Dragi snubec!« Armada podeželskega obrtništva, ki }e še vedno v ogromni večini za skupne zbornice, je mnenja, da sl ti zanjo pregosposki. Ali ne bi bilk) bolje za Tebje, Ida mašiš frak alii cilinder ter snubiš pri izobraženih Industtrijcih, a podeželsko obrtništvo pa pustiš pri miru! To naj bo tudi odgovor Vašemu podeželanu, ki je prav gotovo podoben pravemu meščanu, ker sicer bi ime svoje mam dal, a se vas ipa gotovo je zbali!
Jiaz se pa prav meč ne bojim njega, ki govoiri o skritih in ncodgoornlilh dušah, a sam je tak!
Obrtniki, prečitajte!
Vsak obrtnik mora imeti točen pregled čez svoje gospodarstvo, mora znati privabiti naročnike in kupce, mora biti dober trgovec, če hoče uspedno izboljSati svoje gospodarstvo v današnjem konkurenčnem boju. — Vsega tega se nauči doma, če se vpiše v Dopisno trgovsko Solo v Ljubljani, Pražakova 8/1., od koder dobi vsa predavanja po pofiti za majhen mesečni prispevek. Tečaj za obrtnike se začne z 12. oktobrom. Informacije brezplačno?
Ivam Rebek, Celje.
Načrt, kako si zamišljam produktivno zadružništvo
iMorda bi bil ta okoliš le ipreogromem, ipotem naj bi se v okvirni okrožnih odborov ustanovile produktivne zadruge, katerih zveza ,pa mora nekje bilti, zato bi si posamezne zadruge med iseboj me škodovale. Gotovo je, da obrtništvo z lastno močjlo take zadruge ne more oživotvoriti, treba je zato izdatne javne podpore, vsaj v toliiko, da se tehnična izvedba itega načrta v začetku vsaj deloma realizira. Kajbi ipredno bi tlu zamišljena organizacija bila popolna, to bi .'brajalio gotovo nekaj let. Začelbelk tega pokrelta Ibi po mojem mnenju vzel v svoj delovni program naš zavod za pospeševanje obrt a pri Zbomiai za TOI. Isti naj bi iz srede znanih strokovnjakov kreiral začasni odbor, kateri bi po svojih praktičnih skušnjah začel delovati. Prvo tozadevno delo tega odbora bi Ibriilo, da isti prouči Zmožnost naših delavnic, kako so iste opremljene in kaj vsaka delavnica evanltiuelno zmore izdelovati na podlagi že investiranega orodja in strojev. To Ibi se dalo dognati potom okrožnic, alli pa tudi če bi kazala potreba, po osebnem ogledu. Pri vsem tem bi pa morala biti vodilna misel, jeli dana konkurenčna možnost za izdelovanje katerega si bodi predmeta ali stroja. Za predlstudij tega pokreta bi se moralo pri obrtno-pospeševalnem uradu kreirati začasno imtsto strokovnjaka, za katerega ni treba, da bi moral .imeti za seboj tehnično fakulteto; zadostovalo bi tudi, če mesto zavzame absolvent naše višje obrtne šole, toda najmanj s šestletno prakso v izdelovanju Sličnih naprav.
Poleg tega naj bi obrtmo-pospeševail-mi urad dail napraviti popolnoma dptaj-iirane načrte za tu v poštev postavljene poKjedefeke stroje in take Stroje, ki hi bili priporočeni ali od Kmetijske 'družbe, ali pa od posameznih poljedelskih strokovnjakov. Seveda je to z velikimi stroški zvezano, pa se morda le najde kakšen izhod, da bi vse skupaj le preveč ne stalo. Sicer moram priznati, da mi ni znan učni, načrt na naši višji obrtni šoli, toda videl sem pred par leiti na velesejmu v Ljbbljani razstavljene načrte in lesene modele, po katerih so v Isti šoli izdelaM nad vse lične in dobre stroje. Zato miisliim, da bi se dalo nekako kombinirati izdelavo takih načrtov in lesenih modelov po skupnem sporazumevanju vodstva višje obrtne šole in zavodom oibrtno-po-speševalmega urada. Na ta način bi oba zavoda na najizraizitejši način pospeševala domačo obrt. Ker bo ta načrt produktivne zadruge morda marsikomu ne-iratzumiKiliv in da se ustvari pravo razpoloženje, zato bi bilo treba, da se skliče kongres vseh kovinarjev. Tam se udeležencem v poljubnem predavanju kolikor' mogoče natančno obrazloži ad-miinisltraitivno, kakor 'tudi tehnično delovanje takega izaidnužniištiva. Vise te predpriprave naj bi izdelal obrtno-,po-speševalni urad s kreiranim odborom strokovnjakov, da isti strokovnjaki oddajo svoje mnenje, Sestavili naj bi pa tudi prilični proračun za posamezne stroje. Da bi bilo mogoče dobiti jasnejšo obliko organizacije, bi bilo treba, da se isti strokovnjaki pokličejo le v strokovnih skupinah in ne več kot po štiri e ali pet naenkrat in sicer: kovači Skupaj, ključavničauljii posebej, kakor ttiidi drugi kovinarji posebej. Poudariti moram, da .ie tu podano moje mnenje le skromen osnutek, kateri bi se moral na podlagi izkušenih zadružnikov in obrtnikov šele izkristalizirati.
INa ta način bi bil torej načrt za izdelavo strojev prilično podan in sem mnenja, da bi se naši kovinarji takega pokreta tudli poprijeli, saj se njim ne gre za drugo, kakor za svoj čas, svoje zmožnosti in orodje, ki je stalo mnogo kapitala popolnoma izrabiti, katerega najmanj 50 odstotkov danes leži mrtvega; kajti delokrog, ki ga imajo zdaj, bi vsakemu posamezniku ostal isti ter bi si s tem zadružništvom samo povečal sVoj promet in s tem1 tudi zaslužek. Pri dviganju ali pospeševanju narodnega gospodarstva ne pride nikoli v poštev samo ena panoga. Smelo pa rečem, da če bi naše revno organizirano obrtništvo bilo zmožno še tako lepe solidne in poceni stroje napraviti, bi si s .tem ne opomoglo, če ni nekdo tukaj, ki zna, te stroje tudi po najugodnejših cenah1 prodati. Ker dlobro poznam mentaliteto r našega obrtništva, vem, da v trgovskih zmožnostih ni zadostno podkovano,1 zaradi tega bi v tej produktivni zadrugi morala biiffi zasnovana dva odseka, in to bi bil produktivni in trgovski. Produktivnega odseka delokrog je. preje
omenljen, islti Ibi torei imeli nalogo, da se -viši vse delo pravilno in točno ter solidno, dočkn ibi imel trgovski odsek dolžnosti, da sii o bravam času po možnosti pridobi zadpst.no naročil, za pri-.dobljena naročila ipa da si ojlkrlbi o pravom času surovine in polfabrikdte. Materija! bi dobil vsak udlnužen član pri \ trgovskem o d steku, pa tuidii le tak materija!, ki je potreben za Stroj, za katerega se je član obvezal, da ga bo izdeloval. Naj ho to že potem posamezni stroj ali pa več iskupaij, ampak le ene vrste recimoi pet slamoreznic ali 6 mlinov za sadje itd.	(Konec)
Ignac Mali, čevljarski mojsteT in načelnik čevljarske zadruge Novo mesto.
Sfcmistencni minimum in ohftnitc
V	zadnji številki »Obrtnika« je go« spod I. Gabrič iz Brežic načel vpraša« nje eksistenčnega minimuma pri pri« dobnini. Sprožil je s tem stvar, ki Je že davno na dnevnem redu naših obrt« niških organizacij.
Dejstvo je, da je nujno potrahno znl* žati pridobmino, kar ni treba še pose« bej naglašati in utemeljevati. Še 'bolj znano pa je dejstvo, da je treba za« ščititi gospodarsko šibkega obrtnika, da ne omaga pod pezo davčnih bre« men. V ta namen se morajo ravno go« spodarsko najšibkejšemu obrtniku, zla« sti čevljarjem nuditi stvarne -olajšave, ki mu bodo pomagale preko težav ln noprilik, v katere se vedno bolj in bolj pogreza mali obrtnik, ki si služi svoj grenki kruh z delom svojih rok.
Izvajanja g. Gabriča, ki so v bistvu enaka zahtevam, ki so jih naše obrtni« ške organizacije že stavile, so vseka« kor dobrodošla in umestna. Članek Je v smislu dosedanjih zahtev glas prak* tičnega človeka, ki ve kaj hoče in kaj obrtništvo tlači in žuli, pa tudi, kaj more in ikaj sme zahtevati.
Nemilo me je pa dimilo pri tej pri« liki 1 samo dejstvo, da jemlje samo uredništvo Dičmanovega časopisa lzva« janjem g. Gabriča pomen in vrednost, ko na isti strani v tretji koloni pri« občuje sklepe unionskega shoda, ki se nje krijejo z izvajanji g. Gabriča. Meni je žal, da mnenje g. Gabriča ni prišlo dio izraza že v resolucijah shoda in da se na eni in isti strani lista postavljajo različne zahteve. Različne zahteve gle* de davkov postavljati v eni in isti sa« pj, jemlje vsemu vprašanju vso resnost ter nam lahko več škodi kot koristi.
Glede načina borbe za skupne in lo« čene zbornice ipa mislim, da se lahko v skupni zbornici prav lepo dela za uspeh obrtništva. Edino eno je, kar nam pomagati more, in to je izobrazba v st roko vn tim pogledu in stvarno delo. Moti se tisti, ki misli, da ko bodo lo« čene zbornice!, bode pa vse dobro. Na« pačno je tako predočiti našemu obrt« ništvu to vprašanje. V skupni zbornici se lahko doseže veliko in še več kot v ločeni, ako so zastopniki obrtništva ljudje, ki čutijo in imajo srce za obrt« nika. In ljudje so tisti, ki delajo, pa bodisi, da je zbornica taka ali taka. In ljudje bodo tudii tisti, ki bodo delali, zato pa moramo gjedati, da s stvarnim in s smotreniim delom in z vzgojo do« bimo res prave in temeljite obrtnike, ki bodo res znali nastopiti za obrtni« ške interese. V taki borbi, v kateri se pa uganja demagogija in obljublja sa« mo lepo doneče stvari, pa se ne bodo mogli vzgojiti pravi ljudje. Radi tega ponovno poudarim, da nas bo stvarno delo rešilo in to stvarno delo je po« ipolnoma mogoče v skupni zbornici iz avtonomnimi obrtnimi odsdki, katere sestave že iz pred vojne poznam.
Ako Pličmanov časopis pravi, da so trgovci povišali cone stvarem, ki jih obrtniki potrebujejo, potem moram tu izjaviti, ne da bi trgovce zagovarjal, da je to gola demagogija. Ljudje okrog Pičmanovega časopisa sami dobro vc« do, zakaj sc je roba, ki prihaja iz ino* zcmstva, podražila in s čim je to v zvezi. Ce se pa hoče obrtniku proti trgovcem res dejansko pomagati, po« tem pa je treba delati na to, da se iz« ključi trgovca kot posredovalca na ta način, da boimo sami pri sebi nakupo« vali. To jc edino pametno. Zato pa Je treba denarja in zopet denarja in dela, pa težkega in, smotronega dela, in sa« mo v delu je rešitev! Ustanavljati pa danes ločene obrtne zbornice, bi pa pomenilo, da bomo imeli še slabše Iz« glpde za razvoj tako naše stanovske izobrazbe, kakor tudi gospodarskih za« drug in to je ono, kar ravno krvavo potrebujemo. 'I,.
flFarmepstv o
V članku: Kdo je farizej? s podpi« som Ivana Bizjaka se očita gg. Rebe« ku, Krapežu in Igliču, da so odklanjali zastopstvo podeželskega obrtnika v Zvezi obrtnih zadrug. Na .podlagi zve« zinih zapisnikov, o čemur se lahko vsa« kdo, ki mu je za resnico, prepriča, jc točno razvidno, da so baš od g. Bizja« ka napadeni obrtniki bili vedno za za« stopstvo podeželskega obrtnika v osrednji obrtniški organizaciji. In sa* mo na njih predlog je tudi g. Bizjak prišel v Zvezin odbor, česar se menda sedaj noče ali ne more več spomniti.
Toda g. Bizjak naj se potrudi ln vpraša g. Dolinška iz Hrastnika, Pet* kovška iz Logatca, Lenarčiča iz Dobre« polj, pa mu bodo oni povedali, da so z dežele in so torej zastopali več let podeželskega obrtnika v Zvezi. Pa tu« di g. Gogala je sam opetovano imel priliko sodelovati v korist podeželske* ga obrtnika v Zvezi, a je to delo do« slednjo odklanjal z izgovorom, da Je preobložen.
V Trgovskem domu, na prodkonfe* renči delegatov, pa je spor nastal rav« no zaradi zahteve g. Gogale, da se od* strani g. Krapež iz načelstva Zveze,
- (emur sta se Rebek in Iglič uprla in to upravičeno, ker proti Krapežu ni bilo nobenega stvarnega povoda. Ta* ko je torej dejanski stan, ne pa kot lz« javlja g. Bizjak. Kar se tiče seje pri Sokolu, dne 11. aprila 1931, na katero se g. Bizjak skliouje, pa ugotavljamo,; da jo je g. Bizjak zopet po svoje za* vil, kakor da bi videl rdečo ruto. Na podlagi točnega zapisnika se tudi lah* ko vsakdo prepriča, da ni bil Rebek, Krapež ali Iglič tisti, ki je skakal preko mize, ampak da je bil to ravno g. Pič* man, ki je dvignil rolko in dejansko grozil Rebeku. V isti seji se je tudi ugotovilo, da je baš Mariborska zveza obrtnih zadrug za skupno zbornico m ne tako ikot trdi napačno g. Bizjak, saj je Mariborska zveza bila ravno tabo neodvisna kot Ljubljanska.
Farizejstvo iščete! A naše obrtniške organizacije farizejstva niso nikdar tf* pele. V Pičmanovem listu št. 14., na drugi strani, srednji stolpec ga pa sa* mi hočete uvajati.
Znameniti možje — obrtniki
Ključavničar Adam, iznajditelj električnega odpiralca vrat.
Električni odpiralci vrat so že dalj časa znani, če tudi bi človek, na prvt pogled mislil, da je to pridobitev čisito najnovejše dobe. Že pred 45 letj torej leta 1887. je mlad ključavničarski moj* ster po imenu Adam iznašel električni odpiralec vrat. Bil je takrat zaposlen pri tvrdki Mix & Genest A. G. v Nem« čiji, katere generalni ravnatelj An so* iastnik Werner Genest je bil mlademu in podjetnemu obrtniku zelo nakio« njen, Adam je torej znašel odpiralec vrat, ki se namesti na primer na vrtna vrata ter se vrata potem lahko odpira« jo iz precej oddaljene hiše ali vile, nc da bi bilo treba poslopje zapustiti. Že pred tem časom so bili vpeljani prev«-, matični odpiralci vrat, pri katerih se je zrak s pomočjo kaučiika v svinče* nih ceveh stisnil, toda ti odpiralci so se izkazali sčasoma kat neuporabni, ker se je zrak v predolgih napeljavah prc« več stisnil. Uprav zaradi tega je začel Adam s prvimi poizkusi, da napravi električni odpiralec vrat. Iz početka jc imel veliko težkoč. Toda na zadnje je vendarle uspel. Naravno je, da prvi električni odpiralec vrat, ki ga je Adam napravil, ni izglodal tako, kakor dana* šnjii, ampak je bil veliko večji. Toda sam Adam ga je stopnjama izpopol« njeval, tako da imamo danes izredno majhne in praktične električne odpi* ralce vrat. Adam živi namreč še danes in si je ustanovil lastno podjetje za iz« delovanje električnih odpiralcev vrat od imenom Triler in^Adam v Berlinu, atere tvrdke solastnik je on sam. Iz* delovanje električnih odpiralcev vrat predstavlja specijalno delo, kajti radi različnosti posameznih vrat stavb in oddaljenosti od vrtnih vrat ni mogoče izdelovati kakor v kakii tvomici samo ene vrste električnih odpiralcev, torej kak univerzalni odpiralec vrat, ampak ostane to še vedno po večini produkt specijalnega, torej obrtniškega odnos« no rokodelskega dela.
ljubljanska borza.
Devize. Amsterdam 2309.29 _ 2320.05, Berlin 1862.08 — 1372.88, Bruselj 798.02 _ 801.96, Curlh 1108.35 - 1113 85. London 194.53 _ 196.13, Newyark ček 5712.42 _ 5740.68, Paria 225.52 - 226 64. Praga 169.90 - 170 70. Trst 292.68 - 295.08. , ,
Obrtniki!
Večletno tovarniško jamstvo!
Važno za Vas je, da veste, da so
CJ
0 0
Obročne ugodnosti! Cene nizke!
DVRKOPP šivalni
kakor: F L AH Š TEP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
(Prva veli Ga sfcupscina mesarjev v •Mariboru
Mesarski stan je prišel v teku zad* njih let v tako težak položaj in obupne gospodarske razmere, težlka javna Sre* mena in neopravičeno izvrševanje rae> sarslkega obrta po šušmarjih so prignan le tudi mesarskega obrtnika do tega, da je v sili zbral svoje vrste in na veli* kem zboru delegatov mesarskih obrt* nih zadrug iz vse dravske banovine manifestiral iza svoje pravice in za olajšanje.
Priprave za sestanek mesarskih obrt* nikov je vodil v Mariboru akcijski od* bor, kateremu je predsedoval neumor* ni Franc Smodej, ob strani pa so mu stali izkušeni organizatorji mariborske mesarske obrti Franc Hohnec, sedanji
fredsednik Združenja Brezočnik in idlcr. Strokovni referati so se določili sporazumno z akcijskim odborom me* sarskih zadrug v Ljubljani, odkoder so dospeli na zborovanje najodličnejši predstavniki mesarske obrti.
Zborovanje se je vršilo v dvorani hotela Zamorec, ki se je 'izkazala za mnogo pretesno; saj se je udeležilo zborovanja nad 200 oseb. Važnost sc* Stanka je še podčrtala navzočnost od* ličnih predstavnikov mesta, oblasti in gospodarskih organizacij. Navzoča sta bila 'Oba sreska glavarja, kot za* stophika občine mestni podžupan Ru* dolf Golouh in ravnatelj klavnice dr. Rojko, obrtni nadzornik Založnik, taj* mik trgovske zbornice Žagar, predsed* nik davčne uprave Merčun, zastopnik mestnega tržnega nadzorstva dr. Lu* žar, predsednik Okrožne zveze obrt* nikov BureŠ, profesor Vinarske šole Vojsk, tajnik Senica in drugi. — Zbo* rovatče je pozdravil v imenu priredit* vertega odbora Smodej; na njegov predlog in prevzel vodstvo zborovanja predsednik akcijskega odbora mesar* skih zadrug Jakob Dimnik iz Ljubija* ne, ki je prisrčno pozdravil navzoče predstavnike in zborovalce ter pozival tovariše na skupno strokovno delo. V imenu mestne občine je izrekel zboro* valcem dobrodošlico podžupan Rudolf Golobh. Za njim je povzel besedo taj* nik zbornice Žagar, ki je po pozdravu razvijali nekatere pomembne mislil o delu, ki čaka snujočo se Zvezo mesar* skih zadrug. Opozarjal je na opasnost, ki izvira iiz klanja in prodaja mesa od strani kmetovalcev, na konkurenco Špeharjev, na potrebo zaščite pred sod* nim preganjanjem, na visoko obdavče* nje, kateremu so mesarji podvrženi ter na potrebo reforme davka na poslovni promet ter zagotovil mesarske obrtni* k e, da j im bo nudila zbornica vso pod* poro v njihovih prizadevanjih. V ime* nu okrožnega urada združenj obrtnih zadrug v Mariboru je izrekel pozdrave Bureš, nakar so bila prečitana pozdrav* na pisma mestnega načelnika dr. Li* polda, predsednika celjskega združe* nja Rebevšeka, katerega je zadržala bolezen, in Benka iz Murske Sobote.
Prvi referat je podal Alojz Mrežar Iz Ljubljane*okolice o »Klanju po kme* tih«. Uvodoma je naglašal, da mesarji niso proti klanju in prodaji lastne kmetske živine, če se izkaže, da prina* ša tako klanje res korist kmetovalcu, zahtevajo pa, da veljajo potem tudi za kmetovalce isti sanitarni in drugi pred* piši, kakor za mesarske obrtnike. Kla* nje naj se regulira s posebnimi odred* bami, da bo v skladu z obsegom kme* ti Je ter sc ne bo izcimilo v skrito obrt* ništvo. O »Vprašanju prostih stojnic« je poročal predsednik mariborskega Združenja Roman Brezočnik. Temelji* to je' predočil bistvo prostih stojnic, na katerih naj bi se prodajalo manjvred* no, pa vendar še užitno meso od pone* srečene ali obolele živine in sicer po oblastno določeni ceni in samo do go* tovc količine na koniziimente.1 Mesarji so za napravop rostih stojnic, podana mora biti samo garancija, da ne bo zlo* rab. Franc Hohnec je načel važno vpra* šanje »Naši grehi« ter je brez pardona temeljito izprašali vest in naštevfd na*
pake, ki so jih obrtniki sami zakrivili. Tako se je razpasla trgovina s firma* mi, običajne so lažnive prijave vajen* cev ali pomočnikov, ki pri obrtniku sploh niso v delu ter pridejo na ta na* čin do obrtne pravice, kršenje tržnega reda, ki izvira iz pohlepnosti in ravno* tako dejstvo, da se nekateri obrtniki ne drže zapiralnih in odpiralnih ur, vse to ustvarja nezdravo konkurenco, ki škoduje vestnim in solidnim obrtni* kom. O najvažnejšem vprašanju »Usta* novitev Zveze združenj mesarjev« je podal splošno poročilo Ivo Žan (Ljub* Ijana). Ustanovitev Zveze, ki se pri* pravlja že od leta 1930. dalje, je nujna potreba, ker bodo zmogli obrtniki uspešno nastopiti le, če bodo strokov* no organizirani. Opozarjal je na lepe uspehe, ki jih dosegajo druge obrtne organizacije. Strokovnjaško in temelji* to poročilo o »vzgoji mesarskega nara* ščaja« je podal Jernej Fidler. Svoja Iz* vajanja je zajemal iz bogatih izkušenj fer je dodal nekaj važnih smernic za vzgojo dobrega in strokovno, naobra* ženega naraščaja, ki jih naj mojstri za* sledujejo.
Poročila so ibila sprejeta s splošnim odobravanjem, nakar se je vršila žl* vahna debata, v katero so posegali šte* vilni obrtniki. Posebno učinkovito ln temperamentno je govoril predsednik novomeškega združenja Windišer; po* udarjal je potrebo lastnega strokovne* ga glasila, opozarjal na potrebo zniža* nja davkov, enotno kalkulacijo cen, enotno vzgojo vajencev ter poudarjal potrebo skupnih zbornic, za kar jc žel viharno odobravanje vseh navzočih. Enako odločen je bil nastop ljubiian* skega občinskega svetnika Zajca, ki Je udaril zlasti po prekupčevalstvu, ki tla* či cene živini navzdol, krivda pa se va* li potem na mesarske obrtnike. Kriti* ziral je tudi nepravične napade v časo* pisju. V debato so posegali nadalje še Rogelj iz Šoštanja, ki je zahteval oblast* veno pomoč proti šušmarstvu, Plodlo* gar iz Trbovelj, Birtič iz Hrastnika, Borovišek iz Litije, ki je predlagal, da se davek plača takoj po zakolu in da se enako obdavči tudi kmetske klavce. Smodej iz Maribora, Windischer, Ru* pert z Iga, na njihova izvajanja pa je odgovarjal sreski načelnik Makar. Po sprejetju resolucij in odposlanih vda* nostnih brzojavkah kralju, trgovinske* mu ministru in banu se je zborovanje zaključilo.
Sledila je skupna večerja. Dopoldne drugega dne so se nadaljevala posvc* tovanja o ustanovitvi Zveze združenj, po obedu pa se je vršil izlet z avtobu* si v pekarske gorice, kjer so si ogle* dali vinograde vinarske šole in bili na* to gostje gostoljubnega gospoda Robi* ča iz Limbuša v njegovem vinogradu.
V	popoldanskih in večernih urah so se udeleženci kongresa razšli.
Stemolucije
1. Klanje živine na kmetih se mora omejiti izključno samo na primere kla* nja v sili, to je zakola, če se je živina poškodovala ali zbolela, tako da bi sl* cer poginila.
2. Ker opažamo, da sodni procesi proti nekaterim, mesarjem zaTadi krše* nja dopustnih cen izidejo neugodno, to celo v primerih, ko so cene potrdila oblastva, že iz razloga pravičnosti za* htevamo, da sc o pravilnosti kalkula* cije zaslišijo strokovnjaki, katere bo predlagala pristojna zadruga mesarjev, odnosno, da se zasliši po potrebi tudi Zbornica.	;	*
3. Zahtevamo, da se nabava mesa za javne ustanove, kakor so bolnišnice in drugi podobni zavodi, bodisi državni ali banovinski, izvrši izključno le pri upravičenih obrtnikih. '<
4. Mesarjem naj se doybli nabava In* dustrijske šoli za konserviranje suro* vih kož zaklane živine na način, kakor uživajo te ugodnosti drugi prekupče*
valei kož, ker to ni samo v interesu me* sarsike obrti, temveč tudi v interesu pospeševanja trgovine s kožami, oso* bito naše eksportne trgovine.
Za aGupno sbcrnicc
5. Zbor delegatov mesarskih organU zacij iz vse banovine ugotavlja ponovi no, da je za napredek obrtnega stanu in s tem tudi mesarske obrti dober edu no sistem skupne zbornice za trgovk no, obrt in industrijo. Zbor se zato po* novno izjavlja za skupne zbornice z avtonomnimi pdseki.
Sprejete so bile nato še posebne za* hteve k posameznim referatom; tako za ustanovitev Zveze mesarskih zdru* ženj:
1. Skupščina se izreče za ustanovitev Zveze zadrug mesarjev Dravske bano* vine s sedežem v Ljubljani.
2. Določijo se trije predlagatelji, ki predloie banski upravi osnutek pravil v potrditev.
3. Ustanovni občni zbor se bo vršil v Ljubljani, in sicer najkasneje do kon* ca decembra t. 1.
4. Članarina za zvezo se določi po številu članov združenja.
5. Zaradi uspešne organizacije stopi zveza v stike z zvezo hrvatskih mesar* jev ter skuša dobiti stike z beograjski* mi mesarji.
6. Posebno pažpjo naj polaga zveza na to, da se združijo vsi mesarji Drav* ške banovine v obstoječih združenjih.
Zn cmejiteo Manja
■~:'\r'"'ita' 'št§naftib-.<'
L Banska uprava naj izda pravno* veljavno interpretacijo k odloku o kla* nju na kmetih, in sicer v tej obliki, da bo tnogoča mesarski organizaciji pri* tožba na trgovinsko ministrstvo.
2. Dokler ne izide ministrska določ* ba, naj izdajajo dovoljenje za klanje živine po kmetih edino okr. načelstva, katerim pa se mora javiti zakol naj* manj 8 dni prej, in sicer potom pristoj* nih županstev.
3. Okr. načelstva naj imajo pravico preprečiti take zakole in podvreči pre* stopke kazni.
4. Klanje se mora izvršiti na domu kmetovalca ter se sme meso iprodajatl ,le v čistih higijenskih prostorih. Vsako nabiranje konsumenitov in krošnjar* stvo iz mesom naj se zabrani.
5. Pred klanjem mora ogledati živi* no živinozdravnik, ki naj izvrši tudi ogled mesa na licu mesta.
6; Število zaklane živine mora biti v sorazmerju z obsegom kmetije.
7. Klanje naj se dovoli samo pravim kmetovalcem, katerim je poljedelstvo glavni posel in ne gostilničarjem, tr* govcem itd., katerim je kmetijstvo le postranski zaslužek.
Sprejeti so bili nadalje še sklepi o primerni vzgoji mesarskega naraščaja, o pravilniku za proste stojnice ter pre* prečenju zlorab prodaje na prostih stojnicah, o omejitvi škodljivega pre* kupčevanja, o odpravi tako zvane pro* daje obrtne pravice za neupravičene?.
Zbornica trna VOJ
na malega obrtniGa
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani odda za 1. 1932. za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odn. njiih vdove ustanovi po Din 150, odnosno po Din 100.—.
Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1932. Priloži nai se jim od. občih skega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Hai je novega?
Zakon o zaščiti kmetov podaljšan.
Pred časom je vi a/d a naročila vsem županstvom, da 'zberejo podatke o vi-šinii kmečkih dolgov, ida bi /talko našla v itern zbranem imaterijahi oporišče ipri sestavi novega zakona o razdollžentju kmetov. Ker pa je rok izalkona o izašči-ti že potekal in vllada mi dobila pravočasno iv .roke zaželenega gradiva, je 'bila primorana podaljšati 'veljavnost zakona do 20. decembra it. il. iz bistveno spramentbo čl. 5.
Obšito] nove stranke JRKD potrjen. Predsednik glavnega odbora Jugoslo- * vensko radikalne kmečke demokracije g. Nikola Ozunovič in gl. tajnik minister ig. idr. Kramer sta predložila notranjemu ministru prijavo o ustanovitvi vsedržavne stranke. Notranje ministrstvo je odobrilo nje ustanovitev lin obstoj.
Popust neuSmlUeue pnotiknlečkse ®k>-litike v Rusiji. Kakor kažejo imnogi izna-ki, je moral sovjetski diktator Stalin znatno popustiti od svoje neusmiOljeme profikmečke politike. Dovoliti je moral kmetom svobodno prodajo dela njihovih pridelkov.
Ljubljana bo isttavila zmago pri Ku-matnovem. 'V soboto bo naša bela Ljubljana proslavila <z veliko manifestacijo dvajsetletnico bitke pri Kumanovem, kjer so junaški ‘Srbi porazili Turke in osvobodili brate v Južni Srbiji An Ma-cedoniiii iz večstoletnega suženjstva«.
/jaloštna obletnica. Ves slovenski in slovanski svet sta se v pritajeni boli spominjala pretekli torek žalostne obletnice, ko je pred ibremi Jeti ugasnilo na bazoviški poljani kot žrtev fašizma mlado življenje Vlladimira Gortana.
iDvilgaufe ogromnega zaklada. Sovjetska vlada hoče dlvigjnilti iiz dna Bajkalskega jezera velik izalkflad iz carskih časov, Leta 1904. ise je namreč v tem jezeru potopila ladja, ki je vozila za 200 milijonov dolarjev iziliata v kosih An zlatnikih.
Špani}’* še vedno v Sttanju notranjih nemirov. iPlri izvedbi agramne reforme so prišli na) vrsito itludi cerkveni 'redovi, ki jih je država razlastila in kar je dalo zopet povod novlim nemirom.
Koliko ljudi Je na zemlji? Društvo narodov objavlja za leto 1931-32 prvo uradno statistiko o številu na svetu živečih 'ljudi. Celotno število prebivalstva na zemlji iznaša 2„012,800.000; od teh 1 „103,000.000 v Aziji, 506,000.000 v Evropi, 252,000.000 v Ameriki, 142 milijonov v Afriki in 10,000.000 >v Avstralija.
Žalostna bilamSa o konkurzJh ln poravnavah. V Jugoslaviji je bilo v prvih treh letošnjih četrtletjih 578 konkiur-zov, prisilnih poravnav pa 552. V primeri s statistiko za lansko leto v tem času, se de v dravski banovini število letos podvojilo.
Svet bo prebrodil krizo. Francoski poslanik v Beogradu g. iNažjar je pred svojim službenim od/potovanjem v Pariz izjavil novinarjem: »Svet je že dostikrat noprej preboleval razne krize, na jih je preživel. Tako bo preživel in prebrodil 'tudi to krizo, ker nič ne more zaustaviti življenja: zalkai*. življenje je jačje od vseh še tako pogiubonosnih statistik«.
Kontingentiranje uvoza živine in sadja v Francijo. Francosko kmetijsko ministrstvo je odredilo iza uvoz iz Jugoslavije te kontingente: za oktober, november in december po 1250 stotov svinj in 55 stotov salame, jabolk.
Borba proti nepotrebnemu luksuzu. Ljubljanski vrtnarii so pričeli odločno akcijo iproti uvoizu cvetlic iz Italije. Za 30 milijonov dinarjev prihaja na leto rož iz Italije in je iza te cvetlice prejela samo ljubljanska občina na uvoznini Din 100.000 Pozdravljamo najtopleje to akcijo tovarišev obrtulkov-vrtnarjev, ki naj bo tudi javnosti v opomin, naj se vzdržuje nepotrebnega luksuza, predvsem onega tujega izvora.
Stran 4.
lit?'1
Obrtni vestnik
Štev. 42—43.
DRUŠTVO	i	‘ MESTNE HRANILNICA LJUBLJANSKE i
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
j Taksni in pristojbinsld pravilnik
K »Taksnemu zalkonu«, ki ga jeipted kratkim izdala tiskarna »Merkur« v Ljubljani kot XXV. zv. svoje zbirke »Zakoni in urcdlbc«, je pravkar izšetl kot XXVI. zvezek te zbirke v pregled* ni, strokovno sestavljeni celoti »Taks* ni in piristojbinski pravilnik«. Kakor knjižico »Taksni zakon«, šta tudi Snov za ta pravilnik zbrala in ufedUa ref*j» renta za takšne zadeve pri dravski fi= narični direkciji, gg. fin. svetnik dr. BoduriiM Pavlič in fin. tajnik rratic Mahkovec. Pravilnik, brez katreg£ sko= raj ni mogoče uporabljati takšnega za» tabtia, je nujno potreben za vsakogar, ki ima posla z ob last vi in s tetfi tudi s taksami. Knjižici vsebuje na 251 stra* rieh vse določlbe ih podrobnejša prijaš* rijte k posameznim tarifnim postavkam hi členom takshega zakona, razen te* ga pa med drugim tudi pravilnik o poi hiranju šolnine s pojasnili finančnega ministrstva, trošarinski pravilnik in k temu spadajoče člene obrtnega zako= na; Dodana ji je tudi primerjalna raz* preglednica določb taksnega pravilni* ka in taksnega zakona, iz katere je brez zamudnega iskanja mogoče najiti skupaj spadajoča določila tako v za* konu kakor pravilniku. Ko|t važen in nujno potreben pripomoček k taksne* mu zakonu bo pravilnik vsekakor do* brodošla opora za njegovo uporabo. Knjižico je dobiti mehiko vezano z» 3§ Din, v platno vezano pa za 35 Din (s poštnino po 2 Din več), v tiskarni Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23, odnosno v vseh knjigarnah.
Stiska pekovske obrti
Marsikdo se danes čudi, da pekov* ski oibrtnik toži, da mu bo propadla obrt. Oni, ki tega ne verujejo, naj po* gledajo v seznamek o kOnkUrzih In prisilnih poravnavah izven stečaja, pa bodo videli, kako so se začele insol* vence kot epidemija množiti v pekov* ski stroki.
Obdavčba pekovskega obrtnika sfc je sicer nekoliko ortmila, vendar pa že daleko ne &ega v njegovo gospodarsko plačilno zmožnost. Neobhodno je potrdbno, da se davčna bremena olajšajo eriako kakor to zahtevajo dni* ge dbrtniške stroke. Peka domačega kruha je eha glavnih oblik pekovske* ga šušmarstva na deželi in treba je, da oblastva energično zatrejo vsako neopravičeno ipeko. Pri določanju krušnih cen, osohito pa proti izvaja* nju draginjslkega zakttria bi bila pekov* ska obrt v dravski banovini v zadnjih letih izpostavljena velikemu preganja* niu. Ni se moglo verjeti, da pekovski obrtnik pri sedanjih režijah in ceni moke ne more peči po ccnah; ki so jih predpisovala oblastva. Šele v sodnih procesih, kjer se je podrobno analizi* rala kalkulacija krušnih cen, se je v pogostih primerih pokazalo in doka* zalo, da pelkpvski obrtnik ni ničesar zagrešil. Poudariti moram pri tej pri* liki, da se je posebno težko občutilo preganjanje in prisilno določanje cen med podeželskimi pekovskimi obrtni* ki, ki že pri normalnih cenah niso mogli živeti.
Pekovska obrt stavlja zahtevo, da se ureditev cen prepusti svobodni kon*
Pridobivajte našemu llitu vedno nove naročnike!
kurenci, da se preneha s prisilnim do* ločanjem krušnih cen, osobito pa tpre* neha s preganjanjem pekovskega obrt* irištva v masah, kakor se je to vršilo še pred nedavnim časom. To zahteva* jo pekovski obrtniki prav tako od* ločno, kakor bi na drugi strani odloč* no obsojali take krušne cene, ki bi šle preko one mere, ki dopušča obrtniku neobhodno potreben zaslužek za nje* govo eksistenco.
jPomoc«its£f isfffii
Strokovna zadruga krojaške in šl* viljske stroke za sodna okraja Ribni* ca in Velike Lašče naznanja vsem; svojim članom in članicam, kakor tudi vsem pripadnikom zadruge, da se bo* do v prihodnjih dneh pri podpisani za* dtUgi vršili »pomočniški izpiti«. Via* jenci in vajenke, ki so opravili že va* jbniško preizkušnjo, naj se takoj javijo zd pomočniški izpit. Isto tako naj se javijo tudi Vajenci, ki šo prosti vaje* niške dolbe in ki bodo prosti pred no* viim letom 1933. Istot velja za vajenke. Prošnje za pomočniški izpit morajo bi* ti lastnoročno spisane in so Ikolelka pro* ste. K prošnji mora vsak vajenec in vajenka priložiti učno izpričevalo, lz* dano od učnega mojstra ali mojstrice.
Prošnje naj se pošiljajo neposredno na zadružnega načellnika Ivana Lenar* čiča, krojača v Ponikvah, p. Videm* Dobrepolje. Tam se dobe vsa nadalj* na pojasnila.
Za načelstvo, načelnik: Iv. Lenarčič, s. r.
IVAN FKSAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
Vošnjakova ulica 6
v bližini restavracije „Novl svet"
Zaloga,
izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu
primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
06 ja v e
Obrtniška predavanja. Zavod za po* speševanje obrta Zl#?hiice za TC>I v Ljubljani namerava iihislco sezono iz* koristiti, kakor vsako leto, itako tudi letošnje leto za obrtniška predavanja. Namen teh predavanj je, podati obrt* riišrtvu na poljuden način znanje o važ* riih stvareh, ki se tičejo obrtnika v njegovem vsakdanjem življeriju, pa tu* di rim dati priliko spoznavanja raznih novosti na polju tehnike itd. Predava* nja se prično že v drugi polovici okto* bra ter se bodo vršila predvidoma red* no vsak mesec enkrat v Ljubljani in po možnosti tudi v Mariboru, . Celju, Novem mestu in nekaterih provineijal* nih večjih krajih. Za Ljubljano je pred* videno, da se bodo vršila naslednja predavanja: Koncem oktobra »Mojstr* ska preizkušrija in vprašanje vzgoje obrtnega naraščaja«, v novembru »O davkih«, koncem novembra ali decem* bra »0 obrtniškem zavarovanju«, na* to »O zaščiti obrtniškega dela«, »O uporabi motorne sile v obrtniških obratih«, »O tehničnih izpopolnitvah pri obdelovanju lesa«. — Zavod je v dogovoru tudi z uglednimi strokovn j a* ki zaradi predavanj \zA nekatere speci* jalne strdke, pri 'Čemer bi še uporab* ljal tudi film. — Opozarjamo obrtni* štvo, pa tudi pomočnike na ta preda* vanja. Dan in kraj predavanja bomo objavili še posebej.
dboGatie in Cicitacije
Oddaja zgradbe mun{cijskega skla= dišča v Slovenski Bistrici se bo vršila potom ofertalrte licitacije dne 2. no* veinbra t. 1. pri inženjeriji Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (Oglas je na vpogled v pisarni Zborni* ce za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Oddaja zakupa restavracije na po* staji Zavidovič se bo vršila potom efer* talne licitacije dne 9. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sa* rajevu.
Pozor gg. trgovci in obrtniki!
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana VII Žibertova ulica St. 27.
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naroSIlii ln načrtu in se priporočam.
Delo solidno 1
Bakrene, medene in alu* minijaste predmete
za obrt, gospodarstvo in kuhinjo izdeluje solidno tvrdka
M
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA, Za Gradom Štev. 9 (ob koncu Strelifike ulice)
Direkcija državnih železnic v Sara* jevu sprejema do 2. novembra t. I. po* nudbe glede dobave električnega ma* terijala. — Dne 28. novembra t. I. se bo vršila pri upravi ptjilitiije v Zagrebu lieitdčija glede dobave 266 zihitelkih pta* ščev za policijsko stražo.
Oddaja zakupu buffeta ha postaji Bos. Brod se bo vršila potoim ofertrifc licitacije dne 11. ijOvembra t. 1. pri Di* rdkciji državnih železnic v Sarajevu Predmetni oglasi -z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ja veliGolasGega sodnega oUraja
iNa pobudo našega načelnika isiino-ko*vine zadlmge krojačev in krojačic za so»d!ni Okraj Ribnica iin Vel. Lašče, gosp. .Ivan. Lenarčič, Srno si krojači sodnega uk raj a Vel. LašCe ustanovili svojo Produktivno' izadipgo oblačilne stroke* retgiistrotvaina zadriiiga z oimajeno zavezo s sedežem v Vel. 'Laščah. Ustanovni občini zbor se je vršil dine 17. julija t. 1. K. 'tej zadrugi je takoj pristopilo 115 Slanov, diruei se še sedaj o‘KiLa,šaiip. Zadruga je že vpisana v zadružni register pr.i okrožnem sodišču V Novem mesiti«. Da je prišlo do te usitanove, ki je eina izmed naijpoitirefoneijiših obrithiiškiih ustanov, se imamo zahvaliti edino našemu delavnemu inalčelMiiku, Ikaiteiri še ie rrmo-go žrtvoval, predno je prišlo do te ustanovitve.
Zadruga bo začela itatooj postavati, seveda le v matndšem obsegu. To pa vslled tega, ker zadrugi maiflka potrebnega kapitalla.
IPojivaimo gospode, ki so .okrqg časopisa, ki se imenuje »Obrtnik«, naj tukaj pokaželjo svo;jo radodarnost in nakito-nljemoslt do obrtništva na deželli in riaij ;riam preskrbe kredit po nizki Obrestni meri, .da bomo1 lahlko iv šiirišem oibsegu poslovali in tako pomagali revežu obrtniku do dela. S tem bi gospodje res nekaj naredili zal obrtništvo in poltem bi se višaj lahlko bahallif kaj vse znaljo n obrtniki delati. Tovarni obrtniki, ako si sami ne borno iz resmiiim deloim poma-gailil nam vse drugo ne bo nič pomagalo, Cim bolli se bomo med sabo rorspirali, latžje bomo preriiagani od konkurentov iin to bodisi v |sj aili oni stroki. PodežeHsIki obrtriiiki mi mamo nobenega dela, nekateri pa, ki se delajo na zunaj oibrMkai, pa imajo kar po1 3 al'i 5 obrtnih listov. Podeželski obntiniki ne zaslužimo nič in tudi davkom ne moreuno več ipllačafti. Kdo nas bo ireŠill? Ali mogoče ločena .Zbornica? Tovariši, nikdar! Re-šiiti nas more le podtemo delo. Breiziplcd-,na borba >za ločene zbornice nam pa saimo šlkodluj,e. Zaradi tega vam tovariši klličemo mi olbritlniki iz Veilikih Lašč, ne posiliušatlte onih, iki 'vam z lepimi besedami obŠuMjajo*, kaS bodo vse delali, piOikatzall pa še niso ničesar. Poslušajte pa rajlši one, ki so za obrbniike v resnici že nekan sitorill in zrttJvovalH.
Obrtnik z dežele.
IV. BRUNČIČ
stavbni ih pohištveni pleskar in ličar. — IzvrSuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 2$.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Tetef. 84—7«.
OBRTMA BANKAV LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4
PODRUŽNICA: LJUTOMER
TMefon it. 2508
Račan pri poitnl hranilnici v Ljubljani St. 12.051
Telefon It 2508
Daje kredite v obrtne s vrhe, pospeSuJe ustanavljanje obitnlh in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulkntneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno viSe
Glavni kt
Za ka—roM »Obrteegm Ve
N«mda* tlakama. Predstavnik Fr. Jezertek. Ved v Ljubljani.