podajo vsak dan razen sobot. nedelj — ^ praznikov. l4Jued daily except Saturdaja. ■ Sundays and Holidajs. 1' PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROpNE PODPORNE JEDNOTE JJT0-YEAR XXXV. Urcdnllkl ln upravnlikl p ros tort: 1007 South Lavvndala Ava. Ottloa ot Puhlica Uon: S607 South Lawndala Am Talaphona, KockwaU 490« Cena liita je $0.00 Entered aa at Chicago. iTTcSaSS CHICAdO 23. ILLm PETEK. 10. SEPTEMBRA (SEPT. 10). 1943 Subscrlption $6 00 Yearly STEV.—NUMBER 477 Acceptance tor maillng at apectal rate of poatage provided forjnjecuonj^^ ITALIJANSKE ČETE ZDAJ V BOJU Z NEMCI! Oddelki sedme ameriške armade se izkrcali v Neaplu in okolici in zasedli dve letališči, britske in kanadske čete pa v Genovi in drugih lukah. Admiral Cujiningham izdal ukaz, da morajo italijanske bojne ladje in parniki takoj odpluti v zavezniška pristanišča. General Wilson zagotovil Jugoslovane in Grke, da je osvoboditev blizu, zaeno pa jih je opozoril, naj čakajo na signal za splošno vstajo. Nemčija in Japonska sta obsodili kapitulacijo Italije kot perfidno izdajstvo Berd. Švica. 9. sept.—Z itali- pogoje, ki sta jih stavili Italiji janske meje prihajajo vesti, da se je italijansko vojaštvo spopadlo z nemškimi četami v več krajih Italije, zlasti v Tortoni, Certosi in Pa vi j i.—Milan in Tu-rin v severni Italiji sta še vedno v rokah italijanskih čet in Nemci odhajajo iz teh mest. Stockholm, Švedska. 9. sept.— Iz Berlina poročajo, da so vodilni nemški industrialci in tudi nekateri nacijski veljaki tako razkačeni vsled padca Italije, da zahtevajo ostavko Hitlerja, češ, da je zakrivil velik polom za Nemčijo, ker ni mogel obdržati Italije na strani Nemčije.—Dru-vest iz Berlina se glasi, da je nemška vlada ukazala izpraznitev Monakova, Dunaja in Gradca na Štajerskem, ker se boji sistematičnih letalskih napadov na ta mesta. Nemško-štakjanska meja je zaprta za civiliste: London, 9. sept.—Angleški in ameriški bOmbftM so danes izvršili največji napad na obrežna mesta Francije in Belgije. Zavezniški atan. Afrika, 9. sept.—Oddelki sedme ameriške armade so se danes izkrcali v Neaplu in okolici in zasedli dve vojaški letališči, brilske ln kanadske čete pa v osrčju Italije, Genovi, Pizi in drugih lukah, kar pomeni, da so zavezniki prišli v ozadje nemških čet, ki beie »z južne Italije., Kratko poročila il zavezniškega glavnega stana pravi le, "da so se vojne operacije pričele na italijanski celini v bližini Neapla." Neapel, mesto, ki je imelo v mirnem času skoro milijon prebivalcev, je važen člen železnici zveze med južno in severno Julijo in glavna zalagalna luka. v zadnjih tednih je bil tarča silnega zavezniškega bombardiranja i/, zraka. - Italija, ki se je včeraj brezpogojno podala, je ostala bojišče, diLsi J*' Iiadoglijeva vlada zagotovila zaveznike, da se bo itali-sila borila proti Nemcem, <* bi ti ovirali zavezniške operacije. Admiral Andrevv B. Curtning-harr< vrhovni poveljnik zaVezni-P"morske sile na Sredozem-morja, je izdal ukaz, da italijanske bojne ladje 1 note trgovske mornarice ta-*"J "fiplut. ■ toke siki cev Siki K. U n paru trm * v Tar k*1 Ita M br, -is1 I V zavezniška prista-rta ne pridejo v nemške Skrbite, da ladje ln par- k"do prišli v roke Nem-" /daj tudi vaši sovraž-' ({lasi ukaz. ''uladja Italije je ustvsri-".ost, ds bodo zavezniki ' ' italijanske ladje in *>dl se, da ima Italija p rnkov s skupno tonažo 1 ->00,000 ton ln 106 boj-kojne ladje se nahaja-tu. Poli in drugih ita-lukah. »o zagotovili Itali-" pridružijo kampanji, J Je Izgon Nemcev iz 1 *>odo dobili podporo i" da se bodo Italijani t rani zaveznikov pro-rr). »vojim bivšim zavez- * Hu •'ja Je odobrila Velika Britanija in Amerika in katere je Badoglijeva vlada sprejela. Ti so brezpogojna kapitulacija. Kairo. Egipt, 9. sept.—General Henry M. Wilson, vrhovni poveljnik zavezniške sile na Srednjem vzhodu, je sinoči po radiu naznanil, "da italijanske čete v balkanskih državah se sedaj pokore mojim ukazom, ne nemškim." On je naslovil poslanico prebivalcem Jugoslavije in Grčije, v kateri jih je informiral, da morajo Italijani ustaviti vse sovražnosti. Wilson je dalje opozoril Jugoslovane in Grke, "naj čakajo na signal za splošno vstajd," zaeno pa jih je zagotovil, da je dan osvoboditve blizu. "Junaška borba vaših gerilskih skupin ln podtalnih organizacij je pripomogla k veliki zavezniški zmagi v Italiji," je dejal general. "Italijani se bodo morali držati pogojev premirja, ko se bo bprba proti Nemcem nadaljevala z nezmanjšano srditostjo. Vi, ki se bojujete proti Nemcem, skrbite, da dobite orožje od Italijanov za nadaljnje borbe." London, 9. sept.—Dopisnik ča^niške agenture Reuters v Stockholmu, Švedska, je citiral poročila, da je italijanska vojaška posadka na Korziki, francoskem otoku, napadla nemške čete ln jih premagala. Govornik na berlinski radio-postaji je sinoči naznanil kapitulacijo Italije in jo obsodil kot izdajstvo onih, ki branijo Evropo. "Nemško poveljstvo je bilo pripravljeno na to izdajstvo," je dejal. "Ono bo skrbelo, da bodo izdajalci branilcev Evrope kaznovani." Časniška agentura DNB je citirala kot dokaz italijanskega izdajstva Nemčije zbiranje italijanskih čet v severni IUliji v bližini nemške meje v času, ko so se nemške kolone borile proti sovražniku v Siciliji in južni IUliji. Kriminalni napad na Mus-solinija in strmoglavljenje njegovega režima so Izvršili italijanski izdajalci s sporazumom z zavezniki. Tokijska radiooddaja, ki jo je prestregls čssnišks agentura United Press v Ssn Frsnciscu, je oznsčils kspitulscijo Iulije za perfidno izdajstvo. "To izdajstvo je izvršiU Badoglijeva vlada pod vplivom in pritiskom zvite sngleško-smerlške propagande," je rekel govornik na tokijski rsdioposUji. "V pnčakova nju tega izdajstva sU vladi Japonske in Nemčije podvzelt vse potrebne korake. Japonska ir Nemčija ne bosU prizadeti za radi izdajstva Badoglijevega režime ln kapitulacije lUlije. tem več bo to rezultiralo v ojačanju solidsrnosti med njims in poglobitvi kooperacije." VVashington. D. C- 9. sept -Uradniki vojnega departmenU ao izjavili, da je kapitulacija Italije pred zavezniki ustvsnls pogoje ze skrsjšsnje vojne. "Ka ko katastrofslen učinek bo kapitulacija povzroči U v Nemčiji še ni Jasno," so izjavili. "Odslej Amerika zadala udarec Argentini Brazilija prihaja v ospredje VVashington, D. C.. 9. sept.— Državni tajnik Cordell Hull je zadal težak udarec Argentini, ko je odbil njen apel za pomoč na temelju posojilno-najemninske-ga zakona in izjavil, da ni storila ničesar za varnost ameriških držav pred agresijo, ker še vedno vzdržuje odnošaje z osiščem. Argentina se bo morala pod pritiskom Združenih držav odpovedati dominaciji Južne Amerike, če ne revidira izoUcljske politike, v povojni dobi. Hullo-va zavrnitev apela argentinske vlade za pomoč je velik kontrast z Rooseveltovo poslanico, katera je bila poslana predsedniku Brazilije, ko je slednja proslavljala svojo neodvisnost. ' Brazilija je tekmec Argentine za dominacijo Južne Amerike in dobiva veliko pomoč iz Združenih driav, odkar je napovedala vojno osišču. 4 Mil ♦ . ' '1' • Poročila iz Buenoi Airesa razkrivajo zaskrbljenost argentinske vlade zaradi naraščajoče brazilske militaristične sile. Hul-lova nota argentinskemu zunanjemu ministru Segundu Stor-niju ne pušča nobenega dvoma, da bodo Združene države podpirale Brazilijo, ki ima 41,500,000 prebivalcev, v naporih, da postane vodilna sila v Južni Ameriki v povojni dobi. Hull je dal razumeti argentinski vlsdi, da zavezniki nočejo meti nobenega opravka z njo dokler bo vzdrževala odnošaje z osiščem, ščitila nemške agente in špione in vodila zlobpo propagando proti Združenim narodom. On ji je odprto očital, da se ne drži zaključkov, sprejetih na konferenci zunanjih ministrov ameriških republik, kl se je vr-4ila v Rio de Janelru, Brazilija, po japonskem napadu na Pearl Harbor. Apel na Cehe za revolto London, 9. sept,—General Ser-gej Ingr, vojni minister v čeho-slovaški vladi, Jc po radiu apeliral na svoje rojake v domovini, naj sc pripravijo za revolto proti nacijski oboroženi sili, ko pride dan obračuna. "Ves narod naj vzklika sUro husiUko geslo: 'Porazite, pobijte sovrsž-nike. da ne bo noben osUl živ'," je dejsl general. "Vsakdo naj zagrabi za orožje in udari po Nemcih Ce ni orožja, pograbi-te druge predmete in zadajajte udarce sovražniku. Ti morajo biti silni in učinkoviti, ko pride dan." GESTAPOVCl ZATIRAJO fiGREDE V BOLGARIJI Naciji kontrolirajo vlado premierja Filova MOŽNOST VOJA-SKEGA PUCA Ankara, Turtlja« 9. sept.—Bolgarska tajna policija in gesta- povci zatirajo protivladne demonstracije in iigrede v Bolgariji, ki so sledili naznanilu o smrti kralja Borisa. Neki državnik, ki pozna situScijo, je dejal, da je kri šele začela teči v Bolgariji. Vlada premierja Bogdana Filova je pod popolno nacljsko kontrolo, toda možnost militari-stičnega jrnča ja na vidiku. ČU-ni generalnega ftUba so sicer naklonjeni Nemcem* ne pa masa bolgarskih vojak6y, ki simpati-zira z Rusijo. V*lic temu prevladuje mnenja, da edino zavezniki lahko rešijo bolgarsko uganko. Neka visoka osebnost v glavnem turškem mestu meni, ds bombsrdlranje vojaških tarč v Bolgariji, povesano s propagando, lahko ustvari pogoje za revolto armada, delavcev in kmetov. Ta bi bila lahko uvod v zavezniško Invasijo Tracije, bolgarske pokrajine, kateri pre&r valcl ne bi nasprotovali, temvč^ jo celo pozdravili Učinkovitost bombnih napadov je. vidna v Rumuniji, kjer sot^Oi oljnjakl v Pleštu Ur*a bomb ameriških letalcev. Ru-munski časopisi in radiopostaja so po bombardiranju prenehale z napadi na Ameriko. Poročila glede smrti krsljs Borisa so še vedno konfllktna. Govorice, da so ga umorili sgen-tje Hitlerjeve vlade, se vzdržujejo. Moskovska radlopostsja je poročala, da je bil kralj zastrupljen, dočim Filova vlada trdi, da je podlegel srčni hibi. Nsglica, s katero so se naciji polastili kontrole, da potlačijo izgrede in demonstracije, dokazuje, da so pričakovali Borisovo smrt. Oni so največ pridobili z odstranitvijo kralja. Znamenja kažejo, da je vlada premierja Filova v zagati. Ona se mora naslsnjatl ns nemško oboroženo silo v sedanji situaciji, ki dozoreva /a revolto. naprej se bodo dogodki razvijali z bliskovito naglico in zasužnjene ljudstva na Balkanu lahko pričakujejo, da Je osvoboditev blizu." Uredniki vojnegs departmenU in vojaški veščaki trdijo, da Je kapitulacija Iulije odprla pot za invazijo Balkana Kako velika zavezniška sila bo potrebna za zdrobitev nemškega odpora v Italiji, še ni Jaano Gotovo je, da ae bodo Nemci borili v severni IUliji. t "da znamenja, da se bo Hitlerjeve evropska trdnjava zrušila pod udarci zavezniške sile, so se že pokazala Bitka med Italijani in Nemci pred sklenitvijo premirja London, 9. sept —Angleški le Ulski častnik, ki je pravkar do spel v London iz Sicilije, je povedal, da so se N< mci In Italija nt spopadli tri dni pred sklenitvijo premirja ln tri dni po*d Invazijo Julijanske celine !>< osmi briUki armadi. Mitka, v kateri je bilo več ubitih in ranjenih na obeh strsneh, se j« vršila v juži.< IUliji. V London so prej prišle vesti, da so tudi itslijsnslci civilisti nspadsli Nemce ln H/t mno g i pobili. Cez tisoč ameriških ujetnikov v Italiji . VVashington, V C., 9. sept— Okrog 1200 emeriških vojskov, ki so ae nahajali v julijanskih ujetniških uboriičih, )e dobilo svobodo s kapitulacijo Iulije Italijani drže v intemerijl tudi nekaj ameriških civilistov, mH Umi več čeeniških poročevalcev Kapitulacija je prinesla svobodo skoro 70,000 angW-šklm m kanadskim vojnim ujetnikom v Italiji. Med temi ujetniki sU letalski maršal O T Bovd In general Carton de Wiart. . . Kampanja za tretje vojno posojilo Roosevelt posvaril ameriško ljudstvo Waahlngton, D. C.. ». sept.— Predsednik Roosevelt je sinoči odprl kampanjo za tretje vojno posojilo z govorom po radiu, v katerem je tudi izrekel svarilo, da kapitulacija Italije ne sme zavreti ameriških vojnih naporov ln programa. Cilj kampanje je dosega posojila v vsoti petnajst milijard dolarjev, kl mora biti zbrana s kupovanjem bondov. - Roosevelt je označil kapitulacijo Italije za veliko žaveznlško zmago, kakor tudi za zmago IU-Ujanskega ljudstva, ker bo pospešila njegovo osvoboditev od nacijev. "Naš končni cilj je še vedno vkorakanje v Berlin nica korporacije United State* Steel, poroča o doaegl novega rekorda v produkciji železa ln Jekla v avgustu. Delavci v njenih tovarnah ao produciralt l,9AHA31 Um železa In Jekle, 29.000 ton več nego v juliju. Tifus kosi ljudi v Bosni Okrog 80,000 oseb umrlo Bern. dvica. 9. sept.—Nepotrjena poročila govore' o divjanju tifusu v Bosni, kl je zdaj popolnoma odrezana od ostale Jugoslavije. Ugotovitev glede Števila ljudi, ki jih je pokoaila ta nalezljiva bolezen, nI mogoča, toda sodi se, da je zahtevala okrog 80,000 žrtev izmed 1,200,000 prebivalcev, Hrvaške avtoritete ao ustanovile tuborišče v Osijeku, severo-zapadno od Zagreba, za one, katere je bolezen napadla ln ne morejo dobiti oskrbe v Bosni. Trdi se, da je šlo okrog 200,000 bolnikov skozi omenjeno taborišče. Poostritev vojne proti Finski Bojazen pred napadi iz zraka Heleinkl. Flnaka, 9. sept.—Rusijs je poostrils letalske ln pomorske operselje proti Finski, tods edino čas bo razkril, kdaj bo vojna na severni fronti zaključena. Pasi nedavni spopadi med so-vjeUko letslsko ln pomorsko silo ln finskimi Ur nemškimi četami so bili neznatni v pripiert z bitkami, kl divjajo na centralnih ln Južnih frontah, se vseeno smatrajo za uvod v velike ruske vojhS operacije. Ns Finskem se opaža bojazen pred silnimi ruskimi napudl iz zraka, Finci se čudijo, ker njihova mesta niso bila tarča velikih bombnih napadov v prošlo-stl, Ta še vedno uživajo bistveno imuniteto. Finci is tega akle-pajo, da Rusija jiotrebuje letala /a operacije na drugih fronUh in da lina "politične" razloge, ki (Mijasnjujejo prizanašanje, Kusku bojnu letala so se v zadnjih dneh triki at pojavila nud glavnim finskim mestom, toda bomb niso metala. Povzročila niso panike, čeprav so se prebivalci umaknili s cest in iz svojih hiš v podzemska zavetja. Odbor odobril zvišanje plaie Chicago, 9. aept.-Vojno-delavski odbor je odobril zvišanje plače za |iet In |x>l centa na uro delavcem, ki so uposlenl v tovarni Cal u met Ste«! Co„ Chlcago Heights. Zvišanje velja /u nazaj do 10. februarja Naznanilo je objavil dr. Robert K Burna, pokrajinski direktor odbora. Francoski pisatelj Vomains arstiran London, 9, sept.—Francoska radiopostaja v Alžlru Jc citirala poročilo Iz Švice, da Je bil francoski pisatelj Jules Homalns aretiran in odveden v koncentracijsko taborišče. Poročilo omenja govorice, da je Komama umrl kot posledica mučmija v taborišču. Predsednik klavniške dru tbe kaznovan Detroit, Mich, 9 srpt.—Ed-ward tiarbei, predaednik Gar-ber Pecking Co, je bil obaojen na deaaK Urt /a por a In plačitev II4UOO /aiadl kiirnja regulacij urada za kontrolo cen Spoznan je bil ze krivega, da je proda)el meso po višjih cenah Obsodbo je Ir rekel federalnisodnik Frank A Pu-aid. RUSI POGNALI NEMCE IZ DON-SKE KOTLINE Sovjmtike čete prodirajo proti reki Dnjeper JAPONSKI ODPOR SE KRHA London. 9. sept.—Ruska armada je zdrobila odpor nemške oborožene sile s okupacijo Stalina, jeklarskega in železniškega centra, tn pognala aovražnl-ka lz Donskc kotline. Zdaj prodira naprej na 600 milj dolgi fronti proti reki Dnjeper. Radijsko poročilo lz Moskve pravi, da se sovjeUke čete vale proti Dnjepropetrovsku, glavnemu mestu ob omenjeni reki. Prve čete so dospele dO točke, kl je oddaljena samo 70 milj od mesta: Z okupacijo Donske kotline Je Rusija dobila kontrolo nad bogatimi rudniškimi pokrajinami in dustrijsklmi središči, katere so držali Nemci. Najnovejša poročila trdijo, da- nemške čete beie lz Dnjepropetrovska, Z zavzetjem Stalina so Rusi Izrsv-nall bojno črto, ki drli od Har-kova, ukrajinskega jeklarskega centra na severu, do Asovsksgs morjs ns jugu. Sovjetsks čste so reokuplrsle v zsdnjlh dvsh dneh čez dvesto vssi ln nsselbln v prodirsnju proti reki Dnjeper. Borzne, strstegično mesto ns severosspsdnl strsni Bahmkčs, je prišls V ruske roka po Ijutl bitki, v kateri js psdlo več tisoč sovrsžnikov. Sovjetske čete so po okupaciji tega mests pričele prodirati proti Kijevu, ukrajinski prestolnici, Stalin je oeebno naznanil okupacijo Donske kotline ln zdrobitev nemške sile, "Donaka kotlina je počiščena tn pod popolno našo kontrolo," je dejal, Nemčija Je skušala pojaanltl strahoviti jioiaz s staro frazo o "atrutegičnem umiku, skrsjša-nju bojne črte in elastični ob-rainbl," Zaveaniškl slan, Avstrsllle. 9. sejit -Japonski odpor proti za* ve/niški sili pri Laejl, Nova Gvineja, se krha pod udarci smeri« ške in avstralske oborožene sile, pravi stan generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika te sile. Japonci so morali poslati bojna letala i drugih baz za obrambo svoje posadke pri Laejl, ki je obkrožena In v nevarnosti uničenja. MttcArthur |e naznanil, da so zavezniški letalci uničili 400 japonskih bojnih letal v zadnjih dneh v bitkah nad Novo Gvinejo in Solomoni in čez 500 od 1, avgukta do 7. septembra, sami pa so i/gublll 27 letsl. Pearl Harbor, Hsve!, 9. sept. h»»AdmJraI OiHtr w Numt/, vrhovni poveljnik smeriške bojne mornarice ns Psclfiku, je de-jal, da so ameriške bombe in Izstrelki, katere ao sipsle ameriške bojne ladje I. septembra na japonski otok Markua, razbile skoro v m* militaristične nsprsve na "'.,ku Markus leži le 1200 milj proč od Tokija, glavnega Japonskega mesta, Nirnit/ je razkril, da je bombardiranje jap<#nskega otoka vodil pookori Angliji in obratno se Anglija v marsičem pokori Ameriki obe delata to v interesu skupne zmage in suverenost obeh ne trni prav nič pri tem. Zakaj ne bi mogli nadaljevati lega delu v interesu trajnega miruT Sovjetska Rusije jo tudi suverena država. Ce je kdo-pole« umeriikih izolacioniatov (danes nucionullstov)-res ljubosumen na svojo neodvisnost, so gotoVo sovjeti, ampak, če bodo sovjeti hoteli v interesu miru koopenrati s kupitulističnimi velesilami kakršni stu Amerika in Anglija, bodo mbrali v marsičem odstopiti od svoje komunistične euverenosti-kakor bosta moruli Am -nku in Anglija popustit« s svoje strani. Edino nu tu nučin h kompromisi, je tiujni mir mogoč, ne drugače. Republikanski odbor se grdo vuru, če misli, da je z njegovo izjavo rešena bodočnost Amenke. Prav nič ni rešenega s tem. Sicer bo imelo umeriško ljudstvo, večina tega ljudstva, zadnja besedo o bodočem statusu druženih držav. Vzorčno glasoven e C.allup ooll) te že pokaralo, du osemdeset odstotkov ameriškega ljudstva vseh strank in mišljenj odobrava vstop Amerike v bodočo svetovno organizacijo za ohrano miru—ne«lede nu to, če tu svetovna organizacija uključuje svetovno policijo. Propaganda, propaganda! Ko je {»adel Mussolini, je ncwyorškl PM (tuko se Imenuje list) objavil članek i>od debel«m naslovom "VVatch Out for Deal With Badoglio (Pazite na kupčijo / Budoglijem)", v katerem je nami-geval, da bo ameriška vlndu kmalu *klet>ulu jmktc z maršalom* Bailoglijem. fašistom od pete v Demand for Unconditional Surrender Kupčij z Badoglijem do danes šc nI bih.' Amerika ln Anglija stojita pri svojem ultimatu brezpogojna kapitulacije! , „ „ To je al k.i kateia kazc—konluztjo v lobanji premnogih ekstre-miatov v tel detel* K»tt kon(u/t)a .»dseva if nekaterih slovenskih listov, ki zajemal,. -vou kritične ui*»mbe i* virov, kakršen je PMi —ki oa obratno . .mimio na debelo ti svetovno razpredene propagande .. Naša vlada je /e imrei | l>ak ekstremlstoiT, t<» n« dovul ki |ih bo naredila "nekoč v i. -natančno vado. kako I »o «*»> nčne vlade »sd^le n urodal« l>c fašisti le avet ^u t veno uk Rooaevelt nofaiietil Ameriko ut «< <*.l napak. kakoi vsaka druga, am-n /ato J| pripišejo že danes kozle, i « mhti. . Kkatremisti VEDO va« tla ta vo|na tn kako bodo demokra'« I« hI jarmi Jene ljudatva- kako bodo kak<»r ao ekatremisti bedeli, da bo m Amerika stopi v vojno' All se snomlnlate nedavnih dni, ko le b«la ta vojna ie imperialistične volna !|l ko )» »i Nrw Y<»rku odvAevala »vrta pesem-Thia time Yanks are not coming — — — - O počitnicah Clevelend^—Vsak odrasel človek ima kako nagnjenje do kake stvari. Nekateri imajo na gnjenje ali strast do kart, drugi do pijančevanja, tretji do žensk, četrti do plesa, peti do športnih iger, šesti do petja, sedmi do potovanja, to se pravi, da gredo radi v naravo in med ljudi, da vidijo mesta in pokrajine, pred« vsem pa, da se sestanejo z raznimi ljudmi. Med slednja spada tudi podpisani "večni popotnik". Veliko sem že prepotoval po Ameriki, in to posebno med prvo svetovno vojno in po vojni, dokler sem bil še "lejdik in fraj". Tudi poznejše) leta, na primer 1938, 1939 in 1940 sem potoval po In-diani, Illinoisu in Wisconsinu, vsako leto približno mesec dni. Zdaj, ko sem imel teden dni počitnic—moje prve plačane počit niče sem pa šel za te dad jven iz Clevelanda. In ker imam navado, da vsako moje potovanje tudi opišem, naj mi bo torej dovoljeno, da to storim tudi ob tej priliki. ' Po informacijah, ki sem jih dobil na postaji Pennsylvanske železnice na Euclid ave. in East 55th st., se vkrcam na vlak 23. avgusta ob 10:23 zjutraj, le dve uri pred odhodom tega vlaka je bilo na tej postaji mnogo ljudi, belcev in črncev, kakor tudi veliko vojakov, kl so bili večinoma na dopustu in se s tistim vlakom vračali k svojim ka drom. In tako je bilo dosti pozdravljanja in tudi solz ni manjkalo. Ob 10:15 se odpro vhodna vrata, pred katerimi nekateri čakajo tudi po eno uro, kajti vsakdo bi bil rad prvi in dobil sedež, zdaj pa je tako, da kdor prej pride, tisti prej mjelje. No, na tej postaji smo še skoro vsi dobili sedeže, niso jih pa dobili na prihodnji postaji Howard<<4Xami je prišlo na vlak spet dosti ljudi, izstopil pa ni ruhče> prav ta* ko na prjhodnjii postaji Jiudaon, Tam nekateri prcse4«j9 na ylak, ki vozi do Akrona, kjer se dobi glavni vlak do Columbusa ln Clncinnatija. Na tej postaji je sicer izstopilo več ljudi, toda še več jih je vstopilo na naš vlak, tako da so morali mnogi stati ali pa sedeti na svojih kovčegih ali kjerkoli so dobili prostor; tudi stopnice so prav prišle, kajti na daljši vožnji je vsakemu težko stati, posebno pa starejšemu človeku. K meni je prisedel še v Clevelandu na postaji na Euclidu in E. 55th st. neki tajni policaj. Podpisuni take tiče takoj spozna, ne da bi mi pokazal kakšno znamenje uli izkazilo. Poznam jih po obrazu, po obnašanju, še bolj pa po bliakanju z očmi na vse struni. Več časa sva bila tiho in se postrani gledala, končno pa možak spregovori in me vprašu, od kod prihajam, kam sem namenjeni, kaj delam. Takoj pripomni, da ne morem biti na-vaderv tovairi*fki delaveg, ker moje roke so preveč čiste in gladke. Čudil sem se mu, da je tako hitro analiziral moje roke. dasi ni videl mojih dlani, Ampak taki ljudje vse hitro opazijo. Kmalu je vstal in se preselil med druge ljudi. K meni je prisedla mlada ženska s oruv luškunim otrokom, poldrugo leto staro hčerkico. Kot ljubitelju otrok sc mi je to zelo dooadlo. Nekaj časa smo bili vsi bolj tiho kot tujci. Ker scin jaz sedel od začetka pri oknu, je tudi otrok, pričel siliti k meni oziroma k oknu in kobacati po meni, da bi videl skozi okno krave inf konje, ovcc in mlade pa stare svjfije. ki so sc pasle po fuimuh. Aa otrokovo mamo jc bilo to bolj nerodno, ker sc je bafu. da bom godrnjal, ker me otrok moti. Ker m videl in čutil njesu/ zadrego, ^m io vprašal, če je zT dovolj na. da jaz vzamem deklico k aebi na ročaj. Malo me je poglednla *n mi dala otroka. Potem ao bili pa 'Apaat all komedije. Otrok le bil zredno veeel jemr-rhf te mogel biti pri oknu Ja/ sem »va dekletcu vaako stvar poke/al ukor« okno. krave In drugo itw, poaebno pa je rada gledala majhne pujake Od veselja je vriskala in s tem obrnila pozornost nase vseh okoli i stoječih potnikov. Samo onim ki bi mogoče 'radi zadremali morda ni bilo prav, ko je punč ka vriskala in se veselils nad živino. L ~ v Predno smo dospeli do War-rena, je deklica zaspala. Kot m je rrfeti povedala, je hčerkina navada,, da vsak dan ob približno istem času »spi za par ur. Potem jo je vfcelu mame k sebi. Na prihodnji j»6taji V Nilesu sem jaz Izstopil. Predno sva se poslovila, se mi je zahvalila za prijaznost do otroka, jaz pa nji za zaupanje, ker mi ga je izročila. Pri tem je omenila, da otroka ne zaupa' vsakemu tuj cu, da bi se igral z njim. In zato me je prej dobro ogledala, ako sem snažen in zdrav. Dejala je da ona človeka takoj spozna kot izvežbana bolničarka, ali ima kakšno neverno bolezen. Torej jaz sem izstopil, ona pA se je odjaeljsla naprej do Pitts-burghe, od tam pa do Harris-burga k svojim staršem, ki so nemškega pokolenja in tukaj rojeni. Imajo veliko farmo in tri sinove, njene brate, ki so vsi pri vojskih, vsi trije s čini poročnika ali podporočnika. Re^la je, da bi šla rada tudi ona v arma do, če bi ne imela te punčke. In tako sva se ločila. Z železniške postftje v Nilesu sem šel na busno postajo in vprašal, kdaj odpelje mr. Bus v Girard, O. Odgovor je bil, da čez deset minut, vožnja pa sta ne 15 centov. Šoferju povem, da bi rad izstopi 1 J>ri Slovenskem domu ali pri usnjarni. In tako se je zgodilo. Žvižge je stopim k stari, pošteni in zavedni korenini Johnu Košinu, ki ima svojo trgovino v Slovenskem domu že dolgo let, menda od začetka, odkar stoji Dom. Kot stara sodruga se pri jat^ljško pozdraviva in se malti jogovorlVa o tem ih ium gaza r&rie inf6Wnave-dali, da bi si lahko nabavili druge. Takoj sem se spomnil na tisto pesem: "Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš. . Tako torej <590 milj oddaljenega gome-dala letos ne bomo videli po krivdi razmer. No, upam, da se bomo videli pa enkrat pozneje, ako vrag prej ne pride po svoje. Tako sva sedaj z ženo v teh toplicah, da si odpočijeva in ogrejeva najine stare kosti v gorki vodi, kamor zahajava vsak dan dvakrat. Ljudi zdaj ni veliko tukaj, tako da se stanovanje lahko dobi. Zabave in razvedrila pa imamo med sabo še kar zadosti, ker se tukaj nahajata tudi mrs. Šabec in mrs. Frenčak. Ker pa je bila zadnja telefonično Obveščena, da je prišel na tridnevni dopust od vojakov njen sin, se je takoj odpravila domov. Nam pomaga pa mrs. Hlebec, ki živi tukaj ih lastuje Utah Apartments. Najbolj pogrešam njenega moža, ki.* dela.^v, Binghami Canyonu, Utah, da W,ml pomagal iz zagate,,v ,kat?ro me včasih spravijo žepice,.1' .,/.;, . • - Pogrešam tudi Franka Uausha iz Utaha in njegovo ženo, kajti oba sta zabavna in družabna. Bodite vsi pozdravljeni. Ako be le mogoče, se pa prihodnje leto vidimo v Lava Hot Springsu. Tukaj imajo ravno sedaj farmarji iz države Utah razstavo goveje živine, žene in dekleta pa imajo razstavljena lepa ročna dela v tukajšnji dvorani. Oboje se izplača pogledati, sploh ps ženska ročna dela. Well, ženske naq moške v dosti stvareh nad-kriljujejo, pa če jim to hočemo priznati all ne. Tako vidite, da imamo tukaj nekaj razvedrila in si preganjamo čas za teden dni ali dva. Potem pa bo treba iti zopet domov in zopet na delo za naš vsakdanji obstanek in za skorajšnjo zmago nuših ameriških fantov. Anton Tratnik. 267. J Maxim Litvinov (na vrhu), bivši sovjetski poslanik v Wash-Ingionu in Andrle A. Gromyko. upravnik poslov v ruakem poslaništvu/ kl je bil imenovan na Litvinovo mesto kot poalanik. Vatikan ln fašisem Bellalre. O—Vsemu avetu je znano, kako sta se francoska in angleška.vlada trudili s Cham-bcrlainom na čelu, da odvrneta pretečo krvavo klanje nedolžnih narodov v Evropi. Toda ves trud. vse Chamberlalnovo "api-zanje" je naletelo na gluha uše-*a pri Hitlerju in njegovih po-bočnikih, ker se jim jc sahotelo dn s kljukastim kritem podjai^ m i jo ves svet in ustvarijo čisto aiijski rajh s Hitlerjem na čelu In zgodilo se |e. da so 1. septembra leta 1939 Hitlerjeve ar msde nanadle Polisko in jo * listki dobi odtnandrale in raz >ile z najmodernejšim orožjem. Rušile so vse pred sabo. ne ozi-rsjoč ae ns velike stevbe. kresne katedrale in samostane, kakor ttidi ne na ubogo ljudstvo in rev-nt koče Vse so pomorili in po-mandrsli. kar jim je prišlo na pot ln Uko sta bili Anglija in r ancija prisiljeni napovedati vojno tretjemu rajhu. Spomladi leta 1940 pa je Hitler Pognal svoje oborožene horde piotl Franciji in je obenem po-mandral Dansko. Holandako. Bel- RMo. Luksemburško tudi Mussolini, ki je porinil Franciji nož v hrbet in obenem napovedal vojno Angliji. Kaj pa je delal ves ta čas mogočni Vatikan? Ali je kaj protestiral proti nacijskim in fašističnim morij em dobrih katoličanov na Poljskem in drugje? Ali je protestiral proti rušenju katoliških cerkva in samostanov, proti moritvam duhovnikov, nun in menihov? Nobenega protest nega glasu ni bilo iz Vatikana, kakor tudi ne takrat, ko so nemški bombniki rušili London in druga angleška mesta. Papež bi bil lahko posredoval vsaj pri Mussoliniju, da ne bi rimski katoličani rušili božjih hramov in svetišč po drugih deželah, če so mu cerkve in svetišča res najbolj pri srcu. Pred menoj leži slika razvalin velike katoliške cerkve v Londonu, katero so porušile nemške bombe,, In ravno te razvaline opazuje newyorški nadškof Spell-mah, ki je zadaje poletje obiskal več volnih zon v Evropi in tudi sam Vatikan. Ali kakoi- hitro so pa ameriške letečč trdnjave napadte z bombami "večni" Rim, to je vojne objekte v Rimu, pa je bil tako pokonci ves Vatikan s protesti proti zaveznikom, naj ne rušijo katoliških svetišč v "večnem mestu". Tudi zunanja visoka du hovščina je protestirala protj ru šenju katoliškega Rima. Tukaj nastane vprašanje, kakšna je razlika med katoliškimi cerkvami po drugih državah in v Rimu? Ce bi bil Mussolini takrat napovedal vojno Hitlerju namesto Franciji, sem prepričan da bi bili Hitlerjevi bombniki že zdavnaj porušili "sveto mesto" z Vatikanom vred, če se ne bi hotela brezpogojno podati. Smo pač v vojni, ki ne pozna usmiljenja. Louis Pavlin Ich. 258. Poročilo saatopnlka Her m in le. Pa.—To bo nadaljevanje zadnjega dopisa o potovanju med kanadskimi Slovenci. Na dom Lojzeta Klemenčiča v Torontu smo dospeli v pondeljek zvečer, 23. avgusta. Bilo je veselo svidenje s sorodniki Toneta Klemenčiča. Zal jim je bilo, ker ni | njim prišla tudi njegova žena Lojzka, toda ona ni mogla iti z nama. ker se njena nečakinja še ni vrnila iz Monta-ne, kjer je bila na počitn.cah, da bi upravljala hotel. Ko smo se nekoliko okrepčali in pogovorili z Lojzetovo soprogo. so nama povedali, kje bova nastanjena za teden dni najinih počitnic v Torontu. Ker umrl mlad, star le nekaj naH o let. Bil je menda ugledL^ kajti bil je župan človek. Imeli so žago, ^ lik vinograd in gostilno Bratje in sestre so sli v An^J 0 odroma v KanSdo polvt tovni vojni, ker se jim L'* vanska vlada ni preveč .Klemenčič i je prikupen človek in ga poznajo povsod, tu< di na farmah. Zato ga priporočam ^-ftetoofcavPrpffet? in Proletarca. , Rekel ie, ako .bi smeli Spr&J^MStih hove člane v jedhoto, bi jih lahko veliko dobil. Ko smo se pogovarjali o si-mulantih po konvenciji leti 1929, je dejal, da v provinci On-tario jednota ni imela deficiU v bolniškem skladu in so bili torej po krivem sojeni. Meni ni bilo znano, da je agitacija za nove člane v Kanadi ustavljena. V Ontariu smo obiskali in imeli lep uspeh pri sledečih rojakih: Za Prosveto pri tajniku društva 648 Josephu Petrichu On je zelo zaposlen. Imel je pokvarjene oči in sedaj slabo vidi na eno oko. On izdeluje skupaj z nekim Hrvatom cementne be ne za pranje in imata dosti ni-ročil. Njegov partner je prej delal na cesti pri Alaski. Zaslužek je bil dober, toda ni mu ugi-jala klima, razen mrčes in tudi hrana je bila slaba, pa je pustil in se vrnil v Toronto. John Mihelich je ponovil Prosveto. Tudi on ima svojo delavnico, drakslerijo in je zelo dober v tej stroki in preobložen z de lom. Vendsr tudi dosti čiti * pozna dobro politiko. Ni fa"* tik, kot je več drugih in dobe poznavalec demokracije in * veruje v diktatorje. Obiskali smo tudi Vipsvčeve, tods njef« ni bilo doms, ssmo njegovs zavorne ženica, ki je naročila Prosveto. Obljubila je, da pridejo zvečer k našim gostiteljem in ko je bilo. Tem sem spoznald< ; e Peter Vipevec zelo zainter* sirsn v zgodovino Kansde.j^ ber pomevslec politike in p«* pomik kanadske delavske » socialistične strsnke Cnnpefft'* t .1 — MH Lojze oddano gornje stanovanje, _ sam ni imel p^stora za naju in I CommTn weaRh"'Te d erat.oi tako je nama stanovanje preskr- (CCF) bel pri sorodnikih. Tone je dobil (/ D^jHn. Suklje se je tudi * prenočišče pri sestri Loj^Hrta. Vocila na Prosveto. kskor t* žene jaz pa pri Franku Matj^-fi!*, Muc, ki je tud. dober r fVijegay.ena Je sestra TtUeta mevelec politike in »m« no družico Prosveto sta nsro^ la tudi John Divjak in ima Je znana že iz itali eo io dvanajst let p* in Lojzeta in živi par blokov od njega. JV Torontu je menda samo okrog tucata slovenskih družin, večinoms vai iz Bele Krajine, od kjer prihajajo tudi Klemenčiče-vi. Njih druftma je bila velika, po številu menda petnajst; sedem jih ie umrlo, osem Jih pa *M. uključivši meti. ako je niso fašisti ubili. Njih oče pa >e H' C toda redi krize so je One dva prihajata s Stajer^ Tudi te druiins ima lep *** w dobrem prostoru Ns Prosveto se je neref» ^ di družine Mahek Tudi <*» * (Dalje aa 9. stran*) ,n SI 1TKMBRA resti z jugoslovanske lonte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov ' ameriškega časopisja Uajor Elioi o rasmerah n« Belkama Npw York, 31. avg.—Današnji :Jyork Herald Tribune pri-ia članek majorja Georgeja pldinga Eliota, ki je mnenja, so sc nemške muke in težave Balkanu zdaj šele prav za- S smrtjo kralja Borisa je iz- ila ona točka, na katero sta vsaj deloma navezana bol-u narod in njegova armada. Na Bolgarskem se nahaja pre-nemskih čet in agentov Ges-Torej zdaj, ko se italijan-garnizije v Jugoslaviji in rčgi razkrajajo, so morali mci odposlati tja del svojih iz Bolgarije, da jih nadome- Največja usluga, katero bi iogla danes Bolgarija izkazati [itlerju, bi bila najbrže ta, da bolgarska armada prevzela olicijske posle v Jugoslaviji in Srčiji. Nemci bi prevzeli le na-d, da čuvajo nekatere ključ-"pozicije kot na primer Solun, j Bolgari so stopili v vojno mi-c, da je nemška zmaga neizo-bna. Zdaj pa se je pokazalo io narobe, da je nemški po-neizogiben. Bolgari tega notica pač ne bodo porabili, nakopičijo nase še več jeze sovraštva pri svojih sosedih, nje je zdaj čas, da se vsaj de-odkupijo in popravijo greli, katere so že zagrešili. Zato bi morali odpoklicati svoje ojake iz Jugoslavije in Grčije odkloniti, da se še nadalje deležu jejo vojne. | Neposredna bodočnost Bolgare še ni jasna. Gotovo pa je, bodo morali Nemci, ako ho-^jo držati svoje pozicije na Bal-mi, nastopiti sami—in to kljub da j'm je ravno zdaj po-j težita, naj ti i razpoložljivih ,i> ■ /'" | V- 'I *>i>. ! ' >»'' V i*. m rt il f ; VESTI IZ DOMOVINE 0 prijavah ;a prigilno I (Posneto iz ljubljanskega Jura z dne 28. marca 1943.) Z Gorenjskega: I Generalni pooblaščenec za de- 1 je dal nekatera pojasnila, kdo dolžan prijaviti se za delov-ilužbo. Kot dan za določitev irostne dobe je merodajen 29. fnuar, ko je prijavna obveznost Dpila v veljavo. Prijavna dolž-|»t se-razteza tudi na vse biv- poljske in jugoslovanske dr-»vljane, ki so dne 14. aprila ii-na Spodnjem Štajerskem, foroškem in Kranjskem, če-»*v nimajo nemškega držav- ljanstva ali so ga s preklicem izgubili. Nov Štabni vodja Hitlerjeve mladina Zaradi vpoklica dosedanjega štabnega vodje Waldnerja k vojakom je prevzel posle Hitlerjeve mladine na Koroškem posebni pooblaščenec za Gorenjsko in dosedanji vodja beljaškega okraja Martin Hauter. V ... — IZ AMERIŠKEGA ČASOPISJA Boji v Jugoslaviji New York, 30. avg.—Današnji New York Times poroča, da so jugoslovanski gerilci pretekli teden napadli iznenada letališče v bližini Sarajeva in uničili na njem 24 nemških letal, med njimi več bombnih aparatov. To vest je včeraj prinesel londonski radio v oddaji, katero je zabele- žil Columbia Broadcasting Sys- tem. Dalje poroča ta radiopostaja, da so gerilci v tem okraju pognali v zrak vlak poln nemških vojakov ter izvršili več napa dov na železniške objekte, s katerimi so uspeli popolnoma odrezati Sarajevo, najvažnejšo atra-tegično bazo v teh krajih, od Belgrada in od morja. "Na Hrvaškem pa so gerilci zasedli mesto v bližini Zagreba in ob tej priliki osvobodili precejšnje število politilhih ujetnikov. ki so bili tam internirani. V dveh drugih krajih so uničili 26 lokomotiv in vrgli iz tira 23 vlakov, pri čemer so se koncentrirali največ na vlake, ki transportirajo žito v Nemčijo." ♦ Jugoslovani obkclili oddalak nacistov New York, 30. avgusta.—Daily News prinaša izvleček iz oddaj londonskega radia, po katerem so jugoslovanski patrioti v vzhodni in centralni Bosni zasedli mestece Bjeljina in obkolili tamo&njo nemško posadko. Ista oddaja, katero je zabeležila CBS, pravi, da je polk hrvaške artilerije v celoti, z vsem svojim- materialom prestopil na stran upornikov. Pismo iz Londona (Isrlrno poročilo Proavati) 9. avgusta 1943 "Pustite vse nade, vi, ki vstopite." Tako bi morali napisati nad vhode londonskih kolodvorov pred dvema tednoma. \Ne morete si misliti, kakšno je bilo zadnje čase po postajah. Ne gneče, ne prerivanja, ne slabe volje in godrnjanja: le dolge procesije, štirje v vrsti, ki so se počasi pomikale proti pregradi, proti vhodu v vagone. In ko vlaki odpihajo, ostanejo na peronih matere z otroci, vojaki na dopustu, otroški vozički, psi, kovčki, kolesa, vsakovrstna prtljaga: niso mogli v vlak, na drugega čakajo. Preko "vse dežele se je širila propaganda zadnje mesece: "Počitnice doma." Zdaj*- vam pa naznanjajo po radiu: "Na vseh kolodvorih so bile rekordnfe mnpžice, odkar se je začela vojna." Avgust je mesec angleških počitnic in kljub vsem ' nasvetom: angleški "people" se vseeno vozi na počitnice v četrtem avgustu sedanje svetovne vojne. Vlakov je manj, kakor jih je bilo prešnja leta, potnikov veliko več. Pomislite na ame-rikanske vojake, ki so zdaj pri nas in potujejo z dežele v mesto in obratno. Na Kanadčane, Poljake. Na mornarje, ki hodijo na dopust. Vsi ti polnijo vlake, zato ostanejo ljudje na peronih, čakajo na prihodnje vlake. Še četrt ure je do odhoda vlaka. Opustila sem vsako nado, da pridem v voz. Grem ob vsej dolgi procesiji človeštva — na kaj še upajo in čakajo v vrsti? — tja k pregradi, da vidim, kaj se godi ob vlaku. Železničar Še spušča ljudi preko pregrade, preščipne listke in tako imajo pravico, da vstopijo v voz. Ali vsa vrata so zaprta. Po. navadi zaloputnejo vrata železniških vozov, ko se vlak premakne. Vsa vrata so zaprta in je še četrt ure do odhoda. Seveda, ker vozovi so tako polni, da bi ne držali vseh potnikov, če bi ne imeli vrat trdno zsprtih. Pri oknih ven visijo srečni potniki, ki so znotraj vozov. Kakor snopje na prepolnem kozolcu, tako se ti zdi. . Tam od pregrade še prihajaj? ljudje, ne v naglici in razburje* no, kakor bi to bilo po kolodvo* rih v Ljubljani ali Parizti, atf kjer koli drugje. Preščiphjene listke v žepu, pet, šest dni do* pusta, družino s seboj, solnčen dan, vse je kazalo tako dobro, dokler niso prišli do zaprtih vrat vozov. Počasi gredo ob vlaku, od enega voza do drugega. vedno Ista prenapolnjenost. Potem sedejo na peronu na kovčke, okoli sebe otroke, vo* zičke, kolesa. In Čakajo. CUkur sem videla angleški "people'\ kako se je obnašal v "blitzu", sa mu nisem tako čudila in ga tako občudovala, kakor zdaj. Ker velika je razlika, če pomislite, da bi lahko bili čez eno ali dve uri pri morju, v zelenju, da bi S KONFERENCE ZDRU2ENEGA JU2NOSLOV. ODBORA Dne 7. avgusta je imel Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev, ki se je ustanovil na polo Slovenskega ameriškega narodnega sveta in si je izvolil pisatelja Louis« Adamiča za prednika, svojo prvo konferenco v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v Clevelandu, O. Mežih so se je poleg Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi zastopniki ameriških Bolgarov in Muce-Kev, s čimer je bil dan tej skupščini znača#j popolnega zastopstva južnoslovanskih Amerikancev Postavljen mejnik v zgodovini južnoslovanskih naseljencev v Ameriki. N'a konferenci so bili odborov predsednik Louis Adamič, predsednik Slovenskega ameriškega prodnega sveta Etbin Kristan, predsednik Hrvaškega narodne«a sveta Zlatko Balokovič, predaed-M sibske Vidovdanske organizacije Žarko Buncich, dva ameriška Jugoslovana, po rodu Hrvata is »Imacije, in sicer industrijalec Frano Petrinovič iz Južne Amerike in idustrijalec M. J. Bogdanovi* Kalifornije oa drugi odborovi člani. Lu,!1 ',ikl koatereača! člani v v Loui. Adamič Žarko od leve proti 4m*l ■■■■Bt J, - rrtfl 06 leve pred IU* Ute bole* Zalar. Mirke Kuhel lahko res začeli svoje skope počitnice, kot jim gre. pa prese-de pol, mogoče ves prvi dan dopusta na zasmrajenem, sajastem kolodvoru. Čudovit 'people", ni ga več na-svetu enakega! Potrpežljivi so, mirni, tovariški. Mlado dekle pride ob vlaku. Narava jo je protellrala, napravila jo je lepšo, kskor veČino drugih. Nemogoče potovalne razmere je ne bodo protelirale. Je ne bodo? Ustavi se ob vratih, prime za kljuko. Skozi okno se ji smejejo — "sure" — ameriški oficirji, nadrenjani po hodnikih voza. Srefta ji je blizu. Ko hoče zavrteti kljuko in se zriniti v vos, poseže vmes velika roka stražnikova. Tam je stal, mirno straiil smerikansko ljubeznivost, ds ga ni nihče opazil, dokler neomejena ameri-kanska požrtvovalnost ni potrebovala zavore. Dekle je opustilo nadaljnje poskuse za srečo, obstala je na peronu pod oknom pri Amerikancih, dokler se vlak ni pomaknil na žalost onih, ki so bili v njem in onih, ki so o-stali zunaj. V avgustu pred Štirimi leti sem še potovala po Italiji, Švica, Franciji. Pred štirimi leti sem zadnjikrat videla Slovenijo. Kako se je vse spremenilo. Pred tremi leti v avgustu smo imeli čudne Čase. To je bilo takrat, ko smo se šli kopat v avgustu, pa smo morali v kopalnih oblekah dvakrat, trikrat v teku enega popoldnevu v zavetišče. Voda je curljala od nas, ko smo sledili zračnim bitkam visoko nad nami. Predno smo se premaknili one dni s kolodvora — in b|li >o prazni takrat, takrat res ni bilo časa za počitnice — smo čakali včasih pol ure na "aH clear," ker vlaki niso vozili, če je bil zračni napad nad mestom — začetniška bojazljivost in neizkušenost. In kako je bila Čudna vožnja ven na deželo takrat pred tremi leti: za potegnjenimi zavesami, med padanjem šrapnelov iz strojnic, ki io regljsle po zraku. Spominjam se piknika na gričevju nedaleč zunaj Londona; vsake pol ure smo morali potiti vse na svetlem solncu in bežali v grmovje. Nemška le-Wa so se upala ritko, takp nizko, da, so v«#kr|ft »tre ljara. s strojnicami n# ljudi po poljih in cestah. y avgustu pred tremi leti je divjala zračna bitka za premoč nad britanskimi otoki. Avgust 1940 je bil mesec "Battle of Britain." To je bila prva bitka, ki smo jo dobili v tej vojni. Zato ljudje takrat niso šli na počitnice in kolodvori so bili prazni.' Zaveznikov takrat nismo imeli, samo prijatelje, ki so nam obljubili svojo pomoč. Pred dvemi leti smo dobili prve zaveznike v tej vojni. Rusija je zamotila nemško silo, ds smo se tukaj mslo oddshnili. Nesrečna Rusija se je takrat u-mikala nazaj in nazaj. Kako dolgo še? Izgubila je velikanske teritorije. ¥ojna se je zdela vedno večja, vedno bolj brez konca. Zmaga se je zdela nedosegljiva. Vendar: nič več nismo bili sami. In mogli smo v miru delati z vsemi močmi v tovarnah, na poljih, v vojašnicah. Za počitnice ni bilo časa. Lani smo že žareli ugibati, kako dolgo samo še bo trajala vojna. Eno leto, dve? Zmaga je bila gotova za tri največje zaveznice sveta. Kdaj bo konec? Vendar "peoplo" le nl šel na počitnice v tako veliki meri, kakor letoa. Mobilizacija delavske moči ie ni bila tako popolna, vojna produkcija še ne na višku. Vlakov je bilo še več,' niao bili tako prenapolnjeni. Zdaj smo na pragu zmage Zdaj tudi plačujemo ceno za njo. "People" si ne more pri-l voAčiti veliko sli nič. Oststi morajo doma za |>očitnice, ali čakati po kolodvorih na prenapolnjene vlake, Vsi vemo. da cena ni prevelika Kako je v Rusiji s počitnicami* Tam zdaj bi jejo največje, najbolj zmago-j valne bitke, Tam nimajo časa niti za počitnice, niti za potovanja. In kako je r našimi zavezniki v namilili Kvropl? Tam jih v živinskih va«mih gonijo od doma na delo na tuje Kakor smo ml tukaj prti 11 preko težkih čaeov v boljše tako tudi za1 nje odrešenje nl več daleč Dolenjka Glasovi iz I naselbin (Nadaljevanje s 1 atrani.) prišli zvečer gostovat in moram reči, da je Mahek dober družabnik in politik. Tudi on ima lui-kano ženo in hčerko Maido, ki je članica jednote. Obiskali smo še več drugih Slovencev v Toron-tu, toda jih nismo našli doma, ali njih imena sem pozabil Spominjam se 1* Pvosta ali Pusta, ki smo ga srečali, ko je šel t dela, toda je rekel, da je naročeh na G. N. Njega prepuščam lx>j-zetu K„ mogoče bo on imel več uspeha,- Obiskali smo tudi Lw» kovce, ali enega ni bilo doma. Enako je bilo tudi pri Kozlev-čarjevih. Pri sosedu sem naletel, ko je po radiu govoril predsednik Roosevelt in sem slišal le zadnji del njegovega govora, ko je bil v Ot-tawi na konferenci s Churchillom. Najbolj se mi je dopadlo ono, ko je rekel, da želijo nekateri ljudje vrnitve v stare čaae, ampak tega zaman pričakujejo. V mislih je menda imel profi-tarje. Bodočnost mora prinesti nekaj boljšega za vse ljudi. Jaz mu verjamem, da je iskreno mislil. Ali odvisno je od nas vo-lilcev, kakšne ljudi bomo izvolili na vladna mesta in« po kašnum programu. V neki hiši smo naleteli nu rojaka, ki je izgubil vid, vendar dobiva penzijo $95 na mesec, kar še ni preslabo, žena pa ima na stanovanju tudi "borderje". Moi je ;ad poslušal naš pogovor. Je pač težko, če človek ne more sam čitati. Sreča zu slepce je, da imamo radio, kar jim olajlu-je življenje in izvedo, kuj se godi po svetu. Kar se gostoljubnosti tiče, moram priznati, da je bilu v To-rontu vsak dsn gostija. So res zelo postrežljivi ljudje. Ako so vsi Bolokranjci tako postrežljivi, potem so res vredni člani človeške družbe in ne—barbari, kot so se italljanikl fašisti izražali napram njim oziroma napram Slovencem. Torej h Valu vsem Torontčanom, ki ite ml lli na roko. Obilo vam srtčef Slovo smo vzeli 2A. avgusta ib štlrftt popoldne. Z nemi je el tudi vdovec Flfolt, ki se je šfl "ženit v Cleveland," kakor je rekel. Omenim naj še, da smo pred nalim odhodom obiskali ured-ništvo Edinosti, dvotednlk ka- SlovenskaJ^arodna Podjporna Jednota UST I« So Lswndsle Ava. Chicsgo 23. Illinois % GLAVNI ODBOR bvital VINCENT CAINKAR. «1. predaadnlk r A VIDER, «1 tajnik M1HKO O KUHE!.. gl. blagalnik LAWRENCE GNAI>lNllEK. tajnik bul odd MICHAEL VRIIOVNIK. ditekl mUd uddrl PHILIP OODINA. upravitrlj alaatu JOHN MOLEK. urednik Mlatila MM Bo l.avtnilale Ava , mi So. l awiulalr A v« , MM So Lsvrndal* Ave , MSI H»» U»it(W* Ava , MAT So Lawndala Ava , IS01 So. Lawttdala Ava , M&T Bo. LavvndaI« Ava . Chlcafa M. III. Chicago ta. III. Chicago SS. III. Chicago SS. III Chicagu U. III. Cltlcego SS. III Chicagu S3. Ul. PoSpmnSelSe 2 KH^1* £rvl p«**«"«***1"1* WM Si. Unlvartal. Pa CAMn.US EARNk K. drugI podprvdaadnlk MSI W SSth HI, Clrvaland. Ohlu Dlatrlktnl poderadaadsiai tSLSHE^MJkEr* ohmli* «n Wuodlanil Av* . juhnato*«, p. JAMES SIAOL1CH, drugo okroU* H. O Nu I, Oakdala Pa ,TJ^V™K MaUeeart.ua . T MM Mlddl. „„»>«•. Daarbore, Mich u^tmV . »7» Raudall SI. SI LouU, Mo I"'0 «1S P I* rta St. Evalath. Mlnn EOWARO TOMSK, Ualo okrotje------. SSS W, TtU Si . Walarnburg. toki OeapoSankt nrliaS MATH PSTROV1CH, piadaadulk __________ VtNCENT CAINKAR JI r, A. VIDER .................. . MIRKO O. KUHE1................. , JACOH EOPAN DON ALI) J. LOTRICIt ............ RUDOLPH LISCH '........ 1 adasM .. BM B. UHat St, Uevvtand. Ohlo. Vtis? Ru l4iwndala Ava., Chicagu SS. Ill MIT ao. Lewti«lalr Av«., Chleaso 83. III. mi ao. Lawndala Ava.. Chicasu S3. Ul. 1400 So Lom hard Ava , IWrwyn, III 1V3T So Tiumbull Ava., Chicagu sa, lil. ....... 100 E. aeoth St , Euclid. O Porotni ud »a k ANTON SHULAR. predaadnlk PRANK VRATAMlClt ...... ...... PRANK UAKniČ . ..................... AN DNE W VIDHICN______________ JOSEPHINE MOČNIK.................. PRANK ZAITZ. jiradaadnlk MILAN MEDVEŠEK ........ ANDREW UltUM ......... JOHN OLIP.... ............. PRED MALOA1 .................... DR. JOHN J. KAVEHTN1K lkix 17. Anna. Ksnaaa .......»- 31* Ttnar Hi. Luiarne, Pa IMU Muakuka Ava, Clavaland 1». Ohlu TtM Poraat Avo , Johnaluwn. Pa II« I. isath StiaatCiavalend, ohlu Madaornl adaek .....—-........ aaoi ao Lsvtndale Ava, Clilcag" 19. ill. . .......................IMI® 1'ptun Avo,, Clavaland 10. Ohlu '2- Itias Mnumlan. Dotnut, Mich aai So. Proapacl Ave , Clsranduu llill«. Ill sa Weatplu* Ave, Paru, lil fOtavnl adravnlb ....... sam So. Rldgaway, chicagu M. III nadskih Slovencev, ki je sicer pisan v neki hrvaški slovenščini aH obratno, kukor tudi uredništvo Novosti, ki je celokrven hrvaški list. V tisti tiskarni se tiskajo še drugi listi—»italijanski, bolgarski in še eden. Tista tiskarna mora biti vredna okrog $25,000. Vsi ti Usti so bili v pro-ilostt komunistični in so mendu le vedno, dasi imajo druge krinke, ker pod komunistično znamko ne smejo-izhajati. Sicer trdijo, da so strogo delavski, um-pak to bo pokazala bodočnost. Ko sem vprašal uredniku Edinosti Georga MatesIČa, kaj on misli o kanadski delavski stranki CCF, je dejal, akn bi bil kdn njega vprašal zu svet V zadnji kampanji, bi mu svetpval, naj glasuje zs kandidata te stranke, In sioet ne zato, ker on vidi rešitev v tej stranki, marveč zato, ker so boljše reforme kot pa držati se konservativcev ali liberalcev. V zadnji številki pu je Edinost udarila po tej stranki, ki Ima precej dulekosežen socialističen program in /e v Ontart-ju ori zadnjih volitvah izvolila 34 poslancev izmed 90. Kdinnst podpira novo delavsko stranko, ki so jo zadnje dni ustanovili komunisti, kar pomeni cepitev delavskih ln naprednih glasov, uko še drugega ne. • Ciovorll sem tudi>$ urednikom hrvatskega lista Ndvosti, Tskoj, ko sam mu bil predstuvljen kot /aatopnlk Prosvete, je udari) po našem uredniku Molku, češ, da Je—Mfašlst" in "čovjek Hlnden-burgovegu mišljenju . . ," To ml jo bilo preveč in dejal sem, du poznam Molka ln njegovo delo dalj časa kot ga pozna uradnik Novosti in pri tam smo se poslovili. To morda vleče pri Hrvatih Paveličeve vrste, ne pa pri trezno mislečih ljudeh. Anion Zornik. zastopnik. Sodlič* potrdilo protidmlavški zakon Denver, Colo., 0, eept — Dis-triktno sodišče je potrdilo legaU nost zakon*' glede stroge kontrole vseh delavskih unij v rti* lavi kljub opoziciji voditeljev teh unij. Odvetniki unij so izjavili, du bodo vložili priziv proti razsndhi nri državnem vrhovnem sodišču. Miaerte* ia J Majsa*aeljlvejše daevaa da lavah* veati ae v dsnaiks "Pre r AM lih KAKO 8C MORA SKRBETI ZA PE&TEV VLOŽKOV IN ' WAPELJNOV •neftenj« Po uporabi, olnUite wafeljnovo pel a suho cunjo. Okttalite dt#W-« att ostanke in pustite ds se plošle ohladi'. 'a, gospa, ml smo v najboljši /možnosti—pripravlj«-m za takojšnjo jKikiugo. Ksko du smo v tem stsnju? Prav naravno je Naša lastnica nam iia|e pravilno tMikrbo. Tudi VI lahko naoravlte enuko z vašimi pečirumi ru vložke in wsfeljne. Kvn vsm pojasnilu kuko se imste ravnati. Iftklar ne umivejle plošl, k« r s tem odv/amele opelio Vedno per Ita, da ae liea In vli-kalnik nikoli na nturflj« Prijeta? Ako sa wafelj puma, olistHa mret* c t v-n»* tenko ln jih ponovno ogtejl« proden de lir te pWI dlugl Wefelj. Oftevsnje Nuirmflte mre Jo na ieuk<» / mastjo, in |o segrejte toliko, da $0 saltu* kaditi Potem islljle vlitak Prvi wafel) m sita prod. VeSe pertes /a vlofke vedro raprto p«jte • do • mki '1 pred uporeltfj, kadaf pe rslote Waffl« grtd" >o grejte II n i rtut, Kadar namaveveta pa^i vlatke /ap«»redome, odprlla pltiAle eli pe vsrmila vtikelnik tu ps tem ven, de er pel lea tm pregieja. Kadar »konlele. oIhIŠIU* pl» See in^im f v I« lito eunju in fidslienite odpedke jeetvin s pjputleo ko Ml plošče le tople " v'" Elektrika |e volno potrebna—mo tratila Iel PUBLIC SERVICE COM PA OP NORTII KUN I L L I NO I * PROSVETA TVw»*555f h: - n' Z1./« T •^jiillt i SOSESKA ANTON INGOLIČ (Se nadaljuje) "Vidiš jo, zdaj boš pa imel menda dosti mleka!" Otrok je še bolj mahal z ročicami in ae smejal. Aj, to je bilo zanj res nekaj posebnega. Tako od blizu še ni nikoli videl te prijazne ti- vali. Ko se je Tonč pozneje preoblačil v hi«, je pokazal skozi okno na dečka, ki je ie vedno občudoval belko in ponosno rekel Veroniki; "Kovača ie imava, če jih več ne bo!" Veroniki so ae zasvetile oči. Hitro je sklonila glavo, da ne bi preveč videl v njih. A Tonč je že prestregel njihovo priznanje. 'S toplim pogledom jo je objel. "Naj bo spet deček, da bomo imeli še kmeta!" Oba sta se nasmehnila sreči, ki ju ie čaka.. Zvfečer sta se razgovarjala o tem in onem. Zdaj jim ni bilo več sile. Poleg tega je imel Tonč ie pri* Jerneju deset tisočakov dediščine. "Prosil me je, naj počakam do Jeseni! Mislim, da mu lahko ust reževa," je menil. "Jeseni pa bi kupila njivo." "Liza bo gotovo spet kaj prodala. Če bi dobila kakšno našo njivo!" je razodela Veronika «vojo skrivno željo. "Bova poizkusila!" je obljubil Tonč. Veronikina edina bolečina je bila: dom, ki je propadal. Tudi Koren ga je imel kljub veselju z novo sosesko neprenehoma v mislih. A govorili niso o tem. • Korenova kmetija je lezla čedalje bolj in bolj narazen. Ko je Liza prodala travnik v Mlakah, se je tudi Tomaž tega zavedel. "Liza, nekaj bo treba ukreniti! Otroka imava!" ji je dejal tistega dne. Liza pa se je obregnila: "Več kakor delati ne morem!" * Tomaž je hotel reči ie nekaj, a se je premislil. Brez besed je zavil na sadovnjak za hiio. Nič ni bila z njim tako ljubezniva in potrpežljiva kakor nekoč. Jezilo jo je, da je pri hiii vsega primanjkovalo, poaebno denarja. Za pravde s Korenom so ili lepi denarcl. In še zgubljala jih je kar zapovrstjo. To jo je naj-bolj grizlo. Vselej je upala, da mu bo slednjič le dokazala, da je pravica na njeni strani. A dosegla je nasprotno: bolj in bolj je lezla v tožbe; zapravljala je denar in zabredla v dolgove. Da pa ne bi v ljudskih očeh zgubila, je svojim krščenkam in blrmankam dajala le lepša darila, Še ČelČe je zapregla koleselj in se od-beljkla kam ter prirejala še hrupnejše fureže In butnejla lutčehJH- - Toda jpri vsem tem je Čutila, da ee pogreza v močvirje,' li' katerega čedalje teže Izdlra noge. Saj ni bila slepa in je morala videti, da po Jokovi smrti in Korenovem odhodu rode polja mani in ni pri hiši ničesar, kar bl lahko spravilih denar. A to spoznanje Je nl krepilo, marveč je prav zaradi tegs *e češče segale po vinu. V njem je iskala in tudi našla poslednjo rešitev. Ko je spila nekaj kozarcev, so se skrbi ublažile, kašče niso bile več tako strahotno prazne in za nobeno delo se ni več mudilo. Tudi so Ji oči češče in češče silile na bogate Pišornove njive in lepe travnike in v mislih se JI je pletlo to in ono. A o vsem tem ni govorila, posedala je pred hiio, pc,iežavala na sadovnjaku in brez pravega namena pohajala po dvorišču Toda če je bila trezna in se Je vsega tegs jasno zavedela, Je postala s Tomažem trda in osorna. Tudi po dva, tri dni nl spregovorila z njim lepe besede. Da so bili taki trenutki čim redkejši, je skrbel Tomaž; v kleti je vedno stal sodček dobrega vina. Vendar ji je moral dolgo prigovarjati, da je stopils z njim pred oltar. Da ne bi bila drugič noseča, najbrž ne bi bila tega storila. A izza poroke se je še manj brigala za Tomaža m grunt. Tomaž je čutil to, zato se je molče potegnil na sadovnjak Toda v njem je rastlo spoznanje, da bo moral nekaj ukrekniti. Toda kaj? Stal je pod cvetočimi jablanami, cvetja ni videl, drevesa so mu bila samo sence, a nosnice mu je dražil vonj rasti. Ze od poroke ni več toliko pil kakor prej. Večkrat je že sklenil, da bo vzel grunt v svoje roke. Predvsem se je hotel znebiti Pišorna, ki je od Jokove smrti prihajal orat. Liza je pošiljala ponj, kakor ne bi bilo drugega. To ga je čedalje bolj dražilo. Speklo ga je, če je zaslišal ob Lizinem vrešče-čem smehu še njegovega suhega. Večkrat ji je že predlagal, da bi si dobila drugega orača, a vselej ga je zavrnila: "Bog, da nam hodi orat! Drugega bi prosila in prosila, pa ga še ne bl bilo o pravem času!" Toda Tomaž je čutil, kako jemlje Pišorn postopoma vajeti njihovega doma v svoje roke. Posebno jasno se je tega zavedel tisto popoldne, ko je stal pod cvetočimi jablanami in je vse naokrog kipela pomlad. Slišal je z bližnjih njiv klice oračev in drugih ljudi. Obšla ga je želja, da bi tudi on prijel za plug in oral puhtečo zemljo, da bi že od daleč presodil, kako kaže ječmen, kako jJšenica, da bi razločil Češnjo v cvetju od hruške, da bi videl kakor nekoč! Ko jim je nekaj dni pozneje Pišorn spet oral, ni strpel doma. Odpravil se je na Falate. Ze od daleč je prepoznal Pišornov suhi glas. Z Lizo sta se glasno pregovarjala. Ko sta ga zagledala, sta obmolknila. Ustavil se je na vratniku pred nezoranimi ogoni in čakal na orača. Ko je prišel do njega, da bi obrnil plug, je vrgel palico v travo, ga odrinil in pograbil za ročico. 'Tole bom pa jaz!" je vznemirjeno zaklical in ukazal Jokcu, naj požene. "Kaj se boš le usajal!" se je oglasila z druge strani Liza. "Če hočeš delati, pojdi razbijat grude!" "Jokec, glej da bodo šli konji naravnost!" je ie velel Jokcu in krepko prijel za ročice. Prijetno ga je prešinilo, ko so konji potegnili in je plug zarezal v zemljo. Ker so stopali hitro, ni sprva videl pred seboj ničesar. Ni videl, ali Je rezal plug ravno ali ne, čutil pa je, če je rezal globoko in kod je skakal iz zemlje. Po dveh, treh brazdah se je toliko umiril, da je vsaj nejasno ločil plug in konje od njive. ^ > ' Ljudje so presenečeno zrli na nenavadnega orača. Jokee pa je skrbno pazil konje, da so stopali naravnost. Navadno ga je zanimalo vse drugo, samo za konje se ni brigal. Zdaj pa, ko Je oral njegov oče, je ponosno stopal po razorih in glasno zapovedoval. Pišorn pa se je medtem razkoračil na vratniku ln se prezirljivo smejal. | Tomažu se je čedalje bolj meglilo pred očmi. Nl ločil več pluga od zemlje. Stopal je za njim kot omotičen. Ze se mu je zdelo, da se vse maje pod njim. Krčevito je prijel za ročice in tiščal plug k tlom, dokler se mu niso noge zapletle in je padel. A ročice nl Izpustil, zato ga Je potegnilo za akakajočim plugom. "Jokec, drži konje! Ne vidiš, da ga je spod-neslo!" je zaklical Pišorn in prišel bliže. | Jokec se Je prestrašen ozrl in ustavil konje. |Tomaž pa je izpustil ročice in se zgrudil brez moči v puhteče brazde. Tedaj je prišla tudi Liza bliže, pogledala ga je in se zarežala: (Dalje prihodnjič > Gospodična Irma France Bevk 17. Komisar je pisal zaporno povelje 6elc, ko je I«enart Izvedel, zakaj gre. je odprl oči na široko in zamahnil z rokama: "V zapor? Zrna mr čaka . . * Brez hrušča so se zaprla vrata za njim, na rokah so mu tičali železni okovi. 18 Cilka je ljubila svojega mo/a z vsem srcem Bil ji je Uko brez madeža ko dnevna luč, niti sence si m mogla m uliti na nJem. V skrbi za službo, za potrebščine ga je v mislih obdab a svetni-škim sijajem in ga akoraj oboževala I .enart je odšel na ceato, ona je šivala za otroka in misli. Ia na oba Poldan. Zvonovi so zapeli, ulica je zašumela Med molitev m> je vpletla tefka misel. V popol« danskih urah so ljudje znova hiteli na delo. Cilko Je zaglodila skrb ln rasla od minula do minute šivanje Ji je aamo od tebe padlo t rok PosUb Je nemirna, srce jo je bolelo, duš* ji je jokala. Ksj se Je igodilo* Njena misel je brezupno ugibala resnico. "Da le nl storil kake nepremišljenosti iz ljubezni!" Šivala Je znova; ker ni nič uži-la, je bila neznano šibka, da se Ji je zapletala nit. Nastala je noč. Iz teme ao vatajale grozne podobe, atrahovi so plesali pred njenimi očmi. Po ulici so hodili redki ljudje. Medlo in turobno so gorele luči. Trikrat Je tekla do vrat v misli, da je prišel; nl ga bilo. Prižgala je luč. zakurila ogenj. "Kadar bo gorelo, pride .. ." Voda Je vrela, ogenj je ugasnil, krop se pohladti; na stopnicah se ni zganilo. Cilka je občutila v glavi omotico. Zdelo se ji Je, da nema, temna globina ulice požira njo in njeno arečo BUo je ie pozno .. . Ogrnila se Je in odšla po stopnicah. Na ulici je pogledala slednjemu človeku v obraz Vsi m> hodili naglih korakov in brezbrižno mimo nje Nihče ni alu-til njene bolečine in skrbi. Upala je, ds rdaj zdaj areča Lenarta. vsega temnega, v skrbi zatopljenega. s tako ljubega . . . Gledala le »ko/1 okna in »kozi odptU vrata v razsvetljene bare in odprte kavarne lltlo Je blazno tavati po ulicah Ali «e rpe na *elod •Ut Kupujte vojne hranilne fond« • 'Adv i gledom, ki je prodiral vSe, drugi suhljat. Njegove-oči so bile venomer uprte, nekam v noge. "Vi ste Cecilija Trpin?" Da, ona je. Moža so ji zaprli. Kaj pa ji hočejo? Debeluh se ni zmenil za vprašanje, obrnil se je do Emila, ki je obstal ob steni. "In vi?" Povedal je svoje ime. Vpra šali so ga tudi, kje je uslužben. "Kaj delate tu?" "Obvestil sem gospo . . Emilu je bilo neprijetno. Oddahnil se je šele na stopnicah. Cilka je obstala ob steni. Ni jokala: gledala je na agente pro-dirno, z mržnjo. Debeluh je nekaj pisal v svoj zapisnik, suhec je dvignil pogled od nog in se za hip zazrl v Cilkine oči. "Zakaj naju gledate tako sovražno?" Razni mali oglati ŽENSKE za ClSBENJE URADNIH PROSTOROV stare 18 do 48 let zadelo od 6:00 P. M. do . 2:30 A. M. 48 ur na teden 53c na uro Cas in pol za nadurno delo Povišanje plače po šestih mesecih Oglasite se na: EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STATION 616 W. Jackson POTREBUJEMO MOŠKE in ŽENSKE za NUJNO OBRAMBNO DELO Nobene skušnje se ne zahteva, mi vas naučimo deU PUNCH PRESS OPERATORSI POLISHERS & BUFFERS LIGHT ASSEMBLY WORK PACKERS TOOL & DIE MAKERS and PLASTIC MOLD MAKERS Na sUrost se ne ozira. Oglasite se osebno v naši razsvetljeni delavnici po dnevu ali v noči. BAD6ER TOOL & MFG. CO. 1501 Polk St, Chicago ŽENSKE trkušene v poprevi boljših' plufcVv i« oblek Stalno del« Do.' bra Th«t Letvi« Sh.a,, !V«| Dtveraey Pk« v. Cilka ni odgovorila. (. "DovoliU, da izvršimo v vašem stanovanju majhno preis-' kavo." Cilka je privolila. Kako naj, jim tudi brani? Ali bodo zaprli tudi njo? Ob tej misli se je na-1 smehnila. Rada bi bila delila z Lenartom isto usodo. Zdaj je bila prepričana, da so ga po nedolžnem zaprli. Začelo se je dolgo in mučno preiskovanje, ki tako žali človekovo dostojanstvo. Brskanje v posteljnjaku, med rjuhami, med umazanim perilom, med neumnimi, a sladkimi spomini na mladost, v kavinem mlinčku, v pepelu . . . Cilka se je spomnila, da ima Lenart nekje skrit? revolver. Nekajkrat ga je bil Razni mali oglasi POZOR f — Pomoč — ženske! Stalno delo. Dobra plača. Takoj—pri Mosely Kelly Ltd., 542 North Michigan I MOŠKI in ŽENSKE za lahko tovarniško delo. Pripraven prostor. DOBRA PLAČA UGODNE DELAVNE OKOLŠČINE Prinesite državljanski papir. GENERAL ETCHING & MFG. CO 3070 W. Grand Ave. at Albany Ave. ČISTILCI in POMAGAČI za preproge. Stalno delo. Najboljša plača. Oglasite se: CUSHMAN RUG CLEANERS _ 6310 Broadway SLUŽBO DOBI "PORTER" Bruces Grill, 6417 Sheridan Road ŽELIMO KUHARJA—440 na teden 1619 W. Madison St. OPERATORJI na Šivalni stroj za hlače; moški ali ženske. 402 South Market St. 7. nadstropje. IZKUŠEN MOŠKI LIKAR Stalno delo. 6416 W. Cermak Rd. MOŠKI —j FANTJE — Izkušenost ni potrebna! 40 ur na teden. Začetna plača $25 in veliko nadurnega dela. —Chicago Litho Plat« Graining Co., 216 No. Clinton. - PETEK, IO^septp^ vzel s seboj, da Če ga dobe. čil®!! čutila vročino, Pobledei*J g* našli. Ko se je kont* »kava m sta se gospoda*!* d0«? f'.,e ^ Vdahnila Ali imate še kak H stor? Podstrešje? Klet'" ^AP^Cjika ** (Dalje prihodnjič.) IHE NEW encyclopedia MACHINE SHOP PRACTICE GEORGE W. BARNWELL Institute of Technologr v tngitf Spisal znani profesor na Stav« Podlago za mehanično znanje morete dobiti s knjigo NEW CYCLOPEDIA OF MACHINE SH PRACTICE (v angleščini). Ta vd knjiga popisuje in v slikah pok temeljna dela mehanike. Razloži natanko, kar mora znati najbt mehanik; pojasnjuje vporabo va ga stroja, orodja ln meril. Pouči kako Je treba vporabiti načrte (1 prints) ter vam tudi daje mnofo čunskih tabel, da morete poipi svoje delo. Ne glede na to, ali šele početnik, vam bo ta knjiga i koristna in mnogo potrebna.-! slik in risb. 576 strani, trdo ves_ knjiga stane SJIMO $1.98.-Pol no plačamo mi Naročite pri Id GARNI SLOVENIC PUBLISH1 COMPANY, 216 West 18th NEW YORK.—Zaloga ni * Naročite to važno knjigo Ae da) TISKARNA S.N.P.J. spre jama vsa t anqirc rv 3 toča ucict v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, * • Časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELI1A NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI e .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cene smerne« unljako delo prvs vrstt 7 i Pišite po informacije na naslov: snpj pri n t e ry 2657-59 S. Lawndale Avenue • - Chlcago 23. Minok TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po oklepu 1«. redne konvencija ae lahke naroči na list Prosveto b prištela eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ena drušlne k eni narot nlni. Liat Prosveta atane sa vse sa člane ali nečlan« $6.00 n sne letne naročnind. Ker pa »»rt1 ia plačajo prt asesmentu 11.20 « tednik, sa jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroka. red da Je 11st predrag sa člane SNPJ. Liat Prosveta |e vaša lastnina b gotovo Je e vsaki družini nekdo. Id M rad čital Ust nlk dan. Pojasnilo*—Vselej kakor aitro kateri teh članov preneha biti čla« SNPJ. ali če ae preseli proč od družine tn bo "zahteval sam svoj m tednik, bode moral tisxi član iz dotične družine, kl je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu liste, in obenem doplačstl dotično vsoto listu Prosvete. Ako teg« * stori, tedaj mors upravniitvo znižati datum za to vsoto naročnika Cena listu Prosveta jer Za Zdruš. države la Kanado IMI Za Člene In Chlcago Ja V* 1 tednik ta__4jo 1 tednik ta._________ I tednika ta___ fJO t tednika in 1,1 9 tednike ta____| « « ta_________J * I tednike ta___ijg 4 ta...........- lTI • tednikov ta—-- aU I tednikov la.............. U Evropo fe._SSM lapolnlto spodaj! kupon, prflofttte potrebno vsoto denar}« Order v plsasu ta si naročita Psos^So. list Id )o vsša Isatniaa. PROSVETA SNPJ. 1,17 So. Lasmdale Avo. Chicago U. III. Prilešono pošiljam naročnino aa liat Piosvote D Use-------------------CL drd Naelov______________________| .. Ustavite tednik ta g« pripišite k mo)! članov moje družimo: -------ČL od t) 3) 4) •I .ČL »ČL ČL št št. št It Meva