OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI if=» llJfejIN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
IA
»OBRTNI VESTNIK«. SFL08N0 VELJAVNO IN NBODV1SNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN IS. ▼ MESECU // STANI CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // N EP RAN K IR ANI DOPISI SE NI SPREJEMAJO. //	ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO.	//
XXII. LETNIK.
»OBRTNI VESTNIK« ERJNAAA OBJAVE, RAZGLAS* M VRSTI VSBH OBRTNIH O* GA NI7ACU IN UPRAVNIM OBLASTI KRALJEVIN* JU006LAVIJI TRR NAJVAENRJBt VRSTI K INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA STRTA. // UREDNIŠTVO 9t UPRAVA UUKJ4JU. SV. PBTRA CBSTA SIRV. A TILEPON >NJ. // PONATSI DOVOtjM M X MA VEDRO VIRA. // OGLASI ■< MALI OGLASI PO STALNIM CENIKU. M
V LJUBLJANI, 1. JUNIJA 1939
ŠTEV. 11.
Pred letno skupščino Z.O.D. za dravsko banovino
Dne 11. junija t. 1. se bo vršila v Ljubljani XVII. letna skupščina Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Pomen tega zborovanja je dalekosežnega značaja, ker se bodo obravnavala najvažnejša in pereča obrtniška vprašanja. Zveza obrtnih društev, ta odlična, najstarejša in najmočnejša obrtniška prostovoljna organizacija v dravski banovini je s svojim delom vedno izpričala pomembnost in upravičenost svojega obstoja. Pod njenim okriljem se zbirajo obrtniške prostovoljne edinice, ki jih širom prostrane banovine tvorijo najuglednejši in najresnejši stanovsko-zavedni obrtniki. Letošnja skupščina pa bo važna še prav posebno.
Prostovoljno delo v obrtniških organizacijah je v poslednjih letih imelo dokaj težak in neprijateljski položaj, zlasti, ce vzamemo v obzir, da se je z gotovih strani napravilo vse mogoče poizkuse, da- bi se stvarno delo te pomembne organizacije zavrlo, če že ne onemogočilo. Ne smemo si prikrivati dejstva, da se je poskušalo razviti naše stanovsko zavedne vrste s tem, ko se je vnesla strankarska politična borba za politični prestiž vladajočega režima. Naše obrtništvo je dosledno odklanjalo iz svojih organiziranih vrst vsakršne poizkuse zavesti svobodne organizacije v službo partijskih interesov. Vsakdo, komur je na srcu razvoj, napredek in uspeh obrtniške stanovske organizacije, je z gnusom napram tem poizkusom moral zavrniti način obstoječe borbe.
Mi obrtniki, ki stojimo v službi do svojih naročnikov, ne smemo staviti svojih organizacij na razpolago gotovim strankarskim činiteljem. Stanovska organizacija, kakršna je obrtnikova, mora biti v tem pogledu na razpolago vsemu svojemu članstvu, kakor tudi ostalemu obrtništvu. Vprašanja, ki so na dnevnem redu naše stanovske borbe, se ne tičejo samo nekaterih, pač pa celokupnosti. Iz tega razloga je Zveza obrtnih društev dosledno na vseh svojih zborovanjih jasno in odločno izpričevala svojo politično nevtralnost ter vedno nastopala proti Vsakomur, ki je hotel zlorabiti vzvišene cilje stanovske organizacije.
Ne smemo pa prikrivati dejstva, da je v poslednji dobi ndka grupa politično odvisnih obrtnikov s pomočjo in naklonjenostjo strankarskih eksponentov zapo-čela v naši ožji domovini borbo, ki si je sicer na zunaj nadela lice neodvisnosti, dejansko pa vse njeno delo in nehanje zavisi od političnih in partijskih navodil. Da je vsak uspeh takega dela že v naprej onemogočen, nam jasno dokazujejo dejstva, ki jih imamo priliko že več časa opazovati.
Sirite „OBRTNI VESTNIK«!
• - i " •-	,i>-	'<*:»»_ v svrho za-
varovanja očitkov, da se ta grupa ovira v njenem delu, smo v poslednji dobi namenoma nekoliko popustili z našo iniciativnostjo, iz česar pa je sledilo dejstvo, da z one nasprotne, na novo ustvarjene in po bombastični reklami razvite organizacije ni v poslednji dobi izšla nobena vidnejša iniciativnost, kar znači, da vodstvu dejansko primanjkuje sposobnost borbe za upravičene težnje in proti škodljivim izrodkom kršenja obrtniške zakonodaje, c-.-	-v- v
'i'	r ...	.frdlV5—
čitajte in širite OBRTNI VESTNIK!
-4	-j#>	zfev- 'fM*a v
.	,	, ..	- - . -	■-	<TJ>-
Kakšne naj bodo
naše organizacije
Združujemo se v organizacije, ki imajo svoje dolžnosti in opredeljene cilje. Kakšne so te organizacije in kakšne bi morale biti, da bi mogel reševati svoje številne naloge, o tem bi se moralo mnogo in večkrat pisati in v to so zlasti poklicani dolgoletni aktivni funkcionarji našega pokreta. Šel bi dalje in odprl anketo o tem važnem vprašanju in bi na ta način omogočil vsem obrtnikom, da iznesejo svoja opazovanja in dolgoletna izkustva, ki so jih pridobili pri svojem delu.
Naš list mora biti ogledalo naše duše in naših stremljenj. V njem mora biti izraženo vse tisto, kar mislimo, da bo koristilo nam vsem, ker s takim delom vršimo veliko vzgojno vlogo v cilju dviganja naše mladine, našega naraščaja, ki nas bo nasledoval in kateremu je treba pripraviti pot v boljše in znosnejše življenje. Vem, da bi vsak obrtnik, ki je deloval v stanovskem gibanju imel nekaj, kar bi rad napisal. Neodvisno od tega, ali se bo ta moja sugestija sprejela, bom v nekoliko besedah iznesel svoje gledanje in na stavljeno vprašanje, kakšne naj bodo naše organizacije, skušal odgovoriti: One morajo biti močne, v njih se mora občutiti dinamika življenja, ki je duhovno gibalo vsega notranjega dela v razvoju človeške družbe. V organizaciji je potrebna disciplina, ki je proizvod stanovske zavesti in ki bo kot avtonomna etična dobrina delovala vzgojno na vsakega poedinca, razvijala v njem pojem in čut dolžnosti, ki jih ima vsak član do svoje organizacije.
Dandanes so naše organizacije take, kakršni smo mi, ki predstavljamo in tvorimo te družabne edinice. Ce hočemo, da bodo naše organizacije v pravem smislu to, kar je želja vsakega zavednega obrtnika, da bodo važen faktor in regulator v današnjem gospodarskem življenju, potem moramo izvesti korenito reformo vseh činiteljev, ki vplivajo negativno na moč našega gibanja. Kateri so pa glavni vzroki, ki onemogočajo in ovirajo naše organizacije v njihovem napredku?
Prvi in glavni vzrok leži v težkih eko-nomsko-socialnih prilikah, ki tarejo duhovno in materialno naše obrtniške vrste. Drugi vzrok je pomanjkanje stanov-
ske zavesti, neizpolnjevanje dolžnosti napram organizaciji in slaba disciplina.
Naše organizacije v mnogih slučajih tolerirajo take člane, ki ne izvršujejo svojih dolžnosti napram njim, torej take, ki priznavajo samo pravice, a ne marajo nobenih dolžnosti. To je anomalija, ki lahko zavzame širok obseg, če se takoj v kali ne zatre. Zgodi se nam lahko, da taki neredni člani dobijo večino v društvu in eliminirajo odnosno izključijo iz njega prav tiste redne pripadnike, ki so mu dajali svojo moralno in materialno podporo.
Mi moramo svoje tovariše prepričati o dolžnosti, da moramo vsi s svoje strani in po svojih močeh z enakim deležem prispevati in izpolnjevati obveznosti, če hočemo, da to organizacijo usposobimo in naredimo zmožno, da nas bo ona v danem momentu zaščitila. Ni pravic brez dolžnosti! Ne smemo nikdar dopuščati, da bi v organizaciji odločali tisti, ki z ničemer ne delajo v prospeh nje same.
Obveznosti članov neke organizacije pa ne obstojajo samo v plačevanju naročnine, pač pa in zlasti v tem, da se vsak poedinec odzove pozivu svoje organizacije in udeleži vseh njenih sestankov in manifestacij. To je disciplina, ki daje organizaciji moralno moč in brez katere si prave organizacije ne moremo zamisliti. Zgodi se, kar je povsem naravno, da so člani stanovske organizacije različnih svetovnih nazorov. A to dejstvo ne sme niti za trenutek biti vzrok, da bi postali do svoje organizacije mlačni. Se veliko manj pa smemo iz takih razlogov delati proti interesom, ki jih zastopa organizacija, ki je naša skupna etična dobrina.
S tem nisem hotel reči, da naše organizacije niso dobre. One vrše svojo vlogo skromno in v mejah možnosti. Ali s tem še ni rečeno, da one ne morejo biti boljše. Usposobiti jih moramo, da bodo v resnici naša zaščita, da bode v njih poosebljena in koncentrirana naša moč, ki jim bo dala poleta in energije, s katero bomo izvedli, da bo naše obrtniško gibanje korakalo z močnim ritmom, kot to zahtevajo interesi stanu in duh časa v katerem živimo.
tOaSfM dr- **	6*’*’.	Zato	ni	prav	nič	čud-
no, če danes velika avtonomna podjetja izvršujejo na debelo prav vsa različna rokodelska dela, dočim obrtniku preostaja po največkrat le obveznost plačevanja težkih javnih in socialnih dajatev.	i	dan-
Obrtniki!
sirile svoj strokovni list!
Smatrali smo za umestno, da smo navedli gornja žalostna dejstva, in to prav pred občnim zborom naše matične organizacije. To smo storili zgolj zaradi tega, da javno pribijemo, da krivda za neuspehe sedanjega obrtniško-stanovskega dela ne leži na nas, pač pa na onih, ki vidijo pezdir v tujem očesu, bruna iz lastnega pa ne izderejo.
Toda mi se ne damo motiti radi takih izrodkov našega stanu. Preko vseh teh težav smo čuječe vodili svojo organizacijo, še več, saj si po pravici lastimo ini-
ciativno svoje delo, ki smo ga vsikdar zastavili, kadar smo smatrali, da bi ne delavnost in nečuječnost bili povod kritike nepopravljivih pogrešk onih, ki so nas in nas še ovirajo v našem stanovskem delu. Zato smo prepričani, da ne more uspeti zlonamerna gonja proti našim zavednim prostovljnim obrtniškim edinicam.
Letna skupščina Zveze obrtnih dru-šte za dravsko banovino naj tem bolj izpriča našo odločno in nepokolebljivo voljo braniti svobodno delo in nedotakljivost naše poštene obrtniške zavesti ter združiti v res odkritosrčnem, složnem in nadstrankarskem delu slehernega našega stanovskega tovariša.
Prijatelji in tovariši, Vi vsi, ki ste prežeti tega vzvišenega duha, podprite nas v našem delu, dajte nam na razpolago svoje sposobne sile, združimo se s tem večjo borbenostjo za dosego naših svetih ciljev in idealov. Močna, složna vrsta resnih obrtniških delavcev naj nam da sile, da bomo oprti na svojo matično organizacijo, Zvezo obrtnih društev za dravsko banovino, vodili svoje vrste še naprej od uspeha do uspeha.
VABILO
vsem članicam Z. O. D.
na
XVH. redno letno skupščino
Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ki se bo vršila v Ljubljani dne 11. junija 1.1.
Pričetek in kraj, kjer se bo letna skupščina vršila, vam sporočimo pismeno. Dolžnost vsake članice je, da se po svojih delegatih letne skupščine zanesljivo udeleži!
ODBOR.
Vesti zadnjih dveh tednov
Prešernova rojstna hiša v Vrbi je bila pretekli teden slovesno izročena javnosti. Proslava se je izpremenila v veliko narodno manifestacijo z govorom pesnika Zupančiča in rektorja dr. Ku-šeja, ki je izročil ključe Prešernovega doma banu dr. Natlačenu.
V soboto je bila v Zagrebu na pobudo osiješke zbornice konferenca vseh hrvaških zbornic. Na konferenco so bile povabljene zbornice iz Splita, Zagreba, Osijeka in Dubrovnika. Konferenca je razpravljala o skupnem nastopu vseh teh zbornic v vseh vprašanjih, ki se tičejo hrvaškega gospodarstva. Nadalje so razpravljali o stališču proti dosedanji kreditni politiki državnih denarnih zavodov. Na dnevnem redu so bili tudi devizna politika Narodne banke in delovanje Prizada ter njegova izvozna politika.
Zbornica za TOI v Podgorici je v nedeljo 21. maja svečano posvetila svoj novi dom v Podgorici.
Po otvoritvi zasedanja gospodarskega sveta banlkanske zveze je dejal rumun-ski zun. minister Gafencu med drugim naslednje: »Obžalujemo, da ni med nami tudi zastopnik bolgarskega naroda, čigar navzočnosti smo želeli. Se nadalje si bomo prizadevali, da prepričamo Bolgarsko, da njena soudeležba pri delu Balkanske zveze ne more biti v škodo bodočnosti niti interesom bolgarskega naroda, ki je po sami usodi tako zelo navezan na svoje sosede.«
Na zasedanju sveta Zveze narodov je dal lord Halifax izjavo, da je morala Anglija ponovno zavzeti strožje stališče proti metodi sile. Vse sklenjene pogodbe v ta namen pa bo sporočila Zvezi narodov. Gre tudi za revizijo elementov, ki naj zagotove praktičen mir. Danes se vrne Halifax v London, kjer bo takoj poročal o svojih posvetovanjih z Bon-netom in Majskim.
Tudi francoski zunanji minister Bon-net je naglasil, da so vsi sklepi zapad-nih velesil v skladu z načeli Zveze narodov.
Vojaški pakt med Italijo in Nemčijo
je bil podpisan nedavno v Berlinu ob Hitlerjevi navzočnosti. Pogodba ima 7 členov in določa skupni nastop v vseh vprašanjih evropskega kontinenta. V primeru potrebe se takoj nudi zaveznici vsa politična in diplomatska pomoč, če pa bi se zapletla v vojno — takojšnja vojaška pomoč. Po potrebi se sodelovanje poglobi vojaško in gospodarsko, za kar se ustanove stalni odbori pod predsedstvom zunanjih ministrov. Že zdaj se podpisnici zavezujeta, da vodita vojno skupno in sklepata mir samo v popolni soglasnosti. Ti odnošaji naj veljajo tudi za druge zaveznice. Prva doba tega pakta se določa za deset let, nakar se s pravočasnim sporazumom podaljša.
Japonska bo na strani totalitarnih držav, je dejal zunanji minister Hara-numa. Šla bo po poti imperija in opo-
zarja, da je zveza s Sovjetsko Rusijo za vse države zelo nevarna. Japonska vlada priznava načela morale, vendar pa se je rja vzhodu nakopičilo mnogo vprašanj, ki jih je treba rešiti.
Ameriških vojaških vaj se bo letos udeležilo nad 400.000 mož vseh orožnih vrst. Dovoljen je tijdi nov kerdit 773 milijonov dolarjev za vojno mornarico, ker smatra minister Hull, da so interesi Ameriških zveznih držav vedno bolj ogroženi.
Velike pomorske vaje ruskega bro-dovja so bile v Severnem in Vzhodnem morju, sodelovale so tudi obalne baterije in letalstvo.
Kaj se zahteva od obrtnikov
45* razstavna prireditev ljubljanskega velesejma
45. razstavna prireditev Ljubljanskega velesejma bo letošnji pomladanski velesejem od 3. do 12. junija. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Peter H. Razstavni prostori 'so vsi zasedeni, pa bo ta prireditev zopet lepa revija slovenske in jugoslovenske gospodarske delavnosti. Na razstavi bodo zastopane vse pomembnejše industrijske in obrtne panoge, tako kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična, kemična, steklarska, živilska, stavbna, poljdelski stroji, glasbila, kurjava, keramika itd. Poleg tega bodo še zaokrožene razstave pohištva in stanovanjske opreme, avtomobilov, male obrti, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov ter turizem z gorenjsko in dolenjsiko kmečko hišo v narodnem slogu in razstava protiplinske obrambe. Obiskovalci velesejma bodo imeli na jugo slovanskih železnicah 50% popust. Vozne olajšave so dovolile tudi številne druge države. V pomorskem prometu je določen 50%, v zračnem pa 30% popust.
Dobitki za obiskovalce velesejma iz tuzemstva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija se ponuja sreča, da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice so opremljene s kuponom, na katerega bo obiskovalec napisal svoje ime, ga odtrgal in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzete legitimacije ljubljanske, razstavljalake, uslužbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: Orehova spalnica, motorno kolo Phamen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bismarck, 5cevni radijski aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za 4 osebe, kolo Axo, kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dve preprogi, dve vrtni garnituri, 50 steklenic Unionskega piva, 12 buteljk vina Moser, manicura, zaboj Kneippove žitne kave, dva zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja, 2 brezplačni vožnji s parnikom I. razreda Su-šak-Kotor in nazaj, 21dnevne počitnice v Niški Banji, 21dnevne počitnice v Bre-stovaSki Banji, lOdnevne počitnice v Slatini Radencih, lOdnevne počitnice v Dobrni, lOdnevne počitnice v čateških toplicah, 8dnevne počitnice na Omišlju, hotel Učka, 7dnevne počitnice v Novem Vinodolu, Palače hotel, 7dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7dnevne počitnice v Mediji-Izlakah, 5dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 5dnevne počitnice v kopališču Palič, 2dnevne počitnice na Bledu v hotelu Union. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Komisionelno žrebanje pa bo 12. junija.
Polovico potnih stroškov si prihrani, kdor potuje v prvi polovici meseca junija v Ljubljano. Dne 3. junija začne Ljubljanski pomladanski velesejem, ki traja do 12. junija. Kdor si velesejem ogleda, ima brezplačen povratek. Na odhodni železniški postaji si mora kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železnišiko izkaznico, ki stane 2 din. V Ljubljani na velesejemski blagajni se bodo izdajala potrdila o obisku velesejma, nakar velja vsakemu stara vozna karta in pa železniška izkaznica za brezplačno vožnjo na tisto postajo, s katere je odpotoval. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija, Prekinjenje vožnje ni dopustno.
Dopisujte v »OBRTNI VESTNIK“!
Dandanašnje razmere zahtevajo, da mora obrtnik izpolniti številne pogoje, če hoče obvarovati svojo eksistenco. Danes je način Življenja povsem drugačen od prejšnjega, potrebe in zahteve so številnejše kot nekdaj; zato mora obrtnik danes mnogo več delati, kot so delali nekdaj njegovi predniki.
Od obrtnika se danes zahteva:
1. Da je strokovno vsestransko tako usposobljen v svoji stroki, da lahko zadovolji okusu naročnikov. Danes je občinstvo zelo izbirčno; ugoditi mu vsestransko in dosledno je spretnost, ki zahteva temeljito strokovno pripravo in mnogo iniciative. Zmožni mojstri morajo znati svoj okus sugerirati odjemalcem in ne obratno. Bolje je, da imajo pri ustvarjanju okusa obrtniki prvo besedo, da ne pride pozneje do iznena-denj, ko se jim postavljajo najrazličnejše in drage zahteve. Važno je vprašanje: kaj se more novega in praktičnega narediti, da pa bo tudi poceni. Občinstvo zahteva dobro in poceni. A oboje hkrati se težko doseže, ker kar je v resnici dobro, je drago, posebno čfc se kupi v manjših količinah in na upanje.
Ce hočemo občinstvo zadovoljiti z dobrim in cenenim izdelkom, moramo surovine kupiti čim ceneje. Tq pa se da izvesti z zadrugami, ki so v stanu, da nabavljajo blago v velikem obsegu za gotov denar iz prve roke. Z zadrugami se izključijo posredovalci, kar pa je neizvedljivo, če se kupuje na drobno.
2. Solidnost izdelkov je važen pogoj za uspeh. Kadar se stranke prepričajo, da je neki mojster soliden in točen pri izvrševanju naročenih del, ga ne bodo nikdar zapustile, še več, razširile bodo njegov sloves med druge odjemalce in ga povsod priporočale. Z drugo besedo, tak mojster si je zagotovil stalen kader odjemalcev in s tem tudi pogoj za svojo eksistenco. S solidarnostjo se ustvarja med mojstrom in strankami intimen in prijateljski odnos, ki je zlasti važen v težkih prilikah.
3. Do obrta je treba gojiti ljubezen. Obrt ne sme biti samo sredstvo za življenje in se ga ne sme v tem smislu pojmovati. Na obrt je treba gledati kot na sestavni del svoje duše, ga ljubiti in če se tako postopa, se bo občinstvo sim-patičneje zanimalo za obrtniške vrste. Na občinstvo vpliva slabo, če vidi, kako mojster jadikuje, ker mu posel ne gre prav od rok in graja zato svoj obrt. Ce nekomu obrt ne uspeva, še ni rečeno, da je temu kriv obrt. So pač take splošne prilike ali pa je kriv obrtnik sam, ker se v danih razmerah ne znajde. Ce pa se posel izvršuje potrpežljivo in z ljubeznijo, se mora doseči zadovoljiv rezultat.
4. Važno je, kakšen je obrtnikov nastop napram strankam. Od tega je mnogokrat odvisno, ali bo imel ta ali oni obrtnik naročnike za svoje izdelke ali ne. Od hladneža in nevljudneža vsak beži. Nikomur ni po godu, če se obrtnik z njim razgovarja samo o bedi in slabem zaslužku, a še prav posebne ne, če mu pri tem kaže svoje nerazpoloženje. Učinek je jasen. Takoj se po okolici govori, kako je ta ali oni mojster grob in neizobražen človek, zaradi česar njegova delavnica ne dobi potrebnih naročil.
Mojster mora biti potrpežljiv, tudi če je stranka nepotrpežljiva ali celo nadležna. Vselej mora biti ljubezniv in storiti vse, da bi stranka sama spremenila svoj način postopanja. V takih slučajih se najbolje odrežejo oni mojstri, ki so duhoviti in vesele narave, in ki znajo na lep način svoje razpoloženje prenesti na stranko. Mirni mojstri se v takih prilikah težko znajdejo in mnogokrat zaradi svojega značaja izgubijo odjemalca. Ravnanje s strankami je spretnost, ki se je lahko nauči edino v praksi. V kolikor se nekdo te spretnosti bolje nauči, toliko laže bo zadovoljil stranke in boljše bo shajal v življenju.
5. V interesu obrtnikov je, da med njimi ni nelojalne konkurence. Taka konkurenca trenutno res temu ali onemu lahko koristi, a se mu čestokrat pozneje hudo maščuje. Samo z delom se sme konkurirati. Neznačajno in nedopustno je omalovaževati in podcenjevati svoje tovariše. Tako postopanje ne škoduje samo poedincem, ampak celokupnemu obrtniškemu stanu. Kdor se poslužuje takih sredstev, ni dostojen obrtniškega poslanstva, ki ga vrši obrt-
nik. Potrebno je, da se med obrtništvom gojijo duh iskrenega tovarištva, prave solidarnosti in vzajemne pomoči. Razmere v življenju se tako pogosto in hitro menjajo, da se danes ne ve, kdo se bo že jutri h komu obračal po pomoč.
Posebno v zadnjem času postaja ta konkurenca vedno ostrejša. Zaradi tega pa ni potrebno, da bi privedlo tudi do osebnih nasprotstev. Konkurenca je potrebna, toda naj ne zavzema preostrih oblik. Vedno se je treba zavedati, da je tudi konkurent stanovski tovariš, ki ima iste težave in iste zahteve.
Sicer pa tudi ne koristi dosti govoriti slabo o konkurenci. Ljudje raje mislijo o sočloveku slabo, ko dobro. Če kdo premočno zabavlja proti svojemu konkurentu, se mu more zgoditi, da si bodo ljudje mislili, da govori proti svojemu konkurentu, ker za njim zaostaja, ker govori iz njega jeza, da ne more nuditi isto, ko njegov konkurent. Efekt bo torej ravno nasproten.
Sicer pa je tudi poslovno napačno, govoriti preveč o konkurentu. Kajti kdor mnogo govori čez konkurenta, ta mu dela nehote reklamo, ker ljudje zvedo za njegov obstoj. Ne bo dolgo, pa bodo stopili do njega, da se osebno prepričajo, če je res pri njem vse tako slabo, kakor so prej slišali.
Mnogo močnejši vtis pa naredi tisti ki tudi o svojem konkurentu govori dobro. Tak obrtnik ljudem imponira in ostali mu bodo zvesti, ker so prepričani, da se njemu ni treba bati konkurence. Ko ni udrihal obrtnik čez konkurenta, je priporočal samega sebe.
6.	Obrtnikom nalaga njihov lastni interes, da pazljivo spremljajo razvoj in napredek svojega obrta in se v tem smislu stalno izpopolnjujejo. Moderni čas daje novosti in popolnejši način dela, zato morajo tudi obrtniki z duhom časa, sicer jih bo čas prehitel in bo velika škoda za tiste, ki ne bodo vodili računa o evoluciji.
Poleg strokovnega izpopolnjevanja naj obrtnik polaga pažnjo tudi na splošno izobrazbo, ki mu jo nudijo knjige, časopisi in predavanja. Kadar mu dopušča čas in mu je dana prilika se mora posluževati teh sredstev, ki so danes že prav pogosta in do katerih se z lahkoto pride. Neizkoriščene ne smejo biti prireditve v mestih, kakor: obrtne razstave, predavanja, konference, zborovanja itd. Občinstvo namreč zna ceniti izobraženega in uglajenega mojstra ter mu tudi lažje zaupa.
Iz teh par vrstic je razvidno, katere zahteve mora obrtnik izpolniti, da lahko računa na uspeh in napredek pri svojem delu. Morda to ni vse, a seznam teh zahtev lahko vsak poedinec dopolni s svojimi vidiki in spoznanji. Za vsakega pa bo koristno, da v tej stvari resno razmišlja in se po svojih najboljših močeh drži mer, po katerih misli, da se mu bo olajšala borba za obstanek.
Marsikdo misli, da je Slovenija gospodarsko napredna pokrajina le zato, ker ima precej dobro razvito industrijo. Pa ima tudi posebno dobro razvito obrt in bogato tradicijo. Naša obrt slovi kot posebno solidna tudi preko meja. To pač zato, ker je slovenski obrtnik gospodarsko napreden, zadovoljen z zelo skromnim zaslužkom ter vzorno pošten, pa tudi zato, ker nismo vrgli puške v koruzo v najbolj kritičnem času, ko nas je tako hudo morila kriza. Ljubljanski velesejem je iz leta v leto vedno nesebično podpiral stremljenje naših obrtnikov ter prirejal razstave obrtnih izdelkov. Te razstave so najboljša propaganda za konzum obrtnih izdelkov in vzpodbuda obrtnikom, da vztrajajo v eksistenčnem boju in se prilagojujejo vedno novim zahtevam časa. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija bo naša obrt prav častno zastopana.
MODERNO UREJENI BRIVSKI IN DAMSKI CESALNI SALON
G JUD ALEKSANDER
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 6
(Poleg kina Matice)
se za vsa v to stroko spadajoča dela priporoča!	Postrežba	prvovrstna!
Dva jubileja
Pretekli mesec je obhajala brivnica g-Gjuda Aleksandra, brivskega in frizerskega mojstra v Ljubljani 501etnico svojega obstoja, njegov damski salon pa svojo 15-letnico.
Ustanovitelj te splošno znane in higienično urejene brivnice je bil pokojni g. Gjud Aleksander starejši, ki se je ro-
dil v Zagrebu. Po končani vajeniški učni dobi je prišel kot mlad pomočnik v Ljubljano, kjer je 11 let nepretrgoma delal pri istem mojstru. S pridnostjo in varčnostjo si je toliko prihranil, da se je v letu 1889 osamosvojil ter odprl lastno brivnico na Kongresnem trgu št. 3. Lastnik je vedno stremel za najnovejšim ter je v brivski stroki vpeljal marsika-ko posebnost. V letu 1928. je svojo brivnico preuredil in jo moderniziral po vseh higieničnih predpisih novejšega časa. V letu 1930. je prepustil brivnico v nadaljnje vodstvo svojemu sinu Aleksandru Gjudu ml., ki se trudi, da obdrži njen sloves na isti višini, kot ga je uživala preje.
V letu 1924. je otvoril g. Gjud ml. moderno urejen damski česalni salon, ki ga je v letu 1926 prezidal in ponovno moderniziral, da je danes eden največjih salonov v Sloveniji. S strokovnim znanjem, pridobljenim na Dunaju in v Zagrebu, je dvignil svoj obrat tako, da je znan po svoji solidni in strokovni postrežbi po vsej državi, prav tako pa uživa sloves tudi v inozemstvu. Pomočniško osebje je visoko strokovno naob-raženo. Ob priliki proslave obeh jubilejev je pomočniško osebje poklonilo svojemu šefu lep srebrn lovorjev venec, kot zunanji znak spoštovanja, ki ga kot pravičen in dober gospodar uživa med svojimi uslužbenci. G. Gjud ml. od vsega početka vztrajno in uspešno sodeluje v narodno gospodarskih korporacijah in je marsikak uspeh pripisovati njegovi agilnosti.
V dokaz, kako splošno je upoštevan med stanovskimi tovariši naj navedemo dejstvo, da je bil na letošnjem občnem zboru združenja brivcev in frizerjev izvoljen za predsednika. Po smrti svojega očeta pa je prevzel in vodi predsedstvo Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani. G. Gjud se je ves čas živo zanimal za razna obrtniška vprašanja in pri reševanju istih tudi aktivno sodeluje. V svoji stroki pa je izučil lepo število prvovrstnih pomočnikov.
Obrtništvo čuti posebno dolžnost, da jubilantu ob tej priliki najiskreneje čestita. Želimo mu še večjih uspehov v njegovem podjetju, svoja bogata izkustva pa naj tudi v bodoče posveča razvoju in skupnemu blagru obrtništva.
Širite „OBRTNI VESTNEK“!
Splošno je znano, kako veliko vlogo igra v človeškem življenju svinec. Potrebe in zahteve po tej kovini se iz dneva v dan večajo in ne moremo si misliti današnje industrije brez svinca, kakor tudi ne bi mogli pogrešati drugih žlahtnih in nežlahtnih kovin, ki predstavljajo velike dobrine človeštva. Vsako dobro pa ima tudi svojo slabo stran. Slabe strani svinca občutijo predvsem tisti, ki so v stalnem posrednem ali neposrednem dotiku z njim. To so delavci in obrtniki.
Najprej oni navadni delavci, ki ga izkopavajo v rudokopih, za temi pa vsi tisti, čigar poklic je tak, da so v stalnem dotiku z njim. Za obolenja radi svinca is razen kontakta z njim potrebna tudi daljša doba, da nastopi zastrupitev, ker se človek s to kovino ne zastrupi hitro. Značilno je, da zastrupljenja s svincem nikdar niso nagla. Poznana so za to kronična, torej dolgotrajna zastrupljenja,
M imajo najrazličnejše in čestokrat po-gubonosne posledice.
Kdo vse se zastruplja s svincem? Vsi oni, ki so poklicno v stalnem dotiku s svincem, ikakor tiskarnarji, stavci, tipografi, industrijski delavci in zlasti tudi tisti obrtniki, ki se bavijo z njegovo specialno predelavo (precizni mehaniki). Zastrupljajo pa se tudi taki, ki n. pr. nimajo s svincem direktno nobenega posla, namreč osebe, ki uporabljajo šminko, ker ga ona vsebuje. Zgode se celo slučaji, ko se ugotove zastrupitve v gospodinjstvu vsled uporabe neprave posode in mnogokrat tudi pri otrocih, ki se igrajo s svinčenimi igračkami.
Najbolj so pač izpostavljeni zastrupitvi s svincem tipografi in stavci. V njihovih poznejših letih, največkrat v prav zreli dobi, ko bi morali biti v polni moči in najbolj zdravi, se pojavijo tako raznovrstne in težike posledice, ki v večini slučajev privedejo mnogokrat do popolne izčrpanosti in prezgodnje ostarelosti. Največkrat je vzrok takim obolenjem zastrupitev s svincem.
Vsaka bolezen ima svoje značilne zunanje znake, v katerih se nam javlja. Ker je zastrupitev s svincem ena izmed dolgotrajnih obolenj, ima tudi ta svoje simptome. Ti znaki so najrazličnejši, ker je veliko število tistih organov, ki jih svinec v enem, njemu izpostavljenem organizmu napada.
Najprej se opazi pri osebi, ki se je zastrupila s svincem, pomanjkanje apetita, splošna oslabelost in slaba prebava, kar vse skupaj privede do postopnega padanja v teži. Javljajo se nervoznost, bučanje v ušesih, tema pred očmi, močno utripanje srca, pogoste so tudi lahke nezavesti. Vsled nezadostnega in slabega teka in vsled nenormalnega stanja želodca in črevesja na eni strani, ikot tudi izvenrednega in posebnega vpliva svinca na kri z druge strani, se razvija iz dneva v dan vedno izrazitejša slabokrvnost. Nastopajo sem in tja manjše, včasih večje bolečine in krči v želodcu in črevesju, ki jih spremljajo spočetka iztoki, ki pa se pozneje zamenjajo s hudim zaprtjem. Mnogokrat se pojavlja tudi bljuvanje. Take osebe imajo stalno v ustih okus po nekem sladkem. Dlesni kažejo bolne izpremembe, zatekajo in krvave ter dobijo izrazito barvo, zlasti na notranji strani, kar je še prav posebno značilno za to vrsto zastrupljenja. Stene žil postajajo trše in izgubljajo na prožnosti, zato so taki bolniki hudo podvrženi arteriosklerozi.
Taki bolniki trpe bolečine v sklepih, zlasti v kolenu, in mnogokrat napačno mislijo, da bolujejo na revmatizmu. Svinec ne prizanaša niti živcem in napada tudi mozeg, kar dovede do težkih obolenj, ki so smrtno nevarna. Niso redki slučaji obolenja raznih živcev, oslablje-nje ali popolna izguba občutov kot sluha, okusa, vonja in drugih. Mnogokrat nastopajo kot posledica tega zastrupljenja pogosto ponavljajoči se glavoboli in hude motnje v glavi, ki lahko povzročajo celo padavico. Duševna moč takih bolnikov postopoma peša. V končni fazi tega zastrupljenja je možna norost s krči, ki se zaključi z besnostjo in smrtjo. K sreči se zadnji slučaj ne dogaja tako pogosto.
Nesrečne slučaje zastrupljenja s svincem prepuščamo tistim, ki so za to poklicani. Važno pa je, da se zaščitijo vsi tisti, ki so po svojem poklicu izpostavljeni dolgotrajnemu učinkovanju svinca in tako tudi zastrupljenju z njim.
Prvi pogoj je čistota. Treba si je umivati roke pred vsako jedjo, večkrat tudi z gorko vodo in milom. V kolikor je to mogoče, naj vsi tisti, ki imajo opraviti s svincem, jedo redno ob določenem času in mnogo bivajo na čistem zraku. Najuspešnejše sredstvo je jod, ki se sme jemati v malih količinah in enakih razdobjih. Med uživanjem joda je treba jesti mnogo mleka in sočivja, a čim manj soli.
. *#»-  --------------------
Iz naših organizacij
Občni zbor
OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI
V salonu restavracije štrukelj se je vršil 17. maja 32. redni občni zbor »Obrtniškega društva v Ljubljani,« ki predstavlja pri nas najstarejšo stanovsko obrtniško organizacijo.
Otvoril in vodil je lepo zborovanje predsednik g. Josip Rebek, ki je uvodoma pozdravil zborovalce in članstvo, ki kaže voljo in pozornost do dela v organizaciji. Omenjal je, da se vrši občni zbor po dveletnem presledku, nakar je govoril o splošnem gospodarskem položaju našega obrtništva. Odbor društva si je svest, da je svojo nalogo v celoti izpolnil in zadostil vsem dolžnostim. Predsednik je naglasil razcepljenost obrtniškega stanu in omenjal možnosti vse drugačnih uspehov v primeru, če bi bil slovenski obrtnik organiziran v enotni obrtniški organizaciji, ki bi bila kakor je Obrtniško društvo, kot najstarejša organizacija vedno samo stanovska in ki bi se ne dala speljati na politično polje. Za Obrtniško društvo govore samo uspehi na strokovnem polju, dočim je za njega hrbtom zrasla obrtniška organizacija, ki ima strogo politično obeležje. Napori Obrtniškega društva pa gredo le za tem, da se uveljavi obrtniška misel in si je društvo zato nadelo nalogo braniti slehernega obrtnika ne glede na njegovo politično prepričanje.
Pri nas niti šušmarstvo toliko ne škodi obrtniškemu stanu, kakor nelojalna konkurenca, ki se je razpasla v vrstah obrtnikov, kar kažejo nešteti primeri, ko obrtnik obrtniku izpodbija cene dela in izdelkov. Slovenski obrtnik pa ima pravico zahtevati plačilo za svoje delo, čeprav je v vseh svojih zahtevah skromen. Velika napaka pri naših malih obrtnikih je, da zanemarjajo knjigovodstvo ali ga sploh ne vodijo. Taka brezbrižnost često vodi do napačnih kalkulacij, kar se potem maščuje nad obrtjo v splošnem in zanj posebej. Da se to prepreči, namerava Obrtniško društvo v kratkem ustanoviti prepotrebni tečaj. Več razumevanja bi obrtništvo želelo tudi med naročniki obrtniških izdelkov. Ti bi se morali zavedati, da mora biti vsako delo plačano, saj ima tudi obrtnik svoje obveznosti.
Glede davkov je nastopilo delno olajšanje, zato so se pa povečale avtonomne doklade, ki so odločno previsoke. V najnovejšem času je uveden tudi prometni davek, ki pomeni za obrtnika hud gospodarski pritisk. Silno breme pomenijo za obrtnika tudi socialne dajatve. Kar se tiče javnih del, bi morala biti ta dostopna tudi manjšim obrtnikom. V veliko oporo obrtniškemu stanu je njegov denarni zavod »Zanatska banka kraljevine Jugo-
slavije«, pri kateri se bo v juniju obrestna mera še bolj znižala.
Obrtniškemu društvu se je v pretekli poslovni dobi zgodila velika krivica z razpustom Vajeniškega doma, zavoda, ki je bil ustvarjen z največjim idealizmom in bil tako tudi voden. Zaveden obrtnik mora čitati v prvi vrsti strokovno stanovsko čtivo, ki ga pri nas predstavlja »Obrtni Vestnik«. List, ki je dobro urejevan, je treba še bolj razširiti.
Za predsednikom je podal izčrpno tajniško poročilo g. Ferdo Tušar, ki je na-glašal, da se Obrtniško društvo iz leta v leto bori za pravice svojega članstva in za zaščito ljubljanskega obrtništva vob-če. Obrtniško društvo je tudi sicer moralno upravičeno zahtevati uveljavljenje obrtniških interesov, saj je najmočnejše prostovoljno društvo v krogu članic »Zveze obrtniških društev za dravsko banovino« in šteje nad 480 članov. V društvu so zastopane potom članov prav vse obrtniške stroke. Vsi pripadniki teh posameznih strok imajo enake težnje in to je skrb, da se zaščitijo pred visoko davčno obremenitvijo in da si pridobe dela, ki naj bi jim zagotovilo vsaj naj-skromnejšo eksistenco. 2e če bi društvo svojega članstva ne podprlo v nobenem drugem pogledu, bi lahko z zadoščenjem gledalo na svoje koristno delovanje. Na sestankih v pretekli poslovni dobi so se obravnavale važne društvene zadeve. Ko je šlo v gotovih trenutkih za obstoj društvenih ustanov in za uveljavljanje društvenega programa ter dela, ustvarjenega z velikimi moralnimi in fizičnimi žrtvami članstva, se je zlasti odlikoval agilni odbor. Društvo si je v svojem programu in v okviru svojega dela napisalo tudi svoj socialni program in podprlo onemogle ter obubožane obrtnike ter njihove svojce. V tem času so bile pokre-njene tudi akcije, da se zboljša poslovanje »Zanatske banke«, ki je bila društvu vedno z informacijami ali drugače na razpolago, da afirmira velik pomen tega zavoda za slovensko obrtniško gospodarstvo. Vse delo, opravljeno po potrebi in nujnosti prililk, je nemogoče popisati v kratkem pregledu. Obrtništvo je po svojem društvu odločno zahtevalo končno veljavno zaščito v pogledu našega obrtnega gospodarstva. Na izredno pobudo in željo članstva Obrtniškega društva je sklicala »Zveza obrtniških društev« letos v februarju širšo sejo, na kateri se je razpravljalo o že izdanem osnutku starostnega zavarovanja obrtnikov.
Društvo je tudi letos izdalo ze splosno uvedeni Obrtniški koledar in tudi sicer s predsednikom na čelu zastavilo vse moči za stanovski tisk. V ta namen je bila izdana tudi knjiga »Umetnostna obrt«, katere avtor je tovariš g. Jože Karlov-šek. Knjiga je izvirno delo in je priporočljivo, da si jo sleherni nabavi. Dobi se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani.
Iz poročila blagajnika g. Miroslava Urbasa izhaja, da je znašalo premoženje Obrtniškega društva v 1. 1937 3878 din in ob koncu preteklega leta 7115 din. Za nadzorni odbor je poročal g. Rajko Turk, ki je predlagal odboru za njegovo vestno delo pohvalo in razrešnico, kar je bilo sprejeto s toplim priznanjem. Po sprejetju proračuna za bodoče poslovno leto in določitvi letne članarine, ki . ostane kakor popreje 24 din, so sledile po 5minut-nem odboru volitve novega odbora. Za predsednika je bil soglasno ponovno izvoljen vedno agilni in požrtvovalni g. Jo-
sip Rebek, za podpredsednika pa istotako z vzklikom stari borec za obrtniške pravice g. Fran Iglič. V odbor je bilo po predlogu g. Rajka Turka izvoljenih namesto dosedanjih 16 le 10 odbornikov v svrho lažjega dela. Odborniki so: Bricelj Ivan, stavbenik, Hibšer Hugo, fotograf, Jelovšek Jože, krojaški mojster, Jereb Franjo, tiskamar, Lombar Alojzij, krojaški mojster, Mežnarčič Josip, pekovski mojster, Primožič Ferdo, mizarski mojster, Tušar Ferdo, pekovski mojster, Urbas Miroslav, mesarski mojster, in Žitnik Rudolf, kleparski mojster. V odbor je bilo izvoljenih tudi 6 namestnikov in sicer: Jeras Ivan, sedlarski mojster, Rogelj Vaclav, dimnikarski mojster, šifrer Matija, knjigoveški mojster, Bazelj Franc, urarski mojster, Hribernik Karol, kovinostiskar, Žab jak Jože, knjigoveški mojster. V nadzorni odbor sta bila izvoljena g. Rajko Turk in ga. Jančigar-Gregorc. Za predsednika razsodišča na predlog g. Rajka Turka g. Ferdo Primožič. Pred zaključkom občnega zbora je pri slučajnostih prosil g. žitnik predsednika, da je raztolmačil članstvu dosedanje delo in uspehe glede obrtniškega starostnega zavarovanja, podpredsednik g. Iglič pa je v lepem govoru izražal želje za napredek in slogo v obrtniškem stanu.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
od 3. do 12. junija 19M.
45. razstavna prireditev
600 razstavljalcev iz 12 držav. Naj-raznovrstnejše blago. — Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, narodne vezenine!
Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din 100.000.—*
Posojila Suzor-ja občinam In banovinam
Ravnateljstvo Suzorja je na svoji seji dne 17. in 18. maja razpravljalo o celi vrsti prošenj za podelitev dolgoročnih hipotekarnih posojil občinam in banovinam.
Koroški Beli 400.000 din za 10 let za novo šolo.
Občini Hvar 2,000.000 din za 20 let za razne investicije.
»Merkurju« 1,500.000 din za 10 let za dovršitev sanatorija v Zagrebu.
V načelu so bila odobrena naslednja posojila:
Ljubljani 4,000.000 din za 15 let za šolo na Viču.
Savski banovini 10,000.000 din za 20 let za elektrifikacijo banovine.
Savski banovini 6,500.000 din za 10 let za gimnazijsko poslopje v Gospiču, 1.600.000 din za 10 let za podkovsko šolo v Zagrebu.
Drinski banovini 12,000.000 din za 30 let za ureditev kopališč ter 15,000.000 za dovršitev bolnišnic.
,,K(J BO“ brzoparilniki
z bakrenim ali jeklenim, v ognju pocinkanim kotlom.
Kotli za žganjekuho
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni in aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki
„KOTLARKA“, družba z 10. z.
LJUBLJANA — Kolodvorska 23, telefon 37-92.
Zahtevajte prospekte!
Zagrebški občini 30,000.000 za razna poslopja.
Moravski banovni 20,000.000 din za ureditev Niške banje.
Dravski banovini 43,000.000 din za 30 let za modernizacijo in spopolnitev bolnišnic.
Socialna ustanova delavstva je postala veledajalec posojil samoupravam. Ali ne bi bilo prav, če bi tudi gospodarska podjetja tu dobila kredite?
Sprejemamo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšim
obrestovanjem.
Dajemo posojila vsake vrste.
Kupuj e m o, prodajamo in posojujemo vrednostne papirje.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
LJUBLJANA
MARIBOR
CELJE
KOČEVJE
Zastrupljenja s svincem
I	KREDITNO	DRMŠTVO	I
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
I dovoljuje ^
že JV
let posojila v tekočem računu, proti vknjižbi in poroštvu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam.
Lastna denarna sredstva so znašala 31. dec. 1938 Din 3,255.940.64, varnostni zaklad Din 1,215.350.— rezervni zaklad Din 1,183.820.—
I
Dobave In licitacije
Dne 2. junija bo pri štabu zrakoplov-stva vojske v Zemunu licitacija za dobavo potrebščin za avijone.
Dne 2. junija bo pri Upravi zavoda »čačak« v Cačku licitacija s pismenimi ponudbami za dobavo kotlov iz jeklene pločevine.
Dne 2. junija bo pri savskem žandar-merijskem polku v Zagrebu licitacija za prodajo odpadkov starega železa, pločevine, bakra, medi, stare obleke in obutve.
S tab mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprejema do 2. junija ponudbe za dobavo plinskih pocinkanih, železnih in baikrenih cevi; 15. junija dveh tankov za bencin iz železne pločevine.
Dne 2. junija bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo raznih pisalnih strojev; 20. junija hrastovega jamskega lesa; 27. junija tovornega avtomobila za rudnik Velenje.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. junija ponudbe za dobavo železne pocinkane pločevine, raznih predmetov iz stekla, bombažnega sukanca in 800 kg kvasa.
Artiljerijsko tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 4. junija ponudbe za dobavo borovih gred in jesenovih gredic.
Dne 5. junija bo v ekonom, odelenju gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za zgradbo novega postajnega skladišča na postaji Novi Sad.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 5. junija ponudbe za dobavo raznih pil, rašpl, žebljičkov, žični-kov ter železnih igel; 7. junija jeklene vrvice, pločevinastih sponk, mornarskih nožev in piščalk, elektrotehničnega materiala, rezervnih delov za pisalne stroje, raznih kemikalij; 10. junija krezotnega olja, transmisijskih jermen, platna, sukanca, lepenke i. dr.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 6. junija ponudbe za dobavo kartonskih kapselnov (čaura) za signalizacijo, raznih ščetk; 10. junija hidravličnih dvigal, strojev za ostrenje orodja in Spiralnih svedrov; 12. junija strojnih delov.
Dne 6. junija bo pri štabu za utrjevanje (I) v Ljubljani licitacija za nabavo električne centrale, naprave za filtrira-
nje; 7. junija naprave za filtriranje (ventilator in filter); dne 17. maja pri (H) odd. za dobavo vodovodnih cevi, ročnih svedrov; 19. maja aparata za polnjenje akumulatorjev in Škarij za pločevino ter vodovodnih pocinkanih cevi.
Komanda podvodnega orožja v Kum-boru sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo čistega petroleja; 12. junija raznih olj; 4. julija raznih svedrov, glodal, matic i. dr.
štab mornarice kr. Jugoslavije v Ze-munun sprejema do 10. junija ponudbe za dobavo 3000 letnih mornarskih maj in 8.000 parov mornarskih bombažnih nogavic; 13. junija kositra, bele kovine, svinca, svinčene pločevine; 15. junija Spiralnih in drugih svedrov, okroglega železa, orodnega jekla.
Dne 9. junija bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo svilenega platna in gaze ter volnenega sukna.
Dne 12. junija bo pri štabu zrako-plovstva v Zemunu licitacija za dobavo 600 kom. naočal; 13. junija bencina; 14. junija bencina za avijone in avtomobile.
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo specialnega orodja; 7. junija prečic in specialnega orodja (indikatorji, kompasi L dr.);	16.	junija
valjkov za stroje; 19. junija raznega elektrotehničnega materiala; 30. junija parnih kotlov in pribora.
Dne 12. junija bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo raznega kartona; 13. junija belega papirja za potrebe tobačnih tovarn; 21. junija pločevinastih spojnic in dne 13. julija 18.500 kg lepila v prahu.
Dne 13. junija bo pri centralni direkciji rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo tovornega avtomobila za rudnik v Kreki; 16. junija 17.000 m bakrene vrvi in sesalnih agregatov za vodovod.
Dne 13. junija bo pri zavodu »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo raznega usnja.
Dne 16. junija bo ustmena licitacija pri komandi dravskega žandarmerijske-ga polka v Ljubljani za dobavo 250 ms bukovih drv.
Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.
Kakršna je malta, tak je tudi zid in kakršen cement, tak beton!
To pravUo velja tudi v tehniki AVTOGENEGA VARJENJA kovin.
Kakršen dodatni material, tak je tudi zvariti šiv!
Z dodatnim materialom v obliki
Z VARNIH PALIC
se zvežeta pri varjenju oba robova kovine med seboj in pri tem je odločilne važnosti, da je material prvovrsten, ter v svoji kvaliteti vedno prilagoden kovinam in njih zlitinam, ki jih varimo v tehniški praksi.
Spreten avtogenski varilec se poslužuje le takih ZVARNIH PALIC in ZVARNIH PRAŠKOV, katere izdelujejo renomirane svetovne tvrdke na podlagi znanstvenih izkustev.
V STALNI ZALOGI IMAMO:
la poba krene palice za varjenje kovnega železa, 6 vrst specijalnih palic za varjenje jekla, palčice za varjenje sive litine, žico za varjenje čistega aluminija, posebne palice za varjenje aluminijeve litine, material za varjenje elektrona (karterje), legirane palice za varjenje bakra in medi, dodatni material za lotanje,
razne vrste praškov za varjenje sive litine, bakra, medi, brona in aluminijevih zlitin.
AGA RUŠE
udružene jugoslovenske tvomice acetilena in oksigena d. d.	Ruše pri Mariboru
Nagnan
KROJAČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno ln pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica Stev. 7
I
Proizvajamo in prodajamo:
IP	IL	II	N
za obrt in industrij'; za gospodinjstvo.
IK	O	K	§
za kovače; za livarne; za centralne kurjave.
K A\ T IR A\ N
za konzerviranje lesa; za obrezprašenje cest.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON 6T. 20-30
CENTRALA BEOGRAD
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
Delniška glavnica Din 75,000.000.—
Udeležba države Din 30,000.000.—
Rezervni fondi nad Din 5,000.000.—
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev.
SPREJEMA
od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij.
IZVRŠUJE
najkulantneje vse ostale bančne posle.
Obrtniki !
V vašem lastnem interesu Je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda!
Er
V neizmerni žalosti javljamo, da je naš nepozabni nad vse ljubljeni, plemeniti soprog, oče, ded, brat, tast, in svak, gospod
industrijalec, veleposestnik itd.
odlikovan z redi sv. Save III., JugosL krone III., Belega orla V. itd
preminul v 84. letu previden s tola žili svete vere.
ANA, roj. KOTNIK, soproga; ZORA, hči; ing. MILAN, sin; MILOŠ, vnuk; NINKA, roj. STARE, snaha; dr. LOVRENČIČ IVAN, zet, in ostalo sorodstvo
Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna i predstavnik Frnn Jeran). — Vsi v Ljubljani.