b&S&I vsak i in *e?js i požtnino ««d In t Maribora t pošiljanjem na dom u »de loto K 4.— te po! leta „ 2.— i» 6»trt leta „ I — Naročnina se poiilja asravnlitvu v tiskarni i». Cirila, koroške ulice hšiv. 5. List se pviilja do odpovedi Deležniki k&toL ti&-kovnega drcžtva. dobivajo list bres po-■eboo »arofcmiie. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. M ▼ tiskarni in psi gospodo Novak-» ns Tslikem trgu po 10 k- Rokopis) i« ne vrv tajo, neplaiani listi so ne spr^Vnajo. Za oznanila 3e pliiuje od navadna vrstic«, te se natisne tokrat, po 15 h, dvakrat 29 k, trikrat 35 h. Inserati se (pr^jetai^c do n-ede opoladaa. Stev. 12. V Maribora, dna 24. marca 1904. Tečaj XXXVIII. Rusko-japonska vojna. Kdor pričakuje vznemirljivih vesti z bojišča v tem času, se jako moti. Ras je, da razni dnevniki, ki so veseli, da zamaše svoje velike praznote, z veseljem poročajo raznovrstne novice o izkrcavanju ogromnih japonskih čet v Mandžurijo in na Korejo. Če bi bilo vse to res, bi Japonska morala sedaj doma imeti le Se otroke, starce in pohabljence, a to pa gotovo ni res. Vesti pa, da bodo Japonci Port Artur izstradali, so naravnost neumne in izmišljene, saj ni mogoče, da bi se trdnjava, ki ima za hrbtom svobodno že ieznico in cesto, nahajala v takih stiskah glede živeža in vojnih potrebščin, kakor so kričali posebno angleški listi. To potrjujejo tudi razna poroči a, ki pravijo, da Rusi pridno zalagajo trdnjavo z živežem. Utrjena pa je tudi tako močno, da so se dosedaj Se vsi japonski napadi izjalovili. Pretekli teden se je japonsko brodovje zopet pokazalo v bližini Port Arlurja, vendar streljalo ni. Kitajska poročila sedaj poročajo, da nameravajo Japonci v kratkem na raznih krajih naskočiti polotok, na katerem leži Port Artur, ker samo od morja so izprevideli to ne gre tako lahko. To pa je tudi čisto razumljivo, ker je vhod v luko iz prostega morja Širok samo 300 metrov, in ruske utrdbe na obeh straneh vhoda so nevarne, saj jih je koj pri vhodu Sest. A Japonci poskušajo Se z drugimi sredstvi. Poslali so v Pcrt Artur polno v Kitajce preoblečenih ogleduhov. Vendar so jih Rusi izvohali tudi pri tako skritem in zahrbtnem orožju; od zadnjega bombardiranja so namreč obesili že Sest takih nevarnih ptičkov. Na morju vlada zadnje dni mir, ker največje vprašanje je za Ruse in Japonce sedaj zbiranje vojakov in utrjevanje bojiSča. Zgodil pa se je tudi na morju važen dogodek: I* Petrograda kakor tudi od druged poročajo, da se je ruskemu bredovju v Port Arturju posrečilo prodreti niimo japonske g a b r o d o v ja in se združiti z vladivostoškim ruskim brodov-j e m. Na suhem pravega boja Se ni bilo. Rusi vsaj en mesec Se ne morejo začeti pravega boja, ker ne mprejo spraviti tako naglo potrebne množice na bojišče, da3i jih vozijo noč in dan, jih vendar na en vlak več ne spravijo kot 500 do 900 vojakov. Kakor je izračunil neki poljski general po najboljših virih, bodo imeli Rusi do konca meseca suSca na bojišču vseh vojakov skupaj 360 000 mož in sicer jih pripade od teh na prodirajočo armado 250 000 mož, ostali so nastavljeni po trdnjavah, bolnišnicah in pri živežu. Največ jih je ob reki Jalu, kjer delajo z neznansko hitrico. Pionirji bodo napravili nasipe in na petindvajsetih mestih močne utrdbe, v katere bodo postavili Rusi topove. Gorske baterije so že na vrhu hribov, od koder bodo pozdravljale sovražnika s smrtonosnimi granatami. Ob izlivu reke Jalu so izkopali velikanske rove in podkope. Ko pride poveljnik Kuropatkin na bojišče, si bo zbral trdnjavo Mukden in od tam komandiral vso velikansko vojsko. Japonci pa tudi neprestano vozijo iz domovine svoje čete na Korejo. Ko stopijo na obrežje, korakajo potem po Koreji proti reki Jalu, proti severu, kjer se jim posebno dobro ne godi. Posebno na severu Koreje divja kuga med živino, kar jako ovira prehranjevanje armade. Korejci jim gredo pri arodiranju povsod na roko. Iz Soula (izgovori Šavla) poročajo, da so obesili zadnje tri dni 40 oseb, katere so sumili, da agitirajo za Rusijo. Na vsak način Japonci sedaj nameravajo kmalu prijeti Ruse, kolikor jih je že pri reki Jalu, in jih prisiliti na odločno bitko, preden pride vsa ruska vojska skupaj in ž njo glavni poveljnik Kuropatkin. Kitajci se nagi bije jo vedno bolj na stran Japoncev. Poslali so nekaj svojih čet že ven-kaj čez veliki kitajski zid, ki meji celo ogromno državo. Ruski poslanik je v Pekinu zahteval, da kitajska takrj odpokliče svoje čete nazaj in zagrozil, da bodo Rusi pri najmanjšem gibanju kitajskih čet prikorakali v Pekin in ga obsedli. Kitajska pa baje noče odpoklicati svojih čet. Iz brzojavnih porodil. Petrograd. Brzojavka iz Pekina poroča, da je pričakovati, da se Kitajska umeSa v vojno. Namestnik princ Tsu je bil odstavljen in na njega mesto imenovan Natu, ki. je Japonski prijazen. Natu prevzame tudi ministrstvo zunanjih stvari. Pred Pekinom je 20 000 mož, katere so izvežbali Japonci. London. Listi priobčujejo poročilo ameriškega konzula v Lipskem, ki pravi, da je neka avstrijska tvrdka dobila od Kitajske ogromna naročila za mornariške potrebščine. Ameriški vladi je doSla uradna informacija, Listek, Zviti brat. (Spisal Ivan Robar.) V nekem zapuščenem kraju jo stala majhna koča, v kateri so živeli trije bratje. Oče in msti sta jim že pomrla, zato so si morali sami skrbeii za obleko in vsakdanji živež. Mlajši brat bil je majhni: postave z debelo glavo ter bil videti nekako bedast. Njegova starejša brata bila sta velike lepe rasti in sta svojega mlajšega vedno črtila ter mu očitala, da ni bolj natrkanega človeka na svetu, kakor je cn Ker sta starejša rada dobro živela, zato sta si zminlila, da bi hodila ponoči v bljižno vas krast. Ko sta se zvečer pogovarjala, da bodeta šla k nekemu gospodarju ovco ukrast, ju je mlajSi brat milo prosil, da bi smel iti ž njima. Starejša sta ga grdo pogledala in zasmehovala čeS, tak butec ni za krajo, ker bi gotovo vse izdal. Mlajšega je to zelo razjezilo. Čeravno ni bil videti prebrisane glave, vendar jih je imel tudi za ušesi. Splazil se je tiho iz hiSe, da bi brata to ne opazila ter tekel naravnost k tistemu gospodarju, kateremu sta hotela brata ukrasti ovco in mu celi načrt bratov izdal. Slednjič se mu ponudi za varuha ovc tisto noč. Gospodar mu dovoli in ga vpraša, kej zahteva za to. Fant mu odgovori: »Nič drugega, kakor eno celo ovčjo kožo in majhen kij « Ko je vse to dobil, se zavije v kosmato kožo, vzame kij v roke in gre v ovčji hlev. Tam se tiho med ovce zameSa ter na vseh Štirih čaka, kedaj prideta brata. Čez nekaj časa sliši, kako se nekdo hlevu bliža. Kmalu je spoznal, da sta to njegova brata. Vrata na hlevu se odprejo in starejši brat reče srednjemu: »Ti, idi naprej v hlev ter poišči, kateri oven ima najbolj širok hrbet. »Srednji brat stopi v hlev in začne poskušati in šla-tati. Pri tem pride tudi do mlajšega brata, ki je z kožo ovit čepel med ovcami. Ko ga potiplje z roko zakliče starejšemu: »Že imam enega, ki je jako ...« Toda dalje ni mogel izgovoriti, ker ga je udaril v tem trenutku mlajši s kijem tako močno, da ni mogel več izpregovoriti. »Kaj praviš?« vpraša starejši. »Joj!« pravi srednji, »tukaj v sredi je oven z jako širokim hrbtom; tega sem mislil prijeti, pa me je tako trčil, da mi je kar vroče postalo.« »Ti plaha stvar«, pravi starejši, »še ovna se bojiš, si pač za nič. Beži, grem jaz po njega!« Zdaj ga poskusi starejši iz hleva potegniti, pa tudi njemu ni bila sreča mila. Lop — in tudi tega je tako butnil, da se je kar po hlevu zvrnil. »Vidiš«, mu reče srednji, »prej si se iz mene norčeval, sedaj si se pa sam prepričal.« »Pojdiva domu, tukaj ne dobiva nič; tuksj Se lahko postaneva nesrečna«, reče starejši ter zbežita. Drugo jutro je dal gospodar mlajšemu ovco za plačilo. Vesel pograbi ta ovco in jo nese domov. Doma sta brata skozi okno videla, kako je nesel ovco. Hitela sta mu naproti in se čudila, ko jima je rekel, da je ovco ukradel, medtem ko nista starejša ničesar dobila. Pogovarjala sta se med seboj: »Če je tak tepec ovco ukradel, kako, da je pa midva nisva mogla dobiti. V drugič morava drugače ravnati.« Preteklo je nekaj dni in starejšima bratoma je zopet šinila misel v glavo, da bi Sla po kak plen ponoči. Neki večer po ve-zopet pomenkovati, da bi po kako perutnino. MlajSi brat ju začne spet nadlegovati in prositi, da bi šel žnjima. Obljubil jima je, da ne bo o tem nikomur nič pravil. Starejši brat pa mu zaničljivo odgovori: »Takega neumneža ne marava zraven, ki bi povzročil s svojo nerodnostjo, da bi se vsi ljudje vzbudili in slednjič bi še celo ukradeno reč nesel pri belem dnevu domov.« Mlajšega je zopet tako razjezilo, da ni vedel kaj bi počel. Vsede se za peč ter posluša, kaj «e bosta brst- dalje pogovarjala. Eden izmed njiju pravi: »Najboljše je, da greva k tistemu kmetiču tje za čerji se začneta bilo najboljše iti da Kitajska kupuje velike množine orožja in streljiva. To vzbuja v angleških vladnih krogih tem večjo vznemirjenost, ker je znano, da vplivni kitajski podkralji žele se udeležiti vojske. Petrograd. Dopisnik ruske brzojavne agen-ture poroča iz Liaojana: Družine inozemcev so zapustile Inkau, le nekaj inozemskih trgovcev je Se ostalo. Le podnevi dohajajo parniki, spremljani od ruskih čolnov. Vse kitajske čete so se umaknile zahodno od reke Siauho. General Linevič je poslal četam mandžurske armade povelje, naj žive s kitajskim prebivalstvom v miru, naj nikogar ne žabjo in nakupljeno plačajo. Da se to povelje strogo izpclnuje, naj skrbe šefi posameznih oddelkov. To povelje je na prebivalstvo zelo dobro vplivalo, in kitajsko prebivalstvo rado prodaja ruskim vojakom živila, živino in druge potrebščine. Petrograd. Stališče angleške je Se vedno zelo sumljivo. Listi pt zšvajo vl&do, naj sklene trozvezo: Rusija, Nemčija, Francoska, ki so že pred leti Sle roko v roki v zahodnem azijskem vprašanju. Varšava. Katoliški nadškof Popiel je dobil od vlade dovoljenje, da napravi na bojišču posebni zdravniški oddelek z usmiljenimi sestrami, zdravniki in katol. duhovniki. Petrograd. General Linjevič je nadziral nove utrdbe v Inkavu in na drugih točkah južne Mandžurije. Snežni viharji še vednc divjajo. Kuropatkin je pisal Linjeviču, da bo tudi nadaije ostal v Mandžuriji. Mukden. General Ž'linsky je 20. t. m. prepodil pri postaji Udini (sibirska železnica) tolpo 100 Cunguzev. Potrjuje se, da so Japonci zasedli Andžu in Piongjang. V Činampo je prišlo nedavno 13 japonskih transportnih ladij z vojaštvom. Poročila o izkrcavanju japonskih čet na drugih obrežnih točkah so neresnična. Petrograd. Iz Soula poroča neki dopisnik, da so Japonci zamudili najboljši čas za velike uspehe. Njihovo prodiranje je bilo tako počasno, da je bilo Rusiji mogoče zbrati v Mandžuriji že veliko armado. Rusi so se bali, da bodo Japonci prej vdrli v južno Mandžurijo, sedaj se pa že Rusi lahko uspešno postavijo proti vsakemu poskusu Japoncev prodirati v Mandžurijo, a vsak dan se ruske čete v Mandžuriji še množe. Vsak dan prinaša Japonski nove nevarnosti. Kako nas Rusi sodijo? »Novoje Vremja«, eden največjih ruskih listov, ki izhaja v Petrogradu, piše sledeče: Na »Novoje Vremja« poslalo je slovensko ženstvo brzojavko sočutja do Rusije z nekoliko sto podpisi dam. Na željo teh predsla-viteljic slovenskega naroda natisnemo vsa njih imena in se držimo pomenljive besede »ženstvo«, katera prekrasno zveni tudi v ruskem jeziku in zedjnjuje žene in devojke v edni besedi. Slovenci so jeden n a j o m i k a -n e j S i h zapadnih slovanskih narodov (okoli eden in pol milijona duS). V tem oziru so jednaki samo Gehora, s tem razločkom, d a so njih ženske lepše in izvrst-nejše od Čehinj. Pri tem so Slovenci jeden najizvirnejših narodov poln poezije in tvorne sile. Slovenci so vedno stali pod dvojnim vplivom, ki jim ga je vtisnil jug pod nemškim (južnonemSkim) in romanskim (italijanskim). Ne glede na mogočni vpliv planinske priroae: Kranjska, Štajerska in Koroška, Istra in Gorica, predstavljajo dežele različne in bogate, ki zjedinjujejo v svojih pokrajinah veličastvo z milobo in izvan-redno lepoto. Znamenita Slovanoslovca Kopitar in Miklošič sta se rodila v sredi slovenskega naroda. V teh pojavih in stremljenjih zapadnih Slovanov v tem blagem sočutju in dobri želji do nas v sedanjih težkih časih leži zelo resen in važen pomen, ki kaže na to, da postaja Rusija bolj in bolj draga in neobhodna zavesti zapadnih Slovanov. Bodimo jim hvaležni za njih iskreno in toplo sočutje. V imenu vseh čitateljev in čitateljic »Novega Vremena« pošiljamo goreči pozdrav vsemu slovenskemu ženstvu in smo uverjeni, da smo govorili iz srca vsega ruskega ženstva. Naj rastejo te medsebojne simpatije rusk. in slov. naroda v obči blagor slovanskega plemena. Naj vedno pogosteje dohaja iz ruskih ravnin ruska beseda in rusko čustvo v doline in gore čudovite dežele slovenskega naroda. Da zdrastvujet sloven-skoje ženstvo! (Pozdravljeno bodi ženstvo slovensko!) Državni zbor. Plačilni nalogi glede osebnega dohodnin, davka. V seji dne 16. t. m. vložila sta poslanca V. Pfeifer in Zičkar predlog, naj se popolnijo plačilni nalogi glede osebnega dohodninskega davka: goro, ki ima mnogo gosi, tam bova gotovo dober plen imela. Gosi so zaprte v majhnem svinskem hlevu ter lahko prideva do njih « Mlajši brat, ki je to vse pazljivo poslušal, pravi ssm pri sebi: »Dobro, ker me s seboj nočeta, pa bom vaju zopet dobro splačal!« Stopi v veži/, obleče staro suknjo ter jo udere čez hrib k kmetu, h kateremu sta bila brata namenjena krast. Tam pove kmetu vse natanko, kaj njegova brata nameravata. Kmetič mu obljubi lepo gos, če paziti na tatove. Seveda je sprejel z veseljem to ponudbo. Tukaj je pa zahteval belo rjuho in majhne klešče. Kmalo je čepel v rjuho zavit in s kleščami v rokah v hlevu med gosmi. Brata meneč, da je Sel mlajši v podstrešje spat kakor po navadi, sta se odpravila krast. Mlajši brat ju je kmalu slišal stopati proti hlevu. Zdaj je eden zunaj pošepetal: »Odpri vrata, idi med gosi ter poslušaj, katera najbolj na debelo piska « Srednji zloze v hlev ter reče: »Tam v kolu slišim enega gosaka, ki ima jako debel glas, ta je gotovo velik.« V tistem kotu je čepel mlajši brat ter debelo hrskal. Srednji brat meneč, da je gosak, ga misli naglo pograbiti, toda! v tem trenutku ga mlajši stisne s klešči tako, da mu je skoraj nekaj mesa na nogi odSčipnil. »Jojmine, kako me je uščipnil«, zakriči revež Starejšega je to razjarilo ter reče srednjemu: »Ene gosi se menda vendar ne boš bal.« V tem trenutku mlajši zopet srednjega tako priskrne, da je ta kar iz hleva pobegnil. Vrag, da bi še pa ene gosi ne mogla dobiti«! d6 jezno starejši ter naglo skoči po tisto veliko gos. Pa ni je še prijel, že ga tako stisne za nogo, da ga je pri srcu kar zabolelo. Skoči ven ter reče: »Tako strašno hudih gosi pa menda ni na celem svetu kakor so te.« »Vidiš«, pravi srednji, »se jih ti tudi ne bojiš?« Oba sta nevoljna cdšla. Drugo jutro si mlajši brat vesel z gosjo prižvižga domov. Bratoma se je zopet čudno zdelo, kje in kako jo je mlajši ukradel. A vendar nista še izgubila popolnoma poguma. Mlajšemu sta bila nevoščljiva, ker je imel povsod srečo. Zato sta ga začela še bolj sovražiti ter odganjati od hiSe. In res se kmalu mlajši poslovi od svojih bratov ter si kake četrt ure proč postavi majhno bisico, v kateri je odsihdob stanoval. Včasih je šel tudi k svojima bratoma nazaj vasovat, dasi-ravno ga nista marala. Ko je neko popoldne prišel do hiše svojih bratov in stopil v vežo, slišal je, da se brata v sobi ravno pogovarjata, kako bosta šla zvečer krast čebele k bližnjemu čebelarju. Mlajši v veži je vse jako pazno poslušal. Dobro je vedel, da ga brata ne vzameta s seboj, če bi ju tudi prosil. Ko sliši, kam sta brata namenjena, jo je tiho pobrisal domov. »Tudi pri čebelah vama bom eno zaigral!« (Konec pride.) Davčna oblastnija I. instance mora vsled § 217 zakona z dne 25. oktobra 1896 davčnemu obvezancu prijaviti svoto osebnega dohodninskega davka v plačilnem nalogu, v katerem mora tudi razvidno bili, v katero stopnio se je uvrstil dotični dohodek. Člen 60 ministrske odredbe urejuje take plačilne naloge po posebnem obrazcu — for-mular I/l — ki more obsegati dohodninsko stopnjo, davčno svoto in dohodek. A ta dohodek je vpisan le v eni skupni svoti, dasiravno mora davkoplačevalec v svojo fasijo staviti dohodke iz posameznih dohodninskih virov (iz zemljišč, iz poslopij, obrtov itd ) Če davčna oblast zahteva tako natančno fasijo, bi se moralo tudi davkoplačevalcu prijaviti v plačilnem nalogu, kako se je odmeril davek po posameznih virih. To je zlasti takrat potrebno, če jo davčna oblastnija dohodke drugače cenila, kakor jih je napovedal davkoplačevalec. Na ta način ne bi bilo treba strankam vlagati proSnje, da se jim prijavijo podatki, po katerih se je odmeril osebni dohodninski davek; tudi bi se prihranil dotični kolek po 1 K in odpadla bi zamudna pisa-rija. Poleg tega bi lahko dobila stranka potrebne podatke za fasijo prihodnjega leta. Da se željam davkoplačevalcev v tem oziru ustreže, se predlaga sledeče: »C. kr. vlada se pozi vije, da se na plačilnih nalogih prijavljajo svote posameznih dohodnih virov m odbitnih stroškov.« — Na Dunaju, dne 16. marca 1904 — Viljem Pfeifer, J. Zičkar, Berks, dr. Ploj, Robič itd. Pogajanja med Lahi in Slovenci. Dne 8. marca t. 1. je obljubil ministrski predsednik dr. Korber, da je vlada odločila južno - tirolsko, čisto laško mesto Roveredo, da se naj ondi ustanovi pravoslovno učilišče za Italijane. Lahi pa s tem predlogom nikakor niso zadovoljni in zahtevajo Trst za ustanovitev te visoke šole. Dr. Korber se upira tej laški zahtevi, češ: Slovenci in Hrvati tega ne pripuščajo. Dozdeva se nam, da je dr. Korberju malo mar za to, kaj Slovenci in Hrvati porečejo k temu, da se ustanovi laško vseučilišče v Trstu. Dr. Korber iz občeav-strijskega stališča ne more pripustiti, da se na avstrijskih obalih jadranskega morja ustanovi novo ognjišče laške iredente. A tega si ne upa laškim poslancem v lice povedati in se izgovarja s tem, da Slovenci in Lahi v Primorju v ta načrt Italijanov ne privolijo. Da bi nezadovoljni Lahi dr. Korberja spravili v zadrego, so se obrnili do Mladočehov, naj ti pregovorijo Slovence in Hrvate, da privolijo v to, da se v Trstu ustanovi celo laSko vseučilišče. Oni — Lahi — pa obetajo, da bodo podpirali zahtevo Slovencev po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Na videz se dozdeva ta zadeva priprosta, tako, da bi Slovenci lahko v njo privolili; a temu vendar ni tako. Lahi smatrajo Primorje z Gorico, Trstom, tržaško okolico in Istro kot čisto italijansko ozemlje. V Trstu so Slovenci Lahom ne domačini, ampak le tuji gostje. Zato tudi ne privoščijo Slovencem v Trstu niti ene ljudske šole, čeravno trinajststo slovenskih očetov to zahteva že dvajset let. Predlagalo se je, naj Italijani privolijo v to, da se v Trstu ustanovi vseučilišče z laškim in slovensko-hrvaškim poučnim jezikom. Temu predlogu so se Italijani uprli z vso močjo. Pri skupnem posvetovanju Lahov in Slovencev je predsedoval predsednik čeSkega kluba dr. Pacak, ki je nasvet Italijanov srčno pozdravljal in željo izrazil, da se mir naredi med Jugoslovani in Lahi. Dr. Kramar je kazal na izjave nemških poslancev, ki so naravnost povedali, da ne bodo nikdar privolili, da bi se za katerokoli narodnost v Avstriji ustanovila kakšna visoka Sola. Razgovor med poslanci je bil jako prisrčen in se bo nadaljeval. Nasledki obstrukcije. Nemške stranke: krščanski socijalci, neraSki naprednjaki, nemški narodajaki in nemški veleposestniki tuhtajo, kako bi zadušili slovansko obstrukcijo. Skovali so nekak J načrt ter ga predložili Poljakom in češkim veleposestnikom. Ta dva kluba sta pa odgovorila nemškim strankam, da naj Nemci skrbijo v prvi vrsti za to, da se ugodi češkim zahtevam in naj se popravi opravilni red državnega zbora: pa bo zavladal mir v parlamentu. Takega odgovora nemške stranke pač niso pričakovale. Zdaj pa, ko so se ne-le Jugoslovani pridružili češki obstrukciji, temveč tudi Lahi, so Nemci čisto osamljeni. Trdi se, da je v najvišjih krogih ta skupni upor vseh nenemSkih narodov napravil velikanski vtis in da ni nemogoče, da se bo dalo dr. Körberju vendar slovo. Dr. Körber se trudi, da se pred velikonočnimi prazniki izvoli avstrijska delegacija. Če se to zgodi, potem bi mož lahko vladal zopet do konca leta, ne da bi mu delal preglavico državni zbor. A z izvolitvijo delegacij niso zadovoljni ne Slovani, pa tudi ne Nemci. Nemške stranke zahtevajo, naj se skliče po velikonočnih praznikih zopet državni zbor; medtem se naj priredijo pogajanja med Čehi in Nemci in potem se naj izvolijo delegati. Nemci lepo prosijo Poljake, da bi le-ti uili mešetarji med Čehi in Nemci. Medtem je pa znani Prusak Schönerer vložil interpelacijo, v kateri obeta, da bo »dal obesiti« vsakega nemškega poslanca, ki bi se predrznil obljubiti Čehom notranji uradni jezik. Za pridelovalce žganja, ki točijo vino „pod vejo". V seji 9. decembra 1903 je vložil posl. Žičkar z tovariši sledečo interpelacijo: Vprašanje poslanca Žičkarja in tovarišev na njegovo ekscelenco gospoda finančnega ministra: »Z dvornim dekretom 24. avgusta 1835 in 23. septembra 1835 stev. 42.017 politična zbirka zakonov zvezek 63, se je podelila posestnikom nekaterih kronovin pravica, da smejo iz pridelkov, ki so se pridobili na lastnem zemljišču, v domačo vporabo brezdavčno napraviti 56 litrov žganja; v Dalmaciji, na Tirolskem in Vorarlberškem pa 112 litrov. Te ugodnosti ne morejo po § 41 zgoraj imenovanega dvornega dekreta z dne 23. septembra 1835, potem po § 5 žganjarske postave iz 1. 1888 in po točki 1. naredbe finančnega ministrstva z dne 21. julija 1899 drž. zak. Stev. 130 zavživati tisti posestniki, ki sami točijo žgane pijače, ali se pečajo z njihovo prodajo. Pod žganimi pijačami razumeva postava ne samo 2ganje, temveč tudi vino, pivo, sadni mošt itd. Pri nas na Spodnjem Štajerskem se pa nahajajo prodajalci vina posebne vrste, to so tisti, ki točijo »pod vejo« svoj lastni vinski pridelek. Ti dobijo k točenju dovoljenje od pristojne oblaatnije in odrajtajo dotični vžitninski davek. Točijo pa vino »pod vejo« (Buschen-schank) radi tega, ker ga v večih merah, to je v posodi, po več kakor po 56 litrov ne morejo prodati. Finančna straža ni nikdar smatrala teh točarjev »pod vejo« kot pravih obrtnih gostilničarjev, temveč so dobivali ti začasni gostilničarji do današnjega leta dovoljenje, da smejo brezdačno žgati drože. Samo to se jim je naročilo, da ob tistem času, ko se pečajo s točenjem vina »pod vejo«, ne smejo žgati drož. Iz nekega, prvopodpisanemu neznanega vzroka, se je ta stvar pretečeno leto obravnavala v finančnem ministrstvu, katero je z odlokom 13. jan. 1902 štev. 70.306 odredilo, da spadajo tudi prodajalci lastnega vina »pod vejo« k tistim obrtnim strankam, katere so izključene od ugodnosti, kuhati žganje brez davka. Ob enem se je izreklo, da vinogradniki, ki prodajajo svoj lastni vinski pridelek v množinah nad več kot 56 litrov, ne veljajo kot vinski trgovci. Nasledek te vinske odredbe je bil, da se je v političnem okraju Brežice nad 20 vinogradnikov obsodilo v jako občutljive denarne kazni, ker so brezdavčno žgali mesaca januarja 1903 drože. preden je bil še razglašen imenovani odlok finančnega ministrstva z dne 11. febr. 1903 St. 70.306, a so v letošnjem poletnem času bili prisiljeni vino točiti »pod vejo«, ker ga niso mogli prodati v posodah. Na korist revnih kmetov vprašamo torej njegovo ekscelenco g. finančnega ministra: I. Ali se nahaja zgoraj popisana razlaga žganjarske postave v soglasju z namenom tega zakona? Ali so res vinogradniki, kateri prodajajo samole nekatere dni n. pr. ob božičnih in velikonočnih praznikih, ob sejmovih ali cerkvenih shodih, svoje lastno vino, izključeni od ugodnosti, da ne bi smeli brezdavčno žgati drože? Če je temu tako, za kateri čas so izključeni? Za čas, ko točijo lastni vinski pridelek, za koledarsko leto ali za vselej? II. Ali je res po postavi, da se naši ubogi kmetje, kateri že skoro obnemagujejo vsled slabih letin, davkov in bremen vsake vrste, in ki niso storili nič drugega, kakor to, kar so delali brez kazni njihovi stariši in pred-stariši, za to kaznujejo? Če to kaznavanje ni postavno, ali namerava gospod finančni minister ukreniti, da se tako kaznovanje več ne ponavlja, in da se denarne globe, ki še niso vplačane, ne bodo iztirjavale. III. Ali je gospod finančni minister voljan ukazati, da se posestnikom, ki so bili na podlagi odloka finančnega ministrstva z dne 11. jan. 1903 v teku tega leta kaznovani, zopet povrnejo vplačane denarne globe? Na Dunaju, 9. decem. 1903. — Žičkar, Berks, dr. Ploj. Robič, Pfeifer itd. Sklep državnega zbora. Kakor smo že omeniii, je zahteval dr. Korber, da se morajo pred velikonočnimi prazniki izvoliti delegacije, ker je to baje državna potrebščina. Na tak način bi mu ne bilo treba pred koncem tega leta več sklicevati držav, zbora. A Poljaki so se Dodali k ministru za zunanje zadeve, grofu Gulohov-skamu, ter ga vprašali, če je res m državo nevarnost, da se morajo delegacije izvršiti že sedaj. A Gulohovski je odgovoril, da za našo državo sedaj ni prav nobene nevarnosti radi kakšne vojske in da delegacij no potrebuje. Vsled tega pojasnila so se Poljaki uprli ud-ločno proti zdajšni izvolitvi delegacij ter zahtevali, naj se državni zbor skliče precej po veliki noči. Dr. Korber se je nato vdal ter poslal zborničnemu predsedniku pismo, da se državni zbor cdgodi. Na ta način je bil dr. Korber premagan; Nemci in Čehi se bodo najbrž med prazniki pogajali in utegne se doseči po Veliki noči nekako premirje med njimi. Dopisi. Sv. Janž na Drav. polja. (Resnicoljubnost »Š t a j e r č e v a«.) »Štajerc« vedno trdi, da resnico ijubi, v resnici pa je njegova vsebina navadno le zavijanje resnice laži na ljubo. Zato mu tudi večina njegovih naročnikov hrbet obrača, ker vedno bolj »Štajerca« spoznava kot lažnjivega kljukca. V dokaz, da se »Štajerc« resnice boji kakor hudič križa, naj služi tudi sledeče: V St. 1. od 10. jan. t. 1. v poročilu »Vojak na božičnem dopustu usmrten« blati »Štajerc« naše čč. gg. duhovnike in našega župana. Gospoda župana dolži, da je dal na smrt ranjenega vojaka prenesti v hlev, kar je nesramna laž, ker župan in krčmar Lešnik niti doma ni bil, ko so umirajočega vojaka njegovi tovariši v hlev prenesli. Župan je medtem iskal zločinca, ki jo je takoj po storjenem zločinu domov pobrisal. Še z večjo nesramnostjo blati »Štajerc« duhovnika, kateri je bil k ranjencu poklican. »Štajerc« trdi, da je duhovnik kmalu prišel ter pri svojem prihodu zahteval, naj se ranjenec prej na kak primernejši prostor spravi. Ker se pa maSnikovi zahtevi ni vstreglo, je ta s sv. popotnico zopet odšel in ranjenec je moral brez tolažbe sv. vere umreti. Ta cela »Štajerčeva« trditev je od začetka do konca velikanska nesramna laž. V resnici je preteklo najmanj tri četrt ure predno je duhovnik prišel, ker ga namreč niso prej poklicali. Ljudje so pač hoteli najprej telesu pomagati, ker se niso nadejali, da je ranjenec tako blizu smrti. Še le potem, ko se je ranjenec umirajoč zgrudil, so poklicali duhovnika, ki se je takoj podal na kraj nesreče. Res je, da je duhovnik med potjo svetoval, naj se ranjenec na primernejši prostor spravi, nesramna laž pa je, da je duhovnik pri svojem prihodu zahteval, kakor »Štajerc« trdi. Saj je duhovnik koj pri svojem prihodu sprevidel, da je došel prepozno in ne more več duši pomagati, ker je ni več v telesu. To so spoznali tudi navzoči, med katerimi je bil tudi pisec teh vrst in drugi dan je potrdila tudi uradna komisija. Ta je namreč konstatirala, da je morala smrt najpozneje čez 10—15 minut nastopiti, ker je imel ranjenec prerezano srčno žilo 5 cm nad srcem, duhovnik pa je došel še le čez dobre tri četrt ure. Torej le iz navedenih vzrokov je duhovnik zopet odšel, ker mrliču ni mogel in tudi ni smel sv. zakramentov podeliti. — Trikrat se je moral poslati resnicoljubnemu (?) »Štajercu« popravek, predno ga je sprejel. Seveda jo v zadnji številki celo laž preklical, sicer bi bil tožen. Naslov temu listu naj bi bil »Lažnjivec« pa ne »Štajerc«. St. Lovrenc v Slov. gor. (Ptujski »Štajerc« in kmet.«) Kolikokrat je že »Štajerc« kvasil, kmet naj kmeta voli. Sedaj pa so si »Štajerčevi« kmeti veleposestniki 13. t. mes. v okrajni zastop ptujski izvolili same grajščake, katerih zajci in fazani povzročajo ubogemu kmetu na poljih leto za letom ogromno Škodo. Zaslepljeno, obžalovanja vredno ljudstvo, ki si voliš take ljudi za svoje zastopnike, kedaj se boš spametovalo? Bra-tovsko želimo, da bi ti skoraj prisijalo solnce spoznanja svojih pravih prijateljev, kar tudi za gotovo pričakujemo ter upamo, da pri prihodnjih volitvah madež, ki ste ga tokrat storili, popolnoma izbrišete. V pohvalo lovrenških in andraševskih veleposestnikov pa bodi vsemu svetu povedano, da med njimi ni poturice, pa tudi ne izdajalca. Vkljub slabemu vremenu so se volitve vsi udeležili ter oddali svoje glasove le za kmečke može. Ptujski »Štajerc«, ki se v ogromnih številkah tiska ter brezplačno ljudem pošilja, naj nič prehudo ne kriči, ker le majhno število je zapeljanih in Se ti bodo v kratkem sprevideli. Veseli dokaz je slavna in častna zmaga dne 17. marca, ker je od 142 volilcev bilo le Se 17 bolnih. Iz ptujskega okraja. (»Štajerčeva« politika.) Ne malo smo se začudili narodni volilni možje iz kmetske skupine, ko smo na dan volitve v ptujski okrajni zastop na listi nasprotnih kandidatov videli se blesteti tudi ime Janeza Lešnika, župana in krčmarja v Št. Janžu na Drav. polju. »Štajerc« vedno povdarja in pri vsaki priliki na vse pretege kriči, naj kmet nikar ne voli v javne zastope klerikalcev, ker so baje največji nasprotniki kmečkih teženj. Toda glej ga čuka! Stranka, katere glasilo je ptujski listič, je med svoje kandidate sprejela tudi klerikalnega župana v Št. Janžu na Drav. polju. »Štajerc« je namreč pred nedavnem tega gospoda na jako nesramen način opsoval in ga proglasil za najhujšega klerikalca, zdaj pa ga je prijateljsko vsprejel v svoje okrilje. »Štajerc« se je torej spreobrnil iz Savla v Pavla, ali kali? Pozneje se nam je povedalo, odkod prihaja ta njegov nenadni preobrat in njegova ljubezen do gosp. Janeza Lešnik, župana v Št. Janžu na Drav. polju in nam je sedaj tudi umljivo, zakaj g. župana kot zastopnika narodne Janževske občine na dan volitve nismo videli na volišču. Mala Nedelja, (Popotnik.) »Danes tukaj, jutri tam, drugi kraji, druga mesta, če mi všeč ni, pa drugam, urno me popelje cesta,« Te besede pesnikove se mi zbudijo v spomin, ko sem se pretekli teden vračal z mojega potovanja od Malo Nedelje proti domu. Pa, dragi urednik, ne mislite si Bog ve kako imenitne ceste. Ko napravim nekoliko korakov od cerkve pri Mali Nedelji proti stop- njicam, zagledal sem grozno blato, da sem se ga kar vstraSil. V blato si nisem upal, ker sem Šibkega telesa, Med tem je prišla od druge strani stara mamica in mi pokazala pot po Kuršenščaku. Ko dospem do Špindlerjevega mlina, vidim Se strašnejši prizor. Kmet je ravno peljal steljo iz gozda. Ko bi ga vi, gospod urednik, slišali, kako se je hudoval nad županom in občino. Jaz mu tudi tega nisem zameril. Kajti to ni vožnja, ampak mučenje živali. Hvala Bogu, jaz sem srečno prišel na okrajno cesto in tukaj moram pohvaliti okrajn. načelnika kakor tudi cestarja, kateri je neki jako vesten. Ko tako zamišljen korakam, zagledam na tretji hiši v Sitarovcih črno tablo. Kaj Sment, tukaj je gotovo župan. Hitro sežem v žep, če je mej potni list v redu. Kajti pri Mali Nedelji sem že zvedel, da je »ribtar« hud človek. Vendar pa si tega nisem mogel tolmačiti, da bi bil gospod župan v takem blatu doma, njegova hiša stoji kemaj streljaj oddaljena od okrajne ceste. Pridem v lepo narodno vas Radislavci. Sredi vasi zapazim napis »Gostilna pri Pokolu«. To je lepo! Tukaj moram osminko vina izpiti in se prepričati, ali je gostilničar v resnici narodnjak. Nisem se motil; kmalu sva bila s priljudnim gostilničarjem v živahnem pogovoru. Govorila sva mnogo, posebno o občinah in njih gospodarstvu. VpraSal sem ga, kaj pomeni ona črna tabla v Sitarovcih. Nakar izvem, da tam »rihtar« uraduje. Zdaj mi je bilo jasno, da mora imeti »rihtar« »ptujsko žabo« naročeno, kajti ta zalega živi najrajši v blatu in močvirju. Tako narodna občina in župan »Štajerčev« pristaš! Od gostilničarja sem izvedel, da bodo imeli prihodnje leto občinske volitve. Dragi narodnjaki, tedaj vsi na volišče! Proč s »Štajercem« in njegovimi pristaši! Bazne stvari. Iz domkih krajec Promocija. Dne 18. t. m. je bil promo-viran na grašsem vseučilišču g. Ivan Vuk, ces. kr. avskultant v Mariboru, doktorjem prava. Čestitamo! — Dne 22. t. mes. je bil promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem prava g. Ivan Dimnik iz Trbovelj. Iz šole. Za nadučitelja na nemški Soli na Laškem je imenovan g. Josip Sernec, učitelj v Lipnici, za nadučitelja v Novi Štifti ondotni učitelj g. Iv. K e 1 c. Za učitelja v Središču je imenovan ondotni začasni učitelj g Anton Hren, za učiteljico na nemški Soli na Laškem učiteljica gdč. Izabela S a r k v Vubredu. Za okrajna pomožna učitelja sta imenovana za okraj Radgona gospod Franc S c h m i d t, za okraj Slov. Gradec g. Alojzij J a n k o v i č. Dovoljenje, da se smeta poročiti, sta dobila učit. g. V. I s d a in učiteljica gdč. Katarina Vogrin. Mariborske novice. V soboto, dne 26. t. m bo predaval v mali dvorani Narodnega doma g. vseučiliščni prof. dr. Murko iz Gradca o življenju in delovanju sv. Cirila in Metoda. Predavanje bo jako lepo. Veleučeni gospod pr^nvstalj bo prinesel s seboj vse potrebne zemljevide in razne podobe. Začetek bo ob 8. u.. zvečer. — Igra »Pri belem konjičku«, katero je vprizorila minolo nedeljo tukajšna »Cttalnica«, je dobro vspela. Velika dvorana je bila skoro polna občinstva. Igralo se je v obče dobro. Posebno izborni sta bili vlogi »Mete« in »Bučka«. Ptnjske novice, Cesar je potrdil izvolitev peka Jožefa Ornig županom mesta Ptuj. Ptujski okrajni zastop. Zadnjič smo naznanili našim čitateljem prežalostno vest, da je v skupini veleposestva zmagala vsled groznega pritiska in izdajstva nemSko-nem-čurska ali takozvana »Štajerčeva« stranka. Seveda je slovenska stranka vložila priziv, ker komisija, v kateri je sedel »kmečki pri- jatelj« Ornig, ui pustila nekatere zastopnike občin volit. V skupini najvišjih obdačencev so bili izvoljeni: Fürst Jožef, hišni posestnik, Matzun Jakob, posestnik opekarne, Hutter Simon, tovarnar, Ornig Jožef, pek, dr. Fichtenau Sikst, odvetnik, vsi v Ptuju in Sima Karol, hiSni posest, v Spod. Bregu. — Iz skupine trgov in mest so izvoljeni: Franc Kaiser, vice žapan ptujski, dr. Plabki, odvetnik, Ignac Rossman, hišni posestnik, vsi v Ptuju; Jožef Wissenjak, hišni posestnik v Sloncih, dr. Ernest Treitl, zdravnik v Ptuju, Woldemar Hintze, hišni posestnik, Leopold Slawitsch, trgovec v Ptuju, Adolf Sellinšek, trgovec v Ptuju, Janez Stendte, hišni posestnik v Ptuju. Samo skupina kmečkih občin je ostala v rokah kmetov: Korenjak, posestnik pri Sv. Barbari v Halozah, Potočnik, posestnik v Kozmincih, Turkoš, posestnik v MajSpergu, Golob Jakob, posest, v Hvaletincih, Mahorič Fr.. posestnik v Ptuju, CuS Janez, posestnik v Hlaponcih, Miki Tomaž, posestnik v Sv. Marjeti, Brenčič Mih., posestnik v Rogoznici, VerSič, posestnik pri Sv. Marku in Zelenik Jož., posestnik v Vintsrovcih. Tako so dobili zopet Nemci in nemskutarji ptujski okraj v oblast, kjer so 19 let gospodarili Siovenci. Da se je to zgodilo, krivo je črno narodno izdajstvo in pa malomarnost nekaterih volil-cev. Toda zaradi tega ne smemo obupati, ampak še z večjo delavnostjo pokazati čez tri leta oholim Nemcem in njih podrepnikom, da je ptujski okraj bil in bo slovenski! Sijajna nemška zmaga. Tako imenujejo namreč ptujski Nemci zadnjo »zmago« pri volitvah veleposestva v ptujski okrajni zastop. Splošno pa je znano, da je to zmago odločilo nekaj slovenskih kmečkih veleposestnikov, ki so zatajili svoj slovenski rod in volili z Nemci. Ta zmaga bi se torej lahko imenovala »zmaga izdajalcev domovine«, ali zmaga »Judežev Iskarjotov«. — Ako trdi »Štajerc«, da je radi tega, ker je šest posilinemSkih veleposestnikov z Nemci volilo, vse veleposestvo proti dosedanjemu slovenskemu okrajnemu zastopu, potem lahko mi tembolj trdimo, da so vsi kmetje ptujskega okraja za dosedanji okrajni zastop, ker so v kmečkih občinah oddali vsi svoje glasove za slovenske kandidate! Proti dosedanjemu okr. zastopu so le ptujski Nemci in pa par posilinemSkih kmečkih veleposestnikov, katere si pa bomo Slovenci dobro zapomnili l Iz Ptujske gore se nam piše: Med veleposestniki, ki se volitve v okrajni zastop niso vdeležili, nahaja se tudi prejšnji župan Ptujske gore g. M, K r a j n c. Najbrže se je hotel s tem g. Krajnc za mnoge napade od strani nemškutarskega »Štajerca« za časa županstva sedaj Ptujčanom hvaležnega izkazati. Sv. Andraž v Slov. goricah. V sredo, dne 16. marca, ob 1. uri popoldne je začelo gereti v SlavSini, pri posestniku Ant. Petek p. d. pri Mrazu. Zgorelo je vse hišno in gospodarsko poslopje do tal, z živino vred. Tudi dve sosednji kleti sta zgoreli. Posestnik je bil le za majhno svoto zavarovan. Vzrok požara je najbrže nepazljivost. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Milo so žvonovi zapeli k večnemu počitku pridni, mladi deklici Geri Gaisar, katera je po dolgi mučni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Rajna je bila pridna deklica, pokorna svojim stari-šem, ki je rada storila kar je le mogla h kinčanju bodisi k cerkveni ali drugi svečanosti; bila je tudi svoj čas cerkvena pevka. Kako je bila vsem priljubljena, pokazal je njen pogreb dne 16. t. m., ko so nesla belo oblečena dekleta njeno blago truplo na pokopališče in ji tamkaj zapela še v slovo ganljivo nagrobnico. Blag ji spomin! — L. Š. Sv. Anton na Pohorjn. Ovenela nam je cvetlica v najlepšem cvetu. V 17. letu svoje starosti se je 15. suSca poslovil od nas blagi mladenič Ivan Podlesnik. Čez leto dni je bolehal in se pripravljal na pot v dolgo večnost. Tri dni pred smrtjo ga je obiskal njegov božji Prijatelj, preljubi Jezus sam, ki je bil njegovo edino veselje v mladih letih m njegova edine tolažba v neozdravljivi bolezni ter je zdaj njegova večna radost v nebeškem raju. Kako je bil priljubljen povsod, se je pokazalo 17. suSca pri pogrebu. Iskrena zahvala se torej izreka našemu duSnemu pastirju, preč. gosp. župniku Fr. Slaviču za ginljivo nagrobnico; pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. organista Fr. Virtnik pri Sv. Antonu in g. organista Ivana Lederhas v Vuhredu za slovo zapel tako sočutno, da je bilo rosno vsako oko. Lepa hv&la nadalje tudi vam, preblagi mladeniči, ki ste nesli objokani svojega milega tovariša k počitku in vsem, ki so mu skazali zadnjo čast pri pogrebu. Žilujoča rodbina Podlesnikova se tolaži z nado, da bodo vsi znanci ohranili v pobožnem spominu rajnega Ivana in da bode po kratki britki ločitvi tem veselejše svidenje v rajski slavi. Na Gornji Polskavi je umrl dne 15. t. m. na svojem gradu Maks bar. Post v 69. letu. Iz Slov. Bistrici tse nam piSe, da je dobil župan slovenjebistriški Alb. Stieger viteški križ Frane Jožefovega reda. Iz Cirkovc. V pondeljek, dne 14. t. m. ustavila se je na vse zgodaj pred hišo znanega kravjega mešetarja in oksenhendlerja Žumerja v D;gonji vesi elegantna kočija. »Gutn morgn her Šumer! Heren-gospodi so me šiken poslali, da bi se mit mir peljali, da bi tako frejndlih bili in danes tajč golili«; tako nekako klical je kočijaž proti Žumru, ki se je prikazal se ves zaspan na hišnem pragu. »Ih Son oles bissen« odgovarjal je Žumer ter se urno pripravil na odbod — in že čez nekaj minut peljal se je Žumer v najlepši ptujski kočiji proti Ptuju. »Kaj pa je danes v Ptuju«, vprašal je eden bližnjih Žumrovih sosedov, »da je prišla tako lepa kočija po Žumra?« »Najbrže je živinski sejem«, rekel je drugi, »in gotovo je poslal kak mesar po njega, ki ga bo rabil za mešetarja « »Kaj Se«, rekel je tretji, »ne sejem, ampak volitve veleposestva v okrajni zastop so danes in nemskutarji bi radi zmagali proti Slovencem. Ker jih je pa Dremalo, poslali so ptujski Nemci tudi po Žumerja.« In res je »slovenski« meSetar Žumer, ki se še do svojega 70. leta ni pravilno nemSki naučil, volil pri volitvah v veleposestvu proti Slovencem, zabavljal čez duhovnike in ugovarjal proti volitvi pooblaščenca Jablanske občine. Zato so ga pa seveda ptujski Nemci in nemšku-tarji ta dan na ramah nosili in v nebesa povzdigovali. Ako pa so ga Ptujčani zvečer domu zopet v kočiji pripeljali, nam ni znano, ker kočije nismo več videli. Mi Zdrgonjčani in Mihovčani pa se vsi smejimo, ker imamo pri nas »Nemca«, ki nemški ne zna. Pojasnilo. Peto nedeljo v postu se po cerkvah bere evangelje, da je ljubi Jezus kakor Bog bival pred časom Abrahama, na katerega so židje bili ponosni. In tudi Jezusu so med ostalim zašponosili z vprašanjem: »Še petdeset let nimaš; a videl si Abrahama očaka, ki je živel pred že dvetisočlelmi?« V pogledu na to obravnavo med Jezusom in židovi je na vstala navada rekati, da »Abrahama je videl« človek, ki je dopolnil petdeseto leto življenja. V zadnji številki našega lista pa se je pomotoma natisnila števika, ki pravi, da je g. Karba na Krap ji pri Ljutomeru obhajal »90-letnico« življenja, a slavil je Se le »50-letnico«. In v tem pomenu se je seznanil s »Abrahamom«. Pač pa svojemu prijatelju »Slov. Gospodar« želi doživeti 90-letnico! Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl minoli teden učitelj Franc Fridl. Pogreba se je udeležilo mnogo tovarišev rajnika in precej drugega občinstva. Spremili so ga tudi šolski otroci na njegovi zadnji poti. N. v m. p.! Prosta slnžba. Pri ces. kr. okrožni sodniji v Celju je razpisana služba sodnij-skega sluge. Prošnje so vposlati do 24. apr. predsedniatvu zgoraj navedene sodnije. Porotno zasedanje v Celju. Za drugo porotno zasedanje 1.1. je imenovan predsed- r nikom porotnega sodišča predsednik okrožne sodaije Anton pl. AVurmser in kot njegovi namestniki višji deželnosod. svetnik J. Raitter in deželnosoo. svetniki Št. Katzianschitz, L. Perko in A. Gregorin. Pameče pri Slovenjgradcn. Po prizadevanju tukajšnega župnijskega predstoj-niatva in Šolskega vodstva in na pismeno prošnjo občinskega odbora nam je poštno ravnateljstvo dovolilo poštno nabiralnico z vsakdanjim poštnim selom v Slovenjgradec. S tem se je ustreglo dolgoletni želji tukaj-šnega prebivalstva ter se odstranilo premnogo neredov, vsled kojih so mnogo trpele stranke. Celjske novice. Celjsko mesto ima že 1,800000 K dolga. Letos hočejo najeti še 400 000 K, tako da bo koncem leta mesto dolžno 2,200.000 kron. Po zadnjem ljudskem štetju ima Celje 6713 prebivalcev, tedaj pride na vsako osebo, naj bo bogataš ali berač, 327 kron dolga. To je »napredno« nemško gospodarstvo, katerega hvali — »Štajerc«! — Umrl je Kleparski pomočnik in član odseka celjskega »Sokola« v Žalcu g. K. Ahtik. Rimske toplice. Tovorni vlak je povozil blizu Rimskih toplic neko žensko, doma iz Št. Miklavža nad Laškim. Ranjeno so odpeljali v celjsko bolnišnico. Iz Rajhenbarga se nam piše: Zgubil se je 10 letni deček Štefan Prešiček, učenec drugega razreda iz Rajhenburga že pred enim mesecem. Kdor kaj zve o njem, naj blagovoli naznaniti to rediteljema g. Fr. in Ter. Budna v Rajbenburgu, Spod. Štajersko. V Brežicah je umrla gostilničarjeva soproga Marija Klaužer roj. Soba. V Hrastnika je umrl stud. phil. gosp. Janko Sorčan. Bil je blag mladenič. Naj v miru počiva! Feldhof pri Gradcu. V norišnici je udaril zblazneli 24 letni Anton Koritnik, doma iz Rajhenburga, zdravnika tako močno s težkim stolom po glavi, da se je isti zgrudil brezzavesten na tla. Marten na Westfalskem. Tukaj se je pred pol letom osnovalo slov. pevsko društvo »Cvetlica«. Namen ima, revne, ozir. bolne člane podpirati in ob smrti se udeležiti pogreba ter eno peto ali dve tihi maši plačati za njim. Udov šteje še malo, vendar se je pa pokazalo, da ima to društvo voljo delati za svoje ude. Dne 13. marca se je po noči pripeljal iz Dortmunda na Liidgendordmund Mihael Skale, doma iz Slivnice na Štajerskem. Revež je izstopil iz vlaka na krivi kraj; po drugi strani pride brzovlak ter ga povozi. Bil je takoj mrtev. Morebiti bi še ne vedeli, kje in kako bi bil pokopan, ker pa je bil ud slov. pevsk. društva »Cvetlica«, zato so udje skrbeli, da je bil pogieb veličasten. Vsi udje kakor tudi drugi tukajšni Slovenci so se pogreba udeležili. Društvo mu je preskrbelo venec in dve maši. Slovenci, poprimite se društva! Eden ne more delati za vse, lahko pa vsi za enega delamo in to je naš namen. Našemu bratu pa bodi tuja žemljica lahka, Bog pa usmiljen sodnik, saj je bil rajni priden fant, da ga je imel vsakdo rad. Iz Amerike. Umrl je dne 25. svečana t. 1. v Novemjorku v Ameriki 33 letni Anton Zafošnik, rojen v cirkovški župniji na Drav. polju. Pred 6 meseci je odpotoval zdrav v Ameriko iskat si sreče. Zapustil je v Gradcu ženo s štirimi malimi otroci, ki so zdaj pomilovanja vredni. Pokojnemu slovenskemu rojaku bodi tuja žemljica lahka! Prijateljem narodne pesmi na znanje. Kdor ima le količkaj izvežbano ali vsaj prirojeno glasbeno čuvstvo, ta ve, da nobena pesem ne vzbuja in ne podkreplja veselja do petja in glasbe sploh v toliki meri, kakor priprosta narodna pesem. Saj je vobče znano, da so uprav narodni napevi oni faktorji, ki kažejo manj izvežbanim pevcem pot do višje muzikalne naobrazbe. Zahteva, da se naj narodna pesem že v ljudski šoli marljivo goji in potem ublažena vrne narodu, iz katerega je izšla, je torej povsem upravičena. Uraževaje dejstvo, da se nahaja po raznih pesemskih zbirkah, pa tudi med narodom samim še marsikatero zdravo glasbeno zrnce, ki bi učiteljem pri pevskem pouku v šoli s pridom služilo, odločil se je podpisanec za sestavo večje pesemske zbirke narodnih in v narodnem duhu zloženih napevov. Vse delo bode obsegalo štiri zvezke s približno 400 dvo-, deloma tudi triglasnimi napevi. Na sodelovanje je povabil sestavitelj zbirke tudi razne priznane slov. skladatelje in glasbenike, ki so se vsi s primernimi prispevki odzvali vabilu. Prvi in drugi del te. pesmarice so v rokopisu kritično pregledali trije glasbeni strokovnjaki, gg. Fr. Gerbič, D. Fajgelj in E. Adamič; vsi so se izrazili o zbirki prav pohvalno. Tu omenjena pesemska zbirka — koje I. in II. zvezek izideta v kratkem — je sicer v prvi vrsti namenjena ljudskim šolam (oglasilo se je na razposlana vabila do sedaj tudi že blizu 800 slov. učiteljev in učiteljic), a ker bi utegnila ta pesmarica zanimati i drugo glasbeno naobraženo občinstvo, zlasti zaradi tega, ker bode obsegala tudi precejšnje število takih narodnih napevov, ki še niso bili do sedaj nikjer objavljeni, zato se obračam tem potom do vseh za glasbo se zanimajočih slov. rodoljubov z uljudno prošnjo, da mi po dopisnici blage volje na kratko sporočijo, ako žele, da se jim svoječasno dopošlje zgoraj omenjena pesemska zbirka. Tudi oni stariši, kojih otroci se uče glasbe — na gosli ali glasovir — narede svojim mladim umetnikom gotovo veselje, ako jim omislijo to glasbeno delce. Pričujoče književno naznanilo objavljam radi tega, ker namerja založnik prirediti le toliko izvodov poedinih zvezkov, kolikor se oglasi odjem-nikov. Cena snopiču z okoli 100 napevi bode približno 70 do 80 vin. — V Središču, dne 15. marca 1904. — Anton Kosi, učitelj in izdajatelj mladinskih spisov. Najnovejše o vojni. Petrograd, 23. marca. Aleksejev brzo-javlja carju; Poveljnik ladjevja poroča iz Port Arturja 22. t. mes., da se je opolnoči približalo dvoje sovražnih t o r-pedovk zunanji luki. Posadka je s svetlobnimi metalci preiskala gladino, baterije in stražne ladije »Bobr« in »Odvažnij« sta začeli streljati, vsled česar sta se torpedovki umaknili. Ob štirih zjutraj je prišlo troje torpedovk, ki so bile zopet odbite. Ob svitanju dneva se je približalo vse japonsko ladjevje, obstoječe iz 6 oklop-nic, .2 križaric, 8 torpedovk. Naše ladjevje je zapustilo ob 7. uri notranjo luko. Sovražne ladje so izstrelile 100 bomb proti Pcrt Arturju, 108 na okolico. Naši streli so zadevali dobro. Neka japonska oklopnica je bila poškodovana. Japonci so vstavili cgenj in ob 11. uri dopoldne se umaknili, ne da bi napadli naše brodovje. Pet naših vojakov je ubitih, 10 ranjenih. Petrograd, 23. marca. Admiral Makarov je obvestil mornariško ministrstvo, da je z brodovjem iz Port Arturja 16. t. m. podvzel večje križarenje po morju. Njegovo brcdovje se je vrnilo v luko, ne da bi videlo ksj sovražnih ladij. (Opomba ured.: Vsled tega je najbrže nastala vest, da se je rusko brodovje združilo.) Kolin, 23. marca. »Frankfurter Ztg.« poroča, da Rusija v Srednji Aziji v resnici dovršuje že priprave za veliko vojsko. V peterburških vojaških delavnicah se dela noč in dan. Velike množice municije so že pripravljene v Revaiu, Libavu in drugih finskih pristaniščih. Te priprave so naperjene proti Angliji, ako bi hotela v slučaju ruske zmage pomagati Japoncem. Besede ruskega vojnega ministra: »Koreja mora postati ruska«, so resnične. List meni, da se bo Anglija varovala ovirati Ruse v Vzhodni Aziji. Petrograd, 23. marca. General Mišenko poroča, da je dne 17. marca ruska prtrulja prišla do sovražnih napisov na levem bregu reke Cingčenčan. Japonski konjeniki so prišli v Takč8n. Poslali smo 300 vojakov, da za-branijo sovražnikom prehod čez reko. Trije sovražni eskadroni so se umaknili v Andžu. Vsak ima 190 konj. 300 sovražnih konjenikov je zasedlo Pjong^ong. Japonci imajo seboj gradivo za mostove. Petrograd, 22. marca. Carica odpošilja vsem na bojišču stoječim četam velikonočno darilo, za kar ji je dal car mnogo denarja na razpolago. Darilo obstoji iz košare z de-likatesami, svalčicami in drugimi potrebnimi stvarmi. Carica je vsled tega pri vojakih zelo priljubljena in je dobila priimek »matjuška« (mamica). Društvena poročila. Gledališka predstava v Narodnem domu v Mariboru. »Bralno in pev. društvo »Maribor« opozarja še enkrat cenj. občinstvo, da se vrši jutri, dne 25. marca v veliki dvorani gledal, predstava. Igra: »Vzgojitelj La-novec« je dosegla doslej na vseh odrih največji in najsijajnejši uspeh. Isto doseči hoče tudi to, naše marljivo društvo, saj je oddalo težavne vloge v roke najboljših svojih igralcev. Zanimanje za to igro med občinstvom je veliko, zato je pričakovati izredno dobrega obiska iz mesta kakor tudi z dežele. Vstopnice se dobe pri blagajni v Narodn. domu popoldne od 2—3. ure in zvečer od 7. ure. Mariborska podružnica sv. Cirila in Metoda, moška in ženska, ste imeli zvečer dne 16. t. m. letošnji občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Iz poročil obojnih načelništev je bilo razvidno, da ste obe podružnici pretečeno leto tako marljivo in vspešno delovali, kakor še nikdar prej ne tako. Nabralo se je namreč nad 2800 K, samo velika svečanost dne 6. junija minolega leta je donesla 1400 kron čistega dobička, svota, kakoršne še ni dosegla nobena narodna svečanost v Mariboru. V načelništvo so bile voljene pri ženski podružnici: za predsednico gospa dr. Glaser, za tajnico gospa prof. Košan, za blagajničarko gospa prof. Koprivšek; pri moški podružnici pa za predsednika dr. Anton Medved, za tajnika dr. Rad. PipuS, in za blagajnika prcf. Karol Verstovšek. Pričakovati je, da bo odbor i letos tako vstrajno deloval in dosegel pri narodnem občinstvu toliko vrlih in požrtvovalnih podpornikov in preblagih podpornic za prekoristno družbo, kakor lani. Iz Studenca pri Mariboru. V nedeljo popoldne je predaval v našem slov. katol. izobraževalnem društvu g. jur. Pogačnik o vojski med Rusi in Japonci. Za glavni predmet predavanja si je izbral popis orožja in bojnih ladij. Društvenikov je prišlo mnogo k predavanju in so sledili izvajanjem z vidnim zanimanjem. Po Veliki noči društvo priredi spet več predavanj, kar bo pravočasno objavil »Slovenski Gospodar«. Iz Griž pri Celju. Imejitelj knjigarne »Krajec nasl.« v Rudolfovem, velespošt. gosp. Urban Horvat je za naše bralno društvo blagohotno daroval 70 najlepših in za društvo najprimernejših knjig in knjižic lastne in tuje zaloge. Velikodušni darovatelj sprejmi tem potom javno našo najiskrenejšo zahvalo! K podpornemu društvu organistov so pristopili veleč. g. Ivan Krančič, župnik v Grižah pri Celju kot ustanovni ud in so v ta namen blagajniku podpor, društva organistov izročili 50 K. Preblagemu dobrotniku kliče vodstvo tega društva: Bog vam povrni tisočkrat! Dal Bog, da bi se našlo kaj posne-malcev! Kmet. društvo Stara cesta in okolica pri Ljutomeru je imelo v nedeljo, dne 13. marca v šoli na Stari cesti zborovanje, ' h kateremu je bil povabljen tudi potovalni učitelj g. 1?. Bele iz Maribora. Vkljub zelo slabemu vremenu je bila udeležba prav po-voljna. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem zelo poljudnemu in nazornemu predavanju g. potovalnega učitelja ter se končno obrnili do njega z nekaterimi vprašanji v vinarstvu in sadjarstvu. — Hvala gospodu potovalnemu učitelju za trud! Udeležencem pa gre čast, da so se udeležili zborovanja v tako lepem številu ter sledili s tako pozornostjo predavanju. Le tako naprej, dragi kmet, vzbudi se iz svoje stoletne zaspanosti ter se uči in zopet uči, priučeno pa praktično uporabljaj, da bos ostal gospodar na svoji rodni slovenski zemlji. Planina. Pri nas smo si ustanovili vsled prizadevanja gospoda nadučitelja in pa gospodarja Fiorj. PuSnika gospodarsko bralno druStvo. V odbor so ižvoljeni: JazbinSek Jože!, Križman Emil, PuSnik Florjan, Rauter Franc, SeSko Ognjeslav, Span Jožef, Tomšič Franc, Volčič Frid. Da pa bomo mogli uspeSno delovati, prosimo plovenske rodoljube podpore, bodisi v denarju, bodisi v knjigah. Gospodarske drobtinice. Ameriški matičnjak. Globoko prekopanje zemlje je pogoj za vspežno rast amerikanca. Tudi za matičnjaka se zemlja vsaj 50 m globoko rigola. Rigola se z delom. Za večje nasade v primerni legi prtde mnogo ceneje rigolanje s plugom. Hmeljarji Savinske doline so n. pr. v tgm praktični; oni znajo plug za rigolanje ceniti. Matičnjak je podlaga prihodnjim vinogradnikom. Na slabem temelju najlepša hiša ne velja. Pravi temelj vinograda je taka podlaga, ki je za dotične okolščine najboljša. Pri nasadu matičnjaka naj se posebno vpošteva primerna vrsta ameriškega trsja in okolščine, pri katerih dajo isti naiboljše rožje. Mej do- brimi vrstami izberimu najbolje. Mej ripari-jami se bomo sedaj odločili za najboljšo ri-parijo Portalis. V obče bo te največ treba. Mej vrstami rupestris odločimo se za monti-colo (du Lot). Ta večkrat kaj prav pride. Mnogokrat bo treba nekaj malega tudi solo-nis. Druge vrste kakor razun hybrid itd., katere se še le poskušajo, prepustimo za sedaj še drugim za poskuševanje. Med drugimi okoliščinami vpliva na dobroto rožja tudi razdalje trsja. Saj so pogoji za rastlinsko rast svetloba, toplota, vlaga itd. le tedaj posameznim rastlinam v najprimernejši smeri na razpolago, če ne krati istih ena rastlina drugi, če ne stoje trsi pregosto. Z ozirom na visoko in precej košato rast ameriških trsov, naj bi se jim odmerila razdalja najmanj 150 m v čveterokotu. Pri tem naj ima najmanj 2 25 m2 prostora. Rož ma-tičnjaku je kaj priprosta. Navadno režejo kar v glavo, tako kakor se n. pr. vrbe režejo. Pri taki rezi morajo mladike priti le iz spečih (admonticolnih) očes na starem lesu. Na lanski rozgi so pa očesa le bolj razvita, imajo že popolno mladiko v sebi. Četudi ne gre tu za grozdje, vendar kaže mladice iz očes na lanskih rozgah pridobivati. Umestneje nego rez v glavo je torej rez na reznike. To velja tudi še radi drugih razlogov. Pušča se po 3 do 5 reznikov na trsu s po par očesi. Po leti kaže druge mladice, ki ne prihajajo iz teh reznikov, večinoma opleti. (Konec sledi.) Društvena naznanila. CXXXIL. odborova seja „Slovenske Matice" v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 28. sušca t. 1. ob 5. uri popol. v drnštvenl pisarni v Ljubljani. Za družbo sv. Cirila !n Metoda se od 18. febr. do 6. marca poslali prispevke p. u. gospodje in društva: možka podružnica v Mariboru 350 K, (med temi od Posojilnice v Mariboru 200 K, od dr. Glančnika 50 K), v Slov Bistrici 150 K, (med temi od Mohorjanov 11 K, od kanonika HajSeka 10 E, od dr. Vošqjaka 10 E), ženska v Ormožu 2'50 E; posojilnice : v Trbovljah 30 E, v Brežicah 40 K, slovenski trgovski pomočniki v Celju od plesnega venika 122 E 28 v, Kmetsko bralno društvo v Lembahu dohodek plesnega venčka 10 E, Mohorjani v Ratečah 4 E, P. Alfonz Svet, župnik v Ptuju 10 E, dr. Dečko v Celju 20 E, Valentin Erisper v Radečah 20 E, Dragotin Dolenec na Dunaju 1 E, za „Koledar" in vsled oklica 130 E 80 v. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila 1« Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. 04.1/h Loterijske številke Trst 18. marca: 66, 3, 29, 82, 32. Line 18. marca: 65, 79, 19, 31, 10. [|j Vsaka beseda j j stane 2 via. i j Najmanja objava 45 via. fs ALU OZNANILA • • • • • Vsaka beseda stane S vin. • ••••• Vsaka beseda stane 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. I Proda se. ! 1 I i^&T Seme pravega Eašelskega (ljubljanskega zelja), katero rodi v vsaki zemlji ter naredi lepe, trde glave, prodaja 2 dk. 80 v, poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje, Ign. Mercina, posest, v Zg. Eašlji p. Zalog. Za pristnost in kaljivost se jamči. 105 5—3 Trtnarji! Proda &e več tisoč ključic Rip. port. tudi korenjakov in cepyenih, prav po ugodni ceni. Cena se izve pri g. Andro Sorčiču v Eapelsn pri Brežicah, Spod. Štajersko. 99 3—3 Hiša s 6 sobami, njiva, travnik in les, se proda v Spod. Radvanju štev. 86. 119 3-3 Pečate, štampilje i/ kavčuka, modele za predtiskaiije itd. najcenejše pri Earoln Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposke ulice 15. 118 7—3 Hiša je na prodaj pri Sv. Ani na Te-barjih z 2 sobama, 2 kletema in s hlevi za svinje, vinogradom in sadonosnikom. Priležno je za delavca, ker je blizu Štor, tri četrt ure od Celja. — Eupci naj se oglasijo pri Jožefu Verhovšek pri Sv. Ani pošta Štore. 118 3—3 Hiša z branjarijo v Poberži, Fraustaud-nerstrasse št. 232 s 4 sobami, 2 kuhinji, vodnjakom pri hiši, se proda ea 6000 E, izplačati je 3000 kron. Anton Štruc. 135 2-2 10.000 vkoreninjenih, močnih ameri-kanskih divjakov,, po 4 vin. komad, ima na prodaj Vinko Zener v Erškem. 121 3—2 Hiša s kuhinjo, dve kleti, živinski in svinjski hlevi, en oral vinograda, en oral sadonosnika in lesa se proda iz proste roke v Moravskem vrhu št. 11, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici. Cena se zve pri lastniku Matiji Hočevar, ključavničar na Rogoznici pri Ptuju. 146 2—2 Enonadstropna hiša v Studencih št. 165 pri Mariboru, 2 minnti od šole in cerkve, 12 let davka prosta, s prodajal-nico, ki je za vsako obrt posebno za mesaija eposobna, 8 sob in 7 kuhinj, ki da na leto 650 gld. najemnine se proda za 7500 gld. 4000 gld. je posojila vknji-ženega. 143 3—2 Hisa, rovozidana, s 4 sobami, 4 kuhinjami in prodajalnico Studencih pri Mariboru št. 180, se proda za 3500 gld. Izplačati je 1000 gld. 155 3—2 Velika zidana hiša z večini sobami in z vinogradom blizo cerkve Sv. Antona v Slov. gor. pri okrajni cesti je na prodaj. Cena se zve pri lastniku Martinu Stelcer kmetu v Brengovi. 142 2—2 Hiša z gostilno in pekarijo v večjem trgu na Spod. Štajerskem se da pod ugodnimi pogoji v najem ali pa se proda. Ponudbe na upravnižtvo. 149 2—2 Hraste, lepe, debele in še stoječe ima po zmerni ceni na prodaj Jan. Glogovšek v Artičah pošta Brežice. 167 2—1 Lep, močan koleselj se proda v Studencih štev. 48 pri Mariboru. 167 2—1 Novozidana hiša s 3 sobami, 3 kuhinjami in prodajalnico v Lembacher-strasse št. 163 se proda. 168 3—1 Kanj, 2 leti star, se proda v Rušah. Earolina M&rkuš, hšt. 64. Cena 180 gld. 182 3—1 Mlinsko* orodje, še le par let v rabi, skoro čisto novo, s tremi pari kamnov in stopami ter «ploh z vsem k mlinu spada-jočim orodjem, je na prodaj po zelo nizki ceni. Urejeno je vse po najnovejšem načinu z jernifini. Oglasiti se je pri Štefanu Boucon, tovarnar stolov na Tehaijih pri Celju. 181 6—1 V najem se da. Mlin s krčmo in prodajalnico na dobrem prostoru, se da v nitjem. Vse natančnejše se izve pri lastniku Jož. Cerjak, Eališovec pri Blanci. 97 3—3 V najem se išče. Hišo v za malo trgovino sposobnem kraju, želim vzeti v najem. Ponudbe na upravništvo. 138 2—2 Pekarijo na deželi se želi vzeti v najem. — Ponudbe pod šifro „Pekarija" poste restante Slov. Bistrica. 150 2-2 Proste služte. Služba ornanista na črešnjevcu pri Slov. Bistrici je razpisana. Letnih dohodkov 180 E brez stanovanja. Prosilci se naj zglasijo pri župnijskem pred-stojništvu. — Cerkv. predstojništvo Creš-Ujevec. 110 3—3 Pridnega kovaškega učenca sprejme F. Viher, kovaški mojster v Framu. 146 3—2 Močen fant, ki ima veselje do mizarstva se takoj sprejme v poduk. Anton Lekše, mizarski mojster v Mozirju. 132 3—2 Učenca sprejme trgovina F. Slavineca nasi, v Središču. 122 2—2 Nadučitelj v pok. išče s 1. avgustom 1904 za stalno primerno stanovanje ozir. hišo z vrtom ali njivo v najem ali nakup blizu župne cerkve in železnice. Prevzame tudi orgljanje. — Edo, pove upravništvo. 125 3—1 Ekonom, kateri je izrujen za trsnico, se išče. Eje, pove upravništvo. 164 2—1 Trgovski pomočnik, priden in zvest, ki je vnet za trgovino in bi mogel isto sam peljati se takoj sprejme pri H. Dobnik v Zrečah pri Konjicah. Plača po dogovoru. Tudi priden učenec se sprejme. 162 2—1 Učenec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobro šolsko izobrazbo, od poštenih starišev, se sprejme v mešano trgovino Raimund Jakllna v Mislinju (Missling) pri Slovenj gradcu. 159 3—1 Odda se. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo lista. 141 3—3 Pozlatarski pomočnik, dobro izuijen v svoji stroki, sprejme se v delo pri Radoslavu Golobič, podobar pri Sv. Tomažu pri Ormožu. 127 3—2 Gostilna z malo trgovino, sadonosnik, lep vrt, studenec pri hiši in s hlevi, se odda. Nese 300 E obresti ns leto. Več pove lastnik g. Val. Šobernik. Spodnji Duplek pošta Vurberk. 179 3—1 Razno. Denar z mošnjo se je našel pred več meseci blizu Sv. Petra pri Mariboru. Edo, pove Matevž Erepek, posestnik, Vinička ves, Sv. Barbara pri Mariboru. 163 1—1 Dva dijaka iz boljše hiše se sprejmeta takoj na hrano in stanovanje. Eje, pove upravništzo lista. 180 2—1 Tiskarna sv. Cirila v Mariboru se priporoča v razna tiskarska dela. Vodna lamoieialba. ! Anton Paoluzzi ► :pos. v Cittanovi, Istria, 'prodaja lastnega vina. -3B& ' Pinot (belo) po 17 novčičev liter, 1 belo domače „ 13 „ „ ! teran „ 14 Po tej ceni franko na postajo Trst; v svojih sodih se podraži za o°/0. 537 Vzorci se pošljejo zastonj. 17 ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m Izdelujem tadi vsakovrstne vodovode, kopeli, hloMete in eesalke, napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare isa pivo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne eevl iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode, Miroslav Videman 51 7 koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11. Oves („Willkomm«) Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zra3te visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadoatuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 'xil za 17 K, 100 kil ¿a 32 K z vrečo vred. Uzorce po 6 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. 65 6 -6 Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah, Štajersko. Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila, Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se Prip°ro6a posebno rekon- ' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira. Benedikt Hertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju _ __pri Martinu Š u s t e r.___526 52—23 JDrazbu zemljišč. Na zahtevanje upnikov v konkurzni zadevi Julija Schmidtstar. v Pilstajnu po konkurznem oskrbniku dr. Josipu Barle, c. kr. notarju v Kozjem, se bo vršila dne 29. marca 1904 dopoldne ob 10. nri pri spodaj oznanjeni sodniji dražba posestev: I. vi. štev. 182 k. o. Pilštajn — večja, popolnoma arondirana kmetija, ležeča v Suhemdolu ob okrajni cesti — s hišo za stanovanje in gospodar, poslopji, z zemljišči v površju 2 ha 29 a njiv, 5 ha 98 a travnikov, 12 ha 65 a gozdov, 36 a pašnikov s 6/65 soposestnimi deleži posestva vi. štev. 1 k. o. Pilštajn v površju 11 ha gozdov, 5 ha 46 a pašnikov in 25 a travnika. II. vi. št. 183 k. o. Pilštajn v trgu Pilštajn, tik farne cerkve stoječa eno-nadstropna prostorna hiša, v kateri se je izvrševala več kot 40 let do zadnjega časa trgovina z mešanim blagom, z 2 a vrta in 32 a vinograda, oboje pri hiši ter s 1/23 posestnim deležem posestva vi. št. 136 k. o. Pilštajn v površju 1 ha 81 a pašnikov. III. vi. št. 184 k. o. Pilštajn, v trgu Pilštajn stoječa, manjša, enonadsiropna • hiša z obokanim hlevom ter z zemljiščem v površju 13 a trbvnikov, 6 a njive in z 1/5 soposestnim deležem posestva vi. št. 300 k. o. Pilštajn v površju 4 ha gozda. Cenilna vrednost teh posestev znaša: ad I. 11.087 K 65 vin,, ad II. in III. skupaj 12.769 K 89 K. Najmanjši ponudek je določen ad I. na 4800 K, ad II. in III. skupaj na 3000 K. Vadija položiti je ad I. 1108 K 77 v, ad II. in m. skupaj 1280 K 99 v. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljisko-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvenG zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodn