1. Številka P#irw mJmi* wi paMfc V Ljubljani, dne 3. januarja 1920. VIL leto •MtedajaM 4m. — Narotein* u ono K tO —, &• teta X H*-. m tetri ieu K ir—. Potimui itSTilk* 40 rta. ■aratetai * inosaaatM •urrsinen>o ve& NH|Hii a« m nioitevetai mptmr uUiive t)«m—«, &ciubufm •Um tur «. U. uM. tmm it m Novo leto. Srečno novo letol Tako navadno po-cdravUanio ob novem leta svoj« znance in prijatelje. Koliko bol] je Se naša vljudna dolžnost, da pozdravimo tako ob novem leta vse organizirano delavstvo, ki |e vodilo z nami vred proletarski boj v minulem letu. Dolga vrsta organiziranega proletariata Je delala v minulem letu z neumorno požrtvovalnostjo aa idejo socializma in sa izboljšanje materijalnih razmer zatiranega proletarijata. Tudi v novem letu nas čaka delo, boj; delo, da dosežemo nove pridobitve, ib boj, da zavrnemo na celi črti agresivni kapitalizem, ki Je dobil v naši državi silno premoč, sorazmerno morda premoč kakor I« še na Angleškem ali v Ameriki. Jugoslovanski Kapitalizem le nesramno agresiven. In kakor postaja kapitalizem agresiven, tako mora postati tudi delavstvo agresivno, bojevito, vztrajno ih složno, da premaga njegove drzne načrte in pride do vpliva, ki mu gre kot veliki večini Jugoslovanskega naroda. V ta namen jreba močnih in močnejših strokovnih in političnih organizacij, ki se v polni V jneri zavedajo svoje razredne in socialistične naloge. ' Iskrena naša želja je bOa tudi od po-Četka ustanovitve naše nove države, da »e ujedinimo s proletarijatom cele države. 2,0 uJedlnjenje se doslej še ni moglo izvršiti, ker sindikalno veče v Betgradu noče Prizpat) naše organizacije, marveč hoče, **• Vs* naše organizacije razpuste, s« “netJe organizacij v Belgrad ter ae odvzame našim organizacijam vsa-. ^ostpJnost Mi nasprotno stojimo na stališču, d* M obstoječe organizacije združijo z ostalini Jugoslovanskimi organizacijami ter d« v vseh skupnih stvareh soodločujemo. Naš« želja ki naša dolž-•ost Je, da smo tudi slovenski delavci enakopravna organizacija v družini organiziranega protetarfhfc v JugoslaviJL Kaše organizacije morajo sloneti na naj-uetnokratičnejšl podlagi, na bratstvu, ne »a diktatoistvu te ali one skupine. To eahtevaroo tembolj, ker ao naše organi-vzorno urejene. Izkušene v boju » disciplinirane tar imajo jrvoj program, svoje delo, Id ga moramo mi in naše organizacije izvrševati in to delo bo imelo uspehe le tedaj. Če bomo zaupniki v organizacijah sami delali, sami vodili svoje organizacije, kar pa nikakor ne izključuje. da smo pripravljeni sodelovati kol enotna organizacija m soodločevati. P^tvena razlika med .nami jc )>a ta. da v Belgradu vodijo boj proti socialističnim organizacijam, nimajo skoro grajalne besede proti klerikalcem, radikalcem in liberalcem. Tak boj mora smatrati pošten bo. vec, ki vidi v delavskih organizaci-Prijatelje in zaveznike za neodkrit'in J^Pgoški. Naše geslo le bilo vedno in ostane: proletarci združite se, toda kot enakovredni sobojevniki. To so težkoče, ki Jih niso zakrivile naše organizacije. Kljub tem težkočam pa bodo naši zaupniki delali na ujedinjenje, za kar so že nekatere predpriprave gotove. V aovtrm letu bodo torej naše organizacije delovale v popolni zavesti, da hodijo po poštenih potih, da so krepke in da se delavska volja ne bo klonila nikakršnim krivicam in tiranijam. v Valuta. Belgrajska vlada namerava zamenjati krone z dinarji, in Sicer štiri kroue za en dinar. Kdor ima torej štiri krone, dobi torej en dinar. Mi bi tej zamenjavi ne ugovarjali, če bi bile podane garancije, da se sorazmerno pocenijo tudi življeoske potrebščine. Ker pa vemo, da je to nemogoče, smo že na strokovnem kongresu sprejeli resolucijo, v kateri zahtevamo, da se zamenja ena krona za en dinar. Pri zameuijavi po tem ključu bi bili v prvi vr-sti prizadeti vsi tisti!, ki prejemajo plače v denarju, zakaj verižuikl ki vojni dobičkarji so svoj »prištedenK denar spravili v blago, imetje, tujo valuto in bi tako prav u mio ali uič trpeli. Država je zadolžena, to vemo, toda tukaj sta le dve poti: odpis imetja ali pa obdavčenje oderuhov. A vuluta sc ne popravi dovelj niti s tako operacijo. Za sanacijo valule Je potrebno delo, produkcija. Delo in produkcija sta podlaga kapitalistične pa tudi sodjalistične družbe. To je Jasuo. Zaradi tega smatramo, da je način napovedanega načrta z regulacijo valute zgrešen. »Naprej* pravi: Poleg dela ki produkcije ne glavni, vendar pa s poredno važen predpogoj za regulacijo valutexje odpis krivično pridobljenega Imetja, bodisi z verižnlštvoin ali z oderuštvom, kakor tudi imetja mrtve roke, ki služi le parasitstvu družbe. Odpis teh irhetlj, oziroma zaplemba je p« Jako težavna stvar, ker verižnikl skrivajo svoje bogastvo. Zaraditega smatramo, da je ve-I liko praktičnej?« pot natančne evidence vojnih oderuhov »n verižrikov, ki se polagoma izpopolnjuje, kakor se Urn prihaja na sled. Ce bi vlada hotela zapleniti ali odpisati imetje v krajšem roku, tedaj se ji izmuznejo pretkani verižr.iki, dočim se Jim to manj posreči, če se uvede stalna evidenca teh ljudi, ki se tekom časa še izpopolni, zakaj bogastvo se skriva, prelaua, a končno le pride na svetlo. Na podlagi izpopolnjene evidence se izvedejo ob ugodni priliki eventualno tudi odpisi, toda v prvi vrsti pa je primemo, da se vse dobičkarje znatno obdavči In če bi se bilo bati. da prevale te davke na konsumente in delavce, tedaj bi bilo tudi potrebno, da se jih obremeni 7 odpisom imetja, ki se ne povme dre tukai zato. da prispevajo k sanaciji gospodarstva tisti, ki so izrabili volni čas in razmere v sebične namene. Nikakor po ne bi bilo pravično, da bi se ta- itokopiu so na vračajo, — Icmerati m laračauavajo, miiiBjoter vrstica ta sS cim pr) enkratni objavi po tki viuarja, pri trikrat-nj^jMA^punarja, pri Seat-'ttajbu po 'Sov,: n., pri celo-ersi»AVjRIA\ 54 vin. • H¥iku'Sratk.. - Za rezno ,nm vrstica M)- so poit-4.:'ra n turami ejeraajo. kim pijavkam odpisalo dei dobička, lu bi ga morali potem davkoplačevalci vračati potom države preobjestnim kaikialjsioin. To bi bilo le novo izžemanje, ne pa sanacija. Resnica je tudi. kar tako radi nanašajo klerikalni listi, da vlada v .jugc.reviji veliki kapital, ki ga je ,že takoj izpo-četka postavila na noge radikalno-kleri-kalna vlada. Kapitalistični sistem v tej obliki kakor ga imamo sedaj, je delo prejšnje Protič-Koroščeve vlade. In prav zararii-tega je moč kapitalistične buržoazije že močno zasidrana v gospodarski politiki, m sicer tako. močno, da ima velik, skoro neomajen vpliv na vso državno politiko. Iz tega tudi sledi, da se valutno vprašanje ne bo dalo iziepa ugodno rešiti, zlasti nt na račun tistih, ki bi bili moralno dolžni nositi odgovornost za vse zlo. Če bi hotela vlada tudi provesti pametno regulacijo, bodo to kapitalisti skušali preprečiti. Naša naloga bo, da v tem oziru zagovarjamo z vso doslednostjo svoje stališče ter da se tudi zavzamemo za realizacijo potrebnih akcij, ki bodo omogočilo, da pridejo verižnlki, oderuhi sin vojni dobičkarji sploh pred sodni stol ljudstva tet da »e valutna regulacija, če se že mor* izvesti na tak način, tudi pravično Izvedet o čemer pa ne moremo biti prepričani, ČA 99 razveljavi le par milijonov kron, kf m v rokah delovnih in neimovitlh slojev. Delavske solidarnosti in \ zavesti ne omajajo. Delavski razred Je imel Že od nekdaj, odkar se je pričel zavedati razredno in se organizirati v svojih političnih in strokovnih organizacijah, dovolj sovražnikov, In sicer odkritih in neodkritih, kapitalističnih in ljudi;, ki sc skrivajo pod krinko 9ocija-lizma, pa so pravzaprav vedoma ali ne-vedoma orodje kapitalizma, ki vidi v prvi vreti svoj interes v tem, da slabi delavske organizacije z razdvajanjem. AJetode so prav različne v tem boju zoper delavstvo. Najprimitivnejši argument proti delavstvu je bil dolgo časa ta, da se z zboljšanjem delovnih razmer onemogoča razvoj industrije in obrti, potem, da sc blago podraži in da pri tem trpe konzumenti in slednjič, kdor ni pokoren svojemu »gospodarju že upira svojim predpostavljenim, je nepokorne?.. Ti izgovori danes ne drže več, zato so se nasprotniki delavstva oprijeli drugih pomočkov. V prvi vrsti se zanašajo industrije! na svojo odporno silo s tem. da delavstvo puste stavkati ali ga izpro. Te «'vari pa veljajo, podjetnik trpi škodo in zaraditega so iznašli nova sredstva proti delavskim organizacijam. V organizacije je treba zanesti razkol, v organizacijah je treba napraviti prepir, ogrditi zaupnike in njih delovanje, da začne delavstvo dvomiti o poštenosti svojih zaupnikov, jih zjične sovražiti in preganjati. S tem se orgaifiza^ r cflfa aafa2!e Trt poceni le lo dete. Par tisočakov, pa je stVar opravljena zaenkrat, dočim je prejšnji načm boja veljaJ stotisoče. Kapitalizem pa ne deluje samo proti zaupnikom, tudi razvnemanje delavcev k nepremišljenim stavkiun, nepripravljenim mezdnim pokretom, je delo, je plod te agitacije, ki jo razširjajo kapitalisti-na take načine. Čim več nepripravljenih stavk, čizn reč neuspehov v organizaciji, tem slajšo se smeje kapitalizem svojim uspehom, ker ve, da če delavska organizacija ni disciplinirana, ni pripravljena za boj ali doživi celo poraze, da taka organizacija peša, kor ne zaupa svoiim lastnim zaupnikom, peč pa iSčc rešitve v nepremišljenem radlkalizmn. Id ga fl dovaja z zlobnim namenom kapitalizem po svojih plačancih in o poiožaju nepoučenih agitatorjih. Zaradi tega Je treba tukaj skrajne pre-vttnetL Treba je apoStevati splošni položaj in na podlagi položaja sklepati, kakšne posledice bo imel ta ali oni naš korak. Prvo in glavna je, da so naše organizacije trdne, '»anasljlve, da upoštevajo svoje zaupnike in ae osdrajo na ljudi, ki jih ne poznajo, o katerih ne vedo, če niso to ljudje, ki jih je skrivaj najel kapitalizem, da škoduje naši delavski slogi in naši organizciji. Kdor obrekuje zaupnike, kdor seje med delavstvom razkol, ta ni naš prijatelj, ker ml hočemo združitev proletarijata. To je glavni znak takih plačancev. y radnjem času se zaganjajo v naše i organizacija zlasti klerikalci, potem neki agenti liberalnih b drugih kapitalistov. Klerikalci so na prvem mestu. Vse grehe, ki so jih zakrivili sami, podtikajo sedaj na-am zaupnikom in organizacijam. Delavstvo ve, da *o to laži, ve da je laž to kar n govori o raznih spdruglh, pa nal govori kdor hoče. Poštenjak ni, kdor prihaja med delavstvo zato, da skuša z osebnimr napadi in/z obrekovanji umazati zaupnike, ne da bi se dala prilika, da se opravičijo. Tak boj je nepošten In take ljudi morajo organizacije odklanjati, če ne marajo imeti nepotrebne prepire v svojih vrstah. Orga-ocem td na jasnem,' dobiti pojasnila od osrednjih političnih ali strokovnih odborov. L* tako bomo ohranili organizacije močne in pripravljene za vse boje, ki nas Se čakajo in za katere boje moramo zbrati vso sile, ne jih pa razpršiti. Naše geslo je in moča ostati: proletarijat v naše organizacije, ker so edino naše organizacije neodvisne delavske organizacije, ki Jih vodimo delavci sami. Tobačno delavstvo, ff predzadnji štev. „Delavca“ smo prinesli vest, da Je tobačno delavstvo s svojim energičnim nastopom doseglo, da se m« Izplačajo draglnjske doklade za pet tednov naknadno, in sicer še pred božičnimi prazniki. Zadnji dan pred izplačilom pa polij« monopolna uprava telegram iz Beograda, da se doklade ne smejo izplačati Umevno Je, da Je sprejelo delavstvo to vast z velikanskim razburjenjem. Sku-- Salo M Je še potom zaupništva pri vodstvu tovarne in pri finančni upravi odbiti ta Vdiurc, a brez uspeha; ukaz je prišel od monopola, čegar zastopnika sta dne 31. Dtctobra slovesno obljubila in izjavila, da jw v tem tobačnemu delavstvu v polnem pbsagn ugodi Zelo važno pa Je, da tobačno delav-4** Izve, kakšno demagogijo uganja pri Ifim tam ^Slovenec". V štev. z dne 24. Nggfr* delavstvo Kol fafove hi mo požftflca vsemogoče ve- rižništvo s tobakom. Dan pozneje »e pa skuša že dobrikati in s svojim izbranim radikalizmom dokazuje, da se delavstvu godi krivica. Na koncu pa dostavlja, kaj delajo trije zastopniki socijaiistov v vladi, da $e nimajo časa pobrigati za tako važno delavsko stvar? Nočemo „Slovencu“ kvariti veselja do kritiziranja ker vemo. da odkar nimajo klerikalci svojih ministrov v vladi sploh ne delajo drugega kot kritizirala Povemo Jim pa na uho samo tole: Ministrski svet je v svoji seji dne 28. junija 1919 sklenil naredbo o draginjskih dokladah, k sistemiziranim plačam javnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dokiade po tej naredbi stopijo v veljavo z dnem 1. julija, ki jo je podpisal za predsednika ministrskega sveta Dr. Korošec. Delavstvo dobro ve, da takrat, ko se je ta naredba skovala ni sedel na ministrskih stolčkih noben socijalist, pač pa sta bila kot ministra Jože Gostinčar za soci-jalno skrbstvo in Dr. Korošec kot podpredsednik, in sta bila pri dotični ministrski seji, ko se je ta naredba sprejela, lurfv-zoča in takrat ie bilo potreba gospoue kolege opomniti, da je tukaj zadaj tudi tobačno delavstvo, ki se ga mora smatrati tudi za državne uslužbence. Kakor pa Je razvidno, tega gospoda nista storila. Gospodu Gostinčarju, ko še ni bil minister, se je tobačno delavstvo obešalo za vrat ko pa je postal minister ie delavstvo zatajil. G. dr. Korošcu to ne zamerimo, mogoče mu je uriirli g. dr. Krek pravil, da se tam nekje v Ljubljani nahaja tobačno delavstvo, a |e ta na to že pozabil. Šele po trimesečni borbi, ki jo je vodilo tobačno delavstvo samo in ki Je naposled doživelo razočaranje, je gospodom okrog „Slovenca“ prišlo na misel, da se tobačnemu delavstvu godi krivica. To naj bode dobra šola za tobačno delavstvo, kaj naj v bodoče stori. Napeti mora vse moči, da se čim tesneje ujedini z brati in sestrami na Jugu naše države ne glede na veroizpovedanja. tesno se moramo združiti z vsem organiziranim tobačnim delavstvom na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji in ako to storimo, potem izostanejo taka razočaranja kot smo Jih doživeli za božične praznike. Na delo toraj! Iz strokpvmh organizacij. Iz stavbinske stroke: Na odborov! seji dne 28. decembra 1919 so se ugotovile nove povišane mezde za leto 1920. Da se te zahteve dosežejo pa je potreba skupnega dela in nastopa vseh, ki so zaposleni v stavbinski stroki; le ako se vsi udeležijo ter pristopijo v organizacijo, bo mogoče kaj dešeči. Stavbinski delavci vseh kategorij,, na delo! Ako ne pristopijo vsi, je organizacija brez moči in zašli bomo v vedno večjo bedo in pomanjkanje. Podjetniki vara gotovo ne bodo pomagali, ker mislijo samo na to, kako bodo dosegli večje dobičke. Vabilo na občni zbor podružnice stav-blnskib delavcev v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 11. jan. 1920 ob 9. uri dopoldne v Mahrovi hiši, Krekov trg. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Nadomestna volitev odbornikov in načelnika. 3. Raznoterosti. — Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo tega zbora, ter da agitirajo za mnogobrojno udeležbo. ~ Obenem vošči Osrednje društvo stavbin. delavcev vsem članom veselo novo leto, ter lih opozarja, da se bolj zanimajo kakor dosc-daj za svojo organizacijo. Izredna skupščina kovinarjev. V nedeljo, dne 21. decembra 1919 so ie vršila izredna skupščina kovinarjev v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Skup* ščina je bila veliko bolj živahna kakor zadnja, navzočih ie bilo 30 delegatov iz raznih krajev Slovenije. Z veseljem smo opazili, da so bili nekateri delegat je prvič v naši sredi. Skupščine so se udeležiti razni gostjo, tako tajnik srbskih kovinarjev s. Bračl-nac, tajnik hrv. in slavonskih kovinarjev s. Kunšič ter razni drugi gostje kovinarjev. Strokovno komisijo sta zastopala s. To-kan tn s Zore, politično organizacijo pa s. Kocmur in s. Bernot. Načelnik s. Kocjan otvori ob pol 10. uri zborovanje, pozdravi vse navzoče, v prvi vrsti zunanje goste, v svojem pozdravnem govoru omeni nujno potrebo tega zborovanja z ozirom na ujedinjenje ter radi tega, da se Osrednje društvo postavi na tisto višino, da bo kos vsem nalogam, ki ga čakajo v blfižnji bodočnosti VI svojem govoru je načelnik dejal, da moramo stremeti za tem, da se svetovni proletarijat združi v eno samo delavsko armado proti kapitalizmu, ki ie povsod enak, ter tako izboljša delavstvu položaj gmotno in moralno. Kc^ prvi je pozdravil skupščino v Imenu srbskih kovinarievs. Bračlnac iz Be|» grada, ootem 8, Kunšič iz Zagreba v imenu hrv im slavonskih kovinarjev V Imenu JSDS pozdravi kongres s Kocmur. Po pozdravnih govorih, ki so se z odobravanjem vzeli ua znanje preide skupščina na devni red. Tajniško poročilo poda s. Mihevc, Id je v svojem referatu precej obširno pojasnjeval tež koče in zapreke, ki sc stavlinjo nasproti, večkrat po nepremišljenosti od lastnih sodrugovi, dotaknil se je tudi trp-lenja koroških sodrugov, ter dela raznih prenapetežev, ki mislijo, da delaio z delavstvom kar hočejo, kadar imajo moč v rokah (pritrjevalnl medklici koroških delegatov). 1 Omenjal je tudi, kako se dela z našo živino, kako se jo izvaža na laško, tako da imajo v Idriji skoraj vsaki dan sejm z našo živino, dočlm se meso v Ljublianl vedno draži. K tajniškemu poročilu so se oglasili s. Sever iz Litije, s. firastnlk in Divjak iz Celja ter s. HiebS. nakar se Je tajniško poročilo vzelo na znanje. Blagajniško poročilo je podal s. HleMj iz poročila je bilo razvidno, da društvo kovinarjev lepo napreduje ter stopoma tudi njega imetje. Ve-jdar pa se Je ugotovilo, da blagajniško stanle ne zadostuje sedanjemu času in sedanja nalogam, kakor tudi uc bodočnosti, katere kritičnost vidimo v najbljižniein času. za kojega bo potrebna močna kovinarska organizacija, ki bo pa morala imeti tsidi močno denarno podlago. V imenu kontrole je podal s. Porenta poročilo, ter izjavil, da se Je našlo vse poslovanje v najlcpSeni >'e^u *er Predlaga da se da blagajniku absolutorij. Predlog »e bu enoglasno sprejet. K točk*' ujcdlnjen’” z ostalimi Savezi kovinarjev v Jugoslaviji poroča s. Kološa. V svojem referata je omenjal defo, ki ga te Osrednje društvo že naredijo za ufedlnlc-nje, želi, da pride do resničnega poštenega ujedlnjenja čtmp-Oj. Točka ujed in ie-nja, da s sedanjimi prispevki ni mogočo posegli sod rasi iz Borovelj. Ljubljane Jesenic, Cel}.') Jer drugih organizacij poseell so vanjo tudi gostje Bračinac in Kun* Ilc Z odrom na pojasnilo. H nam ga }e podal s. Bračinac v višini tedenskih doneskov, se je prekinilo razpravo o tej točki ter prešlo k predlogu Osrednjega društva o povišanju prispevkov. K tej točki poroča s. Hlebš ter orne-ttja, da s sedanjim prspevki ni mogoče članom več ustrezati v sedanji višini, vse potrebščine so se podražile, tako časopis od 7 na 20 vin., železnica, poštnina za 200 odstotkov, tisovine za 200, ter sploh vse, tako da ako se prispevek porazdeli, ostane le nekaj vinarjev. Vsled tega predlaga, da se zviša prispevek I. razreda od K 1.10 na 2 K, od II. razreda od 7u vin. na K 1.40. Vpisnina od 2 K na 3 K. Vse dajatve, to je, podpora za brezposelnost, ob bolezni (v, plavžih in na domu), potna Podpora, preselitvena podpora, pogrebnina itd. se zviša za 100 odstotkov, s tem da plačoleo člani tedensko viš$ donesek, da plačujelo člani tedensko višji donesek, višjo podporo, ter prosi, da se to povišanje doneskov in podpor soglasno sklene. V to debato so posegli skoraj vsi so-drugi delegat je. deloma so bili za povišanje. deloma proti; po dolgi debati in po energičnem govoru s. Tokana se je oglasil delegat podružnice Dobrava sodrug Jakopič ter izjavil v imenu podružnice, da je bil poslan, da glasuje proti, da s« je pa po debati prepričal, da se morajo prispevki zvišati, vsled tega bo glasoval za povišanje v smislu predloga Osr. društva. Viharno odobravanje vseh navzočih je sledilo njegovim izvajanjem. V istem smislu so se pridružili sodrugi z Jesenic, Celja in Štor za povišanje, ter so vse svoje protipredloge umaknili, nato je sledilo glasovanje o predlogu Usr društva, ki je bil s vsemi glasovi sprejet razven dveh (Javornik). Izid glasovanja je bil z navdušenjem sprejet, ter so delegatje s tem pokazali, da razumevajo položaj časa. S pobi; uujem zvišanih prispevkov se prične s I. februarje;;! 1920, izplačevanje , povišanih podpor pa s 1. avgustom 1920. Po tej točki je prešla razprava zopet k ujedinjenju. Ker se ni nihče več oglasil * besedi, je s. Kaleša Imel zaključno besedo ter je stavil sledeči predlog: Predlagam. da se Osrednje društvo kovinarjev udeleži kongresa kovinarjev, ki po nalogi odmerjena. Povedal sera tu nekatere misli o ureditvi naših financ, navedel nekaj Številki, Ne domišljujem si pa, da je raci predlog edino zmožen urediti našo blagajno. Prepričan sem, da bo naša skupščina temeljitejše obravnavala to pereče vprašanj« to* ga rešila v korist vseh članov.' — * — Občni poiSro?Ji1>ce ?Tvftr*r?f» delavcev v Celju se bo vršil v nedclio dne 4. januarja v prostorih nri ..Zelenem trav-niku“ v Ceiju. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. Raznote rosti. Udeležite se občnega 7hora vsi! Pekovski delavci v Ljubljani so imeli dne 11. decembra pogajanja s pekovskimi mojstri. Pogajanja so za današnje razmere ugodno uspela. Imajo pa ti delavci Se vedno velifto brezposelnost v Ljubljani, in je deloma evke za bolniško zavarovanje pri onih delavcih, ki ostanejo brez zaslužka, prevzame podjetje v celoti. ' V slučaju bolezni se bodo izplačevali poleg bolniške podpore tudi dr-iginjske dokladi za družinske člane v smislu točke 5. zapisnika z dne 2. avgusta 1919. Mezdna pogodba. sklenjena med delavstvom državne cinkarne v Celju in predstojništvom omenje nega obrata, dne 23. decembra 1919. Zapisnik pogodbe se glasi: Predmet: Razprava o zahtevah delavcev državne cipknme v Celju na podlagi njihove spomenice, predložene deželni vladi za Slovenijo dne 3. novembra 1919. Navzoči: 1. DVorni svetnik ing Mohor Pirnat, kot predsednik razprave na ppdlagi odloga predsedstva deželne vlade za Sloveniio štev. 14.584 z dne II XII 1919. 2. Rudarski nadsvetnik ing. Josip KropaČ Jrof predstojnik BrSavne cfnVame v Calju. 3. Dr. Milan l.emež za poverjeništvi) za soc. skrb, 4. ing. Milan Suklje za Zvezo industrijcev v Ljubljani. 5. Ing. Vladislav Bevc, kot zapisnikar. 6. Ivan Hlebš za Osr. društvo kovinarjev tn sorodnih strok v Ljubljani. 7. Viktor Murko, Franc Grmadnik, Franc Polnar, Ivan Martinčič kot zastopniki delavcev držav-ne cinkarne v Celju. Predsednik otvori razpravo ob 9. ort čita posamezne točke spomenice in pova-bi navzoče, da razpravljajo o zahtevah točko za točko. Sklene se: 1. Sedanji dnevni zaslužek s 100 ^ poviškom se vsem uslužbencem razen Izučenim profesiJonistom zviša v obojestranskem sporazumu za 40 %, izučenim profesijonistom pa za 50 %. 2. Druga točka spomenice se odkloni, ker ni nikakor razjasnen položaj gleda dobave rudo hi s tem združenim nadatK nim obratovanjem. (Ta točka Je zahtevala nabavni prispevek po 250 K, 150 K, ter 70 K, ker se pa ne more vedeti, kako bo z rudo, se Je to točko preložilo na poznejši čas. Komisija Je pripoznala to točko za upravičeno.) 3. Tretja točka spomenice se odstavi x dnevnega reda sporazumno z vsemi udeleženci. (Ta točka je bila med časom že urejena.) 4. Četrta točka spomenice se odstavt iz dnevnega reda sporazumno z vsem! udeleženci. (Komisija se Je izrekla za nekompetentno glede usnja, ter se je treba radi tega obrniti na oblačilnico.) 5. Zaposleni vdovd in vdove z nepreskrbljenimi otroki jjo 14. leta In z lastnim gospodinjstvom se štejejo glede premoga kakor oženjeni a) Samcem se zviša letna kvota premoga na 25 centov; b) samcem, ki žive v konkubinatu z lastnim gospodinjstvom in ki imajo otroke, se pt ipozna letna kvota premoga 50 centov; c) samci, kateri so pri cinkarni usluž-beni najmanj 1 leto in za katere se uradno dokaže, da' vzdržujejo mater in njene nedorasle otroke do 14 leta. dobe letno 50 centov premoga. 6. Zaposleni vdovci in vdove, samci v konkubinatu z otroki -še štejejo glede aprovlzacije K-.Ibr oženjeni. Samci, ki vzdržujejo mater (glej 'toč, 5 c), imajo pravico tio aprovizacije zase in za mater. 7. Vsak delavec dobi na plačilno pe-rijodo (14 dni) 20 dkg mila: glede nabave brisač, delavne obleke za zidarje in lesenih cokelj za deiavde pri pečeh se bode cinkarna obriifla na oblačilnico za Slovenijo. 8. Zahtevi v osmi točki spomenice se ugodi, za slučaj da je kontuifu: odrejen od uradnega zdravnika. — (Pod točko osetn se Je zahtevalo, da se v slučaju kontumaca izplača uslužbencem popolna dnina z vsemi dokladami.) 9. Deveta točka spomenice se vzame na znanje. (Ta točka zahtevi, da ostanejo vse bonifikacije v veljavi.) 10. Sporazum velja počenši s 14. decembrom 1919. Ljubljana, 23. decembra 1919. — podpisi. Uspeh, ki so ga dosegli kovinarji Celjske cinkarne. Je uspeh vzorno organba-cije m dobre volje obojestransko; le po tej poti naprej! Dopisi. h Ribnice nad Mariborom. V Ribnici Je mnogo lesnih delavcev iit kamnosekov brez dela. Inž. g. Fr. Lenarčič bi sicer zaposlil par delavcev v svojem kamnolomu v Jožefdolu pri Ribnici, toda plačati noče toliko, da bi kdo mogel od tega živeti. Ponuja samo 2 K od ure. Za tako plačilo ni mogoče delati, Kato domači kamnoseki ne sprejmejo take ponudbe. Tudi če2 poletje so kamnolomi stali, zato so kamnoseki delali pri kmetih in se za silo preživeli, a po simi tudi kmetje ne plačajo nič. Delavstvo našega kraja je torej v jako kritičnem položaju In ne vemo kaj bo. PrPoPsimo pa tuje kamnoseke ni lesne delavce, da ne Potujejo y Ribnico in ne iščejo dela, ker bi s ton škodovali tovarišem k sebe pahnili v bedo. CeUe. Sodrage volilee se nujno opo> earla, da se vsi pravočasno vpišejo na pri. stojnih občinah v volilne Imenike. Kakor čujemo, {e rok n to precej kratek, zato je vsakega našega roliIca asfeui dolžnost, čim preje poskrbeti, da pride pravočasno V volilni imenik. Tajništvo JSDS v Celja. Domači pre&tad. Občinske volitve in volitev v narodno skupščino. Za volitve v občinske za-stope se že delajo priprave. Delavstvo .povsod naj pazi na razne oklice in pozive. da se pravočasno priglasi. Izvolijo naj se (k>vsod tudi volilni odbori sporazumno s političnimi organizacijami social-.nodemokratične stranke. Važne so volitve v občine, to nam le lasno dokazala vojna doba. — V kratkem se začno tudi priprave za volitev'v narodno skupščino. Kakšen bo volilni red za narodno skupščino ali državni zbor, nam danes še ni znano, a upamo pa, da se uvede .splošna in enaka volilna pravica, čeprav klerikalci strašijo, da se ne uvede. Če bi se ne uvedla splošna in enaka volilna pravica, bo delavstvo itak vedelo, kaj mu je storit!- Res je pa, da se kapitalisti, ne samo liberalni in radikalni, marveč tudi klerikalni bore proti splošni volilni pravici, čeprav »Slovenec'* in »Večerni list" trdita, da so klerikalci za splošno volilno pravico. Klerikalci brijejo iz vsega sveta norce. Zgodovina vojne nam pač dosti Jasno kaže, kaj so klerikalci. Konstatacija. V svoji božični številki je prinesel ^Slovenec" tudi tole notico: Zakaj se Izvaža v 'talijo? O. Prepeluh in dr. molja sta tekoči teden h Jugoslavije preko Logatca v Trst, kakor se nam pravi, na račun Vojne zveze izvozila: 16 vagonov prešičev, več vagonov volov in fižola ter l vagon kož. Mi vprašamo, kako kompenzacijo se je dobilo zato in kdo razpolaga ž njo? Nerazumljivo nam je pa na vsak način, icako se morejo izvažati ko?e! Mi trpimo na pomanjkanju obutve, socialisti pa nam izvažajo kože in Še to v — Italijo! Treba bo tudi nadzorovati naš izvoz lesa v Kalijo in se vprašati, zakaj vlada za kompenzacijo ne preskrbi manufakturnega blapra za obleko!“ — Če sem danes še Siv. potem vem, d.i občinstvo „S!oven-cn“ nr,nv nič ne veruje in čisto pravilno sodi, da je^ notica zlagana. Zakaj, kdor danes izvaja ali pomaga izvažati \z naše debele kože. resnično zasluži, da se ga •inča. ..Slovenec" prsv dobro ve. da^nje-Kova vest ni resnična in v danih razmerah tudi hiti ne more. pa vendar prinese Sveti dan takšno zavedno, hnfskajo- 'až. Isto velja glede „več vagonov, volov la fižola.** Same laži! Moje nazi- renje, 'da Je namreč Izmena blaga me? posameznimi deželami potrebna. Je znano. Veliko in dnevno naraščajoče pov-prašanje po oblačilih, ki jih pri nas ni, dokazuje, da je njih uvoz nujno potreben. Vsakdo pa tudi ve, da se uvoženo blago ne more plačati z našo sedanjo valuto, ki je nihče sprejeti noče, temveč da se mora za sprejeto blago dati drugo, in sicer le takšno, ki ga imamo dovolj ali vsaj v zadostni meri. Sem zato, da se ves izvoz monopolizira in, da tujo valuto zanj prejme država ali posamezne njene institucije. Trgovci se temu upirajo, kriče in zahrbtno intrigirajo. In »ljudski** »Slo-vencc“ jim pomaga z lažmi in Izmišljenimi pripovedkami O priliki, ko ujamem par trenotkov zato, se hočem razgovoriti o tem, kdo se je brigal in tepel zato, da dobimo za ljudstvo vsaj nekaj oblačil in obutve in kdo se ni brigal In tretjič kdo je temu nasprotoval. Za danes kon-statiram le eno: Da se Je „Slovenec“ na Sveti daa zavedno zlagal zgolj iz namena, da oblati političnega nasprotnika. Ali se to izplačar Ali ima časnikarski boj, kakor ga zadnje čase vodi »Slovenec** proti posameznim osebam, še kaj skupnega z bojem idej in načei med poL strankami? Toda čemu vpraševanje, gospodje, kaj ne; saj cflj je v — irtlaki! Albin Prepeluh. Uradne ure za stranke pri poverjeništvu dež. vlade ca Slovenija V oddelkih poverjeništva deželne vlade za notranje zadeve se sprejemajo stranke vsak dan, razun ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure predpoldne. VpokoJItev s. Prepeluha ta drage stvari naših ljudi so klerikalcem in še nekaterim drugim ljudem prava dušna paša. Sodrug Prepeluh je državni uradnik in je hotel že med vojno iti v pokoj zaradi svojega zdravja. Sedaj ga je hotela vlada upokojiti, in sicer v tistem činu, v katerem je nazadnje služboval Očita se mu torej po krivici, da je bil upokojen kot zastopnik stranke. Vrhutega pa njegova upokojitev še ni rešena. Sedaj pa sploh ne prejema nobenih prejemkov. To je krivica, zlasti krivica tudi, ker prav tisti ljudje, ki puste meščanske stranke pri miru, napadajo naše lastne pristaše po krivici. — Vse, kar napravijo ss. Kristan, Bukšeg ali Korač grajajo nekateri ljudje, kar pa delajo meščanske stranke nočejo videti ne kritizirajo; ne vidijo, kar so že napravili krivic ljudstvu vse meščanske stranke in kapitalisti ter da delujejo zlasti sociatnodemokratični poslanci da bi se odpravile krivice in razmere, v katere nas je zavedia lepa meščanska družba. Ni treba omogočiti industrijo, promet in prehrano. Tako pravijo, in vendar vsak pameten človek ve, da bodo pri nas nastale boljše razmere le tedaj, če se uredi promet hi se omogoči delo in produkcija. Danes preti nevarnost gospodarske krize, ki bo zadela najbolj delavce. Le v delu in produkciii |e sreča človeške družbe, pa naj bo* ta družba meščanska ali pa sovjetska republika. Na to ne smemo pozabiti. Delavsko nezgodno zavarovanje. V zelo velikih slučajih se dogaja, da ponesrečenci, njih vdove, otroci in ascedent-je listine frojstne liste, mrtvaške liste iti. ki jih pošljejo delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljahi, kolkujejo, včasih celo z večkronskimi kolki. Opozarjamo tem potom vse prizadete, da so take listine, namenjene uradni porabi zavarovalnice, po § 26 nezg. zakona kolka in pristojbine proste. Župni uradi morajo take listine izdajati ex offo. Dalje opozarjamo, da morajo" vsi dopisi prfvatnffi ose!? nk zavarovfcfnfčo biti zadostno frankirani. Zgoraj omenjene listine pa morajo upravičenci dopošjljaii tudi potom občin. V tem slučaju poši-IJatve ni treba frankirati. Sorodniki vojnih ujetnikov, ki se še sedaj nahajajo na Francoskem, se poživljajo, da naznanijo takoj predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani točni priimek in krstno ime, rojstni kraj, politični okraj in starost dotičnih ujetnikov. Ustanovitev državne oblačiinice v Bolgradu. Minister za prehrano, s. Buk-itg. je odredil, da se v Bcigradu otvori trgovina oblek, blaga, kakor tudi drugih potrebščin, ki bi se mogle prebivalstvu od države dobavljati direktno. Nov vozni red na Južni železnici Obratne ravnateljstvo južne železnice objavlja: S 1. januarjem se izpremeni vozni red Simplon - Orient-ekspresnega vlaka in se uvede nov brzovlak med Ljubljano in Bclgradom. Po novem voznem redu odhaja Oriect-ekspres ’ iz Logatca ob 3. uri 51 min. in pride v Ljubljano ob 4.44. Iz Ljubljane odhaja ob 4.56 In pride v Zidani most ob 6-20. Odhod iz Zidanega mosta ob 6.40, prihod v Zagreb na državni kolodvor ob 8-30. Dalje od hod ob 9. uri in prihod v Sisak ob 10.4, odkoder odrine ob 10.14. — V nasprotni smeri pride Orient-ekspres v Sisak ob 19.16 in odhaja ob 19.24. Pribod v Zagreb na državni kolodvor ob 21-34, odhod ob 21, prihod v Zidani most ob 22.53, odhod 23.19 prihod v Ljubljano ob 24.43, odhod ob 24.53. Prihod v Logatec ob 1.43, odhod proti Trstu ob 3. url — Ori-ent-ekspres ima od 1. januarja samo spalne In jedilne vozove, tako da odpadejo tudi vozovi prvega razreda. — Novi brzovlak Ljubljana — Belgrad bo vozil po naslednjem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ob 20.21; prihod v Zidan most ob', 21.30, odhod ob 21.52. Prihod, v Zagreb na državni kolodvor ol> 23.36. odhod obl 24.17. Prihod v Sisak ob 1.13, odhod ob 121. — V nasprotni smeri bo pripeljali brzovlak Belgrad—Ljubljana v Sisak ob! \£ ter odhajal proti Zagrebu ob 1.1(1 Pri-j hod v Zagreb na državni kolodvor ob 2,10, odhod ob 3. uri. Prihod v Zidan most ob 4.50, odhod ob 5.15. Prihod v Ljubljano ob 6.37. Ta dva nova brzovlaka imata samo vozove prvega in drugega razreda. S prvim januarjem odpove zagrebško ravnateljstvo državnih železnic dosedaj vozeča brzovlaka St 5801 in 5802 med Zagrebom in Belgradom. — Osebni vlak št. 36 sta progi Ljubljana—Celje ne vozi več. Nšmesto njega pa vozi vlak št 38 b, ki odhaja iz Ljubljane ob 4.15, torej pol ure prej, kakor dosedanji vlak št 36. V Celju preide ta vlak zopet v vozni red prejšnjega vlaka št 36. Goriomerijeni novi br-, zovlak odide prvikrat iz Ljubljane v Belgrad v sredo, dne 31. decembra 1919, prvikrat pa pride v Ljubljano dne 2. Januarja 1920. Kredit za begune«. Kredit odobren po vladi za begunce iz okupiranih krajev« znaša 10,200.000 kron. Ustanovitev gozdarskih ŠoL Minister, za rudarstvo in gozdarstvo je te dni podpisal ustanovitev dveletne šole za gon-darstvo in trimesečnega kurza za gon» dne čuvaje pri isti šoli v Sarttfevu. Enako' šolo se namerava ustanoviti v Mariboru. Jeklarna na Ravneb bo v nekoliko dneh začela z vsemi pripravami, da,bo mogoče, v teku prve polovice leta 19201 začeti z izdelovanjem kmetijskega orodja. posebno pa lemežev in črtal. S proizvajanjem tega orodja bo Jugoslavija on sama neodvisna od inozemstva, mben9 ladajatelj in odgovora! IVAN TORAR Tlaka .Učiteljska tiskarna* v Ljnbljaai. JOSIP PRESlfeREN, čevljar v Šiški, (Celovška cesta štev. 82.) Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in / znancem kličem SREČNO NOVO LETO 192(1 ter se priporočam za nadaljna naročila. IJCITEUSKA TISKARN?! UiLiM, FiiiiiM iti IM 6. BU. a titUmat sta, t mm mm Tiskovine ta šole, tapm ■Iva ta Brsti«. Kal «»■<««-aojšs plakate te ratite • m «bod« in voaoltoa. • LETNE ZAKLJUČKE Najmodernejša uredbo as tiskanje listov, knjig, bro* ,\ . šar Itd. Itd. • V STEREOTIPNA LITOGRAFIJA. g Ivan Jax In sin Ljubljana Dunajska cesta 17. jprlporoia avojo bogato aalogo strojev ta stroje za pn teajc za rodite' »n obrt Plssio strsji Adler V ti«* fc»lew Ceniki M dobe raatonj In frenko. [„rirr^.v.^«pwfF^ JTBo tudi mogoče, leni e? e itd. izdelava ti v vsej potrebni množini za našo državo. Bilanca radarske podružnice. Velenje (za čas od 1. maja do 31. decembra 1919). Za centralo Unije rudarjev: Tedenskih prispevkov 1. razreda po 80 h je bilo 28.389, to je 22.711.20 K, 135 vstopnin po 1 K je 135 K, 2 legitimaciji po 80 h Je 1.60 K, skupaj dohodkov 22.847.80 K. Jzdatki: 28.389 prispevkov po 15 h podružnici, to je 4258.35 K; 28.389 prispevkov po 6 h za odškodnino, to je 1703.34 K* za bolniščino 310 K, za brezposelnost 140 K, za pravno varstvo 217 K in marca preveč poslanega denarja 19.85 K izdatkov skupaj 6648.54 K: centrali se je odposlalo denarja 16.199.26 K. — Račun podružnice: Prejemki: 28.389 prispev- kov po 15 h, to je 4258.30 K. 19.017 prispevkov po 10 h, to Je 1901.70 K; imetje podružnice poprej 8.65 K, skupaj prejemkov 6168.65 IČ Izdatki: za strokovni list 991.10 K in 1274 K, za okrožno strokovno tajništvo 1146 K, za poštnino in znamke 62.20 K; izredna podpora 30 K, intervencije 88.40 K, potna podpora 10 K, raznašanje strokovnega lista 30 K, skupaj Izdatkov 3631.70 K, imetje podružnice znaša ob koncu leta 2536.95 K. — Članov je bilo koncem leta 1919 785; organizaciji je pristopilo 135 novih članov, izstopilo pa 9 (ne da bi navedli vzrok), umrli so 4 organizirani delavci. ..Državna posredovalnica za delo", podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 15. decembra do 21. decembra 1919 je iskalo delo 104 moških in 42 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 95 moških in 28 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 122. Pri vseh podružnicah ..Državne posredovalnice za delo11 je/od t. januarja 1919 do 21. decembra 1919 iskalo delo'19.815 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 15.725 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 6714. Delo Iščejo: pisarniške moči (221), trgovski sotrudniki in sotrudnice (166), dninarji, mesarji (1 lik vajenci razne stroke služkinje in kuharice (114), peki, mlinarji, mesarji (11), vajenci razne stroke 009), tov. in polj. delavci te delavke, riuge, vrtnarji, natakarji te nathkarice, krojači, čevljarji, šivilje, slikarji, tapet-niki, vrtnarji, vzgojiteljice, modistinje itd. Delo je na razpolago; hlapcem, deklam, dninarjem, kuharicam, služkinjam, gospodinjam, mizarjem, vajencem razne stroke, klučavničarjem, pletarjcm, pis. močem, steklarjem, tesarjem, žagarjem, kolarjem, kov. strugarjem itd. Zahvala. Vsem tovarišem in tovarišicam v Pollakovi tovarni v Ljubljani se Iskreno zahvaljujeta za podporo, ki so Jo nama naklonili v času najine boleztfi v znesku K 377.— in K 341.—. Alojzij Kopač Ib Devetak Josip. Zalivala. (Store pri Celju.) Gospodu ravnatelju, obratnemu vodji, paznikom, •v kovinarjem in rudarjem se zahvaljujem za pomoč, ki so mi Jo v moji veliki zadregi naklonili, m za nabrano vsoto 310 kron. Zahvaljujem se tudi vsem tistim, ki m mojega soproga spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče. Alojzija Ulaga, vdova. Svetovni prtigiad. Avstrijska socljajno - demokratska stranka prot? smrtnim obsodbam na Madžarskem. Vodstvo avstrijske socialnodemokratske stranke se obrača na soci-ialno-demokratske stranke vseh dežel s fozivom, naj protestirajo proti izvršitvi smrtnih obsodb na Madžarskem. Italijani zapuste Reko? Znani D’ Anmmzio bo moral aajbrže zapustiti Reko, čeprav trdi, da jo ne zapusti živ. 1/ Reke in okolice mislijo menda napraviti mednarodno samostojno državico. Tudi tu ostali demarkacijski črti po Kranjskem in Primorskem se menda Italijani nekoiiko umaknejo. Končno„se reši to vprašanje v Londonu, kjer bo mirovna konferenca deloma nadaljevala svoje delo. Splošna stavka v Bolgariji. Romunska brzojavna agentura „Dacia“ poroča: Po poročilih iz Sofije so v vsej Bolgariji vsled draginje živil in oblačil proglasili splošno stavko. Vlada je v vsej državi proglasila obsedno stanje. Obvestila. Vsa blagajnike podružnic Osrednjega društva lesnih delavcev za Slovenijo, se tem potom opozarja, da Je pri deceniber-skem obračunu priložiti tudi držaVni bon za ono svoto, katero je glasom obračuna poslati na Osrednje društvo. Boni od podružničnega denarja pa naj se hranijo v podružnični blagajni- — Načelstvo. Vse funkcijonarje Društva lesnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju tem potom podpisano načelstvo opozarja, da morajo z ozirom na bližajočo se skupščino biti decemberski obračuni vsaj do 8. januarja 1920 vposlani na Osrednje društvo, da more isto pravočasno sestaviti letni račun. Nadalje se opozarja vse blagajnike podružnic, da obveste svoje člane, da Je letos vplačati tudi 53. prispevek. Poskrbe naj, da člani vplačajo svoje prispevke pravočasno, da ne bodo zamudili roka za preložitev računa do 8. januarja. Opozarja se nadalje, da morajo biti vsi letošnji obračuni, ki so morebiti še izostali, do tega dne vposlani na Osrednje društvo. Načelstvo. Podružnicam hi vplačevalnleam Unije slovenskih rudarjev. Vse blagajničarje podružnic se opozarja, da obračunajo za mesec gruden najkasneje do 15. januairja na Unijsko centralo. — Načelstvo Unije. Izredna skupščina kemičnih delavcev. Izredna glavna skupščina „Osred-njega društva kemičnih delavcev in sorodnih strok" na slovenskem ozemlju se bo vršila 11. januarja 1920 v Ljubljani v društvenem prostoru pri Mauserju, Novi Vodmat št 189. Dnevni red: 1. Poročila a) predsednlltva; b) tajništva; c) blagajnika; d) kontrole. 2. Razprava o skupnem delu z ostalimi bratskimi organizacijami v Jugoslaviji. 3. Delna izprememba opravflnika. 4. Volitev odbora in kontrole. 5. Raznoterosti. Zborovanje se prične točno ob 9. nri dopoldne. Kovinarji naj ne potujejo v Osjck ker je tamkaj veliko kovinarjev radi pomanjkanja dela brez posla. V Brodn ob Savi stavkajo brivci. Izmed brivskih pomočnikov naj nihče ne Išče del^ tamkaj. Književnost. G. Keller: Don Correa. Poslovenil dT. J. Glonar v Ljubljani 1919. Izdal te založil »Ljudski glas«, natisnila Učiteljska tiskarna. Iz nemščine se pri nas prevaja zelo malo, čeprav bi se rudi v tej bogati literaturi našlo marsikaj, kar M s pridom bralo ljudstvo. V Imenovani knjižici smo dobili prevod znane novele enega najljubezmivejših' novejših' nemških pisateljev. ki jo vsem prav toplo priporočamo, Romantično, dogodkov polno dejanje nas vleče in zanima, dokler knjige ne odložimo. Upamo, da se bo zbiri«, v kateri je knjižica izšla, nadaljevala (er polagoma tudi res ustvarila /-Zabavno knjižnico« za naše ljudstvo, ki tako nujno želi lepega čtiva. Cena je pri sedanji dragimi izredno nizka, stane le 3 K, zato upamo, da bo ljudstvo pridno segalo po njej. Dobi se jo po knjigarnah ali pa pri upravništvu »Ljudskega glasu«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 ........ ■ a fc Stt ie w!s n lete teli vtem »vojiin cenjenim gostom Pranja Kovač, gostilna Pre^rnov bran I^nbljsM Rožna ulica 29. * K * » Vsem članom in gostom Stavben« in Oostilniike sadnigc vDelavski dom* v Trbovljah kličemo sm ii lesels m letel Haielatm. a s ■ 1 Ms ii ai ii ira Leskovic in Meden i Lj«bJJ*na. 4Č - — — 8 5J a m i m!o m Me Milko Jesih vtotjfc* trgovtat n ..... m M- 1 Si« ie miš m lete / A. Drufovka yri tafta«. P M i • i Mm ie rte n lete Derehda Franc ■ — - - ■ E ii inm asu« leti teli vsem svojiia cenj. odjcinalccm konsumno društvo Trbovlje. ' SrsEso ie n!e m lete * želi vsem cenjenim gostom ,Narodna kavama4 v LjubljanL *» JI |S tt>;a Mie ie ?esefc 11 lete j teli vsem odjemajcem gostom i Peter Štepic vinotricc Ljubljana-Spodnja Slfika. 9. • ■ i3 Mn im lete vsem prijateljem in znancem Podružnica Unije sloven. rudarjev v Trbcvljah. • 5 Veselo in srečno ( novo leto 1920! • oščim vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem , ter se obenem zah valj ujem ^za obilno doslej izkazano zaupanje, priporoCujoč se, da se mi isto ohrani tudi v bodoče. 1 Stanislav Horak ^atavracija na Juineai kolodvoru v LjubljanL Delniška družba pivovarne „UNION“ žeU vsem svojim odjemalcem veselo in srečno , NOVO LETO 1920! t , '^252552?®** kolinske kavne primesi Seli sraitto in veselo novo Selo dolinska sovama za kavno primes v Ljubljani. SREČNO IN VESELO NOVO LETO Mi vam «rcjhs aa»w« Konsumno društvo v Zagorju lfež©tetw fan imdzorstm Srečno in veselo novo leto S«ilm »ucas »vojim odJomak»m, t*&** U»t!i m-iMMM ta prijKio^jeai Zahvaljujem m m ioaiai obilno Ukaimu« mi uup«^t tar M jaiporočam r» m* tadi v bsdefe 3QS!P PREŠEREN, ftevljarstv*. SiSka—LjabljHua, Celovfck* eeat« SSL SREČNO IN VESELO NOVO LETO tafl Konsumno društvo rudarjav v Hrastniku. * ' s ■ J H »i - - ■ i as Tmu vmflm mujuatai odlmaaka«. m*• » vim ub 1 m ktaaw unpaai* t »tanaa isU tac ■S nujaa priporočati tud! ut nitilet}« is z«Un rtiua K8&S S» Hseifl B9¥8 Siti 1323! imfflTI PraiaraovauLld. ■Mtur. Hinute* eesJa 19. SL 5 Slada Is nft m Ms t*H vmmb is vsnm oonjeiiiin odjnmaiccm tar M nadalje priporoča H. Suttner. SL, - . « "toa i tali im lila9 n EMi z Min pekarija, al&ttitaraa bi kavama v Ljablja&i Stari ti« itn. SL wL - „.I s ; —— ' ■■ ’ faaaa m geetmn, pdjata&aaa In uuUMa« *«Si |>ri» KtM linah mi isti lia | Jože in Ivanka Schrey L «®-~— * Inn M v lMfttl.fr. Petra n# B Mi is nsela mm leit fallT vmta tvojim tuntlia jjMtom. w4-frtfcltam ta luaaooat, eafcvajjuj^a Mjkt m Monkuiji obtok tvoj« kavnma tar *t jim priperafaB tsdi BadiJje. Stefan MihoIiČ s soprogo. j * ■ Tum •Uakovaleeai ta gnetem goatftM v Delavsko« imam v Trbovljah ž«{1 stt ii nle im Uti g*Bti l Bite. S B " fiutan ta IMS»md. Mm k ftefi vwMa AaatttMi aooliMtt ta i«im« «retaa la m* : novo letol : tabmlb+tl H ac *j8«Sn^s aMak tar a> BcipmvSiaa saffi sx tatabi ■■IrinaJfMtl X odi. upoiiUrM^aa fraa UitU. te « M — Gostilna »Lek&e* «Wta Mm. ta. aM mm fa«Ntai »rti m. «4|eMgtaa, rij sročs« is vesel« kov« IcCs. asyu ‘ Mirtja UUa. Is S ' / a Srečno ia veselo sovo leto taOSi mo trvejfm »4 •#wu!ca», ptir jataBaai ta muKNL fant**« Jih nriJaM* •oJdoiiieatMttMI * boriožiL Z ve!a«{ia*tawjnui Jo«, in josipina Podkov tim. St.MnunS 7 (kis! lfcj& fi. . - .S. SreCsi w leti 1!20~" klite tumu teajoai« goeton^ pri)ateU«iB in zdcjvcam b> m prtpacMa M nadaljal »Ulal oblak Fran Krva.^č s aejMrt^s Jižitasadji M!cs' mu chm polis. h, , —s a m Vtem JMaaaar* a LJnbijttti i» okotid tetkii srečno in vesefo mrvo leto 19X01 M» in ihidti BenAtfi rUMMŠMhHL Vaoa» vetaoeiUa*ta» ebiekerveiaa* BLAVASMI -STRITAS* k«kar (udi prijatelja« in smmmb / kiifiava raiUM ara«* v - - - NOVEM LETU - - - tar aa priporr&ev* aa nrOaM« aakluM^oMMt hsdi v ^oža«a. — Fani in (vca Stritar, vogal Sv. , Patra ooeta - Radookega oeata 2. _ fi- ' -a Veselo novo leto »dl ▼sem cvojlm eenjciaim edjetnaloMB tvrdki Jaz in sin jmJoj?« kole« tu Hvalni!) sfcpojov llmhljMha \ Dwm|*W:- caeta. », ■ ■ J (K — “H (Sie&n in mela bivs leli | želi rcam »voj itn cvcjonito goaton Dominik Kokalj \ maMm* pri Keta*veae- [ Trbovca. U ■ K a Ivan Jakopič tojPgna Auten ufardii ati leli vrča cenjenim ts* ročni kota mi ii vesela ern lata t«f ea |wlp»n8a ta*n|e uxii v bodoče. “ afci vwb*o lujboijfta peetreib«. \