Izhaja v»ak dan ijutraj razven
▼ ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2"—; mesečna naročnina Din 20—, za tujino 80—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopiiov na traiam*
Oglasi po tarifi in dogovora Oprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-63. Podružnica ? Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60.
V Celju s Slomškov trg 4. Pošt. Ceb. rač.i Ljubljana 15.621.
St. lOOa
Ljubljana, petek, dne 1. maja 1931
Leto if.
Sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko
Zasluge poljsko-jugoslovanskib lig - General Živko vic, dr. Voja Marinkovič in drugi izvoljeni za častne člane zavoda za intelektualno sodelovanje Jugoslovanov in Poljakov
Začetki velike vseslovanske akcije
Profesor Leopold Moulin
Nedavno so v Italiji zaprli belgijskega profesorja Leopolda Moulin-a zaradi sumnje, da agitira proti fašizmu. Zaradi tega koraka italijanskih oblasti so priredili belgijski dijaki v
Bruslju velike demonstracije proti Italiji.
Nj. Vel. kraljica Marija v Splitu
Split, 30. aprila, (k) Danes popoldne ob 2'20 je z dvomim vlakom dospela v Split Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princema Tomislavom in Andrejem. Dalje je prišla tudi kneginja Olga s svojimi otroci. Na postaji so visoke goste sprejeli zastopniki ob-lastev in šolski otroci, člani kraljevskega doma ostanejo v Splitu nekaj časa na letovišču. Za sprejem je priredil Split velike svečanosti. Vse mesto je okrašeno. Mestno načelstvo je izdalo poseben proglas na narod.
Pogreb kneginje Darke Kara-d.iordjevič
Pari*. 30. npriln. A A. Havas poroča: Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je izdalo poročilo, v katerem razglaša, da bo pogreb kneginje Darke l^aradjordjevičeve v soboto ob 10. dopoldne. Opelo bo v ruski cerkvi, pokojničino truplo pa polože k večnemu počitku na pokopališču Pere Lachaise. Jugoslovanski pooblaščeni minister dr. Spalajkovic bo pri pogrebu zastopal Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljevsko vlado.
Angleški kralj bo ozdravel
London, 30. aprila. A A. Danes se je angleški kralj po prestani bolezni prvič sprehajal po vrtu vindsorskega gradiča. Kralj bo v kratkem popolnoma okreval.
Ljapčevu poverjen mandat za sestavo koalicijske vlade
Sofija, 30. aprila. AA. Šef Demokratičeskega zgovora Ljapčev je dobil mandat za sestavo koalicijske vlade. Ljapčev bo začel razgovore z Zastopniki strank 2. maja.
Naš novi poslanik v Bernu
Bern, 30. aprila. AA. Jugoslovanski poslanik v Bernu Milojevič je danes izročil akreditivna Pisma predsedniku švicarske konfederacije. Predsednik konfederacije je sprejel Milojeviča v prisotnosti g. Motte z običajnim ceremonije-
lom.
Nastopni govor novega predsednika avstrijskega parlamenta
Dunaj, 30. 'prila. AA. Korbiro poroča: Novi predsednik avstrijskega parlamenta dr. Karel Renner je imel o priliki svoje izvolitve govor, v katerem je pozval člane parlamenta, naj bi med njimi zavladala sloga, ker je ta sloga potrebna zlasti v sedanjih časih, ko so na dnevnem redu važna gospodarska vprašanja in je zato potrebno tesnejše sodelovanje. V Avstriji je dnevnem redu vprašanje socijalnega za-konodajstva. Razen tega odločajo o usodi Avstrije mirovne pogodbe. Iz vseh teh razlogov ni na mestu, da bi sedaj drug drugega obtoževali, pač pa moramo združiti svoje napore, da odstranimo slabe posledice mirovnih pogodb. Prvi korak v tem pogledu je pogodba o tesnem gospodarskem sodelovanju med Avstrijo in Nemčijo v obliki carinske zveze. Govornik je želel, da bi k tej zvezi pristopile še druge države. Ta korak pa bo vsekakor še bolj zbližal oba bratska naroda.
Sklicanje komisije za kontrolo avstrijskih financ
. Berlin, 30. aprila, d. »Lokal Anzeiger« javlja 1* Ženeve, da so se končala pogajanja o sklicanju kontrolne komisije, ki so se vršila nekaj dni. Pričakujejo, da bo kontrolna komisija sklicana za 10. maja. Ta komisija naj odloči, če neniško-avstrijski načrt carinske zveze ne posega v dohodke, ki so bili ob sklenitvi posojila Društva narodov zastavljeni.
Varšava, 30. aprila. AA. Pat poroča: Včeraj je bil prirejen banket v čast jugoslovanskih gostov. Prisostvovali so mu predstavniki poljskih novinarskih sindikatov, poljsko - češkoslovaško - jugoslovanskega književnega društva in poljsko zbornice, poljsko-jugoslovanskili lig, predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, zastopniki prosvetnega ministrstva, jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič z osobjem poslaništva, književni krogi Poljske in druge odlične osebnosti. V napitnicah iso posamezni govorniki slavili poljsko-jugoslovan-sko prijateljstvo. Snoči je bil prirejen na čast gostov rout v mestni posvetovalnici.
Varšavo, 30. aprila. AA. Včeraj popoldne je imel organizacijski odbor poljsko-jugoslovanskega kongresa sejo. Jugoslovanski delegat dr. Radovanovič je najprej opisal zgodovino tega skupnega dela in ugotovil z zadovoljstvom, da se v obeh državah množe odbori in društva za poljsko-jugoslovansko sodelovanje. V tej zvezi je opozoril na prijateljski sprejem jugoslovanskih odposlancev na Poljskem.
Poljski delegat prof. Boguslavski je na-glašal, da je bil sedanji poljsko-jugoslovan-ski kongres odlična javna manifestacija za sodelovanje med Poljsl ) in Jugoslavijo in koristen korak k bodoči veliki vseslovanski akciji.
Poljski general Fabijanslii je govoril o svojih spominih na boje v Srbiji leta 1876.
Predsednik poljsko-jugoslovanske lige opat Kneble\vski je tolmačil program polj-sko-jugoslovanskih lig in ostalih poljsko jugoslovanskih društev.
Dr. Radovanovič je nato ponovno povzel besedo in govoril o delu poljsko-jugoslo-vanskih lig v Jugoslaviji. To delo bo treba še poglobiti in razširiti. Njegova izvajanja je izpopolnil prof. Molč, ki je podrobno opisal delovanje teh lig v posameznih jugoslovanskih mestih. O delu poljsko-jugoslovanske lige v Skoplju je poročal skop-Ijanski delegat dr. Vojnovič.
Varšava, 30. aprila. AA. Na snočni seji poljskega instituta za intelektualno sodelovanje je naznanil predsednik tega zavoda prof. Hilaimvicz, da so bili izvoljeni z:i
častne elane predse—.ik jugoslovanske kraljevske vlade armijski general Peter Ziv-kovič, minister za zunanje zadeve dr. Voja Marinkovič, minister za gradnje dr. Kosta Kumanudi, pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič in jugoslovanski opolno-močeni minister v Varšavi Branko Lazarevič. Za aktivne člane so bili izvoljeni jugoslovanski delegat dr. Radovanovič in drugi.
Jugoslovanski poslanik dr. Branko Lazarevič se je zahvalil za odlikovanja v imenu vseh prisotnih odlikovancev. Pri tej priliki se je še pos^b j zahvalil profesorju Hilarowiczu za ves njegov trud in delo za pospeš« nalije sodelova med Poljsko in Jugoslavijo.
Varšava, 30. aprila. AA. Na seji odbora za duhovno sodelovanje med Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo je predlagal jugoslovanski delegat Petrovič, naj bi se osnoval skupen odbor za poglobitev književnega sodelovanja i. 1 temi tremi državami.
Za carinsko zvezo balkanskih držav
Pomemben govor našega zastopnika na »balkanskem tednu« v Atenah - Gospodarsko sodelovanje med balkanskimi naroiifljLie treba postaviti na nove podlage - Globok vtis
izvajani jugoslovanskega delegata
Atene, 80. aprila. AA. Semkaj so prispeli delegati balkanskega tedna iz Soluna. V njihovo čast je priredila trgovska zbornica banket. Prisostvovali so mu med drugimi minister za gospodarstvo Deru-nis, diplomatski zastopniki balkanskih držav v Atenah, jugoslovenski odpravnik poslov Milan Jovanovič, delegat jugosloven-ske zbornice v Solunu dr. Dragomir Mihaj lovič, a kot opazovalec Bogdan Radiča. Predsednik atenske zbornice za trgovino Antonijades je pozdravil delegate, nakar so se oglasili k besedi delegati posameznih balkanskih držav.
V	imenu jugoslovenskih delegatov je govoril dr. Mihajlovič. Njegova tehtna izvajanja so napravila na vse prisotne globok vtis. Govornik je utemeljeval potrebo,
da sc osnuje carinska zveza balkanskih držav. Balkanske države bi morale paziti predvsem na to, da ne prirede druga drugi iznenadenj. Kot primer skupnega dela je navedel grško-jugoslovensko ligo v Solunu,
v	Atenah, v Skoplju in v Beogradu. To je edina prava pot gospodarskega sodelovanja med balkanskimi narodi. Govornik je izrazil nado, da bo v kratkem ustanovljen grško-jugoslovanski gospodarski odbor, ki naj še poglobi dosedanje stike. Temu primeru naj slede tudi druge balkanske države. Priporoča, naj bi se taki sestanki, kakor je bil balkanski teden, prirejali po možnosti vsako leto. S tem bo podana osnova za politiko širše zasnove, ki naj uredi skupno proizvodnjo in postavi gospodarsko sožitje balkanskih narodov na nove po.1
lage.
Nato je govoril Grk Verloulnis in po zdravil idejo, da se ustanovi gospodarski odbor. Dosedanje sodelovanje med Grki in Jugoslovani je rodilo lepe sadove. Z gospodarskim sodelovanjem pa se bo okrepilo tudi medsebojno zbližanje. Nato je bilo prečitano pismo Papanastasia, ki je obžaloval, da zaradi bolezni ne more sodelovati na banketu. Pozdravil je delegate na balkanskem tednu, ki so se zbrali v istem duhu, kakor je vel na dosedanjih balkanskih konferencah. Vsi ti sestanki naj ostva-rijo zamisel bal? nsl unije, kar pa b« mogočo šele ako bomo povsod zagovarjali zbližanje balkanskih držav. Delegati ostanejo v Atenah dva dni in si bodo ogledali tamošnje gospodarske institucije.
Romunski parlament razpuščen
Viharno enodnevno zasedanje — nico so določene na 1.,
Bukarešta, 30. aprila, d. Kralj je za danes opoldne sklical na izredno zasedanje oba doma parlamenta. Seja poslanske zbornice je bila otvorjena točno ob 12. Ministrski predsednik Jorga je prečital kratek prestolni govor, v katerem kralj opozarja na to, da ministrski predsednik spričo težavnih finančnih in gospodarskih problemov stremi za tem, da ustvari narodno slogo. Vse težave pa se dajo premagati edinole s solidarnostjo naroda. — Ko je bil prestolni govor prečitan, je bila seja prekinjena.
Popoldne ob 4. se je seja nadaljevala. Na seji, ki je trajala le malo časa, je ministrski predsednik prečital vladno izjavo.
V	izjavi se na '-inču izraža obžalovanje, da je ministrski predsednik brez uspjha ■» posamezni in! strankami vodil pogajanja za ustvarit trajnega sodelovanja. Zato ne preostaja drugega, je končal ministrski predsednik, kakor ločiti se.
Te besede je večina poslancev sprejela z viharnimi protestnimi k’!;i. Nato jo ministrski predsednik povzel zo;>ct besedo in prečital dekret, 1 iterim se razpuščata poslanska zbornica in senat. Novo volitv. za poslansko zbornico so določene za 1 junija.	J
Ko je bil prečitan razpustitveni dekret, se je poslancev polastilo strahovito razburjenje. x stala je zmeda in večinski poslanci so začeli demonstrirati za bivšega ini-nist.skegi predsednika Manuja in proti JorgHi vir.-1!. Posebno 'H ministrskemu
Nove volitve za poslansko zbor-za senat pa na 4. junija
pre’ -'dniku so posla viliarno prot- li rali.
Bukarešta, 30. aprila, d. Včeraj imenovani minister brez listnice Julij Haciegan, ki je bil postavljen za ministra-rojaka za Sedmograško v Jorginem kabinetu, je narodni kmečki stranki, katere član je, sporočil, da je ministrstvo prevzel. Nato je bil iz stranke izključen.
Letošnja konferenca Male antante
Vedno večji ugled dr. Marinkoviča
Pariz, 30. aprila. A A. ?,Petit Parisien« prinaša članek Alberta Juliena o konferenci Male antante v Bukarešti. Albert Ju-lien pravi, da je ta konferenca nenavadnega pomena, ker se ho na njej določila smer splošnega stališča nasproti paktu o avstrijsko-nemški carinski uniji, ki pride pred Zvezo Društva narodov, kjer bo Malo antanto zastopal dr. Marinkovič. Dalje pra-
vi	člankar, da manevri dr. Curtiusa in dr. Schobra neposredno in najbolj ogrožajo Češkoslovaško.
Albert Julien se bavi tudi z ekspozejem dr. Beneša, v katerem je izrečena namera o protinačrtu zoper avstrijsko-nemško carinsko unijo ter pravi, da bo ta akcija dobila tudi v Briandu in dr. Marinkoviču uspešno podporo splošnih interesov. O g. Marinkoviču pravi Julien, da po zaslugi njegove hladnokrvnosti in sposobnosti njegov ugled od zasedanja do zasedanja Društva narodov stalno raste.
Proslava Zrinjskega in Frankopana
Zagreb, 30. aprila, d. V Zagrebu, Dubrovniku, Splitu, Varaždinu, Dolnji Lendavi, Prelogu, Čakovcu in v drugih mestih se je danes na slovesen način vršila spominska proslava hrvatskib mučenikov Zrinjskega in Frankopana.
Obisk holandskih novinarjev
Boograd, 30. aprila. A A Te dni prispe v Jugoslavijo skupina holandskih novinarjev, ki »I hočejo ogledati vsa naša večja in važnejša mesta in prirodne lepote Jugoslavije.
Proces proti članom terorističnih organizacij
Beograd, 30. aprila. 1. Danes dopoldne ob 8'30 se je nadaljeval proces proti teroristični organizaciji. Predsednik sodišča Arnerič je takoj pričel z zasliševanjem obtoženega Dragana Dev-čiča. Opozoril ga je na obtožbo, češ da je vedel, da se pripravlja atentat na vlak, a tega ni javil oblastem.
»Za atentat nisem vedel, je odgovoril Devčič,« in še več — bil sem proti temu, da bi Sletkovlč dobil službo pri občinski upravi, kateri sem tedaj načeloval. Z njim se nikoli nisem sestal, ne na ulici ne v javnem lokalu.« Njegovo zaslišanje se je nadaljevalo. Sodniki in zagovorniki so mu stavili razna vprašanja.
Nato je bil zaslišan Carvič. Tudi on je dejal, da ni vedel za atentat in da je s Seletkovičem v vsem svojem življenju le dvakrat govoril. Ca-revičev branitelj dr. Karčič je izrazil mnenje, da obtoženec za časa svojih prejšnjih izpovedi ni bil zbran, in je prelagal, naj ga pregleda psihijater, ker njegov živčni sistem ni v redu. Državni tožilec se je oglasil proti temu predlogu. Sledil je odmor po katerem se je zaslišanje Carevlča nadaljevalo in zaključilo.
Kot tretji je bil zaslišan obtoženec dr. Željko Klemen. Njegovo zaslišanje se bo jutri nadalje-valo.Danes so sodniki zaslišali še obtoženca An« dreja Tilmana.
Stran 2
JUGOSLOVAN
Pe-tek, 1. maja 193:1.
Maša delavska politika
Kmet in delavec sta najštevilnejša stanova v državi in že zato je jasno, da je dobra kmetska in delavska politika za napredek naroda največje važnosti. Kmet in delavec pa sta tudi dva glavna producenta in njih delo za vse narodno gospodarsko življenje odločilne važnosti. Vzrok več, *da tudi javnost polaga največjo važnost na to, da se udejstvuje kmetska ali delavska politika, ker je od tega udejstvovanja odvisen ves napredek naroda. Vsled ljubezni do zemlje in od te izvirajoče privezanosti na zemljo je kmetska politika običajno zdravo konservativna (nikakor ne reakcijonama), delavska politika pa je vsled tabričnega dela in pa tudi dejstva, da dela iz kmetov došli tabrični delavec »koraj vedno v novem mitjeju, bolj radikalna in levičarska.
Pogosto pa se pripeti, da mislijo voditelji kmetske ali delavske politike njen osnovni značaj tako radikalizirati, da zaidejo v skrajne ekstreme. Tako so zavedli pruski jun ker ji nemško kmetijsko politiko v oni pretirani agrarizem, ki ne pozna nobenih ozirov do celote in ki je iz ozko egoističnih vzrotkov povzročil tudi najtežjo gospodarsko in politično krizo, še raje pa so zaplavali.v ekstremne smeri delavski voditelji in sčasoma že skoraj navadili delavce, da so sledili vedno le onemu, ki Je oznanjal najbolj radikalna gesla. Ta radikalizem je postal že tako običajen pojav, da je privedel v skrajni simplicizem. Vsa modrost agitatorja od radikalizma delavske stranke je bila v tem, da je povso-dl grmel proti kapitalizmu. Če je bila kje kakšna napaka, če ni šlo vse gladko, vedno je bil kriv samo kapitalizem in nič drugega. Nikakor nočemo braniti kapitalizma, ki gotovo ni brez težkih napak, temveč povdaritt hočemo samo to, da se je od delavskih voditeljev razlagala politika vedno in v vsakem slučaju na en in isti način, da delavec sploh ni mogel več prav »poznavati dejanskega položaja. Je pač z vsemi stvarmi na svetu tako, da imajo svoje lepe in svoje senčne strani in tudi kapitalizem na sebi ni nobeno zlo, temveč postane zlo šele takrat, kadar je napačno uporabljan.
Za velike narode, ki imajo docela razvito strankarsko življenje, na vse zadnje ni tako hudo, če katera od delavskih strank udari malo preveč na eno stiran, ker so tu druge stranke, ki popravijo škodljivosti njene ekstra-ture. Pri maloštevilnem narodu pa je odločilne važnosti, da edina delavska stranka ne dela nobenih pretiranih skokov, ker ti skoki morajo škodovati vsemu narodu. Ze celo pa velja to za naš narod, čegar razvoj je vsled tujega pritiska zaostal in ki si mora sedaj šele ustvarjaj prve pogoje za razvito nacijonalno življenje. V takšnem slučaju je nujno, da vsaka skupina v narodu stori svojo dolžnost in prav posebno še delavska skupina, ki ima največji dobiček od narodnega napredita.
Iz vseh teh vzrokov ne more za naš narod takoj vse veljati, kar velja za naprednejše narode, temveč je treba najprej dognati, kar naše še nerazvito narodno gospodarstvo prenese in kaj ne. Obenem pa je treba z največjo vnemo gledati na to, da se na vseh poljih poveča produkcija, kar zopet ni mogoče brez složnega dela delavstva z domačim kapitalom. Prav tako pa je tudi zgrešeno metati vse v en koš in naš malenkosten kapitalizem soditi po delih svetovnega kapitala. Dejansko je vendar res, da smo vsi skupaj veliki reveži in da bi mogel že manjši ameriški bo gaiaš prevrniti vse naše narod, gospodarstvo. Enako je res, da se moramo vsi sku paj boriti, da priborimo svoji deželi višji standard, ker od sedanjega nizkega trpita kmet in inteligent prav tako kot delavec. Ne more se delavec iztrgali iz celote, v kateri živi, in osnovne potrebe celole, to je naroda, so tudi njegove potrebe.
Na to pa je naša delavska politika dostikrat pozabila in mislila, da obstoji vsa delavska politika v tem, da propagira najbolj nepopustljiv razredni boj in da hujska en »tam proti drugemu. Ali na tako navaden način se ne da rešiti delavskega vprašanja, zlasti ne v maloštevilnem narodu, kjer niso stanovi niti strogo ločeni med seboj, da sploh ni mogoče potegniti meje med kmetom in delavcem. Pozitivna delavska politika mora zato stremeti za tem, da je sogradilna pri narodovi bodočnosti, a pri tem seveda brani posebne delavske interese z vso odločnostjo. Takšne politike pa smo doslej dostikrat pogrešali
Zadar — italijanska vojna trdnjava
Informacije pariškega lista o stalnem izkrcavanju italijanskega vojnega materijaJa — Priča Mussolinijeve »miroljubnosti«
Pari«, 30. aprila, o. >Le Soir« je objavil dopis svojega posebnega dopisnika z Keke. Ta dopis se glasi:
»Malo mestece Zadar, ki ga je po mirovni pogodbi Italija odtrgala od Dalmacije — jugoslovanske dežele — in anektirala, sc razvija dan za dnem v vojno baro in postaja strahotna trdnjava. Ze od meseca januarja t. 1. dalje oborožuje Musso lin'jeva vlada to svojo trdnjavo na vzhodni obali Jadranskega morja. Oboroževanje se vrši vedno ponoči, da ga ne bi opazili Jugoslovani z bližnjih gričev, ki obkrožajo vse mesto in nižino krog njega.
Vaš dopisnik je imel priliko izvedeti iz dobrih virov, v kakšne svrhe deia vse to flalija v Zadru, posebno od meseca januarja dalje. V noči od 17. na 18. januarja je prispela iz Jakina v Zadar ladja >Cita di Zarac, ki je pripeljala 4 tope po 165 mm in drugo vojno orodje. Topove »o odpremili na posestvo Crespi v Tiretu. 18. januarja ponoči je prispela ladja »Veneto«, ki je izkrcala 7 gorskih topov kalibra 150 mm, 6000 pušk in 12 do 14 zavojev streliva. Orožje in strelivo so izkrcali z ladje vojaki in ga takoj prepeljali v Tiret. V meseca januarj uso italijanske ladje pripeljale v Zadr še 15 drugih topov večjega kalibra.
V	noči od 1. februarja so pripeljali v Zadar 24 gorskih topov. V noči med 3. in februarjem je prispela v Zadar ladja brez svetlobnih znakov in je izkrcala večjo količino streliva. Pri izkrcavanju sta bili zaposleni dve vojaški koloni. Ena je 6 ur neprestano prenašala strelivo z ladje, druga pa ga je odnašala v vojaško skladišče Vlustaf-stan. V februar ju so prispele še tri druge ladje, in sicer »Stamura« in dve vojni ladji. Izkrcale so za 17 vagonov uvuni-cdje. Koncem februarja so pripeljali iz Jakina 4 velike zaboje, ki so tehtali 1900 do 3600 kg. V teh zabojih so bile plošče za bliudiranje, izdelane iz posebno trdega jekla. Kmalu za tern so pripeljali v Zadar še 4 zaboje z enakim vojnim »blagom« ter
nekaj drugih zabojev z materijalom, ki je potreben za montiranje teh plošč. Vsak opazovalec je mogel spričo njihove oblike in njihovih dimenzij takoj ugeniti, kaj je v njih. Drugo serijo zabojev so pri izkrcavanju nadzorovali častniki zadarske garnizije. V zabojih je bil nedvomno vojni materi jal.
V	zadnjem času so Italijani v Zadru izkrcali 30 strojnih pušk kalibra 7 mm, za 12 vagonov bodeče žice, za 10 vagonov železnih stebričev za montiranje bodeče žice. Poučeni krogi vedo, da so Italijani izkrcali dosedaj v Zadru 60 topov raznih kalibrov, 80 strojnih pušk, 30 vagonov streliva, 6000 pušk. Orožje in strelivo so izkrcavali v Zadru omoči »ned 21. uro zvečer in 5. zjutraj. Glavni del lega vojnega materi ja la so shranili v karabinerskih vojašnicah v Bokancu, Tor peti in bivšem avstrijskem skladišču Lačigi, ki ga stražijo vojaki. Drugi del orožja jn streliva so shranili kar na vojnih položajih, tako 4 topove v Barkaliji. Bodečo žico so že napeljali. Pasovi bodeče žice so dolgi po 8 m, vi-s ki 1.60 m. Takih pasov je troje. Prvi je napeljan okrog Zadra, eden do dva km izr ven mesta, drugi v daljavi 4 km, tretji pa tik za mejo, oddaljen od nje 500 do 700 m. Izkopali so tudi jarke in v ta namen so odkupili od zasebnih posestnikov zemljišča v Črni, Bokaljaču, Brodarski in Pini. Vojaška dela vodijo častniki. Obnovili so avstrijsko vojašnico. Druge stare ojašni-ce so podrli in sedaj grade namesto njih nove. Italijanska vlada je votirala za ta vojna dela 4 milijone lir. Dalje napeljujejo podzemske telefonske in telegrafske kablje.
Prebivalstvo malega in tihega Zadra je razburjeno zaradi teh vojaških del. Pravijo, da bo Zadar postal velika vojna trdnjava.
G. Mussolini prepričuje svet o svojih miroljubnih namenih, Zadar pa potrjuje te njegove namene.«
Nemški gospodarstveniki med nami
Ljubljana, 80. aprila. Danes popoldne so dopotovali zastopniki nemške industrije v Ljubljano. Na kolodvoru »o jih prisrčno sprejeli zastopniki naše občine in gospodarskih institucij, nakar so se gostje odpeljali v hotele. Ob 18. uri je bil slovesen »prejem in sestanek gostov po zaslopndrih naših gospodarstvenikov v Zbornici TOI.
Sprejem v Zbornici.
V prisotnosti vseh naših narodno-gospodar-skih predstavnikov se je izvršil ob 18. uri svečan sprejem nemških gospodarstvenikov v zbornični dvorani.
Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. je naslovil na odlične goste dobrodošlico, želeč jim, da ba jin» bilo bivanje v naši domovini liar najbolj udobno. Dobrodošlico je izrekel tudi v nemščini ter nadaljeval: Nemčija zavzema pri našem uvozu drugo mesto, zato nam je gospodarsko najbližja. Gospodarski odnošaii, ki vežejo oba naroda že daljšo dobo dn ki se poglabljajo z razvojem tujskega prometa, bodo po tem posetu sigurno postali še tesnejši. V zunanjem svetu se zatrjuje, da je naša država izključno agrarna. Vendar se nadeja, da se bodo nemški zastopniki industrije prepričali, da so industrijske panoge pri nas posebno v Sloveniji dobro razvile. Jugoslavija je klasičua dežela surovin, mi smo pripravljeni naše rudarstvo in pri rodna bogastva stavili na razpolago nemškemu gospodarstvu. Naša država ima vse predpogoje za dober razvoj nduetrije. Vaš posel naj ta pota odpira in s to željo vam želim kar najleiršo dohrodošlieo.
Univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar je nato odlične goste seznanil z elektrifikacijo Jugoslavije. Jugoslovanska elektrifikacija je mlada, kakor je mlada paša država. Nahaja se šele v razvojne stanju. Konzuinarijske številke uporabe električnih energij v naši državi so v primeri 7. drugimi naprednimi državami minimalne. Tako kouzumira Švedska 2850 Kw ur na leto in glavo prebivalstva, Nemčija 48 kilovatnih ur, Jugoslavija pa po njegovem računu približno 30 Kw ur. l’a ludi ta nizka številka šo ni stvarna. Polovica te energije se kouzumira v dobro razviti kemični industriji. Od 15 kilovatnih ur pa do 200—300 K\v ur je še dolga pot. Nemška industrija ima pi j izdelavi te poti ogromne delovne možnosti. Naša država razpolaga z velikimi energijami. Vodne sile nam nudijo preko 3 in pol milijona KS. Velike zaloge rujav";;a premoga in lignita to število še «atno povečajo. Nimamo pa mineralnih olj. Vprašanje je, kaikšen je pri nas kom um? Še celo v današnji gospodarski depresiji se stalno pojavlja veliko vprašanje po elektrifikaciji v vseli predelih naše države. V Vojvodinj se močno odraža švedski vpliv in veliko število električnih central se nahaja v njihovih rokah. Vem dar je to neka divja elektrifikacija, ki se iz vaja brez pravega načrta. V zapadnih predelih države je elektrifikacija znatno boljše urejena. V Dravski banovini je elektrifikacija napredovala in znaša konzum na leto In prebivalca eca 200 Kw ur, od katerih polovico uporablja industrija. Tudi sosedna Savska banovina vodi veliko elektritikacijsko akcijo. V tej banovini imamo poseben vir energije tkzv. podzemskih pli-
in tudi v lem je eden vzrokov, da ni imela uspehov, ki bi jih mogla imeti.
Vsaka dobra politika izvira iz gospodarstva vsega naroda in to velja tudi za delavsko politiko, pa naj ho še tako razredna
nov, ka eo zelo izdatni in elektrifikacijo močno pocenijo. V Bosni stoji na čelu elektrifikacije država, ki ima v lastnih premogotkopili nakopičenih ogromnih energij. Seveda ne bo Izdelamo vse, kar je projektiramo. Vendar napredek je velik. Tudi sama prestolica Beograd namerava zgraditi ogromno električno centralo 20.000 Kur. Naše naprave vam ne bodo impomirale, veudar se je naša elektilfikacijska telinika učila pri vas, zato upam da bo baš elektrifikacija priuesla gospodarsko zbližamje obeh narodov.
Kot naslednji govornik je nastopil predsednik denarnih zavodov za Slovenijo generalni ravnatelj dr. Slokar, ki je odlične goete seznanil z bančnimi razmerami Slovenije. V letu 1918 se j« nahajala naša država v popolnem vaiutarnein kaosu. Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije so krožile dinarske novčanice, medtem ko so imele zakonsko plačilno vrednost papirnate krone skoro brez slehernega kritja. V letu 1920 je nastopila inflacija, kj je povečala obtok bankovcev od 8.400 milijonov Din na 6.062 milijonov v letu 1925, ko je Narodna banka s prevdarno devizno politiko dinar dejansko stabilizirata. Zakonska stabilizacija dinarja «e nahaja v izvršilnem stadiju. Podrobneje je nato g. govornik predoČil kreditno zadružništvo Slovenije, kakor tudi ves naš bančni sistem ter posebno povdaril, da je nositeljica našega denarništva današnja banovinska lira' milnica (prej Kranjska hrnmlmiea), ki je bila ustanovljena 1. 1820 kot edin institut, v centralni Evropi. Posebno je govornik naglasit debetno obrestno mero v Sloveniji, ki je v Jugo slaviji najugodnejša in je po zaslugi zadružništva vsaka mahinacija venižništva nemogoča.
Oglasil se je nato k besedi podpredsednik zbornice TOI g. Ogrin, ki je pozdravil goste v imenu obrtništva in jim želel kar najudobnej-še bivanje v naši državi, z željo, da bi ta obisk rodil kar največ uspeha in gospodarsko združil oba naroda.
Zbornični tajnik g. dr. Pless je nato obrazložil institucijo našega specialnega zavarovanja v splošnem, kakor tudi epecielno o pniji-kah v našd banovini. V letu 1922 je naša država unificiraila zakon o zavarovanju delavstva, za bolniško zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam. Posebno izjemo tvorijo pri nas bratovske skladnice, ki eo namenjene rudarjem Nosilec vsega našega delavskega zavarovanja je SUZD v Zagrebu, kateremu so pod' -ioni okrožni uradi. Delavsko zavarovanje je od i ,.a--konjenja do 1. 1930 naraslo od 20.000 zavarovanih obvezaiicev na 97.688. Sredstva zavarovanja 6e plačujejo pri bolniškem zavarovanju polovico od zavarovanca, polovico od delodajalca. Pri zavarovanju proti nezgodam pa nosi breme zavarovanja delodajalec. Na podlagi že omenjenega zakona o zavarovanju je bil v industriji in rudarstvu vpeljan 8-umi delavnik, ter so bile postavljene različne zaščitne institucije delavstva (delavske zbornice, borze dela, inšpekcije dela itd.).
Zbornični konceptu! uradnik g. Koce je govoril o prometni organizaciji Slovenije. Omenil je pri tem zbornico TOI v Ljubljani kot skupno Institucijo gospodarskih interesov Slovenije. Trgovino sestavlja 29 gremijev združenih v Zvezi gremijev, obrt je zastopana po 176 zadrugah v Zvezi s sedežem v Ljubljani Mariboru. Nadalje je omenil železniški promet ler kapaciteto tega prometa ter podčrtal da je Ljubija na važen tranzitni center trgovine med notranjostjo države, Avstrija, Češkoslovaško in Nemčijo ter proti zapadu z Italijo. Samo ljubljanski kolodvor vkrca in izkrca' letno pol milijona ton
ter kaže frekvenco 1,200.000 oseb. Nadalje g Koce omenja pomanjkanje zveze z morjem, ka' tera tvori eno najvažnejših gospodarskih vprašanj Slovenije. Tudi avtobusne linije prikazujejo kar najlepši razmah.
Govor duisburškega župana dr. Kosenfala.
Za lep sprejem se je zahvalil dr. Rosental, župan mesta Duisburg ter naglasil, da ima njihov poset poseben značaj, da spoznajo nemška in-dustrijci našo državo in naše razmere. Prepričani smo, da bo ta poset gotovo uspešen in da bomo lahko v polui meri izvršili misijo mine izmenjave dobrin med obema državama. Tako vaša država, kakor tudi naša trpita na pomanjkanju kapitala. Posojil vam žal ne moremo nudili. Poseben interes pa bomo posvetili elektrifikaciji, v kateri je Nemčija v povojnem času dosegla ogromne uspehe. Sveč in. petroleja v Nemčiji skoro ne poznamo več. Zanimanje vzbuja tudi stabilizacija vaše valute, kakor tudi organizacija vašega denarništva. Tudi pri nas je inflacija krepko udarila, bili smo primorani poseči po uvozu kapitala, vendar se je pokazalo, da moramo v interesu našega narodnega gospodarstva ta uvoz omejiti,
Na polju intenzivnosti, racionalizacije, kartelov in trusfcv smo zelo napredovab. Brezposelnost je pri nas ogromna. Referat o vašem socialnem zavarovanju me je razveselil, razdelitev zavarovalnih bremen je enaka našim. Na polju socialne zakonodaje smo šli najbrze predaleč, kajti izdatke bomo morali brezpogojno znižati. V državi je primarno gospodarstvo in je socializacija šele sekundarne važnosti.
Povedati vam moram pa še nekaj, da prinašam od vaših rojakov kar najprisrčnejše pozdrave ter vam »poročam, da se tudi njim danes najbolje ne godi, čeravno otri niso bili zad-dnji pri ustvarjanju napredka v našem meslu. Upamo, da bo bodočnost premagala sedanje gospodarske motnje in nam prinesla olajšave.
K zaključku je g. govornik ponovno povdaril, da si bodo nemški gospodarstveniki točno ogledali naše gspodarske prilike, poslušali naše predloge in stavili svoje, vse pa v okviru kar najintenzivneje v-postavitve redne izmenjave dobrin.
G. predsednik Jelačin se je za besede dtris-burškega župana toplo zahvalil ter povabil 'rafte na »kopni banket.
Priprave za sprejem nemških industrijcev v Zagrebu
Zagreb, 30. aprila, k. Nemški industrijci pridejo 2. maja v Zagreb. V Zagrebu delajo velike priprave za njihov sprejem. Nemški indu-etrijci so se navadili vsako leto delati take izlete v našo državo, da jo spoznajo in da okrepe gospodarske in trgovske zveze.
Makedonstvujušči se nadalje med seboj morijo
Beograd, 30. aprila, o. Iz Zofija poročajo, da Je bil te dni v Gornji Džumajl ubit Nikola Saef, rodom lz Neurokopa, star 29 let, bivfii letnik, član VMRO in pristaš Protogerova. Sodišče v Gornji Džumaji ga je pozvalo k nekemu procesu in od tedaj je izginil. Uvedli so preiskavo, da bi ga našli. Po 15 dnevnem Iskanju so morali preiskavo brez vsakega rezi^tata zaključiti. Njegovi tovariši protogerovci so prepričani, da so ga ubili mihajlovci. Tisk o tem doslej še ni ničesar poročal. Verjetno je, da je molčal zaradi tega, ker vlada noče, da bi Javnost vedela za še vedno neporavnani spor med makedon-stvujuščimi.
Ekspresni vlak z romarji zgorel
Kairo, 30. aprila. AA. Po zadnjih podatkih je bilo pri železniški nesreči med Kairom in Aleksandrijo ubitih 61 oseb in 41 ranjenih. Ogenj je nastal iz neznanih vzrokov v tretjem razredu v trenutku, ko je ekspres vozil z največjo naglico. Zasilne zavore so odpovedale, tako, da ni bilo mogoče ustaviti vlaka hi pogasiti požara. Ogenj se je širil s strahovito naglico. Več potnikov je v obupu 'skočilo iz vlaka, da se rešijo. Končno je strojevodja vendarle opazil, da ni nekaj v redu in ustavil vlak. Zrtjve so sami egiptovski romarji, ki so potovali v Aleksandrijo na bajramsko slavje. Ker je bil te dni promet zelo velik, je imel vlak stare lesene vozove, kar je najbrže povzročilo katastrofo.
Kairo, 30. aprila. AA. Včeraj popoldne je med Tanto in Kairom pričel goreti brzovlak. Zgoreli so 3 železniški vozovi. Po dosedanjih poročilih je bilo ubitih 41 oseb in 50 ranjenih. Razen neke Francozinje, ki sl je zlomila nogo, so žrtve sami domačini.
Kairo, 30. aprila, n. število oseb, ki so zgorele v plamenih vlaka med Tante in Kairo, znaša 50. Požar je nastal v vagonu drugega razreda in se razširil na vagon tretjega razreda. Vlakovodja ni vedel, da vlak gori, dokler ga ni neki čuvaj proge s signali opozoril. Dotlej je vlak br-zel z največjo hitrostjo. Kako strašna je bila nesreča, se vidi po tem, ker je ves del proge posut s kosi ožganih trupel. Mnogo oseb se je ponesrečilo, ko so skočile skozi okna. Edina Evropejka, neka Francozinja, ki se Je rešila, je skočila skozi okno in si polomila noge.
Silen potres na Kavkazu
Moskva, 30. aprila. AA. Tas poroča, da Je bila o priliki potresa v Transkavkaški republiki Na-kičevan posebno prizadeta armenska pokrajina Gerosimska. Materijalna škoda je ogromna, število mrtvih še ni znano.
Moskva, 30. aprila. AA. Tas poroča, da je potres na Transkavkaškem zahteval nad 200 človeških žrtev. Ranjencev Je nad 250, v Ečmi Ad-žinu je bilo ubitih 192 oseb. V tamošnji pokrajini je potres popolnoma porušil 88 vasi. Mnogo živine Je bilo ubite.
Eksolozija v belgijskem rudniku
Pariz, 30. aprila. AA. Havas poroča ir, Mon-sa na belgijski meji, da je tamkaj prišlo v rudniku do eksplozije. Pogrešajo 6 delavcev.
VREMENSKA NAPOVED Dtiuaj. 30. aprila, d. Pologoma nastopi lepše in nekaj toplejše vreme.