pojm e, kot so trdota vode ali pa k orozija in drugi fiz ik a ln o-k em ičn i procesi. Zaradi tem eljite jšeg a znanja bi b ilo treba o n jih bolj izčrpno spregovoriti. G avrilov ič pogosto citira tudi avtorje, k i so prvi uporabili term ine a li pa jih presad ili na naša tla. Srbska kraška term inologija bo zaradi uporabnosti lahko postala k oristen pripom oček za bo ljše razum evanje srbske literature o krasu. Škoda je le , da avtor ni sled il zgledu sloven sk e term in o log ije , k i im a besednjak bolj prilagojen potrebam tujcev. Jurij K unaver Iz slovenske geografske književnosti Borut Belec, Osnove fizične geografije, I. in II. del, druga, p rede lana izd a ja (cikl. sk rip ta), P edagoška ak ad em ija v M ariboru, M aribor 1973; 499 s tran i in 551 ilu s trac ij. Belčeva sk rip ta so razm erom a obsežna, ven d ar je snov sistem atsko in preg ledno podana, predvsem pa nap isana v razum ljivem in neprezahtevnem slogu. K er je snov h k ra ti tud i bogato ilu s trira n a , so sk rip ta nedvom no ko risten in upo raben pripom oček za štud ij p riro d n e geografije na v išjih šolah. V celoti g re to re j za soliden, a v b istvu vendarle p rece j trad icionalno in neproblem sko nap isan učben ik p riro d n e geografije. S k rip ta se nam reč vseskozi d rže p rizn an ih in že u tr je n ih poti, k a r v e lja tako za razpored itev celo tne snovi, k a k o r za deleže, k i so odm erjen i posam eznim prirodnogeo- grafsk im panogam pa tud i za analitično p o d a jan je snovi po posam eznih m ed seboj m alo povezanih v e jah p riro d n e geografije. P ri tem je zanimivo, da v k lju č u je av to r m ed fizično geografijo tu d i k a rto g ra fijo in m atem atično geografijo , izpušča p a zoogeografijo. Značilno je tudi, da obravnava vodovje v dveh pog lav jih (H idrogeografija, O ceanografija). Težišče sk rip t je nedvom no na prirodnogeografskem in v e n ta rju in s tv a r­ nem grad ivu sploh (tudi pojm ovnem ), zbranem po posam eznih v e jah ozirom a poglav jih , m anj pa na m edsebojni povezanosti in skupnem predm etu p rirodne geografije ko t celote ozirom a na osnovnih p rirodnogeografsk ih zakonitostih , ki to sfero označujejo. K er pa ni nam en, da bi sk rip ta nadom eščala p reda­ v an ja , k a k o r razberem o iz uvoda, tem več n a j p red a v an ja le dopo ln ju je jo , je b ržkone tam p o udarek na u strezn i p rob lem atik i in sintezah. K er pa so sk rip ta po av to rjev ih besedah nam en jena tud i izrednim študentom , bi bilo nem ara ven d arle koristno , ko bi av to r v p rih o d n ji, t r e t j i izdaji, dodal — v sa j v oblik i zak ljučnega pog lav ja — tud i poglav itne aspek te p riro d n e geo­ g ra fije ko t celote, s čem er bi sicer skrbno sestav ljen učbenik p ridobil ne le v vsebinskem tem več tud i d idaktičnem pogledu. D arko R ad in ja Borut Belec, Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Slove­ niji, Časopis za zgodovino in narodopisje , Nova v rs ta 9, (XLIY) le tn ik 1973, p rv i zvezek, Založba O b zo rja M aribor, 1973, str. 139—198, 6 k a r t m ed bese­ dilom. Po ob sežn i štud iji o transform aciji v inorodne pokrajine, k i j e le ta 1968 izšla kot sam ostojna k n jiga pod naslovom »L jutom ersko-orm oške gorice« in po štev iln ih podrobnih obravnavah vinorodnih obm očij Severovzh od ne S lo­ ven ije , k i jih je B elec priobčil n a jveč v Č asopisu za zgodovino in narodo­ p isje , je pred nam i n jegova nova obsežna štu d ija o v inogradništvu . Od n jegov ih dosedanjih štud ij se ta razlik u je po tem , da obravnava vsa tista obm očja S loven ije , k jer so b ili po letu 1896 vinogradi. Š tud ija je razdeljena na osem p og lav ij, v katerih avtor p redstavi m eto­ dologijo razisk ave in podaja k ratek oris dosedan jih proučevanj v in ograd­ ništva na S lovenskem , preg led naravnih in družbenih d ejavn ik ov pom em bnih za razvoj v in ogradn ištva na S lovenskem , geografsko reg ionalizacijo v in o ­ gradnišk ih pokrajin , sp lošne značilnosti razvoja v in ogradništva, razporeditev v in ograd n išk ih površin in n jihovo sprem in jan je v obdobjih 1896—1954 in 1954—1969, v in ograd n išk i prelog kot e lem en t odm iranja agrarnega prostora, d ivergen ce v socia ln ogeografsk i strukturi v in ogradn išk ih pok rajin ter' p o ­ droben prikaz sprem injanja v inogradnišk ih površin v zadnjih sedem desetih le tih v posam eznih vin ogradn išk ih pokrajinah. P rikaz razvoja v inogradn išk ih površin tem elji na podatkih k m etijsk e sta tistik e iz le ta 1896 in podatkih G eodetske uprave SRS za leti 1954 in 1969. P redstavljeni sta obdobji 1896—1954 in 1954—1969, s čemer je želel avtor prikazati razvojn e tend en ce prostorske razpored itve v in ogradn ištva v obdobju o b n avljan ja v inogradov po trtn i u ši in v času predvojn ih gospodarskih kriz, ter na drugi strani razvoj v p ovojnem obdobju, ko nastopi h itra deagrari- zacija p od eže lja in s tem p ovezano naglo zm an jševan je v inogradnišk ih po­ vršin . L eta 1896 je b ilo v v inorodnih obm očjih S lo v en ije 5,3 % km etijsk ih zem ljišč pod vinogradi, le ta 1954 3,6 % in leta 1969 sam o še 2,6 %. V osnovi je B elec raziskoval sprem em be vinogradn išk ih površin po katastrskih občinah, katere je združil v mikro-, subm ezo-, m ezo- in makro- reg ije . Izd ela l je reg ion a lizacijo v inogradnišk ih pokrajin , pri čem er se je n aslon il na Ilešičevo pok rajinsko-fiz iogn om sko reg ion alizacijo S loven ije (G eo­ grafski vestn ik XXIX, 1958). P osebnih k r iter ijev za vinogradniško rajon izacijo S loven ije avtor ni uporabil, k ar tudi n i b il nam en te štud ije. A vtor je raz­ d elil S loven ijo na štir i v inorodne m ak roreg ije in devet m ezoregij in je tej d elitv i podred il tudi tek stualn e, tabelarične in kartografske prikaze o spre­ m injanju vin ogradn išk ih površin. G lede na n ara šča n je in sp rem in jan je v inogradn išk ih površin v obeh obravnavan ih obdobjih so k a ta s trsk e občine razd eljen e na 10 tipov. Od skupno 1387 v inogradn išk ih občin jih je v I. tipu. k i pom eni nazadovanje v inogradn išk ih površin v obeh obdobjih , k a r 924. N a splošno pa je rela tivno nazadovanje v inogradniških površin bilo največje v m akroregiji predalpskega P osavja, k je r je nazadovan je v zadn jem obdobju znašalo k a r 50,5 %. Sledi m ak ro reg ija subpanonsko-subd inarskega in d ina rskega P osavja , potem P r i­ m orska m akroreg ija in z relativno najm anjšim nazadovanjem m akroregija subpanonskega Pom urja, P o d ra v ja in P osav ja s 23,3 % nazadovan jem v zadnjem obdobju. Belčevo delo je p ri nas p rv a š tu d ija o razvo ju v inogradnišk ih površin v vsej S loveniji. Poleg o sredn jega prob lem a razprave, to je razvo ja vino­ g radn išk ih površin v zadn jih 70 le tih , so tud i osta la po g lav ja zelo teh tna sin teza av to rjev eg a dosedanjega podrobnega pozn av an ja geografsk ih p ro ­ blem ov v inogradnišk ih p ok ra jin . M. Pak Matjaž Jeršič and Vladimir Klemenčič: Topical Problems of Open Boun­ daries, G onfini e R egioni, Instituto di Socio log ia In ternazionale G orizia, T rieste 1973, str. 123—133. R azprava je tiskan referat s kongresa o problem ih obm ejnih obm očij, k i je b il pod naslovom »Problem i in p ersp ek tive obm ejn ih regij« v G orici od 24. do 27. 3. 1973. M eja je pom em ben d ejavn ik reg ionalnega razvoja S loven ije . V SR S lo­ v en iji m eri državna m eja kar 641 km in je im ela leta 1971 skupaj 96 cestnih m ejnih prehodov, od tega 53 z Ita lijo , 33 z A vstr ijo in 10 z M adžarsko. K tem u je treba še dodati, da je le ta 1971 p rečkalo m ejn e prehode S loven ije 95 % vseh m otornih vozil, k i so p restop ila državno m ejo Jugoslavije. V razpravi so ob navedbi glavnih značilnosti obm ejnega položaja S lo­ v en ije in zn ačilnosti o sebn ega p rekom ejn ega prom eta, podrobneje prikazane