liha) k vsak Sntrtek. Ce»* ma )i I K na leto. (7.a NemCIU « K, >a Ameriko In drur« tuje države t K K — Posamezne itevilke ne prodajalo —— po 10 vinarjev. . prilogami: M km?žki dom, Drutanifo, Haša gosnodlnla Snisi In dopisi no pošiljajo: Uredništvu „l)omol|uba", Ljubljnna, Kopitarjeva ulica. Narotninu, ri'klainnci)c in in-serati pa: UpravniStvu „l)omoljuba", — LJubljana, Kopitarjeva ulico. — Štev. 3. ? Ljubljani, ime 18. januarja 912. Leto XXV. Delu nal poslancev v drž. zbora. Pojfcčal na shodu zaupnikov posl. Jarc. Spoštovani zaupnikil Načelnik dr. Šusteršič ;e podal poročilo o političnem položaji v deželi Kranjski in na Dunaju, Moja naloga je poročati, kaj so Vaši poslanci delali na Dunaju. Poseči bi mi bilo do 1 1907. nazaj., v delovanj? prejšnjega parlamenta. N«! kom se spuščal v vse podrobnosti, označiti hočeir lc glavne točke, kar je tem lažje, ke* nar informira o deh slovenske del^gocije nc. Dunaja Bproti naše vrlo. časopifje. Smatram uvodoma za svojo dolžnost, d? izrečen vsem onim, ki so nas podpirali pototr čee^pisja, prisrčnr. zahvalo. Uspešn« delo, ki se v javnost: najmanj vidi, vrše gotovo časni-Karii. (Odobravanje.) Za bedno ljudstvo. Poslanci S. L. S. so vedno v prvi vrsti skrbeli za to, da se pomaga najprej ljudstvu tamkaj, kjer je najbednejše. Kar nai-bolj tare ljudstvo ob priliki raznih nezgod, je beda, ki nastane zaradi istih. Najbolj tarejo kmeta nezgode. Zaradi teh so poslanci S. L. S. vlagali v parlamentu v prvi vrsti nujne predloge. Iz velikega števila predlogov naj omenim najprej predioge zaradi Mim (toče, suše, peronospore), povod-nij itd. Takih so vložili v prejšnji zbornici okrog 140, v sedanji pa tudi že par desetin. Reči moram, da kljub temu, da biro-•tratizem ovira naglo pomoč, vendar delo «u bilo brez uspeha. Spominjam se 1. 1908., j'C huda suša in se je z državno podporo pol milijona kron razdelilo med naše živinorejce več sto vagonov sena po r.nižani ceni in se je s tem kmet vsaj de- obvaroval škode vsled suše. Lani so dobfli vinogradniki po prizadevanju naših poskojcev po'znižani ceni 48 vin. galico, Uočim je stala pri trgovcu do 80 vinarjev. Doseglo se je, da se je razdelilo med ljudstvo, po toči oškodovano, mnogo krompirja, koruze, moke itd. Tudi letos se jc storilo, kar se je moglo. Dobilo se je 200.000 K za podporo Dr. Ivan finsteršifc, vodi' 'U S. L. S. in novi deželni glavar. prešičerejcem. Za to, kako se pa kake podpore razdele med posameznike, ne morejo biti odgovorni poslanci, ker je razdelitev podpor v rokah glavarstev in podobnih korporacij. Poslanci bi morali biti vsemogočni, ako bi hoteli to stran ugodno rešiti, — njihov trud gre v prvi vrsti ie za izposlovanje podpore. Zbornica je tudi v zadnjem zasedanju dovolila na predloj člana našega kluba dr. Korošca 3 milijone kron za ljudstvo v bedi. Vsi predlogi, ki jih je stavila naša delegacija, so imeli namen, povzdigniti gospodarsko stanj« našega ljudstva. (Odobravanje.) Povzdiga živinoreje. Stojimo na stališču, da je prvi vir dohodkov našemu kmetu živinoreja in da je treba to povzdigniti. Že leta 1907. je neki gorenjski poslanec predlagal stroge odredbe proti v t i h o t a p 1 j anju srbske živine in zahteval stroge odredbe pri uvozu tuje živine. Kako važna je ta stvar, se je pokazalo, ko so se meje deloma odprle za uvoz tuje živine, s tem se pa zanesla k nam kuga, ki je povzročila doslej že* 200 milijonov škode. Ko se je šlo za podporo živinoreji, so naši poslanci sploh imeli tehtno besedo, zlasti poslanec Povše. Nje-•nu je kot splošno čislanemu strokovnjaka oilo poverjeno poročilo o novi postavi zoper živinske kužne bolezni in o podpori za živinorejo, vsled česar bo prišlo na Kranjsko vsako leto 120.000 kron državnega denarja za povzdigo živinoreje. Iz naših krogov se je Eredlagalo, naj vlada vztrajno podpira i z -oljšanje planin, naši poslanci so se zavzeli za izboljšanje in o s u -šenje dolin po Notranjskem. )z naših krogov se je predlagalo, naj se z odpravo carine olajša živinorejcem nakup krmil (zlasti koruze), naj oddaja država ž i v i ns k o sol za lastno ceno. Tik pred razpustom pa ie sklenil po poro- 1« :ilu Povšetovcm državni zbor važne pred loge za nakup umetnih gnojil, semen itd, io znižani ceni in za izboljšanje travnikov n pašnikov. V zadnjem zasedanju pa, ko so hotele /ladne stranke samo sebi deliti, je vsta^ tudi član našega kluha dr. Korošec ter jredlagal 10,000.000 kron za povzdigo ■živinoreje. (Odobravanje.) Železnice in ceste. Posebno pozornost so posvetili naši poslanci železnicam in cestam. Ko ;e je sklepala nova pogodba z Ogrsko, so Josegli, da se je z zakonom z dne 30. de-;embra 1907 zagotovila zgradba belokranjske železnice, ki bo stala 16 mili Ionov kron in za katero so sedaj dela razpisana in se začne še letos graditi. Zanjo ;ta si stekla največ zaslug dr. Šusteršič Sn kiklje. Za to železnico je bilo treba treh nujnih predlogov. Vložili pa so se predlo ji 'e za te-le železnice: Ljubljana — Idrija Sv. Lucija, Polzela — Kamnik, Kamnik Kranj — Loka — Žiri, Purkla — Št. Lenart — Ptuj — Brežice, Brežice — Novo nesto — Postojna — Štanjel, podaljšanje releznice Gorica—Ajdovščina, Kočevje — Črnomelj — Vinica, ter za podržavljenjc .iolenjskih železnic. Izmed predlogov glede cest ome-limo Gostinčarjev predlog, da se naj po-Jržavi cesta Logatec — Idrija, kar se je ned tem zgodilo. Enak predlog se je sta-/ilo za cesto Podrošt — Petrovo brdo, za este Luža — Črnomelj — Vinica, za cesto Grosuplje — Ribnica — Kočevje — Črno-nelj. Zavarovanje, dolgovi in davki. Naši poslanci zahtevajo od nekdaj, da e naj zavarovanje zoper škode odvzame jderuškim židovskim zavarovalnicam in .aj postane državno ali deželno. Kmeta tarejo danes zlasti dolgovi n davki, Razdolževanje malih ;metij je od nekdaj v programu naše tranke in v državnem zboru sta to pred-'agala Povše in Grafenauer. Zemljiški 1 a v e k je v sedanji obliki krivičen, ker ;a mora kmet plačati, tudi če ima zgubo pri £runtu. Zato se je predlagalo v drža --lem zboru od naše strani, da se naj zem-jiški davek odpravi, oziroma pravično preuredi ter da se naj odpravi hišni d a -'ek od kmetijskih poslopij in )dpiše davek od novo pogozdenih zem-jišč, kar je zlasti važno za Notranjsko, Obenem pa zahtevajo naši poslanci, da iz-•ine še drugo hudo breme: n o t a r i j a t, ti se naj podržavi, kakor je predlagal dr, Šusteršič. Da bo imel kmet več delavcev loma, so predlagali naši poslanci dveletno vojaško službo, ki se, kar e gotovo, z raznimi olajšavami kmalu /pelje. Dosegli pa so se tudi, kakor so laši poslanci vedno zahtevali, dopusti m e č k i m fantom ob žetvi in : o š n j i in podpora rezervi-: t o m in njih družinam. (Odobrn-anje.) Vinogradniki. Za vinogradnike so se na.ši poslanci udi za vzeli. Predlagalo se je o d p i s d r -avnih brezobrestnih posojil 2> in naj bi dajala država vinogradnikom galico po lastni ceni. Slovenski klub središče agrarnih akcij. Lahko rečem, da pomenja kar se tiče zveze kmečkih poslancev v parlamentu, Slovenski klub središče delovanja za kmečke koristi. Za uravnavo hudournikov, regulacijo rek in namakanje zemljišč je bil v poljedelskem ministrstvu posebni oddelek, ki je bil najbolj zanemarjen. V tem oddelku sta bila le dva uradnika in trije inženirji, medtem ko jih je bilo drugod pieveč, da so se kar tepli za akte. Zaradi tega je izšla iz Slovenskega kluba akcija in je stavil poslanec Povše predlog, ki je bil podpiran od vseh poslancev kmečkih strank v parlamentu, naj se prispevek za melioracijski zaklad zviša in ustanovi poseben oddelek za melioracije. (Odobravanje.) Dravinjsko vprašanje. Govorniki S. L. S. so vedno, v parlamentu in na shodih povdarjali, kako velika laž je trditev, da naš kmet odira mestno prebivalstvo. In danes spada že vest o argentinskem mesu med pravljice. Pokazalo se je sedaj, da jedo na primer Dunaj-čanje cenejše meso kot pa Ljubljančani. V draginjski debati, nadalje v zbornici in odsekih, kjer so govorili naši poslanci, se je pokazalo, da je draginje kriv velekapita-Iist, prekupci in karteli. (Tako jel) Dr. Krek je šel prvi v boj proti kartelom in izdelal je zakonski načrt proti kartelom, ki bo podlaga tozadevnemu delu v odseku. Kako bo pa zbornica sprejela ta zakon, je drugo vprašanje, kajti preveč poslancev je odvisno od velekapitala. Eno pa je dobro: Zastor se je dvignil in krivce poznamo! (Odobravanje.) Uradniško vprašanje. Tisti, ki so se prej pehali za uradni-štvo, so v odseku celo zadevo tako zavlekli, da morajo znova vse pričeti. Vstali so poslanci iz uradniškega stanu sami in rekli, da je imel dr. Šusteršič prav, kar je jovedal o uradništvu. Mi imamo uradnikov preveč in državni uradniški ustroj je treba preurediti. To je dejstvo. Culi smo govorili tudi vojnega ministra, ki je rekel, da se o molohu militarizma vse pritožuje, a nihče o molohu birokratizma, ki požre vsako leto 700 milijonov. Dr. Krek je v enem svojih govorov opozarjal tudi na eno stvar, da se namreč za vsako državno službo ljudje preveč vlečejo. Vsak kmečki ant, če le more dobiti kako službo pri že-eznici ali kjersibodi, zapusti dom, in vsako tmečko dekle, če le more dobiti kakega malega uradnika, ali koga, ki ima spL'i pisano kopo, gre z doma, na gruntu oa noče nobeden delati. (Pritrjevanje.) Povem pa, da to ni prav. Jugoslovansko stališče. Iz Slovenskega kluba je izšel predlog o osvobojenju bosanskega kmeta, in dr. Šusteršič je stavil predlog proti oderuški bosenski agrarni banki. Ako hočemo rešiti jugoslovansko vprašanje, moramo iti roko v roko s hrvaškimi, jugoslovanskimi kmeti, in to stališče tudi z vso doslednostjo zasledujemo. (Odobravanje.) Narodne pravice. Očitajo nam nasprotniki, da so nam narodne pravice deveta briga in elasti t*.kozvane Elsncrjeve jezikovne odredbe. Te jezikovne odredbe pa gredo nazaj do moža, ki je bil zvest pristaš narodno-na-predne stranke. Koliko resnosti ima na-rodno-napredna stranka pri tem svojejn vpitju, kažejo zadostno interpelacije nje-nega poslanca dr. Ravniharja in njegov vstop v vladno večino. Z disciplino v našem klubu pa moremo dovesti vlado do tega, da avstrijskega problema ni konec že pri Spielfeldu. V zadevi laške fakultete so pokazali naši poslanci dovolj, da si znamo priboriti ugled in veljavo. Naše delo je smotreno in Slovenci smo danes že tako močni, da ni treba, da bi prenesli vsako klofuto. Glede obrambe narodnih pravic pa naj daje narodno - napredna stranka nauke sebi in svojemu poslancu. (O^-bra. vanje.) Podrobno delo. Sami veste, da da silno Veliko mivka podrobno delo, zlasti velike vodovodne akcije, regulacije rek, hudournikov, vodovodov, cest itd. Da morejo državni poslanci tozadevno delati z uspehom, je zasluga dejstva, da nastopajo vedno v soglasju s kranjskim deželnim zborom. 'Odo* bravanje.) Naši nasprotniki. Že v prejšnjem državnem zboru so svobodomiselne stranke skušale pričeti s kulturnim bojem. Spominjam le na znanci Wahrmundovo afero. Po dunajski zmagi pri državnozborskih volitvah pa je -nlslil<> svobodomiselstvo, da je na konju. In raz-koračil se je pred kratkim v parlamenti! neki Malik, ki ne slovi vsled ničesar dru-gega kot pasjega biča ter je predlani zakon o razporoki. Ako bi se sprejel, bi bil to atentat na svetinje našega narod-'' (Burno pritrjevanje.) Vi ste nas izvolili zato, da zastopamo naše gospodarske in narodne pravice, pa tudi pravice katoliške Cerkve. (Viharno odobravanje.) Zato je umevno, da smo glasovali vsi soglasno proti. Toda poslanec dr. Ravnihar, zaston nik liberalne stranke, ki je tako »katolišk i napredna«, je glasoval za razporoko. Zn: -čilno. Naši liberalci imajo sploh poseli!!!> t„ktiko. Kakor enkrat upijejo, da so pridi:i katoličani, tako tudi drugič nastopajo proti najsvetejšim stvarem katoliške Cerkve, In sedaj snujejo tudi tri stranke: eno za meščane, eno za kmete in eno za delavce, V vodstvo stranke za meščane so že izvolili polovico advokatov iz Ljubljane, za kmete so ustanovili kmečko stranko, za delavce pa stranko šele snujejo. Tako bodo naredili iz ene stranke tri, iz enega sleparja tri, (Smeh.) Ljudstvo zaupa S. L. S. Naše ljudstvo pa nam sme zaupati h to zaupanje je pokazalo tudi pri volitvah. Ni malenkost, ako lahko rečemo v drža'. • nem zboru: Razpustite nas, kadar hočete, mi imamo za s e -bojčeto zvestih volilcev! V našem klubu je 27 slovenskih in hrvaških •■ poslancev in za temi stoji 130.000 volfkcv, To je armada, ki kaj zaleže. (Odebra-vanje.) . jPošteno je vršila slovenska delegacija di£avnem zboru svojo dolžnost in ima lat" tod' mirn0 vest' Prosim vas samo' da ii »hranite zaupanje tudi v bodoče, ko ho nadalje vršila svojo dolžnost v težkih razmerah za gospodarski in narodni bk>f*K dežele in kmeta. (Burno odobra- volitve v trgovsko in ohrtno zbornico. VELIKI FOMEN TEE VOLITEV. Večkrat se čuje vprašanje, kaj je tfj}"v»«l<» in obrtna zbornica in za koga je ustanovljena. Vse trgovske in obrtne zbornice so stanovske korporacije, katere naj bi v prvi vrsti zastopale koristi trgovcev iii obrtnikov. Da se to ne godi v isti meri, kakor bi sc moralo, krivi so tisti ljudje ali stranke, ki imajo te zbornice v rokah, oziroma stranke, ki imajo večino v teh zbornicah. V celi naši Avstriji po vseh krono-vinaK imajo večino v teh zbornicah liberalci. Ker pa se je skazalo po-vsedi. da koder liberalci gospodarijo, ne gospodarijo v korist ljudstva in splošnosti, marveč lc v korist posameznikov, zato tucR ed naše trgovske in obrtne zbornice ne smemo pričal kakor je določeno po zborničnem ^pravilniku, naj bodo vsak mesec javne se'e» z'asti ker oba zbornična tajnika ved- no stokata, kako velikansko dela da imata. Temu so se liberalci uprli, ostalo je pri starem. Zbornica ima svoje navadre tri ali k večjem štiri javne seje na leto, s tem je vse opravljeno. V enent smo edini s tajniki in liberalnimi zastopniki naše trgovske in obrtne zbornice, namreč: da se v zbornici veliko dela, vendar ne za trgovce in obrtnike, marveč za »Sokola« in druge, liberalna društva. Kranjska trgovska in obrtna zbornica je pa tudi zbornica za piopadle kandidate. Stvar je ta: po deželnem voiivnem redu ima trgovska in obrtna zbornica pravico izvoliti v deželni zbor dva poslanca. In ravno, ker ima zbornica pravico, da voli dva poslanca, zato se brigajo in pehajo naši liberalci zri to zbornico. Vsaj vendar še v svoiem zadnjem oklicu, katerega so liberalci razposlali svojim zaupnikom, poudarja in potrjuje naše izvajanje liberalni dr. Nova k, kateri jc izvoljen v deželni zbor od te zbornice, »da ne glede na stanov ske interese trgovcev in obrtnikov imajo te volitve za narodno-napredno stranko še posebej izredno važnost, ker volijo svetniki trgovske in obrtne zbornice dva poslanca v deželni zbor kranjski.« Tukaj imamo zopet našega liberalca! Torej ne toliko za stanovske koristi trgovcev in obrtnikov, ampak zato, ker volijo svetniki trgovske in obrtne zbornice dva poslanca v deželni zbor, zato se brigajo naši liberalci za to korporacijo. Ta stavek veliko pove, upajmo, da se našim trgovcem in obrtnikom odpro vendar enkrat oči in pomedejo pri prihodnjih volitvah tudi iz te zbornice — liberalce. Trgovska in obrtna zbornica bi motala sporazumno z večino deželnega zbora, oziroma odbora delati za koristi naših kranjskih trgovcev in obrtnikov. Vsaj je v deželnem proračunu nakazanih 88.000 K za obrtništvo. To je tolika svota, kolikor ima trgovska in obrtna zbornica sploh pro-računano in znašajo približno vse njene potrebščine. Vendar da bi se liberalci hoteli približati v tem oziru večini deželnega zbora ali odbora, to niti misliti ne smemo. Pa je tudi bolje, ako se liberalci preveč ne brigajo za trgovce in obrtnike, kajti koder imajo ti ljudje svoj nos, tam je gotovo vse pokopano. Zato pa naj naši kranjski trgovci in obrtniki v svojo lastno korist volijo kandidate Slovenske Ljudske Stranke pri prihodnjih volitvah, po teh bodo imeli uspešno zastopstvo, liberalni stranki pa naj obrnejo hrbet! * * * POZOR VOLILCI IN VOLILKE V KRANJSKO TRGOVSKO IN OBRTNO ZBORNICO. Opozarjajte takoj na važnost teh volitev vse trgovce in obrtnike! — Volitve se v najkrajšem času izvršel Voli ve v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko so pred durmi in liberalci v svojem časopisju že lažejo in hujskajo kar se da. Gre se jim zopet enkrat za kožo. Skrajni čas je, da pride trn. In obrtna zbornica v druge roke, kajti libcra'no zastopstvo je dokazalo, da mu je na srcu le liberalna politika, ne pa resnična korist in razvoj ob tni-šlva in irgovstva. Slovenska Ljudska Stranka hoče, da obrtniki in trgovci samolastno gospodarijo v svoji korpo-raciji in da nehajo časi, ko je zbornico za svojimi cilji vodil agent Ivan Hribar ter je liberalna stranka tako podcenjevala trgovce in obrtnike, da jc pošiljala iz trgovske in obrtne zbornice take zastopnike obrtništva in trgovstva v deželni zbor, kakor jc liberalni advokat di. Fr. Novak! Trgovska in obrtna zbornica ne sme več biti politična hiralnica za mandate drugod propadlih liberalnih advokatov in drugih takih »politikov«. Ce hočejo trgovci in obrtniki res, da bodo sami gospodarili v svoji stanovski korporaciji, tedaj morajo pomesti z vsemi liberalnimi kandidati. Liberalci se boje, da dobe plačilo za svoje grehe na. obrtništvu iu trgovstvu in zato upijejo in se lažejo o naših pristaših. Liberalcem nič verel Po liberalnih listih sč ob loj piliki prav neutemeljeno napada večina kramjskega deželnega zbora. Jiesnica pa je: Še-Ie ko je S. L. S. prišla do večine v deželnem odboru, je dežela pričela resno delati za obrt in trgovino. Delo S. L. S. je zavod za pospeševanje obrti, trgovska šola in številni strokovni tečaji. Dočim je prejšnja liberana večina deželnega odbora votirala za p o-speh obrti komaj 10 000 in še manj na leto in še teh ni izplačala, daje sedaj dežela na le o v prospeh obrtništva 80 tisoč kron! Vse kar je bilo koristnega predlaganega v korist obrtnikov in trgovcev v trgovski in obrtni zbornici je izšlo iz vrst Slovenske Ljudske Stranke. Kako so libe alci poizkušali onemogočiti naš predlog, naj bi sc vršila deželna obrtna razstava, na kateri bo dano našemu obrtniku, da se pokaže svetu. Liberalci so se vsemu upirali in so hoteli le lenariti. Zato se liberalci upirajo naši zahtevi, da bi zbornica imela več sej na leto, da bi se moglo še več napraviti za trgovce in obrtnike. Zavedni obrtniki in trgovci bodo torej volili s Slovensko Ljudsko Stranko, ki ima moč in upliv s svojo agilnostjo ros kaj storiti za prospeh trgovine in obrti, od nemočne in poražene, lene in brez-uplivne liberalne stranke pa bodo ostale slej ko prej samo — prazne obljube. »Gostilničarski . Vestnik« in volitve v Kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. V zadnji številki imenovanega lista beremo notico o volitvah v Trg. in obrtno zbornico, s katero se dela reklama za liberalno stranko. Poroča nadalje, da se hoče v zadrugah organizirano goslilničarstvo teh volitev udeležili in da so določili g. Lavoslava Bučarja, gostilničarja in libcral. p opadle-ga župana v Kostanjevici, za svojega stanovskega zastopnika v trgovski in obrlni zbornici. Ta gosp. L. Bučar pa je bil že zdavnej tudi od liberalne stranke postavljen in je uvrščen med kandidatno listo, katero je že meseca decembra v imenu liberalne slranke razposlal liberalni dr. N o v t. k. SI Slovenska Ljudska Stranka je na zadnjem zaupnem shodu soglasno postavila kot kandidata za trg. in obrtno zbornico: župana in gostilničarja Jakoba Dimnika v D. M. v Polju. Zavedni gostilničarji bodo volili tega vrlega zastopnika in ne bodo nasedli lifeerain'm manevrom; da bi volili od lih. stranke priporočenega lih. Lavosiava Bu.arja, ampak volili kandidata S. L. S. »Gostiln. Vest nik« pa je pri tej priliki odkril le svojo liberalno barvo, katero je dolgo časa zakrival. Gostilničarji, pazile na volilne listke in legitimacije in ne oddajte jih liberalnim agitatorjem! Volite kandidata S. L. S., ki jc s ta ika resnega dola! Liberalni špekulant je na delu. Oškodovati hoče o Kranjske trgovce in obr nike! Liberalci, ki bi radi povsod vse zase izrabili, očitajo Slovenski Ljudski Stranki, da bi se rada. polastila v trgovski in obrtni zbornici zborničnega denarja. Pregovor pravi: Kakor-Šen je človek, tako misli o drugih. Ljudje, ki so ubojoi ljudi pri Glavni posojilnici osle| ai i I i za štotisočake, bi s tem obrekovanjem radi prikrili svoje grde namene, Koliko premoženja ima naša trgovska in obrtna zbornica? Vsak to dobro občuti, trgovec in ob. Inik, ki plačuje davek in dobro ve. da u bile ravno doklade v prejšnjih letih veliko nižje, nego sedaj. Lan~ko leto so gospodje zvišali doklade na sedem ou-siot! ov, a trgovsko ministrstvo tega ni dovolilo, marveč so se zvišale samo na šest odstotkov. Letos so se pa zopet doklade zvišale, in sicer na osem odstotkov, Sevedti potrebuje ta sklop potrdila od trgovinskega ministra. Torej, če ima trgovska in obrtna zbornica toliko dena ja, čemu je pa treba vedno doklade zviševati? - Gospodje liberalci, premoženje tigovske in obrtne zbornice leži v fondu za trgovsko akademijo in znaša 86 000 kron. Ta fond t^e jc slučajno tako hitro visoko nabral, ker je morala južna železnica plačati zaostale prispevke, \\led razsodbe najvišjega sodišča je pa zopet morala zbornica južni železnici večjo vsoto vrniti, kar je sp avilo zbornično blagajno v precejšnjo zadrego. Zato so se lansko leto morale (udi doklade zvišati. Ta fond — okrog'o 8'm pcnojiiem plačljivim v 50 letih. — Vse to silijo liberalci, ker je pri tem prt roso-fin na hiši prizadeta neka n\ibova .posojilnica fn nek njihov romišl enik. In z it o naj plujejo ? ranjski frejovi in cbr--niki, zato naj se na ramena trgovcev in 41 obrtnikov nalože nova velika in ogromna bremena. Obrtniki in trgovci, odprite oči, mislite nase, ne na liberalce, katere sedaj že vse zapušča in ki bi vas radi le v toliko izrabili, da bi vi šli zanje po kostanj v ogenj. Volite vsi kandidate Slovenske Ljudske Stranke. Ne podpisuj e liberalnim agitatorjem, ne zaupajte Jim, da ne pridete v škodo! Liberalni agitatorji švigajo okolu z nekimi polarni in prosijo volilce, naj se na te pole podpisujejo. Opozorite volilce, naj se liberalcem na njihove papirje ne podpisujejo, ker kako lahko po liberalnem agitatorju s svojim podpisom pridejo v veliko nesrečo. T o je jasna priča »Glavna posojilnica«. Torej previdnost in liberalcem nič zaupati — ne podpisov, nc listin! KANDIDATI S. L, S. ZA TRGOVSKO IN OBRTNO ZBORNICO: Trgovska kategorija. II. razred. 1. Ivan Lavrič, trgovec in župan v Cerknici. 2. Hajko Marenčič, tigovec v Kranju. 3. Pavel Velkavrh, trgovec z moko v Ljubljani. III. razred. 1. Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani. 2. Horvat Urban, knjigar v Novem mestu. 3. Ivan Podlcsnik ml., trgovec v Ljubljani. Obr na kategorija. Za I. obrtni raz.ed sc nazi i pozneje kandidat. II. razred. 1. Julij Weibl, mizarski mojster v Kamniku. 2. Franc Pust, mestni tesarski mojster v Ljubljani. 3. Anton Čebulj, krojaški mojster na Jesenicah. i. Jakob Dimnik, gostilničar, mesar in župan, D. M. v Polju. III. r a z r e d. Ogrin Ivan, stavbni mojster v Ljubljani. Pozo , pozor volilci in volilke v trgovsko in obrino zbornico! Volilni listki in leritimacije Vam bodo v kratkem dostavljeni po pošti s priporočenimi pismi. Liberalci hočejo svoje agi atorje noslakov nikomur, ako ga dobro ne poznate, da }e res naš, naj se tudi laže, da je pristaš naše stranke. Ne pustite se osleparlti od predrznih libe alnih agitatorjev! fnaaaaPDDnPoaDaapn oaaaaaaaoaaoaaj Političen pregled 4 AVSTRIJA. Novi člani gosposke zbornicc. Ministrski predsednik je naznanil po starem običaju predsedniku gosji«, ske zbornice knezu VVindischgialzu, da bo imenovan med drugimi za članu gosposke zbornice ludi odstopivš; de. želni glavar kranjski pl. Suklje. ime-novanih je več parlamentarcev, ki niso bili pri zadnjih volitvah več iz voljo« ni v državno zbornico. Vojaški nabori. Poroča se, da bodo letos nu^bržu vojaški nabori precej kasneje, kakor navadno. To je v zvezi z novo hrumim« predlogo. Merodajni krogi namrej up«, jo, da bodeta avstrijski in ogrski državni zbor rešila to predlogo tako zg<;. daj, da bodo lahko nabori že po novem. Treba bo več novincev, ker bodo služili le dve leti. VOLITVE NA NEMŠKEM. Dne 12. januarja so se vršile volitve v nemški državni zbor. Zanimanje za to volitve je splošno. Vsi evropejski listi pišejo o njih izidu. Zanimive so posebno zato, ker so se svobodomiselne stranke in pa socialni demokrat.«, ki so na Nemškem silno močni, zvezal , da skupno oslabe katoliški centri;in iu pa konservativno stranko, ki krepko stopat.i svobodomiselnim elementom na prste. Centrum je politična organizaciji) nemških katoličanov. Nastal jc v ustih letih, ko je hotel nemški mogočni kan clcr Bistnark ponižati katoliško curkev in katoličane. Tedaj so stopili katoličani tesno skupaj in prisilili kanc.erj.t, da je nehal s kulturnim bojem. Centrum pa je ostal pozneje ravno tako močna organizacija vseh zavednih katoličanov na Nemškem. Za njim stoje vsi kakor en mož in ima radi te svo,a enotnosti veliko moč v parlamentarnem življenju. Brez njega se ne ntoru izvršiti nobena važnejša reč. Leta 1907. je skušal BiiIow, naslednik Bismarkov, oslabiti centrum pri volitvah. Nahujskal je protestan e proti katoličanom, toda uspeh je b.l nlčc-vcn. Centrum je dobil 100 poslancov, I • socialni demokratje so bili udarjen/. Oditi je moral BiiIow sam, ker ni imel nobene zaslombe v parlamentu. Njegov naslednik Bethmann-Holhveg je s centrom in pa s konservativci vladal in izvršil velike reforme, posebno na finančnem polju. In ker se je pri ti reformi moralo zvišati tudi nekatere davke, upali so svobodoinisleci in socialni demokrati, da s hujskanjem proti »kler; kalizinu«, »tlačitelju ljudstva« itd., čisto oslabe katoličane in tudi konservativne protestante. Toda izvrstno organizirani nemški katoličani se niso ustrašili boja. Zvezn-li so sc s konservativci in tako priborili cbi zmago, konservativcem pa tudi ubranili mandate. Dosedaj znani izidi kažejo da »o svobodomiselci sami temeni Pridobili pa so precej socialni demokratje. Volivni rezultat pri prvih volitvah je sledeči v primeri z l. 1907. Oiiirum 1907 prvi dan 88, sedaj ravno luk<, 88; konservativci 1907 41, sedaj •7- socialni demokratje 1907 29, sedaj tV Svobodomiselci imajo doslej 4. V ,,/iili volitvah je silno veliko kandidatov in bo splošen pregled še le po tem izidu mogoč. Udeležba je bila povsod silno velika Skrbelo se je posebno za volivno tajnost; IX) posebni narcdbi so morale jliti neke sobice napravljene, kjer je volivec dejal glasovnico v kuverto, ne da bi kdo mogel videti, koga voli. — Velika mesta Berolin, Hamburg, Frank-•furt, Vratislava itd. so vsa volila socialne demokrate. VOJNA. O neprestanih bojih sc poroča tudi izpred Iiomsa, kjer so Arabci šc vedno gospodarji okolice in prizadevajo Italijanom silne neprilike. Napadajo jih vedno listi čas, ko se najmanj nadejajo kakega napada. Navadno sicer Lahi, ki imajo veliko vojaštva, za-pode napadalce, a vedno imajo precejšnje izgube. Iz Rima poročajo tudi o neki pomorski bitki v Rdečem morju, kjer so Lahi potopili Turkom 7 topničark. Turki so namreč po laškem poročilu skušali prodreti čez Rdeče morje in Egipet v Cirenajiko, pa so jim Lahi to še o pravem času preprečili. oanaaaaaaanaaaDan j) LISTE K | li—ir-11—ir—in To jc bila vsa tolažba, ki Jo je moglo podati nedolžno dete, a kakor balzam so bile tc besede za njegovo srce. Prisrčno jo je poljubil na čelo in jo lahno poujčkal na rokah semintja, medtem ko so njegove oči nepremično motrile njen nežni obrazek. Ko sc je naveličala vseh raznih ljubeznivosti, s katerimi jo je obsipal, jo jc spustil na tla in ji dal knjigo s podobami, katere je z veseljem in radovedno ogledovala in pri tem govorila sama s seboj, kakor imajo navado mali ot.oci in stari ljudje. Tako je minilo cclo popoldne; še nikdar ni bil Milanovič tako potrt in nemiren, še nikdar mu ni bila glava tako zelo polna najtežjih misli in mučnih skrbi. Negotova, temna bodočnost je ležala pred njim. Ali ni bilo verjetno, da štefičevi zapuste Zapolje? V tem slučaju bi moral iti za njimi, kajti ločitve bi ne mogel prenesti. Toda kaj bi rekli o takem zasledovanju? Ali bi se jim ne zdelo to sumljivo? In kaj naj sam začne, ako se mu no posreči dobiti primerno službe? Ob petih je prišla v sobo gospa Zakotnikova, da bi pokrila Jclico; kajti to je bila navadno ura, ob kateri jo deklica odhajala domov. »Glej, srček, umazan predpasnik imam, zato te ne morem spremiti do doma,« je rekla dobra gospa; »stala bom toliko časa na pragu in gledala za teboj, dokler ne boš na varnem. Ko je dobila od Milanoviča še en gorak poljubček in kos pogače, sta odšli in pustili Milanoviča samega. TRIINDVAJSETO POGLAVJE. Nepričakovan obrat. V noči, ki je sledila temu dnevu, je divjala nad Zapoljem silna nevihta; jutro pa je bilo hladno in prijetno. Milanovič, katerega so mučile mnogoštevilne skrbi, je spal le malo in je vstal šele ob osimi uri zjutraj. Zahotelo se mu je po kratkem sprehodu, da bi si v blagodejnem jutranjem zraku nekoliko ohladil in umiril razburjeno glavo. Odšel jc iz trga in šetal med valovitim žitnim poljem in cvetočimi travniki. Sveži zrak, pisana narava, petje in žvrgolenje ptičkov, vse to je blagodejno vplivalo nanj. Zopet je mogel trezno, misliti in sklenil jc še v par mestih vprašati za kako službo in sicor takoj danes. Ko se jo žc kake dve uri mudil v prosti naravi, sc vrne proti trgu. Pri-šedši v svojo sobo, pozvoni. »Želel bi dve mehko kuhani jajci,« veli gospodinji, ki je na zvonov klic prišla v sobo. »Takoj, takoj dobite, a najprej vam moram povedati, kar sem ravnokar izvedela. Pomislite, zobozdravnika Štefiča še do sedaj ni domov. Uboga žena je bila celo noč pokonci in ga pričakovala. danes zjutraj na vse zgodaj je pa prišel eden izmed dolžnikov z bi-ričem, da bi zarubila hišo. Revica je sedaj popolnoma obupana in si ne ve 5i Kaj Je z mirom? Veliko se je pisalo zadnje čase o miru med Turčijo in Italijo, ki si ga obe želita. Govorilo se je, da sta obe državi /.e pripravljeni za mir, samo pri-nic.nc oblike da še iščejo. Za mir sta posebno delali Avstrija in Nemčija, ki se bo it a, tla ne bi nastali spomladi nemiri na Ualkanu, če se boji v Tripolisu nadaljujejo. Toda, kdo naj se uda? lialija se sicer zaveda, da je še silno malo dosegla in da nima pokazati nobenih uspehov, toda odjenjala nc bo, ker ve, da enkrat Turčija gotovo obne-more iu ker so Lahi že toliko zapravili v ii nesrečni deželi Tripolisu. Turkom se pa tudi ne mudi, ker se bojujejo zanjo 1k)1 j Arabci, kakor njeni redni \ojaki in pa ker ima še vedno upanje, da so stvar kolikor toliko dobro izteče. Kor jc upanje na mir za enkrat prevaralo, so Italijani v svoji vroče-krvnosti jako nemirni. V Tripolisu ee baje organizirajo velike čete, ki se pripravljajo na odločilen pohod proti Ga-rianu. To pogorje, ki so ga Turki in Arabci utrdili, morajo Lahi vzeti in prekoračiti, predno v resnici morejo loči, da so Tripolis vsaj deloma osvojili. Za tak pohod pa se je treba dobro pripraviti, kajti pokazalo se je, da la->ki vojak v puščavi malo zmore in da >o Arabci ne le drzni, ampak tudi v vo-laškib ročeh dobro izvežbani. Da bi ge lini to posrečilo, pošljejo baje v Tripo-(is še 50.000 vojakov. Ce se začno enkrat boji v notranjosti dežele, bo to šele prava vojska. Posamezni boji. V vasi Gargareš se je ponudilo nekaj Arabcev Lahom za vohune, toda morali so občutiti strašno maščevanje, "i tigi Arabci in Turki, ki so se navidezno pripravljali na napad proti A in Zari, »o ponoči nenadoma napadli '•argareš in poklali vse ljudi ter zadali vas. Ta dogodek je napravil po-* »od najslabši vtis, ker kaže, dane '"orejo Lahi braniti sebi udanih niti v »'HŽhii Tripolisa. Krmar Milanovič. Prosto po Russellovetn romanu »Krmar Holdsvvorth«. (Dalje.) Skušnjava, da bi se Vidi razodel in jo rešil iz bede, je bila silna, kakor še nikdar doslej. Jasno je videl pred seboj, da mora, če se ne zgodi čudež in mož ne izpremeni svojega življenja, prej ali slej priti trenutek, ko bo mogel edino na ta način Vido in njeno dete oteti pogina, če bo vrgel raz sebe vse ozire in razkril svojo tajnost. Svet pač ne bo obsodil njegove žene radi dejanja, ki ga je bila izvršila v trdnem prepričanju o njegovi smrti; ravnotako bi tudi njomu ne zamerili, če bi nastopil proti možu, katerega je zaradi njegovega grdega življenja vse preziralo in zaničevalo in ki je kruto teptal svete dolžnosti, ki jih je imel do svoje soproge. Medtem ko so mu tako misli vznemirjale srce, v katerem sta se borila strah in up in je le z bojaznijo in trepetom mislil, kako se bo vse to končalo, tedaj mu hipoma zadoni na uho sočutno vprašanje: »Zakaj jokaš, stričok?« Rad bi se bil nasmehnil, a ni mogel; tudi besede so mu zastale v grlu, zato se zopet oglasi: »Ah, zakaj vendar jokaš?« Strastno je pritisnil malo kodrasto glavico k sebi na srce in odgovoril s pridušenim glasom: »Ker imam tako neizrečeno rad svojega edinega ljubljenčka in sem vendar tako žalosten in brezupen in ker sem pozabil,« je mrmral kakor sam s seboj, »da me bo usmiljeni Bog, ki je čul mojo molitev, ko sem bil .sam sredi širnega morja, uslišal tudi sedaj in mi poslal svojo pomoč.« »Da,« je pritrdilo dekletcc živahno, »tudi mamica pravi tako. Mamica pravi večkrat: ljubi Bogec, pomagaj nam! Bogec ima rad Jelico in Jelica ima rada tudi tebe, striček in ti bo dala en poljubček.« pomagati iz stisko. Ni li to nekaj strašnega?« Milanovič je stal kakor okamenel, nato pa s hripavim glasom zavpil: »Veste za gotovo, da je to res, kar mi pravite?« »Seveda, popolnoma gotovo. Mle-kariea, ki je bila zjutraj tam in kateri jc dekla vso stvar povedala, mi je prinesla to žalostno novico. Jaz sem takoj hotela tja, pa sem si premislila, češ, saj jim ne moreš nič koristiti ali kaj pomagati.« »Morda morem pa jaz,« jo je prekinil Milanovič z glasom, ki se je tre- sel od razburjenosti. »Zajtrk naj le počaka, dokler sc ne vrnem. Takoj bo-čem tja, da vidim, čc je mogoče kaj pomagati. Slabotna ženska potrebuje moške pomoči.« Naglo je zdirjal po stopnicah doli in planil na cesto. Začudeno in z glavo majajo je gledala za njim gospa Zakot-nikova, kako je z nenavadno širokimi koraki premeril cesto in s kako naglico in nestrpnostjo jo potrkal na vrata Šlefičeve hiše. »Ali je gospod Štefič doma?« je vprašal z osornim glasom starikavo služkinjo, ki mu je prišla odpre t in pla- šno se ozrši najprej nazaj in nato v. Milanoviča odgovorila nekako zmede, no: ne. »Kje je vaša gospodinja?« »V sobi.« »Rad bi z njo govoril.« »Bolna je in nc pusti nikoli*' £ sebi.« »Povejte ji, da je gospod Matko i(l in želi govoriti z njo nekaj važnih Le. sedi.« »Vendar ne vem, če . . .« »Storite, kar sem vam r okoliš j.j prekine Milanovič nestrpno, (Dalje.) RAZGLED PO DOIVIOUINI Deželni zbor kranjski se je sešel k Irugi seji v sredo, dne 17. I. m. Izvolil jc razne odseke, katerim je izročil v podrobni pretres več važnih zadev. To sejo je že vodil novoimenovani deželni glavar dr. Ivan šusteršič, ki je v ponedeljek, dne 15. t. m. prevzel posle v deželnem dvorcu. »Domoljubove« naročnike opozarjamo toni potom, da pobite z obnovitvijo naročnine za tekoče leto, ker bomo letos prej kot druga leta ustavili list vsem, ki ne bodo pravočasno storili svoje dolžnosti. Poslali bomo poleg te še kvečjemu nar številk. Obenem pa prosimo vse, ki ne marajo obnoviti naročnine, da nam nemudoma vrnejo doslej poslane številke letošnjega leta, ker bi jih sicer smatrali za prave naročnike in iztirjali odpadli znesek. Torej naročnino ali pa list nazaj! Najvišje priznanje jc cesar izrekel odstopivšemu deželnemu glavarju dvornemu svetniku pl. Šukljeju. Nova župnika. Imenovan je za župnika pri Sv. Petru v Ljubljani č. g. Janko Petrič, župni upravitelj istotam. — , Frančišek Sever, župnik v Zaiem logu pa jc bil umeščen za župnijo St Vid pri Vipavi. Misijonar Leopold Perme umrl V Aleksaiulriji v Egiptu je umrl gospod Leopold Perme, misijonar-laza-rist, na potu na Kitajsko. Rojen je bil dne 8. julija 1884 v Pročini pri Novem P®?.tu' 'v maSnika posvačen dne 14. julija 1!08; deloval je kot kaplan eno oto v Postojni. Pozneje jo pristopil k laza ris om v Gradcu in čez pol leta odšel v I ari z h glavni kongregaciji. Dne /4. avgusta lanskega leta se je podal s tovar-si na težavno pot na daljni vzhod. Ljudski oder igra v nedeljo dne /l. t. m. ob pol osmi uri zvečer veleza-bavno burko v treh dejanjih »Cigani«. To je prva burka, ki jo priredi »Ljudski oder«; igra je polna smeha in zabavo. Res nekaj za predpust! Vstopni-ce se dobe v predprodaji v Katoliški bukvami! Ker se kaže živo zanimanje za ta večer, jc dobro, čc si oskrbi vsak vstopnico v predprodaji. Umrla je v št. Jerneju na Dolenjskem, dne 8. januarja v 88. letu svoje starosti posest niča Marija Pire, teta znane Kesslerjeve rodbine. Blagi po-kojnici bodi ohranjen blag spomin! Nagla smrt. V nedeljo, dne 7. januarja, zjutraj so našli mrtvo posestnico M. Osolnik p. d. Tičkovo na Trški gori. Rajnica je bila sorodnica pokojnega prošla Kuloviea, znana kot izborna kuharica, katero so pogosto vabili po graščinah ob večjih prireditvah. Zopet nesreči pri streljanju. France Šilar, 19 let star, sitar v Stražišču, je na Sv. Treh Kraljev dan streljal doma z za avelo pištolo. Pri tem so je pa samokres razlctcl in Franceta Šilarja poškodoval opasno na levi roki. — Anton Pipan, posestnik na Selu, je hotel za god svojega soseda oddati par strelov, a pri tem se mu je puška razletela ter ga poškodovala na levi roki. Poškodba je težka. Truplo v vodi. Delavci iz popirnice v Goričanih so našli v stranski strugi Save moško truplo Janeza Jamnika iz Gorenjcvasi, katerega so že nekaj dni pogrešali in je pred kratkim vstopil za tovarniškega delavca. Kakor se jc dognalo, je dne 30. decembra šc v tovarni delal. Drugi dan na vse zgodaj je šel v Soro k maši, nazajgrede se je pa bržkone napil in ponesrečil. Strela na sv. Treh Kraljev dan. V Kapelici, župnija Garešnica na Hrvaškem, je dne 6. jan. nastala silna nevihta ter je strela udarila v dve hiši ki sta zgoreli. Neko 171etno dekle na ie strela ubila. Ponesreči obstreiil sc je posestniški sin Karel Gaber pri Sv. Urbanu blizu Celja. Ilotel je posnažiti svojo sobo. držajem metle pa jc zadel v nad no-ste jo visečo nabito puško, katera je padla na tla m se pri tem sprožila Naboj je zadel Gabra v levo nogo in levo pazduho, Nevarno ranjeni mož se je v km zgrudil na tla. Samoumori v Ljubljani leta 1911. Lansko leto se je izvršilo v Ljubi,mii 13 samoumorov, 13 jc bilo j>a poizku;-.;-nih. Ustrelili so se štirje, med temi en vojak in dva častnika, ena oseba se j« zastrupila, ena je skočila pod vlak, dvo osebi sta sc obesili, pet jih je skočilo pa v vodo. Smrtna nesreča. Dne 11. t. m. 80- o ponesrečil v Lokvi tamošnji posestnik in trgovec g. Ivan Placer. Nalagal je v svoji ogradi na voz drva, pri čemer s« je, nc ve se kako, voz prevrnil in pokopal nesrečneža pod seboj. Velika i.oža drv ga je strla, ne da bi sc pokojni I; več. zavedel. Bil je takoj mrtev. Zmrznil je v Majšpcrgu pri Ptuju v eni zadnjih noči poštni pot Rajši. Stari, slabotni mož se ga je malo preveč navlekel ter obležal na cesti. Sedemkrat z nožem zaboden. V torek dne 2. t. m. zvečer je prišlo v Studencih pri Mariboru med tesarskim pomočnikom Konradom Poganom iz Ljubljane in med Tomažem Lesjakonr v Studencih do tepeža, v katerem jo Lesjak Pogana zabodel sedemkrat /. nožem v hrbet in ga težko ranil. Požar. Pri posestniku Francu Smrekerju v kozjanski okolici je ogenj, vpopelil hišo in gospodarska poslopju z vsemi spravljenimi pridelki. Bila i<> velika nevarnost za vsa sosedna poslopja in za v bližini ležeč gozd, da bi jih uničil ogenj. Požar jc nastal vsled slabo priprave za kurjavo. Smrekol' ima za več tisoč kron škode, doCim znaša zavarovalnina le 200 K. Hiša pogorela je P. Greinerju v (-.lobasnici na Koroškem v vrednosti1 r1na!!,°Zavarovana jc bila samo za oOOO K. Požiga sumničijo Ludvika Hrasta. Znamenito jajce. G. Ig. Medvedu, y /atičmi jc znesla mlada kokoš prvo jajce izvanredne debelosti. Stehta! t<> tri normalna jajca in potem šc to *ad-nje ter našel, da je bilo za 1 dkg , t,ožjo ko tri normalna jajca. Ko je jajce razbil, se je i zlil beljak in en rumenjak; v ,rodi te tekočine pa jo bilo še ono popolno normalno jajce. Požar. V nedeljo dne 7. t. m. zvečer ie izbruhnil požar pri po.sest.niku Anionu Goleer v Oplotnici pri Konjicah, /rorcla je hiša, gospodarska poslopja •/ iro»potlarskimi stroji ter vsemi sprav-lienimi pridelki ter vozovi. Škoda znaša od 0000 do 7000 kron, ki pa je vočji-(lel krita z zavarovalnino. Zverinska žena. Minule dni je v Šmarju pri Jelšah ponoči s sekiro na-n idla svojega moža delavčeva žena ivro-zija Pezarič, ker jej je bil napotu pri njenem pregrešnem življenju. Prečkala mu je desno stran obraza. Mož je 1)11 Se toliko pri moči, da je poklical sosede na pomoč. Sedaj se nahaja v bolnišnici, kjer l>o pa težko okreval. Zeno so zaprli. Najden mrlič. Na novega leta dan in našel šolar Janez Zabuč v gozdu Mizu vasi Zabuče mrtvega moža, ki so «a v mrtvašnico na Brnci pripeljali. Mrlič je -Turij Lejtnor, rojen leta 1848. v Hostiaiji vasi, občina Št. Štefan ob 7a\]. Služil je rajni več let v Šmartnu pri Beljaku. Konj ponesrečil. V četrtek dne 4. t. in. sla so splašlla mlada konja živinskega trgovca Oberhamerja v Velikov-. ii in dirjale z naloženim vozom po novi c ost i v Mlinski jarek. Pri naglem nvinku kjer se je zgodilo že več nesreč, jo on konj padel in si zlomil eno pieihijo nogo. Morali so ga takoj zaklali. Konj je bil vreden 800 kron. Vsled ognja se je zadušil. 70 let -tari Lipic v Suhi pri Zvobeku na Ko-"iškern si je zanetil dne 4. t. m. v peč, i kmalu zaspal. Iz peči je padlo oglje na tla, katera so se vnela. Tlelo je dalje ui zgorelo ponoči pol sobe, starček pa .-c jo zadušil v postelji. Novice iz Amerike. Tri osebe in se-J'»la na Grmu pri-edi v ponedeljek, dne •">. in torek dne 6. februarja v Vipavi ilvodttevni kletar«ki lečaj. PredaVrilo se bo o šest a vi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vi- O ravnanju z vinsko posodo. O bo-K' in zdravi jen jti $ok\ai\Jeiio£ri vi-"n- P»mk bode teoretIČeft, kakor tudi v !lv ■ s.praktičnimi vajami v kleti. Kdo* m želi tečaja udeležiti, naj se pri-^laisrpo dobitnici dčf 27: janfcta-ja'' pri i-avrtateljatvu kmetijske šole na Grmu ?'rl Ndvem tnesHi (poŠta Kandija). Pri- stop k praktičnim demonstracijam se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev. Tečaj za dekorativno slikarstvo. Kakor nam poroča »Zavod za pospeševanje. obrti na Kranjskem«, vršil se bo že objavljeni tečaj za slikarstvo sporazumno z ravnateljstvom na državni obrtni šoli v Ljubljani. Urnik za pouk se je sestavil tako, da se l>o podučevalo 16 ur na teden dekorativno risanje, 4 ure nauk o slogih, 2 uri geometrija in računstvo ter 14 do 18 ur praktično slikanje, skupno na teden 36 do 40 ur. Tečaj se bo otvoril 22. januarja točno ob 9. uri dopoldne v prostorih državne obrtne šole ter bo trajal pet tednov. Poučevalo so bo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 4. oziroma 5. ure popoldne. V tečaju se l>o oziralo pred vsem na sobno slikarstvo, deloma pa tudi na pleskarstvo lako. da se lahko udeleže tečaja obrtniki obeh strok. — Sprejme se še nekaj udeležencev. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se zglasi takoj, da se bo moglo ozirati na njegovo p:ošnjo. Za nadaljna pojasnila naj se obrača na zavodovo pisarno na Dunajski cesti št. 22. Naročite: 1. »Bog med nami«, rnolitvenik za splošna premišljevanja 0 sv. Rešnjem Telesu; vei,. z rdečo obrezo 1 K 80 vin., fin. usnje z zlato obrezo 2 K 50 vin., po pošti 20 vin. več. Knjižico krasi lepa naslovna slika. 2. Š m a r n i c o a r s k e g a župnika V i a n c j a, ki obsegajo poljudno razlago lavretanskih litanij z opisom svetega življenja blaženega župnika Via-neja. Cena »Šmarnicam« se določi pozneje. — V kratkem izide tudi rnolitvenik a r s k c g a župnika Via-neja, ki se bo odlikoval po posebno 1 lepih molit vah. 3. P o s t n i i n v e 1 i-k o n o č n i n a p e v i P. A. Hribar, III. , zvezek, ki izide koncem februarja za t mešane zbore. C.ena partituri 2 K, posumili glasovi po 50 vin. Cerkveni zbori in gg. pevovodje naj te napove že sedaj noroče v »Katoliški Bukvami«, kjer se clobe tudi vse zgoraj opisane knjige. Na ogled se te knjige in pesmi ne bodo pošiljale. ■ Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko ccrkvijo) j sprejema hranilne vloge In jih obre-jstuje po 4» brez kakega odbitka, ! . uradne ure od i ®iaj He i. psuoline. Glej inseratl Ofookom/ mjai&otjA&l G&flb/un/ x>*ta*i£>: 3 nove klopi iz hrastovega lesa, ki jih jo napravil domačin mizarski mojster Josip Sitar iz Križa. Res umetno dolo, ki priporoča mojstra. Z materijalom iu vsem delom so stale klopi 2250 K, ,'ti klopi s 151 sedeži. Sedaj sc prenavljajo okvirji za križev pot, tako, da 1>9 potem vsa cerkev videti kakor nova. VJ dveh letih se je izdalo za prcnovljenje župne cerkve nad 9000 K. Hvala vsem, ki so pripomogli z darovi, da se jo moglo toliko storiti. — Občni zbor katoliškega izobraževalnega društva bo v no, dcljO 28. januarja po večernicah. 01), enem bo tudi predavanje. g Stara Loka. Katoliško slovenji-o izobraževalno društvo v Stari Loki » priredilo v nedeljo 14. t. m. gledal IS' > predstavo, ki sc na željo občinstva v nedeljo 21. t. m. popoldne ob isli uri in r. istim sporedom ponovi. Vstopnina: Sedeži 60 v, stojišča 30 v. K obilni udeležbi vabi odbor. g Iz Žabnice. V preteklem lotu ju bilo v naši župniji 28 porodov, 15 mrličev in 3 poroko. -— Zadnja predstav« v našem izobraževalnem društvu sc jo prav jMjvoIjno izvršila. Pričakovali smo pač več obiska od ožjih domačinov. Tretji redili občni zbor društva bo v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ob 3. uri. g Moravče. V nedeljo 28. januarja ob 3. tiri popoldne priredi ženski odsek Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva igri: »Večna mladost in večna lepota« ter »Teta iz Amerike«. Pridite v obilnem številu. g Koroška Bela. Skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze za Javornik -Koroško Belo priredi v nedeljo 21. t. m. popoldne ob pol 4. uri pri Vodttarjn na Javorniku društven shod. Vabljeni ste vsi člani in prijatelji društva. Ude-ležitc sc v obilnem številu, ker pridu važna zadeva na, razgovor. g Mo avče. Volitev župani bi se že davno morala vršiti, a liberalci so si mislili, da bodo zavrženo volitve, ker jim ni ratalo. Zato so skrpucali dolg ugovor, ktorctfrt je pa Vlada, morala kot neutemeljenega zavreči. Vedeli smo to naprej in smo prav lahko počakali, liberalci so pa vsaj nekaj dni lahko v tem živeli, da morda ■'<* počasi kak libcralček p idc v občinski odbor. Zdaj pa se tolaži jo z Dunajem. Toda povemo jim, da so tudi '.am že opravili. Zato naj le V miru poCivajo £opct za tri leta. Po treh letih pa Se tistih zaslepljencev ne bodo dobili, ki 8o jim šli letos na lim. Prav dobro je bilo, da so liberalci nastopili z vso silo svoje moči, smo vsaj spoznali vse, in danes imamo račun v rokah za vse bodoče čase. Poznamo vas vse do zadnjega. — Liberalna posojilnica tirja vse tiste, ki so z nami volili. Zapomnimo si to in nikar sc ne čudite, ko bomo tudi mi pokazali svojo moč in pravico. In tedaj bo marsikteri spoznal, da ni dobro delati za liberalce. Marsikteri drugi bo bolj občutil, kot pa Kak naš, ki jc morda dolžan par stota-kov. Liberalci naj pa sami pridejo in vrnejo klerikalni denar, če imajo kaj časti v sebi. — Kdo bo naš župan '! V torek popoldne se vrši volitev župana. Izvoljen bo brez dvorna naš vrli Anton Cerar p. d. Marfinka iz Moravč, to je tisti, ki so ga liberalci najbolj boje. Vse drugo bi še liberalci prenesli, le to jim ne gre v glavo, da bo ta naš župan. Pa so bodo morali navaditi na to misel, nič nc pomaga, svet že tako pelje. — P r a p r o č e pri Brdu. !Z«i načelnika zdravstvenega zastopa za brdski okraj jc bil izvoljen Franc Capuder. S. L. S. je ponosna na svojega pristaša. g Dolsko. Občinske volitve pri nas so se za S. L. S. ugodno izvršile. Liberalci so vse storili, da bi pridobili ljudi zose, zlasti znani liberalni ata. Toda ljudje se več ne dajo za nos vleči, zlasti od takih ne, katerim je »Slovenski Dom« in »Jutro« vsakdanja hrana. Zalo živela S. L. S.l g Selca. Turk iz Rovt, Cacman iz Njivice, Jerala iz Loga in liberalni Ne-m.lici so zelo razjezeni, ker so bili pri volitvah ta-ko tepeni, malo menda tudi zato, kor so pri izpraševanju tako znali. Jezo si lilade z neumnimi dopisi, ki jili sami pošiljajo v »Slov. Dom« in potom nosijo brat po hišah. Jezni so tudi res lahko. So celo ošabni Turk sc je tako ponižal, da je pri starih žcnicnh čvekal, kako bodo vsi Rovtarji z njim volili, pa ni nič pomagalo, vseeno ni za moža. Cacman jc bil v Ameriki in si jo dovolj prihranil, samo kranjskega dela se je tako odvadil, da mu ljudje pravijo Zmrzlikar, menda mu gre samo amerikansko delo še od rok. Ne-'niljski Kajžovec bo pa za reklamo zložil pesem, samo to naj gleda, da ne bo tako pokrevljana, kot prejšnje, ko 80 ga ljudje začeli popušati, češ, če so njegovi čevlji tako pokrevljani kot iijopove pesmi, ga ne bomo prosili. Če nočejo liberalci, da se bo še kaj njih slave zvedelo jm> svetu, naj pa še kaj pišejo v »Slovenski Dom«, materiala je so dovolj./ ■> :.■ g Črnuče. General Kap ar jc pobegnil z bojišča malo pred bitko ter pustil svoje rdeče bratce brez glave. ' obrisani Kampelj vidi, da ni nObenc-j?a upanja na zmago pri občinskih vo-'Hvah dne 26. t. m.. Le mojster Ko-sin Se še peha in trudi, škoda! Mar hi ostal pri svojih košarah. Ali morda nosi agitacija več kot pošteno plelar-sko delo? Pravijo, da bo on tudi glasovnice okrog nosil, ker je brzonog. Bo spet nekaj zaslužka. Pa še nekaj ime-nitnejšega! V svoji novi hiši odpre kmalu splošno pisarno anonimnih pisem. To bo šele neslo. Mi pa gremo mimo takih prikazni na Črnučah naprej po pošteni poti in z nami vsi pametni občani — do zmage! g Črnuče. Imenovanje našega dič-nega poslanca gospoda dr. šusteršiča za deželnega glavarja je nas, njegove zvesto, posebno razveselilo, a ravnota-ko naše nasprotnike strašno potrlo, posebno enega, ki je okrog pravil, da je šusteršičev prijatelj. Gospod župnik so v imenu fare dr. šusteršiču čestitali. Živio dr. šusteršič in njegova stranka! — V nedeljo, dne 14. t. m., je bil jako številno obiskan občni zbor naše hranilnice. Ljudstvo je veselo poslušalo poročilo o razvoju in lepem napredku. Denarni promet v letu 1911 nad 200 tisoč, čistega dobička 653 K 80 h. Iz malega raste veliko. g Na Rovih smo delali tudi v preteklem letu v lepi slogi za gospodarski napredek in izobrazbo ljudstva. Posameznih poročil nismo priobčevali; zato naj sporočimo sedaj nekaj podatkov o našcin delu v minolem letu. — Takoj po novem letu 1911 smo ustanovili živinorejsko zadrugo, ki ji pripadajo zdaj žo skoro vsi tukajšnji boljši posestniki. Načelnik ji je Janez Rode-Kordin iz Ziča. Storila je ta zadruga v minolem letu mnogo dobrega zlasti za moderno popravo hlevov. Njen tajnik Simon Pevc si je postavil v minolem letu iz lastnih moči velik vzoren živinski hlev, kakršnega ni videti daleč naokoli. Hranilnica in mlekarna sta podali dne 19. marca na občnem zboru prav zadovoljiva računska zaključka. Tudi v preteklem letu sta čvrsto delovali. Mlekarna pač nekoliko trpi ob splošnem pomanjkainju živine in mleka; a njeni izdelki so po južnih zdraviliščih zelo čislani, o čemer nam pričaj.o obila namočila, da ni mogoče vsem ustreči. ->» Posojilnica si je utrdila zlasti še v pretočenem letu ugled pri domačinih in okoličanih, ker denarne krize ni nič občutila in ni bila nikdar v zadregi za denar; Prometa jc imela leta 1911 do 170.000 K. —- Tudi izobraževalno društvo je bilo neumorno na delu: hvala za društveni dom navdušenim fantom in dekletom! Razen rednih sestankov je priredilo 5 predstav. Zlasti »Mlinar in njegova hči« in »Revček Andrejček« sta do kotov napolnila dvorano. Pri zadnji predstavi nas je počastil tudi prebl. g. Rudolf pl. Andrejka - Livno-grajski, c. kr. deželnovladni komisar v Ljubljani in takorekoč tukajšnji rojak. Njegov oče prebl. g. gardni podpolkovnik Jomej pl. Andrejka - Livnog ajski zelo ljubi svoje tukajšnje domovje in vsake počitnice več tednov prebije doma poti kmct.iško streho na predragem mu Hudmanovom domu. — Posebno hvaležnost smo dolžni tudi g. župniku vranjepoškemu Fr.' Kreku, vnetemu podporniku nagega Oruštva. K novo- letni predstavi jo pripeljal 18 fantov a Palovč na lastne stroške. Posnemanja vredno! Zdaj pripravljamo za p odpust igri »Nemški ne znajo« in POdgo. i tonov o dramatizovano »V pnstiv je šla«, — Jesenska suša je bila v pret. letu tudi pri nas huda; za prešičjo krmo so je malo spravilo. Da bi mogli živinorejci obdržati vsaj plomene svinje, po katere hodijo kupci spomladi od bliztt in daleč, je priskočila posojilnica in M-vinorej. zadruga kmetovalcem na po-< moč. Naročili ste že novembra za pra-šičerejce 10.000 kg tunšice in 5000 kg ječmena. Upamo, da nam vsaj del troškov odvzame drž. podpora — žali-: bog da je tako pičla, da ni primerjati r.; obljubami, ki so došla na županstva jeseni. Naši prašičerejci, člani živinorejske zadruge, so se obvezali, da ol»-drže čez zimo do 60 plemenih svinj. I« zdaj pride nanje državne podpore okrog 100 K. Kaj bi bili počeli z živaljo, če ne bi bila prej zanje naročila posojilnica; povrnejo ji, ko pridejo v ugod-siejše razmere. — Tudi za umetna gtio-jila se naši kmetovalci zelo brigajo. Raztrosili so jih v pretečenoili letu čea 15.000 kg — veliko za irthLo občino. —-V teča j za izobrazbo živinozdravniškiK pomočnikov na Vrhniki jo sprejet Viktor Rode, posestnikov sin iz Ziča. Tako bomo imeli v doglednem času pri rokah tudi v tej stroki veščaka vsaj za prvo silo. Saj jc pa tudi treba takih' ljudi, če se n. pr. le površno premisli* koliko prašičjega zaroda vzame samo rdečica, ko bi se vendar v večini slučajev lahko takoj pomagalo, ko bi bil Io zmožen človek, ki more in zna cepiti, takoj na razpolago. -- Za. živipsl^ tehtnico, ki smo jo sklenili nabaviti si, nam je dež. odbor takoj s podporo priskočil na pomoč. Slep mora biti kmet, ki ne vidi, koliko stori sedanji dežokii odbor v kmetovo korist! — Dne 17. oktobra; smo imeli pa občinske volitve. Šlo je vse gladko; za prepire nimamo časa; o kaki nasprotni stranki ni vredno govoriti. Brez nasprotstva je bil izvoljern za župana Lojze Jerman, načelnik posojilnice in tajnik mlekarne. — Dobili smo tudi novega organista,, gosp. Ivana Osolnika iz Št. Jurja. Takpj, nam ja zbral čvrst moški zbor. Morda se »Časom tudi tambuvic spet poprimemo. Vi slogi in vzajemni podpori naprej v no-, vem letu! Selca. Po prizadevanju gosp. drž* poslanca dr. Kreka in g. kaplana J. Se-deja, si jo tukajšnji tel. odsek »Orel« že meseca novembra nabavil inštrumente za godbo na pihala. Pod vodstvom g. kaplana Sedeja je cela stvar tako lepo uspevala, da je g. kapelnik žc na obč. zboru izobraž. društva dno 26. decembra mogel povohati o dejanskih uspehih ter je izrazil upanje, da bo mogla godba nastopiti že pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. Potem, ko nam je še g. dr. Krek predočil lepoto in koristi godbe ter pobil še nekaj predsodkov proti nji, pričakujemo vsi težko dne prvega nastopa. Da 40 pa zadostno poskrbi tudi za gmotna sredstva in u 0-di druge zadeve — za kar k. kapelnik posebno sedaj, ko je prestavljen za kaplana v Staro Loko, ne bo mogel skrbeli — se je v pondeljek, dne 8. t. m. sestavil poseben godbeni odbor v okviru Izobraževalnega društva. Novi odbor šc je sestavil tako le: predsednik gosp. drž in dež. poslanec Fr. Demšar; podpredsednik gosp. Anton Ilajnrihar, posestnik; tajnik br. Anton Tovž, organist; blagajnik br. Franc Šparovec; dalje pripadata odboru g. kapelnik Janko Sedej, kap:an in načelnik »Orla« brat Jožef Megušar. Gosp. kapelnik je obljubil v svoji v«liki požrtvovalnosti, da lx> hodil usa.k teden poučevat godbo na lastne št oško in tako je strah prazen, da bo SOtU a razpadla. Sc veliko bolj golovo je, da bo godba žela lepe uspehe posebno Šc, Ce se Stara in Škofja Loka zedinita za godbo na godala. In en skupen nastop loške in selške godbe bo dokazal, da v celem okraju ka j enakega nimajo. g Iz Boba Slov. kat. izobraževalno drtiš vo je sklenilo, da odpre prostore Jzofvazbf tudi dekletom. Vsi katerim Je mar poštene izobrazbe in poš;enega -napredka, aut noge! Članarina znaša 1 K BO"vin. na lefo. To malo svoto pač vsak lahko utrpi. Za ta denar si bo d.'iif vo nakupilo knjig in časopisov. — V pondeljek po sv. treh Kraljih smo imeli koinisionclni ogled za novo tri-razredno šolo. — V Krtini se je v pon-deljrk por«>r ln gdč. Ana Zarnikova iz xni'"o Kovačeve hiše z dr. Ivanom Za-iukovšek, odv. kandidatom v Lovrani. Veli'" o sreče! - V prelečenem letu jo bilo 10 porok, rojenih je bilo 58, umrlo jih je pa r>!l. Zadnji je umrl Ua Brezju posestnik Alojzij 1' ankar. Ker je- bil rajni Zvesl nhtočiiik in bravec. »Domoljuba«; naj mu »»Domoljub« prinese par vrstic v snomin. Hnnjki je služil vojake •Ki le'a t K,r> i 1861. Udeležil se je leta 1851) nesrečne bilke pri SolTOrinu in bil lam ranjen v desno nog«. Svojih vojaških lei se je rad spominjal in prav aanimivo je znal pripovedovati dogodke iz svojega vojaškega življenja. Bil je ttOber mož in oče, zalo ljubljen od vseh ♦iomačih pa ludi od drugih. To je pokazal tudi njegov pogreb dne 2. januarja. Počivaj v r>.hm! • ?! Svi Ana rod Ljubcloin. Stari ljudje še ne pomnijo takega viharja, kakor je divjal nred dobrim tednom tadi pri nas. Veliko škode je napravil, razkrival je strehe, ruval drevesa po gozdih in razne.-el, kar se jo dalo. Na šolskem poslopju je- s strehe pometal sko o polovico opeke. - »Domoljub« se ludi pri nas natanko prebira ima precej naročnikov. Zal da dela zgago tudi eden najostudnejših iu najgrših časopisov. kar se jih tiska med Slovenci, namreč »Slovenski dom«. Par oseb je' tak« zaslepljenih, da berejo to nesnago te njega se človek ne more naučiti drugega, nego surovosti in podivjanosti in •sovraštva do Boga in Cerkve. g V Lomu smo dobili prod ledni ttovega župana in sicer Fihjic Zupana. Občinska svetovalca sta: Anton God-njov in Fr. Meglic. Vsi trije «0 pristaši a L. S. — Pofočcn ho Franc Zupan, novi župan in posestnik z Lucijo Meg-72 lič, zemljakovo hčerjo bivšega lom-skega cerkvenega ključarja. Na mnoga leta! g Iz Tržiča. Nogo si jc zvinila gdč. učiteljica Fajdiga, ko sc je sankala pod Ljubelom. Ker bo morala nekaj časa ostati doma, imajo otroci samo pol-dnevni pouk. — Velezanimivo bo ski-optično predavanje p.ihodnjo nedeljo v društvu sv. Jožefa. Lepe slike bodo razkazovale preganjanje kristjanov. Gotovo bo ta predmet zopet napolnil dvorajno. Pričetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina navadna. □OEaaaaaopnPOoago §| Dololsfte norice !g □□□□noaapajaaangg. d Iz Št. Janža. Vse nam gre lepo po sreči! Izobraževalno društvo pridno deluje. Orel se krepko razvija, njegovo število raste vedno naprej. Danes šteje že 35 delujočih članov. Ženski odsek tudi dobro uspeva in se množi. Ako gremo še tako naprej, ne bomo imeli več prostora. Zato pa je že prodrla misel med naše ljudi, da se dozida stara šola in tako napravi len društven dom, kateri bo v ponos in korist celi fari; notri se bo zbirala mladina, se podtiče-vala v dobrem in odvraOevala od slabega. Naši možje so že obljubili, da bodo prispevali vsak po svoji moči, da se to delo dovrši. Sokolom in liberalcem pa ta glas o našem društvenem domu ne gre v glavo. Zato trobijo okrog, da bodo radi tega nastale velike občinske doklade. To pa je liberalna laž! Da bi s tem ljudi zbegali, se največ trudi prijazni Anže. On otresa še vedno svojo jezo v »Slovenskem Domu« ter rohni nad gospodom župnikom. Pač znamenje onemoglosti! Sokoli so začeli zadnji čas loviti može in fante na vino, žganje in druge drobnarije. Tako se namreč nekateri iz Češnjic hvalijo, da dobe vse zastonj, samo, da trobijo v njihove rogove. Pri tem pa največ trpi neka prodajalna, katere gospodar podpira vsako slabo društvo. Pa se bo mož že spomnil svoj čas! — Naši liberalci, oziroma Sokoli so pred kratkim praznovali že pustni torek. Tisti dan .so se prav smešno našemili in plesali pozno v noč. Našemili so celo nekaj vaških revežev, da so oznanjevali njihovo oliko po Št. Janžu. Seveda jim je bilo lahko hudo, ker bobnali so, da pride 300 .Sokolov v Št. Janž. Od ,'500 so pa eno ničlo proč vzeli, pa se še ni število izpolnilo. Mi gremo pa naprej! d št. Rupert. Zmotili so se liberalci, ki so zapisali o kaplanu v »Slovenskem Domu«: »Vsi pametni dvomimo, da bi bil Kristusov namestnik!« Kaj ste mar vi Kristusovi namestniki, ki po turški veri živite,-ki nimate zadosti dneva, morate še ponoči zapeljevati ljudi k pijančevanju in v greh? Sicer pa: koliko pa je dandanes pametnih lihe« talcev? V Št. Rupertu bi bilo troba pametnih liberalcev iskati po dnevu z lučjo, pa nc bi našel ne enega. Ti pri- smojeni liberalci kar nore od sume prevzetnosti in ncvoščljivosti. Neka taka prismoda jc zapisala: »Štrajhar je kriv! Njegovo besno sovraštvo je odhi. lo najboljše in najtrdnejše živinorej. ce!« Ta liberalni kljukec se nI samo zmotil, se je ludi zlagal. Res je, da j0 gospod kaplan vsega kriv. Ce se pije po gostilnah celo noč, ali če se goljufa, ali če sc pleše brez dovoljenja, ali ljudstvo. Boli vas, dr so udje dobili .« 50.000 K. To vas pa ne boli, Če so ljuuje pustili po gostilnah naše farc lan- <> leto čez 80.000 K! Koga torej futra >>;<• ic dobro ljuds1 vo najbolj? Gostilničarje! In ziito so ti potem tako ošabni in prevzetni! In ti tudi širijo brezvi r-sko časopisje! čas je, da se temu napravi konec! Zato bodo poskrbeli oh volitvah dobri volilci in dobre volilke! d št. Rupert. Liberalci pišejo, .la imajo na svoji strani najboljše ljudi. Kdo so li najboljši ljudje / K liberalcem se prištevajo uMiel.ji in 10 gostilničarjev. To so oficirji, ki imajo take-le vojake: nekaj poslopačev i.i agentov, nekaj mešetarjev, vse pijance in pa tiste kmete, ki se preklajo največ s peto, šesto in sedmo božjo zapovedjo. Vsi drugi ljudje in kmetje pa so odločni bojevniki poštene Slovenske Ljudske Stranke. Ker pa imajo ti liberalni mešetarji in pijanci namazane jezike, zato se pač prigodi, da tudi kak naš pošten mož omahne pod vodnimi lažmi in obrekovanji teh liberalnih soldatov. Cela fara je priča, da imajo liberalci samo dolge jezike, za ljudstvo pa no store nič. d št. Rupert. Na nesramno laž v »Slovenskem Domu« na fante Orlo vprašamo danes samo to-le: Ali ni za pričo c. kr. žandarmerija, da se dela tu očividna krivica Orlom, ki so bili popolnoma mirni in napadeni od liberalcev? Ljudje božji, ali naj bode potem mir in edinost, katero tako žele liberalci?! Poštenost fare ginc le vsled tega, ker ne gane nobeden z mazincem! Bo treba stvar izročiti državnemu poslancu! Bomo videli, ali l>ode lažnjive-ga pohujšanja konec ali ne! Napadalce z vilami in noži spravite torej le liberalci v svojo mavho, ker to so vaši sinovi in vi ste jih odgojili tako, ne pa kaplan! d Loški potok. Kot v več občinah po Kranjskem, je tudi pri nas politična oblast, naročila občini, da preskrbi drugo sejmišče, češ, da to no odgovarja vsem postavnim predpisom. -V koliko je to res ali ne, ne moromo dognati, ker je politična oblast višja nego obči- n i iu z ugovori so malo opravi pri nji, poskušalo so bo drugim polom. Resnično jc, da jc občinski odbor prisiljen iskati nov prostor za sejme in istega po predpisih živinozdravnika prirediti. So L ljudje pri nas, ki hočejo vsako stvarco izrabili proti občinskemu odboru, da bi istega spravili v nezaupanje pri ljudstvu, sobo pa dvignili. Tako so pograbili tudi to in ogorčeno kličejo proti odboru, da bo =sti sejme odpravil. Tem potoni svetujemo dotičnim, naj tam, kjer govore o brezbrižnem odboru, tudi povedo, da bo našo občino stalo novo sejmišče najmenj 1000 K. To l>o seveda šlo iz občinskega premoženja. In ali sc splača za zimsko semnje, ko pride k liani tako malo živino, vroči takoj do 1000 K za nov nrostor? Govoriti jo silno lahko, zabavljati šc lažje, delati je jickol.ko tež, o- Rodi pa u verjeli vsak naš občan, da bo odbor ukrenil vse potrebno, da so naši občin! ne odtegne najmanjša pravica in dobrota, ki jo je doslej imela. To v odgovor tem in onim. d Iz Žužemberka. Novičar jo žc tu! Siij smo vedeli, da nc bo strpel dolgo v svoji samoti, bi ga preveč prstjo srbeli, če ne bi pisal novic. Sedaj so izgovarja, da so ni bil ustrašil zime, ampak občinskih volitev. Ob taki priliki so ljudje že (ako bolj razburjeni, posebno naši liberalci, in če bi jih šc novičar kaj ščipal, bi sc mu morda ne godilo dobro, zato sc jo pa rajo za ta čas potuhnil v kot, pa jc zvesto poslušal, kako so razni Podboji in Glavani. Ilrovati in Ponikvarji, Klinci in Jelenci delali zmagovite načrte, češ, to jih bomo dali. A on jim jo mi tihem kazal fige in si mislil: le bahajto, kolikor sc vam ljubi, po volitvah bomo pa mi. Pa nc bomo govorili, kako jih bomo, ampak kako jih siiio. ln ros smo jih prav pošteno! V naši občini, ki je druga največja na Kranjskem, se je volilo na dveh krajih, v Ilinjah in v Žužemberku. Najpr-vo jo hinjska 1'ara dala liberalcem popra. ker jc skoraj soglasno volila može naše stranko, potem jo pa še Šmihel in Žužemberk pokazal, po čem jc liberalna mast.. Ko so general.' nasprotne stranke videli številno vrsto naših, so že naprej obupali in se v tem obupu dobili, kakor da bi jim ne bilo resno za stvar. V svoji onemoglosti so se hoteli zniaščcvatj s tem, da so na svojih glasovnicah surovo žalili najuglednejše "niže naše stranke. To je pač tako, kakor zniiikorn paglavec, ki si ga bil stresel za ušesa, potem pa skoči za plot ali vogal in tj od tam jezik pokaže. Pravijo, da jo bil najbolj duhovit v tej novi oliki davčni uradnik Ril nikar, ki je |")tel menda pokazati, da ni zastonj brat slavnega ljubljanskega tržnega Nadzornika. Da bi vsaj nekaj uspeha '""''i. so sc nasprotniki pridno posluževali pomoči svojega luijzvcstejšega Zaveznika — šnopsa. Zlasti pri boju za Podobčini šmihel in Reber jc ta igral veliko vlogo. A vso zastonj, tudi ta »zavba« ni pomagala. Da, šc ob enega volivca jih jo pripravila, ker jc bila Prehuda i Nok Podbojev sobojevnik sc jc bil namreč tako »pokroftal«, da sc jo komaj prizibal na volišče. Tam.se jc nekaj časa kregal nad svojimi prera-dodarnimi prijatelji, a ravno ko bi bil imel oddali glasovnice, so jo po dolgem in širokem zvalil po tleh. »O, ferdamano smo pali«, jo vzdihoval, ko sc je počasi pobral od tal in se, ne da bi bil volil, motovilil iz volivne sobo. Liberalci so pa imeli »cahen«, kako jo »ferdamano« padla njihova stranka. In to se jo tudi zgodilo. Naših glasov nad 700, nasprotnih 40 do 30 v tretjem razredu. Približno enako razmerje jc tudi v ostalih razredih in vseli osmerih pod-občinah. Liberalci se sedaj tolažijo drug drugega, y:eš, naj le bo, saj bo prihodnjič drugače! Toda to je žc njihov stari »trošt«, ki sc vsaka tri leta ponavlja, pa jih vselej hujšo na cedilu pusti. d Iz Prečine. Gotovo misliš, dragi »Domoljub«, ker lo malokdaj prineseš kak dopis iz naših krajev, da jo naša fara politično mrtva in da v njej žive mračni in pusti ljudje; vendar temu ni tako. Prav radi prebiramo »Domoljuba« ali tudi »Slovenskega Doma« so nc manjka pri nas. Posebno mladi libe-ralčki sc pitajo ž njim. Ali ti nosijo sedaj prav klavrno svoje glave, ker vidijo, da jim no gre vso po volji. Kakor ti jc mogoče znano, naš »Domoljub«, so bile pri nas tudi žo občinske volitve, ki so pa bilo ovrženc. Pričakujejo sc sedaj vsak čas nove. Liberalci zopet švigajo semintja, od hišo do hišo, ter hočejo s svojimi lažmi dobiti voijleo v svojo bi-sago. Toda upamo, da si bodo hudo obregnili svoj jezik in da treznomisleči možje bodo pokazali, da sc no dajo voditi takim ljudem za nos. Posebno neki mlinar so šopiri in širokousti ter razklada volivcem svojo učenost, katero zajenilje iz »Slovenskega Doma« ali kakor sc pravi »Svinjskega Doma«. Ta se je predrznil celo prerekati so parkrat z gospodom kaplanom, če ima on pravico voliti ali ne. Fcj, nad tako predrznostjo in nesramnostjo. Pa taki ljudje hočejo šc kandidirati za odbornika, ki še ccio ne privoščijo gospodu, ki je vso svojo miudost belil svojo glavo z uffenimi stvarmi, da bi smol voliti. No, saj upajmo, da jih bodo dobili po svojih umazanih usiih. Možje pristaši S, L. S., vaša dolžnost je, da daste svoje glasove možem, ki so zvesti načelom S. L. S. ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju! Torej proč z gnilim in puhlim liberalizmom! d Svetoduški paša je v penzjonu. To najbolj čutijo »brljavkarji«. Zakaj? Prod volitvijo je »brljavka« tekla v potokih, liberalci in njihove glasovnico so kar plavale v nji, pa kljub temu je paša iz občinske liišc frčal v nepričakovan penzjon. Užaljeni paša po volitvah ni več tako radodaren z »brljavko«, pa »brljavkarji« upajo, da jo bodo še bolj »rukali« pri prihodnjih volitvah. d Krško. Liberalna purgarija kar nc more verjeti, da jo je premagal tisti kmet, katerega ona tako zelo žanru je. Silno čudno se ji zdi, da jo je vrgel ob tla — kmet, katerega ona »zarajta« sa- mo takrat, kadar ji pušča kronce po štacunah in oštarijah. Zakaj pa irnajči liberalni purgar.ii tak strah prod si-sijajno kmečko zmago? Zato, ker vedo, da kmetje jio bomo več nosili krone v tiste štacunc in oslarije, v katerih smo*na dan volitve videli strupeno sovraštvo do kmečke stranke. Posebno jih pa peče, ker bodo zdaj prišle na dan vse liberalne »rajtenge« o zavože-» nem občinskem gospodarstvu. d Leskovec pri Krškem jo razvpit. Pa precej po krivici. Pri zadnjih volitvah je kmečka stranka dobila tukaj nad 100 odličnih glasov, čeprav je pomočnica v malarski šoli vpila, da jHt bo samo 13. Nerodnih je samo par kričavih oštirjev in par bahavih štacunar-jov. Pa še ti sc zdaj v strahu povpra-. šujojo: »Kaj bo, če kmetje ne bodo vet? zahajali k nam, ki držimo vedno z Ii-. liberalci.« Kaj bo? Potem bi vam kmalu zmanjkalo - sapo. d Krško. Z viharnim navdušenjem jc šla kmečka stranka na volišče. »Ali' zmagamo zdaj, ali pt. nikoli!« je govoril vsak. In to zmagovito navdušenje je rodilo silno lope prizore.. Vodopivca iz Iva n j dola niti bolečine zlom jene roke niso mogle obdržati doma. Sivolasi Bizjak iz Goleka jc po dveh bergljah t največjo težavo prišel na volišče. Nc.-, varno bolni Zorič iz Arta in skoro slc-i pi starček iz Lcskovca — vse sc je po« trudilo v boj za kmečko pravdo! Ni čuda, da je purgarjev s.rab pred takq zavedno kmečko armado! d Iz Ambrasa. Tudi sem jc prišlo par številk novih liberalnih časopisov. Naši pošteni možje so jih dobrohotno odklonili. Naj jih. le imajo* liberalni frakarji sami, saj so jim vajeni. Pri nas liberalno časopisje ne bo dobilo tal. Pač pa dobro krščansko časopisje. Od nekaterih strani se čuje, kako da so po-gorelci iz Kala sitni in koliko jih Res je, da so silno pomoči potrebni, go-. tovo pa jc, da večina njili no gre daleč prosit, kvečjemu po bližnji okolici, da dobijo vsaj nekaj krme. Dozdeva, sc, da najbrž nekateri to izrabljajo in sc izdajajo za pogorelce, kar pa niso. Naj bi imel vsak potrdilo od župnega, urada ali županstva, tla so nasprotno lahko goPufe nrime. d Turjak. V gradu je bila letos jajna božičnica. S. Sardenkovo igrico »Barbike sv. večer« in T. Vasiljo.vai »Razni stanovi« so igrali šolski ot ocit ki »o bili od Turjaške grofice vsestran* sko obdarovani. Gramofon, kinemato« graf med pavzami, nagovor pri jaslicah in prižgano božično drevo itd. d škocijan pri Mokronogu. — Naši liberalci, kolikor sc jih kot tako pri* znava, kislo gledajo, ker so vse občine v okraju volile Slov. Ljudsko Stranko, Nikjer prijatelja, nikjer zaslombc. Pa tudi doma 110 vedo, kaj naj s svojim liberalizmom počno. Niti pri setvi, niti pri žetvi niso z liberalizmom nič na boljšem. Pač, liberalizem jim dovoljuje, žeii, kjer niso sejali. Zato pa je znašal primanjkljaj 1579 kron 79 vin. Ko bi vsaj imeli kaj sadov pokazati. Pa jc že smola. d Boštanj. Vendar enkrat! Prisiljeni so razpisati volitve na 26. jan. Jeseni se jim je tako mudilo, da uj jih ho'eli imeti kar sredi največjega dela; Fedaj bi jih bili pa zopet radi zavlekli 3o spomladi. To vse zato, da bi vi *sled dela nc prišli volit. Vas sc boje. — Sedaj pa, volivci, pokoncu! Voditelj občino je bil dosedaj liberalni Drmelj s svojimi pristaši in hoče ostati še za naprej. Da se v občini ni posebivo dobro (podarilo, o tem ste že poučeni. 514 iron bi bila občina trpela, če bi tega ne bi! razkril revizor. Županski posli so se zavlačevali, dostikrat na vašo jezo, to sami veste. Pri glavarstvu je naša občina vsled slabega uradovanja na najslabšem glasu. — Vrhutega vzdržujejo dosedanji voditelji občine pri nas liberalizem. Da je to res nekaj slabega, kaže to, da so mu skoraj vse občine Kranjske obrnile hrbet. Kakor pri nas .sedaj, so se v šile preteklo leto volitvo po vseh občinah Kranjske, a so povsod volite z nami, z malo izjemami, še trgi in mesta so potegnili z nami, kakor: Kr?ko, Kostanjevica, Mokronog, Kamnik Radovljica, Šk-ofja Loka. Po drugod imajo tudi oči in vidijo, da inta na?a stranka prava načela in skrbi za kme n. Če za drugod ni liberalizem, (udi za nas ne sme biti. — Navsezadnje je tudi liberalec lahko dober gosjiodar, kar t a pri nas slučajno ni. Kavno tako tlobei gospodar je pa lahko tudi tisti, Ri mu je ljuba cerkev. Čemu bi pa nas liberalci gospodarili, ko se pa sami inamo? — Na ušesa nam trobijo: »Kuj se pa far v to vtiče? S fajmoštrom nikar ne volite!« Kdo pa pravi, da bomo mi s »fajmoštrom« volili? Mi bomo volili s Slovensko Ljudsko Stranko, gosp. župnik pa z nami drže. ker naša stranka znsiopa prava načela. Če bi vi zastopali prava načela, bi pa z vami držali. Morebiti so te liberalci- že pregovorili, da si jim že dal popisati. Vse še lahko izpremeniš. Samo na pravega moža se obrni v vasi. — Mogoče se ne zde vsakomur prav izbrani kandidati. Pa vsem ni mogoče ustreči in vsi tudi nc moremo biti odborniki. SIcer je pa to le breme brez dobička. Bodimo edini, fter samo v edinosti je zmaga. - Na dom vam bodo dostavljali že kar popisane glasovnice. Zahtevajte prazne. — Na dan volitev vam bodo t:gali glasovnice iz rok in druge ponujali. Nikomur ne pokažite, ker uikogar ne briga, Raj imate zapisano. Ta dan ne pojdite v gostilno ne k Drmelu, ne k Zalaščku, ne k Turčku, ne k Jožetu. Tam vam ne Jbodo dali miru. Samo k Papeževemu Fr. najbolje je pa na volišče, potem pa domov. — Liberalni agitatorji so pa posebno: Muzikant Konhajzler iz šmar-ttie, od žene ločeni Bcržan in pa liberalni »fajmošter« Grof. Da jih boste poznali, ker se znajo tudi lepe delati. — Bodimo neustrašeni. Za boljše gospodarstvo v občini poskrbimo in vzemimo JI umazani pečat liberalizma. — Veste Se, da je bila gospodu župniku razrezana kočija. Za nas je sramota, da se .našemu dušnemu pastirju kaj takega «tori. Ni pa nobenega dvoma, na čegar fif migljaj >*> je to igodlto. Kaznujmo jih s tem. da jim vzamemo komando. — Obenem prebori tudi druge reči v tem »Domoljubu«. Mo obiti ti bo všeč, da si ga naročiš, če še nisi naročen. d Sv. Gregor. Letošnja mila zima in jasni solnčni dnevi nam posebno pri-jajo, da moremo vse potrebno oskrbeti, da takoj na pomlad začnemo graditi ob društvenem domu našemu gibanju primemo dvorano. Pohvalno moramo omenjati naše mladenče, ki nabavljajo potrebni material, kopljejo kamen, na-pravljajo pesek, sekajo sm.ckc, katere so nam vrli naši gospodarji drage volje podarili za lopi namen, še prav posebno pohvaliti moramo one gospodarje, ki so nam oskrbeli potrebno vožnjo lesa na stavbišče ali na žago in one, ki so nam lansko leto brezplačno na-vozili apna in opeke. Z združenimi močmi si bomo z zmernimi stroški zgradili dvorano in preuredili društveno hišo. da nam bo v čast in veselje, naši mladini pa v pouk in pošteno zabavo. — I z 1 e t n i k o m iz Ribnice, Sodražice in Vel. Lašč naznanjamo, da je Tomaž Zabukovce z novim letom opustil svojo restavracijo in trgovino. Ob ti priliki pa omenjamo, da je vrli naš pristaš Fr. Oblak prav udobno preuredil svoje gostilniške prostore in sc dobro založil s pristno in izborno r' \ Obenem je uredil tudi svoj vrt, da b uo obiskovalci naših prijaznih višav poleg dobrih krepčil uživali tudi krasen razgled. d Krka, Zopet nekaj za javnost in pouk. Naš Jožek skrbi, da ga ne pozabimo. Po občinskih volitvah je šel k sodniji in ovadi' našega gosp. kaplana, da je z grožnjami in darili pripravil enega volilca k temu, da je dal podpisati volilni list, proti svoji volji in da je s tem prisiljenim listom volil. — Vsled tc ovadbe se je vršila kazenska preiskava in 11. t. m. je bil obloženi pri okrožnem sodišču v Novemmestu sijaj nooproščenobtožbe, kajti izkazalo se je, da ni bilo niti grožnje, niti zapeljevanja, marveč da je Joškov prijatelj B. dotični volilni list pravilno za liberalno stranko prikrojil in da se jo s tem listom volilo. No naše dobro ljudstvo zaničuje sploh vsakega ovaduha; a sodimo, da bodo radi neresnične izpovedbe pred sodnijo — šc drugi nasledki nastopili. d Popotnik iz Mirne doline. Takega predpusta pa še nc pomnim, da bi bil brez snega in da bi trobentice cvetele, kakor letos. Tako sem mislil, vzel svojega konja, ki sliši na ime palica, pa hajdi po mirnski dolini. Sedaj pred-pustom bo gotovo dosti novic za mojo radovednost. Prišel sem v Mokronog. Tu ni nič posel/nega. Pač, veliko novih hiš in še več streh; pa še nekaj: Okoli tisto hiše, kjer se zapiše ženitev, kadar «o »zglihali«, jc stalo več parov ženinov in nevest. »Ali bodo vsi ti pari srečni v zakonu?« sem si mislil in jo mahal proti Tržišču. Tam som slišal žalostno novico o zakonski sreči. Mlada žena iz »malna za Mirno« se je zastrupila ler tako usmrtila sebe in otroka, ki je imel priti na svet. Pripovedujejo, da jo jo njen mož vedno zmerjal in pretepal. To jo je gnalo v obup in smrt. — Kakor nalašč svarilen zgled dekletom za pred. pust. »Ne zveži se z moškim, ki mu bolj ugajajo nauki v šnopsarni, kakor nauki v ce kvi.« — Šel s^m proti Ho. štanju. Tam se kuha in vre. Kaj? Oj,. činske volitve imajo 26. t. m. Liberalci tekajo na vse strani, pa tudi pristaši Ljudske Stranke ne drže križem rok. Dosedaj so gospodarili liberalci, pa kakor sem bral svoj čas v »Domoljubu«, so slabo gospodarili. Zato se jim sedaj stolčki maje jo. Kmetje, ako ste pametni, jim jih sedaj lahko izpodmaknete. -Boštanjskim liberalcem jc pritekel na pomoč tudi trojiški Flajs. Dasi mu klerikalci snu de kakor koza, ki se potil- a po grmovju, vendar mu njih glasovi ia pooblastila lepo diše. Še »tercijalke« mu prav pridejo in jih ponižno prosi za pooblastila. Volivci, bodite previdni in pokažite liberalnemu agitatorju vi a-ta. — Na vse kriplje dela Drmelov Lojze, da bi prišel v občinski odbor. Ljudje pa pravijo: Kako bomo še Lojzetu zaupali občinsko gospodarstvo? Saj mu še oče svojega ne zaupa. Drugače bi mu bil žc gotovo zdavnaj iz oč 1 posestvo. — Dolgo časa me že ni b l > v Mokronogu. Posvetimo malo tja! No pogorišče je že precej pozidano, sedaj človek niti pojma nima, kako je bilo na Sv. Jerneja dan. Bog blagoslovi dobie roke, osobito gg. poslance in našega predobrega g. okrajnega glavarja, ki nepretrgoma skrbi za trg. V Ostrožniku so zidali krasno znamenje iz lahkega kamenja, soba v njem predstavlja lu ško Mater Božjo, tako lepe podobe pa še nisem videl. Nad vse lep je bil blagoslov; tam so ljudje še globoko verni. Posebno pa moram pohvaliti okolico mokronoško radi občinskih volitev. Kaj so delali liberalci, da bi zmagali — je vse zastonj, naš kmet no pusti! Vzel jc v roke metlo in pomedol z liberalci, da niti enega ni notri pustil. Pretečeni četrtek je bil novi odbor zaprisežen, upajmo, da bo v čast S. L. S, Možje, dobro si zapomnite, kako surovosti so uganjali liberalci, kako so klicali po trgu: »kmet nas ne bo komun-diral!« Sedaj bo pa kmet ukazoval, tisti kmet, ki vse redi in v.sc nosi. Nikoli ne pozabite ve žene ln dekleta, kaj ste trpele tiste čase, pridne sto bile — saj so vas sam g. župnik že parkrat za to pohvalili! Vse za vero, dom, cesarja po tem geslu naj se dela! Liberalnim lažnikom, obrekovalccm in hinavcem pa pokažite vrata, s takimi ljudmi niti ne občujte! Njihovo oliko ste videli na shodu pred cerkvijo. Tam ste videli vrhunec surovosti, lepo so se obnašali, kaj ne, možje, kateri hočejo imeti prvo bosedo! Da prvo besedo naj imajo vsak prvi četrtek na sejmu, tam pripeljejo njihove tovariše. — G. nadutfitelja v Mokronogu pa prosim, naj začne zopet dečke poučevati v sadjereji in zclonjar-«tvu, brat in pisat že Znajo, Deklico naj se pa uče gospodinjstva. Lansko leto je uobro zaleglo! — Jelencu v Gabrijelih bi pa povedal, naj pusti cerkve- tm. račune v miru, orgunista pri »v. Trojici bodo že ljudje plačali. — Mla-totičarje pa vprašam, če je ros, da '' Ijo pri naših poslancih za podporo v jvrlio zidanja hlevov, roko pa drže lil,',,rakom. Liberalci nas ne hodo rešili s0 sami zmrznili! jiaaaaPPaoPaaaPPPP n S Slapa. Dne 28. decembra 1911 vrg;ic so se pri nas občinske volitve, pri katerih je zmagala S. L. S. z ogromno večino na celi črti. Obe stranki: S. L. S. ta »Napredna kmetska stranka«, kakor so sami nazivljajo, sta upan na zmago. Agitacija bila je na obeh straneh jako živahna, agitatorji obeh strank hodili so eden pred drugim dom.i in po drugih občinah, kjer jc bilo kaj volilcev za našo olvino in pobirali pooblastila, izkaznico in glasovnice. Volitev se jc vršila mirno, le N. k. stranka prinesla je nekaj takih pooblasti", ki jih komisija ni mogla sprejeti, ker niso odgovarjala zakonitim določbam občinskega volilnega reda. S. L. S. je bila najbolj zagotovljena, da zmaga v I. volilnem razredu, upala je pa, da prodere tudi v II. in III. razredu, kar sc je tudi zgodilo, da ho pa v II. in III. razredu zmagala s tako ogromno večino, tega niti sami nismo pričakovali. Izid štetja glasov je bil sledeči: V 1. razredu n.tši po 36 tu 3!j glasov, nasprotniki 23, 22 in 21 glasov, v II. razredu naši po 67 in 6(5 glasov, nasprotniki 32 in 30 glasov, v III. razredu naši po 120, 117 in 116 glasov, nasproiniki 70, 67 in 64 glasov. Čast vsem domačim in tudi tujim volilcem, ki so oddali svoje glasove za S. L. S. v vseli treh razredih. Seveda je, kakor skora j povsod, tako tudi pri nas vložila nasprotna stranka pritožbo proti vo-litvi in še celo dve, ker so morda mislili. 'i drugih v -avno takem, če nc šc v večjem številu. n Vrhpolje. Dne 1. oktobra 1911 so se vršile pri nas občinske volitve, katere pii ui.so bile všeč nekaterim svoje-glavnežem in so se pritožili na višjo oblast, katera jim je pa podala več prav lepih naukov, tako da sedaj premišljujejo svojo revo. Volitve je vlada potrdila in s tem jim je pokazala, s kakšnimi neosnovanimi sredstvi so si n!i vsak način hoteli priboriti vodstvo občine. l'a prišli so drugačni časi; ljudje so povečini v taboru S. L. S. in sc 51,1 dajo begati otl takih nczadovoljne-z,,v. čast in hvala vsem, ki so pripo-1,1 "gl i, da so sc volitve tako lepo izvršile. n Vrhpoije. Kar smo že dolgo želeli. se nam je zgodilo v nedeljo; dne 14. januarja 1912: ustanovila se je v izobraževalnem društvu .»Čebelica«. Vod- stvo je prevzel gospod župnik. Dal Bog, ano-vanja, bo treba nekaj tisočakov, ker stavba je od vrha do tal potrebna popravila. Če je to že mogoče, bodo povedali drugi možje, ki imajo vpogled » občinsko blagajno, ki baje ni ravno prenapolnjena z denarjem. Če pa bt imele biti sobe prazne, ali ni boljše, d& se dajo v izobraževalne namene? Se vsaj snažijo in zračijo. S tem občina ni čisto nič oškodovana. To mora umetl vsak, ki ima količkaj soli v glavi. Ne tako naš Klobasar. Jel je vpiti, da se zapravlja občinsko premoženje, sklotoa-sal pritožbo na deželni odbor, kjer je pa prav pošteno pogorel. Na pritožbi pa so bili tudi tile podpisi: Johan Šega; Anton Marolt; Primož P!os; Anton Hribar; Janez Turk; Anton Gregorič; Hiti Matija; Stražišar Janez1 Andrej Zakrajšek; Franc Zakrajšek; Janez Zakrajšek; Janez Zadnik; Lovrenc Ponik-var; Jernej Krašovic; Janez Knavs; Franc Zakrajšek; Helena Lavrič; Matija Pavčič; Janez Hribar ;Alo;s Klan-čar; Ivan Klančar; Jakob Zakrajšek; Anton Intihar; Jožef Mazi; Franc Nam-re; Janez Zabukovec; Matija Škrabec; Jožef Gorše; Janez Modic; Alojs An-zeljc. — Kako je Klobasar prišel do nekaterih podpisov, pa kaže naslednja izr java: »Podpisani izjavljamo, da se nismo nikdar podpisali na pritožijo p»-oti izobraževalnemu društvu, da nismo - o tem sploh nič vedeli, oziroma da sva dva sicer podpisala, pa sva bila od Fr. Zakrajška z Bunarskega napačno poučena in da popolnoma odobravamo, da ima imenovano društvo brezplačno na razpolago eno sobo v stari šoli, dokler se ta ne odloči v drt;g namen. — Bloke, 15. januarja 1912 - Magdalena Lavrič. Janez Hribar. Anton Marolt. Janez Knaus. Matija Paučič.« u Gornji Loga ec. Na praznik sv. Štefaua so vprizorili naši Orli v Društvenem domu igro »Mo;stra Križnika božični večer«. Igralci so svoje vloge izvrstno izpeljali, dasi nastopajo malokrat. Navzočemu občinstvu so mladeniči zelo dopadli in vsakdo si je želel, naj bi mladina bila vedno navdušena za take lepe ideje in naj bi tudi nam starim priredila večkrat kako veselo urico poštene zabave in no samo zabave, marveč tudi izobrazb'' katero dandanes tudi priprost človek tako zelo potrebuje. — Občni zbor S k. izobraže- i valnega društva bo v nedeljo, dne 21« t. m. Pridite vsi, možje, žene, dekle a, mladen či, ne samo društveniki, marveč tudi drugi, -riti zoper narodne nasprotnike, na severu proti Nemcem, na jugu proti Lahom, na drugi strani pa so noši liberalci in socialni demokrati, katerim je naša organizacija trn v peti. Spoznali •smo, da je edino krščanska organizacija porok za napredek našega naroda. Nato se je izvršila volitev v odbor. V , , , , . , , . nadi, da se bo z novim odborom začelo je povedal kdo tehten narok - ga je ,udi m,vo življCTljo v nagem društvu, jrožnist vo spustilo na volišče naj si smo so razšli. _ Župniščo pri Sv. T:vi- lw.fi a i I i i 11 r i\' i i i I/ r» 11 OL'l'n l\ntind divjega jio tein, da prav močno po peteršilju diši!« SKRIVALNICA. Mnenje gosp. dr. S e r a f i m o f f - a Sofija. Gospod J. S e r r a v a 11 o, Trst. V prijetno dolžnost mi je podati svoje mnenje o Vašem izdelku Ser-« ravallovem Kina vinu z železom. Jc zdravilno vino, dobrega okusa, ki ga radi uživajo vsi, katerim sem ga predpisal. V kolikor sem mogel konštatirati iz rezultatov, dobljenih v praksi pri bolnih na malokrvnosti, ma-larični mrzlici, breztečnosti in pri ro-konvalescentih raznih bolezni, jc odveč, da ponovim to, kar so drugi nn> i kolegi konštatirali, in to je, da so uspehi v vseh slučajih v vsakem pogledu najboljši. Sofija, 18. oktobra 1908. Dr. S c r a f i m o f f. Mi nočemo imeti glavobola, zobo-bola, trganja, bodljajev, revmatične bolečine v hrbtu in mišicah. Mi uporabljamo Feller-jev fluid s znamko »Elsa-fluid«. Dvanajstorica za poskušnjo stane samo 5 kron franko. Želodec utrdijo, pospešijo prebavo in izborno učinkujejo Feller-jeve odvajalne Rhabar-bera-krogljice s znamko »Kisa - krog-Ijicc«, šest škatljic franko \ krone. Dobe se od E. V. F e 11 e r i a v S t u -bici, Elsa trg št. 17 (Hrvatsko). Oslovski kašelj mnogo ugodnejšo in lažje prestaneto ter hitrejše preteče, Ce od začetka rabite zdravniško toplo priporočen T h y m o m e 1 S c i 11 a e iz lekarne B. Fragnerjo v Pragi. Steklenice po 2 K 20 h se dobijo skoro po vseh lekarnah, vendar pazite zelo na ime Thymomel Scillae. pa sodite, kdo jo so-__vražnik trojiških župljanov. ^S^mmmaKmam LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 10. januarja: 19. 73. 89. 48. 14 Trst, Line, 13. januarja: 66. 30. 60. 10. 72. 13. januarja: 61. 20. 19. 22. 52. Tržne cene za 100 kg. bljana, dne 16 januarja 1912. Deželni pridelki: ptenica ..... Ki . • • • • Ajda ...... Jecn-en...... <;v(S • ,..... IVO'o belo. . • l4 _ Ifill — 1 H 1,(1 ,u — Si - J s 11 .10 4 40 1(1 ___ SO — « __ f.4 - » (i __ lil _ 4 GO :t 40 a Živina, meso 2iva vaga r Goveda pitana . Teleta teiku . Teleta mala . . . PratiCI ... KoStrunl Kuretnlnalc drugo: Mn*>lo kuhano od K mm-— do Maslo surovo od K '-Mi — do . . . Slanina sveta (speli) Slanina prekaten« ..... Mmt svinjaka . . Loj . ........ |i jca 100 kom Plmncl . . . Oo'obl...... Raca - ..... Gos....... Koloni|a!na blago na čebelo Rit Kanjon od K ii- do . . Kava St.nto> od K tHtt - do . . Sladkor .... Petrolej . . cena K V 94 loj — I«-.' — IDO — ko - 171 KIJ — U' — 10 _ 1 mi Hi 38 21IK _ Kil — 40 5(1 -Unij Saško Tecbal -um H tinichen Ir ui 1.«t. u.i.i.hn, p.i.lnTu.1, ibbsl. -■■'. jc i?.!>ira snii in dobnli vp' iabnih predmetov in daril v eh vrst v mojem elavnem ceniku s 4ono slikami, k.i eri sc na zahtevo posije vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni založnik lm Konrad Briix št. 2753 (CoSko). Lssmžek! 2—4 K no dan in slnlno s prevzeli™ lahke pletenine doma tlimo innj siril' zn hitro ple-"n.ie .,1'atenthcbel" im« Iz-»usent {,klene dele. pitie za-»csli vo iiiiffjv.ee, modne In odajaicev s sukncnim b.aj.yiti za gospode In dam so S|>rejtno proti visoki proviziji event. p ztiejc stalno pri prvi razpoš. b*a^ Ponudbe pod: „\Vcltflrma 9 6" na anonlno pisarno M. Dtikes N;:.lit. Dunaj I I. itSHi. Na av. nakup Ustanovi). 1870: ceneno CeSko ' .lino ova dobra kakovost 5 kg sivega, skubljencga K 1100, Vi-, bolnega K 15 , belega mehkega nulia K 24-- , boljšega K 3U" , snežnobclcga, zrlo finega K :) do K 4z — Razpošiljanje franko in earinc |>iosto proti povzciju. Zameva proti povrnitvi poštnih stri skov dovoljena. D. Schnurmacher, Tous 246 (Ceiko). Najzanesljivejše in naj-boljše je ako sc lzbeic iz lust. ccnika i vzorcem postelj, perja In postelj, blaga,- kr se posije r. de-volje zastonj in franko « PfOli so naznan ti ceno <* perja za posktrtnjo ^ Rimi ttkir. zlati li turu poročni prstani V pristnem prebiti c. Ur. uradno ________puncir. K - '80, v prlst. pozisCe-netn s enrn K t'—, vnovem zlatu K3-—, v M ker. riniti K 7-50, 8-50, 9-H>. Uhan', bro2e. zapestnicezr porot, darilo v krasni izvršitvi po zelo nizkih cenah v bogati izberi, l oSčeK papirnega odrez ero. C. ln kr. dvorni (nvettr JH 1 KOHRHD v Brlixu it. 1736 (Češko.) Bogato ilustr.r lavni ce-n.k z nad 4i nO si knmi zastonl In franko. Najlepše blago za obleke dobite rrt fJ. CIUHA >0 fi etr. J. p. Sachsen-Altenburg _ Teeinl laboratoilj -h-m ha K ■v-m i Pištola Kr-^"? Varno, In najbolj gotovo sredsivo zn obram' o, pre-plaSen|e in strnSenJe. Vedno xa strel pripravljeno. Zelo glasen pok. Nadomesti drago in nevarno < ro2je. Neizogibno potrebno za kolesarje, turiste, potnike,avti mo' lllste, vrtnarje itd. NaibolJSe sira ilno In riu I no srecstvn piot'napadom In psom. Pri sliivno-st hln zletlh neSkodljlv pred-inpt za Salo zveliium uspehom. Cena pISti II iz kovine fino Izdelani s Š) patroni K 3- — Nadntnesl.oiunicja mu polten K 3-—. 20« patron K S-—. Skatija 7.a zuvo| K - -3C. Po-Silla po pivzetiu ali Ce sc denar naprej posije J.H.RabiR9wicz.DiiDajViI., LindensassB Z D.L. m Inženerska akademija » Za strojni- In 9 ektr. Inte- ) nerje, stavb, inieneije. gc- n !elezobetonska gradnja in > Wismar, Ostsee. ametre in arklteate. — ;________________„_____,____ kulturna tehnik . Novi laboratoriji. 9 zahtevajte zes onj nase co blagostanja vedet1.« ^O^ NALOGE IZUMITELJEV Fr. Heimbach & Co., Kolin ob Benu, Več raznega kovaškega orodja kakor: dva cllinriar-mehova, nakovala in drugo ima naprodaj M. šetinn, vdova, Zg. Šifika št. 101. pri Ljubljani. 171 Nova hiša z vrtom, vodnjakom in hlevi se proda po nizki ceni. Deset minut od kolodvora Št. Peter na Krasu. Več »e izve pri Antoniji Žele, Hrastje 21, p. Št. Peter na Krasu. 169 Poiliiisani idocm 31 kovaškega učenca iz poHtono roclovino. Hprojom takoj in po »logovom. • -MATEVŽ GRILC, kovaški niojbter v Rlbnem p. Bled. Proda jemloda mlin in žaga na Gorenjskem blizu Kranja z gospodarskimi poslopji in s <10 mernikov posetVe, travn.ki in gozdi. — Nuslov pove uprava tega lista. 72 —1 .' ki bi zmerno računal, bi imel lepe dokodke v črnem vrhu nad Idrijo. Okolica obSfi no, življenje )>ri-meroum ne drago. Kdor sc iioče prepričati, naj poizkusi. • ' 170 Naiceneiši nakup sukna, ženskega blagu, ndjboljsib Sifonov, cvilha razne vrste odej lil prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo mnnufaktiirno trgovino 1. Kostevc, Uubl an?. Sv. Petra cesta 4. Vzorce pošljem poštnine prosto.. 3579 Bober krojač Razpisni« do 28. febrnarja 1912 ■lailn organista in cerkovnika v Hodlčah. Služba daje v gotovini 400 K km pripadkov. Zraven ima cerkovnik vrt, nekai polja in travnikov za vporabo ln dobi tudi štiri lclafire drv. Naatop 11. aprila 1912. U* Župni urad Hodlšs, Koroško. Zatekla se j« v lovišču „Dragomelj" pri Domžalah dne ?1. decembra 1911 p si c a (brak) tirolske pasme, črne barve. Kdor jo dobi, naj isto izroči proti dobri nagradi gosp. A. Martine, Liubliana, Kongresni trg štv, 17: m Amerikanci, pozort Iljnn nasproti cerkvi, ob železnifiki postaji« llloa, prinravna za obrt in gostilno, z velikimi kletmi, hlevi in posestvom g« proda pod zelo ugodnimi pogojL Gozdovi neizsekani. lino uro v okrožju ni nobene zaloge piva. P»izrf se pismeno ali ustno: I. M., Slomikova ulice Stev. 23 v Ljubljani. 181 Hraniluica ln posojilnica t Gor£aS> pri Bledu prodaja, oziroma do v najem pod ugodnimi pogoji 127 Jodrasovo" ooslilno v Spodnjih Gorja Gostilna ima ugodno lego ob križeUiStu treh cest.. Podrobnosti pove vodstvo hranilnice. PREKLIC. Podpisani preklilujeni vse neresnične t>e-sede, katere sem govoril na dan občinske volitve v gostilni pri Pernu&u .v Mošnjah. Cn Franceta Valjnvec, posestnika iz Loš. Franc Bešter, 112 posestnik iz PaljavC. sprejme takoj v trajno delo Anton Deraič, Iz-dolovatelj orgel v Radovljici. KS Vajenca za kljufavnlčarsko obrt sprejme takoj Ivan Smole, Mala čolnarska ulica St t, Ljubljana. IGO Fi n Po infekciji so sc že pogosto neznatne rano spremenile v zelo hude. Zato pokrite vsako rano z zato najbolj prikladnim sredstvom. 2e 10 ict se je izkazalo medlno vlaCno mazilo tako-zuono prašno donim c mazilo, kot zanesljivo sredstvo zn obvezo To obvaruje rune, olajšuje vnetja ln kcinc, hladi In pospešuje zaccljenje. tt^a" RazpoSU|a se vsak dan. l pu*lca 70 vin. Proti predplačilu K 3-10 se poSI|ejo 4 pu-Slce, r.a K7-- pa to puSic poštnine prosto pn vsako postajo avstro-o^irfKe monaihije. Vsi deli embalaže majo postavno deponovano varstveno znamko. 7' Gtavna zaloga B.FRAGN£R, c. in kr. Avornl do&flvnelj lekar n »Pil črnem orlu« Praga, Mala strana. voga Nerudove Blice št.203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V LJubljani: Dr. O Plccoll, J.fs Ciimaf, Rlh. SuSink t* J120 družin se oblati z lzde.kl Iz tkalnice —: : l odilfiittv za ]»o.skuhiijo po povisetju v.subuioča "U m kanalnim Rek< rdia za posteljno prevleka da K i0-6u. sa m bele tkiuiiot /a ' j ..,.<• Irn K 11»—# — ifi m ootira sa «ran-e Permancnt nortiran po 3 in samo h 8*60 l ti.nit t* t lih platnenih-dnmast brisač nt. 7 K 6. Cior««liH tkatnica 2641 Stžrek & Machane " štev. 45 (rftho. - o nepovo jno denar narai.□ Vzorci zasloni! i kq slvefta skubl|enega K 2-, bolJSeKa K 2 40 pol be-lo«a prma k 2-wi belega K 4--, flnoKa nn likena puha K o prvovrstnega K 7--, H-— in Olirt. Sivega puha K «•-' 7-, belega linega K 10-—, prsnega pnha Ki2 - od oci kg naprei franko. F Dovršene napolnjene postelje Iz gostega, trpeZneg«, rudefe,jd .nodregp ali belega Inlei nanklngi blaga. i pernica iho cm dolnn, 120 cm S roku z 2 vzKlavnlcuma, vsaka ca. Ht> cm dol 1 eii cm Široka' zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim In trpežnim postoiinlm perjem k ia—. „ p0| ^uhom K Tpih perlem k 24 - Posamezno pernice k lo - |» _ '."T" Pos*m°zne v/.glavnice K 3-, 8-50, 1-. pirnic,,' 2iio Krat lin cm veliki. K ia , ,5—, is'-, »o-. • Vzirlavn r. »0X7« cm velike K vso, «•_, Spod. pernica ?z naiboh flradla za poslehe IW)yllnCm velike k 13- In IS - r»,-poSilia prnil povzel|u ali miprej vp aCllii ' Maks Berger Dcšenica št. 412 a Češki les. »Ik„1t!i r'«lllo, kcr,s? zamenjava dovoli ah denar vrne. Bogati lluslr. ceniki vsega posteln,.,,, blaga zastonj. : 117 Tiskala KatolisVa tiskarna. Usfna profokolirana tovarna ur v Švici. Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko št 410 nikel Roskopf jako dobro idoča, samo K 4 10, št.500zsekund.kazalcem K5'50 mt Dve leti garancije. i do 2 vinarja olinilnili stroS-kov zu uro in III* z mojim pst. moiorŠRtn z močnim pri' tiskom in za surooo ol e od 10 HI" naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinsklli motorjih in pelrotinsklli lokiiunihilah, «l»l e 2—10 HI' tudi Stoiet« motorje Tvornica motorjev I. VVARCHALOVVSKI Dunaj III., Paulusuasse 1. Na tisočo motorjev v olirHtu. Cenovniki Kratiš. fcirodnl plačilni pogoji. V ziilojfi tudi io raliljoui petrolinovi motorji, .'H.r> Pametna glava vporablja vedno Dr.OetKeriBV pecilni prašek po«. Popolni, higijeniini, od zdravnikov priporočeni nadomestek za drože oziroma kvas. vsa mučna! i Jedila in pecivo bodo vsled tega večja, rahla in ložja preba IJiva. Dr. Bete* vaniljiii sladkor ,»i2.i.. kot najžlahtnejša dišava za mlečne in močnatc jedi, za kakao in čaj, čakoiado in krem, šartelj torte, puding in smetenjak; dalje s finim ali puder-sladkorjem pomnožen za potresavanje vseh vrst peciva in močnatih jedi. Nadomesti popol-noma 3 do 4 kope dobre vanilijc. Ako se zmeia V2 zavojčka dr. Ostker-jevcga vanlljntga »ladkurja z 1 kg fini m sladkorjem in se da istega I do 2 polni žlici v čaio čaja, potem se dobi aroma tiško, okusno pijačo. 2713 Dr. Ortker Ja» pecilni pr»8ek in vanlllastl aladkor se dobi v vseh trgovinah kolonijalnega blaga itd. Obširno vporabno navodilo je na vsakem Odgovorni urednik: Ivan Rakovo«. Izdaja konzorcij ..Domoljuba". 1- krščanski mladenič se išče za župnlšče. Vajen mora liiti kmečkega dela. Sprejme se tudi bolj prileten. Več pove upravništvo ..Domoljuba". 4fi z reelnim 3 letnim pismenim jamstvom. St.4"H. Njklaslarem. ura ,Panta^lc' s(>lid n Okrovzoobrim i/lmr-iio rr ulit,'in m. v kamniti tekočem no. nikljancm kolr^i t K 7-50. Preizkušeno zanesljive ure ima c. in Itr.tivor. založnik DrUx iSlev. 2728. Češko. cenik 6 4000 slikami po zahtevo vsakomur zastonj In franko. Št.4Hh. kav pristnem srebrnem okovu s pozi. robom, obroč kom i krono Kil—. Zamena ali denar nazaj.