cd Delovna uspešnost iz naslova
poveCcanega obsega dela za javne 0 uslužbence v letu 2011 in položajni g dodatek
^ Ksenija Mihovar Globokar ^^ Urad Vlade Republike Slovenije za zakonodajo
Interventni ukrepi, ki jih je dogovorila vlada s sindikati javnega sektorja na področju plac v javnem sektorju in so bili realizirani s podpisom Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 in Aneksa št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor ter sprejemom Zakona o interventnih ukrepih, se nanašajo na naslednja področja:
1.	napredovanje v višji plaCni razred ali v višji naziv v letu 2011,
2.	redna delovna uspešnost za obdobje do novembra 2012,
3.	delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do novembra 2012,
4.	regres za letni dopust v letu 2011 in 2012,
5.	splošna uskladitev plač v letu 2011 in 2012,
6.	odprava nesorazmerij,
7.	zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju,
8.	usklajevanja o odpravi pomanjkljivosti.
Že spomladi leta 2010 pa je bilo spremenjeno zakonsko besedilo prvega odstavka 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa pogoje, pod katerimi je mogoče javnim usluž-benčem dodeliti položajni dodatek. Kot poslediča tega je bila sprejeta tudi nova Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbenče.
V nadaljevanju bosta podrobneje predstavljena dva ukrepa, in sičer delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do novembra 2012 in pogoji za dodelitev položajnega dodatka.
Delovna uspešnost iz naslova poveCcanega obsega
Plačilo povečanega obsega dela je institut, ki se je razvil iz ideje, da bi s tem uporabnike proračuna stimulirali za pripravo programa račionalizačije, saj naj bi s selektivno politiko zaposlovanja, nagrajevanja in napredovanja prihranili sredstva za nove zaposlitve
VODENJE 2I2010: 67-76
in del teh sredstev namenili za nagrajevanje javnih uslužbencev, ki so pripravljeni v okviru rednega delovnega casa opraviti delo, ki sicer ne sodi v njihov redni delokrog. Zakonska doloCba se je v letih od sprejetja zakona do njegove popolne implementacije veC-krat spremenila, do koncne vsebine, ki ne opredeljuje vec pove-canega dela zgolj v povezavi z racionalizacijo zaposlovanja, pac pa tudi v povezavi z dodatnimi viri, ki jih proracunski uporabnik pridobi za opravljanje dodatnih nalog.
Pogoji in merila za dodelitev povečanega obsega dela
22. e clen zspjs doloca, da se javnemu uslužbencu lahko izplaca del place za delovno uspešnost iz naslova povecanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pricakovane rezultate dela v posameznem mesecu, ce je na ta nadn mogoce zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proracuna.
Pisno odlocitev o povecanem obsegu dela in placilu delovne uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proracuna (na podrocju vzgoje in izobraževanja je to ravnatelj oziroma direktor, ko gre za zavode z organizacijskimi enotami) za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblašcenim za organizacijo dela (pomocnik ravnatelja, vodja podružnice, enote ...), ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.
Kaj je mogoce šteti za povecan obseg dela je, kot je razvidno iz povzete zakonske dolocbe, zelo splošno opredeljeno. Tudi Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povecanega obsega dela za javne uslužbence ne daje konkretnejših opredelitev. Dolocba je izjemno široka in je naravnana predvsem na to, da so lahko to naloge, ki sodijo v redni delokrog uporabnika proracuna, torej so to naloge, ki izhajajo iz zakonskih pooblastil oziroma pooblastil drugih predpisov, ki dolocajo obseg javne službe oziroma javnih pooblastil, ki jih izvaja posamezen zavod. Lahko pa so to tudi posebne naloge - projekti, za katere se zagotovi posebna sredstva. Za placilo dodatnih obveznosti, ki izhajajo iz tako imenovane tržne dejavnosti, ki jo lahko subjekti javnega prava opravljajo kot dodatno dejavnost, zakon doloca posebno obliko delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki mora imeti svoj neproracunski vir, ki se posebej izkazuje.
Pri opravljanju rednih delovnih nalog gre torej lahko za delo, ki ga javni uslužbenec opravlja tudi sicer, a ga je v dolocenem
obdobju treba opraviti v vecjem obsegu. Gre za primer nadomeščanja odsotnih javnih uslužbencev ali za delo, ki ga je treba opraviti po prerazporeditvi nalog nezasedenih delovnih mest. ObCasno lahko pri uporabnikih proraCuna prihaja do razliCnih organizacijskih ali vsebinskih prenov, ki se uvajajo prek posebnih projektov, naCrtovanih na ravni uporabnika proraCuna. Za to so predvidena posebna sredstva, naCrtovana s ^inanCnim naCrtom uporabnika in pridobljena iz razliCnih virov, ponavadi gre za presežek prihodka nad odhodki, ki se s ^inanCnimi naCrti nameni za posamezen projekt zavoda, lahko pa so tudi za doloCen namen zbrani neproraCunski viri (donaCije, darila ipd.). V ta okvir so uvr-šCeni tudi projekti, ki jih posamezni proraCunski uporabniki pridobivajo prek razpisov pristojnih ministrstev, skladov itd. in se fl-nanCirajo iz evropskih sredstev (projekti Ess), ki pa so strogo namenska, usmerjena v razvoj kakovosti dejavnosti na posameznem podroCju, izvajajo pa jih predvsem javni uslužbenCi, ki neposredno sodelujejo v proCesih izvajanja dejavnosti.
Druga možnost so naloge, ki jih javni uslužbeneC opravi v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, ki ga doloCi Vlada Republike Slovenije s svojim aktom in za katerega so zagotovljena dodatna proraCunska sredstva. ObiCajno so to aktivnosti, ki se siCer po vsebini vežejo na naloge in delokrog ter usposobljenost javnih uslužbenCev, so pa po vsebini in obsegu vezane na doloCen Cas ter Ciljno naravnane. Npr. takšna projekta sta bila odprava sodnih zaostankov in odprava Cakalnih vrst.
Bistven pogoj za plaCilo delovne uspešnosti iz naslova poveCa-nega obsega dela je, da za isto delo predstojnik ne odredi dela prek polnega delovnega Casa. Omejitev ima dva pomena. Po eni strani prepreCuje zlorabe, da bi z namenom poveCevanja plaC delodajaleC javnega uslužbenCa za isto delo plaCeval iz dveh naslovov in s tem zaobšel omejitve, ki jih doloCa zakonodaja pri pla-Cilu dodatnega dela, ne samo po obsegu, tudi po višini plaCila. Po drugi strani pomeni tudi zašCito javnega uslužbenCa. PoveCan obseg dela je lahko javnemu uslužbenCu odrejen le z njegovim soglasjem, »nadurno delo« pa je dolžan opraviti tudi v primeru, da mu je naloženo mimo njegovega soglasja.
Pristojni organ lahko z internim aktom podrobneje doloCi merila in postopek za doloCitev dela plaCe za delovno uspešnost iz naslova poveCanega obsega dela, ni pa to obvezen akt. Sprejme se po postopku, ki je predviden za sprejemanje splošnih aktov delodajalCa (8. Clen Zakona o delovnih razmerjih), zato pa si je treba pridobiti mnenje sindikata.
Viri sredstev
Sredstva, ki jih proračunski uporabnik lahko nameni za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega, so logična posledica izhodišča, da naj bi to z vidika javnih sredstev pomenilo, da se delo opravi z istim obsegom sredstev, ko gre za opravljanje rednih delovnih nalog. Vir so v tem primeru sredstva, ki so bila že namenjena za plače in neporabljena zaradi odsotnosti javnih uslužbenčev z dela ali nezasedenih delovnih mest. Ko gre za delo na projektih, mora sredstva načrtovati in zagotoviti tisti, ki projekt oblikuje.
(Če gre za pristojnost proračunskega uporabnika samega, zadostuje, da ga načrtuje v okviru lastnega finančnega načrta. (Če gre za posebne projekte, ki jih določi vlada, morajo biti sredstva zagotovljena na posebnih postavkah proračuna, če gre za projekte, ki bi se ^inančirali iz drugih virov, npr. zdravstvene zavarovalniče, pa v njihovem finančnem načrtu.
Višina dela plače
Del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela znaša največ 20 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenča. (Če se javnemu uslužbenču izplačuje del plače za povečan obseg dela iz naslova posebnih projektov, ki jih določi vlada, lahko del plače za povečan obseg dela znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov osnovne plače (uredba v 3. členu sičer določa 50 odstotkov, je pa ta delež za leto 2011 z Zakonom o interventnih ukrepih znižan). Poleg tega je v letu 2011 omejen tudi skupni obseg sredstev. Za ta namen se lahko porabi le 60 odstotkov privarčevanih sredstev in seveda tista sredstva, ki so vezana na projekte. Za direktorje znaša del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela največ 10 odstotkov. Najpogostejše vprašanje, povezano z izplačilom dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, je, kako in kdaj se obračuna javnemu uslužbenču dogovorjeni delež za povečan obseg dela. Pri opredelitvi do tega vprašanja je treba upoštevati predvsem naslednje predpostavke:
•	povečan obseg dela so dodatne naloge, ki jih mora opraviti javni uslužbeneč,
•	o vsebini, obsegu nalog in roku za izvedbo se delodajaleč in javni uslužbeneč vnaprej pisno dogovorita,
•	dogovorjen je tudi obseg sredstev, ki jih bo prejel za opra-
vljene naloge: osnova za obračun je odstotek od osnovne place v dogovorjenem obdobju.
Delodajalec je dolžan spremljati izpolnjevanje dogovorjenih nalog in, Ce javni uslužbenec v roku Izpolni vse naloge, mu je dolžan plaCati dogovorjeni znesek. Uredba veže znesek delovne uspešnosti na delež od osnovne plaCe javnega uslužbenca, Izpla-Cane v mesecu obracuna povecanega obsega dela.
Odločanje o dodelitvi sredstev
Za pravilno razumevanje dolocbe 5. clena uredbe, ki ureja postopek dodeljevanja sredstev, je treba izhajati Iz 22. e clena zspjs, ki doloca: »Pisno odlocitev o povecanem obsegu dela in placilu delovne uspešnosti Iz naslova povecanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proracuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, poo-blašcenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje.« Prvi odstavek 5. clena uredbe je treba razumeti v kontekstu zakonske dolocbe le kot konkretizacijo dogovora za posamezno obracunsko obdobje. Dogovor je lahko sklenjen za daljše obdobje od enega meseca in v tem primeru bo moral predstojnik od-lociti o višini delovne uspešnosti, ki javnemu uslužbencu pripada mesecno, v obliki sklepa. Ni pa mogoce dolocbe razumeti, da gre lahko za enostransko odlocitev predstojnika oziroma direktorja, brez poprejšnjega dogovora z javnim uslužbencem.
Še nekoliko bolj problematicna je dolocba drugega odstavka, ki v zakonu nima neposredne podlage in dejansko predstavlja rešitev, ki zapolnjuje pravno praznino na tem podrocju z uporabo analogije odlocanja v primerih, ko gre za dolocanje place direktorjev. Da odloci o delu place za delovno uspešnost iz naslova povecanega obsega dela za direktorje s sklepom organ, pristojen za njihovo imenovanje, ni sporno. Za del dolocbe, ki doloca soglasje ustanovitelja oziroma ustanovitelja in ^inancerja, pa v zakonu ne najdemo trdne podlage. Je pa dolocbo treba spoštovati in si pridobiti potrebna soglasja.
Posebnost ureditve na področju vzgoje in izobraževanja
Obravnavane uredbe se ne uporablja za placilo dodatne tedenske ucne obveznosti na ravni primarnega in sekundarnega izobraževanja oziroma obsega dodatne tedenske pedagoške obveznosti na
terciarnem izobraževanju, kijev zspjs sicer opredeljena kot del delovne obveznosti, ki se vrednoti kot delovna uspešnost iz naslova poveCanega obsega dela, pri Cemer se obseg dodatne tedenske uCne obveznosti oziroma obseg dodatne tedenske pedagoške obveznosti doloCi le v obsegu in pod pogoji, doloCenimi z zakoni, ki urejajo organizaCijo ter ^inanCiranje vzgoje in izobraževanja oziroma visokošolskega izobraževanja. Kot poslediCa takšne posebne ureditve je tudi vrednotenje teh ur urejeno drugaCe. Sistem vrednotenja dodatne tedenske uCne obveznosti oziroma obseg dodatne pedagoške obveznosti je v skladu z zadnjim odstavkom 22. e Clena vezan na enak obraCun kot redna uCna oziroma pedagoška obveznost. Na podlagi dogovora ob podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v rs, ki sta ga podpisali pogajalska skupina Vlade Republike Slovenije za pogajanja za sklenitev A:neksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja za sklenitev A:neksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, je naCin do-loCanja vrednosti poveCanega obsega dela iz tega naslova doloCen v uredbi, ki ureja metodologijo za obraCun plaC. Navedena uredba je povsem tehniCna in povzema le konkretno ureditev sistemskih predpisov in kolektivnih pogodb. PriCakujemo lahko, da bo obravnavano vprašanje sistemsko urejeno na ustrezni normativni ravni, saj gre le za prehodno rešitev, pogojeno z uvedbo novega plaCnega sistema.
Položajni dodatek
Položajni dodatek, ki je bil v letu 2008 uveden za vse javne uslužbenCe v javnem sektorju, nadomešCa dodatek, ki je v veCjem delu javnega sektorja obstajal tudi v prejšnjem plaCnem sistemu. VeCi-noma se je imenoval funkCijski dodatek. Novo poimenovanje dodatka pa je sledilo opredelitvi pojma »položaj«, kot ga opredeljuje Zakon o javnih uslužbenCih v prvem odstavku 80. Clena: »Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizaCijo dela v organu.« V skladu s takšno opredelitvijo položaja so doloCeni tudi kriteriji za njegovo doloCanje v Zakonu o sistemu plaC v javnem sektorju. Položajni dodatek se lahko dodeli javnim uslužbenCem, ne pripada funkCionarjem, razen sodnikom, državnim tožilCem in državnim pravobranilCem.
24. Clen Zakona o sistemu plaC v javnem sektorju doloCa, da
je položajni dodatek del place, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vkljuCeno v osnovno plaCo delovnega mesta, naziva ali funkcije. Gre torej za tista delovna mesta, ki so lahko z notranjimi akti opredeljena kot vodstvena delovna mesta in ne za delovna mesta, ki so kot vodstvena delovna mesta uvršcena z uredbo vlade in s kolektivnimi pogodbami dejavnosti oziroma poklicev v konkreten placni razred (npr. ravnatelj, direktor, pomoc-nik ravnatelja, razlicni organizatorji procesov/prakticnega usposabljanja, izobraževanja odraslih, prehrane itd.).
Uredba ob tej splošni zakonski ureditvi natancneje doloca kriterije za dolocitev položajnega dodatka (dolocbe so bolj ali manj pojasnjevalne narave):
•	položajni dodatek pod navedenimi zakonskimi pogoji pripada javnim uslužbencem v placnih skupinah C, D, E, F, G, H, I, J in K,
•	do položajnega dodatka je upravicen tudi pomocnik oziroma namestnik vodje notranje organizacijske enote ali drug javni uslužbenec za cas, ko izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela notranje organizacijske enote v primeru celodnevne odsotnosti ali zadržanosti vodje notranje organizacijske enote,
•	javnemu uslužbencu pripada položajni dodatek v primeru, ko je v posamezni notranji organizacijski enoti na sistemizi-ranih delovnih mestih zaposlenih najmanj pet javnih uslužbencev, vkljucno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti,
•	položajni dodatek pripada tudi, ce je v notranji organizacijski enoti na sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih manj kot pet javnih uslužbencev, vendar ne manj kot trije javni uslužbenci, vkljucno z javnim uslužbencem, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti v primerih, ko gre za delovna mesta v placni skupini J (izjema je dolocena tudi za nekatera delovna mesta v slovenski vojski, policiji in varnostnoobve-šcevalni službi).
Za korektno uporabo uredbe je treba posebej opozoriti na drugi odstavek 3. clena, ki doloca: »Za potrebe te uredbe se kot notranja
organizacijska enota šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca, v kateri se izvršuje naloge v zakljuCenem procesu dela oziroma na zakljuCenem delovnem podroCju. Kot notranja organizacijska enota se šteje tudi izmena, kadar je za vodenje izmene dolocen vodja.«
Po posameznih podrocjih javnega sektorja, predvsem ko gre za podrocje javnih zavodov, so kot notranje organizacijske enote opredeljeni predvsem deli zavodov, ki opravljajo osnovno dejavnost. Na podrocju vzgoje in izobraževanja so to šole, vrtci, dijaški domovi, kot organizacijske enote, ki jih vodijo ravnatelji kot pedagoški vodje, podružnicne šole, enote vrtcev, ki jih lahko vodijo pomocniki ravnateljev, ki jim položajni dodatek ne pripada, ker je vodenje ovrednoteno že v osnovni placi delovnega mesta. CCe pa v skladu z 57. clenom zoFvi enoto javnega vrtca oziroma podružnico javne šole vodi vodja enote oziroma podružnice, ki ni pomocnik ravnatelja, pripada položajni dodatek po obravnavani uredbi. Pri tem se posebej izpostavi vprašanje tako imenovanih skupnih služb (racunovodstvo, vzdrževanje, prehrane), ki obicajno z Akti o ustanovitvi niso opredeljene kot posebne organizacijske enote. V skladu z obravnavano uredbo se lahko tudi te enote štejejo za enote, v katerih se izvršuje naloge v zakljucenem procesu dela oziroma na zakljucenem delovnem podrocju. Glede na to, da je notranja organizacija in sistemizacija tovrstnih del na podrocju vzgoje in izobraževanja v pristojnosti javnih zavodov in mora temeljiti na pravilnikih o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih sprejme minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje, je mogoce dodeliti položajni dodatek v skladu z obravnavano uredbo, ce so izpolnjeni pogoji iz teh pravilnikov, in sicer:
•	da so na podlagi normativov za administrativna, racunovod-ska ali tehnicna delovna mesta sistemizirana najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci,
•	ce se na podlagi normativov sistemizira manj kot tri delovna mesta oziroma zaposli manj kot tri delavce, zavod pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena ^inancna sredstva iz drugih virov, mora iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s po-
godbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavčev.
V	navedenih primerih lahko ravnatelj določi naloge vodenja de-lavču, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta. Dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ter višina položajnega dodatka se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Ko so izpolnjeni zgoraj navedeni osnovni pogoji za dodelitev položajnega dodatka, je njegova višina odvisna od dejanskega števila zaposlenih na sistemiziranih delovnih mestih. Izobrazbena struktura, ki je bila v dosedanji uredbi dodatni element za določitev višine položajnega dodatka, je v veljavni uredbi izpuščena.
Edini kriterij, ki po veljavni uredbi določa višino položajnega dodatka, je število zaposlenih. Glede na število zaposlenih v or-ganizačijski enoti se javnemu uslužbenču dodelijo sredstva v razponu:
•	od 5 do 10 odstotkov, katerega izhodišče je osnovni kriterij treh zaposlenih v enotah, v katerih vodje izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizačijski enoti v primerih, ko gre za delovna mesta v plačni skupini J (izjema je določena tudi za nekatera delovna mesta v slovenski vojski, poličiji in varnostnoobve-ščevalni službi), oziroma pet zaposlenih, ko gre za druge notranje organizačijske enote,
•	pri 11 do 30 zaposlenih v višini 8 odstotkov osnovne plače,
•	pri 31 do 40 zaposlenih v višini 10 odstotkov osnovne plače in
•	pri 41 ali več zaposlenih v višini 12 odstotkov osnovne plače.
Položajni dodatek se ob morebitnih spremembah okoliščin za izračun njegove višine upošteva pri izračunu višine položajnega dodatka s prvim dnem naslednjega meseča.
V	prehodnih določbah uredba posebej določa položajni dodatek vodij služb iz plačne skupine J, ki jim je do uveljavitve uredbe pripadal položajni dodatek na podlagi tretjega odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbenče (iz leta 2008), ki je določal: »Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena pripada javnim uslužben-čem položajni dodatek v višini 5 odstotkov osnovne plače, če poleg svojega dela vodijo, usklajujejo in nadzirajo delo najmanj treh javnih uslužbenčev ali drugih oseb, ki opravljajo delo po drugih pravnih podlagah. Položajni dodatek jim pripada, če je iz akta de-
lodajalča razvidno, da opravlja navedene naloge, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.«
Tem javnim uslužbenčem je pripadal položajni dodatek še za meseč november.
Literatura
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v rs. Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2008.
Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uradni list Republike Slovenije, št. 89/2010.
Dogovor o ukrepih na področju plačč in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. Uradni list Republike Slovenije, št. 89/2010.
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbenče Uradni list Republike Slovenije, št. 53/2008, 89/2008.
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbenče. Uradni list Republike Slovenije, št. 57/2008, 85/2010.
Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002, 103/2007.
Zakon o interventnih ukrepih. Uradni list Republike Slovenije, št. 94/2010.
Zakon o javnih uslužbenčih. Uradni list Republike Slovenije, št. 63/2007 -uradno preččiščeno besedilo, 65/2008.
Zakon o sistemu plačč v javnem sektorju. Uradni list Republike Slovenije, št. 108/2009 - uradno prečišččeno besedilo, 98/2009 - ziuzGK, 13/2010 in 59/2010 - zspjs.