GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The anHf Slovenian Daft? -s In the United States, °°
Issued «rery day wcept Se&dsji - —ž and Legal Holidays, g— -: 50.000 Readers. s»
TXLXFOH FflUSHS: 4687 COKTLANDT. Intered U »acond-OlMi Matur, September SI, 1908, at the Pock Office at New York, N. Y, under tin Act of Qongnu of Karah S. 187».
TBLirON KgAftNS: 4187 OOMLANDT.
NO. 141.
—
. 141.
NEW YORK, FRIDAY, JUNE 16, 1916. — PETEK, 16. JUNUA, 1916.
VOLUME XXIV. n^ LETNIK XXIV.
Nemci in Avstrijci pravijo, da se ruske čete umikajo.
GROF BOTHMER, POVELJNIK NEMŠKIH ČET, JE ODBIL PRI PR2EVLEKI VSE RUSKE NAPADE. — RUSI SO BILI PRODRLI SKORAJ PRAV DO ČRNO VIC, PA SO SE MORALI UMAKNITI. — V PETRO GRAD PRIHAJAJO S FRONTE ZELO UGODNA PO ROČILA. — AVSTRIJSKA ZMAGA OB REKI STYR. — CERNOVICE JE ZAPUSTILO VSE CIVILNO PREBIVALSTVO. — RUSKA POROČILA.
Z Zahoda.
Pe*rograd, Rusija, 15. junija. — Som jo dospelo iz zanesljivega vira poročilo, da jo civilno p^bivalstvo zapustilo glavno most o Bnkovine, fVnovice. Večinoma vso prebivalstvo je pobegnilo na Ogrsko.
Vojaški strokovnjaki so bavijo z vprašanjem, če bodo Avstrijci sploh branili Oroovice ali no. Kot znano, je avstrijska armada lansko, oziroma predlansko leto to mesto že dvakrat prostovoljno zapustila. Mesto je za vse zelo vdiko strategične važnosti, ker je v njem važno železniško križišče.
Petrograd, Rusija, 15. junija. — Ruski generalni ^tab je sporočil danes sledeče o položaju na južnem bojišču:	(
— V zadnji na>i ofenzivi smo vjeli enega generala, Iri polkovne poveljnike, 2,467 častnikov, pot zdravnikov in približno 150,(XK) avstrijskih in nemških vojakov.
Zaplenili smo 163 topov, 26(> strojnih pušk, 139 me-I alee v bomb in 32 metalcev min.
Vsa nemška poročila, da je ofenzivno prodiranje generala Brusi lova vstavljeno, so neresnična.
Nase četo so izvojevale več vročih bitk in vjele pre-^j vojakov. Sovražnik je vprizoril nekaj protinapadov, Latere smo pa z lahkoto odbili.
Avstrijci so jako dobro zavarovali svojo fronto, toda to jim iif bo veliko pomagalo, če se pomisli, da smo mi v primeri žnjimi v zelo veliki premoči in da imamo na razpolago izhoron vojni material.
Ob reki Dvini in jugozapadno od jezera Naroč je začela nemška artilerija z vso silo obstreljevati naše postojanke.
V	Baltiškem morju so potopili naši podmorski čolni več sovražnih trgovskih ladi j in dve manjši križarki.
Veliko nemških pamikov si j<* poiskalo zavetja v švedskem vodovju.
London, Anglija, 15. junija. — Vojaški strokovnjaki so prepričani, da je ofenziva generala Brusilova in generala Lešiekija najbolj uspešna, kar jih je bilo v sedanji \ojni. Xikdo no sme misliti, da je zdaj že konec vseh ruskih uspehov.
V	desetih dneh so Rusi vjeli, pobili, oziroma ranili rad °.(f0,000 avstrijskih in nemških vojakov. Ako so vzame, da so poslali Avstrijci in Nemci proti Rusom šoststo-tisoe mož, jih je toraj ravno polovica nesposobnih za boj.
Rasi prodirajo proti Kovelu, Vladimir-Volinskiju, ' rnovieam in proti KolomejL
V/ zadnjih poročil je razvidno, da so zasedli Rusi vso črto ob reki Rtrvpi. Najbolj značilno je, da Avstrijci niso prerezali brzojavnih in telefonskih žic, ko so se umikali.
Petrograd, Rusija, 15. junija. — nikdaj niso prihajala s fronte tako ugodna poročila, kakor včeraj in danes. (ieneralni štab poroča, da ruska ofenziva napreduje s čudovito naglico.
Trla vno mesto Bukovine, katero si bili Rusi izpraznili. pe nahaja zopet v ruskih rokah.
Berlin, Nemčija, 15. junija. — Rusi si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi nadaljevali s svojo ofenzivo med prij>et<kim močvirjem in besarabsko mejo, toda med leko S:vr in med Dnjestrom so naleteli na tak odpor, da ne morejo niti za korak naprej.
V	bojih igrajo glavno ulogo čete generala Hinden-Hurga. iti imajo na razpolago izborno artilerijo.
Berlin, Nemčija, 15. junija. — Veliki generalni štab poroča sledeče:
-— Oh reki Stripi in pri Przevleki smo odbili vse sovražne napade. Sovražnik je parkrat z bajoneti navalil, pa ni kljub vsestranskemu prizaSevanju ničesar dosegel.
J luno od Bojana bi severno od f'rnovic so razpostavile četo generala Baltina. Na jugu je tudi veliko nemških čet, katerim poveljuje general Bothmer.
Rusi so prekoračili črto . med Horodenko in Snati-nom. Severno od Biezacza divjajo izvanredno vroči boji.
M*d železniško progo, ki veže Kovno in Kovei, ter med K«lki je koncentriranih več ruskih divizij.
Pred par dnevi »o si priborili Avstrijci pri Kolki si-Ruse so pognali čez reko Styr in jim priza-\o škodo. Pri tej priliki so vjeli Avstrijci in zaplenili veliko vojnega mate-
Govori se o splošni zavezniški o-fenzivi. — Francozi niso hoteli angleške pomoči. — Izpred Verduna.
London, Anplija. In. junija. — Iz raznih uradnih in poluradnih namifrljajev so <la sklepati, da se hodo v najkrajšem času pričeli na zahodni ali pa še na vseh frontah, dogajati veliki dogodki.
V	današnjem uradnem naznani In francoskega vojnega depart men-ta se glasi, da 4 se Nemci niti ne nadajo dogodkov, ki se hodo prireji dogajati v najkrajšem času.
Vse zavezniške države so v zvezi z brezžičnim brzojavom, s pomočjo katerega so se zadnji niesee izdelovali razni skupni načrti.
Bonar Law in ministrski predsednik Asquith sta pri zavezniški konferenci naznania. da so bile vse francoske in druge kritike Angležev krive in neopravičene, kajti Angleži so Francozom vedno point jali pomoč pri Verdunu. toda general Joffre jo je odločno odklonil, češ, da je ne potrebuje, ker Francozi lahko sami vzdržujejo Verdun. Angleži naj se rajše pripravljajo in naj izboljšuje svojo armado za odločilen trenutek.
Pariz, Francija, 15, junija. — Večerno poročilo francoskega u-rada se glasi:
"Na zahodnem bregu reke Mease so naše čete, potem ko so se dobro pripravile, z artilerijo napadle nemški za kop na južnem delu La Alort Homme in ga osvojile. — Pri tem so vjele 130 nemških vojakov in tri častnike.
V	okolici Chattancourta in višine št v. U04 so cel dan divjali hudi artilerijski boji. Na vzhodnem bregu reke je sovražnik bombardiral naše postojanke pri Thiau-montu in Souville, toda opravil ni ničesar.
Berlin, Nemčija, 15. junija. — Uradno naznanilo nemškega vojnega urada se glasi:
"Razven par artilerijskih bojev in nekaj spopadov med patrolami, se ni uič posebnega dogodilo."
Iz delavskega sveta.
Železniški magnati so zavrnili delavske zastopnike. — Zdaj bodo odločili delavci ako bodo z&stav-kali ali ne.
Ravnatelji in zastopniki železniških družb so pri včerajšni konferenci odločno zavrnili delavske zahteve glede osemurnega delavnika.
Vsled tega je nastala zelo velika nevarnost, da izbruhne splošna železniška stavka, pri kateri bo prizadetih 350,000 delavcev.
V	približno štiridesetih dneh se bod o sestali uradniki vseh delavskih organizacij z onimi, ki so se vdeležili konference, ter se bodo posvetovali in glasovali za ali proti stavki.
Delavski zastopniki so včeraj izjavili, da so družbe najele več agentov, ki že dalj časa agitirajo med delavci, da ne bi nasprotovali stavki. Magnati so to zanikali.
Po brezuspešni konfereni so šli delavski zastopniki v Bryant Hall, kjer so se posvetovali glede bodočih korakov.
Danes se hodo še enkrat sešli in bodo sestavili poročilo o uspehu, katerega bodo potem razposlali Vsem članom železniških unij.
»k delavski voditelj je včeraj izjavil, da, ako bodo delavci složni in «ko se ne bodo dali pregovorit od družbinih agentov, bo popolnoma gotovo izbruhnila stavka, ki bo imela na Združene države obeutnejse posledice kot katera poprej.
Stavka strojnikov.
V	Newarkn, N. J., je včeraj za-stavkalo okoli 4000 strojnikov. — Zahtevajo boljše plače in skrajšanje delavnega časa na osem nr.
an
Tri o«ebe utonile.
Washington, D. C., 15. junija. Dve ženski in en moški so danes vtonili v Pamlico reki, ko se jim prevrnil njihov coin. _
Wilson nominiran. I Zopetni napad banditov.
Demokrati so predsednika "Wllso-na vdrugič imenovali. — Tndi Marshall je zopet kandidat. — Bryan.
St. Louis, Mo.. 15. junija. — Ker so delegati demokratične stranke izprevideli, da nima pomena s konvencijo nadaljevati, so kar včeraj zvečer imenovali seda-ij^gii predsednika Wilsona za drugo predsedniško dobo. Ravno* lako je vdrugič imenovan tudi Thomas Riley Marshall za podpredsednika.
Predno je Mr. Wescott. generalni pravnik v New -Jersey, ki je oseben prijatelj predsednika Wilso, na, imel imenovalni govor in predlagal Wilsona in Marsha I la, je govoril bivši državni tajnik William J. Bryan. V svojem govoru je hvalil sedanjo administracijo in pri poznal, da se mora Wilsonu pripisovati zaslugo, da so s«? vse diplo-matične spletke tako ugodno rešile.
Ko je "Weseott imenoval Wilsona, je neastaia veliko aplavdiranje, ki je trajalo baje 21 minut.
Tritje ameriški vojaki so mrtvi in več ranjenih. — Vlada v Washing-tonu je zavrnila mehiške zahteve.
V najkrajšem času se bo pričela kampanja Wilsonove stranke, ki bo imela namen poraziti republikanskega kandidata Hughesa. Neovrgljivo je, da bo ta politični boj pred letošnjimi volitvami hujši. kot je bil katerikoli poprej v Združenih državah.
Bolezen med delavci.
Washington, D. ('., 15. junija. Uradne štatistike zdravstvenega urada kažejo, da oboli 25 delavcev izmed vsakih 1000, vsled razmer, v katerih morajo delati, in so vsled teh boleznij za celo življenje nezmožni opravljati kako težje delo.
Vlada bo poskušala temu na kak način odpomoči.
Ameriški parnik nasedel.
Washington, D. <'., 15. junija. Neko konzularno poročilo javlja, da je ameriška ladja "Carolyn" nasedla v Belem morju blizu Ar-hangela, Rusija. Parnika najbrže ne bodo mogli rešiti. — Moštvo je prišlo v Arhangcl.
Pozor pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljat ve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-m ore j o le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. I sto tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi popclne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
K.	t	i	K.	•
(•••t	M	1	120....	17.40
10....	1.00	1	130....	18. SB
18____	2L38	1	140....	20*)
20....	8.06	1	160....	21.73
2S....	S.80	1	1C0....	23.20
SO____	4M	1	170____	24.06
16.•■•	BJ25	1	180....	36.10
40....	IN	1	190....	27»
•••	• 70	1	200____	».00
BO....	T.40	\	260....	M.28
H....	LIB	1	100....	46.30
M____	m	1	•80____	60.76
d« . .	9.60	1	400....	6800
TO....	io.so	1	460....	6&/-B
Tf____	11.0«	1	100____	7260
80....	11.71	1	•00....	87.00
	13.50	1	TOO....	101.60
00....	1120	1	•00____	116.06
100.•••	14.60	1	900....	180.50
110....	10.06	1	1000....	142.00
Ker	M Ulaj «		denar ju skoraj	
vsak dan menjajo, imo primorani računati po aajnovtjitti otnah tal bomo tudi nskuonU po njih. «— V&urih m bo zgodilo, da dobi n*. ilomik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust vadfl pm
ko dotal -Jinfr Hrt v friaa»<
TVT^KA F&A1IK 0*
York, N. T.
Laredo, Tex., 15. junija. — Včeraj ponoči je sto mehiških banditov "zopet prekoračilo Rio Grande iu napadlo ameriško patrolo štirinajstega kavalerijskega polka, ki se nahaja blizu vasi Nan Ignacio. Pri tem napadu je bilo ubitih troje Anierikaneev in osem banditov. Amerikanei so vjeli štirideset njihovih konj in nekaj banditov. Na obeh straneh je bilo več ranjenih.
Danes popoldne je polkovnik ft ray naznanil generalu Fnnstonu, da je bandite zasledoval in prišel do neke Oaranzove posadke, ki mu je povedala, da so že mehiške čete vdrle za band it i ter da so jih že precej ubili in vjeli.
Napad ni bil ameriški patroli nikako presenečenpe, kajti straže so bandit e zapazile že na oni strani reke, ker je bila noč zelo svetla.
C'arranzova \lada je takoj odredila, da se je odposlalo na mejo še tisoč vojakov. Poslali so jih tja, kjer so banditi prekoračili Rio Grande.
v Okoli trideset ameriških državljanov v Laredo, največ teh je trgovcev, je tiralo preko meje urednika mehiškega lista "El Progrea-so' in mu zagrozilo s smrtjo ako pride še enkrat v Texas.
Dotični urednik je v svojih člankih napadal vlado Združenih držav.
Washington, D. C., 15. junija. Drža vni tajnik Lansing je danes poslal vladnemu agentu Rogersu v Mexico City vsa poročila, ki jih j«- dobil od generala Funstona. da jih predloži Carranzovi vladi.
Poslujoči mornariški lajnik Roosevelt je danes zvečer naznanil, da bo vsled nastalih razmer v Vera Cruzu in drugih mehiških prista niŠ4*ili poslal v mehiško vodovje dve ladji, ki bosta vedno pripravljeni priskočiti ameriškim državljanom na pomoč, ako bi bili v nevarnosti in bi hoteli bežati iz Mehike.
Odgovor vlade Združenih držav na ('arrafizovo noto je izgotovljen, in državni department ga je pred ložil še predsedniku Wilsonu v o-dobritev. nakar ga bodo najbrže v soboto poslali mehiški "de i'acto" vladi.
Državni tajnik Lansing ni hotel razpravljati o posameznostih, katere vsebuje odgovor, pač pa je rekel, da je vlada Združenih držav odločno zavrnila Carranzove zahteve. da bi odpoklicala Pershin govo ekspedicij'o v Mehiki. Dalje navaja državni tajnik v svoji noti vse napake, katere je zakrivila mehiška vlada.
Mehiška situacija je povzročila v diplomatičnih krogih veliko razburjenje, kajti mnenja so, da bo Carranza in njegov kabinet smatral ameriško noto za razžaljivo.
V državnem departmentu se je zglasilo več tujezemskih zastopnikov, me«l njimi tudi angleški poslanik Cecil Spring-Riee in par južnoameriških diplomatov, ki so z državnimi uradniki razpravljali o položaju v Mehiki in o vseh mogočih posledicah, ki lahko nastanejo vsled odgovora ameriške vlade. —
Senator Walsh bo mogoče vrhovni sodnik.
St. Louis, Mo., 15. junija. — Senator Walsh iz Montane, ki je vodil boj predsednika Wilsona v senatu, da so potrdili in sprejeli imenovanje Louisa D. Brandiesa za vrhovnega sodnika, bo najbrže imenovan za namestnika Charles« Hughesa, ki so ga republikanci imenovali za svojega predsedniškega kandidata. Zanj se poteguje več senatorjev in domneva se, da je tudi pri predsednika Wilsonu na zelo dobrih nogah.
Iz londonske trgovske zbornice.
London, Anglija. 15. junija. — Trgovska zbornica je danes sprejela rezolucijo, v kateri zahtevajo, da vsi člani zbornice, ki so nemškega oziroma avstrijskega poko-ljenja, čeprav so naturalizirani, takoj redgnirajA
Grki so proti zaveznikom. Spopadi med Rusi in Turki.
SITUACIJA V RUMUNSKI. — VLADA NOČE IZ-PREMENITI SVOJE POLITIKE. — VSE GRŠKO PREBIVALSTVO JE NA STRANI KRALJA. — BOJI MED PREDNJIMI STRAŽAMI OB REKI VARDAR. — JONESCU JE IZJAVIL; DA JE ABSOLUTNA POTREBA UNIČITI AVSTRIJO. — TURKI SO PREMAGALI ANGLEŽE OB REKI TIGRIS. — RUSKI PORAZ V PERZIJI. — KASR I-ŠIRIN.
Atene, CJrško, 15. .junija. — Grško ljudstvo j« silno razburjeno, keV zavezniki tako nesramno postopajo z grško vlado. Danes so je vršilo tukaj veliko javnih shodov, na katerih so govorniki odločno protestirali proti zaveznikom -n njihovemu krivičnemu postopanju.
Bi vši ministrski predsednik Venizelos ima z vsakim dnem manj pristašev. Ljudstvo je zvesto kralju in seda-jemu ministrskemu predsedniku Skuludisu. Na vseh shodih se je ostro kritiziralo Venizelosovo politično stališče.
Na shodih je bilo sprejetih več protestov, v katerih so navzoči protestirali pi-oti zavezniški blokadi in proti krše-i ju suverenstva grške vlade.
Skoraj vse resolucije so označile kralja Konstantina kot slavnega vladarja in edinega gospodarja Grške. Govornik; so izjavljali, da je kralj Konstantin vreden naslednik svojih bizantinskih prednikov.
Solun, Grško, 15. junija. — Na desnem bregu reke Vardar se je vršilo več spopadov med bolgarskimi in francoskimi prednjimi stražami. Nemški letalci so obstreljevali včeraj zavezniško postojanko pri Gumedi, jugovzhodno od jezera Dorain. Francoski letalci so napadli bolgarski tabor pri Negovanu ter tabora pri Strumici in Petri ču.
Bukarešt, Rrnnunsko, 15. junija. — Ko se je začela ruska ofenziva v Volbiniji, vzhodnem delu Galicije in Bukovine, so se začeli razni rumimski ministri zavzemati za Ru?iio.
Bivši notranji minister Take Jonescu in vodja opozicije Filipescu sta sklicala javen shod, katerega se je udeležila velikanska množica ljudi. V svojih govorih sta izjavljala, da je zdaj nastopil ugoden trenutek, da se Ru-lmioska umoša v vojno ter da se pridruži zaveznikom.
Jonescu je rekel:
—	Avstroogrsko se mora na vsak* način uničiti. Dolžnost vsakega zavednega Rumuna je, pomagati svojim mmunskim bratom, ki morajo tako zelo trpeti pod avstrijsko krono.
Filipescu je izvajal:
Zdaj smo prepričani, da bodo zmagali v tej vojni zaveznik:. Za Rumunsko je skrajni čas, da se jim pridruži. ' 0 ho nadalje ostala nevtralna, oziroma če se bo še za-naprej iskala prijateljstva pri Avstriji in Nemčiji, ji bo po vojni zelo slaba predla.
Vlada noče izpremeniti svoje politike. Proti vojnim ščuvačem bo baje zelo odločno nastopila.
Solun, Grška, 15. junija. — Zavezniki se pripravljajo na splošen napad. Na bolgarsko mejo odhaja vsak dan veliko vojakov, ki so z vsem potrebnim izborno preskb-Ijeni.
V ofenzivi bo igrala glavno ulogo srbska armada, ki le zdaj čisto reorganizirana in šteje kakih 100,000 mož.
Berlin, Nemčija, 15. junija. — Turški generalni štab poroča o bojih na ruski fronti:
—	V dolini reke Ooruk v Kavkazu se je približal nek ruski bataljon našim postojankam. Vnela se je vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Nadalje je sovražnik" tudi napadel naše levo krilo. Naletel je na tak odpor, da se je moral 7 velikimi izgubami umakniti.
Pri Cankinii ob perzijski meji se je vnela vroča bitka, ki se je končala s popolnim porazom ruskih čet Močne kozaške oddelke, ki so se udeležili boja, še vedno zasledujemo.
Mesto Kasr-i-Sirin se nahaja v naših* rokah. Ruse neprestano napadajo perzijski prostovolici in jim prizadevajo zelo te.ške izgube.
Berlin, Nemčija, 15. junija. - V Aziji so si priborili 1 vec lePih uspehov ter pognali nazal Angleže v Mezopotamiji, Ruse pa ob Perzijski meji. Ob reki Evfrat so popolnoma razkropili močan oddelek angleške konjenice.
Ob sueskem prekopu so obstreljevali turški zrakoplove! angleški tabor pri Remnu in Kantari.
Razen manjših spopadov, ki se vrše ob reki Irak v Mezopotamiji, je položaj neizpremenjen. V angleškem taboru pri Kantari so povzročili turški zrakoplovci zelo veko škodo.
Kljub temu, da so stojpile angleške baterije takoj v a lic. jo. so fee zrakoplovci srečno umaknili Med angleškimi vojaki je. zavladalo zelo veliko razburjenje.'
ALAS NABODX 16. JUK. 1916.
h
6LASTAR0DA"
i	(Slovenie Daily.)
Dncd and Published bj thi 8L0VENIC PUBLISHING CO.
(t corpormtlos.) FRANK 8AKSEH, President. LOOM BENEDIK. Treasurer.
PlAM t*f Bitiiinetas of the corporation
and addresses of above officers: 82 Curt land t Street, Borougb of Manhattan. New York City. N. T.
g* celo leto relja list sa Ameriko In
Can*<lo #**••»»•••••>>•••.«• $3.00 ig pol leta•»«*••»•••«••••»»••• 1 .50 m celo leto a mesto New York.. 4.00 M pol leu za mesto New York.. 2 00
„ Ev ropo za vse leto.......... 4.50
m m m pol leta.......... 2.55
mm A»trt leta........ 1.70
•tJUk8 NARODA" izhaja vsak dan izvzemal ovdelj Id praznikov.
"tj L A 8 NARODA"
(•*Voice of tbe People") I every day en-ept Sundays and
Holidays. Hnbwrlptlon yearly $3 00.
Advertisement on arecneoL
Uoplsl brez podpisa in osebo oh ti m ne
pri občujejo. Denar naj se blagovoli poKljati po fc-
Money Order. Prt spremembi^krsja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi* bitalitte uamaul, da bltreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pofilljutvam naredita ta naslov: -O LAS NARODA"
82 Cortlsndt Ht.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlaudt.
Malo pregleda.
Zavezniki se pripravljajo na novo ofenzivo, ki bo (tako že vsaj pravijo> morala biti uspešna. — Baje imajo vse«/a skupaj na razpolago petnajst milijonov mož. S temi Ijinlmi, modernimi topovi in izpopolnjenim nioriluim orožjem bo eeju strt ti Avstrijo in Nemčijo.
Prav vrjetuo ni, da bi zavezniki razpolagati s takim številom vojakov; ee .jih ni ravno petnajst, jih je pa deset gotovo.
Avstrija in Nemčija sta v dveletni vojni precej opešali. Nemčija jt* v drugih ozirili še precej trdna, toda z Avstrijo gre proti kon-cu. Denarja ni, hrane ni, vojakov je z vsakim tinetn manj. Izgube nadomeščajo s pobalini in starci. Ogorčenje narodov, prebivajočih v Avstriji je že prikipelo do vr-hunca.
Jzprevideli ko, kako brezplodna je ta vojna, vedo, da v najugodnejšem slučaju ne bodo imeli niti trohiee dobička. Zdaj se pravzaprav ne ve. kdo ima v Avstro-Ogrski večjo besedo, Avstrija ali Madžarska. Dokazano je, da se Madžarom veliko boljše godi ko pa narodom v drugi polovici monarhije.
Avstrijske vlada nima samo zunanjih nasprotnikov, pač pa tudi notranje. Glaven njen nasprotnik ji je Madžarska in še le zanjo, pri de jo Slovani na vrsto.
Ako se bo izpolnilo prerokovanje zaveznikov, bo polom, da bo groza. Steliri, ki »Irže Avstrijo kvišku, so morda na zunaj močni, v sretli so pa trhli in prepereli. — Prve navale je vzdržala, drugih močnejših, ne bo mogla več.
Ku^ka poročila pravijo, da so it* ničili Rusi v osmih dneh svoje o-fenzive eno tretiuo avstrijske armade.
IStopetindvajsettisoč avstrijskih
vojakov so v jeli, koliko jih je pa mrtvih, ranjenih in ue&posohnih za delo. ne omenja nobeno poročilo. Od t rnovie ni več daleč v Karpate, odtam je pa čisto blizu na Dunaj in Budimpešto.
Politike, ki jo uganjajo balkanske države in ž njimi vred zavezniki v •Solunu, ne razume živa duša. Danes m tirki na strani zavez nikov, jutri na strani Nemčije in Avstrije, danes sprejema grški kralj francoske in angleške diplomate v avdienci, jutri pa beži v Lariso ali bogve kam.
Zavetniki imajo skoraj že celo letu v Solunu par stotisoč vojakov. — Pravijo, da čakajo samo povelja, za splošen napad. — Čakajo in čakajo; ali ni povelja, ali nočejo napasti?
Kumunska simpatiza z Rusi, Avstriji in Nemčiji pa prodaja žito.
Bolgar&ka pravi, da je s tem rešila svojo nalogo, ker je pomagala zavzeti in zasesti Srbijo.
Srbska armada je enkrat na otoku Krfu, drugič je v Solunu in je popolnoma reorganizirana, enkrat šteje d vaj se 11 isoč- mož, enkrat dve--»toikoc.	.
II Italijani pravijo, da so zaustavili mmmfiimkn prodlttJIJ«, Afgtrij-
ei kriče, da jim je samo dober korak do beneške nižine.
Pred Verdunom dvija peklo. — Tam sta se spoprijeli dve razjarjeni zveri, obe skoraj enako močni, obe nepopustljivi.
Pred Verdunom zmagujejo Fran eozi in Nemci, v severni Franciji Angleži in Nemci, Belgijci in Nemci.
Vsak se smatra za zmagalea, vsak je prepričan, da mu je usoda naklonila zmago.
Anglež žaluje za Kitehenerjem in svojimi križarkami.
Samo parkrat se je posvetilo na morju, parkrat je počilo, pa so skočili v zrak in se potopili na dno morja milijoni in milijoni.
Angležu, ki je vajen samega dobička. se zdi čudno, da je enkrat izgubil.
Nemec vstraja pri trditvi, da je edini, ki nekaj doseže in da je nepremagljiv. — Toda tudi njegovi uspehi, ki jih je dosegel zadnji i-as. so brez pomena v primeri s silnimi izgubami.
Dopisi,
Iz našega kota.
Povest. — Spisal Anton Jaklič.
ko nesreča.- Moj oče je brezobziren. Lahko smo vsi nesrečni."
Zaradi tebe me ne bo nocoj k vam. 'Bodi mirna! A tvoj oče bo še rad obedoval z nami! Nočem te žaliti, ali povem ti: napuh tvojega (Nadaljevanje.)	očeta je velik, ožabnost neizmer-
Toda teh načrtov ni odobril!na-Pa vse	vse! Sekii-a, M ga
štempihar. Tako-le je dejal:	z njegove višine, je usaje-
"KajT svoj« žulje naj razme- na- Dan »a da» padajo udarci na
čem okrog za prazni nič? — Aliltrduo deblo> kl **> moS1(> dolS0 sem zato gradi* hišo na kolodvo- Ponašati smrtjiiii udarcev. Zruši ru, da bo sedaj Glupec v njej go-1**1.?. P°|em ^ nič višji, me spodaril f Ha,ha ! Z Glupcem naj boljsi kakor smo mi!" stopim v sorodstvo, da se bom mo-<	^ *leP! °u Vldl le se'
ral vse žive dni sramovati preti be! zajeel pametnimi ljudmi in pred seboj Ali nisem več Štempihar.' Haha! Res ni več onih dni, kakor so bili nekdaj, ko še ni bilo posojilnice, niti zadruge, ali vendar sem še Štempihar, mogočen, ponosen in trden, da se ne menim z vsakomer!"
Little Falls, N. Y. — Z delom gre dobro. Kar se tiče našega gibanja na društvenem polju, se moram tudi pohvaliti. Imamo štiri podporna društva in izvrstno slovensko godbo, ki jako dobro napreduje. ChiiYi godbe smo se na-menili 17. junija ob uri popoldne v dvorani društva sv. JOtžefa na Danube St. prirediti veselico.
Tempotom vljudno vabim vse tu- da J1 ->e obljubila prosit! očetove-kajšnje Slovence in Slovenke, da dovoljenja, se te naše veselice polnoštevilno udeleže; vabimo tudi rojake iz sosednje naselbine iSt. Johnsville. Zabave ne bo manjkalo, /.a to bomo že skrbel}. Na svidenje! — John Peekaj, član SI, nar. godbe.
Priseaaje si večno zvestobo, se razideta.
Tistega večera je Štempihar besnel. Pretepal je hčer, suval ženo ia zmerjal deklo. Tako je hotel ohladiti hčerino ljubezen.
Navzlic prestan i m udarcem se je Agata tistega večera srčno po-Trden je bil Štempihar. še -bolj' *»n*hoyala «*etu in hlapcem, ki so pa trd, mož neizprosen, kadar je str^\h	kakc>r bi pričakovali
bilo treba odvezati motšnjieek. razbojnikov.
Advent se je nagibal h koncu' , Sram bll°	dan »tempi-
in bližal se je predpust, težko pri- har-»a Pred	'hZ'w*°> hlatwi>
čakovani čas vsem zakona željnim	finega sebe.
I	\u	»«t *71 I ,1
ljudem.
"Ta predpust se bova vzela!",	J^J« •sa.m «»>• a
skleneta Glupec bi Agata.	| , °d tedaj ml»ul P^dpust in
Zelo sta morala premišljati, ka-i kra^a' Ptmdad Je 'kraljevala v na,
kq. bi spravila vso stvar v tir. A- ...
Mir je nastal naokrog, vsakda-
j 11 Na, stražil ne bom nikdar
44Za -Glupcem? — Za Boga! Tolike sramote!"
zakaj nisem tega že prej povedala!" za javka derftla. "Ker nisem smela povedati doslej, povem sedaj. Večer na večer je bil pri nas, celo takrat, ko ste stra-žili!" |
"Hu! Pa ti mi tega nisi povedala prej t O, da, poznam te! Du-' šo boš prodala za vino in denar! Hudoba!"
''Ata! Odpustite mi, saj me poznate!"
"O, le pojdi! Mislil sem, da te poznam, toda. .. Kmalu bom tam! Agati ne črtani o tem!"
Ko so dohajali ljuilje k drugi maši, drvil je Štempihar kobilo na kolodvor, da so se ljudje kar čudili in spogledovali.
"Menda hoče še danes kobilo pokončati! Ali besni?"
"Kje je? Kje je ona?"
Š temi besedami plane Šteanpi-har v hišo. Dekla mu pokaže po stopnicah naravnost v sobo. Agata je imela vse razloženo in zaboje pripravljene. Očeta ni pričakovala.
Agata ostrini, da ji pade. vse i/, rok. Ostrmi pa tudi Štempihar, zagledavši, kako vestno se pripravlja hčerka za odhod.
"Hahaha! To so moja hčerka ? Odpravljajo se z doma ? Doma pa
Udobnost, ki stane malo
Stroški udobnosti v vročih dneh niso veliki, ako rabite električne v^ternice. Z enim centom sFplača elektriko. ki povspeši hladen 'j- veter za eno uro in pol.
Pridite v našo razstavno sobo in oglejte si različne električne vetemiee za ohlajenje. Dobite jih lah k o od t->.0(1 naprej in sicer kakršno hočete. Kupite jo sedaj, da bodete pripravljeni za letno vročino.
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irving Place and 15th Street
Branch (Jf£u:e SIiom Uoouij loi itie C.oiivtuiv.u t <,( tijt public 424 Broadway	»151 t utih Street
I.'t Uelam ry Street	NJI West 4>d Street	'17 I,	Street
10 IrviuK Place	I	E 14*»ti» Su»t
'Open uutil miuui^lit
PITTSBURGH
1331 PENN AVENufe
PHONOGRAPH CO.
ririsui K(;u, pa.
menda nisi mislila iti." "Oče moj!"
"Hahaha! Da, tvoj oče, tvoj gospod! Zat o ti ukazujem: Pobe.ri
gata jokaie razkrije svoji materi ......	_ _ _
svojo željo in trdno voljo, da vza- "J1 m,r*	so » obirali v za- ne povedo ničesar? Lepa hčerka!
me soseda Toneta za moža, zagro- dru-1' ^ svo->e J^P^otnike se ni-|oiej, glej' Srajce, rjuhe, odeja —
zi se ji. da si naredi kaj hudega, 80	P*' P.a ^ Ogtbrfi « potrebne reči v beraškem za
ako ji ne dovolijo. Mati jo je sva- P°Vsod;	f videli, kako moc-jkonu. Zaboji so že pripravljeni in
rila, toda Agata je bila'še bolj 1,1 so' ko1so zdn^enK Vsl napadi morda tudi kaj denarja. Prazna
j „ ... .... nasprotnikov jih niso mogli raz- .......
trdna. Z grozniami, prošnjami 111 K......J .	* ■
• , -	1 j	družiti, niti jim škodovati, razbili
jokom jo Agata naposled omeei,	.	* .
*	so se ob ljudski znaeajnosti.
Štempihar se je bil nekako že
y.uu\uij<'ii|a.	i - ...	. . .	. i ° « —----—------"<*-----* ------ *
~ +	, .	. I privadil prazne pivnice m proda- se izpod moje strehe! Proč od me-
ko sta bila nekoč Stempiharje- ja,uice Kajpada ga t(> nikakor J ^ovrein otrok! Ha! Tu so
va dva sama m je mati poznala, navdajalo z veseljem. Toda, kaj ključi! Sem z njimi! Tu imaš uro/ da je oee posebno dobre volje, o- je mogel? Moi6e je prenašal te-'-ii—i"
junači se ona m reče: |žave in dozdevne krivice, ki mu "Veš, oče, Agato bo treba ven- jih je povzročala zadruga. Vesel dar-le dati možu! Mora biti že vo- je pa bil, da je ukrotil svojo hišo. Little Falls, N. Y. — Resničen Ija božja, ker taiko sili v zakonski Nič več ni zvedel ničesar o Agati je pregovor, da nesreča nikdar ne'stan. Zakaj bi pa ,ne? Saj sva se m Glupcu ter svest si je bil, da je' sredi šobe. da jo oropa" oče vsega počiva. V torek, 6. junija, je hčer: j tudi midva vzela; zakaj bi hčeri Agata ozdravljena za vselej. In I kar ima na sebi. ka rojaka Franka Kolarja tako branila, ako hoče priti do poštene pri tej zavesti gaje vselej navda-' nesrečno čez prag padla, da je čez j sreče? Kdo ve, kaj jo še čaka? To- jalo veselje. Mislil je: Vsi moji dva dni nastopila smrt. Deklica si- l i ko si jih že odgnal, mislil si, da otroci bodo doma delali pridno in cer takoj prvi daii ni čutila po-jA.ga<ta ne bo več hrepenela po za- J varovali imetje. Raz kopa t i ne bo ebnih bolečin, toda drugi dan je. konu. Daj jo!" nastopila notrajua božjast in na-| "Haha! Ženske spletke.......
sleilnji dan je otrok izdihnil. Ro- hrepeni 111 koprni! Kaj je zaito?"| Agata je pa mislila čisto drn jaku Kolarju in njegovi soprogi "I^ahko ji ukažeš to in 0110, a če. "Proč, le proč od hiše!" naj i .skreneje sožalje. — iPoročeva- da bi se ne možila — tega ji pre-jtei ' " -------
lee.	Inovedati ne moreš! Ona ljubi — vit
denar!
Iz žepa ji potegne denarnico 111 iz nedrij odtrga uro.
Hčerka je pa bledela kakor strop nad njima. Kot kip je stala
"Poberi se, nesramnica! Jaz te nočem poznati!" Pahne jo iz sobe.
r% * * »f»	1	Aga-ta milo zaihti in odide iz
sebnih bolečin, toda drugi dan je komi. Daj jo!	I treba ancesar. Agata bo še vrlo go- hiše potrta, uničena	Nameri
nastopila notrajna božjast in na-| 41 Haha! Ženske spletke! Naj spodinjila...	korake k Glnpeu. toda ne! ne! ve-
druga- lelo ji ie nekaj. Kaj bo z njo?.. .
V Krene mirno naprej. Kam? Pre-
najiskreueje sožalje. — Poročeva-da bi sc ne možila — tega ji pre-1 tem smislu je tudi delala, lzpre- gnana od očeta! Sto misli se ji je
povedati ne moreš! Ona ljubi —( videla je, da doma ne bo dobila1 podilo po glavi. Kri ji je zalivala Primrose, Pa. — Z delom se ue'jokaje mi je povedala vse — ona podpore /a svoje načrte. Ohladila1 srce. Strašna zapuiščeuiost ji je si-morem pohvalit, ker še vedno ljubi Glupčevega Toneta! Usmili se je v njej ljubezen do starišev,'lila pred oči... Ali je vredno da-št raj klimo. Dne 33. junija se je'se je in daj jo, ako ne, gotovo ob- bratov, doma; 11a Štempihar j evi- lje živeti?... vršila rudarska seja v Burgetts-'upa! Govorila je, da se rajši kontno ni zahajala več. Molče je od-townu, na kateri so govorniki po-Jča, kakor bi še dalj časa bila ta- previjala delo, kadar pa posebne-vedali, da so manjše kompani je i ko. Ne bodi trd, pusti ji ven d ar f ga 11*1 bilo, delala je zase, zakaj
Go|i»vo ste se navelieali svojih starih ]<lnše. Nar<M"ite pri nas nekaj zadnjih p I ose v svojem jeziku. Mi imamo eno najveejih suiloj; slovenskih plošč v Ameriki.
Pišite, »la vam jMišljemo samih zhrniiih za j»et dolarjev. Mi smo v lej tr^ovii^i že let in vemo. kaj Želite.
Ako se nimate f(»iiografii. pišite po lirezplaeiii cenik ni pogoje. Htroie pošljemo na upanje 11a vse strani v Združenih državah. Tu fdnkj navedemo nekaj vzofr-ev naših plošč.
*	Mastne pripovedke, 1. 7."ic
E (J0<;2 Mastne pripovedke, 2. 73. E GIMJ3 Doinaee veselje (narodna)	75c E (ilH»3 Fantovski nabor (narodna > ~5e G13fi Ne bom se možila. Slovenska kmeeka godt»a. I.jnliljana. T-'h'. E 6136 (ilihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet slovenskih
pevcev.	75c.
E C137 Sijai, '-»jaj solnfere. Kvartet	slovenskih pevcev. 75c.
E 3778 Po je?eru. iM. Vilhar.»	75e.
llomovini. i ltr. li. Ipavec.i	75e.
E '?779 Luna Sije. (J. Fleisman. i	75c.
Sladko je vinee. Ne bom se možila. Vidim draga moja.	75c.
E 275Č Hungarian rhapsodie.	7^..
Sons of the Puszla Maiden	75e.
. PITTSBURGH PHONOGRAPH CO.
1331 PENN AVE.,	PITTSKt RtiH, PA.
pri volji ugoditi, le Pittsburgh Coal Co. noče. Delavci so se odločili, da ne bodo prej pričeli, da bodo vse ikompanije ugodile. V
voljo, saj ni napačna!"	j v njej je dozorel trdili sklep, da boj ponosno poslopje:
O11 se je raztogoti-1. Vsa kri mu pojde od hiše, da se s Tonetom' vino.
Tako je tavala s temnimi mislimi po samotni poti.
Sedaj zagleda v daljavi pred se-
Stoklaso-
INDIJANSKA REZERVACIJA |	NAZNANILO.
v Colville, Wash., je odprta za: Rojakom v Conemaugh, Pa., in naseljevanje. Vlečenje se vrši 27.'okolici naznanjam, da pridem tja, julija. Okrog 400.000 akrov. Zem-j kjer bom obdržaval nekaj pred-
lja za sadjerejo, poljedelstvo, stav o čarovništvu. Pokazal bom nilekorejo in živinorejo. Natančna j v«č novih komadov. katerih še mapa s popisom in pojasnilom, s sploh niste nikdar videli igrati, poštnino vred stane $1.00. Vojaki, j Slovencem po širni Ameriki sem mornarji (ali njih vdove) civilne, že dobro poznan še iz prejšnjih ali španske vojne se lahko uknji- let. Marsikdo se je nasmejal 1110-žijo pri agentih. Na zahtevo vam jim copernijam in upam. da bom pošljemo tozadevne listine, ako sedaj tudi vse zadovoljil.
je silila v obraz.	I vzameta, naj je starcem prav ali
"Nikdar! Ako nimaš pameti ti,'ne prav. Dejala si je:
dosedajtuh razmerah pa resni bi- imam jo jaz. Le dajaj potuho A-| "Stara lo mogoče delati, kajti delavec je gati, ali to ti rečem, pomnili me in zato la bil po]»olcn suženj družbe; druž- bodeta! Nikdar ne bo Glupec moj čem ; nihč
ba ga je lahko za vsako maleu-'zet! Sramote bi s« moral udreti, kost denarno kaznovala. Da se je ako bi bil Glupec moj sorodnik! to zgodilo, so zakrivili dotični de- Glupec naš sorodnik? Haiha! S ta-lavski voditelji, katere bo pa že kim sorodstvom naj bi se ponašal? praznih rok. Ker je bila v gostilni enkrat zadela kazen. Rojakom "Se nocoj bo vsega konec! Zvečer zelo spretna, nadejal se je, da po-
Vzdrami se in ojunači:
"O, tjekaj grem! K njen grem! fcem že štiriindvajset let Poprosim ga zavetja za eno noč, lahko naredim, kar h o- dve... Gotovo se me usmilijo, če-ihče me ne more ovirati !"j prav nas ne morejo ljubiti, ker jih Tone je preprosil očeta, da je sovražijo naš oče...;> bil ta zadovoljen, naj vzame
naznanite, kje ste služili.
Smith & McCrea, Eagle Bid g., Spokane, Wash. (12 G—17 7)
S pozdravom
Josip Zima,
profesor ča rov niš t va. (14-16—6)
Stemprharjevo Agato, čeprav
svetujem, da ne pridejo sem za de-1 grem na kolodvor, izbijem Agati lom. Ko se bodo delavske razmere' vso neumnost, Glupca pa že 11a-kaj izboljšale, bom že sporočil. — učim kozjih molitvic — ustrelim Pozdravim vse rojake širom Ame-Jga, če ne bo drugače! Sramote mi rike, posebno pa Kušljanovo dru-'ne bo delal in motil moje hčere, žino ki Franka Pintarja v C leve- Sedaj je pa konec vsega besedi-landu, ki so me zadnjič tako pri- čenja!"
jazno sprejeli in postregli. — Joe j Razburjen odide po opravkih. 1 ornič.	J žena je spoznala, da je moževa
Andrico, Pa. — Delamo prav vo,ja nepremagljiva. Odpravi se dobro. Vozove imamo res precej jn gre „a kolodvor h hčeri. Pove velike, todu dajo na.n plačo, da jj vse Solzna jo prosi, naj pusti smo Zli jo zadovoljni. — Naročnik.' Glupca, ter ji obljubi vse, kar pre-Ableman, Wis. — Tovarn tukaj more VPS denar, ki si ga je pri-ni, tudi rudokopov ne, temveč hrani|a v dolgih letih skrivaj, satana. Jaz sem zapoerijen na far-«mo Glupca naj pusti. Povedala ji mi in sem edini Slovenec v tem kako ^	zagro2il Glur>cu
kraju, drugi .ljudje so povečini ;u ^ amrgo.
Nemci. Nihče si ne more predstav-] Agata pa ^ <lala prepričati Ijati, kako so ti ljudje navdušeni hl preprositi, ampak je trdila, da zu vojno; prepričan sem, da bi Xone ^ ujen mož ali ]>a nih£.e
»1 vsi k v Evropo — v klavnico, Mati je spoznala, koliko trdne vo-ako bi le mogel. Zadnjič mi je !je gkriva v hC.eri ^ zato ^ je nek tak nemški patriot rekel, da bala prihodnjosti. bo takoj po končani vojni poslali ^varila jo je če pred odhodom, nemškemu cesarju dvaj-set dolar-j Zve^er> predno je oče prišel na je v; kaj hoče s tem doseči, ne kolodvor, pokliče Agata Toneta v vem. Jaz mislim, da je Nemce nji- hi^	svojih otrok,
hov patriotizem že čisto na glavo( Tone prkie m	dekle yso mainT»»
postavil. Pa za danes dovolj. Po- objokano zdrav vsem rojakom širom nove' -Moj Tone» \j0j Tone! domovine. -— John Slatrnšek. J ibtela.
Point Richmond, Cal. — Delav ske razmere so tukaj še precej zgodilo"? Zakaj jočeš?"	Jmači kar čudili,
dobre, Dtda se od devet do dva-| ^q^ Tone pQsluč&j me! Pa zakaj je tak. na jat ur na dan. Plača je od $2.75 prej sediva!"
do $.1.40, po nekaterih mestili tudi poteglle ga na klop, da sedeta. *4.00. Delamo vsi dni v tednu, ne- Ko ^ ixj0lka iu umiri	pri_
kateri še ob nedeljah. Vendar de-' poVedovati, kaj se je zgodilo. Tola ni Lahko dobiti, ker je vedno ne je stnnel, poslušal in jo tola-do\rolj brezposelnih delavcev. — ^il.
vzdigne Glupčevo krčmo.
''A'ko nam ne prinese denarja, upam, da prinese sreo.JI
Tako sta se pripravljala Tone in Agata v dosego svojih ciljev.
I11 dostikrat je bil Tone pri Aga- tlil!"'
Spehaiia in objokana prisopiha k svojemu ujcu na Stokla.sovino.
:tl'jček moj' ITjček moj ! Usmilit« se me!"
S temi besedami plane Sto.kla.su za vrat.
'4Agata! Ti tukaj? Kaj ti je?" začudi se ujec.
"Pregnana sem! Oče me je spo-
ti. Zmenila sta se, da nekega dne pobere Agata svoje reči in se od-! }>elje v Ljubljano, ikjer se poročita iu potem prideta domov.
Prijatelji Stempiharjevi in\Jije-govi dobri svetovalci so mu pač kaJ ** Je zg°<iilo!" pripovedovali, da se na kolodvoru1 Ašata j« pripovedovala, nekaj plete, to so spoznali na različnih znamenjih, ter mu svetovali, naj vzame deklica domov. Mo-drejši so mu celo rekli:
"Nespameten si, ker pusti« de-kliča samega v gostibii. Mlad svet, zapeljiv svet, lahko se kaj naključi! Vzemi jo domov!"
Štempihar, ki je mislil, da je pozobal modrost vsega sveta, ni si dal dopovedati. Smejal se jim je, rekoč:
"Mislite, če vi ne znate brzdati
Sto klas je obstal. "Ali me sprejmete?" "Ti dvomiš, Agata? Ostani tu! Prostora bo dovolj zate v hiši 111 pri mizi! Govori vendar! Povej,
Sto-
kias je pa mrmral o trdosrčno;sti ill napuhu Stempiharjevem.
"0, drage volje te spre j me va jaz in ižena. Kar je naše, je tudi tvoje, dokler se kaj ne prekivne,1 saj tako it-aik dolgo ne bo."	I
Tako je Aga-ta našla trdno zavetje.
Kakor blisk se je raznesla ta novica po vsem kotu.
(Dalje prihodnjič).
Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga-
je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Yorku. Vse naše blago je pripravljeuo po domačem načinu in je zdrava in naravna pijača, uajkoljše vrste. ZA VSAKO PO-SllJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče:
RDEČA VINA:
Claret sod 52 galon le...... $2G.OO
Zen fan del sod 52 galon le ... $28.00
Karbera sod 52 galou le____$.52.00
Kur gently sod 52 galon le____35.00
Opol sod 52 galon le........$40.00
BELA VINA:
Riesling sod 52 galon le......37.00
Hot-k sod 52 galon le.......$:<5.00
Sau ter ne sod 52 galon le .... $40.00 VINSKO /li AN JE:
Sod 27 do 28 galon____$2.15 galona
Sod 50 do 52 galon____$2.10 galona
Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno hi isto blago, mu je pošljemo 6tič zastonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobil« šesti sod ZASTONJ.
Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu.
DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA
New York, N. Y. -1
%tl

Za trgovce so bosclme cene.
140 Liberty Street, Ap. A.


da jih tudi jaz ne
Umorila otroka in sebe.
Mrs. Mary Manner v Garfield, In ni dal do sebe, ker ni verjel. N. J., je umorila svojega otroka Neke nedelje zjutraj je pa bil in sebe, ker ji "ni bilo več mogoče silno razburjen, ijoputal je z vrati živeti", kajti zadnje tedne sta ji "Kaj ti je vendar? Kaj se je in pihal okoli sebe, da so se do-[ umrla kar dva otroka drug za dru-
ker niso vedeli, ©m.
je za-
Gonenim naj »e, da se je zadnjič
T , . ... ....	NAZNANILO.
In kako ne bL bil!	I
Dekla s kolodvora ga je po prvi Društvom v Greater New Yorku. maši potegnila v gostilni za vrata' Društvo "Bratska Zveza" štev. ter mu povedala:	1140 S. N. P. J. v Brooklynu, N. Y.,
"Ata! Jej, jej, jej, kaj vam mo- ni obdržavalo svoj letni prknik ram povedati! Agata gre proč! zadnjo nedeljo, dne 11. junija, ker "Ha, ako ae nama. proti vi vse,'Vso obleko je že spravila v zabo- smo iitieli 11a določen dan jako ne-ponesrecil rojak Josip Kobe, da si moja boš! Za bogastvo in east tvo- je. Drevi nas zapusti. J«2 nisetn ugodno vreme. Zato smo preložili je roko zlomil. Vsi zeliiao, da bi jega o£efa ne maram, toda tebe mogla molčati; storite pa, kar ho- naš letni piknik na 10. septembra v najkrajšem času okreval. Po- hočem, ti boš moja žena."	Ičete!" -	1916. Prosimo, da vsa slovenska
zdrav! — Peter Šterk.	tvoja!" odgovori in se ga "Kam pojde? — S kom?" društva v New Yorku in Brook-
•	I strastno oklene. A k maslu dostavi:] "Ne vem, tkam je odpravljena, .lynu. upoštevajo to preureditev.
Rojaki, sporočite, kako je pri <(Noeoj se ne bližaj -hi«! Straiili vem pa, da jo Glupec izpeljuje-'	Za odbor:	1

t
s^i^tfa ' v1 n -- Li
^	: M ' m
i
* >. «. *
t > t
jaP t
i- «5 »
-1 * j
C
vCT	j-.-'' - r i
i	-'V
i delavskimi razmerami! te bodo k v oaglici & zgodi bili- £a njim pojde I'
Anton Staudohar, tajnik.

■v;,,.
i A'.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti Dander«, sastaie, reealje,
toMranienta, kape lt«l., tli p« >>il>f potrebojete aro, nrtttoo, priveska, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene aa eene vprašate. Oprala«!* Fes iUw> le 2c. pa al (»odete prinranlll dolarje.
OmIIt*. Mi'Tnt MtUua brf platno. PI|U» poaj.
IS AN PAJK k 00^ Con«mAo^ Pa. Bos m J
GLAS NARODA, 16. JUN. 1016.
Kratki zgodovina naša nova domovini.
Omenili suhi že, da je suženjska stranka izvolila v Kansasu svojega, protisuženjaka pa svojega go-veruerja in svojo postavodajo. Tako m? ved a m moglo ostati, vsled cesar so s** sporazumeli toliko, da so sklenili napraviti temu konee s tem, tla so volili. Zmagala ji* suženjska stranka; toraj je ostal v Kansasu suženjski sistem. Temn je protisuženjska stranka si<»er od-loi'uo nasprotovala, toda morala se je mlati reeini.
1'rt-dsednik Buehananau je pri-«'■♦•1 leta 1&57 siliti, da bi Kansas sprejeli v unijo, toda temu je pri-«Vl 2 vso odločnostjo nasprotovati senator Douglas iz Illinois*. S po-utocjo severnih demokratov je s svojim nasprotovanjem prodrl in Kansas je potem se oMal pokrajina do leta 18lil.
Lrtu IhTiH so morali v Illinoisu volili senatorja. Demokrati so postavili za kandidata tedanjega senatorja Dim glasa, republikanei pa Liueolua.
'I'm dva kandidata sla imela ir.ed ♦■boj hude t »oje. Oba sta držala izvrstne gov<»re. posebno Lincoln. Pn volitvah je Lineoln aieer propadal, toda s svojimi govori je dobi? toliko privržencev, da so mu potoni ljudje ska/ali največjo east.
Na prihodnji predsedniški konvenciji so republikanei imenovali za predsedniškega kandidata Lin čolna in Hanmbala Ha mlina ki sta bila tudi izvoljena.
Minnesoto ter Oregona so sprejeli kot pokrajini. Še prej, namreč leta 1845 so bile sprejete Florida in Texas; tako, da je bilo leta 1850 trideset držav, ki so imele 23 milijonov prebivalcev.
Do leta 1840 so se ljudje trumo-ma selili na Zahod. Pozneje so se prieeli naseljevati v Obregon in ze pozneje v Californijo, kjer so odkrili zlato. Med leti 18."i0 in 18G0 se je Unija povečala še za dve državi, namreč Californijo in Oregon; Washington so leta 1853 napravili za pokrajino in 1858 so sprejeli Minnesoto v Unijo. Prebivalstvo leta 1»<>0 je bilo že 31 milijon.
Kolikor sino zdaj govorili o razvoju dežele, smo omenili le gibanje domačinov.
Omenili še nismo nič glede tujcev, ki so prihajali v Združene dr-žave v stotisoeib vsako leto. Pred revolueijo. pravijo, da jih ni prišlo ver kot kakih 250.000, toda pozneje, ko so v Evropi nastali slabi «'asi in ko so se razkropile velike Napoleonove armado, se je priseljevanj«* vedno bolj pomnoževa-lo. Leta 1H2U jih je prišlo deset tiso«'-, potem vedno vee in več. Leta 1H42 se jih je priselilo sto tisoč; dotakrat največje število priseljen-eev v eneui letu. Ko je pa leta 184fi nastala v Evropi velika lakota, je število emigrantov ludi la rekord preseglo; leta 1854 jih je prišlo 128,000 in potem do leta ls72 vsako leto vee.
Ako bi primerjali moderno živ-RAZVOJ ZDRUŽENIH DRŽAV 1 i«- v letu 1850 z življenjem v
ne, v katerih bo izdelovalo razli-j Angleško kraljestvo, dasi je že zdaj vidi; poglejmo različne ene stroje, tračnice in dr. Dotič-; najmogočnejše, je v večji nevar-' angleške kolonije, kakšne so bi-
I
OD 1840 DO 18G0.
V dvajsetih letih, ki so pretekla od Harrivona ilh40> pa do izvolitve Abrahama Lincolna < 18tMJ) se je v Združenih državah marsikaj spremenilo.
Leta 1840 ni niti Texas, niti neizmerno ozemlje, ki o pa Združene države kupile od Mehike, pripadalo njim.
Takrat je bilo samo šestindvajset držav m pet pokrajin, v katerih je štabov a lo 17,000 000 ljudi, od katerih je bilo 870.000 nasta-nejnih zahodno od rek«* Mississippi, največ teh je pa bilo tesno v Missouri ju, Arkaiisasu in Louisiana Veliki Severozapad je bil še vedno velika divja zemlja in veliko ntesl, ki so zdaj na višku razvoja, ni takrat eksistiralo. Toledo,
letu lbL'.'j, hi videli, da se je veliko spremenilo. Mesta so narastla v \elikosti in številu prebivalstva, i'lice so bile lepše in ponoči razsvetljene. Staromodne nočne čuvaja so odpravili in upeljali policijski sistem. Ustanovili so proste ameriške šole, v katere so lahko otroci brezplačno pohajali. Številne iznajdbe in izboljšanja so pripomogla, da je življenje postajalo vedno bolj udobno in srečno.
Od leta lb40 do 1850 so zgradili
najmanj sedem tisoč milj želez-nie, da jih je bilo tako skupaj nekako devet tisoč.
Leta 1839 je nek mladenič, po imenu W. J. Harnden, pričel med New Voikom in Bostonom razna-šati male zavoje, škatlje, pisma in denar. Ljudje so mu zaupali in leta 1H40 je dobil že veliko konku-
Mihvauk«. iti Indianapolis ni imel renlov, med njimi sta bila tudi P
B. Burke in Alviu Adams, ki sta prenašala blago med Bostonom in Springfieldom ter New Yorkoin — Ta dva sta osnovala pozneje Adams Expres Co., ki se danes obstoja in je milijonsko podjetje. (Dalje prihodnjič).
noben več kot tri tisoč prebivalcev ; i liieauo jih j«- imel mogoče pet tisoč; Cleveland, Columbus in Detroit jih je nuel približno vsak t le set tiso«"'.
Leta 1840 je bila low a sprejeta v 1 Ilijo, leta 1H4K Wiseonsin; in
Dalekovidni Japonci.
"Japonska je stara, pametna sova", pravijo Ainerikanci.
Mali »Japonci, o katerih svet le Rempatja sliši, delajo načrte za bodočnost, ki jitn bodo prinesli velike dobičke, namreč večjo tu-je/.erasko trgovino.
•laponei vidijo v scdajnem evropskem položaju priliko, katera jim, ako se je takoj poslužijo, lahko prinese v kratkem časti vsi- ono, kar hi s«* morali v mirnih «'-asih puliti in trgati najmanj stoletje.
•laponei to vidijo in delajo. Delajo in pri tem delu jih navdaja zavest in vera, da bodo v najkrajšem času imeli po«l kontrolo vso paeifiško trgovino.
.laponei zdaj zidajo in kupujejo ladje 7. največjo hitrostjo; in sicer jih te ladje toliko stanejo, da bi jili človek, kateremu niso znane njihove namere in njihova podjetja, moral nazvati nespa-metneže,
Oporge H. Se id m ore. konzul Združenih držav v Jokahomi. je sporočil v Washington, da je v ladjedelnieah v Mitsubišiju za-posljenih nočindan deset tisoč delavcev; v Kobe jih dela 2.500; v Kavasaki 9.5000; v ladjedelnica i v Osaki, Uragi, Haradi in Fujinagatj je zaposljenih v vsaki najmanj tri tisoč mož. Pravi, da je pri gradnji ladij najmanj trideset tisoč delavcev.
Tudi Amerikanei gradijo ladje kot smo že v enem prejšnjih člankov omenili; v ameriških ladjedelnicah je zaposljenih tudi nekako toliko delavcev.
Toda Japonci ae ne zadovoljijo satno z ladjami, katere morejo, oziroma katere bodo mogli doma zgraditi, temveč kupujejo parnike — velike, dobre parni-kc , — drugod, kjerkoli morejo; samo če jim jih hoče kdo prodat L
pili od Mednarodne trgovske marine dva zelo dobra parnika. ki sta bila dozdaj ponos paeifi-ške paroplovhe. To je povzročilo med ameriškimi trgovskimi podjetniki veliko razburjenje in očitanje samemu sebi.
Japonci so plačali za ta dva parnika štiri miljone dolarjev, • lasi hi jih doma lahko zgradili, kljub temu. da je drag material, za dva miljona. Toda Japonci so hoteli imeti ladje takoj, ker jih nujno potrebujejo.
Amerikanei gra«le parnike vso hitrostjo, toda Japoncev ne bodo prekosili.
Amerikanei morajo plačati svojim delavcem v ladjedelnicah povprečno #5.00 na dan. medtem ko plačajo Japonci svojim delavcem le kakih 45e ameriške vrednosti. Poleg tega so pa v ameriških ladjedelnicah malone vsak mesec stavke, ki zelo ovirajo delo; Japoncem se ni treba bati stavk, ker jih japonsko delavstvo skoro ne pozna
V Ameriki primanjkuje z vsakim dnem bolj delavcev, na Japonskem imajo delavcev polovi co preveč.
Cilj Japonske je — Kitajska
Japonec vidi. da se zdaj lahko v trgovskem ožim polasti Kitajske, kajti Evropa zdaj tega še zapazila ne bo, ker je preveč zapo-nljena z uničevanjem samesebe;
Amerika pa Japonski, ako bo enkrat v tiru, tudi ne bo mogla konkurirati, ker je Japonska ta-koreko«* soseda Kitajske, medtem ko je Amerika bog vek je.
Kitajska bo postala v najkrajšem času za Japonsko vir vsega bogastva in — moči.
Japonci so rudnike, tovarne, železnice in druga podjetja že zdaj večinoma pojaponili.
Ameriško konzularno poročilo se glasi, da je Sino-japonska industrijska družba dobila od kitajske vlade dovoljenje, da sme pri velikanskem rudniku v Lao-
tremi tedni so ku- Čhingu sezidati ogromne tovar-
na družba je v to podjetje investirala dvajset miljonov jenov ali okoli $10.000,000.
Potem dotiČno poročilo navaja še vee drugih sličnih japonskih podjetij.
Toda Kitajska, velika kot je. ne zadovolji japonskega pohlepa po svetovni trgovini.
V Rusijo! Neka japonska dražba je že izdelala načrte, da bo v Moskvi vstanovila velike tkalnice.
Na otokih v Južnem morju imajo že skoro celo trgovino pod kontrolo in kmalu bodo imeli tudi industrijo. V raznih združenih malajskih državah so že napravili velike tovarne in tako kljubujejo ameriškemu blagu.
Japonska vlada je že organizirala posebno trgovinsko komisijo. ki bo imela takoj po končani vojni preučiti razmere v vseh zdaj vojskujočih se državah.
Del te komisije se zdaj že mudi v Indiji, del na otokih v Južnem morju, del jih je pa v Južni Ameriki.
Japonci ne vidijo veliko priložnosti v južnoameriških republik.di kot Pern. Bolivia, Equa-dor. Chili in Colombia, temveč bolj v Argentiniji. Paraguayu. Braziliji in Uruguayu. V teh republikah so japonski bankirji vstanovili veliko podružnic. Sumitomo banka v Osaki je že vstanovila podružnici tudi v Honolulu in San Franciscu. Banka Mut-sui-Biši je odprla filialki celo v \t-w Yorkn in Londonu.
Leta 1915 so cenili japonsko trgovsko mornarico na 1.886,319 ton. Koncem tekočega leta bo gotovo še enkrat večja.
Pred par leti je Japonska cepa-la pod težkim bremenom dolga, ki si ga je nakopala z rusko-ja-ponsko vojno.
Danes je ista J"aponska ena največjih svetovnih sil.
Finančna moč Japonske se sicer ne more primerjati z finančno močjo Združenih drža v, toda ona je kljub temu na boljšem, kajti njeno ljudstvo je vzajemno, se ne pregovarja, ne razklen-ka vseh svojih načrtov po celem svetu, temveč molči in — dela.
Gotovo je. da se bo po vojni tudi Japonska vdeležila one "trgovske vojne", katero vsi prerokujejo.
nosti kot kaka druga dežela, ki le prej, predno so prišle pod an-ima na vseh svojih mejah sovraž- 'gleško vlado, in kakšne so — da-
nike.
To se jih večina že zaveda. Tudi vsa ljudstva, ki so pod angle-
nes.
Angleški imperializem", za j katerega se jaz zavzemam, ni an-ško vlado, vpoštevajo to in se gleški imperializem v nikakem strinjajo s tem, da smo skupaj in pomenu izraza, kajti ta imperiali-občujemo z ostalim svetom kot zem nima namena vničiti katero-
ena skupina in ako treba, da gremo v boj kot ena država. Ljudstva so pričela to vpoštevati, ker vedo. da je v mnogih slučajih tudi njih obstoj odvisen od tega.
Jaz in drugi angleški " imperialist i" nove šole nismo zato. da bi Anglija nadvladovala vesolen svet, pač pa je naš cilj, da se skn pina držav razvija vsaka v svojem interesu, da Je vsaka država popolnoma neodvisna od druge, pač pa. da je cela ta skupina držav pod eno nadvlado. Ako bi bila katera država, ki spada v to skupino, napadena, potem bi jo vse branile. To je edina pot do prostega razvijanja in civilizacije v pravem pomenu besede.
Treba je. da so to skupino dežel združi v močno, nepremagljivo unijo.
Mogoče mislite, da ta unija že obstaja, toda jaz vem. da temu ni tako. Razmere, ki vladajo med Anglijo in njenimi kolonijami, so, kot bi rekel, le nekak surov rnate-rijal O k.iki pravi uniji ni govora, dasi je sedajna vojna dežele, ki so pod Anglijo, bolj združila kot so bile poprej. Sedajna vojna j«1 pokazala, da je med angleškimi kolonijami in Anglijo večja vzajemnost kot so si jo nekateri predstavljali. Vse kar se danes dogaja je jasen dokaz, da vlada med britanskimi ljudstvi neka, skoro bi rekel n era združljiva — skupnost.
Edino, v čemer je opažati nezadovoljnost. da vsem nadvladu-je — Anglija. Ta problem je ve-likansk in težaven. Kako in kje naj dobimo vlado, ki bo v pravem pomenu besede zastopala iuterese in težnje vseh delov velike te linije?
Anglija ne more pričakovati, da bi Kanada, Avstralija in Nova Zelandija vedno delale to. kar bi se nji poljubilo; in jaz to ne mo rem pričakovati in ne zahtevati. Vodstvo vlade, da ne bi prišlo do nesporazumov in da se ne bi tej ali oni godila kaka krivica, bi se moralo napraviti iz mož. ki bi zastopali vsako posamezno državo.
Angleški parlament sestoji le iz poslancev iz Velike Britanijf in Irske. Prekmorske države, ki spadajo pod Združeno kraljestvo. so s tem zdaj zadovoljne, toda to ne hodo dolgo in tudi ne smejo dolgo tako ostati, kajti to ni v njihov dobrobit. Mi potrebujemo vlado, ki bo vsem enako vladala.
To je eno. kar bi bilo treba. Drugo pa je. da bi prišlo med Združenimi državami in Anglijo do večje vzajemnosti, skupnosti in enotnosti — ali z drugo bese do rečeno, da bi bili vsi skupaj v eni veliki uniji.
Ako ne bi bile Anglija in Zdr. države razdvojene, bi danes popolnoma gotovo ne prišlo do te grozne vojne.
Unija med Združenimi državami in Anglijo ni nekaj nemogočega. Obe državi bi ostali taki kot so; edino to bi bilo. da bi morale ena drugo braniti v slučaju napada.
Ako hi se zgodilo to. ne bo nik dar več prišlo do tako veliki vojne. To bi bila edina mogoča garancija za svetoven mir.
Združene države in Anglija imajo veliko stvari skupnih. — Ena je, da smo Angleži in Ame rikanei, dasi ne vsi. enega in istega izvora. Dalje, da imamo oboji iste ideje glede svobode in smo oboji proti vsakemu zatira nju itd. Ako bi mi in Združene države stopili v veliko unijo, bi se potem nam pridružile tudi druge; o tem niti najmanje ne dvomim.
Mogoče si mislite, da je moje govorjenje egoističnega značaja, toda ponavljam, da bi uživali v uniji, kakršno si jaz predstavljam. vsi narodi iste pravice in imeli iste dolžnosti. Nadvlad?) bi bila pa sestavljena iz mož vseh narodnost i j, kateri bi skrbeli, da ne bi bila nobena država prikrajšana.
Jaz smatran angleško-ameriško unijo za neko dolžnost, ki jo Angliji in Združenim državam nalaga narava. Ako bi te dve državi stali skupaj in delali skupaj, bi ne bilo to samo v dobrobit Anglije in Amerike, temveč tudi ve-Pripoznati moram, da je to soljnega človeštva, storila oziroma zakrivila Angli-Da bi imela taka unija dobre ja sama, toda kar je je.	'posledice na svetovni razvoj, se
Angleško-ameriška unija.
Pred nekoliko tedni je nek a-meriški časnikar obiskal v Lou-donu lorda Milnerja. splošnozna-nega in znamenitega angleškega državnika, ki že daljčasa deluje nato, da bi se sklenilo med Zdru ženimi državami in Anglijo več je prijateljske zveze.
Ko ga je dotični časnikar prosil. da mu da tozadevno kako iz javo, mu je rekel:
Stališče, katerega jaz zavzemam je to, da pravim, da bi morale Združene države in Anglija vpoštevati dejstvo, katero je demonstrirala sedajna vojna, oziroma, katero je bilo že pred voj no neštetokrat demonstrirano, — namreč, da bi se vaša in naša država morali pričeti zavedati, da sta druga od druge odvisni.
Kar je pa še posebno, za kar se zavzemam, je pa to. da bi prišlo «lo tesnejših zvez. do večje unije med različnimi državami, ki so zdaj pod angleško krono. Mogoče se vam dozdeva, da to nasprotuje ideji za tesnejše zveze z Združenimi državami, toda jaz mislim, da temu ni tako.
Jaz sem mnenja, da so prepiri meti narodi oziroma državami nadvse brezmiselni; zlasti pa še bognedaj. da bi prišlo do kakega resnejšega prepira med Anglijo in Združenimi državami. Jaz mislim, da je bil to največji polom v zgodovini človeštva, da so se ameriške kolonije ločile od Anglije, svoje matere-domovine.
Toda to se je zgodilo že dolgo poprej predno sem jaz prišel.
Ameriške Zdr. države in Anglija o zdaj sicer razdvojene, toda ne sme se zgoditi, da bi se razdalja. ki te dve deželi razdvaja, še bolj razširila. Dalje se tudi ne sme več zgoditi, da bi se med Anglijo in med katero kolonijo ali deželo, ki se nahaja zdaj pod angleško krono, pripetilo kaj sli-čnega, kot Be je med Ameriko in Anglijo.
koli današnjih držav, pač pa ravno nasprotno: on stremi za tem. da bi postale vse edine in se razvijale vsaka v svojem interesu.
To je, za kar se jaz potegujem, in upam. da bom dobil veliko somišljenikov indi v Združenih državah. na katere po'agam upanje, da je to zadnja vojna in da se hodo mogli narodi razvijati v svobodi. miru in napredku. —
tollilro
podp. društvo
Kam?
Ksaver Meško.
Kam. ladja, kam? Kje lepi tvoj jc cilj"	j
Ki jadraš vanj. kje mirni je pri-1 stan,
od vseh strani skrbno zavarovan, kjer ne doseže m«>č te besnih sil '
<;!a>i ob tebi ^e pomorskih vil, ko vgasne nad vodami solnčni »lan in se razgrne noč čez morsko plan,j v sen vzibajoč te. spev sladak in mil ..
O mojega življenja ladja, kam Kje zaželjeni, varni je pristan, kjer bo srca vihar končan, neznan ?
'MJlej. hrzo skoz sveta morje jadram,
v pristan prispeva kmalu večnosti, tam tihi. večni mir srce dobi."
Z D A J J E ~ POPOLNOMA PREPRIČAN.
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sed*2: FOREST CITY, PA.
l*kwp«ririM du 21, Junuj« 1902 v drStvJ PwuMflmk.
GLAVNI URADNIKI:
Predwlalk: JOŽEF PETERNFb, Boi 05 Willoek, Pa.
I.	podprcilsedijik: KAJtUl, ZA LAK, ltcii .>47, Forest City, Pa.
II.	jiodprerisetliiik: I.OL'IS TAUCHAR, Box 8:4."», Hock Sprla*«, Wyo. Tajmk • JOHN* TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
IF. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402. Forest City. Pa. Blasitjiiik: MARTIN MUH if', Box 537, Forest City, Pa. PootilurUVnee: JOSIP ZALAR, 1004 Norita Ctai«np.) Sr.. J«»lter, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEO, 000 Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODYASNLK, 4734 Hatfiel.l St.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik : JOHN TORN if'. Box filTJ. Forest City, Pa. IT. nadzornik: FRANK PAVLOVf'lf*. Box 705, Conemaiigh, Pa. Ill nabornik: ANDREJ Sl.AK, 77i:t Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODIIOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN. R«>* 72. East Mineral. Rani.
I	(>i rotnlk: MARTIN NTKFANf lf\ H«.x 7H, Franklin, Kans.
II	iw.rornlk: MIHAEL Kl.OPf lf-, f.L'8 Harson Are , It F. D 1, »ireen-
fleld, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODROR:
Predsednik : ANTON HOf'EVAR, R. F. Ji No. fiox 11.4 Rrtdgeporr O I. upravnik : ANTON DEMŠAR, R«n Ktfi, Brnughlon, Pa. IT. upravnik: PAVEL <»KRE<2AR, B«ix 402, Wilt, ill
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Iran Telban, P o 707 Forest City, IVnna.
DruSfveno kIhsMo: r. A. S NAROD A".
ICENIK KNJldjl
kater« ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTJLANDT ST NEW YORK, If, Y,'
Po preteku 181etnega bivanja v Americi našel je pravo.
H. II. von Šclilicku. tovarnarju Rolfrarskejora Krvnegra Caja. kateri je s stotisoei bolnih v stalni zvezi iu danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih. katerim je Bolgarski Krvni Ca j povrnil zdravje. j<> rojak Ivan Jan«-s. C'oatopn. Ala. pisal slede-(■i list:
"Pošljite mi še tri škatlje Bol-prarskepa Krvnega Caja. ker je na nas četvorico. ki smo prvo škatljo zavžili, zelo dobro deloval. .Moram vam reči. <!;i je to najboljše zdravilo, kar sem jih dosedaj vžival. akoravno sem za-časa mojega lSletnega bivanja v tijjsod m pupjoq otrpa\ ljfuoucy
sil mnoga zdravila. Zdaj sem pn dodobra prepričan, da mi nobeno drugo zdravilo ni toliko pomo-glo. kakor Bolgarski Krvni Čaj."
Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega < 'aja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli :
Marvel Products Go,*
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Ako hočete pošiljatev osigurati, pošljite 10c. več.
MOLITVENIMI:
Rajski glasovi, elegantni vez s
zapono	_.70
Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 Notburga Rajski Glasovi, v platno vex. —.45 : Titani*
Revolucija na Portugalskem_.20
Srečolove«	r—.21
Strelec	»—.28
t—.20 »—.80
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zpstopnik
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško-augleiki tolmač, vezan Berilo prvo, vesano Berilo drugo, vesano Cerkvena zgodovina Hitri računar Pesmarica, nagrobni«! Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleski in angU
slov. slovar Slov.-aogl in angl.-alov.
slovar Trtna ui in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko angleiki
tolmač Voščilni liatl Zgodba sv. pisma
r—.25
i—.50 --.30 —.40 :—.70
Trojka, povest	e—.60
Turki pred Dunajem	_.35
Vojna na Balkanu, 13. sves.	$1.8(1 Zgodovina c. in k. peipolka
št. 17 s alikaini	e—.M
Zgodba o povišanja	,—.gfl Zgodovina slov. naroda 8.
zvezek	__gQ
40	ve«.	.—.30
$1 00	trujeva pol	.50
i—.50
$1.00
t—.20 i—.25
$1.50
r—.50 r—.40 ■—.50 i—.50
$2.00 i—.25
r-.60
4$. , -a

Mr. FRANK MEH,
kateri je pooblaščen pobirati na* ročni no na naš list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne potr dila vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravniitvo "Glas Naroda".
Zrn
Življeuje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mejerlingu) e—.71
SPILMANOVE POVESTI:
1.	ev. Ljubite avoje sovral-
nike	e-.St
2.	ev. Maron, krščanski
deček	e-.20 4. ev. Praški judek	r—.20 6. ev. Arumugan, sin Indijskega kneza	r—.21
11.	z v. Rdeča in bela vrtnica	.—.JJf
12.	zv. Prisega huronskega glavarja	<—.30
15. k v. Angel j aainjer	-—.89
ZABAVNE IN RAZNE DRUOE
KNJIGE:
Božični darovi	>—.15
Don Kižot	.20
Erazem Predjamskl	.—.20
Pabiola	r-.35
GoČevski katekizem	>—.25
Bedvika	r—.25
Efildegarda	,—.25
Hirlanda .	t-.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	,—.20 Unstrovani vodnik po Gorenjskem	r—.20 Izanami, mala Japonka	<—.20 Jaromil	,—.20 Jeruzalemski romar	>—.45 Knez črni Jurij	—.25 Krvna oaveta	—20 Leban, 100 beril	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Mesija, 1. in 2. svesek	i—.80 Mlinarjev Janes	«—.45 Na jutrovem	—.30 Na različnih potih	r- 20 Nedolžnost preganjana in
poveliitaa	-,—.20
O jetikt	,—.15
Odvetniška tarifa	—.30
Pavlih a	,—.23
Pod Turškim Jarmom	>—.29
Pregovori, prilike, reki	—.23
OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici, eli »ottnih anamkah. P«*tnio» j« «mh Šm minaisa
KAZUJLEDNIOS:
Newyorske s cvetlicami,
humoristiene, božične, novoletne in velikonočna, komad po ducat po Z alikami mesta New York a po
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali
veliki Balkanskih driai; K v rope, vezan Vojn aatenaka mapa Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kanaaa, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po A vatro Ograko mail
veliki veaan Celi svet
Velika atemka mapa U. 8. na drugi strani pa aaU svet
—,0S
r-.2l
>—.8B
—.10 —.25 <-.10 —.80 $1.041
—.10 —.90
Nesreča na morju. Eureka, Cal. 15. junija. — We-ra je se je v Pacifiškem oceanu ponesreči! parnik "Bear", ko je zadel na neko podmorsko slydo.

Danes so pa naili prazen čoln, na katerem, pravijo, da se je poskušalo rešiti kakih trideset potnikov s parnika "Bear". Kaj se je dilo s potniki nihda ne tc^

if. f. ' ♦ i; .
i
GLAS NAHODA, 16. JUN. 1916.
liikorporirana dne 24. januarja 19G1 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106. Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. " ^ PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kausas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., V. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠNIK, Route 2, Burley, Idaho.
POROTNIKI:	%
FTUN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
Jt PEP H PISH LA K, 308—(ith St., Rock Springs, Wyo.
G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov te ne bode oziralo.
Društveno glasilo ;"QLAS N A K O D A".
Drzen časnikar.
Dopisnikar ruskega časopisa 4*Ree jt- lansko leto na zelo drzen uaein s ponarejenimi potnimi listi prepotoval malone celo Nemeijo in Avstrijo. Pozneje je nameraval še v Turčijo, toda se je premislil. k«*r so pa pričeli sumili. m jo j«- raj«- odkuril v Bu-kfirešt, Romunija, odkoder je š<-l potem v Rusijo in napisal za svoj list več zelo :zanimivih dofpodkov.
Zelo interesaiitno je nje«rovo pripovedovanje, kako je prišel p»*k<> meje iu kako je prepričal nemške častnike, da je nevtra-lee, nakar so «»a spustili.
On piše:
— NV da bi besede rekel, je poro< uik prinesel stotniku seznam vseli krajev na svetu. Da je hila tinta knjiga omenjeni seznani. sem takoj vedel, ko sem jo zagledal, kajti videl sem jo že neko«* poprej.
Torn j. vi pravite, da ste verjet živeli v mestu N., — me je vprašal stotnik. — Ali mi morete povedati, kje ste stanovali?
Imenoval sem mil številko in ulico, ki je sicer eksistirala v N.. toda ja/. nisem nikdar tam sta
noval.
—	Vi gotovo tndi veste, kje je ulica K ? Povejte mi. kako s« imetiuje oni trjr, ki je na koncu te ulice, me je nadalje vpra šal stotnik.
Odgovoril sem mu dobro, ker mi je bilo mest o X. precej znano. Vprašal me je še več vprašanj. Povedati sem um moral, kje s« približno nahaja poštno poslopje, ta ali ona palača, gledišče, s po Metliki itd.
Odgovarjal sem izvrstno.
—	Vi pravite, »ta ste živeli v ... ...; — stavka ni končal, ker ine je hotel skušati; mislil je. da se
bom mogoče kaj zagovorit
Ponovil sem ime dotičnejra me Mta. ki se nabaja v mali nevtralni deželi, ter se inu nekoliko nasmejal : ees. kaj me I »oš izkušal!
—	Zdaj pojdite z menoj! — mi je rekel poročnik iu jaz sem mu sledil v neko sobo, ki Iu prej zaslužila ime luknja. kajti niti toliko ni bila velika, da bi se mogel neovirano obračati.
—	Bodite tako prijažni in se slecite, toda naprej pa prosim, da mi izročite va»e čevlje. — mi je rekel portteuik in pazil na vsako mojo kretnjo.
Nemi nem čevlje, poročnik jih vzel in izročil vojaku, ki je stal pri vratih.
—	Ne )>ojte se za škornje. Mi jih bomo razdrli, toda nazaj ho ate dobili ravno take. mogoče še v boljšem stanju. — me je tolažil, ko sem zanalašč nekako žalostno gledal za čevlji.
Popolnoma nič se nisem zoper-stavljal, temveč vso obleko s se be vzel. Celo moje telo, od las do so natančno pregledali s po o elektrike, kajti mogoče bi
v
{bilo, da bi imel kaj napisano na koži. Vso mojo obleko so razdrli in jo dali nato krojaču, tla jo je spet skupaj sešil. Vse, kar so našli v /epih, so natančno preiskali. Mislim, da tni ni treba omeniti. da nisem imel pri sebi ni-kakih pisem, knjig ali kaj slične-ga.
Poročnik je vzrt povečevalno steklo in natančno pregledal moj potu i list. Nato je vzel še uro in preiskal ves mehanizem iu drug sestav. Ko je videl, da je ura švS carskega izdelka, ini jo je vrnil iu vzel moje pero (fountain pen) od katerega se nikdar ne ločim. S peresa je zlil vse črnilo in v odprtino nalahno suval z neko dolgo iglo.
Vprašal sem ga, zakaj to dela, češ. —itJ tam notri vendar ni mo-
«oče ničesar skriti.
- Ali še n isle nikoli videli uianjhuih stvari kot prstane, križke in različne druge okraske, ki imajo v sredi tnalo steklo, v katerem se. ako se ga obrne proti luči. vidi različne podobe? — me je vprašal v odgovor. — Vi lir lahko imeli tukaj notri kak dokument v zmanjšani obliki. Ali
ne :
Pri poznat t sem mu moral, da ima prav.
Med delom me je vedno spraševal to in ono in se delal kot bi me kar takole tjavendan in mimogrede spraševal. V resnici me je pa mislil na kak način vjeti. Toda jaz sem mu vse kolikor mogoče hitro in premišljeno odgovarjal.
Medtem so mi prinesli nazaj čevlje in na podplatih sem opazil nove žeblje.
Oblekel sem se iu se oddahnil, <la se je vse tako gladko izvr
šilo.
Končno me je poročnik peljal še k enemu častniku. Ta me jc praseval. koliko časa nameravam ostati v Nemčiji itd. Izdelal mi je dovoljenje, da se sinem muditi deset dni v Berlinu, pet
Zopet sem prosto dihal iu šel na postajo. Poprledal sem na liro; cela preiskava je trajala poldrugo uro.
štiri ure pozneje sem bil že v Berlinu — —
Ko na vv te dogodke mislim, se mi zdi. da so bile le sanje.
Predlog za to konferenco je dala Francija, ki je tudi pozvala vse svoje zaveznike, da pošljejo svoje zastopnike.
Pri tej konferenci bodo tudi nekaj ukrenili glede blokade, — namreč, da bo bolj učinkujoča.
Dalje se bodo dogovorili na katero blago mora ta ali ona država dati prepoved za izvoz; potem se bodo posvetovali tudi glede domačega izdelovanja muni-cije. Xajbrže, da ameriški izdelovalci munieije ne bodo več dolgo dobivali velikanskih naročil.
Angleški zastopniki, katerim načeljnje avstraljski ministrski predsednik Hughes, so že izdelali neke načrte, v katerih je navedeno, da ne bodo po vojni zavezniške države od Nemčije ne kupoval«- in ji tudi ne prodajale.
Seveda ta načrt jt1 izdelan v strogo angleških interesih.
Tem načrtom se bodo gotovo ruski zastopniki z vso silo zoper-stavljali. kajti, ako bi Rusija te načrte odobrila in pogodbo podpisala, bi potem Rusija ne mogla nikamor izvažati žita. katerega zelo veliko pridela: do pričetka vojne Vo Kusi eksportirali žito edinole v Nemčijo.
Sklenile se bodo pogodbe, ki bodo pozneje povzročile zopetne vojne; ali bodo pa ostale le pogodbe na papirju in po vojni bo-io posamezne države delale tako kot bo samim najbolj kazalo.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so i»oobla5£enl pobirati narod nlno za "Glas Naroda" la knjige, ks kor tudi ca vse druge ? naSo strok« spadajoče i»osle,
Jenny Lind, Ark. tn okolica: litiiae Clrar.
San Francisco, Cal.: Jakob LovUa.
Denver, Celo.: Frank Skrabec.
I^adville. Culo.: Jerry Jamnlk.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo. In okolica: Lonls Os stello.
Clinton, Ind.: I .a m be rt Bolsfcar.
Indianapolis, lnd.: Alois Uuduisn.
Woodward, la. Iu okolica: Loksr i Podbregar.
Aurora, IU.: Jernej B. Verbli.
Chicago, III.: Frank Jarjovee.
Depue, 111.: Dan. Badovlnac.
Joliet, IU.: Frank 1 Zurich. Jolio Z* letel tn Frank Bamblch.
La Salle, 1IL: Mat. Komp,
Nokomis, 111. in okolica: Math. Gal-shek.
Oglesby, 111.: Matt. Hrlberalk. Waukegan, 111. In okolica: Fr. Pet kovAek Id Math. Ogriu.
So. Chicago. IU.: Frank černe.
Springfield. I1L: Marija BarborM.
Cherokee, Kans.: Frank Kežlsnlk
Columbus, Kans.: Joe Knafelc.
Franklin, Kans.: Frank Leakovee.
Frontense. Kans. In okolic*: Vraol Kerne In Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter ScDneller
Mineral. Kans.: John Stale.
Ringo, Kans.: Mike Pencil.
KHzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec.
Calumet, Mich, hi alroltea; Pave Shalt z. M. F. Kolw in Martin Mule.
Manistique, Mich, la «Mka: a ran.* Eotslan.
Se. Range. Mick, la ekoUea: M. t
Ltkovtch.
Chisholm, Minn.: K. Zgono In Jacot Petrlcb.
Duluth, Minn.: Joaepb Sbaraboa. Ely. Minn, in okoUca: Ivan Gouie M. L Kapsb. Jue. J. Peebel in L,oui> M. Pernfiek. Eveleth, Minn.: Jnrlj Katxe Gilbert, Minn. In okoUca: L. Veael Hibbing, Minn.: Ivan PouAe. Kitzville, Minn.: Josip Adamicb. Nash wank, Minn.: Geo. Manrln. New Duluth, Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrovattub. St. Lanis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcb Bed Lodge, Mont.: Joaepb JeraJ. Roundup, Mont.: T^maž Paulln. Gowanda, N. Y.: Karl Sternlfia. Little Falls. N. V.: Frank Uregorka Cleveland, Oble: Frank Kakser, J Marlii?l£, Cbaa. Karllnicer. Jakob lieii oik. John Prostor in Frank Meh. Barberton. O. In okoUca: Matb Era sr.
Zavezniško posvetovanje glede svetovne trgovine.
Včeraj se je pričela v Parizu vršiti takozvana zavezniška ekonomična konferenca, pri kateri se bodo zastopniki vseh zavezniških držav posvetovali in izdelali skupne načrte, s pomočjo katerih bodo poskušali preprečiti, da ne bo Nemčija izpeljala svojih načrtov glede svetovne trgovine.
O.': Frank HoSevar. Collinwood, O.: Math Slapnik. Lenin. O. In eketten: i. K«mm Louis Balant. NUes, Ohio: Frank Kogovfiek. fonngstown. O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: U. Kiartch. Ambridge. Pa.: Frank Jakle. Beesleser, Pa.: Lonla Hribar. Brnddeck, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Burdlne, Pa. In ekoUca: John Dem-Sar.
Canonabure. Pa: Jobn Koklteh. Cecil, Pa. in okoUca: Mike Kočevar Cooemaugh, Pa.; Ivan Pajk in Juha
Zupančič. Clarldge. Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa.: in okoUca: A. Demšar.
Darragh. Pa.: Dragu tin Sla via. Dnnlo, Pa. in okolica: Joseph Subor Export, Pa.: Frank Trebets. Foreet City, Pa.: K. Zalar ln mol Lcben in Math. Kamin.
Farell, Pa.: Anton ValentlnčU. Greensburg, Pa. In okoUca: Jowpl Novak.
Irvin, Pa. tn okoUca: Fr. DemAar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1» John Polanc.
Luzerne, Pa. ln okoUca: Anton Oaolnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Bcholts M ones sen, Pa.: Matb. Klkeij. Moon Ron, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In ekoUca: Z. Jaksbe I. Podvasnlk, I. Magister ln D. R. Ja South Bethlehem. Pa.: Jernej Kb prlviek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. fieme in J. Peter aeL
Tooele, Utah: Anton Palčič. Wlnterquarters, Utah: L. Blafleb. Black Diamond, Waah.: G. J. Po
renta.
Davis, W. Va. in okoUca: J. Brosteh Thomas, W. Va. In okoUca: Frank
<oct Ja n ln A. Koreuchan. Kenosha, Wis.: Aleksander Pesdtr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik 1»
\ue. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in Martin Kos in John Stampfel. West AlUs, Wis.: Frank 8kok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Va' 4talicb In Vs len tin Mazcrlaa.
SLOVANSKI NASELJENCI!
—0 tiso«" a krov zemlje na prodaj v Ta.vlor, Lincoln, Eau Claire in Forest okrajih, Wisconsin. Že je na tisoče Slovanov, ki so kupili farme. Cena zemlji jc $7.50, $10, $12.50 do $15 7.a a ker. Zemlja se računa med rodovitne farme. Pišite id i pa pri dile sami!
Slovenian Colonization Agency,
JMaroehnich & Co., 124 — 5th St., Milwaukee, Wis. Zastopamo Soo Line R.v. Land Co.
KAM PA 2. JULIJA?
VSI NA S LAV NOS T NA PRI -JAZXI ZELENI GRIČEK BON AIR!
Društvo "Napredni Slovenci'' št. 254 S. N. P. J. bode ta dan ob 2. uri popoldan razvilo krasno novo zastavo na zeleni trati oziroma
farmi rojakov L. Butara in IV trovčiča na lion Air, Conemaugh. Pa.
Omenjeno društvo najvljudneje vabi vsa naša slovenska društva iz Moxhama, ".John stow na. Cone maugha in Franklina, tako tudi vse posamezne rojake, in rojakinje za pohioštevilen obisk, za kai jim bo naše društvo jako hvaležno iu ob priliki radevolje vrnilo.
Pri slavnosti bo sodelovala naša slovenska godba na pihala i/. Mox-hama.
Društvo bo skrbelo, da bo vsak posameznik gostoljubno sprejet in tudi post reže n s svežo pijačo, o-kusnimi jedili, sladoledom, sploh z vsem, kar bo najbolje mogoče.
Ker je društvo še mlado iu potrebuje vsestranske gmotne podpore. upamo, da naši rojaki obiščejo v obilnem številu, za kar jim izrekamo vnaprej našo naj lej*šo zahvalo.
Vstopnina za moške $1.00. Da-
jme so vstopnine proste. ' (13,15,17—6)
Odbor.
Vaše dete Je v nevarnosti, če joka.
R«omn*nded in Infenn n a mw4y for Wind Col»l. Grtprng »n ihf
HowrL InUntum .nd
Tertlung truabfc;
PRICE 35 CTS- - I
HfTpaird
Royal Mfg. Co.;
Mmm H

Dete joka, ker čuti NOTRANJE bolečine
NE PUSTITE, DA BI DETE JOKALO! NE PUSTITE, DA BI DETE TRPELO!
Izrežite tole sliko in idite v lekarno ter kupite steklenico BABY'S SAFETY za centov.
TO BO MORDA REŠILO DETETOVO ŽIVLJENJE.
BABY'S SAFETY je najbolje zdravilo zoper KRČE, GRIŽO, NADLEGO Z ZOB MI, K0LCANJU IN ZAPRTIJI.
To bo olajšalo vašemu detetu in bo do bro spalo.
Ako ne morete dobiti originalno v lekar ni, potem pošljite nam papirnati dolar v navadnem pismu in mi vam bomo poslali tri steklenice BABY'S SAFETY ter na tančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na:
Royal Mfg. Co.
Dtp. a	DuquwM. Pa.
• » "i
—..... .....
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.
Našo! boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je splol., kot znano, preobloženo s sadjem.
Navel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberrv).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmet je, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
Prtmašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o snši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tli rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO.
FRANK GRAM, NAYLOR, MO. J POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčisčen, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $26.
120 akrov ravnine,. mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00.
160 afcrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
V?o to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dara deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATi ZA $7.00 DO $10,00 PO AKRU.
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
GRAM.
i )

mmm
GLAS NARODA, 16. .TUN. 1916.
Zasanjam včasih.
Ksaver Meiko.
Zasanjam včasih o mladih dneh, ki se mi zde kakor neizrekljivo krasua, čudovito nežna pesem, ki sem jo slišal peti nekoč za tihega skrivnosti polnega junijskega večera ....
(i srečnih dneh zasanjam včasih, ki sem jih brž preživel nekdaj. A moralo je biti že davno, ker mi je
alejska pot, ko si odhajala v tujino, Leniea. Po noči je dežilo, zjutraj pa si odhajala, Leniča,... Kostanji so trepetali v vlažnem jutranjem vzduhu kakor bi jih zeblo. Debele kaplje so padale raz listje v travo in na pot — drevje je pla-kalo. Po tebi, Leniča, so plakali kostanji. Videli so tvojo mladost, tvojo srečo v raju. Gledali so tvoje prve korake, tvoje prve besede so slišali. Leniča. Ob sebi in pod seboj so te videli rasti, se razvija ti, cvesti. Prvi nemir tvojega srca so ti brali iz modrih oči, pozna-
oteranel malone že docela spomin h so tvoj^ prv0 hrepenenje, prve
in'. ■	•	i • i •	-- -L -i
UA ono srečo, in ker je zabrisan in nejasen sen o njej....
Zagledam včasih v prvi pomladi v vrtu kje, kje ob poti nežen cvet, razevel šele napol — in zasanjam o tebi. Leniča....
Zasliaim včasih kje trepetajočo pesem nežnega dekliškega grla, nedolžni odmev lilijske duše, in zasanjam o tvojih mehkih spevih, Leniea....
Zaslišim kje zvonek smeh, poln
tvoje sanje o ljubezni so jim bile znane, ker si jih sanjala pod njimi, prvo drhtečo izpoved najine velike skrivnosti so slišali ob tihem večeru — si bila njihova. Leniča, in zdaj so te videli odhajati.... Vrhovi so trepetali in šti-šteli v pridušeni bolesti, veje so se pripogibale globoko, da se te oklenejo in se te ovijejo kakor z močnimi rokami in te ne izpuste nikoli in te nikoli ne puste od se-
radosti in veselja, poln sreče in|be, v daljno, brezsrčno tujino, Le srčne brezskrbnosti in dušnega miru — in iz preteklih dni mi zazveni v sree tvoj jasni smeh, Leniča: kakor bi se smejali v svoji radost«
niča____
A ti si šla. Z lahkimi koraki si stopala po mokri poti, Leniča. — Nad teboj so tožili zastonj kosta
angeli nebeški, tako se glasi tvoj|nji zastonj so rosili svoje solze
na te. Leniea — šla si.... Zastonj in brezuspešno so te hoteli zadržati. Zaman so te klicali: "Ostani. Leniča, dete!" — Nisi jih marala poslušati, Leniea, — šla si.... In
smeh, Leniča. Vsa duša mi drhti ob' njem od velikega nemira, Leniea....
Na samotnih mojih potih srečam včasih devo, tlete napol mla-
denk. i, in zasanjam o uri. ko sem llloja <lnAa j,. klicala brezuspeš-srečal prvokrat tebe, Leniea, dete no. .-NV ^odi. ostani. Leniča! napol, napol mladenko....
Zagledam včasih kje sanjave modre oči — in glej, izza preteklih dni mi zazro hipoma naproti tvoje žametno mehke inodreo či, Leniča. očj polne nedolžnosti in svetosti,_in polne vdanosti in še nejasne, napol zavedne ljubezni....
Deva stopa, mimo mene včasih; v solncu se zablestijo dolgi, zlati lasje, in v srcu mi je, da vidim žareti pred seboj mehko zlato tvojih las. Leniea, onih čudovito mehkih, svilenih las, ki sem jih poljubil predrzno in treptaje obenem prvokrat ob mesečnem večeru pod dehtečim španskim bezgom na vašem vrtu, Leniea.
Stopam po beli eesti in sanjam o beli eesti v drevoredu, ki sem te videl tolikokrat stopati po njej, Leniča. Kostanji so šumeli nad teboj, čudili so se tvoji lepoti, Leniea, pozdravljali so te s čudovitimi pozdravi, bajne pravljice so ti pripovedovali z nežnim in ljubečim šepetom, cvetje so ti trosili na pot in tebe samo. Leinea. so obsipavali > cvetjem, okiliti so hoteli t vitju mladost, tvojo nedolžnost in svetost tvojo, Leniea.... In o vseh o-iiili potih zasanjam, ki sem hodil nekoč po njih s teboj, Leniča. — Mehko se je oklepala roka roke; molče sva šla svojo pot. ali pa sva govorila le tnalo, s tihimi, skrivnostnimi in drhtečimi besedami. (><*■ i so s«* sreča vale |M>(fostoiua in so si govorile molče skrivnostno i/poved; iti srei, polni lep«* radosti tu polni bridke tesnobe, sta si bili v tihem molku naproti in sta si zaupal ali drhte svojo veliko tajnost .... Saj pomniš še, Leniča t____
O onih večerih zasanjam včasih ob tihih sanjavih večerih, ko sva sedela ilni); ob drugem v aleji ali v vašem vrtu, Leniča.
Till večer je sanjal ob nama, in najine misli so sanjale, in sanjali sta najini srci, in najini duši sta sanjali. — »Saj veš, Leniča, kako sva /.ubijala vse^a. — Za naju ni bilo ne časa. ne minljivosti; tla se je pričela že večnost, se nama je dozdevalo, in da je svet božji raj, sva sanjala, ki sva postavljena vanj midva s svojo ljubezni jo,* da t>e ljubiva v lijeut brez koncu in kraja, vso neskončno večnost.
Sanjala sva, in bilo nama je mehko in radostno in težko in bolno ....
A včasih se predramim nenadoma iz teh sanj in se spomnim, kako sem se prebudil nekdaj nenadoma iz onega snu, ki sem menil, da itn sanjam brez konca in nehanja, vso večnost.
Zasanjam včasih o tem lepem ami, ki sem ga menil sanjati vse veke, a sem se zbudil iz njega ne nadotna in uanaglcm — zasanjam, in bridek je ta sen, bridek iil tr pek, kakor bi sanjal o smrti mamini, ali kakor bi sanjal na smrtni postelji o lastnem izgubljenem življenju — o življenju, spočetem na t opleta sol ueu, rodeče m se ob veselem belem dnevu, o življenju, pričetem ne s solzami, ampak z radostnim nasmehom in a stoterimi in tisočerimi velikimi in lepimi nadaiui, končujočem pa se z bridkostjo in z jokom, z obupom in s prokletstvom....
Zasanjam — in bridko mi je in težko, da bi zaihtel in zaplakal, Leniea.
Stopam včasih po cesti, vlažni od
iu ae
4m bila od dežja 1 ^
in blatna
t.i I e j mojo ljubezen, Leniea; in mojo bol poglej in moj obup, Leniča, in ne hodi...." Nisi marala slišati mojega obupnega klica, Leniča — šla si v tujino, ki si sanjala o njej, da je polna solnea in polna veselja, a je v resnici le polna žalosti in polna gorja, Leniea....
In o onem jesenskem večeru za sanjam včasih, ki je bil tako otožen in žalosten, kakor bi . bil ves svet mrtvaška soba, in vsa zemlja mrtvaški oder v njej. (J onem večeru zasanjam, ko si se vrnila, Leniča, in si .šla po alejski poti proti domu. Sama si šla. Leniča, bleda in bolna in žalostna, s sklonjeno glavo in s solznimi očmi. Leniea. .. . Pot je bila vlažna in mokra, raz drevje je padalo listje v vlago in v blato.... In tvoje solze, Leniea, so padale na pot, na o-mmenelo listje, v vlago iu v bla to---
Zasanjam včasih o dneh mlade moje ljubezni, ki se mi zde kakor neizrekljivo krasna, čudovito nežna pesem, ki sem jo slišal peti nekoč za tihega, skrivnostnega junijskega večera. A utihnila je hipoma in nenadoma — in ne slišim je nikoli več....
O srečnih dneh zasanjam včasih, ki sem jih res živel nekdaj. A davno je že temu, spomin na nje mi je otemnel malone že uopolno-ma. in sen o njih je bridek iu tr pek . . . . Davno sem jih živel v resnici — a minili s o nepričakovano in naglo. Od tedaj nisem doživel nikoli več eujikih....
Zagledam včasih v prvi pomladi v vrtu kje, kje ob poti nežen cvet, razcvet šele napol — in zasanjam o tebi. Leniča....
Zagledam včasih kje cvet, odtrgan o«l trde roke aii neusmiljene-<ra viharja, vržen v blato in poho-
jen in pomandran — in zasanjam o tebi, Leniea. o krasnem cvetu, ki so ga utrgali s trdo in brezsrčno roko in so se rja naveličali iji so ga vrgli brez sočutja in brez usmiljenja v blato in so ga pohodili in poinaiidralt brez sočutja in brez usmiljenja....
O tebi zasanjam, Leniča, in postane lili te/ko in bridko, da bi zaplakal in bi legel in umrl. —
Na bojnem polju.
Spisal Starogorski.
Listnica upravništva,
J. N., Cleveland, Ohio. — Ne
samo Vi, ampak še mnogo drugih je, ki na noben način nočejo razumeti, zakaj je pri preselitvi potrebno naznaniti POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. V mnogih naselbinah, zlasti pa v Vašem mestu, imamo mnogo naroč-spomin rasten, a brezmejuo gre-jnikov eno?a m j^ega imena. Ako nak, oblečejo črno obleko, a solza1 nam naro;.njk znani pole
to živelo, dihalo, ae gibalo in govorilo.	I
Molče leže mrliči, razsejani po bojnem polju...
Tužrio plove mesec med oblaiki in poljublja v slovo bleda lica raueenikov.
Tisoč src je prenehalo biti, tisoče vdov zaplaka in se obleče v črno.
Ne, ne bodo plaka-le vdove. V
ne bo pritekla. Duše bodo drhtele-v bolesti, srce se krčilo, a, lica junaških žen ostanejo trda... Ne spodobi se ob vstajenju svobode, ob dnevu maščevanja liti solze. Plakaj, duša, srce se trgaj, a tvo-
„ no
vega tudi stari naslov, kako naj mi vemo, kateri se je pravzaprav preselil?! To ie torej vzrok, da naznanila glede preselitve, kjer ni označen poleg novega tudi stari naslov, nikakor ne moremo upo-
ja bolest naj bo tvoja, domovina *tevati ter v vsakem takem sluča-naj gleda tvoj obraz jasen. Ponos. pi^mo naročniku za oba naslo-da ste dale domovini svoje drage, j va jirwino ,)ričnerao pošiljati list naj vas dviga, vdove brezštevilne, naj vain slajša bol... Iz vaših solz, prelitih na ffkrivnem, v temnih nočeh, pa vzide narodu novo življenje...
Nad bojnim poljem veje ve*rič.Mogoče premembe takoj
rahlo, tiho šešteč. Ali so mar to--
duše junakov, padlih davno, dav- VABILO NA PIKNIK, no od krvoločnega meča, ki so	ki ga priredi
prišle pozdravljat svoje mašče -društvo "Slava " št. 22 S.D.P.P.D
na novi naslov.
('-enj. naročnike pa prosimo, naj nam pri preselitvi vedno naznanijo poleg novega TFDI STARI naslov, ker le na t*
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA KORDIŠ. Doma je iz vasi Retje Št. 70, občina Loški potok. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga ml naznani, ali naj se sam oglasi svojemu bratu: Anton Kordiš, 146 Derrv St., Mansfield, Mich. (14-19—6)
za ujetnike v Rusiji in Italiji.
valce?!. . . Ali «o to duše sokolov.
Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetništvu v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži tudi ujetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov.
Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko način nam je sprejmete njegov naslov, ker ako izvršiti, j bj odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu in mu ne mogli uročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
Prijateljem in znancem9
naznanjam, da sem 1. maja otvoril
VELEPRODAJALNO opojnih pijač.
V zalogi imain raznovrstne domače in iinportiraue pijače; fina vina, likere, sljivovice, dropovice i. t. d. Pivo iz pittsburških in drugih pivovarn. Rojakom se toplo priporočam.
Cene nizke! Ignatz Podvasnik, Postrežba točna! WHOLESALE LIQUOR DEALER
6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA.
SVOJI K SVOJEMU 1
Nov uzoren pisalni stroj! ||
v nedeljo 25. junija 1916
devetih Jugovičev in starega Jug'na prostorih kompanijske zemlje.! 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Bogdana?	j \a piknik vabimo vsa sosednja!
.Morda pozdravlja maščevale« društva iz Ralphtona. Bosswella,! .	NAZNANILO,
svoje eer Lazar m Miloš Obilic.'Acoste, Pa., in iz okolice ter tudi , Članom društva "Smarniea noseč jim venec slave? Ali pa je vsp posamezne rojake in rojaki- št- 26 S- D- R Z v Exportu, 1>il-> inorda kraljevič. Marko, ki jaha TJje, da nas polnoštovilno obiščejo.' ""manjamo. da smo pri seji dne( mimo, želeč jim sladak sen na o- Zsl dobro pijačo in fini prigrizek 4"	členili, da se konvencij
svobojeni zemlji in z njim vila bo-preskrbel odbor. Vstopnina za ^P^k prečita na drugi seji dne-Pogorkinja. poljubljajoč bleda1 m0ške $1.00. dame so vstopnine %	Torf^ bratJe> posebno,
čela junakov?...	iproste.	i OU1' kl ston' bližini Expovta, ude-
Bela žena je razprostrla čez vso] Omeniti moram, da v slučaju le*ite SH lm'z iz-itMm' te važu« bojišče svoje korene roke. Resno' slabega vremena pa priredimo ve- sele' kt'r n'*lU imiiUl° v<* VJiž,,lh gleda njen koščen obraz po boj-	v prostorih sob rat a Martina to,'k v komt
nem polju. Ali je celo njej žal Koroschetz.	1 Zaeno pa tudi naznanjam, da
sedaj zborujemo vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Johna R&zardi.
3 sobratskim pozdravom
KUPITE GA SEDAJ!
Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali.
Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo <!ali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke!
V«*e tiho?. . . Vse tiho! I^e spite,
kak- bojna vas nosi ravan...
A. Aškerc.
.. . Arse tiho...
Le daleč tam nekje doni bojna tromba. zamolklo grmi strel topov... Komu ? V slovo junakom?
V pozdrav vstajenju Slovaustva? * * *
Vse tiho, vse mirno, kakor v najskritejšem kotičku zemlje, kamor ne pride vihar, kamor ne dosege bojni krik.
In vendar je vršala pred nekaj urami tu borba, strašna in nvpopisna, tisoče src je utripalo vroče, tisoče ljudi se je gnjetlo, vpilo in se morilo...
Mož pri možu leže sedaj junaki, kupoma, razmesarjeni, raztrgani, kopajoč se v mlakah krvi, sesede-ne in strjene.
Mesec vzide izza oblakov. V fcr-
da vi ae ustavlja žarek, trepeta.
Strašno! Pred nekaj urami j« vse
mladih življenj. Ali se smilijo koščeni ženi oni, katere so zapustili ti junaki, hiteč v bojni mete-ž?
Ne povrnejo se več.
Zaman čakaš, mati, zaman gledaš, oče! Siiiko ne povrne več. In tvoj hrepeneči pogled, mlada nevesta.'!... Njega, ki ga ljubiš, ne bo nazaj. Legel je k tisočerim. In sestrica?!... Takrat, ko si objela brata, pripela, mu zimzelen, želeč, da ga prinese nazaj, pač nisi slutila, da ga objame* zadnjikrat. Padel je in zimzelen je okrvavljen.
A žene. bedne žene?... Možje vaši leže na polju slave. Življenje so položili na oltar domovine, za njeno svobodo. No vrnejo se več. Zamrl je poljub na vaših ustnicah. Oh, vi vdove neštevilne, naj ne bodo vaše črne obleke znak temnili dni! Bolest vaša naj bo vir
radosti milijonom...
* * *
Koščene roke razprostira nad bojišče.in žena koščenih lie, želeč junakom sladki mir.
Vse je tiho. . .
Le daleč tam nekje odmeva glas bojne trombe. Grom topov stresa zrak.
Komu velja glas trombe, komu velja ta groin topov?. . . Ali vam, junakom, v slavo in pozdrav, kliče k vstajenju novo jutro, naznanjajoč veliko vstajenje Slo-vanstva ?
Vam v slavo, juna.ki, in v pozdrav vstajenju Slovansrt va !. . .
Blokada in trgovina Združenih držav.
Atene, Grška, 14. junija. — Ker so zavezniki zablokirali vsa grška pristanišča, so različni ameriški trgovci vložili pritožbe pri ameriškem poslaništvu oziroma zastopništvu v Atenah in so zahtevali, da Združene države tozadevno protestirajo napram zaveznikom.
V Kavali je več kot za $2,500,000
tobaka, katerega so mislili ameriški trgovei odposlati v Združene
države.
Jellicoe hvali mornarico.
London, Anglija, 14. junija. — Admiral Sir John Jellicoe. vrhovni poveljnik velike mornarice, je poslal vsem kapitanom sledeče brzojavke :
Sklenil sem izraziti svoje največje priznanje in občudovanje, katerega zaslužijo kapitani, častniki in mornarji, ki so se vdeležili pr morske bitke dne 31. maja.
Zdaj, ko še nimam na razpolago vseh resničnih podatkov o izgubah sovražne mornarice, že lahko rečem, da je naša mornarica storila vse kar je mogla.
Naredila bi več, toda temu so nasprotovale vremenske neugodnosti. Naše izgube so bile velike. Izgubili smo mnogo galantnih tovarišev, toda tudi izgube sovražnikove niso popolnoma nič manjše kot naše, najbrže večje.
Upam, da bom mogel v najkraj šem času dati mornarici natančne podatke.
Vtem času sem najbolj ponosen na našo mornarico kot sem bil kdaj poprej. — JeUšeo«.	2
Članom omenjenega društva pa
naznanjam, da bo moral vsakdo
prispevati 50 centov, oe prav se
piknika ne udeleži, ker čisti dobi-J
ček je namenjen v društveno bla-]
eaino; izvzeti so le bolni člani. i . . j Torej na ve.seln svidenje dn«-
junija!
Martin Koroschetz, tajnik.
(15-17—6')
Suhe dežele?
i
Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po ceniki
JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo.
Frank Trebets, tajnik. <15-16—6)
IZUMITELJI
želite li informacije kako da
IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE
SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU
in Vi bodete takoj dobili
natančen odgovor
v SLOVENSKEM JEZIKU.
Knjižico zastonj vsakemu, ki jo zahteva.
Pišite na naslov:
A. M. WILSON,
310 Victor Bldg. Washington, D.C.

Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
HRVATSKI ZDRAVNIK
Dr. Kol^r je naj-Ktuir-jsi hrvatski
zdnivnik, či-eciju-
li^t v I'ittsbureU". Ki ima l^letno |>rak n<» v sEtlravljt-nju tajnik moških bolezni.
Sifilis rs li ziiftru-plj>-nj«- krvi z<l--i\i
M glasuvitiir) Out;, ki
KH j- izurntl dr. t»ruf. Erlich. < > i-maii- mozolje ali mehurčke (><• telesu. v grlu. Izpadanje las, bulfcčirie v kosteh, pridite iu izčistil vam bo kri. NV čakajte. !;«-r ta bolezen nala7.tr.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posledice, !:i nastanejo radi izraldjivarija samega sebe. Kakor hitro opazile, da vam |>o-nehuje moška zmožnost, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam Jo bom zopet povrnil.
Sušenje t-evi, ki vo«li iz mehurja ozdravim v kratkem ra.su, Hyiinxelo ali kilo usriravim v lin urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo hole-
fine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s gotovostjo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati.
ITi-mlrie lire; V i>or.«-'leljkih, sredjih
in petkih od X. zjutraj <Jo ~> popoMiif
V torkih, četvrtkih in sobotah oil h.
ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob
ii~de)jah j ia do d veli popoldne.
S pošto :ie delam. — Prhllte osebno, — Ne pozabite ime in številko!
POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — uiso imeli dvojnega premikaca.
Ta daje celo kontrolo erk in znamenj v mala prsta leve iu desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju.
Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "9" takoj ter hitreje in lažje.
17 CENTOV NA DAN!
nost, kar se jo je kedaj dalo
SVARII-02
Ta krasni novi Oliver pri-j j haja po stari ceni. Ne sta
ne več kot zastareli v primeri z novim razkritjem.
Doeiui so novi deli Oliver ja dragi, smo zeuacili večje Ktroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri prosto.	J
Odločite se sedaj videti ta® umotvor, predno izdate do lar za kak drugi pisalni stroj {'*; rabite kakega drugega se prepričajte, koliko vet stori ta.
Če rabite Olivt-r, je narav no. ila si želite najfinejši model.
Zapomnite si, da pe ta najno j vejši Oliver "9" največja vred-j v kakem pisalnem stroju. Ou®
ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo, avtomatič [ ni "spacer", C in VL» unče touch ter dodatno poljubni premikač,( izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.	J „
Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po| našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more] vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRIN j TVPE, ki piše kot tisk.
Še danes pišite za vse posameznosti	I
do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj ne' \ poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvee nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.,
310 BROADWAY,	NEW YORK, N. Y
Zdravje moč in
krepost.
PLEŠASTIH NIKDAR VEČ.
Prof. Long-ov Magnet ien i
glavnik
odstrani prab, povspeši rast in zahrnni izpadanje las. Ozdravi glavobol. Se ne zlomi. Cena $1.00. MoSki žepni eesnik za brke 25e. Po sprejemu te svote, pošljemo kamorkoli. Pišite: Novelty Sales Co., P. O. Box 1352, Pittsburgh, Pa.
POZOR ROJAKI!
—»■ — Iwh tahor to4l a* Mik* brk* In bndo. Od tac« mazil* uaaujo v Wk tadnih kxmaai ffoati 1b dolgi Uaj* kakor ta« «oUlm krmami brki In brato la Mbado odpadali ta
osiveli. Roviaatizam. ko«ti bol ali trganja v rokah, nogah in ▼ križn. v oanih dnob pnrnlnfM oedra-Tia, mM. ofkoklino. bula, turo. ktaafto Ia aiint*. potno nof* kuri« oM, o«»hlido w par daob popolnoma odstranim. Kdor bi noh adiavila brez uspeha rabil mu jamčim za W00. Pl&ito takoj p o reoik. knjUtico in topni Koledar in pofljito 4 cente v markah za pottnino.
JACOB WAH616, UM m H. It, GUvUmA. O,

ZASTONJ
V Zdraviliška knjižica Kažipot k zdravju.
Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-v l^sf^	nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane,
.kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moško ter ženske bolezni na^spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški.
Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatisem, katar, naduha in ulične teškoee. .
ALI TRPITE
na katerem izmed slede?ih simptomov: bolečine v križu, bolečiue v zgibili, glavobol, izguba apetita, kisloba v želodou, ])Ovračanje biane, bljuvanje, žolčno riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla razburjenost, nervoznoat in razdražeuost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tugal — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potrebujejo zdravniških nasvetov in pomoči.
Na5a brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in tefikoč; pove vam tudi o našein zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moSki in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki He nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzrokfe svojega trpljenja in kako bi bo vaše teftkoče obvladale, citajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.
Pošljite ta kupon še danes. *
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S1000 Madiftou & Clinton Sta.. Chicago, 11!.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vaSo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime
Štev. in alica ali Box No.........................................
Mesto..............................Država........



NAHODA, 16. JUN. 1016.

eVGEN 8UB1
VEČNI ŽID.
(Priredil U. T.)
►1

*-*-	(Nadaljevanje).
—	Zakaj ne. — Morda jo bomo še rabili.
I*rikloiiila so jo in i/piuila skozi salon po »»lavnih stopnicah.
Skoraj v istem trenutku je vstopila Klorina.
—	Ali ste srei-ali jjospo princezinjo?
—	N>. jaz sem čakala na vrtu.
—	Danes vstopite v službo jrospe princezinje. — Ali ste raz umeli ? —
Fiorina je -topila za korak nazaj.
—	Toda častita, jaz sem vendar....
—	.laz sem prosila pospo princezinjo. da naj vas sprejme v sluz bo (II vi ste sprejet i v službo j«- rekla Perpet na z odločnim glasom
—	Pod kakšnimi poboji?
'I o ni vaša sivar. — To je stvar gospe princezinjo. — Ali st<-prišli sami sem *
\>, spremila me ie neka ubopa šivilja, ki l»i rada dobila kaj dela Zalo hi vam bila hvaležna. •'•«• hi jo sprejeli v službo.
—	Ali dobra delavka?
—	Da. zelo dobra.
—	Ali je pobožna?
—	Mislim, da je.
—	Dobro, odvedite jo v pralnieo.
Sla je na vrl po lii bo kulera je bila medtem časom doživela dvoje velikih razočaranj.
Ko se izprehajala po vrtu. je naenkrat opazila v oknu prvega nadstropja Simon«.v.. hčer Kozo. — Pri oknu je bila samo za tre nutek kol da hi jo n.-ka o« vidna roka potegnila <>d njega.
Skoraj v istem hipu po gledali solnčni žarki skozi oblake in po kazali Grbi drugo sliko:
Ob zamre/, nem oknu j.- stala nebeško lepa deklica in gledala pro Ti nebu. Njen Krasen obraz so obda jali zlasti lasje.
(Jrba je vztrepelala. V glavo ji je šinila misel, da la deklica ne more biti nobena druga kot gospodična ('ardoville.
—	Ali je ta krasna dekli.-a res blazna? — Ne, to ni mogoče.
Peto poglavje. ADRIENA IN GRBA.
»Itn
■e se je bližalo zatonu, ko sta Fiorina iu Odpustili s« 1 jo z naročilom, .la naj na
Z največjo previdnostjo sta odprla vrata. — Pes je planil v notranjost poslopja, in se vstavil pred malimi vratmi. — Vrata so bila zaprta z močnimi železnimi zapahi.
—	Ne bo nič — je rekel Dagobert. — Slišali bi naju. — Predno \dreva ta vrata, lahko preteče več ur.
Odšla sta zopet na dvorišče. — Ce bi že vsaj vedel, kje je okno one sobe. v kateri stanujeta deklici.
—	Kaj če bi ju poklicali — Mogoče se oglasita.
—	Ravnotako lahko sliši kdor drug kot pa deklici. — Bog ve. kje je gospodična (.'ardoville?
—	Zdi se mi .da mi je Grba pripovedovala, da je nad oknom one sobe, v kateri stanuje gospodična mala strešica.
Aerieol je šel proti bolnišuiei in se zavihtel preko ograje. — Opisano okno je kiualo našel, pa je v svoje presenečenje videl, »ta je zamreženo z debelimi železnimi palieami.
Na zemljo je začel rositi drnhan dež. — Agrieol se je približni jkim in pogledal v sobo. v kateri je gorela mala svetilka. — S koŠ-•kom lesa je potrkal na okno. — P»» sobi se je začela premikati sen-*a. steklu se je pa približal krasen dekliški obrazek.
—	(lospo.iična ('ardoville. — Pred vašim oknom je Agrieol Random. —
Deklica ira je spoznala in odprla okno.
(Dalje prihodnjič).
IŠČEM SLUŽKINJO j|
za delo v kuhinji in skrbeti za 2 mala irtroka ter pomolziti lrravo. Tudi mater z enim otrokom vzamem. V družini smo 4, jaz, žena in dva otroka. Plača po dogovorn. Louis Na potnik, 8,	Marianna, Pa.
(14-16—6)
dobite "GLAS NARODA" skozi itirl mesece dnevno, Irvtemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" iabaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne sli-
_ ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo
13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vte osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnij«.





mo
Pozno je že hilo ju Orba končali svoje delo. slednji dan zopet pride.
Ko je dospela do ograje, ki loči samostanski vrt od bolui.škeg: vrta. ji je pom i ga I a neka ženska v obleki bolniških strežnic.
Ženska je vrgla preko ograje košček papirja in ji dala zname "je, da naj molči in previdno deli«.
(Jrba je spravila listek v žep in odšla na eesto.
Toda presenečenj še ni bilo konec. — Komaj je dospela na cesto je zapazila velikega belega psa, za njo je pa zavpil znan «-las:
— Salabohl, (>rba, odkod pa ti?
Ozrla se je in v svoje začudenje opazila Agrieol a iu očeta Da go he rt a.
—	Oh gospod Dagobert, kako sem vesela, da smo se tukaj se >tali. - Ali veste, »la sem dobila Blanšo in Kozo? — Pa tudi od gospo .lične Adrieiie prinašam poročil... Tukaj. Agrieol, poglej ta listek
Agrie.tl je vy»*l listek, ua k.it.-r.iu j.- hilo zapisano: — (Jroi* Mont bron. najboljši prijatelj moje družine.
—	Torej ni znorela. Ona ve, da me poznaš in hoče govoriti > menoj. — Aha. na drugem kraju je še grotov naslov: — Trg Vendo me. stv. 7. — Zdaj pa le hitro!
—	\*a otroka >1 |ia po/.ahil. fant — se je »»»rlasil oče. — Kaj pra viš (Jrba. tla sta tukaj notri? — Pri tem je pokazal na bolnišnico.
--- Ne, tam je gospodična. — Deklici sta v samostanu.
—	V samostanu ? — je vzkliknil Dagobert. — te je pa tako, ji
Worn kmalo dobil. '/.>• v Španiji sem izvedel. kaj se dogaja po takil hišah.
-	V samostanu s«, vendar ženske. — V ženski samostan m rete. —
—	Kaj zato! Naj le kričijo, če hočejo.
—	Ne s silo »»če. n»* s silo. - S silo ne boš ničesar opravil. — Po misli, ka Iu bilo .če hi nas vse skupaj zaprli.
—	Vse lepo vse dobro. Otroka sem privedel iz Sibirije in jn pravočasno pripeljal v P;.riz. — Jutri morata hiti v Rue Saint Fran co is. —
Agrieol se je začudil iu pristopil k očetu.
Kaj praviš oče? Rue Saint Francois? Številka 3. kaj ne?
—	Salabohl. ne samo eesto. š»- celo številko veš.
—	Saj jc vendar zapisana na bakreni svetinji — je odvrnil iu po gledal očetu ostro v oči.
Kje si pa izvedel? — Kdo ti je povedal?
—	Takoj oče. takoj. — Kaj ne Orha, da gospodična f'ardoville 11 znorela, kaj ne. da ve, kaj piše iu govori?
—	Saj sem ti že vendar^prej povedala.
—	Vseeno jo imajo pa zaprto in pazijo, da ne more z. nikomui govoriti. Ona jc žrtev nesramne zarote. — t e hi ne hilo tako. h se ne obrnila name in bi me ne prosila, da naj grem k prijatelju nje ne družine.
—	Kaj me to briga — j«* rekel Dagobert. — Povej, kje si izve del o svetinji <
—	Dobro, oče. poslušaj. — Tisti dan. ko si se ti peljal v Obar tres, sem ja/ šel k njej iu jo prosil, da naj položi zame varščino. Ker me je za dedovala policija, sem se skril pod posteljo, kjer sen opazil tia sleni malo omarico, v kateri je hila svetinja in zavojček na katerem je bilo zapisano ime gospodične Cardovillc. — Ob stran zavojčka sla hili črki R iu l' ter datum: Pariz, 12. nov. 1 S:i0. Na«' črkama je bila naslikana krona.
—	K je pa iuiaš te stvari? — ga je vprašal Dagobert.
—	Vse skupaj sem spravil nazaj v omarico ter prt tem sklenil «la boui o »,seui obvestil gospodično t'ardoville. — Ker mi tega 11 bilo mogoče, sem le hišni mimogrede zašepetal par besed. — Iz ječ* sem pa pisal tirbi iu jo prosil, da naj obvesti gospodično ('ardoville kaj je z menoj.
—	A, tako jc bilo. tako — se je oglasil Dagobert. — Mene nit ne briga grof Mont bron in nobena straža, ja zbom sam dobil dekliei iz samostana.
Agrieol ga je prosil, da naj se ne prenagli, toda starec ni hotel ničesar slišati o tem.
Svojemu sinu je naročil, da naj prinese z doma lestev in vrvi par dlet in nekaj drugih potrebščin; 011 da bo pa ostal pri samosta nu in si vse natančno ogledal.
Agricolu ni ničesar drugega preostajalo kakor ubogati in oditi k Grbo domov.
EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL
v RANKINU, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica.
Jos. Starčevič, lastnik
R.id hi zvedel za sledeče: FRANCA V IDI (A, IVANA FALF.Tl-< A in ANTONA DL'0-AR-lA,! ker jim imam sporočili več važ-j nib si vari. Vef-krat sem jim že pisal, pa žalibog ne morem do-j hili nobenega odgovora od njih. Prosim, da. ako kaleri izmeti teh. treh bere ta oglas, se mi javi in »ni sporoči, kako so mu kaj godi. Svojim sinovom in sestri se pa tempotom najlepše zahvaljujem za pomoč, katero so mi irkazaJi. in se jim šo vbodoee priporočam. — Anton Hvalica. Vieo Volpe No. 11, Be.nevento, Bassa, Italia.	(15-19—6;
oglas!
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA.
SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa.
Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago.
Rojakom se priporočam.
i
\ Pozor!	Pozor!
V zalogi imamo iz starega kra^a importirane
SRPE.
Gena 60 centov s poštnino.
PRANK SAKSER,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

I
Tvos letos nimamo v zalogi, k or jih ni mogof-p »lobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog.
oči te je vrnil Agrj j« oklepala
1 k. samostanu in našel očeta pri o Trt.
MODERNO UREJENA
TISKAPi GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRlUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO.
IZVRtUJE PREVODE 7 DRUGE JEZIKE.
• m • »
UNUSKO ORGANIZIRANA
roflKKvmrr no: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VM KABOClLA PflAUm NA t
&0YEMC nnUSHHK BH
tt Oortiaad* Bi, Mtw York, M. T,

Is najboljšega groidja.
Najboljše staro belo vino Siea-ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lanakd belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojui davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel S ipofttovanjem
8. JACKSB, Bos lil	Bt. H«Una. f!al
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
**TUE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če ao bili oBleparjeni, oropani ali če so a njimi slabo ravnali.
Brezplsčna navodila tn pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr žav, kje se oglasiti ca državljan •ke listine.
Sorodniki nsj bi čakali novo-dosle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEM ENT
OP LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob »sredah od sedme do devete ure zvečer.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrsta Izdelujem ln popravljam po najnlijia cenab, a delo trpežno In ssnesljlvo. V popravo sanesljlvo vsakdo poAlJe, ker sem le aad 18 let tukaj v trna pošlo la sedaj v svojem listnem doma. V poprsvek vssmem kranjsko kako? vas druga .harmonike ter raSnaam po delo talino kdo sabtera trsa vpraiaaj.
JOHN WKNUU
Nil
NAZNANILO. Rojakom ▼ Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiakal naJ zastopnik	_
JDHN KUldl, U je pooblaičan pobirati narot-a list Glaa Narod*.
8
Veliki vojni atlas
tojftlrajoah se evropskih drža? in pa kolonij drih poseste? ?seb yelesfl.
IŠČE SE
Slovfiiep (sainee ali ož^njen), ki ^ popolnoma razume na «%f^enjel ^•bl^k. mozkili iu ženskih ^Freneh Dry Cleaning & Dying). Mora imeti večletno i/kušnjo v tem poslu. torej pri ženskih finih delih (Fancy Dresses . Ponudbe z navedbo. koliko zahteva plaee.' naj se pošilja na :	t
Frank Outer. >elhy Ave.. Št. Paul. Minn.' (ifj-17—b >
11 numih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13M; palca velika.
Cena uaa 25 centov:
Manjši vojni atlas
nhss#a devsi rsaalh ■»inl}evUto^
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 paleev.
Cena samo IS centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Oznaeena so vsa veeja mesta, število pre-hivaleev. držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod-tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 2:lc ali pa lf»e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželeni atlas. Pri večjem oiljemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
32 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, laje potrebne informaeije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženi.
Velika vojna mapa
vojskqooh se evropskih držav.
Velikost J« pri 28 palcih Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko iina vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro~Ogrske s Italijo* Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posamezuih držav, kakor uapriiner od Italije, Rusije. Nemčije, Francije. Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane. 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
Kaj pravijo pisatelji, nčenjakl in državniki n knjigi B*rta pL Sil H tier.
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim nžtt lt«m prebrnl in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga zelc vpliva na človeka in obsega nehroi lepih misli.
Friderik pl. Bodensledt: Odkar je umrla martanie Stael nI hilo na svetn tako slavne plsateljiee kot je Bnttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' Je pravo ogledalo nedanje-gn Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote |»oml*llti, <1e »»- bližajo Človeštvu boljši ča«i. Kralkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. I.ud. »Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pi*e: Sedaj nem v nekem gozilu pri <!riegla«-h In sem bral kn'.go z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma In sedaj lahko re^em. da sta ta ilva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko s^m jo prebral, sem zaželel, da hI se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, tla bi jo Imela vsaka knjigarna, da hI jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetn so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali hI s** ne moglo ustanoviti družbo, kf hi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral---
C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, kt se borijo za svetovpi mir.
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo liom. Vsakemu ju bom po-HU<tiI. Naj bi tudi ta knjiga naSla svoje aitoHtoljf, ki lil Sli žnjo križemsvet in učili vse narode.
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zhornlel: Saj Je hila pred kratkim v pose h 11 knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-fkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženSka Berta pl. Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema delu. Mislim, da se ne ho nlkdo več navduševal za vojno, če ho prebral to knjigo. ČRNA M CENTOV.
Naročajte J« pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y.
o
"GLAS NARODA" JE EDINI 8LOVEN8XI DNEVNIK V SMLU2ENIH DK2AVAH. — NABOOlTl 8E NANJ I
.......-
tŠSSft -■< m.	. M «.;
.r-.f.ts^^t JM* ' . --i . .