Številka 340. Tečaj XXX. IsU]ft vMkl ilu. wm Tud ob setiehfth m ormznitib oo 5. ari. ob pooadeiiklfa it \ an nuira*,. P«>»amične '.'#«llk* ** or ca A « po 3 aovi. <6 «touixK * trinogih io-*" tarnat » Trni- tr j*olici Ljubhans <3onei Olji. krmil o. Manr^cro (>i. »a. Idnii. Prcru -^ian: Vm^rrttoi. NcTetrajewai iic. ♦hrla«* in »aročlN? iDreieita aarata lista „Edino«* tilf» &i«r<1o Mttl t?, l*. _ Urtar« ar« f od Z. »op. i« 7. zveftr - Cene j^iasobj 16 r. u rmo oeot: yo«iAnif • »ara;«, j trne tanvM m ciommćt cwi*a- po pogodbi. TELEFOF iteT. 11»7. cx ^asns p«:it jnegi fruptva .Etfraosr* ?rimorsxo V ad.no.sn 21 K. im>i ic-iA li K. i mene«** * tv. - Na-tmr-f orsi anoo-iine ^aroćntne ■it jorin us ozira ' a; .um« jai w u»«iu)u aa ursiuiHvn lt-iu. Sefi-sn« svana ,1-mn se «nr*,,»*-naxo a roKuul.M *e uc Trać-)f. »ri>i*ni'H». »sj.a«* n ras HmHciie 'e p.»i;liav as ora») '* * JKKL»NI?TVO: li. Jlorria tialmttl IS. «>i*rodnl ioo-' »ca,atoli ve odgovore, urrdnik ŠTEFAN OODINA. ^-itn k i :nsorcij iista „Sdinust". — Natisnila tiskarna konsorc: a lista .Ediaoar" v Trstu, ulica Oiorgio Galatii it. i«. ?ostBo-hr»nilniĆnl račai it. 841.6&2. Brzojavne vesti navzočnosti kraljeve dvojice, ministrov in zastopnikov oblastnij izvršila slovesna raz-Kongres avstrijskih rudarskih društev. delitev Nobelovih nagrad in sicer je prejel DUNAJ io Na današnji seji avstrij-1 nagrado za zdravilstvo Rob. rt Kech, za sicega kongresa rudarskih društev je zastopnik železniške organizacije izjavil, da pride pri privatnih železnicah do asivne rezistence. ker so privatne želez-nicr, ki so sicer osebju dovolile enake concesije kakor državne železnice, izjavile, da ne vsprejmejo zaupnikov organizacije, minister imel avdijenco, na kateri predloži kar pomenja, da ne priznavajo organizacije. iisto novih ministrov. V ponedeljek se se- fiziko Lenard v Kielu, za kemijo Balzer v Monakovem. za slovstvo Si«nkiewicz, mirovno nagrado Herta Suttn<-r. Spremembi ministerstva na Angležkem LONDON io. Kralj dospe danes zvečer v London. Kmalo potem bo prvi državne komisije rudarskih železničar - m obljubil vsako Predsednik društev je podporo Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA io. Na socijalno-de-mokratičnem shodu je poročevaleč stranke izjavil, da se bo stranka miru na ljubo v bom za splošno volilno pravico zado-vol'ila z razširjenjem volilne pravice. Ako se pa to ne dovoli, tedaj ne ostane kamen na kamenu. ; BUDIMPEŠTA io. Ravnateljstvo na-j rodnega kazina ie soglasno odbilo predlog. 1 da se izključi viši mestni poglavar Rudnav. j Italija in Albanija. RIM io. List ,,Patri*-" je priobčil raz-govor z n«-kim Italijanom, živečim v Al- ' baniii o razmerah na balkanskem poluotoku. Ta Italijan meni, da crpi iz se-danuh zmešnjav pravo korist le Avstrija. Italija mora iskati svojo korist v ]>olitiki status quo in v zvezi z zapadnimi vele-vlastmi. V zvezi s temi ohrani s samostojnostjo Albanije tamkaj tudi lastni upliv. Turška vlada in velevlasti CARIGRAD io Predvčerajšnja lektivna nota pravi stanejo vsi členi odstopajočega kabineta, da izročijo svoje uradrn- pečate, ki jih vsprejmejo novi ministri. Ministerstvo Campbell-Bannerman je srdaj definitivno sestavljeno, in ni pričakovati, da bi se bistveno spremenila nastopna lista: Asquith zakladni kancelar. Morlev Indijo, Lord Elgin kolonije, Hal-dane, vojno, Gladstone notranje stvari. O listnici Llovd George in Bryce-ja ni še znano nič gotovega, oba veljata kakor kandidata za Irsko, toda mnogi menijo, da ! vsprejme Brvce raje naučno ministerstvo. General Kuroki TOKIO i o. lAgence Havasi. General Kuroki je s svojim štabom dospel semkaj. ministerski svet bil na svoji zadnji seji mnenja, da se je štrajk ponesrečil in da se bliža konec. Zdi se, da je vlada odločila, da nikakor ne dovoli uradnikom pravice združenja. Boj med Wittejem in Durnovom. BEROLIN io. Dopisnik „Berliner Ta-geblatta" poroča iz Petrograda : Durnovo, pravi provzročitelj brzojavnega in poštnega štrajka, zapusti svoje mesto. Zgubil je mnogo tudi pri dvoru, ker je car uvidel. da vodi Durnovo politiko na lastno pest. Kolikor sem obveščen, bi \Vitte imel rad kakor ministra notranjih stvari Guč-kova, brata novoizvoljenega mestnega glavarja v Moskvi. Dogodki na Ruskem. tresli zadn;o noto turške vlade tei z-d i ni I i v tem, da odprav i'o sedanje pri-=iln- nar- Ibe, čim turška vlada vsprejme, prvič, nekoliko spremenjeni finančni pra- Novi tiskovni zakon. BEROLIN io. Brzojavka „Petrograj-ske brzojavne agenture", dospela semkaj preko Evdtkuhnena, poroča: Carski ukaz ko. obsega provizorične odredbe za periodično da so poslaniki pre- izhajajoče novine. Splošna in posebna prest* ventivna cenzura za periodično izhajajoče publikacije, časopise in lesoreze je odpravljena. Odpravljene so upravne odredbe in kazni za periodično izhajajoče publikacije. Odgovornost za tiskovne pregreške določijo samo sodišča. Odpravljena je pravica ministra unanjih stvari, da zamore orožni- prepovedati objavljenje oziroma pojašnjenje vprašanj, ki se tičejo vlade. Konečno je navedena dolga vrsta posebnih slučajev, ki se rešijo sodnijskim potom. Zažugane so kakor kazni denarne globe do 300 rubljev, zapori in izgon. Štrajk poštnih in brzojavnih uslužbencev. BEROLIN 10. Iz Petrograda poročajo: Dostavljanje pisemske pošte po dobrovolj-cih se vrši sporadično in semtertje in se mora smatrati, da je neznatno. Med dobro-voljnimi pismonoši se nahaja več genera Razdelitev Nobelovih nagrad. lov, štabnih častnikov, dostojanstvenikov KRISTIJANI |A 10. Y praznični dvo- in ena dvorna gospica. Čeravno je v Moskvi rani Nobelovega zavoda se je danes više močna agitacija za štrajk, je vendar vilnik, drugič mandat g.-neralnega nadzornika, in tretiič da tudi podaljša pogodbo orožniškega poveljnika generala !) giorgisa ter drugih inozemskih ških častnikov. CARIGRAD 1 o. Glavne točke deloma - o menjenega finančnega pravilnika, ki e priložen noti, se glase : Doba za kontrolo se določi na dve leti. Odposlanci se bodo imenovali svetovalci in komisiji bo na žt-ijo turške vlade razun generalnega nadzornika H.lmi paš'% obeh civilnih agentov in štirih svetovalcev Nemčije, Anglije, Francije in Italije prideljen tudi en turški svetovalec. Druge spremembe so neznatne. PODLISTEK. Prokletstvo. « ' » iCEiti ArjTijli Šanoe — Vila.jen r: dc7-'il I. E. ToniiO r'rtr-1 V. O ft. fiospe sta vstali. Angelija seveda ne koiiko počasneje in nevoljno, l*L-r je po-1 g nje -edel go>pod Beri sla v Paležnik, ki c itak t: za kratke čase prihajal na grad Omi; ttrr ni bilo torej mno^o časa za razgovore, kolikor bi si jih želeli ljubimci. Ban Ivanis je bil «>pazil to nevoljo svoje nečakinje in je rekel Šaleći sc : — Čemu se motiš in mračiš, Angelija moja ? Žal mi je radi tebe, ali za sedaj ti ne moremo odpustiti mladega gospoda Berislava, da-si je po pravici tvoj. Danes nam ga treba, ker je došel to pot prav k nam in ne k tebi. Poln je menda važnih novic, ali čim jih iztrese pred nas, pošljemo ga za tabo, in jaz naj bom kriv, ako te skoro ne najde v šumici. Dakle je pordečelo do vrh glave od i same zadrege ter se je obrnilo k svoji teti, ki je pokarala svojega moža z besedami : — Ali si danes prevesele volje, predragi gospod Ivaniš moj. da siroto Ange-lijo spravljaš tako v zadrego pred svetlim gospodom. — Nikar tako, gospa Vladislava. se je vmešal škof, saj to ni nikaka tajnost pred svetom, da sta Angelija in Berislav zaročena. — Zaročena ? je vprašal Hrv*oja. H pa /ivela mlada ! Namera ni slaba, ako je pri vol ia ona in privolil on. pak Bog da lepega plemena, a rad: zadrege Angelijine ne boj se. gospa Vladislava ! Ja/. vem to, da devojki ugaja, ako jo z gorko besedo podraži- okolo srca radi njene ljubezni, ■četudi se jezi na videz; da le vem, zbrati hočem tudi jaz svoje pušice, a ko zvršimo državne posle, rešetali bomo gospi. — Ki se nič no bojita gospode junakov, se je odsmehnila Vladislava. ter odhajata da si pridobita zaveznic ter pripravita orožje za ljuti boj se slavnim vojvodom Hrvojem. Protest Vatikana proti ločitvi cerkve od države na Francoskem. Iz Rima poročajo, da je papež ukazal državnemu tajniku Merrv del Valu, naj v imenu sv. Stolice odpošlje predsedniku Loubetu protest proti ločitvi cerkve od države. Ta protest se priobči v vseh katoliških časopisih in žele, da bi se tudi nabil na vrata vseh cerkva. Gradimo si lastna opušča*1 Slovenskim občinam t blagohoten prendar< k. III. Obilico lepih načrtov imamo, ki pa, na žalost skoro vedno o tajajo le načrti. Danes prihajamo s predlogom, kako oživotvoriti prava ognjišča narotluega napredka. Da bo stvar kar najložje umljiva. navajamo praktičen izgled : Celjski Sokol je nedavno obvestil široko slovensko javnost, da je brez doma. Celjski krogi, posebno pa faktorji celjske okoliške občine, naj uvažujejo naš predlog in Sokol bo lahko imel svoj dom. Namesto da ima celjska okoliška občina svoj kapital v posojilnici, dvigni ga in zgradi obširen, praktičen moderen občinski dom brez nepotrebnih dragocenih n a k i t o v. V domu bodi dvorana, kjer bi se lahko zborovalo, pelo in igralo. V prizemlju bodi telovadnica in prostori za požarno brambo ! Tudi privatna stanovanja naj bodo tu. ker stanovnikov bi se gotovo dosti našlo. Tu bi imela seveda svoje zavetje tudi izobraževalna in bralna društva. Seveda bi bil tu tudi občinski urad, stanovanje tajnika in druga stanovanja. Morda povzdigne kdo svoj glas. da se takšna stavba nebi izplačavala in da je izvedljiva Po teh besedah sta se banica in Angelija poklonili ter odšli iz dvorane. An-srelija seveda spremljana od živih oči mladega kneževića od Ostrvice, ki je nekje v duši proklinjal vse državne posle, vse ljute vojne in svetovne spletke. Ali vendar ni rekel besede, da bi ne rekli, da je kukavica. in ne hrvatski junak. Ko so bili junaki sami zbrani, je spregovoril gospod vojvoda Hrvoja tako-le: — Dični ban, po sablji brat, tu se-d m pod tvojo streho, a to je drago meni, in. mislim, tudi tebi, ljubše tembolj, ker treba, da tu krčimo pot, po kateri se tvoja domovina osvobodi. Kje lepše radosti, kje 1 epšega po^la ? Ni ga na svetu. Umel boš voljo našega gospodarja Tvrdka iz pisem, ki sem ti jih donesel, a na svoja usta naj ti povem še to : V rani spomladi bodočega leta dvigneta se hrvatska in bosanska zastava in udarita od juga na sever, na hrvatsko Primorje in kraljevino Slavonijo gornjo in dolnjo. Pot nam je sigurna. Šibenik, Brač, Trogir in Spljet so v tvojih rokah, ban Ivaniš. Tvrdoglavi kramarji ob morju so bili dosti dolgo nespametni, zaupajoči trdno Luksenburgovcu in le v večjih občinah. Seveda, čim večja oblina, tim večja stavba. Društva, in zasebniki bi pa itak morali ravno tako plačati najemnino, kakor jo plačujejo sedaj, često pod streho narodnostnih nasprotnikov, ki se bogatijo od njih. Da omenjam celjskih krogov. Ravno ti krogi nam potrde, kako kruto je bilo preganjano tamkaj slov. delavsko društvo, ker je vedno iskalo zavetja pod tujo streho. Ako imajo sedaj slovenske občine svoje imetje naloženo pri posojilnicah, se jim tam obrestuje po 4V«°'o-Vsaki tehnik in inžiner, da, vsaki narodni ekonom in vsak praktičen in razsoden ob-činar nam pritrdi, da bi se take stavbe lahko obrestovale ne samo v isti meri kakor pri posojilnicah ampak da bi lahko nosile celo več ! Slovenci, ki so bili v Ameriki, nam pripovedujejo, da so tam slični občinski zavodi, ki izborno vspevajo. So pa zopet občine, ki nimajo toliko imetja ; no, te bi se lahko zatekle k našim posojilnicam, saj denar bi ne bil v vodo vržen. Na nekaj pa že moramo opozarjati v naprej, kar bi bilo lahko usodno pri takem podjetju. Ne dajmo se zavesti od one pri nas tako često kultivirane velikohlepnosti. Vsaka občina zidaj tak dom v velikosti, ki bo odgovarjala nje razmeram, brez vsega nepotrebnega lišpa ! Tako ne bo zavržen niti vinar. In ako občina limenujmo jo Strmolje) zida dvonadstropni dom, ker jej to razmere dopuščajo, potem občina Vrhovlje, ki pa je morda mnogo manjša in slabša od strmolj-ske, nikar ne gledaj za tim, da bi morala sosedo nadkriliti. Gre se pa tukaj tudi za prepotrebno krajevno centralizacijo narodnega življa. Mi Slovenci kakor avstrijski državljani imamo sicer vzroka biti najljutejši nasprotniki našega državnega centralizma, ker se iz njega izhlapeva za nas ogenj in žveplo. V omenjeni stvari pa moramo bit! najgorećnejši branitelji kraj evnega n a c i j o n a 1 n e g a centralizma, da kapitaliziramo svoj denar za dobre obresti da damo slovenskim županom dostojne urade, da bomo vsi pod streho hise i-ne ! S tem pokažemo za zunaj svojo materi jalno in moralno moč, na znotraj pa bomo dosegali, da izginejo naši občinski uradi iz zakajenih čumnat vaških krčem, gasilna orodja dobe mesto na svislih svoj pripraven prostor, nad vse pa bo razpenjal bdeči sokol svoja mogočna krila. Slovenskemu narodu potreba osamosvojitve, in zastonj je naš trud ako ni semena tam, kjer je zemlja najplodnejša. To bo delo iz naroda in za narod Vsaki veliki mož si je izbral kakor ravnilo svojega delovanje kako pomembno geslo. Kakor je pokojni Strossmajer si zapisal v srce : Vse nadejajoči se, da jim bo metal zlata jabolka v naročje, ali navihanec Sišman je izkoriščal njihove plemenite oljke ter praznil njihove shrambe, a proti nam naj se le sami branijo. Sedaj pa jim je dosegla voda do grla in ponižno so prinesli svoje stare pravice pred nas, da Tvrdko in ti ban pritesneta svoj pečat na njih, da jim bodo pravice gotove kakor poprej. Vi dva sta to storila. Primorci so se poklonili. Dalmacija je Tvrdkova, le kameniti Zadar dviga še svoj tilnik, ali ne bo se dolgo upiral, ker je naš gospodar kupil od beneške gospode lepo vrsto ladij a jih ima druzih na morju pri Kotoru. Bo torej prilike, da pograbimo te krute Vlahe v Zadru s kopnega in morja, pa da vidimo, hočejo-li se naučiti hrvatsko pesmico in križati se pred hrvatskim Bogom ! Za svoj hrbet se nam torej ni bati tu v hrvatskih straneh. Kaj misliš ti, gospod Berislav, a vedi, da sprašujem tebe zato, ker si v vojski slavnega strica prvaka Ivana. (Pride še.) za vero in domovino! tako naj si zapišejo slovenske občine zlate besede: »Pomo-zimo s« sami!« Mi pa pravimo: >ln Bog vam bo pomagal. Računamo na za vednost slov. občin, da jih ta dobrohoten opomin vzbudi k resnemu delu. Slavnemu uredništvu »Kdinosti« pa bi priporočali razmišljanje, da-li bi z ozirom na to stvar ne kazalo otvoriti v nje predalih javno govornico i! Fr. Kr-ec. Omnibus zaključuje : Relata retero. toda mi ne verujemo, da bi bil tak odbor zmožen za življenje. Družba sv. Cirila in Metodija za Istro Vodsrvo te družbe je razposlalo te dni vsem obč nam Hrvatske, Slavonije Dalmacije in Istre to-le prošnjo: V Istri je okolo 18000 otrok, ki ne uživajo sreče, ki jo nudi blagoslov narodne prosvete. Srce se nam krči ob pogledu na toliko zlomljenih peroti. ob misli j na bodočnost, na usodo našo. Ali je še i hujega ! Maše duše ne vstrepečejo jedino-le Proč z nepotrebnimi nazivi v pred tmino neznanja naših Ijudij. Hujega uradnem dopisovanju. Pod tem našlo neprijatelja gojimo mi v svojih prsih: to vom piše i. štev. »Občinske U p r a ve« :je žalostna četa tiste uboge naše dece. ki »Pri državnih uradili je že več let v na-1 so jo našemu srcu ugrabili tujinci. da jo vadi, da v medsebojnem občevanju opu ! zadoje tujim janičarskim duhom, da bode ščajo v- vljudnostne in vdanostne naslove, j v pogubo jeziku in imenu našemu, kakov veleslavni, visoki, slavni, službeno Naša družba sv. Cirila in Metodija je Domače vesti. vljudno, na cenjeno poročilo, vdano ali ponižno podpisani itd., ker taki in enaki izrazi gotovo ne pospešujejo enostavnosti in hitrega poslovanja. Popolnoma umestno bi bilo da tudi občinski uradi posnemajo to hvalevredno navado, tako v medseboj vzela na se težavno nalogo, da naru ohrani od raznarodenja tisti naš naraščaj, ki mu grozi nevarnost, in da tako to našo lepo istrsko zemljo očuva skupni domovini. V ta namen je naša družba po raznih mesti.1 Istre ustanovila že 17 svojih šol in n&- darji aretovali in odvedli v zapor, dočim so takoj z-;|.rli, a bolo Sk postrežn i ki, redarji, je moral ranjeni Perhardt na zdravniško zdravniki so se tako' lotili posla, da izvle- postajo. ' delavcev. V vsej htevo slikarja Angela Tieni ker je temu nesreči je bila sreča še t >, da ni v onem grozil z nožem. trenotku, ko se je porušila streha, odhajal Loterijske številke izžrebane dne " be" vlak i, kolodvora, cU se je ,,a nesreča dogodila samo nekoliko metrov bol] proti o t. m. s jrst s- --11 prednjem kolodvora, bilo bi več st.> r . ' ° ljudi 1 cnesrečilo. Neki deli strehe so padli Line. 73 37 9 38 29 J . v , v na mimovozecc se vozove in koeije, in zato Koledar in vreme. Danes: Damas, papež; jc j,ji0 aa ij,.u mesta ubitih vec konj, mnogo „*_. > — voznikov pa težko ranjenih. Nesreča je v Vladimir; Živko; — Jutri: Maksencij, mučenec ŠNronlav ; Uzdanica. — Temperatura včeraj: ob 2 uri popoludne -j- 8° (Jelaius. — Vreine včeraj oblačno, burja. vsem Londonu provz ročila veliko razburjenje. Fcslano* nem občevanju kakor tudi z drugimi uradi. ' njestiia mnogo učiteljev, oziroma učiteljic, Nc pišimo torej veleslavni deželni odbor, ki ntkaj let sem vrše z /.arom in ljubez-visoka c. kr. deželna vlada, slavno c. kr. j nijo svoj težki poklic med tem tako za-okrajno glavarstvo itd., ampak deželni j puščenim narodom. Ali to še ne zadošča. Razne vesti. Napitnine na Francozkem, so tako v navadi, da je neki statistik izračunal, da znašajo p o l mil i j a r d e Frankov na leto. P > njego i h podatkih, ki jih jc skrbno izorpil, daje sam Pariz na dan 2*0.000 frankov 11:1-p tnine torej okolu 101 milijon na leto. In 1 v resnici je cela vojska vsakovrstnih služabnikov in delavcev navezanih izključno na napitnine, kakor so 11. pr. natakarji v kavarnah, odbor, c. kr. deželna vlada, c. kr. okrajno | Mnogokatero mlado srce čaka na nas, da glavarstvo itd. S tem ne le da skrajšamo ; je iztržemo iz tujega objema, ali — uradna poročila, ampak podamo jim tudi samozavestnejsi izraz. Občinski uradi naj se zavedajo, da niso nikakšni priveski drugim uradom, ali jim celo podrejeni, temuč popobioma samostojni. Proč torej z vsakimi laskavimi izrazi, ker uradno osveščanje naroda dopisovanje je lahko dostojno tudi v pri- To je bil vzrok, da se je naše ravna- prosti obliki. teljstvo nedavno obrnilo do naroda s pro Sinočna prva predstava »Legijo-1 šnjo, da priskoči družbi na pomoč. Sedaj narjev^ v veliki dvorani »Narodnega pa se obrača družba do vseh naših ob In, doma« je vspela popolnoma Vsi igralci so i sklicevaje se na dobro srce vseh onih mož, družba ne more..... Že to jej je težko, da vzdržava ono, kar je postavila s težko muko, pa ne more niti misiiti, da bi ob sredstvih, s katerimi razpolaga sedaj, na- (Tospej Mariji Ivane „Mlekarna Hrušica" Trst. Na poslano v cenj. listu »Edinost«, z dne 7. t. m. štv. 336 sledeče pojasnilo : Res je, da sva bila podpisana prve dni nov. t. 1. v Trstu radi oddaje mleka iz tukajšnje novoustanovljene mlekarne. Informirala sva se v več mlekarnah. 1 » ■ - . liuuilliiiaia . restavracijah in hotelih, kočijaži, brivski po- . definitivno skienila pa nisva nikjer, torej močniki, vratarice pri ložah v gledališčih in tu(J. ne v mlekarni ,Hrušicac. Da se je zaključila trgovinska zveza, je podla laž. Naknadno je prišel sem zastopnik 'mlekarne »Roraans«, kateri je bil najbolji dobro izvršili svoje uloge, seveda največ pohvale zeljerežisev ljubljanskega gledališča g. V e r o v š e k v vlogi Ježa. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva vseh slojev, toliko v parterju, kolikor tudi na galeriji. Pohvalno moramo omeniti, da se je predstava pričela točno ob 8. uri, kakor je bila napovedana in da so dame prišle, izvzemši samo par slučajev, brez klobukov. Dra- pn lož ali v gledal nadzorniki hiš. Razun teh hočejo tudi drugi imeti pravico c'o napitnine, kakor so n. pr. pismonoše itd. Poprek plačuje vsak Parižan j sredstvih s Katerimi razpoiaga seutij, na- oziroma \r?ak tuje<, nahajajoči se I ai izu, ( imeKrtII1C 1 jv_ . * UJ ~ v .j. daljevala' svoje vspešno prizadevanje za dobrovoljno na ta način vsak dan T in pol i ponudnik> ter se je žnjim sklenila začasna nsveščanie naroda. centimov. Za ostalo Francozko je poprečna I pogodba> številka napitnine preracunjena na .i centime . Poživljava gori omenjeno gospo, naj na dan. V ostali Francoz k i se na leto pla- tozadevno notico prekliče, drugače se jo čuje ;S72,.H)0.000 frankov, tako da pride na j prisiU y tQ pQtom sodišča< vso Francosko 473,000.000 frankov, torej; Mlekarna Zavrhek sedmi del celoskupnega proračuna. j dne g decembra Naseljevanje v Severnih Zveznih drzavan. katerim je narod poveril upravo njegovega imetja, naj se usmilijo sirote Istre. Zato se podpisano zateka s tem tudi k temu si. V dobi Od 1. julija 1001. do 30. junija leo. odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva Neugodna odredba za pijance . iN a otoku j _______ Helgolandu je policija izdala krčmarjem na-! stopno odredbo : Policijsko vam prepovedujemo, da dajete komursibodi na upanje elko-liolne pijače. Vsak mora plačati v gotovem nove u. Kdor se proti tej odredbi pregreši, plača 20 mark globe, ali pojde J dni v zapor. 2017. kilometra v ravni črti. V egipt-ski puščavi je željezuiška proga, 72 km na daleč izpeljana v ravni črti. V tem po-i gledu jo pa daleč prekaša neka železniška 1 proga v Avstraliji. Železnica iz Nvngana v Bourke v Novem južnem \Valesu je na 201 7* kicometra izpeljana v matematično ravni črti. Truplo pokojnikovo so nosili visoko- so odborniki in namestniki, da se vdeleže šolci in en domačin. Xa pokopališču mu je izrekel v imenu vseh visokošolcev in v imenu društva te, za ta odbor, zadnje seje. Predsedništvo. Poraba vode. Mestni magistrat daje želi sl>rejeti službo blagajni-uUo[iibd čarke v Trstu, Ljubljani ali Konskripcija cerkvenega premoženja. k]e na deželi. — Naslov pove upravnistvo II i p. j > Slovenije« zadnji pozdrav visokošolec g. na znanje, da je pod denarno globo do O b e r s n e 1. G. A 1 b. S t r e k e 1 j, učitelj 100 kron prepovedano jemati na javnih iz Škocijana, spominjal se je njegovih vodnjak.h vodo »Brojenco« v večih poso-1 Na londonskem Channg-kolodvoru se je v • 1 __fnrlnll . 1, .ir. .. ] i i -1 iiohII l'KI1!l IlP<»rW.!l Odrski minister za bogočastje je, kakor javlja 1 st »Figvelo«, sklenil konskripeijo cerkvenega imteka. /e teh dni pričnejo dela, ki se na to nanaša o. Popisalo se bo premoženje vseh ver in zavodov, ki jih dotične cerkve upravljajo. Ta popis smatra država potreb- E< nim v svrho, da uredi razmerje v konfe- w sijah. Minister je že izdelal potrebni zakon- g ski načrt, ki se predloži na pretresovanje | vsem veroizpovedim in jurističnim faktorjem, jj Velika nesreča na londonskem kolodvoru. £ ,,Edinosti'1. 9 vrlin ter mu želel, naj v jamici tihi najde dah, kakor so sodi itd. mira in pokoja, ki ga pokojnik ni poznal Tat? 19 letni dninar Karol Z, sta- na tem svetu. ' nujoči v ulici Molino a vapore je bil minolem tednu dogodila nečuvena nesreča. Nad ogromnim kolodvorom je bila velika železna streha. Ob 4. uri popoludne, na dan Sprejemajo se vsakorrstua dela iu po -posebnih načrtih. - m- Jinsimaa cenil breir-iačiio ia Iraato « Tova ma po bistva = RflfflELMTflLIfl — Velikansko skladišče in razstava jio ušiva k TRST • • * ulica Malcanton štev. 1 po zelo uizsih ceazh. „SLAVLJA* »prejema z«T»roTanja čio-veike$r« žiTlienj« po oajrarnovrstceiSih kombinacijah pod tako ufodnimi pogoji, ko oob^oa drufa EaTaroTainica. Zlasti je ugudnc »»aruvmnje d» doživetje w »mrt z tniacj^ujcčimi *e Tpi«ćili. Vlit (itn ima po preteku peuh »t praTioo do civiaenae. j«- ------ - » .......r/ 1 J težko v levo roko, vsled cesar so ^a re- kov, zdravnike, policijo in ojastvo. Kolodvor. Q 3 t C ^ g s b - I O i ' O » i O 11 O MQI lOllOllOH o Tovarna pahlitva "M Tikksander levi Jfnzt ulica Ttsa «v. 52. M ZALOGA: MSa). :m svetu. ■ nujo'1 v uuu « j- — ------------------------__ . fe________n Kriza v občin.kem zaitop.tvu V vCeraj popoludne v ulici delle Beccherie nesreče, ko so delavci popravljal, streho, se _ *^ Puli traja dalje. Ali dol^o ne bo moglo aretbvan na zahtevo pomorščaka Marija t je naenkrat vsa železna streha ob groznem , ^ . . 1 iti tako dalje in se mora stvar zasukati Findićića, ki trdi da mu je Z. ukral de-1 ropotu zrušila na tir in na vlake \ prvem, na desno ali levo, ker tako stanje je ne- narni mošnjićek, v katerem je imel pol trenotku je nastala grozna panika, zrak je vzdržno. >Omnibust trdi, da bi velika vc- napoleona, i srebrn goldinar in 40 stotink. ; bil povsem črn od dima in praha, ki se je, čina pulskega prebivalstva raje videla Pretep radi i*re. 25 letni kočijaž dvignil. Nihče ni znal, kaj da se je dogodilo za nekoliko časa vladnega komisarja na Ivan Žiberna, stanujoči v ulici delle Sette in kaka da je nesreča, hn de. strehe je pal č'*lu občinske uprave. Ali, ker bi se iz- Fontane št. 425, in 27 letni Josip Per- na gledališče, ki so ga ravno gradili t,k ko-, vestnim krogom videlo to kakor konec za hardt, stanujoči v ulici Cavana št. o, sta lodvora. Gledalce se je porušilo .11 vsa no- . občinsko avtonomijo - da-si v Istri avto- sinoči igrala na karte v krčmi, ki se na- tranja zgradba je razdejana. Ropot je bil; nomija pomenja svobodo ugonobljanja sa- haja v hiši št. 45 v ulici delle Beccherie. tako strašen, da se je prebivalstva v okolic, me ga sebe - je že verjetno, da bo ime- Mej igro je pa prifllo mej njima do spora, | kolodvora polastil silen strali. Irenotek za no van upraven odbor. In govor, se, da je in sicer radi igre same. Najprej sta se katastri je nastala grobna tis,na Ljudje, vladi namen da naj bodo v tem odboru ' eden druzega pošteno opsovala, a potem ki so od daleč vidih nesrečo, so takoj pri- zastopane vse stranke, seveda po njih sta se začela še pošteneje mlatiti. V pre- hite« n. pomoe. ^ -7 • • Viu^mr, T-anJl Pnrhardta urecei Teleloniralo se je po postrezmke bolui- »najzmernejiht zastopnikih. Zastopani bi tepu je pa /iberna ranil i erhardta precej j t 1 bili torej tudi socijalisti in Hrvatje. PIRZZR* ROSHRIO (Ukk» ptiiepK). || Con«, da »• nI bati ------— " Sprejemajo se vsake mala« posebnik Dsatrtvu Milk kr«nMM fes taak« ]oiioiioiienew»ti»M»iie«>iiei naje« umim mu ? m. - Esnnni M L -Tinine: 82.737.159 57 K. Po Teli*osti drngm raMjcn^ ZMV^cralnic* MMŠe mritrm a aio, ±*akom*rodno npr*ro. Tm lai*: Gererallli zastop V LjUDlja«!. čegar pisarne so v lastni bančni hiši ▼ Sespodskihulicah 12 Zzrareje poslopja in premičnine proti pofrrnim Škodam po najnižjih cenah. cenjuie lakoj m aajakutoeje. U£iva naj bolj&i bIotu, koder posluje. Dovoljuje « čistega dobička izdatne oodpore f narodne m občnokonatne rr^-^-czcasct. aamene. oz