" g) ŠTEV.—NUMBER 77, •ywâw^Ae FrwUe»!, A. t. ttaiLur Philedelphis, P«. — Ameriška Cuioina administ racija je akleni-ds pošlje v Moskvo sa atotlsoč dolarjev vrednosti mleka iti olja •a otroške kolonije pod pogojem, ako ' sovjetska vlada ispusti ii lepo rov 38 ameriških ! političnih Jetnikov, 4 Odboru Američan Fricnds, ki ee nahaja v Moskvi, Je naročeno, da ae pogaja a sovjetsko vlado glpde te ponudbe. t' s -KV umi l'rsáaliklia «prsvsilkt pro-starta N8Î S Lswsdal* av. Of fio» sí pabUoaUsa: oft? Ho. LswadaU avs. Tslspkoast Lavašal* MM. All PRIDE 09 STAVKE MlftNAR- m JEv m mm z it ai opaziti «nameni pogodba ponovi, D. O. — Če se so di po beeedah parobrodnft intere sov »a zapadni obali, teldaj bo pogodba med mornarji Jo paro*) rodnimi družbami težko ponovljena do aprila, ko potege sedanja pogodba. Mornarji so prvo po-sodbo napravili v letu 1907, ki je pa (bila dvakrat prelomljena od strani parobrodnih lastnikov. Vselej so pa btyf parobrodni interesi j primorani, da- so podpisali pogodbo, čeprav ze& neradi. Mornarje kategorije so vse organizirane.^ organizaciji so mornarji kuharji, stražarji, Jturjaft, strojniki, kapitani, krmarji in pilot je.. : 1 se, da tudi Btanidard OU kompanija tu drage oljne družb« oe nameravajo obnoviti pogodbe po tridesetem aprilu. Ge se piorbeni odbor in trgovski depertment ne potrudita, da «e podpiše nova pogodba, tedaj pride; «fcorsj zanesljivo do mornarske sUfvfce W prvega maja. ■ K ".Društvu ladijskih lastnikov" ki laatujejo ladje, plovbi in tr-kozapsnije, ki la-parnHte, aojpro-in imajo is adaj ije, kar je dirSfctno a mornarskim sako-nameščenje ne ra- govini. zapoeljene v protislovju nom, ki prepoveduje Kumejo na sapad-ni obali, tsdej se lshko štrajk razširi nn^NfMbo obal. ' tajit parobrodni interesi na vzhodu so ravno tako proti delavski organi-raciji kot na zapadu. Zanimiv je fsict, da parobrodni interesi ztofctfjo zaradi japonske konkurence. Ce pride do Itrajka, bodo skoraj zanesljivo prevažali tovorno blago japonski pemiki. Japonski parobrodni interesi pa niso nič boljši «d amsriSktti. Na japonskih paznikih odpulčajo japonske mornarje in jih nadomeščajo s Korejci in Kita&i. Japonski mornarji so organizirani in sa-iH
  • soja Anglijo in jo obtožuje, da je prelomila vse zakone in moralne dostojnosti s Svojim terorjem na Irskem. Britska vlada je obtošcna poročilu umorov nedolžnih ljudi, požigov in drugih zločinov, kljub temu pa — se glssi poročilo — ni britska vlada dosega svo jega namena. PRIVATNI DS1EJLT1V1 «O S MORALI VRNITI TJ«, OD KJBBSO PRIfiU Pa tudi importirani itavkokasi «o I ' ostali malo časa v TEPENA GRŠKA ARMADA NA BE6U. re na dovol RUDARJI V KÁMMÁMÜ UA DELU ZA D—OVO OSVO BODITEV PiftsbuTgfe, Kam - der Howat, predsednik 14. okraja nidamka organizacije U. M. W. »f A., je izdal o krotek o na vse lokalne erirsnisastfe. ▼ kateri priporoča, da v«alt a lokalna organi-racije takoj iafela razolueijo in Jo odpošlje pradeedniku Hardingu. V resoluciji ae naj naglaša, da ss I M* pardonira brez omejitev, ds tako pokaže, da Je pravica za y*e naka iaide «c ae odra na poPtič-'»o prepričanje. Poleg priporoča, da ss v resoluciji izrečejo za po-milsftleaja vseh političnih kaz- 9000 Grkov je padlo na bojilču, na katerem «a dolivali la drugi povrne. - - • h TURŠKI NACIONALISTI PODE GRKE. Carigrad, L spy. — Eskišer je nesrečen kraj za Grke. Zadnja ofenziva v minuli jeseni grške ar made Je bila ustavljena v tem mestu in morali so btiWH nazaj do Jruee, in zdsj so doživeli enako ists8trofo{ Poveljstvo turških nacionalistov poroča, da je bitka* pri Bski-ser ju, ki j* trajala od 88. marca, cončala s popolnim porazom Grkov, ki zo zda) na .divjem begu odkoder so prišli. Mustafa Kemal paša se je tOpot poslužil iste taktike kakor zad-njič: umikal je svoje čete pred ni prišel na teren, K «I ga ;e izbral sa bitko. Glavna turška armada sploh ni bila v boju in Turki so med umikanjem vseli z seboj ves materijal, a kolikor ga niso mogli vzeti, so uničili. Grki so medtem vedno bolj oddaljevali od ' njihovih oporišč», transport je bil vedno slabši in ko so dospeli do Eskišerja, so bili izčrpani in brez rezerv, dočim so turški nacionalisti imeli V štiri divizije za napad in velifco'rezervo v ozadju. Grške Čete sq se kmalu umaknile iz bitke in med Grki je nastala panika. Turki zdaj pode Grke nazaj proti morju. Več ko dvatisoč Grkov je obležalo mrtvih pred Eskišer jem. ■ F,'-/ v^ 'i WESTERN ELECTRIC KOMPANIJA JE ZNIŽALA MEZDO. Chicago, Hi. — Western Electric kompanija ae ; tudi vrača v normalne čase po pravih privatnih podjetniških principih. Pričela je zniževati mesdo in sicer na tak način, da bodo nekateri prs* dobro občutili snižande mecde. DelaveUpri tem po^jetJn organizirani. V vojnem času so bi-U Skoraj vsaki dan delavski govorniki pred tovarno, v kateri dela do pet in dvajset tiso« delavcev. Priporočali so jim. da naj se organizirajo, če ne, jim bodo^po vojni naprtali predvojne življen eke razmere. Delavci so včasi poslikali govornike, toda besede govornikov ee jih niso prijele. «Maj ee je zgodilo, kar so deirfVski go-verniki pripovedovali, da se zgodi, ako se ne organizirajo. I Vrangla aa Pariz, 1, «pr. — Frsncoaka via da jejufochab aalagntí s živili in diHKMMtai Vran- j* Peabody, Mass. — Tukajšnji Policijski načelnik John Wade Je pokazal dobro zobe meaarskim In-teresom. National Oalhkki koln-panija je importi^ala « Privatnih Wattaovih detektivu da po svoje »krbe za vzdrževan, reda, miru in zakona, ker je bi pri omenjeni Ikompamji pet st delavcev na stavki Polioijaki načelnik Wade je naravnost odklonil da zaipriaeže kot deputije im portirane detektive. "Jaz se nisem ¡postavil na stran unije v tem vprašanju,'* je* rekel policijski načelnik. "Ampik M ne ¡potrebujemo bostonakik detsk-tivov, da vsdržujejo tuksj red 'in mir. Moja policijska sila zadostu-je Doedaj še ni bilo nemirov in jih tudi ne bo." Watteovi detektivi ^ ^ , k Prišli težko oboroženi, kakor da EM grddo lovit največje razbojnike, d™«0« — Po tej /izjavi policijskega načelnika so ae morali vrniti v Boston, *uvka se je ps mirno nadaljevala četrti teden. Štrajk je odredila OSNA STAVKA RU-EV NA ANGLEŠKEM nuj v lasi vojna in pripravlja čete. k ŽELEZNIČARJI V TRANSPORTNI DELAVCI SB GIBLJEJO, Chicago, III. — KlnvnMki fle-lsvri «o zastavkali pri dveh malih kompanijaii. 4d nista kotoli pri-msti At*chuler*«va po^odtK» Mm k proglašen pri Inrfepen dent Parking krm.pandi in Willi-atfi Psvia,komu'Vseh klav niŠkik delavrev je na sUvki e-najst sto. Pri prvi fcempsmji ka osem Sto delavcev, pri drtigi pa tri ato. (Kavka se oe bo raaširils ns druge klavnice, ker aa kampaaije pristale na po v . ^ T? I h*, jifa») London, 7. apr. -t Vse dalo premogovniku na Angleškem je prenehalo opolnoči. V nekaterih MVMii krajih so celo delavci pri sssal ^ pustili delo, medtem ko so mt*~ fttt North du in na Akotakem — ostali na delu, da voda ne zalije JfOVOV. > . ■*' | Kralj George ,Je snočl izdal organizacija mmjaiAih deUvcsv'^^^014«1^» J« pripravi- ker je kompanija naananila, da 14 vl*4* in ki M K1»«1» ^ »a zniia mezdo za trideset odatotkov. Angleškem obatoja "atanje nuj Večkrst so ravnatelji kompanija kakor v čaau vojne. Na izjavili, da ne priznajo kolektiv- temelju tega razglasa js vlada nega pogajanja o spornih vprsša- opravomočena po zakonn iz leta njih in da ne bodo priznali organi* MBO., da vzsms pod svojo kon-zacije zs nobeno eSno. trolo vse naprave Sa voda, živila, Kompanijo je pš zadela le ena kurivo, razsvetljavo, telesni nesreča. promet in druge naprave, ki po v ^ rudnike pod svojo oblast in jih bo skušala obratovati pod zalčito Vojaških čet. Žs snoči so bila po-slana povelja gotovim enotam po-moršiskov, da ss «Uvktfkaasfr. Ostali sa prav malo časa v tovarni. Detajli vsrdkih za povratek sUvtkoka-zev lifco popolnoma «nani. Izvedelo se je le toliko, da ao te delavce nabrali v (Philadelptnji, katerim pa niso povedali. Ida jih hočejo i*- odkod v rudarske okoliše, v kate-rabiti kot stavfcokaze. Ko ao delavci izvedeli, v kakšen namen jih izrabljajo, je nastal vpor. Prišlo je do rabuke in poškodovane je bilo tudi nekaj kompanijske lastnine. Vodstvo tovarne je na to hitro poslalo delavce zopet v Phi-ladelphijo. Zdaj je zopet stavka popolna in kompanija lahko čaka fei čaka, da prične z obratovanjem tovarne. Dokler ne izravna spora s svojimi delavci, se ne bo sukalo kolesje v tovarni, čeprav so ravnatelji izjavili, da nočejo nič slišati o kolektivnem pogajanju ki o priznanju organizacije. rih '' pošto ji nevarnost". Vlada je tudi pripravila vse potrebno aa mobiliziran je " speci jalne poli d je". Trgovski minister Home, katerega Js stavka prignala is Francije, kjev je bil po diplomatičnih poslih, je anoči konferiral pozno noč z voditelji rudarjev. Ko je pa videl, da rudarji nočejo odne-kati in da je stavka gotova reč, je takoj stopil v telefonsko zveso LloydemGeorgem, nakar ja sledila proklaanacija "nujnostne- PRIVATNI DENARNI INTERE SI SO NA DELU. D«vil'« Lake, V. D. Nobenega governerja ne sovražijo bančni ii^erfsi tako silno kot gove*-•erjs Heverne Dskote. Najeli ao <'«to podrepnikov, da so bodi ti o* koli po državi, da so prejeli zadostno število podpisov sa odpoklic governerja Ljmn J. Kraderja in Še dveh drugih državnih uradnikov, ki tvorijo skupaj induatri-Jalno komisijo. Ts udarec privatnih deasrnih interesov ni toliko namenjen tem trem osebsm. sm-psk zadeti hočejo Banko Heveme Dakote. Odpoklicne volitve sa vrle v novembru. Če belilo farmarji pametni ia razsodni, bodo daii na volilni dan moralno zanšnieo privatnim denarnim interssom. «ds bodo dolgo čaaa pomnili nanjo. IZ SVETA "OUDOOBLlnU" ZDRAVIL Ohiootfo. DL — Hodnik Undis Je obsodil dr. Frank A. Ooodma aa na $U0 denarne globa zaradi ptvstopka postave, ki de)oče. kako morajo biti izdelana Meta zdrs vila in konaervirana jedila. Glodamo je potfavll na trg neko olje. kateremu Ja dal Im« "Mačk Dia mood" ta a kaUram Je trdil« de OSdravi vee Človek, bolezni. S pa ni bila Modslna moč olja Je bi-Šo- le »aivpaaa. kajti lo, da osdrsri UmH vas vaje živin«, kanj in VoroH, »ia Karlove čet« mSriHraJo Budapešto. Monarkisti «o ime noveli grofa Aadrassyjs novim ministrskim predsednikom." Iwltldii 'L'Humanité' (s ■anoosko misijo r Bnda-J4 Omagala ogrskim dobiti Carla ii Ivi- ta \ Odborniki organizacij železni-čarjev in transportnih delavcev so včeraj sborovsii ves dan; ssja se danes nadaljuje. Delavska tro-zveza je paoprtšana, da Je početje premogovnik magnetov prvi korak generalne kapitalistične ofen-siv« za znižanje mezde, in valed t«ga morajo biti delavci solidarni I rudarji, ako nočejo biti vs« r ¿sni zacije premagane vsaka posebej. Htavko rudarjev Je povzroči^ zaključek premogovnih magnetov, ki danes dobe nazaj svoje rove Iz rok vlsde, ds ss odprsvl stsra tnesdns lestvica, ksters velja sa vse rudarske okoliše v Angliji, in da se odslej ursvns mesda po lokalnih razmarsh, to Js vsakem kraju drugače, To po-meni, da bo radarska organizacija razbita, ako radarji sprejmejo /«kljnč«k magnetov. Rudarji pa so šli rajši v boj, kakor da bi nprejeli kaj takega. DeiodojalH, ki so napolnili mvoJ« blagajn«- s vojnimi proflti, m- unsjo, da so rud«rji slabi fl-nsnčno, ker so v čaau «ednje «tsvke precej Izčrpali svoj sUv-kovni sklad, pa mislijo, da Jib bo zdsj lahko ugonobiti in «fcoliea: V nedeij« neatalno, toda gasko. Južni vetra-vi T grški vladi v Imenu male entente um», ki se giaai, da bo Ogrska ta koj blokirana In na njenih mejsh prične voJaSke demonstrscije, ako Kari ne sapuiti ogrskega ite-rhorija v najkrajšimi čaau. Rumunski poslanik je dane« izjavil, da je traba vzeti vse vesti o "msriHranJu Karla na čelu lo-jalpih čet v tiudapešto" B recer vo na znanje. T ; I Havaaova agentura, poroča ua temšlju neke braojavke is «uda psite sledeče: >,> " . 11 Admiral Horty Je odstopil svojo oblast Karlu:, Veš vojaških "L'H««»me Libre" izrsla stsah predk učinkom monarkktilne zrna-ss na Nsn^ijo, List p«e: "Ako Karlu posrsčl povratek uu Iron, tedaj aa vrnejo tudi Mm«. sollerael*; Položsj v centralni In južno-vshodni Evropi se Js nenadoms spremenil v zgdnjjh štlriiiulvaj-setih ursh odkar je brzojav sporočil, da ae je bivši cesar Ksrl vrnil na Ogniko, is plohe brso< ,avk, ki si delotns nasprotujejo, težko narediti jasno sliko, ali toliko J« gotovo, da Je monerki-stično gibsnjs na Ogrskem brsz uspehe, s če je, oziroma 0s bi u-lo, da je vojna z Ogrsko gotova stvar. Varjetno je, ds se gotovo Jteviio ogrskih let, ki «o pod vodetvom aiarih, monerbistlčnih častnikov in generalov, navdulu-sa Karle, smpsk ravno tako Je verjetno, da Čehoeiovaklja, Jugo aiavija in Komunijs mobilizirsjo armade in da udarijo po Madžarih, ako se monsrliisloui ponn-či, posaditi Habslmržsna trn prestol v Budapešti ' s Kako resen je položaj, Js razvidno Iz sledečih brzojavk: Dunaj, 1. apr, — Ogrski ponls nlk Je obveetil avstrijsko vlado, a ss bivši eessr Kari povrne v vieo. Aviearski poslanik na l>U-naju je i «Javil, ds Hvics sprejme Karla naaaj. Iz Budapest r poroča-da regent Horty nI rezlgairal kot Js bilo poročeno včeraj. Pari«, L apr. — Jnfeeisvtje > včeraj poMlula ^0,000 Su*ž na ogr-i mejo In čet« so okupirale Pena in SsegeSIn. Cvho-lovslkl po-nik v Pariz« Je Izjavil, da Cekoelavakija napove vojne Ogr ski v tistem trenotkn. ko prt>*< * fia * °fi ■ Ta vest Je značilna, WJe zti« 5 ne, «Ia Je MIs lisUluiilka1 dinaatl- ' je edMi Slkvnih stebrbv^ latolfrl* me v fCtifrslui Kvri.pl: Kari hOsi naslov ''jerucsJcissktga kralja " Veeti, kako Je Kari dospel na Ogrsko, el selo nssprotujrjo. Tu ksj Jih Je nek^Ji prekoračil Je m«Jo v spremstvu treh ogrskih grafov v obleti tirolskih tarietovj draga: potoval J r is BvIm v Htrasebtirg v AlssriJI v uniformi aaierttkega častnika Rdečege krila la tam Je saeedel vlak, ki ga Je (Dalje na S. strani 1 ( IM BF PROSVET GLASILO »Anortit itpHoti LASTNINA MI OVENyKg'HAEOPNIB POPTOSU* JSPNOTE : , Cw f*««ey degovorn. Kolajni — w Naroci.il«: ZrdinjaM dit*«« (ixvan CMe*l pol lato In ft .26 » tri mesece; Chicago HN 11.M s» tri naaaea, la I a) 16.00 na late. ItM aa na lata, |I.!S sa pot loU. Spisal Wot t. fetter. Frew! 1. K Cop/right. 1921v by The Federated Frena. REAKCIJA V JUGOSLAVIJI PLESE SVOJ "KÀNKAN". Reakcija v jugoslovanski urtavodajni skupščini ima večino in seveda dela napake in zmote, kot jih je doasdaj is delala povsod, kjer je imela moč, da jih napravi. Ustavni odsek, ki izdeluje ustavo za Jugoslavijo, je s 33 glasovi proti devetim sklenil, da m nova državna tvorba imenuje "država Srba, Hrvata i Stovenaca". ^ Kaj pa je to "država Srbov, Hrvatov in Slovencev?" Kaj pomeni to spafeno ime, če vprtfamo naaadnjaks, ki so - Jugoslavijo osrečili s tem spačenim imenom? Mpičali bodo na naie vprašanje, ker na svetu ni državne tvorbe s takim spačenim imenom, ker menda na vsem svetu tud ni tako zabitih nazadnjakov, kot so v Jugoslaviji. Ce sodimo po tem imenu, tedaj je jasno kot }>*li dan da so nazadnjfcike stranke kandidirale svoje najBolj ne* umne pristaše v usiavotvorno skupščino Jugoslavije. Da jugoslovansko ljudstvo ne opaai, da so monarhUttčn* stranko res izbrale največje tepce iz svoje srede kandida* *n ff^m fu^^iVffiuT tem, ao kolikor mogoče kandidirale idiote s črkama dr. to1e ^nika6 Ustavitev deia pred svojim imenom, ki eo zapili zadnji košček pameti v popivanju in žretju na Dunaju^ Gradcu, v Pragi in drugih mcdttti, ko so pisarili domov, da študirajo jurispru-donco ali pa filozofične (filgezoflčne) Jtudije. Ti idijoti g zapito pametjo so v večini in zdaj odločajo, kakšna bo «stava Jugoslavije. , ; v- Svoje idiotske kvalifikacije so pokazali že pri izbi-ran ju imena na novo državno tvorbo. „ Vsemu svetu je znano, da na pr. v Švici *s trije m ŽELEZNICE • Največja potreba felezničerjev zdaj tvori ¿druženje vaiih muo (Tih organizacij' v celotno telo. HoČ kompaitij je postala tako «lina. njih solldarnoat tako trdn.i njih lak<*rtno«t tako požreina. da sedanja forma organizacije fede rativnega strokovnega unionizmu ni več ko» situaciji. Ce hočemo obdržati sedanje delavske razmere, o napredku pa ie govoriti ne »me mo, tedaj moramo priti do tx>lj solidarne organizacijske form«' Modna speča sila velike armad-itleaniikih delavcev se bo morala raaviti popolnoma. tTo se lahko ízvHM tnpeéno **no a zdruščnjem vseh iestnajst glavnik ieletniéWh strokovnih unij v ind«ftrija)i»e a tlijo. k. obsega kategorije It lezniiki!» uslužbencev. tprto pife» ,000 in jetntfko khzen, ne t*re segajo?o deset let je««, za tote ki saina agifirfcjo, svetujejo* al prigovarjajo, ali skuiaje prilgo. varjati žuleznififcim delavcem, dr osta vi jo evo ja dolo; sdaj ao tfred UeleankIkim delavskim odbOtora ,bi tudi brezpo^lnonti ne M,. „ tM ,, , in državne h0. Toda, v»e aadove delavčevihjjjlM^" zakonodajo zatonake predloge, poUk pobere dotifnl, ki je najmanj IU< katerih «o prejeli obAima ozem-LHpomo(rei do splothegA ljudkke» zt' eel° a»ni0- Mea4a rja, da «rads njih ieleeniee. Nor- La ^olfirttja in delavai^lii therh Pacific je prejela 47 ndljo- ^ te dwbiltirca od onega dela, nov akrov sveta. Southern Paci> w ttViltt, Wtfa bi se g«Ipjf re- narodi: Francozi, IUlijani ln Nemci. Ali publikancem dozdaj še v sanjah ni prišlo n* misel, da imenujejo Švico republiko Francozov, Italijanov in Nemcev. Po rapalski pogodbi je prišlo več ko šest sto tisoč Jugoslovanov po Italijo. V Italiji Sivi tudi nsklj Fran-cozov in Nemcev. Doli v Kalabriji je žs stoletja sem naseljenih nekaj Hrvatov. Ali je kdo že kdaj slial, da je k(lo predlagal v italijanskem parlamentu, naj se Italija imenuje država Italijanov, Jugoslovanov, Francozov in Nemcev? Ce bi kateri poslanec storil kaj takega, bi ga prav zanesljivo poslali k psihiatru, da ga prsttče in po preiskavi odda v blaznicp. V Rtislji in v drugih državah živi gotovo po več narodov ih ne samo eden, nairfflic temu se pa Rusija imenuje Rusija, Kitaj pa Kitaj. Jugoslovanski monarhistični idiotje so izumili nekega drugega sp%ka, ki ga ne pozna ves svet. Oni pravijo, Jugoslovani so troimeni narod. To je ravno tako "kot sv. Trojica, ki ima tri osebe in ki so en Bog. Po logiki mo-narhističnih Idiotov ima jugoslovansko ljudstvo tri img» na, aW«n fufrod.' f - K Dasiravno so monarhistični idiotje precej neumni; so pa tudi navihani. Bajko o troim*nem narodu so Izumili, da preprečijo združtMije vseh Jugoslovanov v en narod» Nekaj časa so hodili okoli in farbali svet, da Bolftari niso Jugoslovani, ampak so le južni Slovani« Ko so sposnali, da se tej trditvi vsak pameten človek smeje, ker monai histični idiotje niso mogli zakriti resnice, da Bolgari govore jugoslovanski jezik, ki se nič b6lj ne loti od slo-^knščjne kobarbohrvatfina, so izigrali potezo o troimenem Oarodu. Vse to se je vršilo v interesu monarhije in da se totovi dinastiji zasigurs kraljevi prestbl. Jugoslovanski monarhistični idiotje si * r to potezo ubili misel za združenje vseh v federativni republiki kot narod Jtjgodovanofr, pa _ fcudo motijo. V tem trenotku, ko ao idlotični monarhistični hlapci izigrali svojo potezo, je vzklila tem molnejk» misel, da se morajo vsi Jugoslovani združiti v samostojni federativni re|>ubliki. Uresničenja te misli ne preprečijo vsa iadajstva od krfske deklaracije do rapalske pogodbe in ssdanjih zaključkov idiotičnfti-----M^išaih hlap- cev, kakor bajoneti in kanoni niso mogli obvarovali habsburške avtokracije vpropasUajs. Misel po admlenju vseh Jugoslovanov Je močnejša kot vse dinastije, s katerimi Mejo mooasMsUM pod rej miki oareČUi Tn| h ili ia»il domišljajo, da i Jugoslovanov t od kosa ia «ploien povratek predvojni «vSnosti. Upofte«gj*3 njih heitaplereke metode, bo *es Miei Se ae k( položaja ne rasvij« strs^naStavka. Treba je, da jote leaničarji pripravljeni za ta «gro EajoM boj z najrao6nej6o. najbo ¿pdjfužeiio oigamzac ijo. ki ft; moteče ustvariti« * ,.» Ta protlunijaka kampanja uamen aoraviti železničarje v položaj, da jth bodo lastniki že leznic lahke izkoriščali, ne ai mogli ialosni^arji lezniiki lsštnkki ao v biz samo zaradi profita. V avoji mnosti smatrajo vsa aredstva za prava. Oni so največja posamesna tolpa tatov na svetu. Človeean-f|tvo in poftteno ravnanje ne Igfa pH ujTh nobene ulogc. Dokler ar4MI> i bii6 ft In «jik^gflvni cilj Jč izstradati Ida fr za o^pnsvo vete in tfevett. o fk ga na U naHn vpo |kaj Se vse. Soeijaliaem se bori proti iskeriifenttl ljudstva in ako «o obi, ki u^je vero isto vseti v ■ ■■ ■ vo iloveike že nihalno»!! je bil| Rabljeno brez dflaf^vo H ga na ta nalia vpo orttkov veeti aU me« za proatitu-k^Mi, da boio sami det«! «e ve« i tanje narodovega' transportnega I je dobičke kot ao jih. »tema v interesu per soefch* V tdkaj-ijih podjetjih so * *» islorabljeje v aeej. i>araaitov. iirezsteno izkori^anjs Uveeo» utrgali P*eia deaet odi t elavcev, zemeljsko (rrabeitvo, kav in peieg tega se pa «e nam»*!«1*?"*™ V5tro,c ^V** zvodennije delile, pop««t. podku- nll!, da ne bodo plačevali plačo i »«»vanje zakonodajeev in sodni- |ln pol za delo storjeno Vo obiraj oni fte enkrkr apeliram na vse roja »-delavce, organizirajte ae poli •hit' »tnike, lov ae tnofano pt^ku-fr' delnega «ándelavstvo in nam ne bodo nikdar svetovali slavec ki vso producirá, ni- H kftr MlMpfWittjHt m Ali nt to krivica? Ko ^anko. - faaa ioe. klaba. Twasssift, Mieh. Tukajinj« ezposelnoHti ne bl.|dclftvAe raunere ao tako alaè, *—1—*** --------m rte ( jtrt miljonov akrov, ^ j vpraèaio, ali je dovolf za njegovo I J.ukfJ ¡m Jl«»n tu /li'A îui.i mil iA. mi • ■ i-* ^as ____ ^ A ^¡aaMm.^' IfltUlSItlflll U nov sveta, drUge pa sorazmerno, ^ p*iriEDfijo. dokler ni bilo ukradenih «to *est-detet miljonov «krov sveta od I jo « zaporom, ljudske decH^ine. To veliko ozcin-jr^ « iiajo, da narava ostleni in da bo do laije utrgali delavcu trpinu plačo. PrejÄnja /inevna plsia > Lla tukaj $5.50, in sedaj se nion Paeffic dva in dvajset miljo-|*ivijenle ali «e. Ako se pa prtto.|dPU0bne 4eUvee, ki s Nei Hampshire. Vermont, l^Teir^rirece drfavljaim. to da bod ^^tts, Rhode Island, Peiui-I^0^ f? *** " pretege; netlržavljani rali iti a trebuhom aa ' V 1)1 mitji naselbini pek :Jjubeanjiv soprog svojo fcfo s sekiro m ji Bvi in neznano kami žena se pa aii^a pÄ^i; Zink) imamo prav milo; dan za dnem sneži, tako da ie človek iz hiie nc more. Ne pozna se le prav n^nc^e spomlad tukaj, j Ha^ts Khode Island, renn-j^ kot 9m Zffnrij omett!l. yLvanr^£óv£e?ic'uU NwW Torï Dolfeárt drtaVé^v bi m», da bi Xevv Jersey Delaware, Maryland, \ M y ^ in po- OtAo ihr Indiana. To je poM Mot «uvtfáfte ^je zastop. rtike, da hi oddáfi glMeve ^UaH- dn» Železnifikih tatov. ____ Večinoma je bil rodoviten svet I didatom, ki prtIttSajo iz delavče. za poljedelstvo ip bogat na lesu Lih vrsf, mesto da volijo kandi-in rudah. Ta avet je zdaj vredenWe ?elepoldjet»liklh strahdc. Ko miljarde. Kdor ne posna lakom- bi delavel te) vpoitevali, sedaj nosti Železnikih kompanij, bi mo- ne bilo bre«>o»eln(»ti in ne Utr-gp^e mislU, da so bile zadovoljne g*vanja pM» ker bi sa Slsteai pre-to veliko tatvino. Toda zada- Akcije hravtial, di bi se prostovoljne niso, nore so na denar, kar Ljroi0 Mmo ^ ^trtfbt ne pa za vso deželo hočejo imeti. Zgodilo profit, kot ae aedaj. st je ,df jc bilo med tem podar-L pa t^ mogoes doseči se je jeni* svetom tudi nekaj pimtinje, treW ^Htifaor organizirati. M pretvezo, da pomagajo ^ Jtder jt dtbro poiit^no o raniti-gim na^Uenikom, ^o so potnih. L^ * je lMi0 preprtčaa. da bb da je bil sprejet zakon, da je lah-1 prodrl ko vKakdo zamenjal vladni pnat' mo drl pri volitvah Vzglede ima-tukaj. Poglejmo samo ' vele- svetv je je prejel talk avet, H jetnike, kake dobro so politlČ-dovjten svet sa poljctielstvo Ta-L^ ^^^ k(rfiko ¿aga pred koi so se znebili petdeset miljonov [ volitvami se pripravljajo. I» mtj da prejemajo profite, se ne brti^jo železnico. Vai graditeljski strolki S k h * se« m mê, -ùà t tt.líta^ • . mm ''MMaIíam llMAil <•/% Mttn/.nlí I A ku trpljenje njHi delavcev. Zaradi. tega so se titfl strastno hoje Vali proti vsakemu zboljšanju ItleKrdfkl industriji; proti sknjf-dcimti i^irajanju, boljli rnezdi, krajšemu delavniku, VHtnajrtur-nrtnu saKonn. vamoHtni postavi Itd. Njim %i je izplačalo in bili so ftndoroljni, če se njih delavciidli ieffsrsnl zaradi 89 do «O ur trajajoče ture, 1n pri tem smerjani ket I psi o ||g lezniiki lastniki ne pospf- prnllaui vil.- Zel jo drugega argumenta kot argument nvoči. # OPLENJRNE JAVNE DOMEtt. Da leltsaiiki delavci razume**, kako mogočni in bresveatnl «vi-jačnt-ii so nafti naaprotnikl, ieles-niAke kompanlje. In kako misiijt in delajo, bom nave«lel nekaj ¿1*-nov tfaimportnih magnetov.9) , Takoj ob rojatvu ftelesnie v tej d«4eli ao b|U isvricne velike Ut-■ • r; •) Vsak atevenaki delavec, ki rasume anvIeSčiu«.. naj čita kujiv. "ilbtorjr of tke Great Amrrieaa Fartunea, apiaal (Jimtavus Mey er. In knjigo 4,8tories of tke Ureel Kailroads," spisal C.' R. Kunsell Oba knjigi navajata ras» nične dogodke o velikih ropih na mm/mm M y jih t» vrllle M^ntUkr ki>mpanlje. Nfe* kstrH thfsiNti v tem pegbiTjn ea vasti Is t«4 knjig Knjigi as lahko knpHs pri Ckaa II. Km a ICkieage. lit akrov pustega sveta in so dobili od vlade petdeset miljonov sveta V zámeno, tóela ne sveta ik poljedelstvo, ampak ilotbili se svet, na katerem je rastel najboljíHes na,c^ 'ü. To je bilo tfpi^no Želes-Ljj niško grabežtvo. Vlada ni dala ielesnükim družbam le svet, ampak t začetku so prejele tuf}i velike subvencij« v denarju. To je bil zopet begat vir za grabeitvo. Na pr. Central Paei fte js prejela poleg podarjenega svet s ie šest in osemdeset miljonov dolarjev, da je zgradila svojo im|. senpr It Mesto da bi ae prtpra* ije volitve,! o prepiramo med s da se organiziramo, it pa . Delavci, ako bopo fa* ,potem nam ht potreba rit' splošnega astbpaiti morstno Washington, menja govore, da bo odslej vlodall v pofctnem departmentu mir in da ne pride do nespora^snun laed poitnim tajnikom in poitni mi uslalbgpei. Tgfco sokli tudi Ci ' " ' 11 - z* reform« ; Ta liga je prepričana, da bo od 'department« saj s Kra&om vred so pa znašati le dva in itirideset miljonov dolar jeV. Ostalih itirkK>set darovanih miljonov dolarjev so pa ielešaliki magnat jo mirnp spravili v lep. Tako je plačala vlada leleanieo dva krat, ieleziMca je pa bila lastnfc* Huntingtons in njegovih " tovar^-ftev-svijačnežev. Ti gentlemani, katerih potomci so visoko čislani državljani, so pričeli v letu 1861 kapitalom $108,987. Tri in dvajset let *kasnejc as jim je posrečilo, ds so tokradli železnico, ki meri &0Otf milj in ki js bils kaipUalizi-rsna a $454,000/X)0, pa is drugo lastnine, ki -ni omenjena. l>o«daj je to podjetje vrglo laatnikom sedem hto miljonov dolarjev. To pomeni s drugimi besedami, da so graf ta rji prejeli toliko denarja, di ao lahko želesaiao zgradili sedemkrat. kljub temu je pa oatala njih popolna laataina. (Dalje prihodnji*.) dajmo vti naW ididatom, katere Fa. —' Delavci ima mo sedaj dovolj časa, da premi iljujem* sedanji poletij, v kate-rtga ao naa prhfraH vHepodjctni ki. ta marsikateri se ispraluje kaj je teein vsrok, da je dom« lega vsa industrija Ustavljena da je nad tri mlljont delavcev bm dela in gotovo tudi brez vsakega saalnlka Toda, kdor nI po polhoma slep in kdor le rkM ako malo pogleda naokr« «, ta aajtM takoj odgovor, da sme v v*t1W meri drisvvi ssad vtroM dHI tema, ker kHMtS1 ab idNh stf Vso meč naftim IzkorfiČevaleem, ko jhn oddamo nOe glasove In ktr Imajo vas poučne me* v povsod sloihi in z roko v Öbn bolj se bomo prêtai * mW tem lažje bo dele niillrHI Apí-lirám na nixiralte se pàl v socijalisti^no edina prava sé 2c volitve ih od e sarao katt-bp postadla ta stranka. Ne oddajmo naie naj boljie oroAje nSAim hajvečjim na sphAttikseau ds bi'gk kloratijkli proti nam. Ne oairajte se na nas^ protnike delavske politične stran ke, ki sttaftijo a vsem mogočim delavstvo, da bi ne pristopalo v édino pravo delavsko politično stranko. Pojdite nevstraéeno na prej b^es oaira na levo aU desno za edinka *eiljem, kl naa privede de reihve iz mezdnei aninonti namreč politična stranka. Sltber Ai dMaveft bl aserai biti člen sot| mvobo-dili 31 .jetnikov vedla pre-f Berlin, 30. »Srca. — Netnžki komunistični* voditelji izjavljajo* da je vlada v Bertinu nalažč iz-zvala sedanjo revolucijo z namenom, prvič, da zlomi! odfcor nemškega delavstvo; ptedpo ga izroči ententi v 42-letno gospodarsko težnost, in drugič, da prepriča en-tento, da je orofte v Nemčiji ie zmerOm potrebno. Vt Fritz Sachs, član odbora komunistični stranke, je dejal: Akciji vlade v centralni Nemci-; i je uvodni del načrta za popolno »kroženje revolucionarnega duha med ^proletarijatoiii v Nemčiji v svrho, da bo deltvatvo krotko in pokorno kakor! garajoča Živina, radar vlada naloži nahj celo breme vojne odfikodnlne, ki se ima plačati ententi. J&danjlh bojev nistt tavali komunisti niti niso prišli na povelje iz Moskve, kakor obezdajo buržoazna trobila, mar Več Jifi je provocirala vlada s A tfcm, da sSriese t pore 1n pripovedovat, ne tvori trdnjave pro-ker Viviani ne ,—ati najmanjše garancije, boljševizem v najUižuji bo-dolbosti pojavi v Franciji. Vivi-ai?l pozna slabo, zgodovino ^voje dežele ali pa mieJi da jo druid ne poznajo, kajti o Francozih je že I /-davnej fliklMl '^M^sVo^ d4 ttfi^ I ne ve, kdaj se dvižfPejo proti svo ji vladi. TbHko revolucij in kon trnreVdluHj nI imela *e nobena dežels MH Francija.'' ■1 1 .rm — Ta Stara ffislo ličila It danea, samo itrlasfti M srmoriti, "bojte se 'ka nilalisW, 'če fcrfnažsjo dsrore." 1'nlted Stst« 8tM korporsci ia hna fuksj svoje pd4j«tje. fett Mila j« sov filfrratini sistem; da hc bo!} prikWWM' d^avce na j^ Mamo hi jih edtrgk odi «t rok ovne orftStattMJr • dajala od Sto tlSSČ cM^H «Iva odstotka nagrade delavcem < < hc profit pomnoži na dve sto dolarjev, tedaj dobe delav-2K odstotkov hagrsdsMH Marsikateri dÜOvec bo sdaj /apel vmem o dobrih kapital! ►tih, ki z njim dele dfl«>Mek. PO-.-l.no glasno jo pa bodo peB 1 a v »ki vohuni. / „• ps i u'* TOBBAD V OBOBaiJI Alha^ Ck. 4- FreBn severne-sa dels mestece dHrjsi sito« tor nad, ki je ubil nefceg* eemerea ki ?H.ikodovsl do •eefcdesrt eee4». Veliko hü je požkodovanih. brzejav ni in telefonski drageri so podrti, žkoda snafta več sle tisoč dolar jev. De Vsi ere. peedsfdn.k bjk r« publike," Je v ČHttl% ir.jsV« v poilsna svojem skriviUu. de bede Irri "S- daljevsli vojno do j« PO oslali močne oddelke dustrijulne em pridela posli lieije ▼ je pol kraje, ¡h policija lirefifahjati revolUciOliarne odbo-ti, ki so jili delavci izvolili namesto tovarniških odborov. To pojaanuje spontane izbruhe pro-etarijata v srednji Nemčiji. — Vlada ne bi rada Ugodila ententi glede razoroženje narodne garde in zato je Izsvala revolto, da dokaže imperialistom v Parizu in jondonu, kako zelo potrebna Je narodna garda v Nemčiji, da namreč varuje deželo boljževiz-. Sedanji diktator Stinnes, ki vlada z drugllSi dobičkaji in vojnimi korupcisnisti, bo toliko ie Užival proletarijat, dokler se nekega dne znajde na tleh s svoje vladajočo bando, na njegovo mesto pa pride diktature proizvaja** jočega prdletarijta." I sC «bs ki islsj • Iz Buenos Alresa javljajo o velikih izgredih v Peruviji. V Limi in okolici je bilo večje žte-rilo oseb uMtfli. V nekem drugem krajn so bi« ubhi trije žandsrjl Zdkčs{ isfrsdov «e ni znan. Avstrijski plavokrvnei areti ran. Dr. Emerich Wiski Kitter von RittiKh, ki pravi, da je av slripH plemeuitaž, je bil te dili aretiran v KI Pasu, Tex., na obtožbo, da je pouarejal čeke. Prass Jožefov nsčak, igralec v kabaretu. Leonard Wo« ffling, ne^ čak ranjkega cesarja Franca JO-j>efa in brat bivše aakSonske kra-Ijiee, je stopil v službo v mOcem (Nadaljevanje s 1. atrtnl.) r " ' Mmm, ' odpeljal nersvnesi v BudapeŽto; trt tja; vozil ae je v avtomobilu V «uiformi angleškega častnika coz Dun^AM Dunaj,. 1. apr. — Is Budapešte Javljajo, da ima Hortyjeva vlada lamo še 10,000 vojakov na svoji Strali, toda ne upa se jih. poslati ki glavnega mesta, ker jim ne za kabaretu v Berlinu . kot igralec. «P* Ogiake armada šteje okrog Njegova prVa predstava se je dobro obneals. Hude razmera na 8)bvsJksm. V češkem parlamentu je izjavil posl. Barati, da razmere na Slovaškem spornih ja jo' na razmer? v Sibiriji. Ječe so napolnjen^. Izrekajo ee tajinatvt»}? smrtne obsodbi. Korupcija je velika. Bila je velika napaka^ da mu se poslih najslabši uradniki. Slabo gospbdarstvo je naredilo iz Slovaške idrugo Bosno, kot je bnifUortr je pod Avatrijo. — Pri naa nimamo poslanca Barina. v " , j Mednarodno todelovinje »oei-jalutičnih strank. Iavrtevalni odbor za mednarodsio sodelova- pGsliU 1 nje socljalističnih strank se jš leithi. N«stal na seji s dne 27. fObruaci je t 1. da se konstituira, Prišli so: aa Nemčijo: JJrispion, t^e-bour; sa AefllsžkO: tikinwell, NVallhead; sa Pranooako: Bra-cke, Longuet; sa »Avatrijf Sksret; s« Buzijo: Mar, Adler,, | tov, Sehreider; m Iber. Grimm; aa J' Kristan (kot nameetjiik »volje-nega in na konferenci nenav*o Čega Košanina); sa ein; ia Litovsko: Jan sa organizadjoPoslo ker (kot nameatnik in ua konferenci nenavzočega Gra m. fm urica i enega TRI BO.ttOO mož, dasi bi morala biti snižana po mirovni pogodbi na MMlMiH "Wienner Journal" poroča, da C v VaraŽdinu na HrvaŽkem sbranik 80,000 vojakov, ki nime rs vajo invadiriti Ogrsko. Budapežta, 31.' Marca. He |Mt lArty je danea poslal breS-I brzojavk Žično Brzojavko tpaiiMkemu krat lju ,Alfonzu s vprkltfnjem, če Sprejme bivšega monarha Itsrli p<»i/v"| i» - ^ Vsi ddpiai, kH zadevajo mednarodno sodelovanje socljalističnih strank, se naelavljajo na tajnika Frideriks A^Srji'^>U naj V. Beehte ' Kotflco oseb žkoslovalU Is šejo, da toliko, da jih ^že ne bodo mogli sešteti. Pomagajo si pa na ta način, da odirlasni.-e kg gre le tt. % jS isstopllo f Os oeflrrs? Listi pi dol^o kmtopiuKih tsktajo. MsJ| 265 tdkttt (MUrlssnk. Pol je dobila le izstop J® . w v je pa 7C Va r Plsnju jih je dsbfia 70 kg. torej Iz' cerkve je izstopUo 6»,-(»O oseb. Ker jih je p*. 7000 bilo brigtašen* še nsknadno, je vilo odstopivših 65.650. - Ali iti to!orlglnslndr 'fl* Bsds otrok T srsdnji Evropi. "L» Peupie" prinaša statUtiko bedi otrok v srsdnji Bvropi is vsjs, da je v Nemčiji en mi-on lx>lrif otrok. Na Madža^-skem js od 100.000 otrok, rojsnih lanskega leta, 45 tisoč belttlll. Na Poljskem pstfladojs v pri vest smislu besede 1.000.000 oSeok. krah v Vafiavl. Bas-ka poljskih trgojfrev, kl.ss je Davila z velikimi »pskuissšjmnl. je ustavila izplaecvsnjs. Poljske-Smer. pit^bfodnd društvo je V t r sira A o rešilo b» 90 5 AiMfknr mark, med tStt kto voj-ifltaMa llavajci zahtevajo, da jim inliÄWf vUdt dovoH V*'0 ln vino s pettfkjst odstotki slkohola. Prohlblcijs je povročlla sflno pl-jančevanje med domačini veči-noma pijejo razne atrupe • . 4 Opspa Curie, odkriteljiea radija, pride v kratkem v Ameriko. Ts V čaka nsgrada $101.0», priepevek ameriških ženskih or ganizafij za priznanje xoanstvrnih odkritij — Biro ze'ljudsktf štetje poro-Jfc da se je število enalfalHev preeej znižalo v sailujd. hm. - Kostarika se je rnhvsma tWsHšM vlsdi zs noto, k. je MIs a Psnsmi z zshlevo. ds r I sds priznati razmejitveni U leU Ü14. ' njenih Sadnjem So'ministrstvo nI roftglo več dvigniti svojih 300 mfljonov murk. f~ Ista usoda šoka še druge ban- ftršk ia groza! Ns svojhn li^ begu iz Moskve, o kstsrem so ja vili tudi neki slovenski Meti, sU doepela Lenin in Tioeki osoke o deee is ed Um v nnžsrainsm čol nu preko Hiška že v Ljubljeno eofcoto zvelsrSD iik vid,i, >• »ti I nI "pri fsimeii f€\ odkoder eu odšla " k belem volku" da ee odtegnete zvedavim očem ljubljanskega flrbea V nedelis sta se zglesils pri ljubljanski po Heiji. kjer jlk je pesdrsvil zs-st opni k belgrajskega "Ubudr" Kakor se nsp poroča, ostaneta oba *> LjObljani in ae pogajata zs konereijo ca inetsleelje naprav s nsptsom nv sstrsnis '00', I pata. ds bosta r Ljubljani mnogo zaalnfila od dobrih in so- iitičns gibanje mi Ogrskem nj|j-ß odgov(»rna skupina franeo-H^Hislistov pod vodatvom ge-Franchcta s matiaiom Fo. IN.P.1 ro da bo protestni ttt mu* 'jamči da ns L, .t......11A ii i^aiwSMh dl* do ooorossojpisiei vmistje i'iw sš ntsle StttfntS, Ml OHitijI Ii Jn- .-JI- fl »• «m gosiavije, usneeisvanjs n isnu- »IIS Po informacij^, M jih imajo berlinski listi, ima Kari 15,000 Vb ji ki So priSe^lltsnu zvestčbe in ga pozvali, naj jOi Vodi v Hu« d a pri» o, ds strmoglavijo usttrpi-torja Hortyja. Brzojavka z Dunaja se glsei, ds je "ujttništVO" Kirii f Steina- inanifer|u 'le kamaWs Ves dsn včeraj so prihajale deputacije mo* narhiatov v grad in ss-poklonile Ns r vladarju1 kem ie^oill vojaki iu kms- silna agitacija m ti za Karla, ln vssks minuta pomeni sanj več pristašev. Opoziciji Hortyja in njegovih trsbantoy je le navidezna in Iz "strategi«-ml. ozirov." ; ^ Hsag, llolsudija, 1. apr. — Ni-z o ¿c maka vlada je s ozirom na dogodke na Ogrskem storila potrebne korake, da m zavaruje proti enakim dogodkom na svoji Imej! in prepreči eventualni beg bivšega ksjzet^a Viljema is I topna. Htraže okrOg Doorna, kjer Wvs Viljem, se pomnožene. Z DWAMTPO* iBJrB POOWAL Ironwood. Mich - Wittes Hsik v svoj Kep. ns pslH vtsknil Farmar dlnamit ar ga je mirno za-Bsctrvsti je M ni k<**. FAXMSYA FBODAJ. rit-n r .v va .. jä l*%CrtÄltlT GLAVNI AT AN I SSST-SS ta LAWN DALE IcvrževsJni odbor: 1LUNOU. Id SMii iMk.'B'i^Ma 1^1 qism(% Mm« es ssweMeas. Nadzorni ¡m ^JLiTiÄV.r iL;4 o«ia m itmmm ss saihiii. ml V 01 L h % ■ ', tii »' M» • »OIV, tisi' '4v »"»»f l tt 1 •• i.¿¿¡¿Vm!' a^skSŠ. i MftL'" 'M Iti» B0BOALOW SUB, |j t Mi veto preskrbimo vss les zs k gradnjo 18x30. & H dock, Pa. ■Ž > 5-HoI)IH: Comparative Hawkins Ave., sslikosti Lumber Co., North Brad-(Adv.) ■ mwm t ij '■¿ar*- i MATVi ABHB POiX. Zirsdl pogbsiega menjavanja j« nemogoče postaviti stal-cen za deitarne pošiljatve. T: med nami in "Prtfsveto" nemo gočs latetl v lin 11 cene zs Isti dan kakor isids Hit. Zato bomo nava-jaH eens sa din natsj. 4 V Jugoslavijo pošljsmo ss: 1 2.00..............K Mfl 5.00.............«K MO 10.00..............K 1JW 20.00 *. . ........K 2,500 00.00 . , , .....«mimK MW 70.00 . , 10,000 378.00 765 0f u k dinar r kretne TEM I MO----- J i lt*khkMi lak*t » InftMte ■ ImST ^^ ■ KRONAH J TOVZM ogrskih vojakov na sv^ji stranii Polet tsea je mradt oddaljenosti * iStT^ P11 il^TMSK .......... .K 00,000 Kloo,000 Si en kode kdo poslati ih, naj računa 4 r. V Italijo pošljemo sai 1 6.00............. 110 lir 10.00.............. 280 lir 21.001, , ............ #00 Ur 4f.H0 .............. 1,000 lir 416.00 .............10,000 lir Denar naj m pošlje po poštnih a-orderih ill po binčnih 1 ali Bapress čekih ali ^ f i h 1 m m m i^i jiii ■ / . Jfew Tork City r- tiri' T m iiaini 'miim mi a Sa dUM 1 Jsvel e VICTORIA Unas, J** Umubum koli si lahko isbetsše. B fie vo» sred jem la živino, kom sli bres Uismoseml, U osebno ds sseos, jSS p .pravljen Vem psstrift Tss farms as nskajsjs r * p.de« lepih Ia defcrifc srtt Ia lezaks Ia pridillUH meni. , JOSM B9U0M» PKOSVETÄ ltarfce iz hptkújt 6. J« najHtfe disciplinarno sodišče. Podrobnosti uaunavijn solum. Z iskonam os morejo «Hrust» t okli druge sede ve r pristojnost v f 121. N oí «rije t In advokat um ae po- d rt* vi ta. »m Iskanje pravice in prarna o-bramba pred eodüH je braaploč- «m A Sodišče eo redna, upravno in driar no «odišče, lJrrT? •'«r t ^ * »117. ' Bedna '(oivilngta kaseneka) sodišča so okrajna, M aamorej« biti tudi potujoča, pokrajinska in najrišja eodiiie v Zagrebu. Vaa potttUba esiroma pretežno politična kmmjftvn dejanja, zabrandenn dojenja atrorjena s tiskano beaedo In rae »ločine so-di jo eodniki is naroda. ("'»at no aMm takih aodn&kov more rrttti vaak državljan mo-ikona spola, ki Ima ektivno volil-no prarieo t parieasent in ki js p j m ii t* n. Podrobnosti ustanavljajo tozadevni zakoni, «11* Vojna aodlKe aa rss, tudi vojaške delikte, kakor tndi duhov-ne sodiMa »e ukinjena in ee tudi r bodoče ne smejo nstsnarijati. I 123. Nikomur ne more soditi nepristojno eodiftče. * I m. Za kaaenako postopanja relja akuzatortfni princip. I 125. Za amnestije v kazenskem, do-hodarstrenem, upravnem in dl-Mctptiriarnem postopanju je potreben zakon. I 12«. Sodnik je nezarisen. V svoji sodnijski eluibi ne stoji pod ni-kako oblastjo, nego sodi po zakonu. So je zbolela, eem ji preakrbel zdravnika. Ali čujte in strmite! Ko je pričel čas venčanja in svatbe, se je pa Francka premislila. Pustila je mene na cedilu, na ka-tereh se sedaj hladim. Sicer pa ni tako hudo, ker menda ji bo «mogel F. P. kupit vsaj toliko kot jaz, za nad oeem ato dolarjev, če se bo hotela "stresatApeliram na ufante" v Barbertonu, pazite, da se ne vjamete na limance. Nasmu-kala je mene za oeem sto dolarjev in ne žettm, da bi imel ie kdo tako lepo areČo v tem. Od nje bi pa želel, do povrne, če ne meni pa naodu,' kar je prelahko pri meni dobila. Jaz sem pa sedaj slovenski ameriški vojak. Martin Sivic, Co. C. R. E. C. Camp Jackaon, S. C. (Advert.) uiimiuuuumRBnri i ' v " ,» -• ;; ■ POTMI LISTI. i| Zadnji čas mo imeli sknro vsak teden droge določbe gleda dobave jugoslovanskih potnih listov. Od 1. mam pa js sopet nova odred, ba, da mora M vsaka prošnja a potni list naprej v stari kraj na rlado r odobren je. Valed tega bo ▼■slo par msssosv, prodno bo srn-goče dobiti potni Ust Kdor ton j želi potovati na poletje, U mora takoj uložiti prošnjo, ako hoče dobiti svoj potni Ust pravočasno. Za italijanske in ameriške potne Usta ostanejo stara določbe, lojeld s ameriškimi potnimi Usti lahko potujejo v Jugoslavijo, ka-dar hočejo. Za nadaljna pojasnila o potnih listih, o kratenju parni-kov Kd^ pišite na naš naslov. PRISELJEVANJE. Vkl juh temu, da so nekateri naši "vss-vsdeir «e več meeeoev la-gaU ljudi s trditvijo, da bo s 1 maroem priseljevanje nstavljsno, naj poudarimo, da js 4 maios sa nami «a nove naselniike postave še vsdno nimamo in tudi ne vemo, kdaj jo bomo imeli. Sedaj je šs stara postava v veljavi in bo v veljavi vsaj še nekaj meeeoev, ako več ne. Naši rojaki imajo torej ie vodno dovolj priUke, da dobe k sebi svoje sorodnike. Pišite' nam po nadaljna navodila. DUTAB. Priprosta pamet nam pove, da sedanja vrednost dolarja napram jugoslovanski kroni ni naravna, ni opravičena, tamveč vnetne vzdržana in valed tega ni tra&na. Upravna sodišča 00 pokrajinska in najvilo ^pravno sodišče v Ljubljani In sodijo v upravnih «porih. Podrobnosti ustanavlja zakon. /rt}20 Državno eodišče v Belgradu je prietojno s 1. sa Obtožbe proti predsedniku republike iti ministrom) 2. da leftuie komoetenčne konflikte mfd rednimi in upravnimi oWsatmlwt^ 3. da imeka o prekoračenju koropetence samoupravnih enot; "4. aa verifikacijo opornih po-elanakih mandatov) I 128 Sodnijske razprave ao javne, rsann ako sodišče izreše, da je trftha javnost v interesu reda in morale izključiti. I 129. Sodnik ne more razsojati o tem, da 11 je zakon, ki je zakonito razglašen , veljaven ali ne. Sme rassojati o tem, all je zakon zakonito razglašen. " j Slavonic Immigrant Banki, 436 W. 23rd Street, New York City. Sporočam Vam, da sem prejel od Uprave Fondova iz Beograda priznanico za Kr. 103.448,— kate-ro »voto sem poslal preko Vaše Banke dne 4. jen. 1921. Ker ste pa mojo pošiljetev tako hitro privedli do izplačila, se Vam tem potem javno zahvaljujem, ter priporočam Slavonic Immigrant Banko v New Yorku vsem Jugoelovanom v Ameriki. S pozdravom Živa Orujin, P. O. Box 41, D^weU, m. (Adv.) RADOST IN VESELJE nastane doma v domovini, kadar dobe ram od svojcev Is Amsrik«. Ali veselje je veliko večje ako pvajmejo pomoč v denarja od svojih sorodnikov I» Amerik* < american union bank pošilja denar v JUGOSLAVIJO Wmo takorekoč "aa šsnk". TO ne ramo in neopravičsno rassssrje se na more vsdriatt. Krone sksro aa morajo Utt oanejše kakor ss. Ako Vam js no tam da se okori-stile s ssdanjimi gmami, te imate svoj "ehaa*", ne samudite ga. Mi imamo isvrstne direktne aveae s starokrajsUmi denarnimi zavodi in Vam ssto lahko točno ▼»Š. denar v domovino BRZO-f AVNO za samo EN DOLAR. nam takoj sa po- uloge prtnaisjo vam po 4« obresti la vai denar js pri nas vara» neloten. IspUčamo vse uloge vjak Čas bres vsaeega obve-stila v naprej. prodajamo "slfkarte". favno aetamtvo. Preekrtimo Pes. Za pojaanila pilita na t I american union bank» JOHN NEMKTM, »rade, 10 Bae« Umi II Terk, N. T. ti denar na kaka ossbo ali t*, da ga naložita v kak sanssljiv ds-narni zarod. V tam zlnčajn Tam ni pcnskrbtmo hranilni knjlšieo in do tlej, da dobite VI hranilno knjlüeo T roke, smo mi odgovor nI aa denar. Vaše eene ee vedno aud aajnt^nri la vse drogo se obrnite na slo- POTREBUJEMO dekle sa nevedno kuharico. Uglasite se te-lefonično. Telephone Shenley 198, Pittsburgh, Pa. • ■ ■ i __ POOBLASTILA dela MATIJA SUNDER ie 11 Ilf sa rojake po oeU AmerikL On ie morn vedeti, kako ss fe» oblastila izdelujejo. P1U m« in raalofi avojo zadevo, >e ti bo naredil vse pravilno, la ti ne bo PRODAJNO SIFKARTE NA VSE UftUE. Jrednn — -.fJnmndnSav^. Po^UM I. -Wt. ^ KASPAR STATE BANKL IMA RL. U__i A! ^ . ZZ **