SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 20 de abril - 20. aprila 2006
IGRALCI V PASIJONU
Haider zbral podporo za referendum
JANEZ JUHANT
Kristusov pasijon na veliki petek odslika-va tudi danapnjo resničnost, zato nas velikonočni prazniki odpirajo globljim razsežnostim osebnega in družbenega življenja, čeprav se tudi nam na ta razsežnost vedno bolj odmika. Vendar trpljenje in smrt ne pustita neprizadetega človeka, ki ima vsaj malo srca. Žal danapnji medijski cunami tudi tu naredi svoje. Stalni prizori umirajočih otrok v begunskih taboripčih Darfurja ali revnih predmestjih Kaira, Kalkute ali Madagaskarja, kjer si slovenski misijonar Pedro Opeka prizadeva za njihovo repitev, punčajo gledalce malodupne, saj se zdi, da se da komaj kaj spremeniti s posegi oz. prispevki malega in družbeno nevplivnega človeka. Vse zgleda pe bolj neobvladljivo in nerenljivo ob zavedanju političnih, gospodarskih in medijskih ozadij in manipulacij, ki celo trpljenje in smrt ,,sortirajo", a jih človek tudi danes ne more spregledati, pa naj gre za slovenskega ,,pra-vičnoljubnega" predsednika ali voditelje velesil ali navadnega smrtnika. A pasijon odpira ne le razsežnosti trpljenja nedolžnih, pač pa usodo človeka sploh.
Vsakdo izmed nas namreč igra neko vlogo v Kalvariji sveta. Ponavadi se te vloge menjavajo in prepletajo od Judeževega izdajstva in trgovanja, od brezpogojne Janezove in Marijine zvestobe do Pilatovega in velikoduhovnipkega strahu za čast in oblast. Zapletena vsakdanjost in strah, da bi priznali ,,prave barve" povzročata Petrove zatajitve. Navadno je tudi malo ljudi pogumnih za Veronikino pomoč v stiski ali pripravljenih vsaj za prisilno pomoč Cirenejca, pe manj za zvestobo Kalvariji. Triumfi navdupenja se hitro sprevržejo v obsodbe: ,,Križaj ga!".
Slovenska značilnost je trdoživa farizejska drža in ujetost v ohranjanje pravil, navideznega reda in zunanjosti, na kakrpne so se ujeli farizeje in jih je Jezus označil za ,,pobeljene grobove". Zato se slovenske sanje o samostojnosti vedno znova ujamejo v kalupe narodu odtujenih sil. Gibanje za zedinjenje leta 1918 je tako ostalo poldemo-kracija, osvobodilno gibanje 1941 pa končalo s komunistično tiranijo. Leta 1990 so preme-tenci speljali osamosvojitvene energije v kalupe sprevržene demokracije in pravila demokracije izkoristili za izčrpavanje naroda in države in posledice nosimo pe danes. Stalno vstajajo ,,priče", ki bi oživljale slovensko preteklost le na revolucionarnih zablodah, na katerih bi nekateri radi večno živeli in jim pri tem ni mar ne za narod ne za državo niti ne za prihodnost njihovih otrok. Vse to spremlja pe medijska podpora plačancev in celo vsakoletno podeljevanje nagrad za uspepno ,,prihvatizacijo". Slovenci so bolj papepki kot papež; radi izpolnjujejo uredbe takpnih ali drugačnih biričev in birokratov. Težje se odločajo za človepke in državotvorne drže gospodarnega ravnanja z narodnim blagom in usodami svojih ljudi pa naj gre za gospodarjenje s policijsko zaseženimi avtomobili, razrepevanjem sodnih zadev ali skrbjo za dobro ptudentov ali mladine. Težnja po birokratizaciji le potrjuje farso bivpega samoupravljanja, ki je zacementirala pričakovanje navodil od zgoraj. Slovenski komunisti so bili najbolj vneti izvrpevalci svoje obrti v SFRJ. Kako se torej zanesti na človepkost in zvestobo? Človek bi včasih kar verjel Machiavelliju: ,,O ljudeh namreč na splopno lahko rečemo, da so nehvaležni, muhasti, hinavski in potuhnjeni, da beže pred nevarnostmi in so pogoltni na dobiček. Dokler jim izkazujep dobrote, so vsi tvoji, ponujajo ti kri, pre-
moženje in otroke, ko se stiska približa, odpadejo."
Zato hujskanje množic ali medijska propaganda niso le preteklost montiranih procesov. Tudi danes se ipčejo grepni kozli, izpupčajo roparji, na križ pa pribijajo in obtožujejo nedolžni in to ne le v sodstvu in medijih. V ozadju so srebrniki, za katere so nekateri pripravljeni prodajati tudi svoje najdražje, kaj pele narodnjake ali domovino. Zapiranje tovarn in prodaja trgovin in bank zaradi večjega dobička na Vzhodu s ceneno delovno silo žensk in celo otrok je le ena oblika sodobnega trgovanje z ljudmi. Farizeji potem zmigujejo z glavno, čep Ti glej! Toda ,,kri teh ljudi" bo pripla tudi na potomce. Posledice neurejenih razmer so razrvana čustvena stanja; Slovenci smo na četrtem mestu po ntevilu samomorov, za Rusijo, ki je na prvem.
Tudi Petrova zgodba se ponavlja. Ostati zvest ni lahko ne prijetno. Priložnosti vabijo k prilagodljivosti in upogljivosti. Pravičnikov nikjer ne vidijo radi, zato se ljudje raje prilagajo. Težko je namreč plavati proti toku, živeti sam in doživljati, da se vas ljudje izogibajo. Enostavneje se je prilagajati in nekako preživotariti. Mediji danes temu dajejo ton in smer. Poosamosvojitvena zgodovina je polna požrtih političnih obljub, a tudi osebnih zatajitev, posledice so neuresničeni projekti, osebno pa prekinjena partnerstva in zamere.
Eni bodo menili, da se jih verski prazniki itak ne tičejo, drugi (verniki), da gre tu za verske stvari in ne družbene probleme. Na Brezjah naj bi torej ne posvečevali slovenskega naroda Bogu, ker je v deželi tudi nekaj nevernih. Na drugi strani se lahko vprapamo, koliko je pe vernih od teh, ki imajo polna usta Boga in krpčanskih izročil, a so pripravljeni za malike vpiti: ,,Križaj ga!".
Navsezadnje pteje le Veronikin prt ali vsaj prisiljena pomoč Cirenejca, če že nismo sposobni Marijine ali Janezove zvestobe ob umirajočem na križu. Le to je v preteklosti ohranjalo narod. Glavno zaslugo za to imajo žene, ki so vedno podpirale tri vogale doma in zato je vedel Ivan Cankar, da so ostali pri življenju, ker so uživali materino telo in pili njeno kri ... Da so slovenske matere to zmogle, so romale pod križ in častile Žalostno mater božjo. Daritev je cena za življenje posameznika in naroda, treba jo bo bolj porazdeliti in ne prepustiti le na ženskih ramah.
Staroslovanska beseda blago-slavljati izraža dobre želje, držo, ki drugemu privopči dobro, kar je vsebina velikonočnega blago-slavljanja. Ne pkodoželjna privopčljivost niti izkoripčanje ne prinapata blagoslova, a težko je blagoslavljati v zapostavljenosti in prikrajpanosti. Jezusova zgodba govori vsem, da ni zadnja beseda sebičnost, ne grabežljivost in ne privopčljivost. Celo razbojnik na križu je ob Jezusu začutil usmiljeno odpupčanje in vsaj kdaj v življenju pride vsak človek v uro, ko mu odpupčanje odpre novo upanje.
Jolka Milič pravi v intervjuju za Zvon, da smo Slovenci individualisti in nismo sposobni in pripravljeni čutiti skupaj. Za prve kristjane po Kristusovem vstajenju je rečeno, da so bili enega duha in enega srca. Čeprav so taisti na veliki petek zbežali in se razkropili, jih je velika noč združila v novo silo, ki je prekvasila svet. To je velikonočna želja ne le za kristjane, pač pa za vse državljane te države. Čut za drugega je uspepna podlaga za čvrsto državo. Saj poznate priliko, ko je oče zbral sinove, naj zlomijo zvezano butaro. Razdeljeno so zlahka zlomili, zvezana kljubuje vsem viharjem.
Deželni glavar na Koronkem Joerg Haider je po dveh mesecih zbral potrebnih 15.000 podpisov podpore za izvedbo referenduma o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah.
Kot je zatrdil Haider, bo izid referenduma o dvojezičnih krajevnih tablah za deželo Koronko „obvezujoča" osnova za nadaljnja pogajanja o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koronkem. Če bi OeVP avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla v koronki deželni vladi skupaj z BZOe glasovala za izvedbo referenduma, bi se tako lahko skrajpal predvideni postopek za pripravo glasovanja.
Referendum bi s tem po Haiderjevih besedah lahko potekal že konec maja ali pa v začetku junija, obenem pa tudi pred rokom 30. junija, ki ga je avstrijsko ustavno sodinče določilo za izpolnitev odločbe glede dvojezičnih krajevnih tabel v Pliberku in Drveni vasi.
Če OeVP v koropki deželni vladi ne bi podprla BZOe pri izvedbi referenduma, pa naj bi ga po Haiderjevih načrtih izvedli jeseni letos. V ta namen bodo ,,ob ustreznem" času predali podpise koronkemu deželnemu volilnemu uradu, ki mora v roku treh mesecev odločiti o izvedbi povprapevanja prebivalstva.
Haider je zavrnil tudi stalinča strokovnjakov za ustavno pravo, ki menijo, da bi bil koronki referendum o dvojezičnih krajevnih tablah protizakonit. Kot je dejal, „poskusi bojkota s psevdoznanstvenimi ekspertizami ne bodo učinkovali", pravnim strokovnjakom, ki so kritizirali njegov načrtovani referendum, pa je očital, da so ,,ideolonki nameni močnejni od znanstvene resnosti".
Na referendumu naj bi se povpranalo, ali se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-odstotnim manjninskim
deležem, in tam samo v krajih s 15 odstotki Slovencev, ali se postavijo v krajih z 20-odstotnim manjninskim deležem, in tam samo v krajih z 20 odstotki slovenske manjnine, ali pa se sploh ne postavijo in vprapanje dvojezičnih krajevnih napisov s tem ostane odprto.
Avstrijski strokovnjaki za ustavno pravo, ko sta Heinz Mayer in Bernd Christian Funk, so omenjeni referendum ocenili kot protizakonit. V skladu s koronko deže no ustavo bi moralo namreč biti referendumsko vprapanje ,,kratko, stvarno, jasno in brez pripomb vrednotenja", poleg tega pa bi se moralo nananati na „samostojno področje dejavnosti dežele", je glede tega ugotovil Funk. Oba pogoja pa naj ne bi bila izpolnjena.
Koronka deželna ustava sicer predvideva referendum, če ga podpre 15.000 volilnih upravičencev. Že v prvem odstavku deželnega zakona o referendumih pa je zapisano, da je referendum mogoče izvesti za „ugotovitev volje prebivalcev dežele glede predmetov iz samostojnega področja delovanja dežele". Po oceni vseh vodilnih pravnikov pa vprapanje dvojezičnih krajevnih napisov ni samostojno vprapanje dežele avstrijske Koronke, temveč avstrijsko zvezno vprapanje.
Večkulturnost je bogastvo tako Evrope kot tudi Avstrije, zato se nobena kultura ali jezik ne more dvigniti nad druge.
Dvojezične krajevne oznake morajo zato postati simbol medsebojnega spontovanja, so poslanci zapisali v pismu ter opozorili, da so razpihovanja nestrpnosti in groženj na podlagi konstruktov o ozemeljskih zahtevah evropske sosede popolnoma nesprejemljiva in pomenijo zlorabo političnega kapitala za doseganje kratkoročnih političnih učinkov.
Rupel z avstrijskim veleposlanikom
Zunanji minister Dimitrij Rupel je na pogovor povabil avstrijskega veleposlanika Valentina Inz-ka, s katerim sta govorila o položaju slovenske manjnine v Avstriji.
Minister Rupel je v pogovoru izpostavil visoko ntevilo in vsebino pritožb, ki sta jih on sam ali slovenska vlada v zvezi s tem poslala na avstrijsko vlado oziroma njene najvinje predstavnike, so sporočili z MZZ.
Rupel je pojasnil, da ne želi posegati v predvolilni boj v sosednji državi niti v koronko lokalno politiko, ki si morda celo želi konfrontacije s slovensko državo.
Vendar je Avstrija kot
in zancitnica slovenske iz
članica EU pravic
manjnine, ki izhajajo mednarodnih pogodb, vključno z Avstrijsko državno pogodbo, upravičena in dolžna varovati pravno veljavne in dogovorjene evropske standarde, ko gre za položaj manjnin in njihove jezikovne pravice, navajajo na MZZ.
Kot ne dodajajo, utegne to notranje ali dvostransko vprapanje zaradi najnovejnih zaostritev - predvsem po volji dejavnikov v sami Avstriji -postati nirne mednarodno vprananje.
Minister Rupel je veleposlaniku izrekel priznanje za ntevilne pozitivne
dosežke v odnosih med državama, hkrati pa je opozoril, da si javnost zastoj pri uresničevanju jezikovnih pravic slovenske manjnine in napovedani deželni referendum vse pogosteje razlaga kot nevarnost za poslabnanje državnih odnosov.
Rupel in Inzko sta izrazila upanje, da je s članstvom obeh držav v EU nastopilo obdobje novih priložnosti za krepitev dobrososedskih odnosov. Pri tem sta spregovorila tudi o pomembnem napredku slovennčine, ki je s slovenskim članstvom postala eden uradnih jezikov v EU in s tem enakovredna nemnčini, so ne sporočili z MZZ.
BERI_
slavje velike noči v sloveniji..............
iz življenja v „našem domu".....
cvetna nedelja v .2 rožmanovem domu
3
za da vincijem še ,,judežev evangelij" .......4
3
BRALI SMO
Nekaj se premika
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
V mariborskem dnevniku Večer je v petek 7. aprila izTPSo sledeče poročilo o zanimivem srečanju. Vsi izrazi in tudi narekovaji so v originalu.
Pod pokroviteljstvom Janeza Supnika, predsednika državnega sveta, je bil v Muzeju novejpe zgodovine v Ljubljani odmeven in dobro obiskan posvet na temo 65 let od okupatorskega napada na Jugoslavijo. Živahno razpravo je vodil znani zgodovinar Jože Dežman.
Dr. Tamara Griesser Pečar je kot uvodničarka v temo, naslovljeno Zgodovina in zgodovinopisje v tranzicijskih trendih, dejala, da mora biti zgodovinska znanost v izjavah jasna in nepodkupljiva in se ne sme podrejati določenim političnim nazorom, kot se je dogajalo dolga desetletja po drugi svetovni vojni. Ko je govorila o začetku druge svetovne vojne, je menila, da takrat mednarodno pravo pe ni bilo tako razvito, kot je sedaj, in da je bilo po vojnem pravu ,,pe marsikaj dovoljeno, kar danes ni več" (denimo jemanje talcev pod določenimi omejenimi pogoji). Pri tem naj bi bilo nesporno, da je Nemčija kot okupatorka prekoračila takratna mednarodna pravna pravila. Enako naj bi bili, je poudarila, ravnali tudi ,,Titovi partizani". Zato bi
,,morali njihovo pobijanje civilnega prebivalstva smatrati za vojne zločine". Po njenih besedah pri nas vb vedno prevladuje miVjenje, da je kritika NOB, ne glede na njene zločine, ve vedno nedopustna, tiste, ki to počno, pa se označuje za zagovornike faVzma in nacizma.
Po njenih besedah naj bi bila partizanska stran leta 1942 pobila okoli dva tisoč Slovencev. Po kapitulaciji Italije leta 1943 pa naj bi bili partizani samo v septembru in oktobru ubili 900 slovenskih ljudi (na ljubljanskem območju 600), domobranci pa le 60. Kraji, kot so Grčarice, Turjak, Kočevje, Mozelj in Jelen dol, pa naj bi bili simbol „zločinskega delovanja partizanov med vojno". V povojnih pobojih do januarja leta 1946 naj bi bilo pobitih 13.536 Slovencev.
Po ugotovitvah Invtituta novejve zgodovine naj bi bilo vseh slovenskih žrtev druge svetovne vojne 89.404, od tega vtevila, je menila Pečarjeva, naj bi bilo 22 odstotkov žrtev „komunističnega terorja".
Kot je dejal Jože Dežman, bodo na temo o vojnem in povojnem dogajanju organizirali tudi okroglo mizo in druge razprave, ki naj bi postopno pripomogle k zgodovinskim razjasnitvam takratnih razmer in dejanj.
VTISI IZ SLOVENIJE
četrti veliki teden smo že doživeli v Sloveniji, pa vsakič so občutki drugačni.
Se vedno človeka strese čuden občutek, ker je veliki petek delovni dan. Solarji, dijaki in Vtudentje morajo v volo, prav tako njihovi profesorji; in seveda tudi vsi drugi zaposleni. Izjema so tisti, ki obiskujejo katero od katolivkih srednjih vol, kjer vodstvo letni program tako uredi, da jim na veliki petek ni treba k pouku.
Tudi cvetna nedelja ima svoj čar. Navajen na „ljubljanske" butarice, kot jih imenujejo, je le-teh bolj malo v vkofljivki cerkvi, pa čeprav smo iz Ljubljane le dobrih deset kilometrov. Teden pred cvetno nedeljo jih je ljubljanska tržnica polna: z barvanimi oblanci in smrečjem (oziroma ci-presjem). In to ne pretežno z barvami slovenske zastave, ampak vseh vrst: tudi rumene, vijolične, oranžne ...
Na navem koncu, ki že stopa v dolenjsko okolje, pa tega ne poznajo. Oblanci sploh ne pridejo v povtev in namesto smrečja je glavno zelenje brVjan, ki bujno napolnjuje butarice. Barvitost oblancev nadomestijo trakovi, spet raznobarvni. Vsak jih izbira po svoji presoji ali okusu: župan domače občine si je v butarico vpletel trakove rumene in zelene barve, barve občinske zastave ... Vsako leto ob koncu mave župnik simbolično nagradi imetnike butaric, ki pa morajo biti izdelane doma; ne kupljene: za največjo butaro, pa najmanjvo; tisto, ki jo prinese najmlajV vernik, pa najstarejV, itd. Letos je bil rekord pri Vtirih metrih in ve čez! Bila je tudi primerno debela, temu primerno
©tiri metre in ve čez ...
Po praznikih
težka, zato jo je kar oče nosil.
Priprava žeg-na je tudi stvar navade, ki je zelo razVrjena. Zajame tudi tiste kristjane, ki se med	letom
malokdaj ali nikdar ne približajo cerkveni liturgiji. Ti so v letoranji pastorali vb posebej obravnavani; imenujemo jih obrobni kristjani (kategorija, ki bi jo po argentinsko
lahko prevedli kot ,,muy catolicos"). Zato so obredi blagoslavljanja žegna zelo dobro obiskani.
Priprava žegna je pa zelo enostav-
Družina vkofljivke zborovodkinje Karmen
Pogled po cerkvi
na. Komur čas prehitro mine in nima časa, da bi sam spekel potico, pobarval pirhe, ali nima mame, tavče ali tete, ki bi to storila namesto njega, si lahko pomaga v trgovinah in na tržnicah, kjer najde vsega v najrazličnejvih kakovostih in oblikah. Hren tudi ni problem: vsak vavčan ga ima na svojem vrtu; le izkopati ga mora. Mevčani si tudi ne belijo glave: tako kot pirhe in potico dobijo teh korenin kolikor hočejo na tržnicah, trgovinah ali veleblagovnicah. Pa tudi v najrazličnejvih omakah: z jabolkom, same. Včasih sem ga sam pripravljal in jokal pri tem; letos nisem bil preveč navduven in sem med nakupom segel po naribanem, okisanem hrenu iz kamnivkega okoliva. Morda prihodnje leto ...
GB
Foto: Anton Mu vič
Slovesno po vsej Sloveniji
V cerkvah po Sloveniji so potekale vstajenjske slovesnosti in velikonočne mave. V ljubljanski stolnici je slovesno mavo daroval ljubljanski nadvkof in metropolit Alojz Uran, ki je v pridigi vb posebej pozdravil vse bolne in trpeče. Dejal je, da velikonočno jutro nosi v sebi sporočilo življenja.
Mariborski nadvkof Franc Kramberger je v Mariboru vodil vstajenjsko slovesnost in velikonočno procesijo po Slomvkovem trgu, nato pa je daroval vb slovesno mavo. Novoimenovani celjski vkof Anton Stres je vodil vstajenjsko slovesnost in velikonočno procesijo pri Sv. Juriju na Ptuju. Novoimenovani murskosobovki vkof Marjan Turnvek je daroval velikonočno mavo v Starvah na Dravskem polju, koprski vkof Metod Pirih je daroval slovesno mavo v koprski stolnici, novoimenovani novomevki vkof Andrej Glavan pa je popoldne daroval mavo v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.
Ob 111-obletnici ljubljanskega potresa pa so se verniki ljubljanskih župnij popoldne zbrali v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani, kjer je ljubljanski nadvkof Uran imel zaobljubljeno protipotresno pobožnost.
Slovenski vkofje so v pisnem vovčilu ob veliki noči zaželeli, da bi bil tudi letos ,,nav največji praznik srečen in milosten". Posebej so se spomnili vseh, ,,ki doživljajo preizkuvnje, nesreče, izgube in stiske".
Veliki teden, ki smo ga praznovali po krvčanski tradiciji, v Argentini ni pomenil premora, čeprav je več kot dva milijona prebivalcev izkoristilo proste dni za turizem.
Eni in drugi. Številke kažejo, da vedno več ljudi izkorivča razne praznike in proste dni, za oddih na morju, v hribih ali v drugih turističnih krajih. Število srečnikov raste iz leta v leto. A to vb ne pomeni, da se sorazmerno izboljvuje socialna raven prebivalstva. Omenili smo že, da se položaj izboljvuje za delavce, ki so v okviru sindikalnih konvenijev, hudo pa so prizadeti in se slabva stanje onih, ki delajo ,,na črno". Nekaj posebnega je tudi položaj upokojencev. V primerjavi z inflacijo se je delno zboljval le položaj tistih, ki imajo najnižje pokojnine. Oni pa, ki spadajo v vivje kategorije, so pa v teku let mnogo izgubili. To je posledica dejstva, da se mnogokrat poviva le nižjim kategorijam, ali pa se namesto procentov vsem da določeno vsoto. Tako se počasi a vztrajno veča vte-vilo tistih, ki prejemajo najnižjo pokojnino (haber m^-nimo) in se končno nahajajo v istem stanju tisti, ki je ves čas prispeval le malenkost v socialni fond in oni, ki je vse življenje redno in znatno vlagal v pokojninski sklad. Zopet nek način kri-vičnosti. Dejstvo je, da ne enemu ne drugemu minimalna pokojnina ne zadovča za vredno preživetje.
Vsi trpimo. Socialni položaj je pred veliko nočjo povzročil nove eksplozije. Medtem ko so vtevilni sindikati podpisovali sporazume z povivicami plač, je položaj v podzemskih železnicah pripeljal do stavke. Zaradi 180 delavcev, ki so ,,na črno" zaposleni, je direktno ali indirektno trpelo sedem milijonov ljudi. Ko je vlada ugotovila, kako to negativno vpliva na njen ugled, je poslala policijo naj napravi red. Stavko so nato preložili za en teden a jasno je postalo kako se eni in drugi (sindikat in vlada) sprenevedajo in gledajo vstran. Novi podpisi tudi ne zagotavljajo socialnega miru. Sedaj pride na vrsto za vlado trd oreh: pogajanje o plačah z državnimi uslužbenci. Večinsko je to eden najbolj prizadetih sektorjev, katerega kupna moč je najbolj trpela zadnja leta. Bodo tudi oni sprejeli 19%, ki je že uradna vtevil-ka, nakazana iz vladen palače?
Ko te potrebujem ... Položaj okoli „papirnic" na reki Urugvaj doživlja novosti. Najprej je urugvaj-ska vlada prehitela Argentino in predstavila svojo protestno noto pred mednarodnim sodivčem v Haagu. Potem je presenetila Svetovna banka, ki je v poseb-
nem poročilu sicer izjavila, da tovarni ne bosta povzročili ekolovke katastrofe, a priznala, da podjetja ne posredujejo vseh potrebnih podatkov za stvarno ugotovitev ekolovke vkode.
Seveda je postavila pod vpravaj svoje posojilo za gradnjo papirnic. Isto je nato storila ve holandska privatna družba ING. Ko so se na argentinski strani povrnile blokade je Kirchner izrazil željo, da bi v sporu posredovali ,,obe Cerkvi". Presenetljiva provnja, potem ko skoraj od samega nastopa sedanje vlade Kirchner vodi do Cerkve agresivno politiko in se je razmerje slabvalo iz dneva v dan. Bo cerkveni poseg, ki ga že izvajata vkof iz Gua-leguaychu in nadvkof Mon-tevidea, zbližal položaje in predsednika prepričal, da je dialog najbo jva pot, pa naj si bo na zunaj ali pa doma?
Zima grozi. Počasi a vztrajno se bliža zima in grozi s stanjem na energetskem področju. Se vb spominjate, ko je Menem pri-vatiziral vse in so nam trdili, da po tem ne bo nikoli manjkalo ne plina, ne elektrike, ne drugih goriv? Nekje se je stvar zataknila. Kje? Bistveno, privatizirana podjetja niso izvedla potrebnih investicij za razmah, industrijska reaktivacija je pa pridala svoje. Država ni nadzorovala niti predvidela tega stanja. Po petnajstih letih je v letu 2005 prvič padla proizvodnja plina. Med leti 2002 in 2005 je proizvodnja petroleja padla za 12% (izvoz kar za 45%). Sedaj nam grozi pomanjkanje vseh omenjenih storitev. Vlada vzpodbuja privatizirana podjetja naj investirajo in jim v ta namen ponuja razne povivice in davčne oprostitve. Obnovila bo gradnjo jedrne elektrarne Atucha II in načrtuje nove vodne elektrarne. A vpravanje je, če bomo privli pravočasno. Za to zimo želijo, da ne bi bila prehuda, ker sicer bo kriza grobo nastopila. Se hujve pa se nam obeta za leti 2007 in 2008.
Finančni mir. Je pa eno
področje, kjer vlada mirno diha. To je seveda del argentinskega paradoksa: Kar je bila vb včeraj največja skrb, je danes pod kontrolo: zunanji dolg. Za kratko in srednje obdobje so predvideni vsi potrebni fondi, da bo država mirno odplačevala svoj dolg. To pa je povzročilo čudno stanje: Mednarodni denarni sklad (FMI) zapira svoje urade v Buenos Airesu, in bo moral skrčiti tudi ostalo strukturo: odkar sta tako Brazil kot Argentina plačali ves svoj dolg, je vrsta uradnikov, ki nima nobenega opravka. Recepte, ki jih je Sklad toliko let vsiljeval tem deželam, bo moral sedaj izvesti sam.
Zarečenega kruha ...
SLOVENCI V ARGENTINI
NAŠ DOM SAN JUSTO
Obisk parlamentarne komisije v Balantičevi poli
V soboto 18. marca, ko je pola Franceta Balantiča ponovno sprejela učenke in učence, ki so se po poletnih počitnicah vračali s prenovljenimi močmi, je bil začetek pouka nekoliko drugačen. Pričela je redno delovanje z visokim obiskom parlamentarne komisije za Slovence po svetu. Obiskali so nas predsednik komisije mag. Janez Kramberger, člana komisije Drago Koren in Boptjan Zago-rac, sekretarka Breda Mulec in predstavnica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Suzana Martinez, spremljala je tudi goste iz Slovenije odpravnica poslov veleposlaniptva RS Jana Strgar.
Sprejela je obiske predsednica doma, ga. Mici MalavaPč Cassullo s člani glavnega odbora Napega doma ter voditeljico Balantičeve pole, go. Ireno Urbančič Poglajen.
Otroci so lepo, urejeno počakali na dvoripču, da bi napi
vabilom gdč. Angelce, čigar izkupnje, ki ga ji nudi več kot polstoletno poučevanje, naj le poskusimo s petjem in pripovedovanjem v družinskem krogu, je vtisnilo navzočim prijazen in pozitiven občutek, da je veliko dobrega že storjenega a je samo od nas in od vsakega posameznika odvisno, koliko časa bo pe med nami zvenela slovenska beseda.
Voditeljica pole, ga. Irena Urbančič Poglajen, se je tudi prisrčno zahvalila odboru starpev s predsednico prof. Andrejko Lipupček Bonino na čelu, za vso pomoč in se tudi priporočila za delo v letu 2006, ko bo pola Franceta Balantiča praznovala 55. obletnico.
35. obletnica Zveze mater in žena
Neprecenljivo delo, ki jo opravlja dobrodelna ustanova Zveza slovenskih mater in žena, je doživelo tudi lepo priznanje, ko smo se javno zahvalili vsem požrtvovalnim članicam za njihovo delo ob priložnosti 35. obletnice organizacije.
Lepo oblikovana sv. mapa v sanhupki stolnici je bil lep začetek dneva. Po skupnem zajtrku se je vrpil občni zbora Napega doma (poročilo prihodnjič) in takoj nato smo se zbrali v spodnjih prostorih, kjer so bile že pripravljene mize za okusno kosilo.
Prireditev je bila zelo dobro obiskana,kjer se je zbralo približno 250 ljudi.
Da je sanhupki odsek Zveze ploden ne le v rednem delu, pač pa vedno pripravljen tudi za kaj več, je pričal program, ki so ga sedanje in bivpe članice Zveze za to priložnost pripravile. Na pobudo Anice Mehle, se je zbral ženski zbor, ki je pod taktirko prof. Andrejke Selan Vombergar zelo navdupil navzoče. Zapeli so lepe domače, slovenske pesmi, ki so nas popeljale po vsej Sloveniji: zdaj na Primorsko, zdaj na Gorenjsko in tako prepotovali
gostje prispeli ter jih prijazno pozdravili. Ivana Tekavec, dolgoletna učiteljica ter tajnica glavnega odbora Doma jih je prisrčno pozdravila, opisala delo ustanov ter organizacij, ki v Domu delujejo. V pozdravu je tudi omenila pestro leto 2006, ki je zaznamovano z okroglimi obletnicami: pola Franceta Balantiča letos praznuje 55. obletnico; Nap dom kar pol stoletja; mladinski organizacij 45. obletnico; Mepani pevski zbor, 35. obletnico; Zveza slovenskih mater in žena deluje tudi že 35 let, Druptvo upokojencev pa 5 let. Učenci in učenke 7. in 8. razreda so v dobrodoplico recitirali pesem Toneta Kuntnerja „Slovenec biti", otropki pevski zbor, ki ga vodita Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk, pa je veselo pozdravil z lepimi, domačimi slovenskimi pesmimi.
Po formalnem a spropčenem delu sprejema smo se pomaknili v gostinsko sobo, kjer smo ob lepo pogrnjeni mizi skupno zajtrkovali in se lepo pogovorili o načrtih za letopnje leto.
NAŠA SKUPNOST ZIVI
Predsednica doma je razkazala prostore poslopja ter jih povabila naj podpipejo knjigo gostov. Voditeljica pole jih je spremljala v polske prostore, kjer so gostje imeli možnost, da so si od blizu ogledali kako potekajo polske ure v poli Franceta Balantiča in se z učenci tudi živahno pogovorili.
RODITELJSKI SESTANEK
V nedeljo 2. aprila je pola Franceta Balantiča priredila roditeljski sestanek.
Začeli smo z družinsko sv. mapo, ki jo je sooblikoval otropki pevski zbor pod vodstvom ge. Marije Krajnik Štrubelj ter Kristine Skvarča Šenk.
Že v Napem domu, smo se srečali pri skupnem zajtrku in takoj nato se zbrali v polskih prostorih na razgovor.
Skupno delo učiteljev in starpev je rodilo bogato srečanje. Izbrana tema je bila ,,Otrokova dojemljivost za učenje jezika". S praktičnimi, sodobnimi nasveti je gdč. Angelca Klanpek podala glavne misli v zvezi z naslovom srečanja. Poudarila je, da bodo otroci imeli bogat besedni zaklad, če bodo že zgodaj slipali čimveč raznolikih besed. Otroci, ki jim že od rojstva dalje starpi in sorodniki veliko pojejo, pripovedujejo in prigovarjajo, se intelektualno bolje in hitreje razvijajo, kakor otroci, katerim so te okolipčine prikrajpane.
Priljuden razgovor o tako aktualni temi, s prijaznim
Cvetna nedelja v Rožmanovem domu
Cvetna nedelja pomeni za nas kristjane dan zmagoslavnega vhoda napega Gospoda Jezusa Kristusa v Jeruzalem. A letos smo se Slovenci tudi spominjali, da so pred 65 leti na isto nedeljo 6. aprila sile Osi napadle Jugoslavijo. Tako je bila ona cvetna nedelja dan žalosti, za Slovence pa začetek tragedije, ki je do-
govor je težil k ljubezni do bližnjega in solidarnosti. Petje med mapo sta vodila gospoda Selan in Starič.
Po končani sveti daritvi nas je kot običajno nagovoril predsednik zavetipča Peter Čarman in nas nato povabil na že pripravljeno bogato kosilo, ki so ga pripravile požrtvovalne gospe iz San Justa (Radop
slovensko ozemlje ob spremljavi melodij. Čestitamo iniciativi in kličemo pe na mnogo nastopov!
Povezovala je dr. Alenka Belič Fantini, ki je v prvi vrsti povabila go. Nežko Lovpin Kržipnik za pozdravne besede. Nato je predsednica Napega doma, ga. Mici Malavapič Cassullo — tudi dolgoletna predsednica Zveze San Justo — v imenu Doma poklonila spominsko plaketo. Predsednica osrednje Zveze slovenskih mater in žena, ga. Pavlina Dobovpkova, je tudi imela tople besede zahvale za dolgoletno opravljeno delo ter spodbudne besede za naprej.
segla svoj vipek na Vetrinjs-kem polju maja 1945 in v Kočevju, Teharjah in drugod junija istega leta.
V nedeljo, 9. aprila tega leta pa bi lahko rekli, da je bil ,,dan, ki ga je naredil Gospod". Lepo toplo vreme je bil okvir, v katerem se je v Rožmanovem domu, tej hipi slovenske solidarnosti, zbralo izredno ptevilo rojakov. Že od zgodnjih jutranjih ur so se tudi domovalci
Olga, s pomočjo Anice Zakrajpek, Francke Jerovpek in France Dolenc); asado pa bil na skrbi dveh strokovnjakov: Henri Bregar in Franci Štrubelj. Tudi sladkih krofov ni manjkalo, mojstrovina Francke Benko in sodelavk. Za dobro kapljico in brezalkoholne pijače pa je poskrbel Franc Oblak. Omenimo pe žrebanje, za katerega že vrsto let daruje kakpno svojo
V	nedeljo, 26. marca je bil tudi občni zbor Slovenskega doma v San Martinu, po mapi v prostorih doma.
V	sredo, 29. marca popoldan je bil v Slovenski hipi duhovnipki sestanek.
Isti dan zvečer je bila učiteljska seja voditeljic slovenskih osnovnih pol.
V	petek, 31. marca je bila seja Medorganizacijskega sveta v Slovenski hipi. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj.
V	soboto, 1. aprila je bilo v mali dvorani Slovenske hipe predavanje arh. Jureta Vombergarja za mladino, ki je že zaključila srednjo polo. Tema je bila ,,Napad na družino".
V	nedeljo, 2. aprila po sv. mapi je bil v Slovenski hipi izredni občni zbor Rožmanovega doma. Obravnavali so spremembe druptvenega pravilnika.
Isto nedeljo je imela Zveza slovenskih mater in žena, odsek Pristava, svoj sestanek.
V	četrtek, 6. aprila je imela Zveza slovenskih mater in žena svoj mesečni sestanek. Vodila ga je predsednica Pavlina Dobovpek.
V	petek, 7. aprila so na Pristavi delali butarice.
V	soboto, 8. aprila so jih delali v ostalih slovenskih domovih.
V	nedeljo, 9. aprila — na cvetno nedeljo - je bil v Rožmanovem domu blagoslov zelenja, sledila je sv. mapa, nato je bilo tradicionalno skupno kosilo.
Isti dan je bil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi nadaljevanje občnega zbora.
Po napi h krajevnih domovih so bile za prvi petek svete ure.
Prvo soboto v mesecu je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura za nove duhovni pke poklice med nami. Letopnje geslo je „Prosite in boste prejeli".
pripravljali na to prijetno srečanje. Gospa Emilia Serpen, ki že 26 let opravlja ta posel, je pripravila vse kar je potrebno za mapno daritev, ki je bila prva postaja srečanja.
Prireditev je pravzaprav začela z blagoslovom zelenja. Blagoslovitev pa je obsegla tudi obnovljene in moderno opremljene prostore v stavbi doma.
Sledilo je branje pasijo-na in sveta mapa, ki jo je tokrat daroval dr. Jure Rode. Njegov mapni na-
stvaritev napa umetnica An-drejka Dolinar.
Po kosilu je sledil pogovor med prijatelji in znanci. Veselja ni manjkalo, domovalci so z zadovoljstvom pripovedovali o obnovah in spremembah, ne le v stavbi temveč tudi v postrežbi in skrbi. Za konec pa smo si obiskovalci in stanovalci vopčili vesele velikonočne praznike in si obljubljali, da se bomo tu pe srečali, če ne prej na prihodnjem kosilu.
Nace Frančič
Zveza žena in mater iz San Martina je imela sestanek 16. marca. Bil je posvečen javnemu delavcu Rudolfu Smersuju ob 100 letnici rojstva.
4. aprila pa je sanmartinska ZSMŽ romala v Marijino svetipče Schoenstatt, v Florencio Varela.
Msgr. dr. Mirko Gogala je bil imenovan za administratorja pkofije San Miguel. G. doktor je že veliko let generalni vikar te pkofije.
Zveza slovenskih mater in žena je tudi letos izdala velikonočne vopčilnice, ki so bile na voljo v Slovenski hipi in po krajevnih domovih.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI.
PISMO IZ ZDA
Bled
,,Otok blepki, kinč nebepki..." je svojčas zapel pesnik, stih ki ga je nape dupno pastirstvo v letopnjem koledarju posodobilo v ,,Otok blepki, kras nebepki..."
Bled, skupaj s Postojnsko jamo, je najbolj znan in obiskan turistični kraj v Sloveniji. Razglednica z jezerom z otokom in cerkvico na sredi, je podoba ki najpogosteje predstavlja lepote slovenske zemlje. Sladokusce pa povrhu pe spominja na nepreko-sljive blejske kremne rezine, po domače, krempnite.
Naselje Bled, z okoli 5.700 prebivalci, leži ob vzhodnem vznožju Julijskih Alp in spada med starejpe turistične kraje. Jezero je dolgo 2.120 m, proko od 500 do 1.000 m, globoko pa do 31 m. Njegov odtok je Jezernica. Voda se poleti segreje
Turizem je v tem okraju močno razvit in se je začel že pred stoletji. Prvi obiskovalci so bili gotovo romarji, ki so iz okolipkih krajev romali k Mariji na otoku. Valvazor poroča o^ termalnih vrelcih že leta 1689. Švicarski zdravnik dr. Arnold Rikli je na obrežju jezera dal postaviti kopalipko stavbo s prostori za goste, katere je zdravil s sončnimi, zračnimi in vodnimi kopeli. Delal je na Bledu od leta 1854 pa do 1916 in bistveno pripomogel k mednarodnemu slovesu Bleda. Zato ima pred farno cerkvijo tudi spomenik, skupaj s Prepernom.
Ko so zgradili železnici - 1870 in 1906 - in je kraj postal lažje dostopen, je ptevilo obiskovalcev stalno raslo. Leta 1903 in 1906 je Bled dobil uradna priznanja kot
Severna Amerika in ppansko govoreči vseljenci
do 24° C, v bolj mrzlih zimah jezero tudi zamrzne. Posebni okras tega jezera je pa seveda otoček s cerkvico. K celotni sliki okolja pa spada tudi grad, zgrajen na navpični skali, 140 m nad jezerom.
V okolici Bleda so napli sledove naselitve pe iz bronaste in železne dobe in tu je najbolj raziskano naselitveno območje alpskih Slovanov
Že leta 1004 je nempki cesar podaril blejski grad - takrat le trdnjava - briksenskim pkofom, ki so imeli tu svoje upravitelje. Leta 1515 so blejski kmetje med kmečkim uporom grad razdejali. Grad je bil obnovljen in od takrat pa do 2. svetovne vojne je grad z okolico večkrat menjal gospodarje.
Pod grajskim hribom stoji župnijska cerkev sv. Martina, iz leta 1905. Tu je nekaj časa župnikoval bivpi adroguejski bogoslovec, sedaj že pokojni Jopt Martelanc.
Na blejskem otoku so napli sledove kulta se iz poganskih časov in izkopali temelje zaporednih krpčanskih kapel in cerkva. Sedanja cerkev je iz 17. stoletja, prav tako veliko stopnipče z 99 kamnitimi stopnicami, ki vodijo od pristana k vrhu otoka. Cerkev, ki jo ljudje imenujejo cerkev nape ljube Gospe ali Marijina cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju. V njej je znameniti ,,zvon želja" - od 1534 leta - s katerim romar pozvoni v veri in upanju, da se mu bo izražena želja bolj gotovo izpolnila. Cerkev je bila pod komunizmom odprta kot muzej, leta 1972 pa restavrirana in vrnjena za bogoslužje.
Tradicionalni čoln, s katerim se roma na otok, se imenuje pletna. Obzidje in druge stavbe na otoku so dobili svojo končno obliko sredi 17. stoletja.
zdravilipče in važen turistični kraj cesarske Avstrije.
Pod prvo Jugoslavijo je bila na Bledu poletna rezidenca kralja Aleksandra, po vojni pa proletarca Tita.
Zdravilipki turizem, ki je bil opupčen, se zopet obnavlja. Pomemben postaja tudi kongresni turizem in pa kulturno-umetnipke prireditve, za kar je primerna Festivalna dvorana in pa prostori po večjih hotelih.
Za pport pridejo v poptev Športna dvorana, pozimi ledeni Stadion in umetno drsalipče. Na jezeru se vrpe tudi mednarodna in svetovna veslapka prvenstva - kar gotovo pripomore, da se slovenski veslači vračajo z Olimpiad z medaljami.
Del obale je urejen za kopanje, okrog jezera so označene sprehajalne poti, nekateri hoteli imajo pokrite bazene. Seveda si tudi lahko izposo-dip čoln za veslanje. V jezeru je 19 vrst rib, za ribolov so najbolj zanimivi som, postrv in pčuka. Na razpolago so igripča za tenis, minigolf in golf. V bližini so tudi manjpa smučipča.
V bližnji in pirpi okolici Bleda je več zanimivih turističnih točk, med katerimi izstopa soteska Vintgar -Blejski Vintgar. Okrog 1,5 km dolgo in do 300 m globoko sotesko je izrezala rečica Radovna v apnenčasto pobočje. Že leta 1893 je druptvo iz Gorij speljalo pot skozi sotesko, vsekano v strme stene in opremljeno z mostovi in galerijami. Tako hodip nad brzicami, tolmuni - kjer lahko opazujep postrvi - in slapovi, od katerih je največji slap Sum, 13 m. Grep tudi pod obokom kamnitega mostu, ki je bil zgrajen v začetku prejpnjega stoletja za bohinjsko železnico.
Zbral Franci Markež
Vedno sem bil prijatelj pte-vilk in matematike. Vsa svoja mlada leta sem si želel, da bi bil knjigovodja katerekoli veletrgovine. Seveda, takrat ni bilo pe niti govora o danapnjih čudovitih računalnikih. Marsikomu, ki je že pripel v leta, se pe sanja o tistih dobrih starih, zlatih časih. Pa so bili res tako ,,zlati"? Naj mi bo dovoljena primerjava tistih daljnih časov z danapnjimi razmerami.
Pri nas, v Beli krajini, ni bilo velikih kmetij. Največ posestnikov je imelo od pet, pa do 15 hektarov orne zemlje. To je bilo ravno toliko, da se je lahko obdelalo z domačo družino. Za delo v vinogradu se je pa najela pomoč. Vinogradi so bili oddaljeni deset kilometrov do Plisivi-ce, ali pa v drugo stran do Drapič. Tako so najeti delavci hodili zjutraj pep deset kilometrov. Delati je bilo treba vsaj osem ur, nakar so utrujeni hodili drugih deset kilometrov do doma. Za vse to so dobili plače 10 dinarjev na dan. En kilogram sladkorja je takrat stal 16 dinarjev, tako da je moral ročni delavec delati en dan in pol za en kilogram sladkorja.
Elektriko so napeljali pri nas leta 1939. Do takrat smo imeli razsvetljavo s petrolejskimi svetilkami. Za en liter petroleja je bilo treba odpteti 7 dinarjev. Tako da je moral navaden delavec delati tri četrt dneva za en liter petroleja. Marsikatera gospodinja si zaradi visokih cen ni mogla privopčiti skodelice dobre kave. Pražile so ječmen, pridale nekaj cikorije, in to je bila kava za zajtrk. To naj bo za primerjavo razmer in cen, pred drugo svetovno vojno v državi, od katere ni ostalo niti ime, s sedanjimi, tukaj na Floridi.
Najnižja plača delavca je sedaj na Floridi določena od prvega januarja tega leta na $
6.40 dolarjev na uro. V glavnem je to zaslužek vseh poljskih delavcev. Najnižje plačani delavec zasluži za en kilogram sladkorja v 30 minutah. Lepo rumeno zapečena kokopka stane v trgovini 6.00 dolarjev. En galon bencina (skoraj 4 litre) stane 2.60 dolarjev, z dnevno razliko nekaj centavov več ali manj. En galon mleka stane 3.60 dolarjev.
Prijatelj Grega je po poklicu tesar. Delavci te vrste so zelo iskani, pe posebno po zadnjih treh ciklonih. Njegova plača je 14.00 dolarjev na uro. Tako da zasluži v eni uri za en kilogram sladkorja, pečeno kokopko, liter mleka, paket pražene kave in pe ptruco kruha.
Do tukaj ni večjih problemov. Na splopno je hrana zelo poceni.
Splopno mnenje pa je, da če ne bi bilo emigrantskih delavcev, ki so pripravljeni delati na polju za minimalno plačo, bi cene hrani poskočile dvojno. Kljub velikemu pritoku emigrantov, je nezaposlenost izredno nizka. So dnevi ko zdrsne pod 5 %. Marsikatera država kjerkoli na svetu bi bila vesela, če bi imela tako nizko ptevilo brezposelnih. Nima dela kdor ne mara delati, ali pa noče sprejeti dela ki je na razpolago.
Od druge strani pa niso stvari preveč rožnate. Najemnina za stanovanje je od vsaj 800 dolarjev mesečno in od tam navzgor. Tako se tudi po pest ali pe več delavcev stlači v eno stanovanje. Glavno je da je streha nad glavo, na komodnost bodo mislili kasneje. Kdor pa ima lastno hipo, mora računati vsaj na 5 do 6.000dolarjev davka letno na hipo.
Emigranti so po eni strani dobrodopli, po drugi so pa tudi velik problem. Teh je nekaj milijonov v Ameriki, ki imajo že
uradno dovoljenje za bivanje in delo v tej deželi. Je pa v Ameriki kar 11 milijonov, ki so pripli ilegalno in brez vsakrpnih dokumentov. Še pred nekaj letih so bili črnci prva manjpina. Sedaj so jih pa že daleč prekosili ppansko govoreči emigranti. Na splopno so to delavni in popteni ljudje. Nekaj let delajo po raznih službah, da se dobro vživijo in naučijo jezika, potem se pa skupajo osamosvojit.
Začnejo na primer z česal-nim salonom, pizzerijo, ali kaj podobnega, in so mnogi precej uspepni, tako da postanejo z leti lastniki velikih trgovin. Na Floridi je vpisanih 226.727 podjetij različne velikosti, ki imajo ppansko govoreče lastnike. Na davčni upravi je prijavljenih 33 milijard dolarjev letnega prometa v teh podjetjih. V celi Ameriki pa 179 milijard. To so pa že vsega spoptovanja vredne ptevilke.
Tudi ptevilo emigrantov-vo-livcev je že tako veliko, da se politiki potegujejo za njihovo naklonjenost. Množično lahko nagnejo kazalec zmage v korist eni ali drugi stranki, od katere pričakujejo več koristi in podpore. Te dni so bile ptevilne demonstracije emigrantov po vsej Ameriki. Vipek je bil v Los Angeles. Zbralo se jih je pol milijona, in so napolnili cele ulice. Ni pa bilo nobenih proti-ameripkih napisov. Obratno, bilo je na stotine ameripkih zastav. Saj ne zahtevajo nič drugega, kakor da se jih spoptuje in da se jih ne obtožuje da so kriminalci in teroristi. Njihov edini prestopek je, da so pripli v to deželo brez dokumentov. Upajmo, da se bo ta emigrantski problem repil brez večjih problemov in v obojestransko zadovoljstvo.
Vsi prijatelji, znanci in bralci lepo pozdravljeni.
Niko Tomc
NOVA POLEMIKA
Kaj je „Judežev evangelij"?
Družba National Geographic je v Washing-tonu na novinarski konferenci prvič predstavila 1700 let star koptski rokopis, ki naj bi spremenil ustaljeno podobo enega od Jezusovih apostolov Jude Ipkarijota, ki je doslej veljal za sinonim izdajalca. Rokopis, ki so ga odkrili v egiptovski pupčavi v 70-ih letih prejpnjega stoletja, poroča, da je Jezus v bistvu Judežu naročil, naj ga izda tistim, ki so ga nato pribili na križ, na ta način pa je uresničil božjo voljo.
Izvrpni podpredsednik National Geographica Terry Garcia je ob predstavitvi dejal, da je rokopis najpomembnejpi starodavni nesvetopi-semski tekst, ki so ga odkrili v zadnjih 60. letih.
Avtentičnost so preverili z različnimi ustaljenimi znanstvenimi metodami, potrdili pa so jo tudi nekateri profesorji, strokovnjaki za tovrstna besedila, kot je profesor koptskih ptudij univerze Munster v Nemčiji Stephen Emmel. Tekst naj bi sčasoma vrnili v Egipt, kjer bo shranjen v kopts-kem muzeju v Kairu.
Rokopis naj bi napli v jamah El Minya v Egiptu, nato pa naj bi krožil med različnimi trgovci s starinami po Evropi in ZDA, kjer je preživel 16 let v bančnem trezorju v kraju Hicksville v državi New York, dokler ga ni leta 2000 kupila pvicarska trgovka s starinami Frieda Nussberger-Tchacos. Skupala ga je prodati, pa ni plo, nato pa ga je izročila skladu Maecenas iz Basla v Švici. Projektu se je nato pridružil Natio-
nal Geographic skupaj z ameripko neprofitno organizacijo za zgodovinska odkritja, inptitutom Waitt, ki je financiral različne znanstvene teste, ki so potrdili starost in avtentičnost dokumenta.
Rokopis na papirusu v koptskem jeziku izvira iz leta 300 napega ptetja in je kopija izvirnika v grpčini. V njem je navedeno, da je Jezus Judeža kot svojega tesnega prijatelja prosil, naj ga izda in tako ,,preseže" druge apostole. Rokopis trdi, da je samo Judež povsem razumel pomen Jezusovega učenja in da se je podredil njegovi volji.
Ideja sicer ni niti najmanj nova ali revolucionarna, kot so jo razglapali pred razkritjem rokopisa, pe najmanj pa spreminja zgodovino. Tudi evangeliji drugih apostolov namreč namigujejo, da je bil Jezus „vnaprej obvepčen" o Judeževi izdaji.
Prav tako se zaradi enega samega rokopisa ne bo spreminjalo celotno razumevanje in interpretacija Svetega pisma nove zaveze, menijo nekateri poznavalci. Rokopis potrjuje le znano dejstvo, da je bilo zgodnje krpčansko gibanje precej raznoliko in niti najmanj enotno.
Judežev evangelij naj bi spisali gnostiki, to je starodavna krpčanska sekta, na katero je uradna cerkev gledala z nezaupanjem in jih imela za krivoverce. Kot pred časom ,,Da Vincijeva pifra", tako tudi sedaj ,,Judežev evanelij" skupa sejati zmedo in seveda — služiti obile ,,judeževe grope".
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NAJVEČJI IZVOZNIK
Novomenki Revoz je ponovno največji slovenski izvoznik, saj je lani izvozil za 265,5 milijarde tolarjev, kar je 35 odstotkov več kot predlani. Poleg Revoza, ki je lani ustvaril 7,8 odstotka celotnega slovenskega izvoza in se na prvo mesto uvrpča že vse od leta 1995, se v prvo peterico največjih izvoznikov uvrnčajo pe skupina Gorenje (bela tehnika), Lek, Krka (oba lekarninki proizvodi) in Slovenska industrija jekla (SIJ). Omenjena izvozna podjetja so lani skupaj dosegla 770 milijard tolarjev izvoza, s čimer so ustvarila 22,6 odstotka celotnega slovenskega izvoza.
ZGOŠČENKA V SPOMIN ŽRTVAM
Ljubljanska Glasbena Matica je izdala zgopčenko s samospevi, dueti in orgelskimi skladbami, ki so jih sopra-nistka Andreja Zakonjpek, basbaritonist Marko Fink in organist Tone Potočnik izvedli v čast Francetu Rodetu ob njegovem imenovanju za kardinala. Kot je na časnikarski konferenci povedal Potočnik, so ob tej priložnosti izvedli večinoma slovenske skladbe, med njimi tudi orgelske pesmi Stanka Premrla in Matije Tomca. - Zvočni zapis je nastal na koncertu, ki je bil izveden v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu in so ga nastopajoči poklonili spominu 60-letnici povojnega begunstva in žrtvam tistega časa; marsikatera od njih je pa v smrt ravno skozi zavodsko kapelo.
ŠENTRUPERT BO OPČINA
Ustanovitev občine Šentrupert, ki se bo izločila iz občine Trebnje, bo po mnenju predlagateljice referenduma na tem območju, poslanke NSi Marjete Uhan, kraju prinesla možnosti hitrejpega razvoja. Izločitvi ne nasprotujejo niti v Trebnjem, kjer, kot je pojasnil direktor občinske uprave Janez Slak, ne bo pripo do poslabnanja razvojnih možnosti.
PO LJUBLJANI S KOLESI
Na devetih lokacijah v Ljubljani si je mogoče sposoditi kolo. Zanj bo treba odnteti 200 tolarjev za dve uri oziroma 1000 tolarjev za dnevno izposojo.
PO SVETU
KONČNO PRODI
Kar nekaj dni je poteklo po koncu italijanskih parlamentarnih volitev, da je vodja sredinsko leve povezave oklical zmago. Dosedanji premier Silvio Berlusconi pa pe vztraja, da je med volitvami prinlo do nepravilnosti. Medtem je italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi sprejel Prodija in poudaril, da ne pričakuje hitrega oblikovanja nove italijanske vlade. Sicer pa je Prodiju že čestital francoski predsednik Jacques Chirac, ki je prepričan, da bosta Rim in Pariz okrepila medsebojno sodelovanje. Nemnka kanclerka Angela Merkel pa je izrazila upanje, da bo Italija kmalu dobila stabilno in delujočo novo vlado.
KITAJSKA IN ZDA
Kitajski predsednik Hu Jintao je na svojem prvem uradnem obisku v Združenih državah Amerike. Amerinki predsednik George Bush ga bo v Beli hira sprejel v četrtek. V ospredju pogovorov bodo po napovedih dvostranski odnosi med državama, predvsem visok amerinki primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko. Washington skrbi tudi narapčanje kitajske vojanke moči, najbolj pa neravnovesja v trgovinski menjavi, saj je amerinki primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko lani znapal rekordnih 200 milijard dolarjev.
ZAPRTI PALESTINCI
Približno 3 tisoč ljudi se je zbralo na ulicah palestinskega mesta Gaza v znak solidarnosti s Palestinci, ki so v izraelskih zaporih. Podobni shodi so bili ob dnevu zapornikov tudi na Zahodnem bregu, o zadevi pa naj bi razpravljal tudi palestinski parlament. Palestinski minister za informiranje Jusef Rizka je medtem v pismu pozval Mednarodni odbor Rdečega križa, naj dodatno pritisne na Izrael za osvoboditev palestinskih zapornikov in izboljnanje pogojev v zaporih. Po njegovih besedah Izrael neprestano ovira obiske svojcev pri zapornikih ter ovira delo njihovih odvetnikov. V izraelskih zaporih je trenutno okoli 9 tisoč 400 Palestincev.
TEŽAVE Z IRANOM
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej se mudi na obisku v Iranu. Tamkajnnje oblasti skuna prepričati, naj prenehajo bogatiti uran. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ob prihodu El Baradeja v Teheran že zavrnil zahtevo Združenih narodov o zamrznitvi jedrskih aktivnosti. El Baradej si bo kljub temu prizadeval spodbuditi sodelovanje med agencijo in Iranom ter tako poskunal spor reniti po diplomatski poti. Sestal se bo z vodjo iranske delegacije pri Mednarodni agenciji za jedrsko politiko Alijem Laridžani-jem in iranskim podpredsednikom, vodjo iranske jedrske organizacije, Golamom Rezo Agazadehom.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
V	Buenos Aires je prispel pred dnevi generalni direktor Izseljenskega oddelka pri Organizaciji Združenih Narodov g. Tittman Harold. Imel je več razgovorov s predstavniki argentinske vlade, da bi v republiko lahko pripo ne več beguncev, zlasti družine beguncev, ki žive v tej državi. Pred dnevi je bil sprejet pri visokem izseljenskem funkcionarju OZN tudi direktor slovenskih dunnih pastirjev g. Anton Orehar. Razložil mu je položaj slovenskih beguncev, ki imajo ne svoje družine v domovini. Prosil ga je za pomoč in posredovanje za odobritev posojila pa plačilo voznine za begunske družine. G. Tittman Harold je obljubil vso svojo pomoč.
SKUPnčINA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
V	soboto 21. aprila t. l. popoldne se je sestala 1. redna dveletna skuppčina SkA na Alvarado 350 v Ramos Mejia. Udeležilo se je nad polovico buenosairenkih ustvarjalnih članov; nekateri iz drugih dežel so poslali pooblastila in predloge. O dosedanjem dvoletnem delu so poročali predsednik Jurčec, tajnik Marolt, za filozofski odsek dr. Brumen, za literarni odsek Simčič, za umetnipki odsek Marolt, za glasbeni prof. Geržinič, za gledalinki Jeločnik. Poročilo o knjižnih izdajah je podal dr. Debeljak, o Meddobju Simčič, o Vrednotah Jurčec. Najdaljne in najbolj izčrpano je bilo poročilo blagajnika L. Lenčka. Branje poročil je zavzelo poltretjo uro. Sledila je debata. Po odmoru so se vrnile volitve vsakega člana uprave posebej. Z vsemi glasovi so bili izvoljeni dosedanji člani: predsednik Ruda Jurčec, 1. podpredsednik dr. Tine Debeljak, 2. podpredsednik prof. Lojze Geržinič, tajnik Marijan Marolt, blagajnik Ladislav Lenček C.M. Odseki si volijo vodstvo na lastnih sestankih. Med sklepi sta najbolj pomembna ustanovitev historičnega odseka (začasni vodja M. Marolt) in pooblastilo odboru, da v naslednjem dvoletju osnuje naravoslovni odsek. Sprejetih je bilo pe več sklepov ter pooblastil odboru in upravi.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V soboto 21. IV. 56 sta se poročila v Villa Dominico g. Pavle Jeretina, in gdč. Anica Puntar. Mladi par je poročil ženinov bratranec Rev. Ivan Jeretina, lazarist v Lujanu, za priči sta mu pa bila nevestina mati ga. Marija Puntar in g. Milon Stare. Mladoporočencema ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in jima želimo vso srečo ter mnogo božjega blagoslova.
V	družini gospoda Jožeta Glaviča ml. in gospe Marte, roj. Simčič v Lurdesu so dne 23. aprila t.l. dobili sinčka Oskarja-Danijela.
Srečno naključje pa je naneslo, da je prav isti dan v Mendozi dobila sinčka Aleksandra gospa Marija Glavič, sestra g. Jožeta Glaviča, poročena z g. Lojzetom Maru ničem.
Srečnima družinama izrekamo nane iskrene čestitke in želimo vso srečo in zdravje sinčkoma.
SLOVENSKI DAN V BUENOS AIRESU DNE 22. APRILA 1956
Obvestila in vabila za ta dan, ki so izpa v časopisju, so bila tako skromna in preprosta, da so bila že skoraj pomanjkljiva; vreme je bilo tri ali ntiri dni pred to nedeljo tako nestalno in kujavo, da smo vsi zaskrbljeni pogledovali v oblake; uspeh tega dni pa je bil tak, da je zaprlo sapo vsem tistim, ki so tako radi razpravljali o „skupnosti", a so zdaj videli skupnost, zdravo, močno, pravo. Slovensko! Ta skupnost, vse te nane organizacije s sicer tako različnimi osebami in minljenji, ta nana prava skupnost je s Slovenskim dnem naredila svoj dokončni izpit: zmožna in možna je živeti. Samostojno, svobodno in bratsko.
Svobodna Slovenija, 26. aprila 1956 - nt. 17.
SLOVENCI IN ©PORT
V DVOJE GRE LAŽJE
Najboljpa slovenska teninka igralka Katarina Srebotnik je v paru z Japonko Šinobu Asagoe zmagala na turnirju v amerinkem Amelia Islandu z nagradnim skladom 600.000 amerinkih dolarjev. Slovensko-japonska naveza je v finalu ugnala Južnoafričanko Liezel Huber in Indijko Sanio Mirza s 6:2 in 6:4. Srebotnikova je po zmagi v Antwerpnu tako zabeležila že drugo zmago sezone v dvojicah, skupno pa je v ženskih dvojicah slavila že 13. v karieri.
Ni pa se jima iznlo na turnirju v amerinkem Charles-tonu. V četrtfinalu sta zanesljivo, v manj kot uri, premagali domačinko Ashley Harkleroad in Rusinjo Galino Voskobo-jevo s 6:1, 6:3, vendar sta morali v polfinalu kloniti pred drugima nosilkama Španki Virginia Ruano Pascual in Američanki Meghann Shaughnessy.
SPET JESENICE
S peto finalno tekmo se je končalo letonnje državno prvenstvo v hokeju. Branilci naslova, igralci Acroni Jesenic, so si po zadnjem uspehu nad VTZ Slavijo s 7:0 priborili odločilno četrto zmago ter tako drugič zapored osvojili naslov najboljpega v samostojni Sloveniji. Skupno je to njihova peta slovenska zvezdica, prvi so bili tudi že v letih 1992, 1993 in 1994.
KOLESARJI SKORAJ LETIJO
Kolesarji Perutnine Ptuja so dosegli novo zmago. Na ntiridnevni dirki Nord Isere v Franciji so imeli ves čas glavno besedo, na koncu pa so ure pokazale, da je bil najboljni njihov Hrvat Tomislav Dančulovič, ki je vodstvo v predzadnji etapi prevzel "iz rok" klubskega kolega Bontjana Mervarja. Edino etapno zmago za Ptujčane je v prvi preizkunnji zabeležil Matej Marin, kar pomeni, da je bila rumena majica ves čas na hrbtu ptujskih kolesarjev.
Z VETROM V JADRIH
Bronasti z olimpijskih iger Vasilij Žbogar je zmagal v razredu laser na mednarodnem spomladanskem pokalu Nokia v jadranju, ki je potekal v morju pred Izolo, v njegovem domačem mestu. Člana koprskega Jadra Karlo Hmeljak ^in Luka Verzel sta bila v razredu 470, tretja Tomaž Čopi in Aljaž Jadek (Portorož-Olimpic), 13. pa sestri Teja in Alja Černe (Pirat), ki sta bili najboljni v ženski konkurenci.
ZASEDENOST SLOVENSKIH ZAPOROV
Trenutno je v slovenskih zaporih zaprtih 1250 oseb, kar je za 113 več, kot je bilo povprečno stanje lani, kar je največ od osamosvojitve Slovenije. Kljub prenapolnjenosti zaporov in preobremenjenosti zaposlenih, smo delo v preteklem letu dobro opravili, je ocenil v.d. (vrnilec dolžnosti) generalnega direktorja Uprave za izvrpevanje kazenskih sankcij Dunan Valentinčič.
V TRSTU PODELILI NAGRADO VSTAJENJE
Letonnjo 43. nagrado vstajenje, ki jo Slovenska prosveta podeljuje zamejskim in zdomskim avtorjem, je za leto 2005 prejela pisateljica Lida Turk, in sicer za romansirano biografijo Zora in za svoje dosedanje literarno in kulturno delo.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	cerkvi Marije Pomagaj je bila 9. aprila krpčena Valentina Alenka Marinucci. Očka je Humberto Marinuc-ci, mamica pa Marta Lucia Lukančič. Botrovala sta Carlos Alberto Urdinola in Esther Claudia Ruiz, krstil pa je g. Franci Cukjati.
V	moronski stolnici je bil v nedeljo, 9. aprila, krpčen Martin Gabriel Gaser, sin Aleksandra in Marjane roj. Bitenc. Botra sta bila Sandra Skubic roj. Bitenc in Marko Gaser.
Srečnim star nem nane čestitke! Nova diplomantka
Na fakulteti za arhitektura univerze v Moronu je diplomirala Marija Celeste Štefe.
Novi arhitektinji čestitamo in želimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druntvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so ne: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Pavlina Dobovnek, Nace Frančič, Janez Juhant, Ivana Tekavec, Marko Vombergar, Jože Rupnik, Niko Tomc, Anton Mupič.
Mediji: STA, Radio Ognjinče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri ponljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za ponljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
18. aprila 2006
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKA PRISTAVA
bo v nedeljo, 30. aprila, po sv. mapi na Pristavi.
Po občnem zboru bo člansko kosilo. Prijave na tel.: 4627-4935
Budin poslanec v Rimu
EVRO US dolar
239,6 SIT 190,0 SIT
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Na parlamentarnih volitvah v Italiji je bil v poslansko zbornico na listi leve sredine Romana Prodi-ja izvoljen tudi slovenski poslanec Milop Budin, ki je bil doslej edini slovenski senator v Rimu. Sicer pa se je v Furlaniji Julijski krajini (FJK), razen na Goripkem, večina volivcev odločila za desno sredino, ki je bila na vsedržavni ravni v Italiji tesno poražena.
Budin je v prvih odzivih že napovedal, da se levi sredini obeta zmaga, to pa pomeni ,,da bo zavel nov, bolj pozitiven veter tudi v odnosu med Slovenci in javnimi institucijami v Italiji". ,,Osebno sem vesel in zadovoljen nad rezultatom," je poudaril. ,,Novost je v tem, da bom odslej v parlamentu poklican, da sledim problematiki nape manjpne," je pe dodal.
Zmaga Prodijevega tabora so pozdravili tudi v obeh krovnih organizacijah slovenske manjrane v Italiji. Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka je dejal, da so s Prodijevo zmago ,,,yeč kot samo zadovoljni". Če bodo napovedi potrjene, potem se bodo spremenile tudi zadeve z zapčitnim zakonom za slovensko manjpno, je ocenil in spomnil, da je dosedanja desna vlada premiera Silvia Berlusconija ,,načrtno rupla vse postavke zakonskih določil zapčitnega zakona, ki je tako ostal mrt-
OBVESTILA
ČETRTEK, 20. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih Mater in žena iz San Martina .
Ob 16. uri nam bo lic. Emi Urbančič Marupč dala koristne napotke za dupevno in duhovno zdravje. SOBOTA, 22. aprila:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Občni zbor Slovenske kulturne akcije, ob 17. uri v mali
dvorani Slovenske hipe. Slovenska kulturna akcija sporoča, da zaradi nepredvidljivih okolipčin 22^ aprila, ne bo predavanja dr. Janeza Zorca na temo Črne luknje. NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor dru ptva Zedinjena Slovenija, po map v Slovenski hip.
V Slovenski vasi Misijonska veletombola. Pričetek ob 15. uri.
ČETRTEK, 27. aprila:
Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v
Slovenski hip. PETEK, 28. aprila:
Občni zbor Kreditne zadruge Sloga v Slompkovem domu
ob 19. uri. NEDELJA, 30. aprila:
Občni zbor dru ptva Slovenska Pristavi, po map v Slovenski
hip. Po občnem zboru člansko kosilo. Konferenca Slovenske demokratske stranke Odbor Argentina v Slompkovem domu ob 10.30 uri. Odbor upokojencev vabi na kosilo ob 13. uri v Nansm
domu v San Justo. SOBOTA, 6. maja:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Predavanje Dr. Jureta Rodeta: „Benedikt XVI proti relativizmu" za mladino, ki je že zaključila srednjo polo ob
20. uri v mali dvorani Slovenske hipe.
va črka na papirju". ,,Z levo sredino na oblasti se bo to gotovo spremenilo," je prepričan Štoka.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se je večina slovenskih volivcev na tržapkem in goripkem Krasu ter v Trstu in Gorici kot tudi drugod v zamejstvu domala plebiscitarno odločila oddati svoj glas Prodijevi levi sredini, kar je razvidno iz podrobnejph vpogledov v pretežno slovenske občinske uprave, kjer je Prodije-va leva sredina dobila povsod nad 70 odstotkov glasov.
Po približno polovici preptetih glasov kaže, da bodo pokrajinske uprave v Trstu, Vidmu in Pordenonu ostale trdno v rokah desnice, medtem ko na pokrajinskih volitvah v Gorici trenutno vodi leva sredina. Prav tako bo najbrž v tržapki občini ponovno zmagala desna sredina.
Neuradni in pe nedo-končni izidi pokrajinskih volitev v tržapki pokrajini kažejo, da bo potreben drugi krog volitev, ker je po preptetju večine glasov kandidatka leve sredine za predsednico tržapke pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki so jo podprli tudi slovenski volivci, prejela 49 odstotka glasov, njen protikandidat in dosedanji predsednik tržapke pokrajinske uprave, sicer pa vidni predstavnik trde in do Slovencev nenaklonjene tržapke nacionalistično obarvane desnice, Fabio Scoccimarro, pa je po doslej znanih podatkih prejel nekaj nad 48 odstotkov glasov.
Na volitvah za novo goripko pokrajinsko upravo se bosta v drugem krogu volitev pomerila predstavnik leve sredine Enrico Ghergetta, ki ga podpirajo tudi slovenski volivci, in predstavnik desnice Leonardo Zappala'.
Delov aktiv protestira
Nenadna razreptev urednika Sobotne priloge časnika Delo Ervina Hladnika Milharčiča je vznemiril pri-stape prejpnje vlade. Izvrpni odbor aktiva Dela se je sestal prav zaradi omenjene odstavitve. Izvrpni odbor aktiva novinarjev Dela, zaskrbljen, novinarje Dela poziva k uporni drži. „Položaj je danes morda brezupen, a vsaj jutri si bomo lahko pogledali v oči!" so zapisali v izjavi. V sporočilu so pe zapisali, da je namen lastni-pkih in vodstvenih sprememb jasen: popolna podreditev časopisa aktualni politični oblasti. (Kaj pa prej?)
59. REDNI LETNI OBČNI ZBOR IN IZREDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet druptva Zedinjena Slovenija sklicuje 59. redni občni zbor in na izredni občni zbor v nedeljo, 23. aprila 2005, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hipe, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1)	Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 preptevalcev glasov.
2)	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3)	Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4)	Potrdilo članarine za leto 2006.
5)	Potrditev vstopa druptva v Federacijo slovenskih organizacij in imenovanje delegatov.
6)	Slučajnosti.
Po določilih 16. člena druptvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starp in otroci.
Pooblapčence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaračenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
UPRAVNI ODBOR
Slovenska kulturna akcija
vabi vse svoje člane na občni zbor v soboto, 22. aprila v mali dvorani Slovenske hipe ob 17. uri Poročila delovnega obdobja, predlogi o spremebah statuta, bodoče delovanje organizacije, izvolitev novega odbora
Sem velik ljubitelj in zbiralec slik slovenskih umetnikov. Še zlasti me izredno zanimajo slike sledečih slikarjev:
Gojmir Anton Kos, Pregelj Marij, France Kregar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Bara Remec, Mupč Zoran, Matej Sternen, Matija Jama ter podobnih.
Če imate v svoji zbirki slik omenjene umetnine in želite kakpno delo prodati, prosim, kontaktirajte me na naslov: brumec.ales@siol.net Tel: 00 386 31 606 006 00 386 15 116 174
Alep Brumec
Seznami žrtev pobojev italijanskih oblasti
Vladna komisija za repevanje vprapanj prikritih grobipč je predlagala, naj seznami raziskovalcev Inptituta za novejpo zgodovino o pobojih, ki so jih maja 1945 izvedle jugoslovanske oblasti v osvobojeni in zasedeni italijanski deželi Julijski krajini, čimprej pridejo v javnost. Tako bodo lahko svojci žrtev in raziskovalci bolje seznanjeni z viktimolopkimi posledicami druge svetovne
vojne in revolucije, obenem pa bodo lahko prispevali k dopolnjevanju podatkov, je sporočila komisija.
Komisija je v sporočilu za javnost pe zapisala, da nima seznama žrtev, ki ga je sestavila članica Slovensko-italijanske zgodovinsko-kul-turne komisije, zgodovinarka Nevenka Troha, čeprav je ta po navedbah komisije v javnosti večkrat navedla, da naj bi komisija od nje prejela omenjeni seznam.
Slovenija je italijanskim oblastem v Gorici v začetku marca predala seznam nekaj več kot tisoč ljudi, ki so po osvoboditvi Trsta maja 1945 izginili z območja Furlanije-Julijske krajine. Seznam deportiran-cev je dvignil veliko prahu, saj naj bi po po pisanju italijanskih medijev za ljudi, ki so končali v fojbah.
In kaj je s prikritimi gro-bipči pobojev, ki so jih izvedle jugoslovankse oblasti?
Fantje in dekleta, zbrani v lepem ptevilu na letovnjih skupnih duhovnih vajah.